RISI



•(.'/iv ';' - ■ . ■ ■ .■:■:■::■ .i;
mWM


MM
Sš<sšiS
i»


II
Končan je enotedenski mladinski festival mladine Hrvatske in Slovenije. Svečani zaključek v Kopru združen z množičnim zborovanjem na Titovem trgu v nedeljo dopoldne, je bil višek te mogočne manifestacije mladega rodu, ki raste, se uči in pripravlja, da prevzame na svoja ramena ter nadaljuje delo svojih očetov in starejših bratov.
Zaključno zborovanje pa je bilo hkrati tudi prepričljiv dokaz enotnosti vsega prebivalstva, ki se je tega dne pridružilo mladini, da skupno proslavi in svečano zaključi teden dni trajajoči mladinski praznik.
Že zgodaj v jutranjih urah so se začeli zbirati po naših istrskih vaseh in mestih mladina in odrasli. Avtobusi, kamioni in druga vozila so okrašena z zastavami brzela proti Kopru. Iz obmorskih mest so hitele ladje. Prišli so z vseh vasi našega okraja, iz Buj, Hrvatske in Slovenije.
To je bil zadnji dan festivala. Do tedaj pa so mladinske skupine iz Slovenije in Hrvatske obiskale sleherno našo vas. Skupaj s kulturno umetniškimi skupinami okraja so priredile nad sto raznih kulturnih in -športnih prireditev, katerim je prisostvovalo nad štirideset tisoč gledalcev.
Zato ni sekretar CK Ljudske mladine Slovenije lov. Tine Remškar na zaključnem zborovanju brez razloga poudaril, da je bil festival mogočna manifestacija bratstva in enotnosti mladine in prispevek k boljšemu medsebojni mu spozmoaiiUt in zbliževanj v. mladine ol'eh sosednih republik. Festival je vlil novih moči in nove vere v silno ustvarjalno moč našega ljudstva-, hkrati pa zagotovil, da bo mladina še s večjimi napori nadaljevala delo za dvig socialistične zavesti, za vedno višjo kulturno in politično raven, za napredek in neodvisnost naše socialistične domovine.
Mogočen aplavz tisočev zbranih mladincev je potrdil te besede, potrdil, da je vera u naše mlado pokolenje upravičena.
Ko sta zbrane mladince in prebivalstvo pozdravila tudi sekretar CK Ljudske mladine Hrvatske tovariš Antun Krajnovič in sekretar ■okrajnega komiteja Zveze komunistov okraja Koper tovariš Julij Beltram, je spregovoril sekretar CIC ZKS tovariš Miha Marinko, ki je dal priznanje organizatorjem festivala in vsem sodelujočim pri tej mogočni manifestaciji.
Poudaril je, da prav ta manifestacija predstavlja sliko bratstva in enotnosti slovenskega in hrvatskega ljudstva, ki živi na tem področju v sožitju z ljudstvom italijanske narodnosti. Zato je ta revija tem bolj dokaz velike skupite kulturne tvornosti ljudstva, ki živi in ustvarja v ■svobodi. »Nam starejšim,« je zaključil tovariš Miha Marinko, »je zategadelj v veliko zadovoljstvo, da smo dosegli to, da lahko novi rodovi ■z zaupanjem gledajo v svetlo bodočnost.«
Svobodna Istra je sprejela mladince iz vseh krajev Slovenije in Hrvatske kot svoje drage goste. Pozdravili smo jih med nami, na tem ■delu slovenske zemlje, ki je bila stoletja pod tujim jarmom, toda vedno naša, ker se ji nismo nikoli odrekli, čeprav so jo nasilno trgali iz naših rok in še danes, kakor v minulosti,-stegujejo po njej svoje umazane prste.
Mladina je videla te slovenske in hrvaške vasi, našo obalo in naše ■morje. Spoznala pa je tudi težak boj našega ljudstva, ki so ga tujci potiskali od obale, da mu odrežejo pot in zvezo z zunanjim svetom ter tem krajem nasilno spremenijo narodnostni značaj. Spoznala je življenje našega ljudstva v preteklosti in videla spomenike tega stoletnega boja, pa tudi primirne odločnosti in volje, ki žive v izročilu vsake istrske vasi.
Videla je na lastne oči krivične mejo zarezano globoko -o naše narodnostno ozemlje in se spoznala s svojimi tovariši v zamejstvu, ki so prihiteli iz Trsta in Koroške na to veliko mladinsko slavje.
In prav to bo slovenski in hrvatski mladini dalo novih moči r.c, ■samo pri njihovem vsakdanjem delu in učenju, ampak tudi moči, da bodo znali braniti svojo socialistično domovino in podpirati težnje ■svojih tovarišev onstran naših meja, tako kot so obljubili v svoji brzojavki, ki so jo s tega veličastnega zborovanja poslali tovarišu Titu:
»Prepričani smo, da je ljudstvo, -ki tukaj živi, neločljivo povezano s skupnostjo jugoslovanskih narodov in da ne bo nikdar dovolilo, da bi kdo ogrožal njegovo tako težko priborjeno svobodo. Globoko nas je prevzel žar ljubezni in hvaležnosti teh osvobojenih bratov do Vas in narodov Jugoslavije.
Zato Vam s tega mitinga kU*emo, da tudi naprej čvrsto vztrajate v obrambi pravic tega ljudstva, kakor tudi pravic naših bratov v Trstu, v Benečiji in na Coriškem. Vaša mladina, dragi maršal, Vas skupno s prebivalstvom v teh naporih odločno in z vsem srcem podpira.«
Slavnostni zaključek mladinskega festivala v Kopru
■Prejšnji teden se je nad Bosno
—	bijlinski, rogatiški okraj ter tuz-dansko področje — razdivjala taka ¡nevihta, kot je ljudje še ne pomnijo. Ni osalo samo pri veliki materialni škodii marveč je neurje terjalo tudi človeška življenja. V Titovih rudnikih v Banovičih je voda (nenadoma udrla v jašek »Omažiči« in ga zalila. Deset rudarjev, ki so idelali v jašku je našlo smrt v zalitem jašku. V rudniku Mezgraja
—	Ugljenik v bijlinskem okraju je v zalitem jašku utonilo 16 rudarjev.
Do nesreče je prišlo, ker se je utrgalo več oblakov. Z okoliških hribov so tako prihrumole ogromne količine vode. Potoček Mezgraja se tfe v nekaj minutah spremenil v deroč ih vse uničujoč hudournik:. Vo-!da je v nekaj minutah dosegla trudnik in začela zalivati jašek. V Ijašku je delalo 23 rudarjev. Ko so opazili nevarnost, so začeli bežati proti zasilnim izhodom. Le nekaterim se je posrečilo, da so se izrinili iz rovov, prej kot je voda začela udirati tudi skoz; te izhode. V komaj šestih minutah je bila usoda H6 rudarjev zapečatena. Utonili so rv vodi. V jašek je pridrlo nad 40.000 kubičnih metrov vode, ki jo bodo morali črpati iz jaška najmanj 10 dni.
Tudi v rudniku v Banovičih je voda udrla v jaške, vendar k sreči ni bilo človeških žrtev. V Tuzli je •voda zalila več hiš in so se morali (ljudje izseliti iz njih.
Na kraj nesreče je takoj prihitel predsednik Izvršnega sveta republike BiH tovariš Avdo Humo. O-krajni in Mestni LO v Tuzli sta itakoj priskočila na pomoč družinam v Banovičih ponesrečenih rudarjev In ogroženim družinam v Tuzli.
Predsednik Tito je rudarjem »TJgljenika« in rudarjem v Banoviči poslal pismi, v katerih izraža svojo bolest in sožalje družinam ponese-srečenih rudarjev in naproša delovne kolektive rudnikov, naj bodo v moralno oporo družinam ponesrečencev. »Naša socalistična skupnost,« zaključuje tov. Tito«, pa bo storila svojo dolžnost s tem, da (jim bo vsaj gmotno olajšala nenadomestljive izgube.«
Jugoslovanski vladi je poslal svoje sožalje tudi britanski minister iza gorivo m energetiko Lloyd.
Postojnski železničarji so se osamosvojili
Po formiranju Podjetja za vzdrževanje proge Postojna, ki je postalo prvo jugoslovansko podjetje s svojim delavskim svetom in upravnim odborom, so železničarji vzeli Upravljanje v svoje roke. Progov-inim delavcem je sedaj sledilo tudi prometno osebje. Pri njih je položaj nekoliko drugačen, ker je celotno železniško transportno pod-Ijetje le eno za vso Slovenijo s se-idežem v Ljubljani, kjer je tudi centralni delavski svet in upravni Odbor. Veridar predstavlja vsaka tvečja železniška postaja delovno enoto za sebe in ima svoj delavski isvet in upravni odbor. V centralnem DS pa je zastopana z enim ¿lanom.
Postojnski prometni kolektiv postaje šteje 145 članov. Večinoma vsi, od prometnikov, skladiščnikov, ikretnikov, blagajnikov do šefa po-Istaje, so sami kvalificiranj, delavci in strokovno visoko sposobni ljudje. To zahteva odgovorna služba, da Ee promet lahko nemoteno razvija.
Ta prometni delovni kolektiv je izvolil svoj prvi delavski svet, ki šteje 32 članov. V soboto se je ta žbral na svoje prvo zasedanje. Ves kolektiv je ta dogodek proslavil kot vstop v novo obdobje svojega dela.
Zasedanja se je udeležilo tudi
nekaj povabljenih gostov iz Ljubljane in Postojne, med njimi podpredsednik Okrajnega LO tov. Franc Klobučar. Zasedanje je začel in vodil najstarejši član kolektiva, postajni ekonom Prane Žiiek. Poročilo o stanju podjetja je podal šef postaje tovariš Anton Koršič.
Za svojega prvega predsednika je novi Delavski svet izvolil postojnskega kretničarja Antona Lek-šana, čigar predanost naši družbeni ureditvi in njegovo dosedanje delo sta dovoljno jamstvo, da bo svoje •delo častno izpolnjeval.
RIŽANA
Osnovni šoli. iz Rižane in Pod-p:či sta priredili izlet na Reko in Opatijo. Mnogi otroci so bili prvič tako daleč od doma. Mnogi pa so budi začudeni opazovali velike par-nike v reškem pristanišču. Bili smo na Trsatu in imeli krasen razgled po našem Jadranu, Oskrbnik nam je razložil zgodovino starodavnega gradu. Ko smo se drago jutro odpeljali s parnikom v Opatijo, je bilo veliko veselja. Mnogi so se prvič vozili po morju.
Za zaključek šolskega leta bodo pionirji osnovne šole v Rižani razveselili starše z igro »Sneguljčica« in z razstavo svojih ročnih del,
P. M.
Pomembna obletnica slovenske denarne ustanove v Kopru
Sadovnjaki ü Brkinih bocio obnovljeni in povečani
Ko smo čiltali v vašem listu čla^ nek o krojaškem in šiviljskem tečaju v Vrhpolju pri Vipavi, smo sklenili, da napišemo k temu član1-ku podrobnejše pojasnilo.
Pri nas imamo periodično šolo oblačilne stroke. Med šolskim letom imamo tri izmene. Našo šolo posečajo vajenci iz okrajev: Gorica, Sežana., Tolmin, Postojna, Koper, Ljubljana okolica, Radovljica, Kočevje in Črnomelj. Vajenci so iz krojaške, šiviljske, pletilske in veziLske stroke. Zaradi oddaljenosti celoletnih vajenskih šol, ie-teh ne morejo posečati in zato pridejo k nam.
Uspeh na naši šoli je bil v letošnjem letu kar zadovoljiv. Teoretični izpit za kvalificiranega delavca je polagalo 18 učencev in 10 od teh je izdelalo z odličnim uspehom. Predavateljski zbor jim nudi vsestransko pomoč. Uvaja jih v kolektivno življenje in učenje, ki ga učenci ob svojem prihodu niso navajeni. Takoj ko pridejo, ustanovijo tudi svojo mladinsko organizacijo. Mladinska organizacija naroči razne časopise iin revije, ima svoj radio, prireja predavanja, igre. itd.
Strokovni predavatelji na naši šoli pa ugotavljajo žalostno dejstvo, da učenci ne obvladajo praktičnega znanja svoje obrti. Verjetno je to v večini primerov krivda posameznih mojstrov, ki premalo gledajo na strokovno usposabljanje svojiih vajencev. Naj navedemo samo dve učenki, ki obiskujeta tretji razred strojnega pletilstva. V oktobru letos jima poteče triletna učna doba, o strojnem pletenju pa nimata pojma in se zaskrbljeno vprašujeta, kako bosta opravili praktični del izpita. Vprašali smo ju: »Kaj sta delali v delavnici dve leti in pol?« Odgovorili sta, da sta samo likali in prevažali na uro oddaljeno železniško postajo. Tako je seveda Tazumljivo, da o strojnem pletenju nič ne vesta. Cas bi že bil, da napravimo takemu brezvestnemu izkoriščanju vajencev enkrat konec.
M. J.
Tečaj za strelce proti toči
Te dni so imeli v Vipavi tečaj za strelce raket obrambe proti toči. Tečaj je vodil profesor Reja. Ob zaključku tečaja so strelci imeli prak-točne vaje in pokazali, kako bodo v primeru nevarnosti bližajoče se toče streljali v oblake. Izstrelili so dvoje raket. Vežbam je prisostvovalo mnogo ljudstva iz Vipave in okoliških vasi. Postaje za obrambo proti loči, so postavljene že na vseh določenih mestih, v kratkem pridejo tudi rakete, tako da bo vse pripravljeno za primer nevarnosti.
Odkritje spominske plošče v Orleku pri Sežani S
V prijazni obmejni vasici Orleku pri Sežani se vneto pripravljajo na svečano odkritje spominske plošče sovaščanom, ki so dali svoja življenja v NOB za svobodo in boljše življenje našega naroda.
Že pred priključitvijo Slovenskega Primorja k FLRJ so začeli z raznimi prireditvami zbirati finančna sredstva za postavitev spomenika. Toda vas je majhna in denarja ni bilo mogoče dovolj zbrati, kljub vsej požrtvovalnosti vaščanov. Po priključitvi k FLRJ pa je, z oziram na bližino meje, še ta mali vir usahnil, čeprav so še vedno prirejali prireditve ob raznih proslavah, katerih
dohodki pa so komaj krili izdatke.
Misel, da bi se oddolžili tistim, ki so dali najdražje za njihovo in našo svobodo, pa jim ni dala miru. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, so se odločili za spominsko ploščo ter se pri tem poslužili ugodnosti, ki jim jih nudi narava, tako da bo to edinstven spomenik daleč okrog, in bo hkrati predstavljal krasote našega podzemlja. V neki majhni jami nedaleč od vasi so odkrili lep velik kapnik 3.70 m visok, ki meri v premeru od 40 do 80 cm. Z velikim trudom in naporom so ga izvlekli iz nad 20 m globine in sedaj že stoji na svojem mestu ter čaka svečane otvoritve, ki bo v nedeljo 11. julija 1954 popoldne.
Vse delo so vaščani napravili sami po svoji zamisli. Še marsikaj morajo urediti, vendar pa bo, po
V ponedeljek popoldne je bila v Kopru slavnostna seja upravnega odbora koprske nosojilnice in hranilnice, ki te dni praznuje 70 letnico obstoja. To je za koprski okraj važen in pomemben jubilej, saj je ta hranilnica in posojilnica v dobi največjega gospodarskega pritiska pomagala istrskim kmetom z denarnimi posojili, da jih niso dobili v roke tuji izkoriščevalski bankirji, ki so komaj čakali, cla jim bodo posestva istrskih kmetov drugo za drugim padala v roke.
Svečanaost je začel predsednik upravnega odbora, ki je najprej pozdravil navzoče in še častna gosta, predsednika okrajnega LO Koper, tov. Franca Kralja in predstavnika Vojaške uprave JLA. Nato je na-kratko orisal zgodovino hranilnice in posojilnice, ki je bila ustanovljena leta 1SS4.
Ob zaključku svečanosti je predsednik upravnega odbora te ustanove, lei praznujejo tako pomemben in redek jubilej, razdelil hranilne knjižice najboljšim dijakom slovenskih in italijanskih srednjih šol. Dijaki nižjih srednjih šol so prejeli v dar hranilne knjižice z vlogami po 3000
«1
Vas Volče pri Tolminu
sedanjih izgledih, urejeno v skladu :
lepo in okusno svojim okoljem.
Pa kaj bi vam vse to razkladal, 11. julija obiščite to prijazno vasico in sami boste dali iznajdljivim Orlečanom vse priznanje ter boste pri tem preživeli prijeten popoldan, za kar bo tudi preskrbljeno.
G. J.
KRKAVCE
Kljub mrzli burji, ki je pozimi precej prizadejala naše oljčne nasade, so sedaj oljkova drevesu v najlepšem cvetju. Res cvetejo 14 dni kasneje kot navadno, pa vendar kaže, da bodo oljke tudi letos dobro obrodile. Nekatera drevesa so tako oblažena s cvetjem, da se veje upogibajo. Stari ljudje pravijo, da morajo oljke do konca junija imeti že po devet sadov, po'em je ietina zanje dobra.
Sprejmemo takoj v službo poslovodjo za trgovino z živili
Pogoj: obvladanje slovenskega, italijanskega in po možnosti nemškega jezika, s potrebno strokovno kvalifikacijo in vsaj 8 let prakse. K prošnji priložite življenjepis.
DELAVSKE ZADRUGE PIRAN
razne luksuzne blazinice in prlički Ugodno presenečenje so izdelki šiviljske šole v Ilirski Bistrici. Ta šola ima sedaj 51 učenk in je edina te vrste v Sloveniji.
Mnogo pridobljenega znanja kažejo izdelki učencev v gospodarstvu, kovinarske in lesno-industrijske stroke. Za strokovni dvig teh učencev je mnogo napravila nova vajenska šola v Postojni, v kateri je sedaj 78 bodočih obrtnikov. Skoda le, da so nekateri mojstri pokazali za prizadevanja svojih učencev, ko so se pripravljali za razstavo, vse premalo razumevanja. Razstavljeni predmeti so bili" napravljeni večinoma--io rednem delu in s pomanjkljivimi sredstvi. Kljub temu pa so mnogi tako natančno izdelali, da bi delali čast kateremukoli izučenemu mojstru.
Eir prostor na razstavi zavzemajo-risarski izdelki in ročna dela osnovnošolskih učencev in učenk.
Odptrja razstave so se udeležili številni javni politični, gospodarski in kulturni delavci. Med njimi sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Matevž Iiace, predsednik Okrajnega LO tov. Miro Jelerčič, naielnj.lv tajništva za prosveto in kulturo Jože Jerala in številni drugi.
Rastko Bradaškja
Iz Sežane
din. dijaki višjih srednjih šol pa knjižice z vlogami po 5000 din. Lepše ta ustanova ni mogla proslaviti 70 letnice obstoja, kot s tem, da je dijakom poklonila v dar hranilne knjižice z znatnimi vsotami. Ta denar je sedaj naložen tako, da bo dajal dvakratne obresti. Dijakom pa je to hkrati priznanje za njihov trud in pridnost.
Razstava učence? v gospodarstvu v Postojni
V Postojni je bila v soboto odprta pomembna in lepa razstava obrtnih izdelkov učencev v gospodarstvu in razstava gospodinjskih izdelkov ter ročnih del žena in deldet-absolventk trimesečnega gospodinjskega tečaja.
Bogato je zastopana kuharska umetnost, veliko je lepili in okusno izdelanih ročnih del. Prednjačijo
Brz ko se je zboljšalo vreme, je Sežana oživela tudi v kulturnih manifestacijah. V maju in juniju smo imeli vrsto lepih in spodbudnih gostovanj, izmed katerih sta bila po kvaliteti nedvomno najpomembnejša koncerta akademskega, pevskega društva »Tone Tomšič« ¿z Ljubljane in »Slovenskega okteta«. Prvi je nastopu v Sežani pred svojim gostovanjem v Trstu, drugi pa na povratku iz Trsta. Obema je-prebivalstvo Sežane napolnilo dvorano. Trenutno smo pod neposrednim vtisom nastopa folklorne skupine gimnazijcev iz Idrije. Skupina, ki šteje kakih 30 članov, je izvedla vrsto narodnih plesov, povezanih v umeten mozaik. Dijaki in dijakinje-so gledalce ugodno iznenadili z izredno spretnostjo izvajanja plesov in lepimi narodnimi nošami.
Ob tem nastopu se nam je zbudila želja, .da bi tudi v Sežani v okviru DPD »Svoboda« skušali organizirati takšno folklorno skupino. Društvo »Partizan« nas je v svojtt» dosedanjih nastopih že nekoliko-krat iznenadilo z raznimi folklornimi točkami, čeprav to društvo sistematično goji le telovadbo. Priporom čarno, da bi »Partizanovo« pobudo povzela tudi »Svoboda«.
V	najnovejšem času se sežanska »Svoboda« drami iz mrtvila. Iniciit-tivo je prevzel novi odbor s predsednikom Ježem Slavkom. Potrebno je bilo pristopiti k učinkovitejšim organizacijskim oblikam. Ustanovili so dramatsko, glasbeno, pevsko in lutkovno sekcijo. Vsaka sekcija ima svojega načelnika, ki so mu •dodeljeni po dva ali trije člani v pomoč. Dramska sekcija ima zaenkrat kar 3 režiserje. Tudi lutkovna sekcija ima svojega mojstra, ki je že pripravil lično izdelan lutkovni oder z vsemi potrebnimi rekviziti in figurami. Za pevski zbor bi potrebovali dobrega pevovodjo.
Te dni je pričela sežanska »Svoboda« s pripravami za proslavo 22. julija (Dan vstaje). Upriaorili bodo 3. dejanje Borove drame »Raztr-ganci«, našt-udirali nekaj izbranih pevskih točk in recitacij ter pripravili koncert godbe na pihala. Proslava je predvidena na prostem.
V	kratkem pričakujemo zopet gostovanje SNG za Slov. Primorje. Sredi julija pa nas bo .obiskala ce~ 'lo ljubljanska opera.

Okrajni festival miadine v Postojni
)uni|:i
/als'jl.
Ill
idili-.
Ick-so sc Stan g i in liii-JLA i/, je osvo-'ostojna,
Preteklo nedeljo - 20. bil v Postojni z. okrajnim tlim nastopom Partiz.ii. u n prvi okrajni festi. ¡1 Festival se je začel (i. ¡unija movanjem v odbojki. Pomeril ekipe odbojke iz Dol in ■ trga. gimnazij iz Pogojne sla Bistrile ter gmiizoua Postojne. Z odlično igr > -i jila orveikslvo gimnazija drago mesto pa pripadniki JLA. Istega dne je bila ludi nogometna
tekma ined mešanim moStvom iz llir.sk>' Bistrice in mladinskim Nx iz. Postojne. Zmagali so Bistrrcani. Skupno je bilo v času le-iivala IS prireditev. Najbolje se \ ■ odrezala mladinska sekcija SKl !)-.t i/. Postojne. Samo v Postojni je izvedla štm nastope z. igrama "Onev: naši sreče in Zupanovo Mi-l;o . Na eni izmed prireditev je v Postojni nastopal tudi mešani in moški zbor iz Knežak.i. 1'ri nastopih v Postojni je sodelovala tudi domača plesna skupina. Mladinski sekcij;, je gostovala z igro Nnevi n '..• sreče v Ilirski Bistrici, z ig; < Zupanova Micka pa pn mlad:n ■ h pred-vojaške vzgoje na iogorov an; i v Prcstranku. Dram.!:.: in plesni. skupina sta nastop.'.'1' tudi na doveii-sko-hrvaškem ( ' alu v Vang.melu in Šmarjah v o!:., ju Koper. Kazen v Postojni je priredila mladina igre in mešane nastope v Begunajli. Trnju, Hruševju in drugje.
13. junija je na pobudo O.C LMS bilo v okviru festivala v Ilirski Bistrili okrajno mladinsko strelsko prvenstvo. Tekmovalo it- "<7 mladincev iz II. Bistrice, Postojne in Prema. Pokal OK LMS je osvojila strelska družini iz II. Bisliic-, prvo nagrado 2000 din pa je do!)il llrva-tin Jože — dijak iz Po^.ojii". drugo in tretjo pa mladinca iz II Bistrice.
okviru festivala sta bila ludi dva politična -zborovanja mladincev predvojaške vzgoje na logorovanju v Prestranku.
Zaključna svečanost in največja prireditev je bil prvi okraini telovadni nastop v Postojni, na katerem je sodelovalo preko 800 čliOOV TVD Partizan i/, okraja. V mimohodu so sodelovali mladinci pud-vojaike vzgoje in gasilci s Knežaka. Ok LMS Postojna je dal priznanji večkratnim udeležencem mladinskih delovnih akcij. Kot najvi je piizna-znanje so bile mladini m Be/elia-ku Albinu, Milavcu Francu n Martineiču Antonu podrla n- spominske značke in diplome V. 'vo.i-gresa LMJ.
Kljub temu, da je na samem telovadnem nastopu sodelovalo toliko mladine, se je zaključile svečanosti mladinskega slovensko-hrvaikcga festivala v K >pru udeležilo okrog 700 mladincev iz postojnskega okraj.: o r eko 21 H) pa jih je zaradi pomanjkanji M-voznih sredstev moralo ostati dom:1.. Čeprav ne moremo dvomiti o važnosti te politično in kulturne manifestacije naše ml idine v Kopru, k :žc. da se marsikatero podietjc ni tega v polili meri zavedalo.
Zgodilo se je namreč, da :■■• okrajno vodstvo mladine zaman ti-
kalo n i jetij. k: kamimv
luri nekaterih pod-
zaprt naj bi dala na In ne samo to. s i nam podjetja v
r izpolago Primerilo zadnjem
o
tem ob-mlatlino. Tako je zaman čakalo ni mladincev v St.i-itcvilo ml idinccv
ihko sj mislimo.
se je. «a
trenutku odpovedala že obljubljena vozila in ni bilo mogoče vestiti prijavljeno v nedeljo zjutraj kamion preko 10 rem trgu in večii v Begunjah. L; kakšno razpoloženje je po taki potegavščini zavladalo med mladino, ki se je ves mesec pripravljala na ta izlet. Odgovorni Ijudie se p ;č ne zavedajo, da so prav take nepravilnosti že marsikje iz aktivne napravile pasivno mladino Bes je, da se na konferencah in sestankih raz-piavlja na dolgo in Široko, k.iv> je treba mladini pomagati, toda taki
primeri nam dokazujejo, da je pomoči malo in da se mladino največkrat odpravi le s praznimi obljubami.
Vogrič Marija
MLADINA VASI TKN.Ii: PRI PIVKI
Po dolgem Oa.su je zopet zaživelo po svetu prosvetno delo. Mladina je priredila narodno veseloigro v Štirih deianj:h »Micki je treba moža«. Igralci so p kazal. . .-o> trud in požrtvovalnost, saj je ve,'-j; del zaposlenih v tovarni Javor in v gozdu. Kljub napornemu dnevnemu delu, so -se zvečer pr.dno učili. Pomcč jim ;e nudila .sindikalna podružnica to-.arne Javor ter vsi vaš'ani. Mladina se zahvaljuje upravitelj ici šole štrukelj Ivanki in uč.ielj ci Turk Vlasti, ki si a z dobro voljo pomagali pri učenju igre, s katero so imeli /el k uspeh.	A, F.
V
čas
ml~idmsk@ga festivala
V Zatolininu gradijo novo cesto
Iz. naše vasi do sedaj še nismo imeli primerne vozne poti na planine Madrije, Mrzli vrh. Prctovče in Sleme. V prejšnji svetovni vojni so avstrijski vojaki napravili ozko pot, ki pa se je zelo zarasla. Leto za letom smo govorili, da bo treba zgraditi na planine dobro cesto, ki bo olajšala spravljanje sena. drv in do-gon živine na planine. To je ostala le želja, ker nismo našli razumevanja pri takratnih oblastnikih.
Konec marca letos pa smo začeli s trasiranjem nove kamionske ceste, ki bo v prvem delu dolga okoli 3000
z nunami, opornih zi-inetra širo-
novili tradicionalno čevljarsko industrijo. Tovarna čevljev Jadran je postala dokaz borbe in dela mim-skih ljudi.	J. Skala
RAZSTAVA V IIERPELJAli
Dijaki nižje gimnazije v Ilerpe-ljah so pripravili cb koncu šolskega leta razstavo. Bila je skromna, pa vendar dovolj p sana, da so obiskovale; spoznali trud in delo učiteljev in dijakov. Razstavljali so: r.sbe, deška in dekliška ročna dela, zvezke najboljših nalog, ter grafikon in učila, ki so jih izdelali sami dijaki. Razstavo sta pripravili m organizirali profesorici Cebe in Lapanje.	— v —
»Aerokiub« v Kopru je prired 1 s pi. močjo Letalske zveze Slovenije razstavo v dvorani Mestnega ljudskega odbora v Kopru. V majhnem prostoru, ki so ga zelo smotrno iz-kor.stil:, so razstavili začet n ska jadralna letala, leteče krilo, jadralna letala na D:esel motor, na guini-pogen in na reakcijski pogon. Veliko pozornost je vzbudil »leteči krožnik« na radio upravljanje. Prav tako smo si lahka ogledali vse priprave za radio upravljanje in električno uro za merjenje hitr. sti. Vse te naprave so izdelek naših domačih jugoslovanskih podjetij.
Med modeli so razstavljene knjige in revije o letalstvu, načrti za jadralna letala od začetnih do najbolj kompliciranih. Literatura o t. j stroki je zelo številna, domača In "tuja, saj je leiils.vo, padalstvo m modelarstvo eden najbolj priljubljenih mladinskih športov. Obenem je tudi vzgojno, posebno modelarstvo. ki zahteva od graditelja veliko natančnost pri delu, potrpljenje in vztrajnost.
V	kotih dvorane so razstavljena še padala, izdelana v Zemunu, na sredi dvorane pa orignalen motor
športnega letala »Trojka«.
★
V	dvorani Dem a JLA je razstava umetne fotografije. Razstavljajo a-
materi- in profesionalci iz -'•' je, Hrvatske in Makedonije, kc' .s:o podobah črno-be f::-1 s? vrstijo pn .! na-š-ni cbmor.-ki i n gorski motivi, p ne in portreti, mesta ¡n t Imena avtorjev se zelo redko r.cvijo. cd vsakega so izbrali le najboijše. Nekaj fotografij ie tudi banrcrh, toda zdi se, da ta zvrst p-l na« še n dosegla take mnr.' čn:-;ti kei črno-bela fi.ia,
Rnz'i;>.vo «o odprl ob mle.linskega festivr'« v slavnostni zaključek pa m sli v Koper.
.• ni-
več " gr.t-. mi raj i-inip, po-
rami *.n f t' gra-
znčetku ß'ii: :i, za so io ore-
liOYorno
t rito vine

y
an je Cajnarjih
Med XOB so ceste rušili z minami — danes ]>a z minami utirajo pot novi ccsti
metrov. Cesta bo šla po veliki strmini skozi gozd in skalovje in bo primerna za prevoz s kamioni. Največji vzpon (klanec) bo komaj od 12 do 17 o/o. _
Sami vašč.mi i/ Zatolmina smo do sedaj napravili So prostovoljnih ilniu (robot) po osem ur pri gradnji ceste. Plačanih delavcev je sedaj Delo počasi napreduje ker je treba vsaki meter ceste razstreliti Zgraditi bo treba veliko dov. Cesta bo tri in pol ka.
Investicije za gradnjo ccstc sta poskrbela občina Tolmin in odsek z.i gozdarstvo pri okrajnem LO.
Ob tej priložnosti moramo omeniti razumevanje delavcev za po-plavljence v Celju. Obvezah so se. da bodo dali zaslužek enega delovnega dne. da jim olajšajo nesrečo, ki iih je t .'. i težko prizadejala. Delali bodo vsaki dan po eno uro več v ta namen.
Miren pri Gorici
Največ zaslufT za ustanovitev .čevljarske industrije v M rnu pri Gorir ima Anton Vukič, ki praznuje svoj 71-letni n~js;,ni dan.
Tovarš Vuk č je že z 11 letom Bedel z". Čevljarski stolček in začel svoie delavno in truda polno • vijem - Ko je imel 16 let. mu jo i mir; o V n tako je pnst al mali Aru ton glavna opora družini. Zc v mla. :i h le'ih se je udejstvoval v tclo-va:n :i pevskeni zboru.
Nritežii udarec napredni mladini v M:rnu je zadela faš stična okupacij.:. ki i o hote'a uničiti kuitur-r življenje :n gospodarstvo. Toda :liub temu, ' i sr» faš sti prepoveda-1 up .-.rabo slovenskega jezika, mladina r. omagala. Siloviti odpor do r protii k a jI je dajal pogum in voljo, ki sta jo vodila v borbo. -Zapiral, in pretepali so nas«, pravi tov. Vukič, »Trst, Rim, Firence, Bologna n Napoli, to so bile mojo ječe«.
p..» osvobod-tv: so v Mirnu ob-
V Cajnarjih so ustanovili KZ že leta 1948. Zadruga ima 58 članov ter v njenem okviru posluje tudi trgovina, gostilna in mesni odsek. Prvotno je zadruga kar dobro uspevala. Vsaka leto je bilo nekaj čistega dobička in že je kazalo, da bo prav KZ nudila okolici varen steber, za katerega se bo naslanjalo gospodarstvo okoliških vasi.
Toda zgodilo se je drugače. Ob letošnjem občneb zboru so izglasovali staremu odboru razrešonico, ter izvolili novi odbor. Novo izvoljeni člani odbora so sklicali sejo in sklenili poklicati komisijo, da pregleda delo poslovodje Logarja. Revizija je ugotovila, da se odborniki niso motili. Poslovanje tov. Logarja res ni bilo pravilno.
Nepravilnega poslovanja je bil kriv predvsem njegov malomarni odnos do dela. Komisija je ugotovila, da je b lo blago v skladišču v zredno slabem stanju. Prehrambene predmete (moko, zdrob, ajdovo meko in drugo) so našli pomešane z umetnimi gnojili, maslo je b.lo raztreseno po tleh, med, kava, čebula, jabolka, kruh in sir pa pokvarjeni. Vrednost uničenega blaga je bila 25.516.— dinarjev.
Da bo poslovanje jasno, bomo navedli nekaj številk. V letu 1953 je znašal pr manjkljaj v trgovini 1,109.146,— din, do 5 maja 1954 pa 922.848.—. K temu moramo prišteti ,e embalažo, kajti vreče se nahajajo pri kmetih, točne evidence p-ni.
Ko je knjigovodkinja junija 1953 ugotovila primanjkljaj, je o tem obvestila le poslovodjo. Prav tako je napravila tudi ob zaključku tretjega tromesečja, ko je ugotovila pri. manjkljaj 1,400.000. — din. Tudi tokrat. ni obvestila n t i upravnega, ni-•i 'Jzornega odbora, temveč je t:, pov.drla samo poslovodji — svojemu možu. Da bi delno kril to izgubo ie poslovodja v inventuri prip • sal 1,000.000,— din. Njegova napa-
ka je tudi v tem, da je zaupal ključ skladišča, raznim strankam. Zabredel je tako daleč, da se je priče; ukvarjati z nedovoljeno trgovino. Nabavljal pa je tudi pretirane količine prehrambenih predmetov, tako na primer 8.114 kg moke, ki se je delno pokvarila, delno pa jo je moral prodati po nižjih cenah. Za-druga je bila zopet oškodovana za več tisoč.
Skrajni čas je bil, da so razčistili zadevo KZ v Cajnarjih. Ko bi šlo še nekaj časa tako, bi zaradi neodgovornega poslovanja zadruga propadla.
Pripomba: Podatki so vzeti iz zapisnika revizijske komisije, z dne 8 julija 1954.	V. L
Za boljše delo PD in knjižnic na Postojnskem
V seboto se je sestal na svojo prvo sejo sekretariat OO Ljudske pro-svete, ki se ie ob tej priložnosti konstituiral. Na seji je sekretariat razpravljal o delu Ljudske univerze, posebno pa ie pretresal vprašanje prosvetnih društev in knjiž-
V avli Ljudskega gledališča v Kopru razstavljajo dijaki slovenske g mnazije. Zastr-on' so vsi razredi in krite r j za i: Y••> ie bila verjetno ocena v risanju. Pri taki pregledni raz.-.tavi ie težko govoriti o likovnem izrnru, boli bi lahko govorili o nadarjenih r sarjih in še to težko'pri geometr čnih ri bah, kjer je kot glavna čednost potrebna — natančnost.
Res ie razstava izbor najboljših del, toda šolska razstava je obenem tudi nekak pregled dela in zmožnosti. O koprski gimnazijski razstavi b1 težko trdili, da je pregled dela. knit: nekatera imena najdemo zr-lo pogosto, drugih pa sploh ne rečemo. Mogoče pa so tudi, s:cer nenadarjeni risarji, sno-sobni napraviti debro geometrično risbo, ki bi jo lahko razstavljali, t sti pa, ki to veščino bolj obvladajo, bi razstavili proste kompozicije. Vsekakor bi to pr pemeglo tudi k pestrosti risb in imen. *
Prav tako so dijaki Pomorske Šole v Piranu priredili ob Mladinskem festivalu za,n;mivo razstavo. V treh šcPl Ctih pr:;tC'rv,h so razstavljali svoja dela, ki nam mnogo povedo ne samo o tem kako raznolika je dejavnost mladincev na tej šoli, ptnpak tudi kako oni pridobivajo potrebno znanje za svojo stroko.
Tu vidimo od preprostih kock in prizem-začetmh del prvih letnikov, do lepo n p-scizno izdelanega orodja, škripcev, medera parnega stroja in drugih tehničnih priprav, na tančno izdelane razne merilne naprave, kovaška dela in tehnične risbe pa vse do modelov vitkih jar-drn;c in kuterjev, motornih ladij in parnikov.
Prav gotovo pa vzbuja največjo pozornost obiskovalcev maketa sodobnega pristanišča. Model ie izdelan do podrobnosti. Vse je, kar nrstanišče potrebuje, kar v pr sta-p ' i-Au m Ta biti. Skladišča, žerjavi, s:frnalne naprave, idealno razpore-
;
VI.1DSKA (IKCAMZA. ( I IA V ŠMARJ AH
občinske organi-
•	Z V VI v Šmarjah pridno obi-
svoje člane na terenu, po vaseh šmar.-ke obč ne. Člane organizacije seznanja z in-
•	kimi pravicami, zanima pa se da njen člani redno prejema-
i.\\
Prelistavn sivo eac;j( skuje vseh svoje valid: tud ,
jo svojo invalidn no. Pr tem delu ne pozabi na otroke padi.h borcev. Na svoji zadnji redni seji je občin-• k odbor Z V VI izvolil delegate za prihodnjo konferenco v Kopra n v Ljubljani. Delegati so stari m zreli možje, invalidi .n aktivisti.
G. I.

Kiikur pravo pristanišče
n:c. Za njihovo uspešnejše delovanje je določil precejšnje denarne vsote. Knj ižnice pa bo še posebej podprl tudi Okrajni odbor SZDL, k ima v ta namen 400.000 din kre-d.ta. Na seii je bi! sestavljen predlog za razdelitev te subvencije. Iz svojih ;redstev je Okrajni odbor LPS • ni: ml društvom pol milijona d narjev, knjižnicam pa 100.000 d n. Tako bodo tudi knjižnice prejele v celoti pol m lijona din za nabavo novih knjig.	— n
jen pomol It.dje. To
n
iukcbrani in ob njih zgolj model, temveč tudi pripemoček za študij, sai se mladi mornarji prav tako najlaže . najo s predpisi, ki veljajo za pr stan šča, s prometom in vsem o-stalim, kar morajo vedeti.
Pr '"-k na gumb in vse pristanišče zažari v številnih lučeh. Zelena — rdeča kažejo pot ladjam, ki prihajajo in odhajajo. Zunaj na pečini svetilnik opozarja na nevarnost. Vse kot v pravem pristanišču.
Kakor smo že pisali so nedavno ZDA uprizorile p taco gonjo proti mali srednjeameriški državi Gvatemali, češ da nabavlja orožje v državah sovjetskega bloka in postaja sovjetsko oporišče. Bilo je očitno, da 'za tem sloje druge stvari, vendar pa ni bilo pričakovati, da se bo zadeva ■tako hitro zaostrila v oborožen spopad, za katerim stoje ameriški finančni mogotci.
Vdor uporniških enot, ki so prišle iz bljižnega Hondurasa, kjer imajo tudi svoje poveljstvo in letalski napadi na Guatemalska mesta pomenijo v stvari grobo agresijo, čeprav formalno niso vmešane tuje čete in žele vso stvar prikazati, kot upor proti vladi predsednika Arbenza. Guatemala se je pritožila Varnostnemu svetu in zahtevala, da skupina opazovalcev OZN prouči okoliščine v zvezi z invazijo, toda Varnostni svet se je omejil le na dokaj abstrakten sklep, da je treba nemudoma zaključiti vsako akcijo, ki 'bi ■utegnila povzročiti prelivanje krvi.
Ta sklep sicer nekateri tolmačijo tako, da bi vsako nadaljevanje napadalne aktivnosti bilo povod za ponovno obravnavanje tega primera pred Varnostnim svetom, medtem ■ko so delegati Guatemale s tem v zvezi izjavili, da je» bolje nekaj, kakor nič.«
V nekaj vrstah
BEOGRAD. Romunska vlada je zaprosila vlado FLRJ za vzpostavitev normalnih diplomatskih odno-isov. Kot je znano je vse od prekinitve teh odnosov, do katerih je prišlo takoj po resoluciji Kominfor-ma pa doslej, zastopal Romunijo v Jugoslaviji le odpravnik poslov.
AMAN. V okolici Betlehema je minuli teden prišlo do hudega spopada med izraelskimi in jordanskimi patruljami. Izraelska patrulja je vdrla na jordansko ozemlje. Pri ispopadu so bili trije izraelski vojaki ubiti, eden jordanski pa ranjen.
MARAKEŠ. Neznani atentator je napadel francoskega poveljnika Marakeša, generala D'Hauteville in ga hudo ranil. Pripeljal se je mimo njega s kolesom in oddal nanj več ■strelov iz revolverja. Atentator je streljal tudi na dva Maročana, ki sta ga skušala ujeti, naito pa je pobegnil.
NEW DELHI. Indijske oblasti so zadržale francosko letalo, ki je bilo namenjeno v Indokino. Letalo so zadržali zaradi tega, ker je preva>-žalo poleg potnikov tudi vojaško opremo, kot pa vemo je indijska vlada nedavno obvestila Francoze, da tega ne bo dopuščala. Letalu so sicer po 36 urah dovolili, da je nadaljevalo pot, pač pa so zadržali 26 zabojev, ker domnevajda je v njih vojaška oprema,
LJUBLJANA. Vedno več italic janskih državljanov prihaja v Jugoslavijo, da bi dobili zaposlitev, ki io v Italiji zaman iščejo. Begunci pripovedujejo, da je v Italiji vedno več brezposelnosti in da se življenjske razmere stalno slabšajo. Med pobeglimi je več italijanskih vojakov.
BEOGRARD. V Beograd je prispela predsednica generalne skupščine OZN Vidijaja Lakšimn Pandit, ki se bo nekaj časa mudila v Jugoslaviji kot gost državnega tajnika za zrunanje zadeve Koče Fo-poviča. C-b svojem prihodu je izjavila, da že več let želi obiskati mašo deželo, se srečati z ljudmi in videti razvoj, ker ima Jugoslavija nekatere podobne probleme, kakor njena domovina Indija.
BUENOS AIRES. Tudi Argentine so prizadele težke elementarne nesreče. Nekaj največjih rek je prestopilo bregove in poplavilo velike površine zemlje. Voda je porušila tudi mnogo stanovanjskih in •drugih poslopij, tako da je ostalo brez strehe okrog 20 tisoč ljudi,
RIM. Kmetijski delavci v provinci Ferrari so stopili v stavko. Na več kraj;h so se spopadli s policijo, ki je skušala stavkajoče razgnati, ker so ustavili ves promet in drugo dejavnost.
pa jih nastopa sedem, med katerimi tudi Jugoslavija.
Jugoslovanski paviljon je na i-stem mestu kot lani, to je v pritličju tako imenovane »Palače narodov«, na levem vogalu stavbe. Vhod v jugoslovanski paviljon je obrnjen proti velesejmskemu vhodu, ki gle-ida na ulioo RivioltelI\a. Sptošno mnenje je, da je arhitektonsko naj-leši paviljon na velesejmu. Razstavljeno blago je postavljeno ta-kok okusno na primerna mesta, da vse ustvarja est etično in harmonično celoto, kar je težko najti v drugih paviljonih, ki so sicer sila vredni po razstavljenih pi-edmetih, vendar ne nudijo efektne propa-gandno-reklamne slike obiskovalcem. V jugoslovanskem paviljonu .razstavlja kakih 40 podjetij iz vseh krajev Jugoslavije, s Slovenijo in Hrvatsko na čelu. Med ostalimi so Litostroj s tremi strojnimi velikani, z opremami za vodne turbine, s se-salkami, reduktorji in odlivi litega železa; tovarna Saturnus iz Ljubljane, ki razstavlja zanimive gospodinjske električne aparate, tovarna Tobus (izdelki tovarn Vrhnika, Domžale in Kamnik) z usnjem in usnjenimi izdelki, Iskra-Kranj s kino-projektorji, električnimi vrtalnimi stroji, aparati za ■merjenje in z električnimi priti-klinami za avtomobile ter druge tovarne oziroma podjetja. Pravijo, ida se je minister Villabruna, ko je pregledoval jugoslovanski paviljon, zadržal celih pet minut pri oddelkih Litostroja in Iskra-Kranj ter podrobno spraševal delegate za možnost in dejavnost navedenih tovarn..
V jugoslovanskem paviljonu se upravičeno ponašajo tudi razna lo^ kalna podjetja, kakor na primer Jadran-Sežana z marmorjem in Slovenske gorice s štajerskimi vini. Ker je govora o vinu, naj tu omenimo tudi primerno jedačo, ki dela vinu družbo: klobase, ki jih poleg mesnih izdelkov, svežega hlajenega in zmrznjenega mesa, masti, mesnih konzerv, sušenega in prekajenega mesa, kar ponuja podjetje Gavrilovič iz Petrinja. Druga jugoslovanska podjetja, ki razstavljajo so : Dom — Ljubljana z galanterijskim blagom, Eksport^drvo Za-greb z lesom, Industrija stekla Pančevo z vsemi vrstami stekla in s posebnim večnotrajnim steklom l»Sigurnost«, Istravino iz Reke, Ris
—	Zagreb, Stenjevac s higienskimi in santetnimi gumijastimi artik-kli, Rukotvorine — Zagreb z izired-no kvalitetnimi izdelki domače obrti. Da se še bolj poudarijo zanimivosti v jugoslovanskem paviljonu, sta v oddelku Ponišavlje Eksporfc
—	Pirot (Makedonija) dve dekleti narodni noši, ki skrbno pleteta preproge in druge izdelke domače obrti.
Na splošno treba reči, da je velesejem lepo urejen in vreden ogleda. Zabeležiti je treba, da detos ni kakor je bilo lani, ko so še tri ali štiri dni po otvoritvi velesejma še vedno urejali »stande« za razna podjetja, čistili steze in montirali stroje, kar je kvarilo izgled velesejma. .
Na velesejmu je vrsta zanimivih stvari. Uprava velesejma pa vendarle ni zadovoljna z obiski. Res je namreč, da do 9. ure zvečer obišče dnevno velesejem morda kakih 1500 ljudi, kar je premalo, šele po deveti uri je živahnejše. U-prava velesejma je bila prisiljena organizirati nekako loterijo. Vsak ■dan izžrebajo nekaj številk (vsaka stopnica ima svojo številko) za katere so predvidene določene nagra-'de. Kljub temu vodstvo velesejma pravi, da je obisk pod pričakovanjem in da zato perspektive niso prav rožnate. Dejansko pa gre tu ■za nekaj drugega. V Trstu ni več ¡toliko denarja, kolikor ga je bilo pred dvema, tremi leti. Ljudje »špa-Tajo«, Pred vrati je kriza, ki je doslej zajela le širše industrijske objekte in podjetja, ki pa se utegne naenkrat razširiti na vsa druga področja. Najhuje pa je, da ni še nobenega zraka, ki bi kazal, da se bo kriza na nek način odstranila. Prebivalstvo to občuti, Nima denarja m zato tudi ne želje, da si ogleda •stvari, ki jih ne more kupiti.
Po zadržanju guatemalske vlade ni težko ugotoviti, da je storila vse, da ne bi prišlo do prelivanja krvi. Njena prva akcija je bila pritožba na Varnostni svet in vse dotlej niso vladne čete nastopile proti prodira joči m upornikom, ki so zasedli med tem časom več obmejnih krajec.- Po zadnjih poročilih, pa je začel splošen napad na sovražnika m in vladne čete, katerih se je pridružilo veliko število prostovoljcev, so potisnile napadalce na vseh sektorjih daleč nazaj.
Tako je stanje v tem trenutku. Toda" za kaj pravzaprav gre? Ar-benzova vlada je v teku zadnjih let izvedla obširne gospodarske in socialne reforme. Kaj te reforme pomenijo, si lahko zamislimo, če upoštevamo, da je še leta 1950 3 % zemljiških posestnikov posedovalo nad 50 °/o vse obdelovalne zemlje. To zemljo so dajali v najem in najemniki so dajali lastniku povprečno 60 % vseh pridelkov.
Med- največjimi posestniki pa je prva severnoameriška »United Fruit Compamj«, kateri je vlada odvzela že doslej skoro sto tisoč hektarjev zemlje, v načrtu pa ima dodelitev zemlje še 250.000 kmetov in to do konca 1955 leta.
Tako »United Fruit» kakor drugi veleposestniki pa bi to radi preprečili. Kako? Zrušiti je treba sedanjo vlado in postaviti režim, ki bo ščitil njihove interese. Tu je torej bistvo, ■ne pa v obtožbah o utrjevanju sovjetskih noricij in' podobno. Stvar postane še boli jasna, če so trditve guatemalske vlade točne glede tega, da so akcionarji omenjene kom-vanije visoki ameriški državniki in celo sam zunanji minister Forster Dulles.
Naj ho kakorkoli, dejstvo je. da je stališče nekaterih krogov v ZDA zgrešeno in zelo nevarno za nodal n\ i razvoj dogodkov, medtem,
k} svetovna javnost obsoja vsak poskus nasilnega posega o notranje razmere Guatemale.
Vladna kriza v Franciji so je proii pričakovanju hitro končala in Francija je dobila novo, po vrsti že 20 povojno vlado. Mandat za sestavi- vlade jo dobil P ierre Memas Franu.. Novi predsednik vla-h-. l<i je ob enem tudi zunanji minister, je objavil, širok program dela, kateri vsebuje rešitev najtežjih trenutnih vprašanj, pred. katerimi sloji Francija. Alcd temi so prenehanja sovražnosti v Indokim in program za gospodarsko ozdravljenje Francije, ki temelji na izkoriščanju domačih gospodarskih virov in izboljšanju živi/enakih pogojev, tako da zajamči polno zaposlenost.
Mendes - France ni ostal zgolj pri besedah. Kaže da je Francija dobila na čelo vlade odločnega moža ,saj je za rešitev teh vprašanj določil celo rok in nemudoma začel z delom. To vidim iz priprav za sestanek s Ču En Lajem in drugih odločnih ukrepov. Sicer pa je taka vlada sedanji Franciji zelo potrebna. Ni tu samo ureditev indokitaj-skega vprašanja ampak Se kopica drugih problemov, ki hrome državo, njeno gospodarsko in politično dejavnost. Naj omenimo samo Tu-71 is in Maroko, kjer je položaj za Francoze vse prej kot rožnat in preti nevarnost še hujše zaostritve.
Konferenca o Ženevi je med tem prav zaradi vladne krize v Franciji nekaj dni obstala na mrtvi točki in kazalo je, da bo končala popolnoma neuspešno. Medtem pa zadnji dogodki le dajejo nekaj upanja. Pri tem je zanimivo, da so postale države, ki so pod sovjetskim vplivom s ¡.'Cvjetsko zvezo na čelu naenkrat dovzetnejše. Seveda je na to vplivalo predvsem stališče Amerike, ki je ze prerokovala neslan konec konference in obenem pripravlja sesta-nek med ameriškimi in angleškimi vodilnimi politiki. Prezgodaj sicer še sodi uspeh te konference, vendar p.? eni strani realnejše stalfiče držav mvielskega bloka na drugi pa posledice dogodkov v Francin lahko bistveno vplivajo na nadaljnji ■potek razgovorov v Ženevi in to v pozitivnem smislu.
Na sliki (zgoraj) vidite eno današnjih najmodernejših in najhitrejših prekooceanskih ladij, ki so jo pred nekaj dnevi spustili v morje. Toda neki nemški konstruktor si ladjo prihodnosti povsem drugače zamišlja. Izdelal je model (spodaj), ki se toliko razlikuje od dosedanjih, da pomeni res pravo revolucijo, saj ne gre le za obliko, ampak tudi za bistveno spremembo načina pogona. Konstruktor je vijak dvignil iz vode in ga nadomestil z avionskim.
Kot vemo organom javne varnosti pogostoma trda prede. Ko love oborožene in na vse pripravljene zločince, je tudi njihovo življenje o nevarnosti. Teli skrbi jih bo rešil »mehanični policaj« ki ga vidite pri delu.
Pred enim tednom je bila otvoritev letošnjega tržaškega velesejma z govorom generala Wintertona, ki je povedal, med drugim, nekaj stavkov v italijanščini v duhu metode, ki jo je uvedel pri otvoritvah tržaških veiesejmov general A;rey. Svečani otvoritvi je prisostvoval tudi italijanski minister za industrijo in trgovino Villabruna, ki pa so ga že prej v Rimu in pozneje, pred začetkom velesejma v Trstu opozorili naj skuša čim manj govoriti in naj se ne dotika najnovejšega razvoja tržaškega vprašanja. Kaže, da se je Villabruna teh navodil v glavnem držal, tako da ni prišlo do kakih posebnih nevšečnosti. Nepravilno je le to, da hodijo na otvoritve tržaških veiesejmov italijanski ministri, medtem ko jugoslovanski-ne smejo, čeprav tržaško zaledje predstavlja Jugoslavija in čeprav ima Jugoslavija mnogo večje možnosti za pospešitev tržaškega gospodarstva kakor pa Italija. 25-letna italijanska okupacija je neovrgljiva priča!
Tržaški velesejem ni nekaj impo-zantnega kakor so to velesejmi v Zagrebu, Miinchenu, Dunaju, Parizu m drugje. Vsiljuje se celo vtis, ko bi ne šlo za velesejem »v Trstu«, da ie glede na skromno površino in na odsotnost industrijskih velikanov, organiziran bolj za lokalne potrebe, kakor drugo. To pa ni in ne more biti res, čeprav ga italijanska vlada v marsičem bojkotira, ker je tržaški velesejem odraz naravnega gospodarskega hotenja po navezovanju čimtesnejših in plodnejših stikov med Trstom 'in zaledjem. Tržaški velesejem zajema 25 tisoč kvadratnih metrov (jugoslovanski paviljon okrog 600 lev. metrov), raz-stavljacev je skupaj 11000, med katerimi je 700 tržaških in italijanskih, ostali pa so tujci. Na velesejmu je prisotnih 25 držav, uradno
»Ognjena ptica«. Tako so Amerikanci krstili prvi avto na reaktivni pogon, ki ga te dni preizkušajo na nekem dirkališču. Kol vidite je po zunanji obliki prej podoben raketi .kot avtu. Strokovnjake zelo zanima, kako se ho novo vozilo obneslo in zadovoljilo praktične potrebe. Bo to res prometno sredstvo prihdnosti, ali le tehnična zanimivost? Avto je težak 1.400 kg Poganja ga motor 380 k. s.
Predavanje ameriškim otrokom o prometnih nesrečah. Da bi preda-valeljeve besede bolj zalegle, so ves čas med mladimi poslušalci krožili »'luhovi" njihovih smrtno ponesrečenih tovarišev. Učinkovito že, toda ...
Iz tovarne „Mehanotehnika" v Izoli
DELO TRGOVINSKE IN GOSTINSKE ZBORNICE V KOPRU
Ko danes gledamo v izložbah trgovin v Ljubljani, Zagrebu in drugod poznane kovinske sestavljalke, proizvod tovarne tehničnih igrač »Mehanotehnika« v Izoli, bomo komaj verjeli, da o tej tovarni še pred dobrim poldrugim letom ni bilo ne duha ne sluha. Zrasla je skoraj neopaženo in polagoma osvajala našo šolsko mladino ter kmalu postala pomemben vzgojni činitelj.
Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, kako so v Izoli prišli na misel, da ustanovijo tako tovarno in kako se je ta razvijala. O tam nam je tovariš Gino, ki ima za ustanovitev tovarne največ zaslug, takole povedal:
»Misel za ustanovitev te tovarne se mi je porodila, ko sem prisostvoval kongresu Ljudske tehnike Slovenije. Na tem kongresu je namreč več delegatov ostro obsojalo našo proizvodnjo otroških igrač. Ugotovili so, da so te nevzgojne, ker odvračajo otroke cd žive stvarnosti, tehnike in napredka, in so krive, da naši otroci dobivajo napačne predstave in zgrešene pojme o so-
bilo krivično gledati te setavljaike zgolj kot igrače, ker jih prav gotovo lahko uvrstimo med učila. Vsaka škatla namreč vsebuje potrebno število standardiziranih delov ¡3 pločevine, osi, vijake in drugo, iz katerih otrok sestavlja razne predmete, vozila, ki jih vidi v vsakdanjem življenju. Tako lahko iz istih delov sestavi letalo, traktor, žerjav, avto, kamion s prikolico, strug in podobno. Katalog z načrti, opisom posameznih delov in navodil za sestavljanje, ki je vsaki škatli pnio-. žen, olajša otroku delo.
Toda te sestavljalke so primerne le za starejše otroke. Vendar pa. v tovarni niso pozabili tudi na naše najmlajše. Bodoča proizvodnja tehničnih igrač bo razdeljena v tri glavne skupine. Za najmlajše bodo izdelovali igrače, ki se od drugih, katere danes dobimo v prodajo, razlikujejo po tem, da so stvarna kopija predmetov, strojev, katere v miniaturi predstavljajo. Tako ima avto vse osnovne dele in lastnosti kot pravi avto. Sesbavljen je iz karoserije in šasije, ima motor — se-
..........fife^ír; ^
~~ > ? i — -j *
JMv _ _ _______	^..........
' lil f
I Vi«-: -'"ifkif Wv :
(?obni tehniki, stvareh in predmetih, k' iih igrače predstavljajo. O tem sem razmišljal, dobil sodelavce, pripravili smo potrebne podatke in r.ačrte ter počasi začeli,«
Seveda ni bilo vse tako enostavno. Kakor je vsak začetek težak, tudi s tovarno igrač ni šlo lahko. Saj ni bilo ničesar: ne prostorov, ne strojev, ne ljudi. Izdelali so prototipe, uredili zasilne prostore v bivši kavarni, Mestni ljudski odbor pa je dal sredstva za nabavo najpotrebnejšega orodja in strojev.
Če spremljamo rast tovarne od začetka, lahko ugotovimo, da jo je vodila roka dobrega gospodarstvenika. To se odraža — kair je za tovarno zelo značilno — v smiselni ureditvi in nabavi takih strojev, da so lahko takoj začela s proizvodnjo. Vloženi kapital ni ležal mrtev. Izdelovati so začeli predvsem potrebno orodje in razne priprave, ki so jih potrebovali za prehod na serijsko proizvodnjo, hkrati pa so vrgli na trg poleg prvih igrač tudi druge proizvode.
Tega se držijo v tovarni tudi danes. Ker za proizvodnjo igrač niso zaenkrat vsi stroji polno izkoriščeni, izdelujejo za tržišče razne vrste vijakov in pločevinastih delov, za katere ie veliko povpraševanje. Vendar bo tovarni ni cilj. Je le trenutna rešitev, dokler ne bo proizvodnja igrač v polnem teku. Vsekakor pa na ta način tovarna prihaja do potrebnih sredstev in ima zagotovljeno polno izkoriščanje vseh strojev, za katere so znali najti primerne proizvode.
S pivo serijo 12 tisoč kovinskih sestavljalk se je tovarna na tržišču afirmirala, tako glede na kvaliteto kakor tudi posrečeno obliko in izdelavo te vrste igrač. Sicer pa bi
Na- reki Celini bodo zgradili največjo ludrocentralo v Jugoslaviji. Centrala bo sama krila 42 odstotkov vseh potreb Ljudske republike Hrvatske. Njena letna zmogljivost bo okrog dve milijardi kilovalnih ur, medtem ko bo proizvodnja električne energije trikrat cenejša od sedanje povprečne cene. S pripravljalnimi deli so ie začeli.
veda na vzmet — tam kjer mora biti, prenosno os, limibacijo diferenciala, vzmeti. Skratka vse glavne dele od volana do gum na kolesih.
Druga skupina igrač bo namenjena nekoliko starejšim otrokom. Razlikuje se od prve po tem, da so igrače tako izdelane, da jih otroci lahko razstavijo na več glavnih delov brez nevarnosti, da jih pokvarijo. Tako se bo otrok ob zdravem razvedrilu tudi učil ¡n spoznaval vsaj v grobih obrisih današnjo tehniko.
O tretji skupini smo že pisali. To so sestavljalke, ki zahtevajo od otroka že več domiselnosti 'in samostojnega logičnega sklepanja. Primerne za starejše šolske otroke so se doslej že uveljavile in o njih so se povoljno izrazili mnogi iz vrst vzgojiteljev, kakor tudi starši in končno sami otroci.
V tovarni1 delajo po načelu: »Ko daš otroku v roke igračo in mu rečeš, da je to avto, mora biti res avto, ne pa pobarvan kos l'esa.« Proizvodnja takih tehničnih igrač pa zahteva študija, četudi morajo biti igrače v prvi vrsti vzgojne, ne smejo zanemariti njihove praktičnosti, privlačnosti in končno cene.
Na vse to kolektiv misli. Poseben tehnični biro proučuje te momente upoštevajoč zahteve, mišljenja vzgojiteljev in stvarne možnosti.
Glavne težave so danes premagane, Kolektiv tovarne, čeprav mlad in zbran z vseh vetrov, je znal prijeti kakor je potrebno. Ko je bilo najteže, so nekaj časa vsi delavci dnevno delali po deset ur — dve uri prostovoljno, da tovarno izvle-čejo iz finančnih težav. Po redu, ki vlada in pazljivost, je ta kolektiv prav gotovo med najboljšimi. Videli smo tudi novost: vsak delavec v orodjarni ima delovno mizo prekrito z gumijasto podlogo, da ne kvari dragega orodja in merilnih priprav. To je lep dokaz skrbi in prizadevnosti.
Tovarna se v celoti lepo razvija. Se proti koncu 1953 leta je bilo za-posljenih le okrog 7 delavcev, danes jih je že 45, do konca leta pa bo njihovo število naraslo na okrog
100. Seveda to ne bo šlo brez velikih investicij. Te znašajo letos nad 50 milijonov dinarjev, tako da je razvoj tovarne zagotovljen. Ko bo nova kapaciteta, ki jih s temi investicijami dobi tovarna, bo njen letni bruto produkt znašal nad 160 milijonov dinarjev. Tako je ob prizadevanju kolektiva in pomoči v investicijah zrasla v Izoli nova tovarna, ki je poleg tega, da našim otrokom s svojimi proizvodi pomar ga, postala pomemben gospodarski činitelj in zaposluje številne delovne ljudi.
Večkrat smo že pisali o možnostih, ki jih ima naš okraj za razvoj gostinstva in turizma. Čeprav jc letos zaradi slabega vremena sezona zakasnela, z druge strani pa zaradi ukinjenih regresov občutno padel obisk domačih gostov, se obeta našim hotelom v naslednjih mesecih polna zasedba. Naši kraji so že postali znani in mnogi turisti iz Avstrije, Nemčije, Holandske in drugod radi prihajajo v naša obmorska letovišča.
Vendar pa je še vedno pomanjkljiva propaganda,. zlasti v inozemstvu. Pomanjkanje številnih drobnih ugodnosti in pravlačnosti pa je krivo, da ni še večjega zanimanja in obiska.
DOPIS IZ NABREŽINE PRI TRSTU
(Dopis iz Nabrežine pri Trstu)
Nepoučen potnik dobi na železniški vožnji Trst — Tržič vtis, kot da se prebivalci nabrežinske občine ne bavijo s kmetovanjem, ker je na eni in drugi strani gmajna z gabrovino, jesenovino, a še več s trnjem in brinjem. Pozorno oko pa more vendarle iztakniti, da ni tod. izključno revna zemlja, ker zunanje lice Vižovelj in tudi bolj oddaljenih vasi (Slivno, šempolaj, Praprot) kaže, da so to bila in so še 'kmečka naselja, ki pa jim je čas vtisnil tudi delavski žig. Tako je tudi z vasmi Trnovico, Prečnikom, •Ma.vhinjami, Cenovijami, Medjo vasjo in deloma tudi Devinom.
Da, še se tod ukvarjajo z zemljo in iščejo v njej pogoje za svoj življenjski obstoj. Ce odbijemo od-skupnega števila prebivalcev naše. občine ( okrog 4300) število italijanskih -doseljencev pred drugo svetovno vojno (500) in po 1. 1945. (1250!), skupno 1750, dobimo okrog 1/3 domačinov, ki se bolj ali manj navezani na zemljo. Samostojnih kmečkih domov pa je le okrog 15.
Naj za boljšo sliko navedemo nekaj uradnih statističnih podatkov is 1. 1952, Iz teh razberemo, da je od skupne površine 4395 ha: orna zemlje 360 ha, vinogradov 53 ha, senožeti 1480 ha, gozda 745 ha, .gmajne 1558 ha, nerodovitne zemlje 191 ha.
Od orne zemlje odpade na pšenico 15 ha, na ječmen in oves 28, skupno na žitarice 43 ha ali. kar pomeni, da se ta nekdaj močno' gojena poljska kultura naglo umika deloma ostalima 'bolj donosnima žitaricama ječmenu in ovsii (sedaj 30 ha), največ pa okopavinam (pretežno kuompirju), in detelji. .
Politične prilike, ki nas davijo že nad 30 let, so nas pripravile ob visok odstotek vinogradov. Od nekdanjih 3000 hI se danes pridela največ 1500 hI vina.
Gozd izkazuje površino 745 hra, toda gozda ni, ker ga je pogoltnil fašizem, če bi zbrali ves njegov les, bi izrvzemši borovega gozda s površino okrog 150 ha, mogoče dobili 1/30 ali okrog 20 ha nizkega gozda.
Glavna kmetijska veja je živinoreja, predvsem govedo. Popis iz 1., 1952. navaja 74 volov, 4 bike, 347 krav, 192 telet, 30 konj, 241 prašičev, 129 'drobnice.
število goveda in prašičev je zelo nizko, ker slo dani pogoji (se-nožeti, pašniki, deteljišča) za večje število. Res je, da je reja v naših okoliščinah draga in večkrat nerentabilna in to zaradi predrage nabave krme, slabih hlevov, in podobno. Naša mladina pa se je budi preveč nasrkala in še srka dušev-nost od jugozapada in si vedrto bolj usvaja načelo: M&lo dela in čim več prijetne in prazne zabave. Res žalosten pojiav, ki izziva skrb glede naše bodočnosti in sumnjo v moralne vrednote mladine, če pa sa vprašamo v kakšni pogojih je naša mladina rasbla .in raste — kaj moremo pričakovati od nje kaj več? iFašizem, vojna, politične prilike, komerikaiiizem», tehnika itid. je pač niso življenjsko usmerjale. Mika jo stroj, za delo ali zabavo, kar je kočnio naravno. A če ima poleg tega tolikšne in takšne zahteve, da jih kmečka hiša ne more kriti? Ne ostane drugo, kot da ta žrtev
zveriženega zgodovinskega obdobja in njegove sence, ki že toliko ier leži prav na tem kosu stovenske zemlje, obrne zemlji hrbet.
Pri tem je eden glavnih vzrokov tudi vprašanje splošne zaostalosti, strokovnega neznanja in še mnogo kaj. Njih korenine segajo od Mus-Siolinijeve ere do današnjeh dni. Stroj, tehnika, organizacija, manj še ali večje razumevanje in upoštevanje položaja, pomoč, olajšave in podobno vsakomur, le zemlji ne. •Naši zemlji celo ne. Ta po pojmih in praksi londonsko — washington-sko — rimske uprave sploh ne obstaja, čeprav niso proizvodi iz kmetijstva tako neznatni, da bi jih gospoda ne videla. Saj se vrednost kmetijskih proizvodov samo naše cbčine ceni letno na 600 milijonov lir.
Malo je naše obdelane zemlje, a bi je bilo lahko več Skromni so njeni proizvodi, ki pa b.i se s pri-zadevnstjo oblasti mogli cbčubno pomnožiti in zboljšati. Ne vrag ne frak se ne (briga za nas. Pač, vsa dolga birokratska veriga se zanima, da nas čimprej potisne v gobec rimske volkulje. Smo pač v deželi svobode in demokracije. Vse imamo, kar bi me_ smeli imeti, zato je pri nas narobe svet in v vsem nasproten ostalemu področju (coni B) STO. Smo brez svoje lastne glave — brez ljudske uprave. Ljudska Oblast ima v drobnem blagovnem proizvajalcu ¡n o 'delovnemu ljudstvu sploh vse drugačne pojme kot pa kapitalistična gospoda, zato so njeni odnosi nasproti .kmetu dru-igačni od .onih maše oblasti. Ljudska oblast si prizadeva storiti vse
Prav zaradi lega je trgovinska in gostinska zbornica v Kopru sklenila izboljšati stanje v tem pogledu.
Ena od važnih pridobitev bo prav gotovo stalna gospodarska razstava v Portorožu, ki bo trajala čez vso glavno sezono, to je od pivih dni julija do konca septembra. Gospodarska razstava bo prirejena v Ljudskem domu v Portorožu v dveh prostorih. V večjem prostoru bodo razstavljala naša industrijska podjetja svoje proizvode. Gostinska podjetja pa bodo v posebnem razstavnem prostoru prikazovala turistične in druge zanimivosti.
Razstavljalo bo nad petnajst podjetij. Razstava bo prirejena s posebnim poudarkom na izvoz, tako da ne bo prikazovala lc naše gospodarske proizvodnje in seznanjala turiste z našo industrijo, ampak tudi praktično koristila poslovnim ljudem, ki se zanimajo za naše proizvode.
V času razstave bo v Portorožu več prireditev. Nastopile bodo dramske skupine naših priznanih gledališč, priredili bodo nekaj koncertov in podobno. Podjetja živilske industrije bodo večkrat priredila pokušajo prehrambenih proizvodov in vin, medtem ko bodo ves čas razstave brezplačno delila razne vzorce svojih proizvodov.
Trgovinsko-gostinska zbornica je sklenila izdati tudi turistični vodič. Poseben odbor že zbira potrebne podatke in predvidevajo, da bo vodič do konca avgusta gotov. Potrebo po takem vodiču imamo že dalj časa, saj se turisti mnogokrat ne vedo kam obrniti. Tako pa jih bo vodič seznanil s zemljepisnimi podrobnostmi okraja, prebivalstvom, kulturnimi spomeniki, gospodarsko dejavnostjo, z razglednimi in izletniškimi točkami in drugimi za turiste zanimivimi podrobnostmi. V vodiču bodo opisani tudi najvažnejši kraji sosednjih okrajev in njihove značilnosti. Tako bo opozarjal turiste na slovito kobilarno v Lipici, postojnsko in škocjansko jamo ter vseboval glavne podatke o turističnih krajih Severnega Jadrana do Opatije in Reke.
Vodič bodo tiskali v večih jezikih, ki prihajajo glecle števila obiskovalcev teh držav najbolj v poštev.
S propagandnega vidika uspešen ukrep pa bo tudi ozkotračni barvni film propagandno turističnega značaja. Snemanje je v teku, 2e lani so posneli jesenske motive in značilnosti te letne dobe v naših krajih, letos pa bodo posneli naša letoviška mesta v času najživahnejše sezone. Film po hkrati prikazoval, poleg naravnih lepot Slovenske Istre, tucli
Portorož — najbolj priljubljeno letovišče ob naši obali
mogoče za dvig kmetijstva in išče gospodarske vire v mejah vasi, ob-Ičine, okraja, dežele. Vse stori za pravilno izobrazbo mladine. Ko bi" itfo načelo veljalo tudi pri nas, bi naša občina gospoda,rsko ne pomenila tako suhe veje. Postopno bi Smotrno preusmerila naše kmetijstvo in obnovila nabrežinsko ka-mnosešbvo. Naša šola bi ne kumo-vala kapitalistična interesom, temveč bi služila resnični ljudski prosveti. Zaman bi bilo upanje, da bi mogli to doseči pod kremplji rimske vtolkulje, ker je med njo in upravo delovnega ljudstva neprenosljiva razpoklina: ena živi od našega gospodarstva, nacionalnega in kulturnega trehnenja, ljudska oblast pa živi in se krepi ob čim hitrejšem vsestranskem napredku 'delovnih ljudi.	«n
naše za turiste zanimive dejavnosti, kot je ribolov s posebnim poudarkom na življenje na morju in ob naši obali.
Snemanje bo končano letos v jeseni in film bodo lahko začeli predvajati že v začetku zime. Predvajali ga bodo povsod tam, kjer se zanimajo za letovišča ob Jadranu. To je prvi film tc vrste posnet pri nas. Predvajanje bo trajalo okrog 25 minut.
Prav gotovo bodo te stvari, ki smo jih navedli in so plod uspešnega dela trgovinsko-gostinske zbornice, ki je znala skupno z zainteresiranimi podjetji najti možnost ustvaritve teh zamisli, važen korak v razvoju turizma pri nas in mnogo pomeni za nadaljnji razvoj naše turistične dejavnosti.
Po istrskih vaseh, po tistih, kjer je še do nedavna vladal tujec s svojo »dvatisočletno modrostjo«, je pretekli teden zaživelo. Polna mladih moči je prišla na obiske s pesmijo, godbo in narodnimi plesi mladina iz Slovenije in bratske Hrvaške. Vse od dneva začetka, ki je bil preteklo nedeljo v Bujaii, pa do zaključka na Titovem trgu v Kopru, se je vrstila prireditev za prireditvijo po vaseh sončne Istre. Gostovale so domače igralske skupine in pevski zbori, gostovale so kulturne ¡n umetniške skupine iz Slovenije in Hrvatske s koncerti ter prireditvami.
Naše požgane Šmarje pri Kopru so obiskali mladinci iz Kranja. Mladinski trio je zaigral nekaj veselih narodnih pesmi. Mladinsko kulturno skupino sestavljajo sami delavci in delavke industrijskih podjetij Kranja, žene, možje ¡n mladina so jih prišli poslušat s polja v delavnih oblekah. Ženski komorni zbor, samospevi ob spremljavi klavirja, trio veselih godcev in na koncu še razigrana pesem, so navdušili šmarčane.
če so šmarčane navdušili gostje
jim uprizorili igro »Iz temnili dni«. Predstava je bila zelo dobro obiskana in -so prišli ljudje celo iz Kr-kavč, Puč in Paclne.
V	soboto so prebivalci Ravnega pozdravili učiteljiščnike iz Novega mesta. Ti so nastopili z izbranim sporedom narodnih, umetnih Ln partizanskih pesmi. .
V	vsem tem kulturnem vzdušju domača igralska skupina ni hotela ostati na zadnjem mestu. Odšla je na gostovanje v Boršt z znano ljudsko igro »Miklova Zala«. Udeležba na prireditvi je bila številna.
V	cedeljo pa je na Titovem trgu v Kopru nastopil ravenski pevski zbor skupno s sečoveljskim pri skupnem nastopu združenih pevskih zborov.	,
V	Sečovljah je v četrtek gostoval mladinski tamburaški zbor iz Pakraca v Slavoniji. Nastopil je z izbranim sporedom pesmi ob spremljavi tamburaškega zbora, solopet-jem in drugimi pesmimi. Dvorana v Domu »Svobode« je bila polna,
V	nedeljo je domača italijanska dramska skupina nastopila z igro: »Izgubila sem moža.« Slovenska dTamska skupina pa je v soboto
gostovanje še SNG iz Trsta, ki jim je uprizorilo komedijo »Vsakih sto let.«
Kulturno življenje v Kortah je zadnje štiri mesece zelo razgibano. Domača igralska skupina je nastopila kar štirikrat. Poleg tega so imeli še proslavo Osmega marca in Prvega, maja,
V Piranu je v okviru mladinskega festivala nastopil pevski zbor dijakov Pomorske srednje šole, ki je priredil pevski koncert. Zapel je več narodnih in borbenih pesmi. Telovadci TVD »Partizan« pa so nastopili z vajami na orodju. Gostovali pa sta dramski skupini iz Buj in iz Maribora.
Na zaključno prireditev so prišli tudi naši zamejski Slovenci. Nastopil je mladi tamburaški zbor s Koroške, ki je zaigral več pesmi. Za tem je nastopil mladinski, pevski zbor iz Velikega Repna cone A Tržaškega ozemlja pod vodstvom Mirka Guština in še .folklorna skupina iz Boršta in Ricmanj.
Zal da. se zaključka festivala ni
mogel udeležiti tudi mladinski pevski zbor iz Gorice, ker italijanske oblasti niso hotele izdati potnega lista, samo da jim preprečijo prihod v Koper.
Nismo omenili vseh nastopov in gostovanj, ker bi nam prostor delal težave. Naj za zaključek zapišemo samo to:
Iz .vseh krajev Slovenije in Hrvatske in iz naše Istre, je .prihitela mladina na ta festival. Mladinci naših istrskih vasi so se srečali z. mladinci iz Kranja, Maribora, Celja, Ljubljane, iz Slavonije, iz Like, iz Medjimurja, Dalmacije, Zagreba in drugih krajev. Prav nič si niso bili tujci, čeprav so se šele prvič srečali. Njihova govorica, njihova pesem je povedala samo eno: Po rodu, zemlji, pesmi in ljubezni do vsega kar je lepega, smo si brat-je. Naša skupna domovina pa je — JUGOSLAVIJA.
m N^MpM&M /v ' ^ ^ Is a
Značilen istrski motiv
[MIVQSTI PO SVETU!
ABESINIJA POSTAJA VAŽNA DOBAVITELJICA KAVE
FAO, prehranjevalna in poljedelska organizacija ZN, omenja, da bo v bodočnosti lahko postala Afrika,

.________
K prazniku občin Most na Soči in Grahovo v Baski grapi
!> —.O-
iz Kranja, je za začetek festivala v Buj ah navdušil tisoče in tisoče prisotnih moški pevski zbor DPD »Svoboda« iz Kopra, že takoj po končanem sporedu so ljudje govorili, da je bil nastop tega zbora najboljša točka sporeda. Ta pevski zbor, ki ga vodi Vladimir Lovec, je tudi za zaključek nastopil na Titovem trgu v Kopru.
Ko so v Krkavčah zvedeli, da jih bodo obiskali mladinci iz kulturne skupine »Jože Vlahovic« iz Zagreba, so napolnili dvorano novega kulturnega doma do zadnjega kotička. Ni jih zadržalo delo, ki ga je te čase čez glavo. Kako tudi, saj so jim mladi Zagrebčani prinesli z narodno pesmijo in plesi košček lepote njihove narodne kulture. Ploskanje se po končanem sporedu kar ni hotelo poleči. Ljudje so govorili, 'da takega ploskanja v Krkavčah še ni bilo.
V	soboto je v Krkavčah gostovala igralska skupina PD »Zvezda« iz Cežarjev —Pobegov z igro »Dve nevesti«. Tudi to pot je bila dvorana zasedena. Igralcem so Krkavčani dali zasluženo priznanje s ploskanjem.
V	Ravnu so v ponedeljek gostovali učitelj iščniki KUD ¡z Pakraca v Slavoniji. Prebivalci so jih lepo sprejeli. Mladi tamburaši so s svojim zborom tako navdušili Raven-ce, da niso mogli prenehati s ploskanjem. Vodja skupine je po predstavi dejal, da tako prisrčnega sprejema še niso nikjer doživeli.
V	četrtek pa so Ravenci sprejeli med se Prosvetno društvo »Svoboda« iz Portoroža. Bližnji sosedje so
uprizorila Goldonijevo komedijo »Mirandolina.«
Na vseh predstavah je številna udeležba pokazala, da ne moti naših ljudi zaostalo delo na polju. Skrbi, ki jih je povzročilo dolgotrajno slabo vreme ni moglo zadržati ljudi, da se ne bi udeležili predstav. Poudariti moramo, da so pionirji slovenske osemletke v Sečovljah sprejeli goste s cvetjem in dobrodošlico. Pozdravil jih je tudi predsednik društva »Svobode« tov. Martinčič, ki je podčrtal velik po-nien mladinskega festivala. Do vidnega izraza je prišlo pri teh gostovanjih bratstvo, kateremu smo polagali temelje med narodnoosvobodilno borbo.
V	Kortah je v torek gostovala igralska skupina PD »Jadran« iz Dekanov s Frnžgarjevo ljudsko igro »Divji lovec.« V četrtek so prebivalci te vasi pozdravili mladinsko kulturno skupino iz Kranja. Nastopil je komorni zbor, pevski zbor in trio z, narodnimi, umetnimi in partizanskimi pesmimi. V petek je go-stovala kulturna skupina šostanj-skega okraja. Udeležba na vseh prireditvah je bila številna. Prišli so celo stari možje in žene, ki jih prej še ni bilo na nobeni prireditvi. Vsi nastopi so zapustili globoke vtise. Ljudje se po končanh sporedih kar niso mogli odločiti, da bi odšli domov. čakali so, da jim bodo gostje še kaj zapeli ali zaigrali. Gostje iz Kranja so domačine povabili na obisk v Kranj. Dejali so, da si niso niti od daleč predstavljali, da bodo doživeli tak sprejem,
V	soboto so Kortežani povabili na
V ponedeljek 28. junija praznujejo prebivalci Baške grape in Mosta na Soči desetletnico napada enot IX. korpusa na Baško grapo. Pred desetimi leti so borci IX. korpusa ter Idrijsko-Tolminskega in Dolomitskega odreda imeli tridnevno akcijo na sektorju Most na Soči — Podbrdo na železniško progo. Napadali so in rušili progo v dolžini 25 km ter tako izpolnjevali povelje maršala Tita: Rušite komunikacije. Napad enot tega korpusa spada med najvažnejše in najuspešnejše vojaške operacije. Posebno se je izkazala XXXI. divizija pod vodstvom polkovnika Staneta Potočarja — Lazarja. Divizijo so 'sestavljale: Vojkova, Gradnikova in Prešernova brigada. Borci so likvidirali pet postojank: Koritnico, Mohorc, Bregar, Pranger in Zapo-ler ter porušili deset velikih bunkerjev. Mineroi so porušili osem železniških mostov in razrušili progo na 170 mestih. Padlo je 300, ujetih pa je bilo 50 sovražnih vojakov. Plen: top, 5 minometov, 18 strojnih pušk, uničenih 5 tankov in 21 kamionov.
TANKI BRNIJO. . .
Baško grapo pokriva gosta megla vse do Bukovega sedla. Nad meglo se dvigajo Koritniška gora, šentviškogorska planota, Kojca, Porezen in Črna prst, Zelena gozdnata pobočja obliva junijsko sonce s tako svetlobo in gorkoto, kot. bi v teh krajih vladal pravljični mir.
Kako varljiva je včasih taka slika!
Pod belo megleno odejo na dnu Baške grape kuje .nacifašistični o-svajalec svoje napadalne načrte. Tako je, kot da bi mu pri tem pomagale še narava sama, ker je dolino pokrila z meglo. Toda . . ,
Na višinah nad Baško grapo se razmeščajo partizanske skupine in čete. Ena takih skupin je v meglenem kritju prišla prav blizu železniške proge in tam zavzela položaj. Med skupino je nekaj ostrostrelcev, ki nikoli ne zgrešijo cilja v katerega se je po vrhu puškine cevi za-pičilo njihovo ostro oko.
Bača pritajeno šumi v dolini. Tako je, kot da se boji zmotiti mir, ki vlada v dolini. To je mir pred viharj em.
Megla se rdeči. Sočni žarki so že prodrli belo plast in obsijali progo, cesto in vas Koritnico. Zadjije megle se kot bele cunje obešajo na senčnih krajih in po grmovju.
Tam v daljavi se na cesti prikažejo majhne črne pike. Kmalu prinese veter na ušesa močno kovinsko brnenje ■ motorjev.
»Tanki,« pritajeno vsklikajo borci tostran proge. »Danes bodo plesali, tako kot bomo mi igrali«.
Vedno močneje brnijo motorji. Kot želve — velikanke se bližajo železne pošasti.
Pod Rakovcem je samotna kmetija: hiša in hlev. Gospodar je pravkar sklepal koso in se odpravlja na senožet. še na um mu ne pride, da je nevarnost blizu . . .
Ostro siknejo plameni iz cevi zadnjega tanka. Zavaljen nemški oficir sedi v njem in ukazuje; l»Ogenj!« Suha slamnata streha na hiši in hlevu zagori kot smolnata bakla. Borci vzklikajo:
»Hudiči zeleni! So že začeli. Treba jih bo dobro pomeriti«.
Kot grozljive pošasti se valijo tanki izza zadnjega ovinka. Cesta se trese pod njihovo težo. Ropot ■motorjev odmeva po dolini kot pošastno grmenje.
Na Bukovskem sedlu je sonce
obsijalo cerkveni zvonik. Prav tega vzamejo na muho cevi jeklenih pošasti. Ostro odjeknejo streli po dolini. Na zvoniku se v trdem kamnu pokažejo vdolbinice. Lahka meglica ovije zvonik. Edini zvon zamolklo zabrni. Še enkrat siknejo topovi. Dva izstrelka zadeneta zvonik, ostali pa zasikajo mimo in padejo kdo ve kje daleč v cerkljanskih gozdovih.
Tedaj je borcem na položaju dovolj. Trdo stisnejo njihove roke težke puške. Odsekano zapoka po grapi. V prvem tanku omahneta motorist in oficir. Jeklena pošast obstane negibna in brez moči sredi ceste,
»Verfiufte banditen!« kriči zavaljeni oficir v drugem tanku in u-kazuje kot obseden: »Zurick, zu-rick«. —• Nazaj, nazaj!
Kot kuža, ki ga i e gospodar okre-gal, se pošasti umikajo nazaj po grapi.
JURIŠ NA ZASEDO
Po tridnevnih zmagovitih napadih so se borci zbrali na Bukovskem sedlu. Mrak je počasi legal na Baško grapo. Po koloni je završalo: »V najstrožji tišini ¡n raz-stojanju, naj krene kolona proti (Nadaljevanje na 11. strani)
Vred napadom se posociujejo
posebno pa Abesinija, važna svetovna dobaviteljica kave. FAO sporoča, da prideluje Abesinija vedno več kave, pri čemur gre precejšnja zasluga tudi strokovnjakom Združenih narodov, ki sodelujejo po programu tehnične pomoči.
Razvoj boljših transportnih sredstev in sodobni načini obdelovanja bodo pripomogli, da bo postala Abesinija važen vir produkcije kave.
MLEČNA PROIZVODNJA V INDIJI
Dr. Panjabrao Dešmukh, indijskj poljedelski minister, je objavil, da je v Indiji zdaj 68,770,000 živali, ki dajejo mleko in da cenijo sedanjo letno proizvodnjo mleka na 37,831,000.000 funtov, torej odpade na žival povprečno 550 funtov na leto.
Dne 1, januarja je bilo v Indiji 68,900.000 glav mlečne živine z letno proizvodnjo mleka 47.944,000.000 funtov. V preteklih 4 letih je torej število te živine padlo za 130.000 glav, produkcija mleka je pa padla za več kot 10 milijard funtov. S tem je Indija, ki je v svetovni produkciji mleka bila na drugem mestu. takoj za Združenimi državami, padla na tretje mesto, za Francijo, ki je 1. 1953 pridelala 38.623,000.000 funtov mleka.
POTROŠNJA BOMBAŽA V JUGOSLAVIJI
V letu 1953 so tekstilne tovarne v Jugoslaviji porabile 131.000 bal bombaža. V letu 1952 je bila ta potrošnja 126.000 bal.
Jugoslavija je pridelala le majhen odstotek svoje potrebe po bombažu. Pridelek leta 1953-54 cenijo na 6.000 bal, približno dvakrat tolikšen kot v prejšnjem letu.
Od uvoza bombaža v letu 1953 odpade na Združene države 75 manjše količine na Turčijo, Grčijo in Egipt.
MEHANIZIRANI PAŠNIKI
Praktični poskusi so pokazali, da se dosežejo boljši uspehi i-n bolj racionalna prehrana živine, če se prepreči, da živina sama puli travo iz pašnikov, in namesto tega krmi s travo, ki so jo pokosili s kosilnim strojem. Živina tako golta sveže nakošeno travo, pri čemer skrbi poseben nadzornik zato, da se nakosi trave, kolikor je potrebno. Strokovnjaki trdijo, da raste taka trava na pašnikih bolj homogeno in je bolj odporna v suši. Zanimivo bi seveda bilo zvedeti, kaj o tem misli živina . . .
INDIJA SKUŠA POVEČATI SVOJE ČEBELARSTVO
Indijska vlada je sklenila potrošiti 2 milijona rupij (428.000 dolarjev) za razširjenje čebelarstva. S tem denarjem bodo nabavili nove panje ki nove čebelne roje. čeprav je po legendi Indija rodna dežela za čebele, pridela zdaj samo 1 milijon funtov meda na leto. Pričakujejo, da bo večje število čebel s svojim opraševanjem cvetov tudi pripomoglo k boljši žetvi drugih pridelkov .
■liho ¡e bilo v eni izmed celic tržaškega vojaškega zapora v ulici Belosguardo. Sest ljudi je ležalo na umazanih slamnjačah in gledalo skozi zamreženo okno na edini košček jasnine, ki so jo lahko videli skozi žclezje. Nit razgovorov se je bila pretrgala in bilo je kot bi si bilo teli šest ljudi že vse povedalo. Misli so dobivale nevidne peruti in letele skozi ozke štirikotne odprtine nekam v daljavo ...
Rablji svobode milijona ljudi, ne samo teh šestih, so za hip počivali in delali načrte za nova mučenja.
Med temi šestimi ljudmi je bil tudi preprost pastir s Tolminskih planin, Znidarjev Ivane iz Zatolmi-na. Vse dni sc-m opazoval njegov obraz. Videl sem, kako trpi v tem ozkem prostoru. Odtrgali so ga bili od njegovih planin, od krav in iz kamenja zložene pastirske koče. Tam je vse dni užival bogastvo svobode, višme in pastirskega življenja. Kolikokrat se je. zazrl v dolino, kjer Soča kot širok srebrn pas teče vse od Kobarida do Tolmina. Poznal je tisto lepo Gregorčičevo pesem Veseli pastir, poznal je slavospev Soči. Občutil je vsako besedo posebej, saj je vse dni živel v tistem okolju. Kakšno nasprotje med prej in zdaj! V zapor so ga stlačili prav tisti, ki jim je Gregorčič napisal:
»In tujce zemlje lačne vtopi na dno razpenjenih valov ...«
Da bi prekinil morečo tišino, ki v takih okoliščinah gloda živce do skrajnih meja človeške vzdržljivosti, sem dejal:
»Ivane, če pridemo še kdaj iz teh zidov, te bom prišel obiskat v tvoje planine.«
Obraz se mu jc hipoma zjasnil kot bi močan veter razpihal oblake s temena sivega Kma. Odgovoril je: »Da bi le bilo res in kmalu. Postregel ti bom s skuto in mlekom.«
POZABLJENI ŠRAPNELI NA MRZLEM VRHU
Ta želja se je kmalu uresničila. Znova smo hodili po tistih planinah — kot partizani. Takrat se namesto priietnega zvončklanja zvoncev pa-sočih čred po planinah odmevali streli partizanskih pušk. Neredko-
Sveže kolo sira je pravkar vzel iz modela
krat planinsko cvetje pordečila kri padlega borca.
Leno je danes v planinah. V visoki in sočni travi se pasejo velike črede. Da bi od blizu zaživel nekaj ur pastirskega življenja, sem obiskal planino Pretovče na sedlu med Mrzlim vrhom in Rdečim robom. Iz Zatolmina pelje kamnita pot okoli vzhodnega grebena Vodilvrha in Mrzlega vrha. Oba sta poznana, še iz prve svetovne vojne, saj so Lahi izstrelili točo granat in šrapnelov s Kolovrata in Matajurja. Kako silovito je bilo obstreljevanje, dokazujejo številni drobci, ki jih je še danes — po 37 letih — polno med kamenjem in grmovjem. Na najvišji točki Mrzlega vrha sem dobil več nerazpočenih šrapnelov,
V ^rvi svetovni vojni so nas hoteli uničiti s svinčeno točo šrapnelov in granat, v drugi pa s požigi naših domov, streljanjem talcev in množičnimi deportacijami v taborišča smrti. Železni drobci granat in šrapnelov rjavijo med grmovjem, ki znova prerašča skalovje, iz ruševin požganih domov rasejo nove hiše.
Reportaža s tolminskih planin
Pobral sem pozabljene šrapnele in jih postavil na sivo pečino. Vzel sem fotoaparat, »pomeril« — in sprožil. Naj bo fotografija dokaz naše narodne trdoživosti
V PODKRNSKEM GLEDALIŠČU Kol velikansko polkrožno naravno gledališče so planine pod Mrzlim vrhom, Rdečim robom, Škofičcm, Batagovcem in Krnom. Domača in lepa so imena planinskih pašnikov: Medrije, Škojl, Pretovče, Sleme, Žaga, Košina, Kuhinja, Kal, Lašča, Dobrenjšca, Lazor, Rut, Lom, Kal. Samo tolminska občina ima 20 planinskih pašnikov, kjer se pase
Vprašal sem, kako je v planinah ta krat, kadar divjajo nevihte.
Ta polkrožni prostor pod viliom skalovitega Krna je včasih pozorišče silovitih neviht. Kadar se razdivjajo v siloviti borbi naravne sile, visi ko t na nitki, življenje ljudi in živali. Pred leti je strela na planini Bazor ubila 15 krav naenkrat. Na planini žaga pa ob neki drugi nevihti ubila šest krav. Trdo skalovje Kni.i se i uši pod nevidno močjo strel, ki švigajo kot ognjene puščice iz oblakov. Ob divjanju neviht se poskrije v zavetišči \se kai je živega v planinah. Znova zaživi takrat, ko se v daljavi raz^ublja bobnenje nevihte
Sočna in dobra je paša na planinskih pašnikih
povprečno po 70 \glav živine na vsakem.
Te planine so bagastvo tolminskega okraja. Dobra in sočna paša pre-redi v poletnih mesecih na tisoče glav živine. Mlečne krave pasejo posebej, mlado živino posebej in prav tako ločeno od drugih jalovo živino.
Pastirska vas na planini Pretovče šteje 13 številk. To so razen večjega ]iosIo'>ja, kjer stanujejo postirji in mlekar, ki izdeluje sir, majhni živinski hlevi. Vsi so pokriti s pločevino, ki je v prvi svetovni vojni služila za pokrivanje zaklonišč.
Na tej planini se pase 56 krav-mlekaric. Štirje pastirji in en mlc-kar imajo opravka s to čredo. Kako živijo, naj pove 64 letni Ivan Gabršček, ki je začel pasti že z desetimi leti.
»V nlaninah je življenje skromno. Nimamo drugega kot mleko in kruh. Zrak in voda pa sta zelo dobra, kar je za nas velike vrednosti.
Kako žvimo? Zjutraj vstanemo že ob treh, ker je treba krave pomolsti prej kot gredo na pašo. Molzemo štirje in to eno uro in pol, V tem času namolzemo več sto litrov mleka. Lahko bi dejal, da imamo pri nas več mleka -kot po nekaterih krajih vode.
V svojem pastirovanju sem doživel marsikatero grenko uro. Najtežje mi je bilo v prvi svetovni vojni, Ko so italijanske granate in šrapneli uničevali naše pašnike. Tri leta potem smo čistili pašnike, da smo jih uredili za pašo. Komaj smo takrat odstranili žične ovire, ki so branile dohod na planine. Po gozdovih je še danes polno ostankov granat in šrapnelov. Tu imamo kot priložnostnega gosta tovariša Tonija Lapajne-ta, ki se je iz nekdanjega dimnikarja j^relevil v iskalca in zbiralca starega železa. Ze več let stika in išče po grmovju in kamenju. Včasih naleti na dober »lov« in zbere večjo količino drobcev'. Tako je lani v komaj 15 dnevih zbral za IS tisoč din železa.«
To je bilo vse, kar sem mogel zvedeti od njega. Mož je bil prepri čan, da jc že vse povedal, kar je v planinah zanimivega, Nisem se zadovoljil s tako skopimi pojasnili.
•,n se sivi očak Km odkrije soncu, ki obsije umito čelo skalovitega orjaka.
KAKO IZDELUJEJO SIR
Zanimiv je pogled v nistirsko kuliinjo. V kotu visi na leseni ročici velik bakren kotel, ki ima podobo stožca. Ročica je pritrjena na okrogel steber, .ki se po potrebi suče na desno in levo. Tako sirarju ni treba vzdigovati velike teže in primakne nad ogenj poln kotel samo z eno roko. Kotel drži 240 litrov. Ko se segreto mleko sesiri. pobere mlekar sir s čistim prtom. V posebnem lesenem modelu ga stlači — in kolo sira je narejeno.
To je še zelo primitiven način izdelovanja sira, ki bo odpadel, ko bodo planine povezali z moderno mlekarno, ld jo gradijo v Kobaridu. Naravno, bo bo to mogoče šele takrat. ko bodo na te planine zgradili cesto. Mleko bodo potem dnevno odvažali v dolino.
Skozi okno avtobusa in bežeče zelene krošnje drevoreda sem opazoval strme vrhove, po katerih sem hodil še nekaj ur prej. S prijetno mislijo sem se poslavljal od njihovega miru.
P. A.
VELIKA BRITANIJA BO
GRADILA ELEKTRARNE NA ATOMSKI POGON
Britanski Državni urad za elektri, fikacijo objavlja v svoji, brošuri »Power and Prosperity«, da namerava v prihodnjih letih graditi elektrarne na atomski pogon s povprečno zmogljivostjo 60.000 kilovatov.
Namesto premoga bodo greli parne kotle, ki ženejo turbine, atomske peči.
Državni urad za elektrifikacijo računa, da bo lahko v kratkem razpisal natečaj za gradnjo takih elektrarn na atomski pogon v okviru svojega rednega načrta elektrifikacije. čeravno bomo morali še potrpeti, da bo jedrna sila lahko nadomestila običajno gorivo tudi kot splošen vir pogonske sile, bo atomska energija že v prihodnjem desetletju znatno pospešila elektrifikacijo.
NAŠ NAGRADNI NATEČAJ
Utrujena in sestradana kolona se je leno vila skozi razredčen bukov gozd.
Spomladansko sonce, ki je kazalo skoraj poldne, je v borcih ubijalo zadnje sile, ki so jih napenjali, da bi prišli do vasi, kjer bi se morda malo okrepčali ali pa vsaj spočili.
Davno, jn-ed dvema dnevoma, so pojedli edinega konja v četi, katerega je bil pobil italijanski a.vion z mitraljeskim rafalom. Od takrat niso zaužili ničesar več. Više v gorah so ¡topili sneg v pesteh in srebali umazane kapljice, da so vsaj nekaj zaužili; od snoči pa še tega ni bil(0.
—	Počitek- — je prišel ukaz od komandirja.
!	Ukaz za počitek, ki je bil vedno tako težko priča-
kovan, je hitro romal od ust do ust proti repu koltone. Ljudje pa že niso več čakali nanj, temveč so počepali v suho listje, kakor hitro so opazili, da so nekateri pred njimi sedli.
Borci so obležali, kot bi v njih ne bilo več življenja. Pospali so in sanjali o mehki postelji ter o juhi, iin v snu trepetali pred novim ukazom »pokret«, ki bi jih. surovo iztrgal iz lepih sanj in prepotrebnega spanja.
Komandir je hedel. Zaskrbljeno je opazoval patruljo, ki jo je bil poslal, da zavaruje četo pred morebitnim isovražnim napadom. Vedel je, da se za gričem, okoli katerega je pravkar previdno zavila patrulja, nahaja vasica, ki je vedmo dajala zatočišča in hrano partizanskim enotam.
Vas so večkrat obiskovale tudi močne italijanske patrulje, to so odgnale v internacijo že mnogo v-ašča-nov, -ki so jih osumili sodelovanja s partizani. Kljub | strahovanju, zverinskemu pretepanju in zapiranju- pa ljudje, ki so še ostali — večinoma ženske, niso klonili. Vselej so z nasmejanimi obrazi sprejeli vsakega kurrr-ija ali partizansko četo ter jim postregli z živili ali kuhano hrano, če so je le količkaj imeli.
Komandir Stane je poznal mnogo ljudi v vasi. Odkar je bil partizan, je bil že mnogokrat pri njih. Kadarkoli se je oglasil s četo, so ga sprejeli veseli, čeprav so mu znali vsakikrat povedati, da koga manjka.
—	Odgnali so ga! — je bil odgovor, katerega je bil ■Stane že navajen, če je povpraševal po človeku, ki ga ni bilo v vasi.
—	'Koga bo pa danes manjkalo? — se je vprašal in zaraščen obraz mu je še bolj otrdel — tako kot vedno, kadar je četi ukazoval juriš. •
Od -griča, ki je zakrival, vas, je hitel borec iz patrulje. črna slutnja se je vsesala v Stanetove -misli: Kaj le more biti, da Franček tako hiti? Tišino, ki je ležala nad kotlinico, kot težka odeja, je motilo le trudno so-penje spečih pb stezi in krakanje vran, ki so nervozno preletavale nad vasjo.
—	Kje so ljudje? —
Na bližnji njivi je stal, zarezan v skoraj sveže oranje, plug brez vprege;od vasi ni bilo čuti niti petelinjega petja niti laježa psov.
šele v tem trenutku je Stane opazil grozečo tišino, ki ni oznanjala nič dobrega.
—	Tovariš komandir, vas je požgana! Nikjer živega človeka. Patrulja je odšla v borov gozdiček za vasjo, da bi zastražila dohod do nje.
Pri teh besedah se je komandirjev obraz stisnil v mračne gube; izgledal je kot hucšourni oblak iz katerega bo zdaj švignila strela.
—	Svinje! Požigalci!... Roparji!... Uh — je siknil. Divje je zaklel, krepko pritisnil triglavko na glavo, zgrabil puško, ki je slonela na trhlem štoru, vstal in trdo ukazal:
—	Pokret! —
V listju ob stezi je zašumej(o in četa je nemo po-hi-■ tela iz gozda za komandirjem, to je zamišljen koračil preko senožati proti vasi.
—	Vas je požgana! — se je šepetaje širila novica od borca do borca; cela četa je bruhala kletvice in grožnje na požigalce. Sovraštvo, ki ga je stopnjevala lakota in prest-ano trpljenje, se je spremenilo v bes; gorje tistemu, ki bi se -ujel v ta precep.
Vasi ni bilo več. Vse je bilo do tal požgano. Iz ko. pice ruševin in počrnelih zidov so štrleli goli dimniki, kot nagrobni spomeniki. Votla okna in vrata so se črno režala četi v obraz; bila so podobna očesnim duplinam v oglodani lobanji.
Nekje za vasjo je žalostno zatulil osamel- pes — verjetno je t)ožil za ljudmi, ki so nekam izginili in ki mu danes še niso dali jesti.
Za grmom ob poti je čepel pisan maček in preplašeno gledal v prihajajoče; občutil je nevarnost, se prl-hulil in nato prhnil preko njiv v gosto grmovje.
Medtem kjo so borci stikali po pogoriščih, da bi izkopali ob požaru v shrambah pečen krompir, in vlačili izpod še tlečih tramov zasmojeno živino, katere Italijani niso bili odpeljali, se je Stane z mitraljezcem Tončkom napotil pp vasi; bil je radoveden, kaj so vse požigalci znali napraviti
Ob poti so ležali razbiti strešniki; tu pa tam je bila raztrošena slama, ki so io vojaki uporabli za svoje »nad-kulturno« delo, da so laže in hitreje opravili. V posameznih pogoriščih je še tlelo Ln smrad po ožganih cunjah je še silil v nos, kar je pričalo, da je bila vas požgana pred kratkm, verjetno včeraj.
Pred hišnim vhodiom, ki je danes prazno zeval v mimoidoče, je ležala prevrnjena stara, okovana skrinja. Okoli nje so ležale razmetane stare cape, katerih la-komni vojaki niso potrebovali. Verjetno je to b:la skrbno čuvana lastnina stare mamice. Med cunjami so le-
(Nadaljevanje na 11. strani)
□ 6)
Dvoje umetniških razstav
(OB SPOMINU NA MURNOVO SMRT 18. JUNIJA 1901)
»Imeli smo ljudi v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast...«
je zapisal Oton Župančič ob misli na prijatelja pesnika Josipa Murna — Aleksandrova, ki je umrl 18. junija 1901. Mura je bil po svojem proleta.rskem življenju naj-■bednejši od naših pesnikov, ki so vse prezgodaj umirali.
Mati, bil je nazakonski sin služkinje, ga je dala v rejo .tujim ljudem in tako je rasel sam in zapuščen, brez materine ljubezni, šolal se je ob podporah mestne ob-
3o£,ip. ^Avjrn. - J\Wv.sc*t? dva v
ičine ljubljanske in ob varuštvu »študentovske matere« Polone Ka^-lanove na Poljanski •cesti. Po potresu se je z njio preselil v Oukrar-mo. V šoli je bil med srednjimi dijaki po uspehu. Do vseh nezau-pen, je zapuščal mestne ulice in odhajal v samoto polj v ljubljanski okolici ter si iskal drugov v škr-jančkih in cvetovih poljan. Njim je tožil, z njimi se je razgovarjal, njih se' ni bal. Zato je v svojih verzih pel o njih rajši kot o ljudeh o katerih je mislil, da ga vsi sovražijo in prezirajo.
C lami tedanjega dijaškega 'literarnega in političnega društva »Zadruga«, med katerimi so bili tudi Ivan Cankar, Oton Župančič in Dragotin Kette So ga zelo toplo sprejeli. Srečanje z njimi je bilo za Murna odločilnega ■pomena. V njih ni našel le literarne «tovariše temveč tudi življenjske prijatelje, k? so ga razumeli, spoštovali in ljubili. Najbolj se' mu je približal Ivan Cankar, ki mu je najgloblje pogledal v dušo in mu zato naj-, zvesteje Stal ob strani.
Ob svojih literarnih tovariših je
Muren rasel kot pesnik in se krepil kot človek.
V osmi gimnaziji se je zaljubil v Almo Souvanovo, hčerko bogatega ljubljanskega trgovca. Muren ■ji je posvetil cel cikel ljubezenskih pesmi pod naslovom »Noči«. Cikel je izšel v almanahu »Na razstan-ku«, ki so ga izdali v Goribi pri Andreju Gaibrščaku pod uredništvom Ivana Prijatelja. Uspeh _ ki. ga je doživel s pesmimi v almanahu, ie dvignil njegovo zaupanje vase. Tudi naklonjenost Pranje Tavčarjeve, ki se je po materinsko zavzela zanj, je 'blagodejno vplivala nanj, zlasti po maturi, k)o je bil na razpotju. Z njeno pomočjo, priskrbela mu je štipendijo trgovske Srbornice, se je vpisal na eksportno akademijo. Spočetka se je ves predal študiju, a se ga kmalu naveličal. Tak je bil pač njegov značaj : (skrajna 'omahljivost, popolno pomanjkanje vsake energije. Močno ©a je prizadel tudi negativen odgovor Aime Souvanove. Zgubil je vso voljo do študja in miočneie kou ikdajkoli zahrepenel po domovini. 'Naveličal se je velemestnega ži.v-Q jen j a in se vrnil domov. Vse poletje je preživel na Gorenjskem in 'spoznal, da je ibil rojen samo za kmeta. Iz pbinega sroa je zapel svoje pssmif. vesefe,| šaljive,| sočnfc, polne ljudske modrosti. Na jesen Ise je vrnil v Ljubljano, si poiskal (službo, a delo ga je utrujalo in misel na smrt je zonet živa. V tem času je mislil «a izdajo pesmi, a tni mogel dobiti založnika. Zato je v slutnj i bližajoče se smrti naprosil Ivana Prijatelja, naj po njegovi smrifei oskrbi izdajo.
18. junija je umrl, star komaj 22 'let. Brez venca je bil njegov po-igreb za katerega so nabrali denar po oglasu v »Slovenskem narodu«. 'Pesniško zapuščino je prevzel Ivan Prijatelj, .ki je po dveh .letih izdal (njegove pesmi s klasičnim uvodom, ki odkriva Murnovo življenje in ¡delo.
Murn je podoba človeka — pesnika, ki je v vsem svojem delu in življenju .izraz družbenih protislovij in 'kulturnih razmer v Sloveniji na prelomu 19. v 20. stol. Muren je proletarec, ki v svojem ča-su še ,ni mOfel najti 'ljudi, ki bi 'ga povedli v boj proti izkoriščevalcem. Kot pesnik pa ni imel tiste sile in trste preroške daljnovidnosti, da bi poklical ljudstvo v revolucionarni boj. Zato je ostal pasiven do družbenih 'krivic iin sovra^-žil le buržujski svet. Iskal je rajši družbo delavcev iz predmestja, zato ¡mu je bila ljubljanska Cukrarna
Bette Davis ali lepota ni vse
Ko smo govorili o Marilyn Monroe, se nam je odkrila ena stran Amerike, če go-govorimo o Bette Davis, spoznamo drugo. Prva pot do uspeha je lažja, druga težja, nobena ne pozna človeškega dostojanstva, a tretje doslej v Ameriki še ne poznajo.
Ko se je Bette Davis prvič pojavila v Iiollywoodu, je bila sodba »izvedencev« kratka: zunanjost — nič posebnega, ogromne oči pod velikim izbočenim čelom, majhna in suha usta, nepravilen ovalen obraz, premočan vrat, velike prsi, nobene elegance. Dela vtis kuharice in podeželsko gospodične hkrati. K vsemu temu še boječa — skratka, nobenega pogoja za uspeh! No da, tistih nekaj uspehov na Broadwayu, kot vsak drug. Toda — nobenega sex-np-peala. In brez njega ni umetnosti! Takih je vsak vlak pripeljal na ducate v Hollywood, odkar je govoreči film odkril, da marsikatera dotedanja zvezda ni sposobna izgovoriti niti enega stavka pravilno.
Toda ni izgubila poguma. Ko je bila kako leto prej na avdiciji pri slavni new-vorški igralki Evi Le Gatlienne, je dobila nasvet, naj nikar ne izgublja časa s stvarmi, s katerimi ne bo nikoli uspela. Kljub temu dobrohotnemu nasvetu ni prenehala 7. igralskim študijem, niti z nadlegovanjem Impresnrijev, naj ji preskrbijo kako vlogo. Končno so ji le našli mesto v gledališču zakotnega podeželskega mcstcca Cape Cod. Prišla je prepozno, da bi dobila vlogo in je trdo delala, da si jc prislužila vozni listek za povratek. Tam jc našla sorodno dušo, nekoga, ki mu je bilo ime Henry Fonda in je tudi zaman želel poslali igralce. Deset let pozneje je dobila Ogcarja za film, v katerem sta igrala sku-
paj. Toda medtem je bilo treba Hollywo-odu dokazati, da za uspeh n! nujna lepota. Lepota je, pravijo, samo dvajset minul prednosti v življenju, ki jih pa dostikrat zamudiš pred ogledalom.
Cez nekaj časa so le ugotovili, da je s ponarejenimi obrvmi, pobarvanimi lasmi in nekoliko fantazije od daleč podobna tistemu, Icar naj bi bila filmska igralka. In ravno v tistem času neka ugašajoča filmska veličina ni imela partnerke. Prepustili so mu jo in uspeh jc bil ta, da je Bette našla dobrega prijatelja in dosegla prvi veliki uspeh v filmu, Od takrat pa do danes nas stalno preseneča kot igralka. Na njenem obrazu, ki ga je narava le površno obdelala, ki pa mu je dala izraz inteligenco, smo našli vso skalo človeških občutkov od nežne predanosti v »Zmagi nad nočjo« do mrzle pohlepnosti v »Kači«, sramežljivost, ponos, pohoto, mržnjo, odpoved, divjost, zvestobo, zvijačnost, ved. no pa popolnost in dovršeno podajanje osebnosti, v katero se je morala vživeli.
Bila je prva, ki ji vloga ni bila važna. Naj je bila še tako odvratna, podla, neumna, ugajala nam jc vedno, V sebi ima nekaj ¿»osebnega, nekaj, kar jo loči od serijsko izdelanih Icpotic, nekaj, kar nam jo napravi domačo, človeško.
Kdo se ne spominja njenih zadnjih filmov? Igralka jc. Dobra igralka. Priigrala si je stavo, nagrade, denar . . . Toda leta minevajo. Zdaj jih ima štirideset. To zahteva vloga. Vloga igralke, ki se slara, muči, postaja neznosna, igralke, ki čuti, kako se bliža konec, ki se ga otepa, ki dvomi, ki jo jo strah. Toda — ali je to res samo vloga?
dom, ker je bila dom proletarcev.
Ko se po 53 letih spominjamo ■prezgodnje pesnikove smrti moramo biti ponosni, da so minili časi, v katerih ie izkrvavelo marsikatero preobčutljivo pesniško srce, ki ni imoglo kljubovati razmeram.
L. B.
Velik uspeli premiere v Idriji
Gledališče Slovenskega Primorja je pripravilo Idrijčanom prijetno presenečenje z zelo dobro uspelo premiera Maeterlinckove drame »Stiilmondski župan«. Dejanje se dogaja v majhnem mestu Belgije med prvo svetovno vojno, ko so nemške čete preplavile državico v prepričanju, da bodo dosegle v najkrajšem zmago. iNarod se ¡navalu ni mogel ustavljati z večjo vojsko, zato pa se je toliko bolj junaško uprl.
Strinjamo se z mnenjem publike, da je bilo to najboljše in najpopolnejše predvajanje našega gledališča v tej sezoni. Skoraj neugodno nam je omenjati posamezne vloge, ker foi lahko napravili enemu ali drugemu igralou krivico, ker slo vsi zelo dobro igrali. Albin Penko je brez dvoma odigral eno svojih najboljših vlog v županu, prav tako pa tudi Drago Nardin v težki vlogi starega vrtnarja. Prepričani smo, da bo gledališče Slovenskega Primorja našlo na vseh haših odrih poln uspeh iin hvaležne gledalce.
L. S.
čudna ibale prikazen — Harvey, kakor se imeniuije v tujem jeziku, Vsaj za naše pojme. Nismo vajeni gledati rja odru prikazen, ki pravzaprav ne obstoji v resničnosti, temveč je samo fantazijsika tvorba enega izmed igralcev. Harvey — glavni junak ameriške komedije, ki jo uprizarja tržaško 'gledališče in jo med drugim prikazalo prejšnji teden tudi v Kopru — je namreč dva metra visok zajec. Tega namišljenega zajca si je Elwoo'd Dowd izbral za svojega najboljšega pri-j atelj a.
V glavnem imamo pred seboj dve stvari, dva svetova lahko Tečemo: svet malomeščanske omejenosti, se-f bičnosti in koristoljubja, ki ga predstavljajo Dowdova sestra Ver-ta s svojo hčerjo Mae ter vse njune prijateljice, na drugi strani pa cvet dobrote, prijaznosti, ljubeznivosti, ustrežlj ivosti itd., ki pa ima edinega zastopnika v Dowdu. Dowd je sicer hlaziranec, gmotno prer Skrbljen, ker je podedoval po svoji materi, nima nobenega resnega opravila, je kakor kak umetn:k-,bo-hem s kniizantemo v gumbnici, ima pa nekaj, česar ljudje okrog njega nimajo: moralne kvalitete, zaradi katerih je osamljen v obdajajoči ga družbi. Njegov prijatelj je — zajec. Ne resničen zajec, temveč namišljen, toda vedno jez njim, skupaj se pogovarjata o zanimivih rečeh našega življenja, hodita v gledališča, na obiske in Dowd ga predstavlja svojim znancem. Duševno bolan človek — si misl'i večina ljudi o njem. Morda res. Veliko pa je del v svetovni knjiŽ2vno.s'ri, ki prikazujejo poštene, pametne, dobre posameznike v zverinj aku kapitalističnega družbenega reda tooit norce in čudake. Saj o njih pokvarjena družba drugače niti ne more soditi.
če ta pozitivna ideja, ki jo vsebuje sodobna ameriška komedija »Harvey«, koprskim gledalcem ni bila očita, ko so zapuščali dvorano, je krivda, ¡ne toliko v igralcih .ali v režiserju, ki zaslužijo vsi polno priznanje, kolikor v njih samih. Ni v vsem, kar se nam nudi kot komedija, samo smeh. V dobri komediji je vedno na dnu neko grenko spoznanje. Do tega pa se moramo sami dokopati.	. D. H.
Drama Uga Bettija .Zločin na Kozjem otoku'
Ta drama je bila druga uprizoritev tržaškega gledališča v Kopru, Delo je težka psihološka drama, ki
V okviru kulturnih manifestacij mladinskega festivala v Kopru smo imeli priložnost spoznati spet dvoje domačih likovnih umetnikov: Viktorja Birso in Jožeta Pohlena. Oba sicer že poznamo, a vendar sta se to pot številčno in kakovostno toliko izpovedala, da jc mogoče o njiju kritično spregovoriti.
Birsa je razstavil v veži hotela Triglava 28 platen, nastala v zadnjih petih letih, ki le na prvi pogled osvoje, a takoj nato odbijejo, ker ne kažejo niti enotnih komponent niti enotnega hotenja. Slikar se je »izvirnosti« na ljubo pri razporejanju slik odpovedal kronološki oziroma kakršnikoli drugačni logični ureditvi, zato je celoten dojeni, ki ga razstava daje, utrujajoč, Pisana tematika, kričeča paleta — to še ni umetnost. Večina slik je neiskrena, risana brez pravega odnosa do barv in svetlobe, površna v razporejanju prostora in kompozicije, uglašena je na en ton: ugajati. Zadnjo trditev najbolj potrjuje dejstvo, da so menda vse slabe slike — prodane. Take bi bile: Jesen, Stopnice, Vrt v jeseni, Simfonija miru. Slikarje-va krivda je torej dvojna. Ne raste iz sebe in se izgublja v igračkanju, posredno pa ne vzgaja, ne bistri okusa tistih, ki jim ga je oblikovalo predvojno malomeščansko razgledni-čarstvo.
Tega doslej pri Birsi .nismo bili vajeni. Kie je vzrok? Poglejmo letnice na bomo spoznali! Birsa je v zadnjem času zašel v slepo ulico. Vsa pravkar našteta slabša dela so nastala letos, lani in predlanskim. Prej je bil pristnejši in pogumnejši.
belem zajcu
zahteva od režiserja in od igralcev močno poglobitev v podzavestni svet človeških instinktov in strasti.
Vsebina Bettijeve drame je precej svojevrstna in spominja v svoji raznosmernosti, kompozicijski enostavnosti ter elementarnosti čustev in strasti na antično grško dramo. Tri ženske — mati, hči in svakinja — živijo na sametnem o.to-
Posamezna olja iz prvega obdobja (1950—1952), n, pr. Tišina, Osamljena, Počitek, deloma tudi Osnutek, so prave umetnine. A ker jih je zatajil umetnik sam, jih je prezrla tudi koprska publika. Ob vsem tem se mora Birsa zamisliti, postati more iskrenejši, samostojnejši in kri ičnej-ši, iskati mora drugo pot, drugače mu ho od umetnika ostalo samo ime.
Birsi nasproten tip je Pohlen. V mali dvorani koprskega gledališča je razstavil 49 del; od tega jr 10 plastik in 33 podob (tempera, akvarel, tuš). Z njimi je pokazal. vso' svojo oblikovalno silo. Pohlen je kipar, a je močnejši v risbi, v en-kratnosti, kot v drobni plastiki, kjer je treba več razmišljanja, dela, popravljanja, ki ga zavajajo v poz:> in sladkobnost (n. pr. Prebujenje). Vendar njega ne motijo oziri, nezaželeni spremljevalci Muz, kot so okus posameznika, čast, gmotni uspeli, saj živi intenzivno osebno umetnostno življenje, ustvarja oč brez laži in hinavščine.
Jasno je, da je še vedno pod vplivom svojih učitelje" in vzornikov (Debenjak), a njegov umetno zgrajeni svet je v svoji zaokroženosti, da celo v svoji naivnosti mikaven. Polilenovi portreti in akt i dihajo neko intimnost, ki se ji ne moreš ustavljati. Obrazi so poduhov-Ijeni, telesa nalašč deformirana, da poudarjajo posamezna trenutna doživetja istega motiva: ženska. Ta mu je simbol lepote in skladnosti, čustvenosti in strastnosti, želje po ustvarjanju in razdajanju. Ženska podaja roko umetnosti in se z njo staplja. Zategadelj jo Pohlen neprenehoma upodablja.
Pri vsem tem pozablja žal na vrvenje okrog sebe, ki je prav tako resnično, in morda še bolj inn prav tako zanimivo v nasprotjih in neskladnostih, kakor je umetnikov namišljeni kozmos. Ko se bo Pohlen dokopal do le-teh, ko <bo odkril človeka, žival in zemljo, ko se bo umiril v resnosti vsakdanjega nehanja — in če bo tudi tedaj zvest sam sebi — bo labko spregovoril množici in zavrnil očitek larpurlartizma. Tedaj bo velik in naš.
S. S.
Maturanti koprskega učiteljišča
tu primitivno pastirsko in viničar-sko življenje. Toda te ženske so meščanke in -polne so hrepenenja in neizpolnjenih želja po velikem življenju. V ta njihov svet zatrtih želja pade neznanec, pustolovec in velik pripovedovalec. Ženske ga sprejmejo pod svojo streho iin mu vse tri zapadejo, vsaka na svoj način. Hči, mlado in nepokvarjeno dekle, zahteva razčiščenje tega mučnega položaja, toda preslabotna je, -da ¡bi svojo namero izvedla. Zato to izvede njena mati, ki pusti, da mož v vodnjaku pogine. Snov sama po sebi bi bila vse prej kot razveseljiva, če ne bi bil Ugo Betti, ne samo močan dramatik, ampak tudi pašnik, ki z močjo svoje besede ustvarja določeno poetično vzdušje.
Kot režiserka tega težkega dela se nam je prvič predstavila znana tržaška igrailka Nada Gabrijelčiče-va. Delo ima eno prednost za ženskega režiserja, ki ima že dolgoletne igralske izkušnje: nastopajo samo štiri osebe, od katerih so tri ženske. Igralci so sledili osnovi režiserkine .koncepcije: zadržanost v kretamju in izražanju, s čimer se je notranja napetost samo stopnjevala. V celoti so ustvarili igralci psihološko prepričljive, čeprav svojevrstne 'in nove kreacije.
Glasba in scena sta delo skladno dopolnjevala.
Matura na učiteljišču v Kopru
Po dolgem, desetletja .trajajočem' presledku, smo imeli v Kopru zopet maturitetne izpite na učiteljišču, ki se je v letošnjem šol. letu preselilo iz Portoroža in je našlo začaisno, skromno streho v poslopju italijanske gimnazije, 23 nadobudnih kandidatinj in kandidatov se je v preteklem tednu prijavilo k ■diplomskim učiteljskim izpitom, ki jim je predsedovala, kot odposlanka Sveta za prosveto in kulturo v Ljubljani, vseučiliška profesorica tov. dr. Mar j a Boršnikova. Uspešno je opravilo vse izpite. 16 maturantov, K temu uspehu jim tudi mi iskreno čestitamo!
'Naši najmlajši učitelji so doma iz koprskega, sežanskega in postojn. skega okraja. V skrbi za kvalitetni kader ie naša ljudska oblast v vseh treh okrajih krepko štipendirala vse kandidate, (deloma pa tudi Svet za prosveto in 'kulturo v Ljubljani.' Sedaj se vračajo mladi učitelji v svoje domače okraje z iskreno hva^ težnostjo v srcu do ljudske oblasti, ki jim je omogočila študij in s trdno voljo, da bodo z vztrajnim in nesebičnim delom pomagali vzgajati. novi, socialistični rod.
Deklica Mojca živi v tistem ljubljanskem predmestju, kjer je veliko tovaren. V eni izmed njih dela Mojc in očka. Lani je Mojca dobila za svoj peti rojstni dan prelepo punčko. Táko, ki zapira in odpira oči in je kakor živa. Ko sta jo očka in mamica prinesla iz mesta in jo izročila Mojci, jo, je ta tako objela, da je punčka ob bolečine zamižala. Mamici pa se je celo zdelo, da ji pokajo kosti. No, nič hudega ni bilo punčki. Mojca ji je postlaia v svoji posteljici in ko se je po večerji vlegla k njej, jo je nežno objela in ji žareči obrazek posula z drobnimi, cmokajočimi poljubčki. Mojca dolgo ni mogla ■zaspati. Razmišljala ie. kako naj hi bilo punčki ime in sklenila, da >se bo naslednje jutro o tem posvetovala z mamico.
Komaj je zjutraj pomolila skuštrano glavico :in privihan' nosek izpod odeje, je že poklicala mamico, ki je v kuhinji pripravljala oč-ku zajtrk.
»Mamica, ali imena punčki nisi kupila?«
»Nisem, dušica. Imen ne prodajajo. Sama ga ji izberi!«, se je •smehljala mamica in pobožala Mojco in punčko po glavici.
•»Lučka naj bo!«.! je tlesknila Mojca z ročicama.
»Lepo ime. Naj bo torej Mojcina Lučka!« je pritrdila mamica.
»In jaz sem njena mamica, ali ne!« »Le pazi nanjo in lepo jo vzgajaj ! Nikoli je ne puščaj same, da se ji kaj hudega ne primeril«, je poučevala mamica Mojco.
»Kako lepo je, da mi ni treba hoditi še v šolo. Ne utegnila bi "biti mamica in varovati Lučko, ako "bi že hodila v šolo. Prihodnje leto pa to punčka že tako velika, da jo hom lahko zaupala tebi za tistih nekaj ur. ko bom v šoli, ali ne, mamica?« Glede tega sta bili torej Mojca in mamica dogovorjeni.
Nekega sončnega popoldneva se je mojca napotila z Lučko na sprehod. Samo do sosedovih, ki so stanovali čez cesto. Tam so imeli fantka Mihca, ki je bil leto dni starej-sši od Mojce in ie hodil v prvi razred. Dokler Mojca še ni imela punčke, sta se z Mihcem vsak dan igrala. Zadnje dni pa Mojce ni ■bilo na spregled. Preveč je imela dela z Lučko« Mamica ji je morala "Ukrojit; oblekico, ne eno, kar dve, Mojca pa je Lučko lišpala in ji stregla na vse načine. Ko se j¡ je •zazdelo, da je punčka dovolj lepo oblečena, jo je nesla pokazat Mihcu.
Mireč je bil srborit. in poreden deček, Tudi zakleti je že znal. Rad je nagajal Mojci ¡n kadar ga ni hotela ubogati, jo je tudi udaril. Mojca tega ni nikomur potožila, ker je imela Mihca rada kakor svojega bratca. Zato je krotko prenašala njegovo objestnost. Nekoč ji je z domačega vrta prinesel jagod in se ji je s tem prikupil, čeprav mu je morala za jagode odstopiti kos torte.
Poglej, Mihec, mojo punčko! ■Lučka ji je ime. Ali ni srčkana?«, je vsa vesela ogovorila Mihca.
»Daj, pokaži, da si jo od blizu ogledam!«. se je nekam zagonetno zarežal Mihec in segel po Lučki. Ogledoval jo je in ji pričel trgati oblekico s telesca.
»Joj, Mihec, kaj delaš?«, se je u-strašila Mojca ter planila k Mihcu, da bi mu otela punčko. Nepridiprav je odskočil, pograbil golo Lučko za mogo in jo pričel vrteti v velikih kolobarjih po zraku. Lučka je obupno odpirala in zapirala oči. Mojca je zacepetala z nogami, udrle so se ji solze in pričela je na glas jokati.
»Ne cmeri se, mevža!« je surovo pocedil Mihec skozi zobe Počakaj tu, jo nesem mami pokazat!« In že je izginil v veži, od tam pa po stopnicah v klet, kjer so imeli tud¡ drvarnico. Mojca ie planila za njim in vsa objokana obstala v mračni veži.
»Mihec, Mihec, vrni mi punčko! Kam si se skril. Joj, moja Lučka! "Vrni mi jo!«, je obupano klicala.
Iz kleti so se začuli trije zamolkli in rezki udarci. Mojci je zastalo srce v grozni slutnji, V naslednjem trenutku se je prikazal vrh stopnic Mihec, razkuštran in bled'. Okoli ust je bil slinast. Vrgel je
preti trepi tajočo Mojco dve zgne-čeni kepi bledordeče snovi.
»Tu imaš svojo Lučko in poberi se domov!« je zarcžal. Mojci se je zameglilo pred očmi. Zgrudila se je na kolena in z drobnimi ročicami pobrala ostanke svoje pučke iter opotekajoč se odšla domov. Ko je stopila v kuhinjo, je omedlela. Mamica se je smrtno prestrašila in pričela klicati na pomoč. Prihitele so sosede -in pomagale Mojco spraviti v posteljo. Prišel je fcdravnik in jo komaj spravil k zavesti. Teden dni je Mojca ležala v hudi vročini ter neprestano klicala Lučko. Otroci so prihajali Mojco obiskovat, le Mihca ni bilo. Ko ga je njegov oče trdo prijel, je povedal, da je Mojcini punčki v drvarnici odsekal glavo zato, ker je njemu 2abarjev Jakec nalašč predrl žogo.
Mojci gre na bolje in bo dobila
A. MAJKOV:
KOŠNJA
Trave duh je nad livado... Z grabljami troseč seno, ženske, staro vse in mlado, pesmi radostne pojo.
V kope že suho vršijo, kosci pa ga krog in krog 7. vilami na voz plastijo, rase, rase voz visok.
Mirno čaka konj ubogi, ko da je vkopan, stoji... Poklapan, na dolgi nogi, zdi sc, da stoji in spi.
I.e Belineck si seveda v rahlem senu jc postlal, zdaj se skriva, zdaj ven gleda skače, laja: »Hav, hav, hav!«
Učiteljica nam je obljubila, da bomo šli na izlet v Bohinj, ča se bomo pridno učili. Tega smo se zelo veselili.
Končno je prišia težko pričakovana ura, ko smo stopili na vlak in posedli vsak na svoj prostor. Pre. ' *; • • i','Ji.V', pevali smo naše lepe pesmi. V No-". •'>''	vi Gorici smo izstopili in šli v Sol-
kan. Po treh urah smo spet sedli na vlak. Ko smo se peljali mimo Soče, sc-m videla, da je res tako lepa kot to poje Gregorčič v svoji pesmi. Videli smo tudi Blejsko jezero, v ozadju pa sive planine in grad. Dolgo smo se vozili, da smo prišli v Bohinjsko Bistrico. Od tod smo krenili peš proti Bohinju.
Pot nas je vodila ob Savi in dolgo smo hodili, tako da smo šele pred nočjo prišli v Bohinj. Nič ni-smio bili trudni, hitro smo odložili popotne torbe in šli k jezeru. Bil je prekrasen pogled: sonce je zahajalo za visoke gore in s poslednjimi
žarki osvetljevalo jezero. Triglav je bil zavit v gosto meglio.
Drugo jutro nas je že zgodaj zbudilo ptičje žvrgolenje. Hitro smo se osvežili z mrzlo vodo ter stekli k jezeru, ki je ležalo mirno in spokojno, kakor bi še sanjalo. Težka meglena zavesa nad očakom Trigla^ vom se je dvignila in ponosno je zri v nižine, šli smo k slapu Savice. Po poti smo srečali pastirje, ki tlo gnali črede ovac. že od daleč smo slišali bobnenje slapa. Ko smo ga zagledali, se nismo mogli naču-d i ti njegovi lepoti.
Ko smo se vrnili v Bohinj, smo se šli vozit s čolni po jezeru. Naša sošolka Valči se je tako gugala, da se je kar naenkrat znašla v mrzli vodi. Bila je jezna, ker smo se ji smejali, toda kmalu se je potolažila in se še ona smejala.
Nikoli ne bom pozabila tega izleta in naše prelepe Gorenjske.
Napisala KOROŠEC ELKA iz Cerknice
-JJKto
novo punčko. Kupiti jo bo moral Mihčev ioče. In prav taka bo morala biti, kakor je bila obglavljena Lučka. Mihca pa bodo dali rablju v rejo, ako se ne bo poboljšal.
Jaša
Najprej vam moram povedali stvari, ki so v zvezi z našim nagradnim tekmovanjem. Taborenje bo predvidoma od 9. do 16. avgusta. A' mojem imenu pa prav lepo prosile tovariše učitelje, naj mi sporočijo imena pionirjev, ki so se pri prodaji najbolj odlikovali. Pa tudi sami o tem pišite.
Še na nekaj vas moram opozoriti. Nekateri mi pišejo, da je prišel konec šolskega leta, pa me zato s svojim pisanjem ne bodo več nadlego-
Za spretne roke
vali. Priznati vam moram, da sem pričakoval prav nasprotno. Zdaj, ko ne bo več učenja, pisanja nalog in izpraševanja, boste imeli za itrica Miho še veliko več časa. Zato mislim, da si bomo zdaj med počitnicami še bolj živahno dopisovali kot prej.
Kot sem obljubil že v prejšnji Številki, sem najprej dolžan odgovore pionirjem v PRESTRANKU. Skoraj vsi nišejo za mrežo, ki so jo med tem že prejeli. Upam, da so zdaj zadovoljni. CERMELJ MILENA
SAMOKOLNICA
Samokolnica je za majhne fantičke, predvsem za tiste, kd še ne hodijo v šolo, vedno dobrodošla in hvaležna igrača. Morda jo bo kdo od vas z veseljem izdelal za manjšega bratca. Dela ni veliko in tudi težko ni Poskusite! Potrebujete gladko desko iz mehkega lesa, dolgo 1,20 m in široko okrog 20 cm. Debela naj bo od 0,8 do 1 cm. Priloženi načrt daje mere za debelino deske lcm. Če je deska tanjša, bo moralo imeti dno samokolnice za nekaj milimetrov manjše razsežnosti.
Na desko najprej zarišite vse dele. Stranici z ročaji postavite eno proti drugi, da čim bolje izkoristite les. Sledita prednja in zadnja stena ter končno še dno. Z ozko žago izžagane posamezne dele in
vet.'m s strugalko (rašpo) ter ste-klit-papirjem ¡zgladite vse robove.
Posamezne dele pritrdite enega k drugemu z manjšimi 2 cm dolgimi žebljički. Potrebovali jih boste 22. Na mestu, kjer je predviden ležaj ea osi, izvrtajte v obeh stranicah po eno luknjico premera 4cm.
Kolo in os, ki naj bosta iz trdega lesa, naročite pri kolarju ali utrugarju, ker ju ne boste mogli sami izdelati, če nimate primernega orodja. Ko ste dobili os s kolesom, izvrtajte vanjo v sredi na obeh straneh po eno luknjico premera 2 cm in 1 cm globoko.
Potrebujete še dva vijaka, debela 3 mm in 2,5 cm dolga, s katerima boste utrdili os v ležajih, ter dve podložni ploščici. Podložni ploščici podložite pod glavici vijakov, da se bo os lažje vrtela. Ko ste privili vijake, je delo gotovo.
us

-- 15
4* \ ©
i i — <6-,
Načrt samokolnice — mere so izraženo v cm. Kot kaže načrt, je zgradba preprosta in če se lotite dela, bo samokolnica kaj hitro
zgrajena.
Narisal BRATOŠ DRAGO, Ležeče pri Divači
nam nosil ¡a lepe pozdrave, 2ITKO ZORKA pa piše, da me bo lepo pogostila, ko pridem skozi Matenjo vas. No, ljuba Zorka, kakor vidim iz tvojega pisma imate vsega dovolj, posebno vesel pa bom tis'egi lepega šopka. Iz Materije vasi je doma tudi GORUP JANKO, ki pridno krmi svoje zajčke iu krave. Naša stara znanka BRAUC GABRIJELA bi sc zelo rada slikala z menoj. Zakaj pa ne, ljuba Gabrijela, prvič ko pridem v Prestranek! Svojo sliko pa si menda že prejela, saj sem jo že zdavnaj poslal. Zelo hude pujske imajo doma. piše MALNARIC IDA. Toda upa, da se jih ne bom ustrašil in jo bom kljub temu obiskal. Ker pa nisem več tako umih nog, ljuba moja mala Ida. bom prišel takrat, ko bodo zaprti. Ljubki risbici sta poslali ŠABEC EMICA in BAB-
ŠEK MARJANCA. Obe sta napisali tudi prijazni pisemci. Marjanci pravi, da imajo zelo le^o šolo, n.i oknih je polno cvetja. Se ena pošiljka je prišla iz Prestranka, pa tem bom odgovoril prihodnjič.
Prvič se je oglasila STRGULC ANICA iz LEDINE pri Idriji in bi rada postala naša dopisnica. Poslala je majhno risbico, ki pa je res tako majhna, da je niti objaviti ne bom mogel. Upam, da se bo drugič še oglasila. Pa še en dopis iz Ledine nad Idrijo. Pisal ga je STRGULC MILAN in mogoče sta z Anico v sorodu. Milan pa je že naš stari znanec, saj .se gotovo spomnite, da ste reševali njegove križanke. Tudi tokrat je poslal križanko. Piše pa tudi, da so pionirji njihove šole nastopili z igro »Pepelka«, Cisti dobiček so namenili poplavljencem v Sloveniji. Milan je tudi rešil našo
prejšnjo križanko »aktovka«, ki je bila prccej težavna.
Samo rešitev omenjene križanke nam je poslala tudi VODOPIVEC SONJA iz TRSTA. Upam, da bo prihodnjič Sonja tudi kaj pisala. Križanko jc pravilno rešila.
Iz IGAVASI se je oglasila MLAKAR ANICA, ki pravi, da sc v šoli pridno učijo, ker jim je tovariš učitelj obljubil, da bodo šli na izlet. Upam, ljuba Anica, da boš pisala, kako je bilo na tem lepem izletu.
Iz NOVOKRACIN pri Jelšanah sem dobil dve lepi risbi. Poslali sta ju ŠUŠTAR IVAN in KALClC ALMA.
Iz šolskega izleta v Kojskem nam pošilja prav lepe pozdrave ŠAVLI NADA iz ZATOLMINA. Hvala lepa, upam, da je bilo prijetno!
Prav. prav lepo okrašena pisemca sem prejel iz PLANINE pri Rakeku. Pisali so jih: SKVARCA FRANKA, KLANCAR LOIZE in BELCIC VALCI. Kakor vidim iz vaših pisem, ljubi moji pionirji, imate s kovinsko sestavljalko veliko veselja. Tako je prav, da se pri igri tovari.ško zvrstite. Vaša obvestila za tekmovanje pa sem sprejel in gotovo bo prišel kdo taborit na morje. Naša mala Valči pa nam je še pisala, kako lepo so praznovali svoj občinski praznik.
FRELIH ANKA iz PODNANOSA nravi, da zelo rada čita Slovenski Jadran in ga vsak teden komaj pričakuje. Naša Anka hodi že v 5. razred osemletke in se pridno uči, ker bi rada veliko znala. Vasica, kjer stanuje, leži ob Mičilniku in je znana iz časov NOB, ko je bila zatočišče partizanov. Za besedo pa te bom, ljuba Anka, kar prijel in upam, da boš še kaj pisala.
Vsem drugim iz Podnanosa, kakor tudi iz Sv. Trojice in Prestranka, bom odgovoril prihodnjič.
Pionirska križanka
VODORAVNO: 1) turški vojak, 7) izumrlo mongolsko pleme, 8) oblika pomožnega glagola, 9) slonov zob, 11) žensko ime, 12) starogrški junak, 15) prislov časa, 18) zgodovinski otok na Donavi.
NAVPIČNO: 1) sadno drevo, 2) predlog, 3V moško ime, 4) vojaško pokrivalo, 5) prostor v cirkusu, 6) imajo nekatere živali (množ.), 10) del glave, 13) hoja, 14) staro orožje, .16) pritrdilnica (po domače), 17) nikalnica.
1		2	3	4	5	6
	Sipi ¡Éili	7				
8		lil	9			
	iHiíH:	10	11	11		
12	13		14	_		sss
15				16	Hffi	17
18			*			
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 2. obisk, 7. leglo, S. 011, 10, Srem, 11. nor, 13. epi, 14. Ivan, 16. ribič.
Navpično: 1. pionir, 2. ol, 3. bes, 4. igre, 5. slep, 6. Komiža, 9. novi, 12. Rab, 15. ni.
V teh dneh polaga mladina obračun za svoje delo. Delavnim bodo brezskrbne počitnice največja nagrada. Telesno in duhovno se bodo lahko spočili in pripravili na nove napore v prijetni zavesti, da so opravili svojo dolžnost. Tistim pa, ki so svojo dolžnost zanemarili, bodo počitnice skvarjene, nakopali so si žalost in jezo staršev. Skratka, prestati bodo morali zasluženo kasen.
Tako nekako bodo govorili ob zaključnih šolskih proslavah učitelji in profesorji. Tako smo vajeni presojati vsi, vzgojitelji, starši in celo mladina sama. Brez dvoma je prav, da dobijo »dobri« nagrado in »slabi« kazen. Na splošno vzeto je to edino pravični kriterij iz česar sledi, da je tudi pravilno, da prevzamejo kriyci breme in kazen na svoja ramena. Toda pri tej besedi »krivci« se matematično jasna ugotovitev pri preprostem ocenjevanju od 1—5 ustavi. Kdo pa so pravzaprav ti krivci? Ali res samo in edino učenci in dijaki? Kaj pa učitelji in profesorji, ki učijo in ocene delijo, in starši, ki ustvarjajo pogoje za dobro ali slabo napredovanje, ter končno vsa družba, ki je odgovorna v kakšnih šolah in na kakšen način se lahko mladina šola? Ali se res vsi lahko ob obračunu 'oddahnejo z mirno vestjo: končano je za letos, mi smo svojo dolžnost storili?
Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli razčlenjevati to zamotano vprašanje. Ustavimo se samo pri star-
Č rt as t o blago je z", voletje zelo priljubljeno. Lepa kombinacija črt bo pripomogla, da bo tudi preprosto blago učinkovito
a	D n □	□
izpiti m
ših. Prav pa bi bilo, da si ob tej priliki prav vsi odrasli izprašajo vest'.
Starši so zelo različni. Tako kot se med šolskim lotom različno brigajo ali zanemarjajo svoje otroke, .tako navadno tudi ob končnem spričevalu različno reagirajo, poseb. no še, če jim prinesejo otroci domov slabe ocene. Najbolj malomarni se ne bodo potrudili niti toliko, da bi poslali svoje otroke na popravni izpit. Drugi jih bodo opominjali in spominjali kaj jih čaka ob koncu počitnic, ne bodo jim pa nudili nobene pomoči. Tretji, taki, ki se za šolski uspeh svojih otrok brigajo, bodo najeli ¡nstraktorja in prevalili vso skrb na druge. Dosti pa je takih, ki so prepričani, da zasluži otrok kazen. Takoj so sklenili: nikamor ne bo šel na počitnice, sa-mo učil se bo in pokoril za svojo lenobo. Takšni starši ne znajo biti kritični niti do sebe niti do svojega otroka, ki se morda brez pomoči težko uči. Ce mislijo, da zasluži otrok zaradi neuspeha v šoli kazen, gledajo napačno na popravne izpite, kot je verjetno ves njihov odnos do šole zgrešen. Pustimo sedaj ob strani vprašanje ali je za vse enako ocenjevanje s petimi redi sploh pravično. Toda to je gotovo: kdor je dobil pri končni oceni enko, pomeni, da snov tistega predmeta tako slabo obvlada, da je nujno, da jo mora utrditi, če noče, da mu bo delal predmet v višjih razredih težave. Posebno velja to za jezike in matematiko, kjer se vsako leto gradi na temeljih prejšnjega znanja. In popravni izpit, ki bi naj bil v korist je otroku staršev, ki tega ne razumejo, samo v breme in škodo. Krivično ravnajo starši, ki za neuspeh v šoli otroke nepremišljeno kaznujejo. Prvič je krivično nalagati drugemu kazen za lastne napake, drugič je po osnovnih pedagoških načelih zgrešena vsaka kazen, ki ni vzgojna. Kako naj vzgojno vpliva na otroka, ko sami pomagamo, da postane otroku učenje in šola neprijetna, ko mu jemljemo voljo do dela in ko podiramo otrokovo samozavest?
Kako naj torej ravnajo starši z otroki, ki imajo popravne izpite?
Prvič: Vprašajte se, ali ste storili že med šolskim letom vse kar je bilo v vaši moči. Ste spremljali razumevajoče otrokov razvoj doma in v šoli, ste žrtvovali zadosti, da bi bili pogoji za otrokov napredek čim ugodnejši? Taka vprašanja si zastavite in odgovorite odkrito. Ko boste ugotovili, se jim boste v bodoče laže izognili, obenem pa boste spoznali, da je otrokova 'krivda manjša kot ste mislili.
Drugič: Ko ste presodili, koliko je vaše in koliko otrokove krivde, preidite k resnični pomoči pri popravljanju zamujenega. Stopite k
predmetnemu profesorju, se razgo-vorite z njim in upoštevajte njegove nasvete. Razumeti morate, da bo profesorji ob koncu šolskega leta preutrujeni, dijakov s popravnimi izpiti pa je dosti, potrpljenje in dobra volja pa tudi dosegata svoje meje, Razen tega vpliva težak in odgovoren vzgojiteljski poklic skozi leta na človeka, da gleda otroka z drugačnimi očmi kot ga gledata oče in mati, ki svojega otroka po-Enata ali bi ga vsaj morala pozna ti. Tudi. če vam bodo kateri profesorji svetovali naj svojega sina ali hčer strogo držite med počitnicami in mu ne pustite preveč svobode, je potrebno, da se držite prave mere. Vsekakor pa se točno držite navodil kako m koliko snovi nsfj predela. V jeseni, pred popravnim izpitom, se ponovno oglasite pri profesorju. Stik s profesorji bo vašemu otroku v korist, ker dober profesor vedno upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na otrokovo zmogljivost.
Tretjič: Delo med šolskim letom je otroka izčrpalo in če hočete, da bo v prihodnjem letu zmagoval vse napore, ga mora začeti telesno in duševno utrjen in pripravljen. Dovolite mu in pripravite možnost, da se bo v počitnicah telesno okrepil s plavanjem in igrami na prostem zraku. Za njegovo duševno zdravje, ki je med pogoji za napredovanje v šoli, je potrebno da tudi v počitnicah živi v družbi svojih tovarišev. Zato tudi popravljalcem ne jemljite možnosti, da bi se razvedrili in okrepili na taborjenjih, potovanjih in v kolonijah, pomagajte otroku in dajte mu vse pogoje, da si bo učenje dobro organiziral. Določite z njim sporazumno uro učenja, najbolje zjutraj in vsak dan ob istem času. Učenje naj bo rajši kratko, toda zbrano. Prikažite mu popravni izpit kot nekaj, s čemer se lahko izkaže. S svojim vedenjem vplivajte, da bo ozračje doma v mislih na novo šolsko leto vedro in pogumno in ne moreče.
Tudi popravljalcem in njihovim staršem prijetne počitnice in veselo na delo!	M. Š.
Zdaj moramjo poskrbeti, da bomo imeli tudi pozimi dovolj zelenjave. Zato ne smemo pozabiti na nekatera dela, ki jih moramo opraviti poleti.
Zdaj je čas za setev poznega zelja. Vse preveč opažamo, da so pozno zelje žc zdavnaj posejali in bodo sadike do takrat, ko ga presajamo na prosto oz., stalno mesto že stare in zgrbljene, kar m več za razo. Pripravimo si gredico na katero posejmo zeljno seme ne preveč gosto, da postanejo sadike močnejše. Seme nato z grabljami vkopljemo v zemljo in setev zalije-,mo. Zalivati mioramo redno vsak dan, ker nam lahko sicer močno sonce seme uniči, da izgubi kalji-
Predpasnik in domača halja za opravljanje gospodinjskih del. Blago je navadna tiskanina
vest. Takoj ko seme vskali, moramo setev pregledati, če je niso napadli bolhači, ki so zelo podobni bolham in sadike cbgrizejo. V tem primeru moramo sadike večkrat potrositi. s pantakanom ali pepeinom (siv prah). To lahko naredimo kar z roko. Pa.ntakan dobimo v kmetijskih zadrugah ali drogerijah, če ga pa ni potrosimo sadike s pepelom.
Sadike bomo presajali na stalno mesto, ko bodo dovolj velike in mečne v razdalji 60X60 cm. Na isti način sejemo zdaj tudi kolerabo in cvetačo.
Tudi za solato endivijo je čas, da ijo posejemo. Endivijo delimo v letno in zimsko. Prvo bomo posejali letno rumeno endivijo Eska-.riol. Seme endiviie posejemo kakor zelje na gredice in ga zaliva-mo, da se ne izsuši. Sadike bomo sadili precej na gosto na posebne ■gredice ali pa klot medsadež med paradižnike, visoki fižol itd. Letno endivijo nekaj dni pred rabo (ob-suhem vremenu!) vežemo, da pobeli. K hitrejši rasti ji pomagamo ■s čilskim solitrom, ki ga trosimo okoli sadke, ne pa po njej.
Zimsko endivijo sejemo nekoliko pozneje in je ne vežemo, ampak po prvem mrazu spravljamo v klet za. zimo.	M- M-
Koristni nasveti
Za svoje delo morate imeti načrt. Zamislite si v glavnih obrisih, vsako nedeljo, kaj boste delale prihodnji teden. Gotovo imate poleg rednega dela še kaj posebnega (dokončati otroško jopico, veliko pospravljanje, izmenjati papirje v kuhinjski kredcnci, izlet z otroki itd.). Vsak večer pa pomislite, kaj morate narediti prihodnji dan.
—o—
Začnite kuhati kosilo ali večerjo dovolj zgodaj. Tako prijoUi.-. jc, da lahko ješ ob določeni uri, da ti pn kuhi ni treba preveč hiteti ter da prineseš jed na mizo s smehljajem, ker nisi preveč utrujena. Vsa družina bo tako bolj zadovoljna, jed bo-vsem bolj teknila in tudi koristila. —o—
Pa še nekaj o vašem načrtnem delu; ne govorite o tem nikomur, to je vaša osebna stvar, kajti vedno nekoliko tvegate, da se vam bode smejali, če plana ne izpolnite. Če pa boste zase osebno imeli dobro izdelan načrt, ki se ga boste strogo držali, boste veliko prihranili r.a času.
In končno pomislite na to, če bi' vstali zjutraj vsaj pol ure prej kot navadno, kaj vse bi lahko naredili» koliko daljši bi bil dan. Seveda je to včasih težko, ko se je tako prijetno pretegovati v postelji ali še malo zadremati. Toda če boste že zjutraj začeli pogumno premagovati težave, boste imeli veliko uspeha ves dan!
KUHINJA ZA T
JAGODNA PIJAČA. Za vsako osebo potrebujemo 2 žlici mleka, žlico sladkorja, 4 žlice jagodnega soka, mineralno vodo ali sodavico.
Dobro zmešamo mleko, sladkor in jagodni sok. Razredčimo z mineralno vodo ali sodavico. Pijača mora biti mrzla. V vsak kozarec de-nemo še nekaj jagod.
JAGODE V MLEKU. Pol kg rdečih pagod, 10 dkg sladkorne moke, 1 in pol litra mleka, nekaj svežih jagod.
Jagode preberemo, očistimo pec-Ijev in pretlačimo. Zmešamo s sladkorjem, Mešamo tako dolgo, da se začne peniti. Počasi prilivamo mleko in stalno mešamo. Postavimo na hladno. Preden damo jed na mizo,
1ASE OTROKE
jo nalijemo v lične skodebce ali v kozarce in okrasimo s svežimi j a godami. Zraven damo kakršnokoli suho pecivo.
CEŠNJEVA POGAČA. 50 dkg češenj (brez koščic), 15 dkg sladkorja, malo cimeta, 3 jajca, 12 dkg drobtin, 10 dkg zmletih orehov ab lešnikov, malo mleka.
13 dkg sladkorja, cimet, rumenjake penasto vmešamo. Pridene-rao z mlekom prepojene drobtine, orehe ali lešnike, češnje, sneg iz beljakov. To zmes denemo v namazan in z drobtinami potresen model za torte ali biskvit ter pečemo v srednje vroči pečici '/« do 1 ure. Pe-čeno potresemo s sladkorjem.
Telefoneski pogovor z letališčem ga je. pomiril. Naslednje v pismu omenjeno letalo bo odletelo iz Sydneya iz tehničnih razlogov šele čez tri dn;. Do takrat bo imel dovolj časa, da prepriča svojega gosta, da jo kairsko pismo njegov i Dolores navadna prevara moskovske tajne službe!
Tudi v nasprotnem primeru, če bi Ivan ostal gluh za njegovo razlago in bi hotel slediti glasu svojega srca, se dr. Bloomsteedu ne bi bilo treba poslužiti policije.
še pravočasno sta namreč zvedela, tla Dolores nikoli nt bila v Kaira, tako da bi mladi zdravnik skoraj začel verovati v čudeže!
★
Ugraitev Dolores in Ivanov povratek na svobodo sta bili le začetni točki načrta, ki ga je zasnoval v Pekingu polkovnik Kudrnjacev. Pravzaprav je nameni! v svojem načrtu glavno vlogo mehiški lepotici, ki je v Singapuru tako temeljito zmešala štrene moskovskih računov. Pismo, ki ga je našel Ivan v levem notranjem žepu svojega suknjiča, jc v resnici napisala roka lepe mehiške pevke. Njegovi sydneyski agenti so obenem poskrbeli, da se je vsota denarja v Ivanovi listnici povečala za toliko funtov šterPngov, kolikor jc bilo potrebno za potovanje iz Sydneya v Kairo, oziroma za neko malenkost več.
Morali pa so se zelo potruditi, da so pevko v njeni ječi prisilili, da je pismo po nareku napisala. V začetku niso pomagale niti lepe besede, Se manj pa nasilje, kajti lena pevka je bila prav tako trmasta kot lepa. Šele grožnja, da
bo s svojim upiranjem povzročila smrt lažnega Stuarta Masona, je pomagala.
Pod njenim vplivom je napisala Dolores tudi drugo pismo, ki ga je prinesel dr. Bloomsteedu Ivanov sosed ¡2 Fitzroystreet št. 11. Seveda ni to pismo nikoli videlo Kaira, kakor tudi njegova neprostovoljna odpošiljateljica ne.
Ugrabitelji obeh zaljubljencev so imeli nalog, da Ivana na svobodi ne izpuste iz oči. Zaman pa so oprezovali za svojim bivšim ujetnikom, ko se je ta skril v zavetje samskega stanovanja dr. Bloomsteeda. »Kairsko« pismo je h skrinjice za pošto bungalova v Fitzroystreet št. 9 izginilo in zaradi tega so bili prepričani, da je njihova žrtev v bližini, kar jim je zaenkrat popolnoma zadostovalo.
Polkovnik Kudrnjacev si je v svoji pisarni v poslopju
sovjetskega veleposlaništva v Pekingu zadovoljno mel roke, ko je prejel poročilo, da ie lažni Stuart Mason že dobil »kairsko« pismo svoje Ijubicc.
Stavil bi milijon proti eni, da bo nosilec glavne vloge v »Zadevi 1!)-!!'« žc z naslednjim letalom iz Sydneya pristal na kairskem letališču, kjer g» bo namesto njegove ljubice pričakal sovjetski agent Oliver, ki bo poskrbel za vse potrebno!
Beseda maščevanje je bila na važnem mestu v besednjaku nolkovn ka Kudrnjaceva. V njegovem načrtu je bilo predvideno tudi plačilo za Moskvo tako neprijeten poseg mehiške pevke v Ivanovo življenje in predvsem v »Zadev» 191!)«.
Polkovnik Kudrnjacev je vedel, da je Dolores ženska očarljive lepote, ni mu pa bilo znano, da ne pomaga proti tej lepoti nobeno moško orožje. Zato se mu m niti sanjalo, da bo mehiška lepotica utekla njegovemu maščevanju, njegov dobro zamišljeni načrt pa splaval po vodi...
7. poglavje NEPRIČAKOVANO SVIDENJE
Dolores jc svoje ujetništvo nmogo težje prenašala kot pred njo in nekaj dni celo v njeni neposredni soseščini njen-ljubinicc.
Njena ugrabitev se ni mnogo razlikovala od njegove. Edina razlika je bila v tem, da so Ivana odpeljali iz bungalova v samih hlačah in srajci, medtem ko so za Dolores, tako, da ni njena speča »izposojena« gospodinja ničesar slišala, vzeli s seboj v kovčkih vso njeno garderobo. Zato je bila prve dni prepričana, da io čaka dolgo in neprostovoljno potovanje. Skrbela, jo je njena in Ivanova, usoda, toda od svojih ugrabiteljev ni mogla o njej izvedeti ničesar. Ko so jo prisilili, da je napisala prvo pismo, ji je postajal namen njene ugrabitve vedno jasnejši; po drugem pismu pa jt je postal že popolnoma jasen.
Prve dni ,ie bila Dolores na videz zelo mirna. Le krčevito Hitenje je izdajalo, da skozi mrežo na stropu skromno razsvetljena soba ni b<la prazna. Po »kairskem« pismu pa s« je njeno obnašanje temeljito spremenilo, tako da so bili njeni ječarji veseli, ker je velel »sokol« pravočasno izpustiti pevki nega sostanovalca iz bungalova v Fitzroystreet št. 9, kajti v nasprotnem primeru bi ta skozi steno slišal njeno
(Nadaljevanje s 7. strani)
gale zmečkane sivkaste in rujavo-zelenkaste fotografije, morda stare že več kot petdeset let. Slike so bile verjetno edini in drag spomin na tiste srečne dni, ko so tisti, ki so se na njih smehljali, le malo slišali o Italijanih, ki so v tistih časih na-skakjovali Mantovo in Verono.
—	Pasje pleme! — je zarentačil •Tonček. — Garjavega psa bi osku-bili, da bi si napolnili nenasitne maihe. —
Na zidu zadnjega pogorišča v vasi je bilo z neokretnimi črkami napisano: VINCEREMO.
—	Lahko pišete »vinceremo«, ko po žigate, pretepate in pobijate neobo-rožene! Zakaj niste počakali, mrci-ne, da spoznamo, da vidimo kakšni junaki ste, ko se zakrohotajo naši mitraljezi? —
Tonček je stopil k zidu, izpulil iz tramovja ;ožgan kol, zamazal fašistični napis ter pripisal s krepkimi črkami: SMRT FAŠIZMU.
Kdaj so požgali? Zalkaj? Kam so odgnali ljudi?
•Na vsa fca vprašanja, ki so čepela za zidovjem, med ruševinami in vzletala iz pogorišča kot preplašene ptice, Stane in Tonček nista znala odgovoriti.
Tedaj pa sta se pojavila izza ne-požganega svinjaka na koncu vasi dva otroka, dve deklici, ki sta nekam plaho stopicali proti prišlece-tna.
—	Palfcizani so, Malica! Paltiza-ni, paltizani! — je veselo zaščebe-tala mlajša starejši, ki je bila videti mnogo bolj prestrašena.
Stane in Tonček sta pohitela proti prvim živim bitjem, ki sta jih srečala v vasi, da bi izvedela kakršnekoli novice, slabe ali dobre, če jih bosta otroka vedela.
—	čigavi sta? — je vprašal Stane!
—	Brinarjevi! —
—	Kje je pa mama, ata? —
—	Tata je paltizani — je ponosno hitela odgovoriti mlajša.
—	In mama? —
- Starejša, dvanajstletna punčka, " je ob tem vprašanju zaihtela. Spustila je sestrico in se privila k Stanetu, katerega je bila spoznala, ter se pričela stresati v krčevitem joku.
Mlajša je stegnila drobno ročico proti bližnji njivi in dejala:
—	Spi! Mamica spi! 'Ne molemo je plebuditt! —
Na obrazu mlajše ni b.ilo opazita žalosti, temveč samo rahlo zaskrbljenost zaradi speče mamice; Ma-ričin jok je pa dal slutiti, da se je nekaj zgodilo z mamico, morda nekaj strašnega, kar je ubilo nasmeh na tem drobnem in mladem obrazu.
—	Kaj je bilo z mamico? — je vprašal Stane otroka, ki mu je hlipal v naročju.
—	Mame ni več! — Ubili so j]o! Tam na njivi leži! —
Otrok se je oklenil Sfcanetove roke in bridko zajokal. Komandir se je zazrl v objakani obraz; kako ina;j tolaži? Zabolela ga je otrokova nesreča in spomnil se je svojih treh otrok, ki so še imeli drago mamico; vsaj pred meseci so jo še imeli, ko je bil zadnjič doma; morda ie danes tudi oni nimajo več. Solze so mu storile v oči; najbolj se mu ie zasmilila mlajša sirotica, ki ie bila prepričana, da mamica •spi.
Prijel je Marico za roko in stopil proti, niiivi. Tonček si je popravil »uškomitraliez in dvignil mlajšo v naročje ter odšel za koman-diriem.
Snotoma je Marica novedaTa Stanetu. da, so včerai vdrli Italijani v vas: že se je temnilo, ko so zažgali '"n odgnali s seboj vse vaščane in mnogo živine. Rešili sta se verjetna le oni dve. ker sta se ob prihodu ItalMnnov igrali za starim, praznim svinjakom. Vani sta, se skrili, ker sta se bali Itaiiia>nov; domov sta se «mislili vrniti, šele ko bi ti odšli. •Iz svinjaka sta opazili, da so vojaki pred odhodbm pretaknili vse trše, le v svinjak ni prišel nobeden. Mater ?o ustrelili, ko se ie na cesti iztreala vojakom, da bi pohitela ■nazaj v vas. v ogenj, reševat njih, Otroke, katerih ni opazila v dolgi, opotekajoči se koloni vaščanov, ka^ tere so gonili podivjani požigalči.
Marica je bila dobro slišala, kako je mama klicala, ko je stekla iz kolone; ali grd. velik vojak je pomeril z mitraljezom in mama je padla.
Tam ie ležala. 'Razširjene roke so, namesto otrok, stiskale sveže preorano zemljo: morda je v zadnjem hipu mislila, da bo objela pogrešane otroke.
Ležala je na obrazu. Krito na hrbtu je imela razparano. Skozi belo. preperelo in od krogelj preluknjano srajco je bilo opaziti krvave madeže, ki so bili zalepili kožo in srajco.
Na sencih je imela ranico in za-smojene lase •— strel od blizu, zaradi sigurnosti, seveda, ubijalci in požigalci niso marali živih prič. Gruda, na katero je bila naslonila glavo, je bila črna — prepojena s krvjo.
Dekletce se je izvilo Tončku iz naročja, počenilo poleg matere, jo pogladilo po razkuštranih laseh in zaprosilo:
— Zbudi se mamica! Mamica! . . . Udalila si se, kli ti teče! Zbudi se mamica, da glemo domov! Stlic paltizan je plišel! —
V grmovju je zopet zatulil pes; kot b.i hotel on dati odgovor čudnim otrokovim prošnjam; tulil je dolgo, kot bi javkal umirajoči človek, kot bi mrlič pel o žalosti in nesreči.
Dekletce je prisluhnilo, potem se pa ozrlo v Staneta in vprašalo:
—	Stlic! Zakaj se mamiOa ne ■zbudi? —
Stane ,ni odgovoril. Marica je vnovič glasno zaihtela. Tonček se je sklonil k otroku, ga dvignil v ■naročje in mu pošepnil:
—	Tiho, tiho! Mamica je zelo 'trudna. Sedaj je še ne smemo buditi. —
—	Pojdimo! — je dejal Stane. — Poiščemo ateka. Mamica naj se »naspi; že pride za nami! —
Sonce se je bilo medtem nagnilo k zatonu. Sence jablan in hrušk so 'se raztegnile. Iz daljave je vetrček prinesel trkanje težke brede Do — do — do . . .
Sovražnik se je še oglašal. Bil je še močan.
Stane je stisnil pest in zamahnil proti dolini:
—	Pride dan( ko te ta naša zemlja prepojena s krvj'o tisočev nedolžnih, izbruha! Pride dan obračuna in tedaj bodo nad teboj krakali čmi vrani! —
Tiho, brez besed so prišli v četo.
Otroka sta slastno zaužila nekaj pečenih krompirjev in kmalu nato zaspala na razgrnjeni odeji starega borca.
—	Le spita, naša otroka! Mi vsi ¡bomo bdeli nad vami! —
Breda je pa še klopotala, a ogla/-'šala se je tudi zbrojevka: Do — do do.— do - ta—ta—ta-.
Živko Smrekar
Oii 10-Mci Titovega povelja:! Rešile Mkaclie!
(Nadaljevanje s 7. strani) Reki.« Bila je jasna poletna noč. Ko je kolona prišla na drugi ovinek pod vasjo Kojco, se je iz bližnjih Rodin posvetilo. Takoj nato je zasikalo v zraku in . . . Nedaleč Od kolone se je z ostrim pokom razstreščila prva mina.
Sovražna zaseda. Le nekaj sekund neodločnosti pa se vsa kolona znova pomika naprej po cesti v še večjem razstojanju. Priglaša-jo se prostovoljci, da razbijejo zasedo. Da bi sedajle ukazovali šva-bi? Pogumna četa prostovoljcev je že odkrila mesto zasede. Mine padajo in se raztreskajo v travi, ne da bi povzročile kaj hujšega. V junaškem jurišu se poženejo borci ha sovražnika, ki se presenečen nad tako odločnostjo razbeži na strani. Divizija nadaljuje svojo pot. Le zadnji del je na povelje komandanta krenil po drugi poti. Nekaj teh borcev je drugi dan ob sončnem vshodu padlo na vrhu Kojce.
V Baško grapo se je za nekaj časa naselil mir. Sovražnik je bil zadet v živo. železnica mu je služila za prevoz vojaštva in orožja na ogrožene položaje v Furlanski nižini.
Borci IX. korpusa pa so izpolnili povelje svojega vrhovnega komandanta, tovariša Tita: Rušite komunikacije !
Ogarev
SOBOTA, 26. VI. 54.: 13,45 Lahka ia zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Portreti; 14.30 2ena in dom; 15.00 Marjan Li-povšek: Orglar; 17.00 Emisija za J N A; 21.30 Slušna igra; Begovič: »Brez tretjega«; 22.30 Operetne melodije.
NEDELJA, 27. VI. 54.: 8.10 Slovenske narodne; 8.30 Našim kmetovalcem; 9.00 Mladinski tednik; 13.45 Clasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje; 16,00 Melodije iz revij"; 17,00 Naša domovina — narodne pesmi in plesi; 17.30 Glasba po željah v hrvaščini; 18.00 Jurina in Franina; 18,30 Iz ritma v ritem.
PONEDELJEK, 28. VI. 45: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Beležko o filmu; 14.45 Obzornik: 15.00 Igra vaški sekstet, pojeta Sonja Hočevar in Re-zika Koritnik; 17,00 Zabavali vas bodo nemški orkestri; 17.30 Narodne pesmi in plesi iz Srbije; 18.15 Glasbeni mozaik.
TOREK, 29, VI. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Beležke o medicini; 14.45 Kulturno življenje na Primorskem; 15,00 Orkestralne skladbe slovenskih skladateljev; 17.00 Melodije iz operet, filmov in revij; 17.30 Slovaške narodne; 18.35 Veselo naokrog; 20.00 P. Mascagni »Prijatelj* Fritz«; 21.30 Plesna glasba.
SREDA, 30. VI. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Beležke o kulturnem življenju; 14.45 Od Triglava do Jadrana; 15,00 Slovenske pesmi iz Benečije in stare tržaško pesmi pojeta Komorni zbor iz Trsta in barkovljanski pevski zbor; 17.00 Veseli ritmi; 17.30 Iz kraja v kraj — spored narodnih; 18.15 Za vsakogar nekaj.
ČETRTEK, 1. VII. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Beležke o tehniki; 14,45 Sport doma in po svetu; 15,00 Nastop najboljših točk mladinskega festivala LRS ïn LRI-Î; 17.00 Glasba iz znanih filmov; 17.30 Ob našem Jadranu; 18.30 Glasbena kronika; 18,40 Zabavno melodije.
PETEK, 2. VII. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave: 14,00 Glasba po željah; 14.45 Kulturni razgledi; 15.00 Poje narodni tercet Radia Ljubljane; 17.00 Zaplešite; 17.30 Vesele zagorske popevke; ¿8.15 J. Haydn: Kvartet št. 72; 12.30 V narodnem ritmu.
POROČILA lahko poslušate: Ob delav-
nikih: 5.40 — 7.45 — 13.30 — 19.00 In E3.30.
Ob nedeljah: 8,00 — 13.30 — 19.30 — 23.30.
Pregled tiska vsak dan razen nedoljo in ponedelj"ka, ob 6.50.
ic
Dijaki, ki bi želeli prejemati v šolskem letu 1954-55 štipendijo, naj vlože na tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO Koper prošnjo kolkovano s 180.— dinarji, do
1.	avgusta 1954,
Prošnji za štipendijo naj priložijo; 1 Prepis zadnjega šolskega spričevala,
2.	Potrdilo Obč. LO o višini davčnega predpisa,
3.	Potrdilo delodajalca o višini plačo oziroma nagrade in izjavo o višini otroško doklado,
4.	potrdilo o družinskem stanju,
5.	izjavo staršev, da bodj vso prejeto štipendijo vrnili, če bi dijak samivo^no zapustil študij.
Tajništvo za pro ."eto in kulturo. *
KMETIJSKA ŠOLA LOŽE PRI VIPAVI
razpisuje natečaj za sjjrejem gojencev za šolsko leto 1954-55. Sola trnju eno leto. Sprejemajo se mladinci z naimnnj 16 leti starosti, ki so dovršili Vdaj 1! ra?reda gnn-nszijo ali 6 razredov osnovn i šole. Prednost imajo obiskovalci kmetr iko-'jospoJurskih šol. Gojenci prejemajo popolno oskrbo v internatu proti mesečn! vzdrževalnim 2.500.— dinarjev. Za učence iz Goriškega okraja bo šolanje brezplačno, ostali naj zaprosijo za štipendijo pri svojih OZZ oz. KZ..
Prošnjo s potrebnimi dokument; je treba poslati do 31. julija na naslov. Kmetijska šola Lože pri Vipavi.
uprava soli;
mednarodnega jezika
ESPER&NTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za Din 25.— Vam poSljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7/1.
INDUSTRIJSKO PODJETJE
>MLWETTS
NUDI NASLEDNJE PROIZVODE:
PRALNO MILO: sPALMA« BELO, si S T R A« ZELENO, dC A P R A« RUMENO * PRALNO ODISAVLJENO MILO BREZ ZAVITKOV IN V ZAVITKIH * TOALETNO MILO ROZA IN RUMENO * MILNI PRAŠEK »PULIT O« ZA FINE TKANINE ic PRALNI PRAŠEK ODPRT IN V ZAVITKIH * KRISTALNO' SODO * PARKETNI VOSEK * LOŠČILO ZA ČEVLJE bPERLA« ic PRALNO TEKOČINO »VARECCHINA«
GOSPODINJE, ZAHTEVAJTE IN KUPUJTE VEDNO IN POVSOD NASE PRVOVRSTNE PROIZVODE, KI VAS BODO V VSAKEM OZIRU ZADOVOLJILI.
vpitje s skoraj histeričnimi izbruhi in zamišljeni načrt bi se razblinil v nič še pred svojo začetno točko.
Maščevanje polkovnika Kudrnjaceva je lepo in divjo ujetnico — neznanca, ki ji je prinašal hrano, je večkrat ugriznila s svojimi ostrimi zobmi in mu z nohti razpraskala obraz — zapisalo smrti. Toda račun brez krčmarja le redko drži in krčmarja je predstavljala tokrat njena lepota.
Pevkin vsakodnevni obiskovalec je postal pozoren na njo šele takrat, ko si je doma z alkoholom čistil rane na rokah in obrazu, ki so mu jih povzročili njeni ostri zobje in negovani nohti. Zato je pričel ravnati z ujetnico nadvsa nežno, vsekakor preveč, kakor mu je dovoljevala vloga je-čarja. Njenim očem to ni ostalo skrito in odslej ni lepa ujetnica niti jokala niti vpila, še manj pa grizla ali celo praskala. S'cer molčeči ječar, ki je doslej prihajal k ujeti pevki le enkrat dnevno( je povečal število svojih obiskov in jo pričel celo izpraševati po željah. Njena skromnost mu je zelo ugajala. Zadovoljila se je z malenkostno poslastico iz slaščičarne ali skromno cvetko, ki s: jo je zataknila v svoje valovite črne lase. Usluge mu je vselej poplačala s hvaležnimi pogledi, katerih ognjevitost pa ni ostala brez posledic v njegovi notranjosti.
Kmalu je Dolores nagonsko začutila, da ima svojega ječarja popolnoma v oblasti.
Dovolj dolgo je bila skromna v svojih željah, sedaj so ji mora izpolniti njena edina velika želja: svoboda, kajti sicer bo sledil Ivan, čeprav ni vedela, kje se nahaja, njenemu pismu v Kairu in njune kratke sreče bo za vekomaj konec!
Opoldne je njen ječar ves zmeden obstal, ko jo je zagledal sedečo na postelji v prekrasni beli obleki, medtem ko ji je blesteč nakit krasil razgaljeni vrat in zapestja, V laso si je vtakn;Ia tri rdeče cvetice, ki so imenitno pristajale k njeni globoko izrezani obleki. Pogled na njeno utelešeno lepoto ga je. tako presenetil, da je pozabil za seboj zapreti vrata in jih zakleniti, kar so njene oči takoj opazile.
Če bi neznani ječar vedel, da se lepa ujetnica ni brez vzroka nališpala in si nadela skoraj ves svoj nakit, ki ga
je sicer imela spravljenega v kaseti, katere zlati ključek je nosila na eni verižici okrog vratu, poleg tega pa spravila ves denar in potne listine v nedra, bi jo pogledal s popolnoma drugimi očmi. Tako pa je stal sredi sobe in bulil vanjo, kakor nekoč žreci v svojega Mololia.
V pevkini ljubki glavi je nastal načrt, ki naj bi ji odprl vrata v svobodo. Njene dražesti bi odigrale seveda glavno vlogo in ni imela strahu pred ceno, ki bi jo morala plačati za svojo svobodo in Ivana.
Ko pa je videla, da je njen vsakodnevni obiskovalec obstal na pragu kakor vkopan, še preden je trenila z očesom, in pozabil celo zapreti in zakleniti vrata, je svoj načrt v drobcu sekunde spremenila.
Srce ji je divje udarjalo, ko je občutila prvi smehlaj usode po dolgih dneh svojega ujetništva.
Z drobnimi koraki se mu je izzivajoče približala, da ga je popolnoma omamil duhteč vonj njene obleke in las. Nekaj časa mu je zapeljivo zrla v oči, nato pa ga milo prosila, naj ji prestavi posteljo v nasprotni kot, kjer je imela zložene kovčke, njeno prtljago pa na mesto, kjer je bila do. slej postelja.
Ječarju lepe pevke se je zdela njena želja popolnoma nerazumljiva, toda preveč skromna in nedolžna, da je ne bi izpolnil. Z mislijo, da gre za žensko muho, je pričel prekladati njene kovčke in pripravljati prostor za posteljo.
Če nima drugih želja, ji iz srca rad ustreže!
Sedaj je bila na vrsti postelja. Že jo je hotel premakniti, ko mu je skoraj zastal dih.
Lepa ujetnica je izginila, kakor da bi se vdrl» tla pod njenimi nogami!
Stekel jo proti vratom. Bila so odprta! Planil je na hodnik in po stopnicah na prosto, toda razen duhtečega vonja svojega parfuma ni pustila za seboj nobenega sledu. Prepričanje, da je ženska vrag v človeški podobi, mu je zvabilo iz ust surovo kletvico, ki pa mu ni pomagala iz zadrege in stra. hu pred odgovornostjo ...
Dolores je razločno slišala udarce svojega srca, ko je brea
sape pritekla na ulico. Sončni žarki so jo skoraj oslepili, toda kljub temu, da njene oči niso bile vajene dnevne svetlobe, je videla, da se ji z leve približuje osebni avto. V navalu velikega razburjenja je dvignila obe roki in vozilo se je pred njo ustavilo.
Čez nekaj kratkih minut, ki pa so se zdele cela večnost, je izstopila pred glavno sydneysko boln;co iz osebnega avta znamke Buick dama v beli obleki in tremi rdečimi cveticami v črnih laseh. Za pozne jesenske dni je bila njena obleka le malce nenavadna, vendar dame to ni motilo. Šo-fer Buicka, iz katerega je pravkar izstopila, je začuden zmajal z glavo, ko je izginila v temni veži glavnega poslopja bolnice. Deset funtov bi stavil, da bo dama iskala pomoči na oddelku za živčno in duševno bolne, saj je imela na sebi več nakita kakor lutke v izložbah draguljarjev. Šele takrat, ko je pognal svoje vozilo in zdrvel z njim v smeri proti Martinovemu trgu, je zmrl nasmeh na njegovih ustnicah.
Dr. Bloomsteedu bi skoraj padla iz roke klobuk in palica, ko je zagledal na stopnicah Dolores. Zdela se mu je kakor podoba iz sanj. Z roko, v kateri je držal palico, si jo moral pometi oči, da jim je lahko verjel. Toda ni se varal: pred njim je stala ob začetku stopnic lepa pevka iz »Nočne zvezde« in mu veselo mahala v pozdrav.
Ivana, ki je vse dopoldne ždel v sivozelenem mraku za-vešenih žaluzij spalnice svojega gostitelja, je nepričakovano svidenje z Dolores popolnoma vrglo iz ravnotežja. Od razburjenja se je tresel po vsem telesu. Solze veselja in sreč« so mu silile v oči. Dr. Blooinsteed se je obzirno odstranil iz sobe, ko je Dolores zdrvela v objem svojemu ljubimcu. Sicer pa je to napričakovano svidenje sredi belega dne zrahljalo v njem po vsem svetu znano britansko hladnokrvnost.
Če se to nc bi zgodilo, ne bi mladi zdravnik še isto popoldne zaprosil za ves dopust, ki si ga je prištedil v tem in preteklem letu. Kavnatalej bolnice njegovi prošnji ni odrekel in ko so zvečer zagorele v Sydneyu električne luči, je pripeljal z dvorišča hiše, v kateri je dr. Bloomsteed stanoval, njegov avto in ubral, potem ko je pustil za seboj mesto, ob obali smer proti severu.
gometna žoga osvaja svet

Ali smo uspeli ludi v športnem pogledu?
V nedeljo so je zaključil v Kopru teden dni trajajoči hrvaško-slovenski mladinski festival, ki jo bil ne samo politična in kulturna, temveč tudi športna manifestacija hrvaške in slovenske mladino. Lahko rečemo, da jo festival po politični in kulturni strani popolnoma uspel. Kaj pa športni del? V okviru festivala jo bilo športnih prireditev, ki pa so bile več ali manj ma-nifcstatlvnega značaja. Od vseh prireditev •zasluži največjo pozornost letalski miting, letalska razstava in nastop mladih modelarjev, tako v Kopru kot v Bujah. Vsa čast Letalski zvezi Slovenijo in domačim aeroklubom. Med mladinci je bilo opaziti na splošno presenečenje veliko zanimanjo zii te prireditve. Za marsikaterega mladinca je bilo vse lo novost.
Na vzorni razstavi letalske zveze Slovenije, oziroma aerokluba Koper, smo lahko videli osnovne letalske modele vseh vrst, od jadralnih do motornih in celo reaktivnih. Vsi modeli so bili jugoslovanski izdelki. Na razstavi smo videli tudi razne vrsto padal, tako pilotska kot desantna. Raznovrstna »letalska« literatura nas je seznanila z bogatim gradivom na področju letalske tehnike. Vsekakor jo razstava uspela v vsakem pogledu. Največje zanimanje pa je Letalska zveza Slovenije vzbudila pri gledalcih z uspelim letalskim mitingom, ki je bil v popoldanskih urah nad Koprom. Pet letat domače izdelave mlade slovensko letalske industrije lipa »Matajur« je navdušilo s svojim poletom tisoče mladih ljudi, ki še do danes niso imeli priložnosti, da bi se udejsvtovali v tem lepem športu. Višek mitinga, pa je bil nastop dveh padalcev, enega iz Celja, drugega pa iz Maribora, ki sta pozdravila lirvaško-slovenski mladinski festival na svojevrsten način. Tisoče mladih in starih je občudovajc strmelo v modro nebo, ko sta se odprli beli padali. Oba mlada človeka pa sla smehljajoč se pristala varno na tleh. Se bolj kot omenjena padalca pa so ljudje občudovali jadralno letalo, ki je v elegantnem loku pristalo na koprskem zalivu. Ogromna množica gledalcev je ob koncu mitinga prisostvovala nastopu modelarjev, ki so tekmovali z raznovrstnimi modeli svojo lastne konstrukcijo.
Od ostalih prireditev naj omenimo še koprsko regato, katere so se razveselili predvsem oni, ki so bili prvič na morju. Uspel je bil tudi športni dan preteklo nedeljo v Bujah, ko smo videli lep nastop jugoslovansko mornarice, domačih telovadcev in športnikov iz Pulja, kolesarski dvoboj med Hrvaško in Slovenijo ter nogometno tekmo med reprezentancama zagrebške podzveze in bujskega okraja. Tudi v Bujah je levji del priznanja šel prireditvam Letalske zveze Hrvaške, če izvzamemo veličasten nastop jugoslovanskih mornarjev. Med tednom pa so največ priznanja želi telovadci iz Kuš pri Mariboru, ki so s svojim nastopom po raznih mestih in vaseh prav gotovo navdušili marsikoga za športno gimnastiko. Pohvaliti moramo tudi avto-moto društvo iz Kopra, ki je organiziralo nadvse uspele motorne dirke, ki so se jih udeležili poleg hrvaških in slovenskih dirkačev ludi Tržačani. Vse te prireditve so bile dobro obiskane, pa tudi dobro organizirane, ter bodo marsikomu ostalo v spominu.
Vendar bi lahko našo športno aktivnost manifestirali še veliko bolj. Pri vseh teh prireditvah smo pogrešali aktivnost mladine našega okraja, ki je bila pri vseh teh prireditvah le opazovalec. Nekoliko boljše je bilo v bujskem okraju, kjer so se uspešno uveljavili člani TVD »Partizan«, bujskega okraja. Pogrešali smo tekmovanj, ki bi razgibala našo podeželsko mladino, pa tudi mladino naših mest. Prav lahko bi organizirali tekme v odbojki med našimi podeželskimi društvi, prikaz raznih šporlov. ki pri nas šo niso udomačeni (košarke na vasi, namizni tenis, ki mora postati družnima igra v zimskih mesecih v naših zadružnih domovih). Bila je lepa priložnost, da bi videli kako plavalno prireditev in še marsikaj. V tem pogledu, torej v akti-vizaciji naše istrske mladine nismo uspeli. Sicer pa je festival tudi v športnem pogledu, če izvzamemo prej našteto zelo uspel.
¥ sežanskem okraju
V nedeljo 20. t. m. je bila Sežana v športnem pogledu prccej razgibana. Žc ob 9. uri zjutraj so jo pričelo balinarsko pr-
venstvo, popoldno pa jo bila težko pričakovana nogometna tokma za vstop v slovensko ligo med domačo enajslorico in Ilirijo iz Ljubljane.
Na balinarskem prvenstvu so nastopile štiri ekipo iz Sežane, ena iz Vrhovelj in dve ekipi iz Trsta. Po izločilnih tekmah sta so pomerili za prvo mesto ekipi Sežana B in Sežana C, kljub temu, da so bili favoriti igralci Sežane A in D ter Tržačani. V finalni tekmi jo zmagala Sežana C v postavi: Jež Bogo, Peca Jože, Guštin Dušan in Ttobec Franc. S to zmago se jo omenjena četvorica priborila lep prehodni pokal. Tekme so bile odigrane po mednarodnem sistemu. Vsi tekmovalci so pokazali, da so kar dobro pripravljeni za bližajoče se prvenstvo Primorske.
Popoldno ob 16. uri pa jo bila na nogometnem stadionu važna nogometna tekma za vstop v slovensko ligo. Predstavili so se nam igralci ljubljansko Ilirije in pa domača cnajstorica. Tekma se je končala •neodločeno 2:2. Marsikdo jo odšel razočaran z igrišča, kor je pričakoval lepo in napeto igro in seveda tudi zmago domačinov. Toda izredna vročina je ovirala goste in domačine, da niso pokazali svojo pravo vrednosti. Takoj ob začetku igro se domačini napadli in žc v prvih minutah zastreljali dve lopi priložnosti. Vendar so prvi gol v protinapadu dosegli gostjo v 15', kljub temu da so igrali podrejeno vlogo. Po 5' igro jo v 20' izenačil Cok iz Sežane. V slabi igri se niti eni niti drugi enajstorici ni posrečilo zvišati rezultata. V drugem polčasu so gostje prišli ponovno v vodstvo v 13'. Pet minut kasneje pa so domačini izenačili rezultat na 2:2 po
učinkovitem strelu Hrena. Do konca igro so so domači zelo trudili, da bi zvišali rezultat, toda žoga ni hotela v mrežo. Gostje pa so bili v protinapadih vedno nevarni, toda niso imeli realizatorjev. Ljubljanski sodnik Sušteršič jo ob splošnem negodovanju občinstva sodil v korist Ilirijo. Gostje so imeli najboljši dol moštva v obrambi in v desni strani napada. Pri domačinih pa so se odlikovali Kocjan, Cok in Hren.
Ves svet je zajela ob petem svetovnem nogometnem prvenstvu več kot navadna mrzlica. Predvsem B9 to opaža v Švici, ki je prizorišče sedaj skromnih, sedaj velikih ali pa briljantnih iger kot je bila igra imed Jugoslavijo in Brazilijo, ki bo v analih svetovnega prvenstva zapisana z zlatimi črkami.
Prišli smo že do četrt finala. O-sem najboljših enajstoric se bo v soboto in nedeljo borilo za vstop med prve štiri. Kot se je predvidevalo so to naslednje reprezentance: Avstrija, Urugvaj, Anglija,
rs
Naivnost, samopašnost ali kaj!? Kakor jo znano letos Rusi no nastopajo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Verjetno jim jo še preveč v spominu poraz na preteklih Olimpijskih igrah v nepozabni tekmi proti Jugoslaviji, v kateri so Jugoslovani po pravi vrhunski igri premagali So-vjeto v ponovljeni tekmi z 3:1. To jo bila tekma, Id jo zapečatila usodo Sovjctov. Rusi so bili namreč kandidati za osvojitev prvega mesta. Po tekmi z Jugoslavijo so Rusi uvideli, da jim manjka še dosti, da bi na nogometnem področju dosegli mednarodni razred. Toda Rusi so »lisjaki«. Vsak jo pričakoval, da bodo letos nastopili na svetovnem nogometnem prvenstvu. Toda Rusi so rajši poslali mednarodni nogometni zvezi predlog, naj letošnji svetovni nogometni prvak nastopi proli Sovjetski reprezentanci v Moskvi in Leningradu.
*
Na prvem svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1930 v urugvajski prestolnici v Montevideu, sta so srečali v finalni tekmi za prvo mesto reprezentanci Urugvaja in Argentinije. Kljub temu, da so Argcntinci vodili z 2:0 so zmagali Urugvajci z 4:2, V Urugvaju je nastalo pravo narodno veselje; dan zmage Urugvaja nad Argentino pa so proglasili za državni praznik. Toda po tekmi sta Argentinija in Urugvaj prekinili diplomatske odnose. Finalna tekma za svetovno prvenstvo je namreč potekala v premoči Argentincev, Tekmo je tako rekoč odločil sodnik, ki je sodil v korist Urugvaja, verjetno boječ se temperamentne lirngvajske publike, ki je ob huronskem vpilju, streljanju s pištolami itd. tako rekoč prisilila sodnika na neobjektivno sojc-Argentinci so bili tako užaljeni, da so
prekinili tudi diplomatske in ne samo športno odnose z Urugvajem. Sele po nekaj letih so so odnosi razčistili. Toda še danes Argcntinci no morejo Urugvajcev.
Pred kratkim je bil boksarski dvoboj za svetovno prvenstvo v težki kategoriji med ameriškim bcleem Roekijem Mareianom in črncem Ezzardom Charlesom. Kot znano je zmagal Marciano. Naši bralci verjetno ne vedo, da se vodi že dolga leta borba za svetovno prvenstvo med črnci in belci. Zadnji dvoboj belih boksarjev za naslov svetovnega prvaka v najtežji kotegoriji je bi! 1935 leta med Bradockom in Bacrom. Od takrat pa do nedavnega so imeli odločilno besedo črnci, črni »bombarder« Joo Louis je bil kar 12 let zaporedoma svetov-boksarski prvak. To je ob enem ludi rekord, da je nekdo obdržal tako dolgo častni naslov svetovnega boksarskega prvaka. Kot drži Louis svetovni rekord za najdaljšo dobo, tako drži Amcrikanec Young Korbeg rekord za najkrajši čas. Omenjeni je bil svetovni prvak samo nekaj tednov,
V ponedeljek se je pričelo mednarodno teniško tekmovanje v Wimbledonu, ki velja za nekakšno neslužbeno prvenstvo sveta. Turnir je še prav posebno zanimiv, ker lia njem lahko nastopajo samo amaterski igralci. Med njimi so slavna imena Hoad, Trabcit, Seixas, Roscwall, Patty itd. Toda nihče izmed teh teniških asov se ni tako proslavil, kot Bobi Eliks, ki je zmagal 1939 leta kar v treh disciplinah na \vim-blcdonskcm turnirju. Pa še nekaj. Eliks ni izgubil v svoji amaterski teniški karieri niti ene tekme.
Ta teden sem pa res imel polne roke dela. Pa kaj vam bom o tem pravil ,saj sami veste, kako je, ko po tako dolgem času spet pride lepo vreme. Če bi bil sam. bi še nekako šlo. Tako pa: Vane sem Va-ne tja,- saj ne veš več kje bi začel. Z uvoženo politiko se nisem skorajda nič ukvarjal. Slišal sem le, da so v Ameriki napadli Ta malo in da so Korejci zapustili Zenovo, češ da so dovolj sejali, sedaj pa je čas za košnjo; radi bi pač do jeseni spravili seno pod streho in kdo bi jim to zameril. Človek nikoli ne ve, kaj pridk Drugi pa, Id so bolj mehanizirani, so zaenkrat še ostali in se-jejo dalje.
Sem pa zato obiskal Portorož, kakor sem bil obljubil. Ogledal sem si tudi tisti park v Piranu, ki bo najbrže postal svetovna znamenitost in sicer zato, ker sploh ni park, ampak navadno smetišče in si po krivici prisvaja tako lepo in kulturne ime.
Povedali so mi, da so v Piranu snemali novi »slovenski« .(ilm »Greli« v katerem igra pomembno vlogo tudi neki osel, ki vse doslej ni bil za drugo rabo, kot da je nosil mleko v mesto. Ker pa so ga za nekaj dni vzeli k filmu in z njim lepo postopali, se je potem tako prevzel, da sploh ni hotel več opravljati svoje prejšnje »funkcije«.
Sicer pa to ni nič čudnega. Star sem in v svojem življenju sem srečal že veliko število oslov, Id so se še drugače prevzeli, pa še nikoli niti filmani niso bili.
Cesto Piran—Portorož spet popravljajo. To je prav, ker je potrebna. Čudi me le,- kako da je vsako leto potrebna. Zato sem se malce zadržal in povprašal, če cesto res popravljajo, ali kopljejo »kar tako«, da turisti, ki jih vse mrgoli, vidijo, da res delamo in nismo nobene le-
nobe. So mi povedali da zares popravljajo, toda samo polovico, ker mora nekaj ostati tudi za prihodnjo sezono.
V Portorožu jia so se mi pohvalili, da je »Vesna« postala res vse-ljudsko zabavišče. Domačinom in gostom se ni treba truditi in zapravljati denar, saj jim šest odličnih zvočnikov posreduje ves program naravnost domov, kjer v objemu družine lahko mimo uživajo do zgodnjih jutranjih ur. Pa recite, da življenje ni lepo! Če koga doleti živčni zlom, kaj zato, saj so večji-del vsi socialno zavarovani.
Ko sem bil še tam, sem dejal, da bom šel v kino. Čakam, čakam. Vse zaprto, nikjer žive duše. Pa stopim v »oštarijo« in povprašam kdaj začne predstava. »Kakšna predstava?« se začudijo. »Ljubimec iz New Orleansa«, odvmem, »saj je radio povedal.« »Ha, Vane si tudi ti. nasedel? To radio objavlja že štirinajst dni, zvrstilo se je nič koliko filmov, ia nismo nobenega videli. Kaj hočeš, pač reklama za turizem.«
Smarci so pridni in delovni ljudje in bi me lahko z vso pravico pošteno nabili, če bi o njih kaj slabega napisal. Zato sem z njimi sklenil »nenapadalni pakt«, V ta . »pakt« smo vnesli točko, ki pravi, da me »pakt« za nekatere nerodnosti, ki bi jih zakrivili posamezniki ne veže na molčanje, temveč da lahko nemoteno popišem vso zadnjo stran Slovenskega Jadrana. Veste, je le prav, če si človek »zasikurira« svoj hrbet. Nič se ne ve, od katere strani te lahko napadejo.
Kako sem vesel, da nimam vezanih rok! Bam kar začel. Takole je bilo, ko sem zadnjič prišel v Šmarje. , Na občinskem sedežu (ne stolid, da ne bo kakega nesporazuma), sem dobil kar tri vnete »arhivarje«, ki so imeli vso sobo na de-
Jugoslavija, Nemčija, Madžarska, Brazilija. Presenečenje pa je pripravila do sedaj skoraj nepoznana švicarska reprezentanca, ki je izločila iz nadaljnega tekmovanja Inekdaj opevamo italijansko reprezentanco. Toda »tempora mutan-itur«. V soboto, 26, junija bosta igrali v Baslu Anglija in Urugvaj, v Lozani Avstrija in Švica, v nedeljo pa v Bemu, Madžarska — Brazilija, v ženevi pa Jugoslavija — Nemčija. Po našem mnenju bodo naslednji zmagovalci: Urugvaj -proti Angliji, Avstrija bo premag£w la Švico, Madžari bodo premagali Brazilce, toda samo v tem slučaju če bodo nastopili kompletni. Sicer pa, če ne bo igral Puškas, ki je steber njihovega moštva, so obsojeni na visok poraz. Nas seveda najbolj zanima tekma med Jugoslavijo in Nemčijo, če lahko zaupamo madžarskemu sodniku Szoltu, ki bo vodil to tekmo, potem, bodimo optimisti, pa recimo, da bo Jugoslavija zmagala z minimalnim rezultatom. Toda to so le prognoze. V nogometu dajati prognoze, pa je približno tako, kot napovedati vreme. 'Zlasti pride to v poštev pri jugoslovanski reprezentanci, pri kateri nikoli ne veš, pri čem si. Mi upamo na najboljše, kakor upajo tudi naši reprezentantje, ki so po sijajnem uspehu z Brazilijo postali zelo samozavestni. Sicer pa pravijo jugoslovanski igralci, da bi skoraj raje igrah z Madžarsko, kot pa z ■Nemčijo, ki je znana po svoji ostri igri, sijajni konciji igralcev in stoodstotnem pokrivanju vseh na-sprotnh igralcev, če nam bo še pomagala botra sreča, potem bomo sigurno v polfinalu. Sicer bomo videli čez 48 ur. Radio jugoslovanske cone Trsta v Kopru,, bo prenašal celo tekmo, ki se bo pričela ob 17. uri.
belo nastlano z raznimi listinami. Komaj sem prišel do besede:
»Pa ja ne boste delali gnezda iz teh papirjev? Saj je že zdavnaj minila nomlad in so se kosi, ščinkavci, vrabci, sinice, šoje brglezi, srake in vrane že speljali?«
Pojasnili so mi, da se bodo selili, zato bodo spravili kar je kaj vredno, ostalo pa zavrgli. »Tako je prav,« sem jih pohvalil, »kar je starega in odveč, naj gre v smeti, dobro pa naj se shrani in ohrani. Tako na primer tudi jaz, Barba Vane.«
Zvečer sem odšel v kino, da bi videl zanimiv film. Začeli so ga vrteti dobro uro kasneje kot je bilo napovedano, pa sem med odmorom zelo nedolžno in preprosto vprašal starega moža, če mu morda ne manjka eno kolesce, Kako me je mož srdito pogledal. Hitro sem mu pojasnil: »Ne vam, oče, temveč projektorju ali pa tehniku.«
Med vrtenjem filma se je »mula-rija« nekako čudno obnašala, Cepetala je z nogami, kričala in skakala čez klopi, da je bil v dvorani pravi cirkus. Pomislil sem: vse se vrti, film, svet, luna in zvezde, zato se tudi »mularija« že zdaj pridno vadi...
Večkrat sem prosil moje poma-gače - dopisnike naj se pod vsak dopis podpišejo s polnim imenom in naslovom. Moram vendar vedeti, s kom imam opraviti. Ta teden sem prejel tam nekje od Senožeč dopis, v katerem nepodpisani dopisnik prosi za objavo. Dopis je šel v koš. Raje nepodnisan dopis v koš, kot jaz Barba Vane — v zapor. Ljudje so namreč včasih hudobni in bi radi starega Vaneta speljali na led. Kaj bi potem rekli bralci!. Tako poštenega se je kazal, zdaj pa je v zapont, Pa verjemi še komu, če moreš.
Vaš Barba Vane
nudi v komisijsko prodajo:
Kompletni» jadrnico lipa »Sloka« z jadri in pripadajočimi vrvmi, ribiške elektroge-neratorje za ribolov, kompletne z motorji in svetlimi telesi, kompletne ribiške barko ' — motorne jadrnice ter navadne na vesla za ribolov, razne foto in radio aparate, komade in kompletna pohištva, pisalne in računske strojo mešalne stroje za pekar-' sko obrt, razno konfekcijo in drobni inventar za gostinska podjetja.
Istočasno javlja, da sprejema v komisijsko prodajo vso vrste premičnin in nepremičnin.
Na razpolago ima za prodajo vcc stanovanjskih hiš z obdelovalnim zemljiščem ter sama zemljiška telesa v bližini Kopra, Izole, v Pradah.
BERNARDI poročena Codiglia Marija iz Sv. Lucije pri Portorožu št, 221 je 16. t. m. v Postojni izgubila denarnico z osebno legitimacijo in denarjem preko 1.500.— din.
Najditelja vljudno naprošam, da vrne na upravo SJ proti nagradi. V naspvolnein primeru preklicujem veljavnost osebne izkaznice.
*
GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PR1MOKJA Začasni sedež Postojna Petek, 25. junija- Maoterlinck: Stilmondski •župan — ob 20. uri v MOSTU NA SOCI.
Sobota, 26. junija: Maeterlinck: Stilmondski župan — ob 20,30 uri v TOLMINU.
Nedelja, 27. junija: Maeterlinck: Stilmod-ski župan — ob 15. uri in 20.30 uri v KOBARIDU.
*
Uprava GSP še posebej opozarja naše obiskovalce v Kobaridu, da bomo uprizorili »Stilmondskega župana« popoldne ob 15. uri in vzečer ob 20.30 uri. Predprodaja vstopnic v Mostu na Soči v knjigami, v Tolminu v gledališču in v Kobaridu v zadrugi. kot običajno. Nadalje opozotjamo, da bomo predvidoma uprizorili dra.nj Bc— goviča: »Brez tretjega« dno 2. julija v Vipavi v Novi Gorici in 4. julija v Mimo i.ri Gorici. Predstava v Mimu je zaključna predstava in sicer je lo 110 predstava GSP v sezoni 1953-54.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Št olj a — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi o Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Saniorjeva ulica št. 26, telefon 170,
poštni predal 2. Letna naročnina 500.— din, polletna 250— din, četrtletna 130.—.