11. štev.
November. — 1885.	Letnik VIII.
1
U JI
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
prevzvišenega pokrovitelja gospoda
J)tfe(afea RDksta*
knezoškofa ljubljanskega,
§ pri VI. občnem zboru „Cecil. društva" v Ljubljani dne 22. oktobra 1885.
isem imel sicer namena pri tem zboru kaj govoriti, vendar mi je prijetna dolžnost, se Vam vsem zahvaliti, da ste se tega zborovanja tako mnogoštevilno vdeležili. Po mojem menenji je „Cecilijino društvo" zelo važna, koristna, da potrebna naprava. Vesel sem bil, ko sem slišal, da je ta družba v Ljubljanski škofiji vstanovljena; želim le, da bi bila še veliko bolj razširjena. Naj bi bila zares ne samo za Ljubljansko mesto, kakor je pred nek govornik dobro omenil, ampak za celo škofijo! Tudi danes, dasi Vas je veliko došlo, naj bi se jih bilo še mnogo mnogo vdeležilo; veliko lepega bi bili culi in večo navdušenje za sveto stvar si pridobili.
Služba božja naj se lepo, kolikor mogoče slovesno vrši. Zato se zidajo velika poslopja, umetno stavljene cerkve, omišljijo dragocena oblačila in kolikor veča je vera, kolikor bolj so navdušeni verniki za božjo službo, toliko več tudi darujejo, da se vsega potrebnega lahko omisli. Čudil sem se pa, kolikor mi je bila prilika dana obiskovati različne kraje in navzočemu biti pri slovesni službi božji, ko sem videl, koliko naše pobožno ljudstvo vse stori za olepšavo cerkva, koliko daruje, prostovoljno daruje, da se po okoliščinah primerno slovesno vrši sv. dejanje; pa se pri tem nekaj pozabi, zanemarja se namreč lepa cerkvena glasba. Hiša božja, če tudi lepa cerkev, je mrtva reč; tudi krasna oblačila enako ne store toliko k pravi službi božji. Nemški pregovor pravi: „Das Kleid macht noch nicht den Mann." Tedaj vsa cerkvena naprava mora moč imeti tudi človeka ganiti, notranja pobožna čutila buditi. Vprašam Vas pa, kje imamo več prilike svoje čute izraziti, kakor ravno pri molitvi in petji? In zato se ravno čudim, da pri tolikih stroških, ki se ravno za božjo službo darujejo, se ravno petju tako malo prostora
*) Ker je sledeči nagovor gotovo najvažniša točka vsega zborovanja, prinesemo ga ččj gg. bralcem tudi najpred. Popolnega poročila o vsem zboru radi pičlega prostora in rad zaostalih drugih člankov danes ne moremo priobčiti; zgodilo se bode v prihodnji številki-Dopisa o petji dnš 22. oktobra tudi nismo mogli za danes na stran položiti; natisnil smo ga na navadnem kraji med „Dopisi".	Vr.
odkaže; čudim se, da so ljudje ravno za cerkveno petje tako indeferentni. Zato je moja srčna želja, da bi si to društvo več podpornikov pridobilo, ki bi za to lepo cerkveno napravo gmotno in duševno delovali. Posebno duhovni naj bi se cerkvenega petja pridno vdeleževali in kolikor jim mogoče tudi sami nadzorovali. Če je duhovnu dolžnost skrbeti, da se v cerkvi vse v cerkvenem duhu vrši, gotovo tudi k temu spada cerkvena glasba. Cerkev gleda na to, kaj naj se vse v cerkvi uči, moli, pridiguje; a tudi, kako naj se poje. Znano je pa, da petje v cerkvi mora biti drugačno, kot petje zunaj cerkve. Ve-likrat se pa ta razloček pogreša.
Ugovarja se večkrat, da Cecilijanci hočejo iztirati ljudsko petje iz cerkve. No v Ljubljanski škofiji se tega ni bati, ker ljudskega t. j skupnega petja nij, k večemu pri „Sveto" ali pri kakih litanijah. Po drugih škofijah je skupno petje pri božji službi bolj v navadi. Želeti bi bilo tudi pri nas več vdeleževanja navzočih vernikov pri petji, da je le v gotovih mejah. Zato je tudi Cecilijancem dolžnost lepe pesni med ljudstvo razširjevati, pa gotovo ne tacih, katere cerkev prepoveduje. Cerkev pa zaukazuje le pri peti sv. maši, da se petje na koru vjema z mašnikovem pred altarjein. Koliko je pa pri nas petih sv. maš? Le velike praznike. Tedaj ogromna večina nedelj, celo nekateri prazniki ostanejo za petje v domačem jeziku, gotovo prilike dovolj, da se jezik slovenski tudi v tem obziru lika. Mašnik in pevci naj se pa pri slovesni sv. maši združita tudi v istem latinskem jeziku, saj tudi v tem pomenu je cerkev katoliška in ne kakor Nemec pravi: „National-kirche".
Da se pa cerkveno petje dobro ohrani, potreba je znanje korala. Duh cerkveni, lepota pesni sploh, skrita sta v koralu. Lepoto korala vedeli so ceniti strokovnjaki, možje, katerim se klanjamo kot korifejam tudi posvetne glasbe. Saj znan je izrek Mozartov: da on da svojo slavo kot muzik, da bi on le eno samo praefacijo zložil. To nam kaže tudi zgodovina, ker tisti narodi so veliko bolj napredovali tudi v posvetni glasbi, ki so prvi sprejeli koral. Nekaterim sicer ne dopacle še dandanes; imenujejo ga „der aschgraue Choral", a le tisti, ki v glasbi niso kaj daleč dospeli.
Ena poglavitnih napak pri tem petji pa je, če hoče kdo koralni melodiji sekundirati (terco nižji peti). Ako hoče kdo koral pravilno harmonizirati, treba mu je veliko učenja, poznanja starih tonovih načinov in precej spretnosti v harmoniji, da ga bo čveteroglasno postavil, in sedaj hoče kdo kar prima vista drugi glas pridjati.
Posebno bi gospodom gorko priporočal, naj gledajo, da pri pevcih vlada pravi cerkveni duh. Ne pojejo pevci v cerkvi zato, da bi se skazovali in jih ljudje hvalili, ampak vse naj se godi v božjo čast. Za lepi red in pravo obnašo med pevci skrbeti je gotovo dolžnost duhovnika, kakor tudi organista. Kako bodo pevci lepo in ganljivo peli, če vsako pavzo porabijo v glasno govorjenje, v raznotere opazke, da celo med povzdigovanjem še ne pridejo k miru. Tudi ni lepo, če precej, ko so odpeli, dero iz cerkve, kakor da bi gorelo za njimi. Tudi za nje enako dolgo trpi sv. maša, kot za druge vernike.
Vsem pa priporočam latinski izrek: „fortiter ct suaviterfortiter in re} suaviter in modo. Držimo se določil, katere nam cerkev predpisuje, kako naj se pri službi božji vrši petje. Res da se povsod ne dobe izurjeni pevci, ki bi težke latinske skladbe zamogli peti. V takih okoljščinah se ve, se vzame lažje, ki jih imamo pri rokah. Prizadevajo naj si pa, da bodo po okoljščinah čedalje bolj to storili, kar sv. cerkev zahteva. Tudi če se stavijo sem pa tje kake zapreke — kje jih ni? ne zgubimo precej • pogu ma [in zaupanja; vsaka dobra stvar se dožene še le po velikih težavah V tem obziru delujte fortiter. Drugič pa tudi suaviter. Z ljubeznijo s potrpljenjem pridobili boste tudi one, ki sedaj še tej stvari niso posebno gorki prijatelji. Ne jezite se, če ne gre vse tako gladko izpod rok, kakor bi radi, potrpite nekoliko že zavoljo dobre stvari, kateri služite in uspeli gotovo ne bo izostal.
Zahvalim se Vam vsem za obilno vdeležbo pri današnjem zborovanji, upam da to ne bo brez sadu ostalo in iz srca želim, da, ko se drugi pot zopet iz enacega namena snidemo, bo marsikateri iz med Vas lahko kaj veselega o napredku Cecilijanske ideje poročal.
Pevovodja.
(Spisal Jakob Aljaž.)
(Dalje.)
5. Kak6 se ponaša pevovodja?
Notranja čutila se tudi po vnanjem pokažejo, zato tudi pevovodja ne more mrtev ostati, ko ima njegov pevski zbor izražati različna čutila. Vender pa naj se kapelnik varuje vsake prenapetosti, ker ni prijetno za oko, ako pri forte preveč z rokami okoli sebe bije, z nogami tolče ali se z životom sem ter tje zaletava in z glavo kima. Res je sicer, da so zelo imenitni možje, kakor Beethoven, včasih zelo gestikulirali in to se njim ni za zelo jemalo pri njih klasičnih produkcijah, ali ravno tako je potreba, da se vneti kapelnik samega sebe brzda, in dobro je, če ga kak prijatelj na smešne navade opozori. Naravno je tedaj, da pri piano bolj mirno v kratkih potezah takt bije, pri forte bolj roko stegne, sfo z roko povdari, da je njegov obraz zrcalo, zdaj mirnih akordov, zdaj krepkih korakov. Kapelniku se godi, kakor keglavcu, ki tudi ne more pri miru biti, če mu krogla prav ne leti. Vender, est modus in rebus, sunt certi devique fines. Če je preveč živ, je smešen in celo moti pevce, če je pa premrzel, je pa tudi pevski zbor in petje mrzlo.
Pri Beethovenovi slovesnosti v Weimar-u 1. 1870 je Franc Liszt dirigiral deveto Beethovenovo sijmphonijo. Uhde o tem piše: „Franc Liszt je stal na mestu kapelnikovem kakor zmir v dolgem črnem oblačilu, obraz se mu veselja žari, se ve, ker je tako srečen, da tega mrtvega velikana proslavi. Izvršilo se je vse sijajno in izborno. Lisztov duh je vse prešinil in vnel. Pa kako je dirigiral! Pač ni enakomerno s palčico mahal, ampak na poseben način je s svojo ponašo umotvor označil. Če ima kak instrument na enkrat kaj posebnega povdariti, kako točno, ostro on to z roko pokaže, včasih celo z nogo. Pri motivih pevajočega značaja je plavala bela tanjka roka v dolgih in počasnih potezah po zraku, — pa na mah vdari z močno pestjo, da pokaže
oster akord. Včasih kaže njegova palčica celo šestnajstinke, pa tudi večkrat palčico iz roke položi, in je pri miru, ko orkester dalje igra. Če gre proti koncu v zmir mogočnejih akordih, on povzdigne obe roki in jih široko vsaksebi raztegne; če je piano, ves skup zleze in se zgubi, če je crescendo, pa visoko zrase, celo na prste stopi in roke čez glavo vzdigne. Na partituro ni nič porajtal, prav malokdaj je nanjo pogledal (se ve, da je iz glave znal tako dolgo skladbo; (Ti, prijatelj, pa praviš, da kratke pesmice, ali kratkega praeludium-a, ne moreš v glavi obdržati!); pri kaki dolgi themi v počasnem tempo je roke na hrbet križem djal in zamišljeno gledal, in se ne ganil, kakor bi se zamaknil v krasne melodije, pa na enkrat se vzdigne, ter pogumno in junaško z obema rokama dela in vse seboj potegne. To je originalno, marsikateremu se bo morda zdelo čudno; pa kdor je videl, kako je duh tega dirigenta vse prešinil, se čudi možu, taki nenavadni prikazni, ki tako zna vse okoli sebe očarati". —
Zelo napačno je pa včasih, če dirigent preveč široko, s celo roko maha, ker to tempo zaderžuje in zakasnuje. Na ta način ne more allegro prav taktirati, kajti, če je tudi prav začel, kmalu začne vleči. Mendelssohn kot dirigent ni nikoli leve roke vzdignil. Berlioz je bil pri poskušnji ves srdit in zdivjan, pri predstavi pa se je obnašal zmerno in modro. Tudi Herbeck na Dunaji si je dal pri poskušnji posebno veliko opraviti, bil je zelo humo-rističen (pa žalil ni nobenega); poznal sem ga osebno, rad je pri poskušnji šaljivo napake pevcev trikrat povečal in osmešil, da je vse lepo opilil, — in pri koncertu je potem vse lepo gladko šlo. L. 18G6. se je združilo vseh 27 pevskih društev na Dunaji, da napravijo velik koncert v prid ranjenim vojakom, in častno mesto skupnega dirigenta je prevzel Herbeck. Ni bila lahka naloga, kajti bilo je 1200 pevcev, med katerimi nas je bilo tudi nekaj slovenskih vseučelišnikov, udov „Slovanskega pevskega zbora" (pod Forcht-gottom). Razen posameznih skušenj so bile štiri skupne glavne poskušnje in te pod vodstvom Ilerbeckovim. Pa kako veselje njega gledati, slišati, kako (tudi male napake kritikuje, da se mu vse smeja, vidi se mu, da je že naprej vedel in doma preštudiral, kje bo zbor napak pel; — pa precej pove, ljubi moji, zdaj pa tako-le pojte, in ko še enkrat pojemo, gre za 100 procentov bolje. Kako natančen je bil, se vidi iz tega, da, ko pride pri „AUe-luja" v „Tannhauser Pilgerchor" z šestnajstinko forte začeti, on prav v kratkem vseh 1200 pevcev pripravi, da na njegovo roko glede točno vsi ob enem šestnajstinko pojejo. Pri „Nachtwachter" on napravi s tolikim številom pevcev orjaški crescendo s tem, da le nekaj pevcev pianissimo začne potem se drugi pridružijo, naraščajo, forte in fortissimo pojo, in potem se v ravno tej versti pogubljajo do pianissimo, in vse to je res naredilo vtis, kakor da od daleč pride množica, ki, kolikor bližej toliko glasneja postaja, potem odide in se zopet pozgubi. Pele so se različne pesni, narodne melodijozne pa tudi umetne krepke. Prve, dasiravno same na sebi lahke, so za velike zbore vendar le težavne, ker se lep ligato v velikem zboru enakomerno ne poje lahko, in nekateri pevci prezgodaj, nekateri prepozno iz enega tona na drugega prestopijo in tako pri vezanju disonance nastanejo. Poslušajte, reče Herbeck, to figuro tako-le vsi enako pojte! (Memogrede opomnim, da tudi
pri petji se spremljevanjem orgel večkrat disonance nastanejo, zato, ker pevci brez potrebe ligato in portamento pojejo, orgle pa tega nimajo.) Slišal sem že slavljene zbore, ki so imeli imenovano ne lepo razvado, in kdo je tega kriv, če ne pevovodja, ki ni dosti energičen, kajti en sam pevec lahko vse pokaži. Le v čveterospevu imajo pevci veči prostost. Vse to in veliko druzega mi na misel pride, če se spomnim ranjkega Herbecka. Pri zadnjem akordu ni vselej pustil peti cresc. decresc., ampak včasih enako forte do konca Tudi pri g. Foersterju stolnem kapelniku, se mi je lepo in hvalevredno zdelo, da ni trpel tistega neslanega portamento, pri katerem se namesto dveh cela vrsta tonov poje, kar se včasih pri posvetnih pesnih rabi, v cerkvi pa ni na pravem mestu.	(Dalje prih.)
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1885. (po direktoriji ljubljanske škofije)
(Dalje.)
8. novembra. Dom. XXIV. p. Pent. Osmina vsih svetnikov.. (Dies oct.
Oum. Sanctor.) dup.
Vse, kakor v praznik dne 1. nov., glej „Cerkv. Gl." 1864. 1., str. 81. 15. novembra. Dom. XXV. p. Pent. Sv. Leopold, spoznovalec. (S. Leopoldi,
C.) dup.
Introitus: Os justi, glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 74.
Graduale.
Justus utpalmaflorebit: sicutcedrusIA-	Pravični liode cvetel kakor palma; ka-
bani multiplicdbitur in domo Domini.	kor cedra na Libanu bode rasel v hiši Go-
Ad anuntidndum mane misericordiam spodovi. V. Da oznanja zjutraj usmiljenje tuam, et veritdtem tuamper noetem. Alleluja, tvoje, in po noči resnico tvojo. Alleluja, alleluja. t. Bedtus vir, qui suffert ten- alleluja. t. Blagor človeku, kateri prestoji tationem: quoniam cum probdtus fuerit, ac- skušnjo, kajti, ko bode potrjen, bode prejel cipiet coronam vitae. Alleluja.	venec življenja. Alleluja.
Offertorium: Veritas mea, glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 84.
Communio.
Bedtus servus, quem, cum venerit Dd-	Blagor hlapcu, katerega bode Gospod,
minus, invenerit vigilantem: amen dico vobis, kadar bode prišel, našel čujočega: resnično super omnia bona sua constUuet eum.	vam povem, da ga bode čez vse svoje pre-
moženje postavil.
22. novembra. Dom. XXVI. p. Pent. Sv. Cecilija, devica in mučenica.
(S. Caeciliae V. M.) dup.
Introitus: Loquebar, glej „Cerkv. Gl." 1885. 1., str. 76.
Graduale.
Audi, filia, et vide, et inclina aurem	Poslušaj hči, in glej ter nagni svoje
tuam, quia coneupivit rex speciem tuam. uho, ker je kralj želel lepoto tvojo, V. V V. Specie tua et pulehritudine tua inUnde, svoji brhkoti in v svoji lepoti začni, srečno prospere procede et regna. Alleluja, alle- hodi in kraljuj. Alleluja, alleluja. V. Pe-luju. fr. Quinque prudčntes virgines ac- tere pametne device so vzele olja v svojih ceperunt dleum in vasis cum lampddibus: posodah se svetili vred: o polunoči pa je šum media autem noete clarnor factus est: ecce nastal: glejte ženin gre, pojdite naproti sponsus venit, exite dbviam Cliristo Domino. Ivristu Gospodu. Alleluja. Alleluja.
Offertorium in Communio, glej „Cerkv. Gl." 1885.1., str. 76. 29. novembra. I. Adventna nedelja. (Dom. I. Adventus.), 1 cl. De ca, sem.
Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 91.
Dopisi.
Z Gorenjskega, 26. oktobra. (Poročilo o cerkvenem petji povodom zborovanja Cecilijinega društva, dne 22. okt. 1.1.) - Cerkveno petje, katero je bilo v pretečenih desetletjih zanemarjeno bodi si v oziru liturgije kakor, tudi v oziru posvetnosti melodije in površne harmonizacije, poiskalo si je dandanašnji zopet pravo pot, po kateri se približuje vedno bolj svoji vzvišeni nalogi. To se je videlo zopet letos, ko je imelo „Cecilijino društvo" ljubljanske škofije svoj šesti občni zbor v Ljubljani. Sodbe so bile sicer različne, a resnica je ena in sicer ta, da je bilo petje v stolnici littirgično popolnoma pravilno in kar se tiče izvršitve — izborno. Ilvalno omenjamo, da je pevski zbor stolne cerkve letos kazal mnogo finejo izvežbo, kakor pri ravno ti priliki 1883. leta. Vsi glasovi so bili primerno razvrsteni, da so se dobro ločili tudi v skupnih zborih drug od druzega. Pevci in pevke so si bili svesti svoje naloge in so jo tudi dovršili z neko gotovostjo, katera je izhajala iz trdnega prepričanja, da so priučene točke njihova lastnina. Po pravici piše zato „Saibadjer Seitung" iz dne 24. oktobra: „®ie tedjnifdje Seifturtgšfa^igfeit ber Saitger berbient alte SltterEennung. Sebe Shumtter toar fitr fid) fo abgertuibet, itite faum jeinalS jubor. 33on enter @ct;t»anfung beš SatteS l»ar Eeiue ©pur." (Prav hvaležni smo slavnemu vred-ništvu tega časopisa, da je odločilo prostor tudi našim zadevam). Zlasti nas je zanimiva! ■introitus, iz katerega smo razvideli, kako mnogovrstno se da koral porabiti. G. stolni kapelnik mu je namreč dal čveterno obliko in sicer a) enoglasno brez orgel v intonacijah, b) enoglasno se spremljevanjem z orglami, e) čveteroglasno harmonizovan in d) na enem glasu reticiran se spremljevanjem orgel s falsi bordoni. Prav iznenadila nas je ta lepa misel!
Kaj hočemo sedaj reči o Benz-ovi maši: „O clemens, o pia, o dulcis Virgo Marici!" Zdelo se nam je, kakor da bi gledali kako umetno sliko, na kateri ste luč in senca tako naravno izraženi, da stojijo podobe skoraj govoreče pred nami. Krasen je bil piano konec Kgrie in A gnus JJci; veličastne so bile imitacije in izvrstno izpeljane pri sklepu glorije in pri „ltosanna". Zelo so nam dopadale tudi respcnzorije, ki so — naj reče kdo kar hoče — najlepše, ako se pojo enoglasno. Offertorium „Diffusa est gratia" od Witta nam je zlasti pri zadnjih besedah in „aeternum" okušati dal, s kolikim prepričanjem je bil slavni skladatelj navdihnjen, ko nam je hotel večnost naslikati z glasovi. Naj postavimo tukaj sem o tem slavnem mojstru besede, katere je izrekel predsednik „Cecilijinega društva" monakovske nadškofije, mestni župnik Huhn rekoč: „3c§ fuitrt ntiv feine redjte ©actliett = SSereittS = 3Serfammlimg benfen oI)ne eine ©ompofition bon unfernt 2tttmeifter SBitt. TOeitt natitrlidje§ ©efufy( fagt eš mir, bafj, fo Iattge betfelBe lebt, auf unfertt 25erfatttnt= lungen luenigftenš eine feiner SpmpofittMten ttnb biefe an bebot'3ugter ©telle «uf bem ^rogramme fte^en mufj, unb ioenn er einntal geftorben ift, bann mitffen eš Iventgftenš jtoei jem."
Ker pa popolnosti ne najdemo na svetu nikjer in ker se nam ideali vedno odtegujejo: so videli ostri kritiki še tu in tam kako senčno stran, kako malenkost pri petji v stolnici, češ, da se je pel koral nekoliko prepočasi, da se ta Benzova maša ne nahaja v katalogu, da je pri gradualu „Adjiwabit eum Deus" prvi tenor občutljivo detoniral, da se je pri tej skladbi pogrešala dinamika, da soprani niso bili posebno prijetni in da so kazali basi nekoliko neolikanosti v vokalizaciji. Toda na takošna očitanja vprašujemo: Kje pod milim nebom bodemo našli lepoto brez madeža? Na svetu gotovo nikjer in zato smo zadovoljni, ako si vsaj prizadevamo popolnost doseči, kajti „ba§ §ocf)fte ntujj ber 9Jienfdj erftrebett, toemt er ba§
ereidjen tniff."
Sedaj pa preidemo k popoldanski službi božji, katera se je vršila ravno ta dan v frančiškanski cerkvi, če je bilo videti v stolnici silo malo občinstva, tako da smo imeli pač slovesno liturgijo, toda liturgijo brez ljudstva: je bila pri frančiškanih skoraj polna cerkev pobožnih vernikov. Pred litanijami se je pel Eugen Frey-ev „Adoro Te". Kdo izmed cecilijancev ne pozna te sicer vže stare, a vedno nove sklabe ? Se kot bogoslovec — in od tega je vže deset let — sem jo posebno rad poslušal v šenklavški cerkvi in še sedaj se mi vedno tako lepa dozdeva kakor takrat. Zadnji del „Bone Jesu", ki ima opazko senza organo, bi bili radi slišali brez orgel, kakor so sploh orgle, akoravno izvrstno igrane, preveč vplivale na petje. Pri koralnih litanijah se nam je zdel tempo dokaj prepočasen. Ako pomislimo, da je melodija in harmonizacija pri vseh 46 invokacijah samo dvojna, se nič ne čudimo, da se nas je lotila neka dolgočasnost, katera je bila še večja zarad premalo živahnega prednašanja. Precizno in spodbudno pa se je pel Tantum ergo. Witt-ova skladba „Hvaljen bod' Jezus Kristus!" pa menda še ni bila zrela za produkcijo. Čudno, da so bili deški glasovi tako razglašeni in nestanovitni. Ta nezanesljivost je izvirala po naših mislih najbolj iz bojazljivosti mladih pevcev. (Gotovo, in treba pomisliti, da radi odstopa nekaterih pevcev in zavoljo drugih sprememb pri deških zborih je njih vežbanje jako težavno. Vred.) Izgovarjamo jo pa tudi zarad dolgosti skladbe, ki obsega 26 kitic, katere so zavoljo različnosti vsebine tudi raznovrstne in bogate v modulaciji, toraj vtrudljive
za petje. Sicer se je pa skladba veliko boljše dovršila kakor pričela. Kaj krepki in mogočni so bili enoglasni postopi v kvintak in sekstah pri 26. kitici, kakor je sploh dobro izpeljani sklep dokaj pokril poprejšnjo pomanjkljivost.
K sklepu izrekamo pevcem in njihovima pevovodjema svojo prisrčno zahvalo!
Jož. Lavtižar.
— Iz ŠkofJ e Loke, 22. septembra. (Zakasnjeno.) — Gospod vrednik! pošljem Vam poročilo mojega delovanja na glasbenem polji, če tudi vem, da mi bo marsikateri, ne ravno v obraz, pa vsaj za hrbtom zavidal, rekoč: Glej ga no; že zopet se ponaša se svojim cecilijanstvom itd. Pa to nič ne de, saj sem tega že vajen, kakor star sivec, ki je včasih z debelim kolom tepen, pa pri vsem tem se nič ne zmeni.
Ker si mi je pa pevski zbor vže tretjikrat zmedel, tako, da Bem potem mogel z novinci zbor pomnožiti, in pri teh slučajih morali smo vsakikrat na uovo pričeti: zatorej hočem vse poročati, kar smo se naučili, če tudi so bile nekatere reči že v „Cerkv. Gl." naznanjene.
Peli smo v teku petih let to-lc: Missa in honorem S. Fidelis, J. B. Molitor; op. 12.; Missa Tota pulchra es Maria, J. B. Molitor, op. 11.; Missa in honorem s. Caeciliae, A. Foerster, op. 15.; Missa Cunibert, P. Rampis; Missa in honorem s. Ja-cobi Ap., za moški zbor zložil A. Foerster, op. 21.; Missa Septima, Miha Haller, op. 19., Missa Sexta, poje ženski zbor, Miha Haller, op. 13.; Missa in honorem SS. Infantis (Kind-Jezu-Messe) Johannes Schvveitzer, op. 26.; Preis-Messe Salve Begina, G. E. Stehle ; Missa pro defunctis, P. Angelik Hribar, op. 5.; Missa pro defunetis, J. Bauer, op. 1, enoglasno; Bequiem von Ferd. Schaller. Navadno pa pojemo: 3Iissa in honorem s. Caeciliae od Foersterja in Missa Septima od Hallerja brez orgel, druge pa se spremljevanjeni orgel. Dalje smo se naučili še naslednje: Te Deum, Franc Schopf, op. 68. za mešani zbor; Te Deum, A. Foerster za moški zbor; Surrexit pastor bonus, Nikel; Graduale Haec dies, Skuhersky; Off. Terra tremuit, A. Foerster; Ascendit Dens, A. Foerster; Veni creator Sptritus, Greg. Choral; Oculi omnium, grad., A. Foerster; Sacerdotes Off., Nikel; Salve Begina, Braun; Timete, grad., Foerster; Justus ut palma za sopran in alt, Schaller; Posuisti Domine, Vesselack; Juveni David, za sopran in alt, Scballer; Confitebuntur, Vesselack; Domine Deus, Off., Witt; Tu es Petrus, Nikel; Beges Tharsis, Stehle; Adoramus te, Vesselack; Adoramus te, Palestrina; Ave Maria, Franc Witt; Be-nedicite Domino, Stehle; Veni sancte Spiritus, A. Foerster; Adoro te, Eugen Frey, Begina coeli, Anton Foerster; Ave verum corpus, Mozart; Jesu dulcis memoria, auct. ign. O salutaris (2), Franc Witt; Tollite portas, A. Foerster, Assumpta est Maria in coelum R. Burgarell; Propter veritatem A. Foerster; Vexilla Begis, P. Hugolin Sattner; Ave maris stella A. Foerster. Kadar nimamo graduala dotičnega praznika, ali pa da se ga nimamo časa naučiti, ali če je pomankanje pevcev, takrat se poje graduale od dotičnega praznika, po Rampisu—J. T. napevu.*) Naučili smo se še dalje: Ecce, quomodo moritur justus, Jacobus Gallus (i 1511); Improperia, Tomaso Ludovtco da Vittoria (* 1560); Crux fidelis, Janez IV., kralj portugalski (* 1604); Vere languores nostros, Antonio Lotti, možki tercet; O sacrum convivium, J. Kokošar, možki zbor; Gradualia tempore paschali, A. Foerster, možki zbor; Tu es Petrus, Miha Haller, možki zbor. Vzeli smo tudi nekoliko offertorijev in communij od "VViltbergarja za možki zbor; Asperges me za moški zbor od neznanega skladatelja. Asperges me, A. Foersterja, Pater Angelika in Lavtižarja; Vidi aqam od P. Angelika in Witta. Tantum ergo smo se jih mnogo naučili od raznih skladateljev, mešanih, možko in žensko-čveteroglasnih pa tudi tri in dvoglasnih, vseh okoli 25; pa ne bom jih posebej našteval. Slovenskih skladi) se je pelo pa toliko, da mi jih ni mogoče našteti, posebno pa »Cecilija" nam dobro ugaja; rabimo jo vsako nedeljo in ob praznikih zjutraj, v postnem času smo peli več reči iz »Pesmarice" enoglasno, ki, kakor sem čul, se je marsikateremu dopadlo. Da se je na Veliki petek zvečer več pevskih moči skupaj spravilo, sem en par let prej poprosil preč. g. Miho Arkota, naj bi za omenjeni večer gospod vodstvo kora prevzel; in odbrala sva za ta čas primerne pesni, potem smo se jih pri njem dvakrat na teden učili. Pri tej priliki pomnožil se je zbor do 18 pevskih moči, ter se je petje vsakikrat dobro izšlo, da smo prav veseli kor na Veliki petek večer zapustili.
Prav rednih pevskih moči je zdaj še 13 in sicer : 4 soprani, 3 alti, 2 tenora in 4 basi. Upam pa, da bodo vsi še za naprej ostali, in se bomo Bogu včast še marsikaj lepega naučili. Veselo upanje mi daje, da bodem Vas prihodnjič kaj bolj razveselil, namreč: da bo kaj poročila tudi o koralnem petji od nas, ki ga do zdaj še ni bilo; kajti koral potrebuje izurjenih moči, in mnogo učenja, figuralnega se pač kmalu nauči, če ima pevec le toliko sposobnosti, da se takta drži, potem že gre; pri koralu pa [ni tako. Sicer so pa pri nas še druge zapreke glede korala.
Da se je pa tukaj toliko storilo za zboljšanje cerkvenega petja, se moramo pač zahvaliti le prečastiti duhovščini, ki mi vsestransko pomagajo. Saj Bog jim bo že za trud vse povrnil.
Ko sem pa ravno pri sklepu svojega poročila, zvedel sem nepričakovano novico, da prečastiti g. Miha Arko nas zapustijo v kratkem času. To je pač zame velik udarec, ker so mi pri vsaki priložnosti pomagali. Ni jih bilo treba veliko prositi, sami so videli dostikrat, da sem v veliki zadregi, in so mi potem v takih slučajih na pomoč prišli. Blagor onem organistu, kateri bo prihodnjič z njim občeval, 011 bo dobil dobrega pomočnika in prijatelja prave cerkvene glasbe.	J. Carli.
Iz Gorenjskega. Na praznik Posvč. cerkv. je bila v Lešah redka, pa lepa slovesnost. Kje so pa Leše? vprašaš. Bes je majhna fara, uro daleč od Božje poti na Brezjah, pod hribom v samotnem kraji. Ravno zato jo omenim, da svetu pokažem, da se tudi v takem odljudnem kraji lahko dela in napreduje v cerkveni umetnosti. G. župnik Tavčar je prenovil prav vso cerkev znotraj od velikega altarja do kora. G. Vurnik iz Radovljice je pokazal, da se zamorejo tudi z bolj malimi stroški lepa in okusna dela izvršiti. Slike je malal g. Bradaška iz Kranja in jih hvalijo. Imenovano nedeljo je bilo blagoslovljenje novih altarjev itd., in prišli so tudi trije sosedni župniki. Kakošno je bilo pa petje? vprašaš; vsaj nimajo ne šole, ne učitelja, ne organista, ne orgel, le g. župnik ima vsakdanjo šolo v župnijski hiši, se ve da prostovoljno, in tudi marljivo v petji podučuje. Petje je bilo prav dobro in liturgično popolnoma pravilno. Peli so čveteroglasno Singen-bergerjevo mašo, Čredo koralen Mod I., prav gladko in urno, ki ni več trpel, kot 4 minute; in ljudje nič ne godernajo, ampak lepo se jim zdi. Da, koral je res lep, le vaditi se ga je treba.
Razne reči.
—	Prevzvišeni knez in škof, gospod Jakob Missia, so blagovolili „Cecilijinemu društvu v Ljubljani" darovati 50 gld. za društvene namene. Bodi milostnemu gospodu pokrovitelju tu izrečena najprisrč-nejša zahvala za ta blagoclušni dar.
—	„Hosanna" se zove ljudska cerkvena pesmarica, ki jo je č. g. I. Haimasy zložil za sekovsko škofijo. Knjiga je lepo tiskana in priročna; hrani 183 skrbno izbranih pesen, med njimi tudi d\e (se spremljevanjem) od prevzv. knezoškofa ljubljanskega Jakoba, zloženi.
—	Cecilij i no društvo za sekovsko škofijo obhajalo je 21. in 22. dne oktobra v Gradec-u svoj 8. občni zbor, katerega se je vdeleževalo mnogo duhovnikov, učiteljev in pevovodij od daleč in blizo. Pevski zbor stolnice, pomnožen po bogoslovcih in gojencih malega semenišča je izgledno izvrševal glasbeni program: 6-glasne litanije zl. dr. F. Witt; Tanturn ergo zl. Fr. Liszt; Ave Maria zl. Haller; Sanctus in Benedictus zl. Piel (iz op. 46.)-, Tota pulchra, zl. A. Bruckner, troje pesen iz nove pesmarice; 5-glasni „Diea sanctificatus" zl. G. Croce, psalm „De profundis", za 6 glasov, zl. A. Gabrieli, in „Dum complerentur" 6-glasno zložil Palestrina. To vse se je pelo 21. pop. ob 4. v stolnici — po vsih prostorih polni . . Dne 22. okt. bila je najprej slovesna sv. maša pri sv. Andreji ter se je pela E. G. Stehle-jeva maša „Salve Begina" z dotičnimi vlogami. Ob 9. uri so služili pontifikalno mašo mil. g. knezoškof Janez Zvcerger sami. Pevski zbor jih je sprejel z krasnim Haller-jevim „Eece sacerdos". Maša je bila 5-glasna „Qual dona" od Orlanda de Lasso. Dirigoval je vse točke za cerkveno glasbo ves navdušeni č. g. J. E. IIaimasy, ki je pa tudi s pevci vred lepi in težavni spored sijajno izvršil.
—	Proskijnema a d Joannem Nepomucenum Je romar tijrem; modus fecit Franciseus Witt, sodalitatis Nepomucenianae ad s. Laurentii in Lucina restitutae promotor adlectus. Grati animi ergo (Tijpis Frid. Fustet Batisbonensis). — To je naslov himne, katero je izdal slavnoznani skladatelj v nemškem in latinskem jeziku za mešani zbor v E-molu, za moški zbor v G-molu, za en glas pa z orglami v B-molu. Ume se po sebi, da tudi najmanjše delce iz peresa "VVittovega ima svojo posebno vrednost.
Pridana je listu 11. štev. prilog.