ZORA
Cankarjeva
ALMANAH
Letnik XX, leto 2013.
Osnivači obnoviteljske Skupštine SKD „Cankar"

ZORA Cankarjeva: Almanah SD Cankar, letnik XX, leto 2013. ■ Redakcija: Sanja Bogdanovic; Zoran Doršner, Dina Maksumic, Sonja Milosevic, Neven Modic, Petar Skert, Majda Šekli, Samo Čolak, tajnik ■ Grafi~no oblikovanje in DTP: Dragan Markovic ■ Lektoriranje bosanskega, hrvatskega in srbskega jezika: Elvisa Šunje ■ Tisk: RIMIGRAF Sarajevo ■ Naslov uredni{tva:
Ulica Splitska št. 12, 71 000 Sarajevo, tel/fax ++387 33 22 69 15 ■ Revijo izdaja: Slovensko društvo Cankar Sarajevo, e-mail: skdcankar@gmail.com ■ Predsednik: Asim Kulenovic ■ Izhaja enkrat na leto ■ Na podlagi sklepa Republiškega Ministrstva za informiranje št. 01-04/93 od 05. 10. 1993., je revija oproščena osnovnega prometnega davka.
Spoštovane bralke in bralci, drage rojakinje in rojaki,
zelo sem vesel, da sem dobil priložnost za pripravo tokratnega uvodnika v Zori Cankarjevi. Revija ima zaradi svoje celovite in pregledne vsebine za Slovence v Sarajevu in tudi širše po Bosni in Hercegovini zagotovo poseben pomen. Slovenci v Bosni in Hercegovini (BiH) ste tista neposredna in živa vez, ki je tudi odlična podlaga za razvoj sodelovanja obeh držav. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Sarajevu, si skupaj s Konzularno pisarno v Banja Luki prizadeva za povezovanje Slovencev v BiH ter za aktivno delovanje in sodelovanje s Slovenijo. Pri tem revija Zora Cankarjeva, zagotovo nudi celovit pregled in promocijo takega delovanja Slovencev v BiH.
Slovenijo in BiH druži vrsta stičnih točk, predvsem pa poglobljeno razumevanje dogajanja in možnosti nadaljnjega sodelovanja v regiji, kar izvira iz skupne preteklosti ter neposredne geografske bližine. To potrjuje tudi zelo bogat spekter bilateralnih aktivnosti med državama in pri tem lahko posebej izpostavim tudi sodelovanje na področjih kulture in izobraževanja.
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Sarajevu si prizadeva za vzpostavljanje in nadgrajevanje sinergij obeh držav tako na politični, kot tudi na ekonomski in družbeni ravni z namenom zagotavljanja nadaljnjega razvoja in rasti vseh oblik sodelovanja.
Po dvaindvajsetih letih dela v slovenski diplomaciji, sem bil zelo vesel, da sem dobil možnost delovanja kot najvišji slovenski diplomatski predstavnik v BiH. Skupaj z družino spoznavamo in uživamo vse komplementarne prednosti Sarajeva ter vseh lepot Bosne in
Hercegovine. Življenje v Sarajevu nam tudi omogoča, da lahko na najboljši način spoznavamo konkretne nove možnosti in priložnosti promocije Slovenije v BiH ter tudi za iskanje novih oblik povezovanja in sodelovanja.
Pri mojem deluje sodelovanje s Slovenci v BiH med glavnimi prioritetami, kar sem tudi simbolično potrdil, ko sem se že drugi dan službovanja v Sarajevu sestal z vodstvom in člani Slovenskega kulturnega društva Cankar, kakor tudi društev Slovencev iz Breze, Kaknja in Zenice. Redno srečevanje s Slovenci po BiH ostaja stalnica med mojimi aktivnostmi. Z veseljem se skupaj s sodelavci odzivamo vabilom na različne aktivnosti društev in klubov ter skušamo pri tem poskrbeti tudi za naš konkreten doprinos. Zelo vzpodbuden je odziv tako članov društva kot tudi širše skupnosti na aktivnosti društev in združenj, v kar sem se lahko tudi osebno prepričal ob različnih priložnostih npr. ob Martinovan-jih, Miklavževanjih kot tudi na Božičnem koncertu ter na proslavi ob Slovenskem kulturnem prazniku. Prepričan sem, da bo tako tudi na drugih dogodkih, ki sledijo. Pri teh aktivnostih velja še posebej izpostaviti mlajše in najmlajše, katerih prisotnost nas lahko navdaja z optimizmom glede bodočih aktivnosti in morebitnih novih projektih.
Med najboljšimi perspektivami za razvoj in nadaljnje delo slovenskih društev in klubov v BiH je tudi učenje slovenskega jezika. Tudi tu lahko z optimizmom gledamo naprej, saj kvalitetno in prizadevno delo učiteljic gospe Ane Pulko, gospe Barbare Hanuš in gospe Slavice Pavlovic zagotavlja stalno večanje interesa za to obliko dopolnilnega pouka. Delo z mladimi je posebnega pomena in s tem v zvezi lahko omenim tudi naša prizadevanja za možnost vsaj delnega šolanja oziroma študija v Sloveniji.
Za zaključek želim izpostaviti področje, za katerega menim, da je ključnega pomena tudi za slovenske skupnosti in združenja v BiH in sicer slovenske poslovne kroge v BiH. Področje gospodarstva, ki mi je glede na moje dosedanje delovanje v slovenski diplomaciji še posebej blizu, ocenjujem kot temelj, ki lahko omogoči še več odličnih rezultatov delovanja. Prizadeval si bom za povezovanje na tem področju - na primer tudi s skupnimi srečanji ob obiskih najvišjih slovenskih državnih predstavnikov.
Za revijo Zora Cankarjeva sem prepričan, da bo v ustrezni meri ostala promotor vseh navedenih aktivnosti. Zahvaljujem se uredništvu za prizadevno delo in želim veliko lepih izdaj revije tudi v prihodnje.
mag. Iztok Grmek veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini
Kako smo začeli...
Minilo je dvajset let od 13. marca 1993, ko smo se sredi vojne med enim izmed redkih premorov bombardiranja mesta bolj lačni kot siti, vendar žarečih lic, zbrali v Kamernem teatru '55 na ustanovnem zboru, ter po več kot štirih desetletjih obnovili, dejansko pa ponovno ustanovili Slovensko kulturno društvo Cankar. Takrat nismo razmišljali, kaj bo čez dvajset let. Živeli smo za trenutek, ki nam je bil dan, med spomini in negotovo prihodnostjo.
Začeli smo dobesedno z ničle, kajti po tolikih letih neobstoja, brez članstva, prostorov, premoženja, sredstev, programa, dokumentacije ..., ni bilo kaj obnoviti. Še spomina na društvo, razen pri nekaterih posameznikih, ki smo ga še hranili zgolj kot del družinskega izročila, ni več bilo. Kako temeljit je bil izbris identitete slovenske skupnosti v BiH, pove tudi to, da so med nami, le redki govorili slovensko.
Paradoksalno, prav sredi vojne in na valu popolnega razkroja Bosne in Hercegovine, ki nas je čez noč postavil v položaj nikomur pripadajočih državljanov, smo se Slovenci živeči v tej deželi vnovič združili in organizirali v skupnost. To, kar je bilo na prvi pogled videti kot problem, je bilo sočasno del rešitve našega problema, saj so nam spremenjene družbene okoliščine odprle možnosti delovanja. Tako smo se po dveh mesecih od ustanovitve ob dnevu društva, 10. maja 1993, predstavili sarajevski javnosti s Cankarjevimi dnevi, ki so v nekaj letih, tako kot pozneje še Prešernov dan, postali del kulturne podobe mesta. Po štirih desetletjih je v multikulturnem Sarajevu zadonela Prešernova Zdravljica, ki so nam jo zapel sarajevski oktet Prijatelji, ki so se mu pridružili z recitalom Branko Ličen s kolegi igralci sarajevske Drame, akademik Dževad Hozo z razstavo slovenske grafike Dokumenta, Marija Dolinšek Divčic z dokumentarno razstavo o preteklosti
društva Cankar, prof. dr. Nedžad Kurto s predavanjem o secesijski arhitekturi v Sloveniji in BiH ter pianistka Neda Stankovic z recitalom. Agilni Drago Bozja je poskrbel za športna in šahovska tekmovanja. Tedaj smo priredili tudi prvi memorialni teniški turnir Jana Doršnerja, ki je po zaslugi Zorana Doršnerja postal tradicionalni mestni športni dogodek. S pomočjo Petra Skerta smo natisnili prvo publikacijo Cankarjevi dnevi, s katero smo se predstavili someščanom. Med poletjem smo za prve tečaje slovenščine pritegnili prof. Ano Božanovic in Slobodanko Done. Potem, ko smo v septembru pridobili in s skupnimi močmi usposobili prostore Ljubljanske banke, smo nadaljevali izobraževalne programe, ki potekajo že dve desetletji. Med rojaki smo zbrali več tisoč slovenskih in drugih knjig, plošč in videokaset ter uredili knjižnico, ki smo jo kljub vojni redno zalagali z domačim in tujim časopisjem. Odprli smo jo s prvo domačo pogostitvijo, na kateri so s kulinarično iznajdljivostjo blestele naše Slovenke. Skromne pogostitve so postale priljubljeno mesečno srečanje Slovencev in prijateljev v Sarajevu. Koncem leta 1993 smo dobesedno med bombardiranji mesta urejali prvo številko dvojezične revije za kulturna in družbena vprašanja Zore Cankarjeve, h kateri smo pritegnili vodilne slovenske in bosanske avtorje, ki je izhajala štirikrat na leto skoraj še devet let. Sarajevski kulturni javnosti smo jo predstavili v nabito polnih prostorih društva. Z revijo so bile vsebinsko povezane zelo cenjene Cankarjeve tribune, ki jih je tako kot urejanje revije vodil akad. prof. dr. Juraj Martinovic. Naše glasbene dejavnosti smo izvajali kot projekt Camer-ata Slovenica, v okviru katerega je v enem letu začel z dejavnostjo pevski zbor, občasno, kot denimo ob proslavi 60-letnice društva v Narodnem pozorištu, še komorni orkester.
Naše programske prioritete so bile: kulturno in nacionalno ozaveščanje tukajšnjih Slovencev, organizacija kulturnega in družabnega življenja, promocija slovenske kulture in integracija naših dejavnosti v širše družbeno okolje. Vrata društva smo prijateljem in someščanom odprli na stežaj. Navzven smo delovali s kakovostnimi in
tudi vrhunskimi programi, kar nas je uvrstilo med pomembne dejavnike kulturnega življenja Sarajeva. Samo v prvih osmih do devetih let smo imeli več kot osemdeset različnih kulturnih dogodkov. Omenil bom le pomembnejše, kot so gostovanja pisateljev Draga Jančarja, Borisa A. Novaka, Nika Grafenauerja, Josipa Ostija, Iva Svetine, Rudija Šeliga, Aleša Debeljaka, igralcev Zvoneta Hribarja, Saše Pavček, Toneta Gogale, Jožefa Ropoše, Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s predstavo Butalci, mednarodnega gledališkega projekta zavoda Exponto - Kulturno društvo B-51 s predstavo Pisma s fronte. V lastni gledališki produkciji smo izvedli predstavo Podobe in sence Iva Svetine, ki jo je režiral Marjan Bevk. Poleg občasnih predvajanj slovenskih filmov smo uresničili dve film-
ski retrospektivi; prvo v okviru Cankarjevih dni, leta 1994, z deli Franceta Štiglica, in drugo z izborom filmov, ki so nastali v prvem desetletju samostojne Slovenije. Leta 1994 smo v koprodukciji s TV Slovenija in režiji Vefika Hadžismajlovica posneli dokumentarni film Naše stare pesmi o življenju Slovencev v Sarajevu med zadnjo vojno, ki je bil velikokrat predvajan na TV Slovenija, TV BiH in prireditvah društva Cankar. Za kakšen podvig gre, vemo tisti, ki smo pri tem sodelovali, zlasti filmska ekipa, ki je večkrat pod streli prekinila snemanje. Gostili smo vrsto vodilnih slovenskih glasbenikov, med njimi Slovenski oktet, Ljubljanske madrigaliste, Godalni kvartet Tartini, Trio Lorenz, Trio Luwigana ... in celo orkester Slovenske filharmonije, ki je pod taktirko Uroša La-jovica s pianistko Dubravko Tomšič nastopil v Narodnem po-zorištu v Sarajevu. Poleg več skupinskih razstav slovenskih likovnih umetnikov smo priredili pregledne razstave Jožeta Ciuhe, Lojzeta Logarja, Jožeta Domjana, arhitekta Petra Gabrijelčiča, fotografa Jožeta Suhadolnika . Medtem smo razvili pomembno arhivsko-dokumentacijske dejavnost pod vodstvom
mag. Marije Divčic Dolinšek. Kljub nenaklonjenim okoliščinam je društvo pod vodstvom Draga Bozje pripravilo več gorniških akcij, izletov in predavanj z namenom ekološkega ozaveščanja članov in občinstva. Več naših programov smo si delili z društvi slovenskih rojakov v Tuzli in Banjaluki.
Po tem, kar smo kot društvo dosegli v tako kratkem času, smo postali edinstveni med slovenskimi društvi po svetu. Seveda, naše delo ni ostalo neopaženo. Zelo kmalu smo pridobili visok ugled, kar nam je odprlo pota do mestne in državne oblasti v BiH in Sloveniji, pri katerih smo bili vseskozi deležni podpore. Vse to bi ne bilo mogoče brez ekipe entuziastov, razumnih, izobraženih, tolerantnih in delavnih ljudi in žena, Slovencev in Slovenk, naših prijateljev in someščanov ter someščank, med njimi ne malo univerzitetnih profesorjev in akademikov, ki so se pred navalom enoumja umaknili v naše, čeprav slovensko in sočasno tudi multikulturno društvo Cankar. Bilo jih je lepo število, omenil bom le tiste, ki so pomembno zaznamovali našo dejavnost, v prvi vrsti akad. prof. dr. Juraja Martinovica, predstojnika katedre za slovensko književnost na Filozofski fakulteti, člana ANUBiH in dopisnega člana SAZU ter nekdanjega sarajevskega župana, ki nam je ne le strokovno, temveč tudi sicer z modrimi nasveti nesebično vseskozi stal ob strani, prav tako prof. Ano Božanovic, ki je širila obzorja slovenskega jezika v našem društvu in z otroškim časopisom Planinček,
številnim delavnicami in gledališkimi igrami z našim prijateljem režiserjem Dragom Fišetjem, spodbujala ustvarjalnost naših najmlajših. Nikakor ne gre prezreti izjemen doprinos k delovanju društva prvega upravnega odbora, podpredsednika Saše Hanaka, d.u.ecc. Milice Koželj Hadžimešic, ki je bedela nad našimi financami, prof. Dragotina Murka, akad. Dževada Hoza, prof. Tomislava Karače, Branka Ličena, prof. dr. Hanife Kapidžic in prof. dr. Dragoljuba Mi-latovica, dolgoletnih nadzornikov društva ing. Romana Bitenca in prof. dr. Branislava Verbiča, naše prve tajnice Marine Potočnik Jovanovic in Elizabete Strunjaš, ki je za njo prevzela tajniška dela, in našega Tonija Cestnika, tihega mojstra za vse, ki je poskrbel, da nam je bilo v društvu vedno prijetno, ter naši Sonja in Tončka za dobro turško kavo, prirejeno z ljubeznijo, kajti vsi trije so bili žarek toplote v našem društvu.
Po treh letih delovanja, leta 1996, smo ob prvem rednem občnem zboru lahko ugotovili, da je društvo statusno, programsko, kadrovsko, organizacijsko, prostorsko in finančno konsolidirano in v izjemni kondiciji. To, da še vedno uresničuje precejšnji del programov, pa kaže na trdnost naših vizij, dobre programske in organizacijske zasnove društva, ki se niso bistveno spremenile do danes. Na demokratično, kulturno in poleta polno razpoloženje v društvu, v katerem smo se vselej odločali s konsenzom in nikoli s preglasovanjem, sem trajno ponosen.
K našim uspehom je odločno pripomogel Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, zlasti tedanji zelo dejaven predstojnik, državni sekretar dr. Peter Vencelj, s svetovalcem Andrejem Škerlavajem, ki sta že po našem prvem pogovoru, v katerem sem jima predstavili okoliščine, v katerih živimo in delujemo med vojno, stopila v akcijo in vseskozi podpirala dejavnost društva. Enake podpore je bilo društvo deležno tudi pri Mileni Domjan, voditeljici programa kulturnega sodelovanja s Slovenci po svetu pri ministrstvu za kulturo, in Meliti Steiner, sekretarki za izobraže-
valne programe za Slovence po svetu pri ministrstvu za šolstvo. Nesporno je, da je Slovenija kot matica v tem obdobju za Slovence v Bosni in Hercegovini veliko storila na zakonodajnem in praktičnem področju. Dvajset let po ponovni ustanovitvi so člani Slovenskega kulturnega društva Cankar pred novimi izzivi, ki jih narekuje aktualni položaj. V tem smislu pa je treba opozoriti na nujnost ekonomske emancipacije slovenskih skupnosti na teh območjih, za kar, žal, tako pri državi kot gospodarstvu do zdaj, ni bilo posebnega posluha. Čas je za novi preboj, novo paradigmo slovenstva, nove oblike in vsebine delovanja slovenskih organizacij na teh prostorih ter sodelovanja z matico in poglobljeno medsebojno povezovanje, če želimo ohraniti nacionalno in kulturno identiteto.
Dragi Cankarjevci! Razumljivo je, da so čas in življenjske razmere po vojni vplivale na dejavnost društva in da je prvotna gorečnost nekoliko splahnela. Rad pa bi poudaril, da tudi ta čas nosi izzive, le prepoznati jih je treba. Pred vami so veliki cilji in dela ter potencialno ustvarjalna pot in zato vam pri tem želim še naprej veliko uspeha, razumevanja in dobre volje.
Stanislav Koblar, pobudnik in prvi
predsednik SKD Cankar Sarajevo
SD Cankar Sarajevo 1933 - 2013
Slovensko kulturno društvo Cankar Sarajevo obstoja od leta 1934 in je delovalo s prekinitvami v letih 1934 do 1941 ter od leta 1945 do 1951. Tretjič je ponovno obnovljeno v vojnem času leta 1993 in teh zadnjih 20 let, od leta 1993 do 2013, praznujemo
danes.
Spomin na duh nekdanjega ''Cankarja'' je vzpodbudil bivše člane in njihove otroke, da so v najtežjih vojnih dnevih obnovili SKD Cankar Sarajevo. Iniciativni odbor v sestavi: Stanko Koblar, Aleksandar Hanak, Bruno Sagagin, Dragoljub Milatovic, Dževad Hozo, Šemsudin Nožic, Drago Kobal, Dragutin Murko, Metka Krajger, Drago Bozja, Javorka Jergovic (Rejc), Milica Koželj - Hadžimešic, Peta Valdek, Davor Rehar in Marina Jovanovic je pripravil in realiziral Obnoviteljsko skupščino SKD Cankar, 13. marca leta 1993.
In kot je na obnoviteljski skupščini dejal prvi predsednik obnovljenega „Cankarja" Stanko Koblar:
„Obnova dela SKD Cankar je rezultat notranje duhovne identifikacije, potreba naše sedanjosti in prihodnosti za dediščino večkulturne zakladnice. Obnova SKD Cankar je tudi manifestacija vztrajnosti obstoja Slovencev v BiH in pripradnosti državi, ki je nismo občutili drugače kot svojo domovino ...
... Zato kot antitezo vsemu, kar nas je doletelo, ponujamo akcijo, vsem ljudem dobre volje na široko odpiramo vrata ''Cankarja'' z željo, da bo svetišče vsega dobrega, prostor, kjer bomo spoznavali sebe in druge."
S temi besedami se je začelo delovanje obnovljenega ''Cankarja'', v katerem so se ponovno začeli negovati jezik, kultura in tradicija Slovncev. V okviru tega so se v preteklih dvajsetih letih (od 1993 do 2013) v SKD Cankar odvijale številne in raznovrstne aktivnosti.
Prva in najvažnejša kulturna manifestacija društva so bili Cankarjevi dnevi, prvič že v maju leta 1993. Od takrat je maj zaznamovan z bogatim kulturno-umet-niškim in športnim programom. Posebej naj omenimo vsakoletni spominski teniški turnir Jana Doršnerja, v spomin na Jana Doršnerja, vsestranskega mladega športnika, ki je padel decembra 1992 na prvih obrambnih linijah Sarajeva.
Tako kot Ivanu Cankarju, čigar ime nosi, se društvo vsako leto oddolži tudi največjemu slovenskemu pesniku, dr. Francetu Prešernu, s proslavo ob njegovem dnevu, ki je tudi slovenski kulturni praznik in ga vsakega 8. februarja realiziramo s kvalitetnim kulturno-umetniškim programom.
Poleg omenjenih manifestacij SKD Cankar letno priredi približno 40 različnih dogodkov, od proslav ob dnevu državnosti, dnevu reformacije, dnevu
žena, ipd. do obeležitev drugih slovenskih praznikov kot so npr. pustovanje, velikonočna delavnica, jutjevanje, kostanjev piknik, martinovanje, miklavževanje ...
Sestavni del delovanja ''Cankarja'' so tudi redni programi: dopolnilni pouk in tečaj slovenskega jezika in kulture, zbor Camerata Slovenica, knjižnica in čitalnica, almanah Zora Cankarjeva, Cankarjeva tribuna, dokumentacijski center, druženje in pogostitve članov.
V novembru leta 1994 se je začel dopolnilni pouk slovenskega jezika za otroke. Tečaj slovenskega jezika za odrasle pa se je začel že v juniju leta 1993. Poleg učenja jezika, kulture, tradicije, zgodovine in geografije Slovenije je pouk obsegal tudi različne sekcije, tako likovno kot glasbeno. V marcu leta 1995 so učenci dopolnilnega pouka začeli izdajati svoj časopis Planinček, ki je leta 2000 osvojil prvo nagrado za najboljši šolski časopis učencev dopolnilnega pouka na natečaju Ministrstva za šolstvo in šport R Slovenije. Od leta 1994 so učenci sodelovali na številnih literarnih in likovnih natečajih, od katerih je ena pomembnejših Umetnost otrok, kjer je več let zapovrstjo več Cankarjevih učencev osvajalo nagrade

te

za literarna dela. Poleg tega so slušatelji dopolnilnega pouka redno sodelovali na letnih srečanjih učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture iz celotne BiH, kot tudi v poletni in zimski šoli slovenskega jezika v Sloveniji. Učenci dopolnilnega pouka so bili nepogrešljivi tudi na večini Cankarjevih dogodkov.
Vzporedno z dopolnilnim poukom je organiziran tudi tečaj slovenskega jezika in kulture za odrasle.
Mešani zbor Camerata Slovenica, ki neguje slovensko glasbeno tradicijo, je začel z delom leta 1994. Od takrat pa do danes zbor nastopa na večini Cankarjevih dogodkov, pa tudi po BiH, Sloveniji in na Hrvaškem. S svojimi nastopi zbor Camer-ata Slovenica dostojno predstavlja SKD Cankar.
S ponosom se lahko pohvalimo, da ima ''Cankar'' tudi bogato kn jižnico in čitalnico, urejeno po vseh knjižničarskih pravilih. Knjižni fond je nastal z donacijami posameznikov, raznih institucij iz Slovenije, kot tudi s pomembno pomočjo NUK Ljubljana. Čitalnica ponuja več slovenskih in bosan-
sko-hercegovskih časopisov ter revij.
V začetku leta 1994 je začela izhajati Revija za kulturo in družbena vprašanja Zora Cankarjeva. Revija je bila naslednica Zore, ki jo je od leta 1937 do leta 1940 izdajalo Delavsko kulturno društvo Cankar v Sarajevu. Glavni cilji revije, tiskane dvojezično, so bili graditev in ohranjanje nacionalne identitete Slovencev v BiH, predstavljanje in utrjevanje slovenske kulture v bosansko-hercegovskem okolju, vzpostavljanje in negovanje kulturne komunikacije.
Zasnova Zore se je sčasoma spremenila in sedaj izhaja kot almanah SKD Cankar.
Cankarjeve tribune predstavljajo enega najbolj značilnih oblik delovanja ''Cankarja'' v kulturnem in intelektualnem življenju Sarajeva. Cankarjeve tribune so posvečene aktualnim kulturnim in društvenim vprašanjem, njihovi udeleženci pa so bili najpomembnejši znanstveni, kulturni in javni delavci iz Sarajeva in Slovenije.
Dokumentacijski center, ki deluje v SKD Cankar, je zbral obsežno zgodovinsko gradivo s približno pet tisoč dokumenti o Slovencih v BiH. Na osnovi tega je sodelo-
val pri
projetku „Slovenci v BiH", ki se izvaja na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Prav tako je dokumentacijski center pripravil več razstav, ki so bile predstavljene v Sarajevu, BiH, Sloveniji in Italiji, kar je pomembno pomagalo afirmaciji SKD Cankar.
Večkrat letno poleg raznih prireditev SKD Cankar organizira druženja, popularno imenovana „pogostitev", s ciljem, da se člani društva bolje spoznajo med seboj. Posebno je treba omeniti pomembnost „pogostitev" v vojnem času, ko jih je ''Cankar'' prirejal enkrat mesečno in so združevale člane ter njihove prijatelje. S svojim vedrim duhom so jim dajale moč in morda jim je bilo zato lažje vzdržati vojne strahote.
Skozi navedene aktivnosti in mani-

festacije so bili realizirani številni koncerti, razstave, literarni in pesniški večeri, predavanja, akademije, gledališke predstave, predstave za otroke, filmske projekcije, veselice in podobno. Zelo pogosto se je to uresničevalo z izmenjavo kulturno-umetniških programov in obiski društev iz Slovenije, posebno dobro sodelovanje je vzpostavljeno z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta. ''Cankar'' zelo dobro sodeluje tudi z ostalimi slovenskimi društvi iz BiH, kot tudi z drugimi nacionalnimi manjšinami na področju BiH.
To je samo kratek pregled delovanja SKD Cankar v preteklih 20 letih. S tem samo želimo spomniti na obsežen sveženj aktivnosti našega društva v upanju, da se bo tako bogata aktivnost nadaljevala tudi v naslednjih letih.
y

i
KRATEK PREGLED DEJAVNOSTI V 2013
8. 2. Slovenski kulturni praznik -Prešernov dan - smo proslavili tudi Slovenci v Sarajevu. V goste smo povabili Oktet 9 iz Celja. To so mladi fantje, ki so se leta 2006 zbrali v gimnaziji Celje in od takrat nastopili že v ZDA, Avstraliji, po državah bivše Jugoslavije in v Sloveniji. Osvojili so tudi že več nagrad na raznih tekmovanjih.
Na začetku je nekaj besed spregovoril tudi nj. eksc. Andrej Grasselli in po zapeti Zdravljici smo slišali tudi lepo izvedeno recitacijo „O, Vrba", s katero se nam je
8. 2. Slovenski kulturni praznik -Prešernov dan - mi, Slovenci u Sarajevu smo proslavili. Kao goste smo pozvali Oktet 9 iz Celja. To su mladi momci, koji su se 2006. godine skupili u gimnaziji Celje i od tada nastupaju, čak i u SAD, Austaliji, po državama bivše Jugoslavije i u Sloveniji. Osvajali su i mnoge nagrade na različitim takmičenjima.
Na početku, nekoliko pozdravnih riječi je uputio Ambasador Republike Slovenije nj. eksc. Andrej Grasseli, a nakon otpjevane „Zdravljice", recitacijom „ O vrba" , doista
■ .

predstavila naša mlada članica Alma Mak-sumic. Potem je nastopil Oktet 9.
Pripravili so nam prekrasen celovečerni koncert z zelo pestrim repertoarjem. Pojejo vse, od ljudskih, do modernih in vedno tudi nekaj pesmi iz države, v kateri gostujejo.
Publika jih je navdušeno pozdravila, po zadnji pesmi „Slovenec sem" so se morali še enkrat vrniti na oder.
V spomin na obisk Sarajeva, smo jim podarili sliko Sebilja, katere avtorica je naša članica Vladka.
lijepo, nam se predstavila naša mlada članica Alma Maksumic. Onda je nastupio Oktet 9.
Pripremili su nam prekrasan cjelovečernji koncert sa šarolikim repertoarom. Pjevaju od narodnih do modernih pjesama i uvijek nekoliko pjesama iz države u kojoj gostuju.
Publika ih je oduševljeno pozdravila, a nakon zadnje pjesme „Slovenec sem", morali su izaci još jedanput na binu.
Za uspomenu na njihov dolazak u Sarajevo, poklonili smo im sliku Sebilja, rad naše članice Vladke Dizdarevic.
16. 2. Letošnje pustovanje za otroke in odrasle smo imeli v Medunarodnom centru za djecu i omladinu na Grbavici. Kot že nekaj let smo prireditev izvedli skupaj z HKD Napredak in Lirinimi tamburaši, ki so seveda tudi bili zamaskirani. Skozi program sta številne prisotne vodila hipi Elly in gangster Matej, ki sta povedala vse o pomenu pusta in najavila program.
Na začetku so tamburaši izvedli kratek koncert, nato je sledil mimohod in pred-
16. 2. Ovogodišnji maskembal za djecu i odrasle smo organizirali u Medunarodnom centru za djecu i omladinu na Grbavici. Kao i prethodnih godina organizacija je bila zajednička sa HKD Napredak i njihovim tamburaškim orkestrom „ Lira", čiji su članovi bili takoder maskirani.
Pred brojnom publikom, program su vodile „Hipi Elly i gangster Matej", koji su upoznale prisutne o značaju praznika i na-javljivali program.
KRATAK PREGLED AKTIVNOSTI U 2013. GODINI
i> w
} > 7
stavitev mask, posameznih in skupinskih. Ko je mešana komisija ocenjevala maske, so se prisotni lahko zavrteli ob latino ritmih, nato so maskam razdelili pohvale. Sledilo je še skupinsko slikanje, nato pa veselo druženje ob krofih in soku do poznih večernih ur.
8. 3. Tudi praznovanje dneva žena je v našem društvu že tradicionalno. Vse žene in mamice povabimo v društvo, jim pripravimo majhno zakusko, podarimo nagelj; vsako leto pa tudi pripravimo

Na početku su tamburaši izveli kratak koncert, nakon kojeg je uslijedio mimohod i pojedinačno predstavljanje maskiranih. I dok je mješovita komisija ocjenjivala maske, prisutni su zaplesali u latino ritmu, nakon čega su podjeljene pohvale učesnicima. Us-lijedilo je zajedničko fotografiranje i druženje uz nezaobilazne krofne i sok,.. i tako sve do kasnih večernjih sati.
8. 3. Proslavljanje Dana žena je u našem društvu več postalo tradicija. Sve žene i mame pozovemo u društvo, pripremimo im skromnu zakusku, podarimo im karanfili, za
kratek program. Letos so pod vodstvom učiteljice Melite Osmanagič program pripravili učenci dopolnilnega pouka. Zvrstile so se prigodne recitacije, mamice so dobile ročno izdelane čestitke svojih otrok. Po končanem programu pa smo se še dolgo družile, obujale spomine in ugotavljale, kako čas beži. Ni še tako dolgo, ko so nam čestitali naši otroci, zdaj pa
njih napravimo kratki program. Ove godine su, pod vodstvom učiteljice Melite Osman-agic, program pripremili učenici dopunske nastave slovenskog jezika i kulture. Redale su se prigodne recitacije i pjesme, mame su dobile i ručno napravljene čestitke od svoje djece. Nakon programa još dugo smo ostale, družeči se, obnavljajuči uspomene i utvrdu-juči kako vrijeme brzo prolazi. Nije bilo tako davno kad su nam ovaj dan čestitala naša
imamo že vnuke, nekatere tudi pravnuke. In prav ta povezava generacij daje življenju svoj čar.
23. 3. Letos je bila v „Cankarju" volilna skupščina. Odvijala se je po ustaljenem protokolu v prostorih Franjevačkog med. stu-dentskog centra na Grbavici. Na začetku je za boljše razpoloženje nastopil naš zbor in zapel tri pesmi, nato pa se je nadaljevalo
djeca, a sad imamo vec i unuke, neke i praunuke. I baš ta povezanost generacija daje životu posebnu čar.
23. 3. Ove godine smo u Cankaru imali Izbornu skupštinu. Odvijala se po vec ustal-jenom protokolu, u prostorijama Franje-vačkog medunarodnog studentskog centra na Grbavici. Na početku, za bolje raspoloženje je nastupio naš hor sa tri pjesme, nakon čega je
resno delo. Predsednica skupščine je prebrala dnevni red in začelo se je delo. Predlagali in izglasovali smo novo ime društva: odslej smo „Slovensko društvo Cankar", zmanjšali smo število članov Upravnega odbora, dobili smo po dolgih letih novega predsednika, Asima Kulenovica. Zbrane sta nagovorila tako dosedanja predsednica Sanja Bog-danovic kot tudi novi predsednik, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje.
7. 4. Velikonočna delavnica za odrasle in otroke poteka v društvu običajno v četrtek ali petek pred Veliko nočjo. V prostorih društva se je zbralo precej žena, tudi nekaj moških predstavnikov in seveda otrok. Pirhe smo barvali po več ali manj tradicionalnih metodah, smo pa se preizkusili tudi v kakšni novi tehniki. Mala Yasmin Doršner je na
započeo ozbiljan posao. Predsjednica Skupš-tine je pročitala dnevni red i Skupština je za-počela sa radom. Predložili smo i izglasali promjenu imena: od danas smo „Slovensko društvo Cankar", smanjili smo broj članova Upravnog odbora, dobili smo, nakon četiri godine novog predsjednika Asima Kulen-ovica. Prisutnima se obratila dosadašnja pred-sjednica Sanja Bogdanovic i novi predsjednika koji se zahvalio na ukazanom povjerenju.
7. 4. Uskršnja radionica za odrasle i djecu protiče u Društvu, uobičajeno u četvrtak ili petak pred Uskrs.
U prostorijama Društva se skupilo mnogo žena, malobrojni muškarci i naravno djeca. Jaja - pisanice smo bojili po manje - više tradi-
primer svoje pirhe obarvala z naravnim barvilom - žafranom. Naš član Vjekoslav Saje pa ima vsako leto kakšno novo, bolj „umetniško" idejo, ampak njegovi pirhi so vedno nekaj posebnega. Ko smo z delom končali, smo nekaj izdelkov obdržali in razstavili v društvu, ostalo pa razdelili med prisotne.
18. 4. Praznovali smo 20. obletnico obnove društva. Vsi vemo, da je bilo društvo po več prekinitvah ponovno obnovljeno v vojnem letu 1993. Njegov prvi predsednik je bil Stanko Koblar. Prireditev smo imeli v hotelu Grand. Povabljene goste in člane društva je pričakal bogat kulturni program. Nastopil je naš zbor, pa tudi učenci dopolnilnega pouka so pripravili zanimiv programček z zelo lep-
imi recitacijami. Obenem je bila v prireditvenem prostoru tudi razstava o delovanju društva od vsega začetka v letu 1934. Nagovorila nas je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, ga. Tina Komel, ki je dopoldne obiskala tudi društvo. Zvrstili so se še predstavniki lokalnih oblasti in seveda smo z veseljem prisluhnili tudi prvemu predsedniku Stanku Koblarju in se spomnili vseh članov, ki so v društvu še iz vojnih časov. Najbolj zaslužni člani in zunanji sodelavci so prejeli priznanja za svoje dolgoletno predano delo. Ta dan je izšel tudi naš almanah Zora Cankarjeva in CD z najbolj značilnimi fotografijami preteklih let. Proslava je bila realizirana ob podpori Urada vlade R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Kantona Sarajevo - Ministrstvo za kulturo in šport in hotela Grand.
cionalnim metodama, ali smo isprobali i neke nove tehnike. Mala Yasmin Doršner je na primjer svoje pisanice bojila prirodnom bojom - šafranom. Naš član Vjekoslav Saje svake go-dine ima novu, „bolju" umjetničku ideju, zato su njegove pisanice uvijek nešto posebno. Neke od tih „remek djela" smo zadržali u Društvu, a ostale razdijelili prisutnima.
18. 4. Proslavljali smo 20. godišnjicu obnove Društva. Svi znamo, da je društvo nakon nekoliko prekida svoje aktivnosti ponovo obnovljeno u ratnoj 1993. godini. Njegov prvi predsjednik je tada bio Stanko Koblar. Priredba se održala u Hotelu Grand. Pozvane goste i članove društva čekao je bogat kulturni program. Nastupio je naš zbor, kao i učenici dopunske nastave slovenskog jezika i kulture koji su
pripremili zanimljiv program sa veoma li-jepim recitacijama i pjesmama. U istom prostoru je bila pripremljena i izložba o djelovanju društva od početka, te 1993. go-dine. Pozdravila nas je i Tina Komel, ministrica za Slovence u pograničnim područjimai i po svijetu koja je to prije-podne posjetila i Društvo.
Uslijedili su govori predstavnika lokalnih vlasti i naravno, s veseljem smo čuli i riječi prvog predsjednika Stanka Koblara i tako se sjetili svih članova, koji su u društvu još iz ratnih dana. Najzaslužniji članovi i vanjski saradnici su primili priznanja za svoj dugogodišnji predani rad. Tog dana je predstavljen i naš almanah Zora Cankareva sa CD - om najznačajnijih fotografija dogadaja iz proteklih godina. Proslava je realizirana zahvaljujuci potpori Ureda vlade R. Slovenije za Slovence u pograničnom pojasu i po svijetu, Kantonu Sarajevo, Ministarstvu za kulturu i sport i Hotela Grand.
20. 4. Pričenjajo se tradicionalni Cankarjevi dnevi, ki trajajo še skoraj ves mesec maj. Takrat se zvrstijo različni športni in kulturni dogodki. Začne se s polaganjem cvetja na grob Jana Doršnerja, priznanega športnika, ki je padel pri obrambi Sarajeva. Nato sledi teniški turnir mednarodnega značaja.
27. 4. Tudi šahovski turnir je že tradicija, postaja pa iz leta v leto boljši. Pritegnili smo namreč tudi člane šahovskih klubov iz Sarajeva, mojstrov in velemojstrov. Zanimivo je spremljati dvoboje mojstrov in velemojstrov z amaterji iz društva. Turnirje zanimiv tudi zato,| ker se srečajo mlajši in starejši ker igrajo vsak proti vsakemu, oče proti sinu ipd. Sodila pa je kot vedno mednarodna sodnica, ga. Mhjana
Barbic. Na koncu so prejeli vsi šahisti plakete za udeležbo, za prva tri mesta pa smo imeli tudi simbolične nagrade. Turnir je bil zaradi velikega števila igralcev namesto v prostorih društva v preddverju dvorane Frančiškanskega mednarodnega študentskega centra na Grbavici.
9. 5. Vsakoletna Cankarjeva tribuna z različno tematiko je bila kot vedno v ovalni dvorani Mestnega sveta. Letos smo obravnavali temo: 1. Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije; 2. Migracijska situacija v BiH po letu
20. 4. Započeli su tradicionalni Cankarevi dani, koji traju skoro cijeli maj. Tada se redaju različiti sportski i kulturni dogadaji. Dani započnu sa polaganjem cvi-jeca na grob Jana Doršnera, poznatog sportiste, koji je dao svoj život u odbrani grada Sarajeva, nakon čega uslijedi teniski turnir koji nosi njegovo ime i koji ima medunarodni značaj.
27. 4. Šahovski turnir je takoder tradicija, održava se iz godine u godinu i svaki put je sve bolji. Na njemu odnedavno
učestvuju i brojni članovi šahovskih klubova iz Sarajeva, maj stori i vele-majstori. Zanimljivo je pratiti duele maj štora i velemaj štora sa amater-ima iz Društva. Turnirje poseban i zbog toga što se na njemu susreču mladi i stariji, igraju jedan protiv drugoga, otac protiv sina i slično.
Sudila je, kao i več toliko godina unazad, Mir-jana Barbic medunarodna sutkinja. Na kraju su svi učesnici dobili zahvalnice za učešce, a prva tri mjesta i simbolične nagrade. Turnir je zbog brojnosti prijavljenih učes-nika održan u predvorju dvorane Franje-vačkog medunarodnog studentskog centra, umjesto u prostorijama Društva, kao što je to bilo prethodnih godina.
9. 5. Kao i svake godine Cankareva trib-ina, koja traži odgovore na različitu tem-atiku, kao i do sada je bila organizirana u Ovalnoj dvorani Gradske uprave. Ove go-dine teme su bile: 1. Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije/Profesionalne migracije Slovenaca na
£ ♦ m p
la L
1991- Izzivi za prihodnost, s strokovnjaki iz Ljubljane in domačini sogovorniki. Veliko število članov društva je z zanimanjem spremljalo izvajanje, postavljali so tudi vprašanja in razpravljali, saj so migracije del našega vsakdana.
11. 5. Prvič smo gostili prijateljsko Slovensko društvo Triglav iz Splita. Predstavili so se nam s celovečernim koncertom svojega mešanega pevskega zbora s folklornimi vložki. Goste iz Splita in vse poslušalce je pozdravil predsednik Asim Kulenovic, prireditev je vodila Elvisa Šunje. Pevci so bili nagrajeni z bučnim aplavzom, prav tako tudi tambu-raši Lire s kratkim programom in predvsem mlada pianistka, Lucija
Grubiša, ki je profesionalno odigrala na klavir tri
skladbe. Naš zbor se je predstavil z eno pesmijo, posebna poslastica pa je bila solo točka naše članice, mezzosopranistke Mateje Skelo.
18. 5. Koncertno obarvana sobota je bila v znamenju zborov. Prvič smo gostili pevsko skupino Slovenskega društva „Ajda" iz
području bivše Jugoslavije; 2. Migracijska situacija v BiH po letu 1991 - Izzivi za prihodnost/Migracijska situacija u BiH nakon 1991. - Izazovi za buducnost. O temi su odgovarali stručnjaci iz Slovenije i domaci gosti. Veliki broj članova društva je sa zanimanjem pratilo izlaganja, postavljali pitanja i učestvovali u diskusiji, jer su migracije dio naše svakodnevnice.
11. 5. Po prvi put smo bili domačini pri-jateljskom Slovenskom društvu Triglav iz Splita. Predstavili su nam se cjelovečernjim koncertom svoga mješovitog pjevačkog zbora i folklornim tačkama. Goste iz Splita i sve prisutne je pozdravio predsjednik društva Asim Kulenovic, a priredbu je vodila naša članica Elvisa Šunje. Pjevači su za svoj nastup bili nagradeni velikim aplau-zom, kao i tamburaši Lire, za svoj kratki program, dok je za svoj nastup od tri kompozicije na klaviru, mlada pijanistica Lucija Grubiša, pobrala velike simpatije i aplauz publike. Naš zbor se predstavio sa jednom pjesmom, a posebnu čast nam je ukazala naša članica, mezzosopranistica, Mateja Skelo svojim solo nastupom - arijom iz Karmen.
18. 5. Koncertna subota je bila u znaku zborova. Po prvi put smo ugostili pjevačku skupinu Slovenskog društva „ Ajda" iz Umaga. Svojim nastupom su nam vračali posjetu od prošle godine. Društvo „Ajda" je mlado društvo, i iako njihova pjevačka skupina postoji nešto manje od godine,
v > 1 i \4rt
Umaga. S svojim nastopom so nam vrnili obisk z prejšnjega leta. Društvo Ajda je mlado, skupina vadi šele eno leto, vendar so svoj program odpeli zelo kvalitetno. Prvič smo gostili tudi Lovski pevski zbor iz Medvod, s katerimi smo se spoznali na srečanjih zborov v Banja Luki. Tudi oni so nas ugodno
ID/0E/50I3 IB 4G
pružili su nam izuzetno kvalitetan program. Po prvi put smo imali i goste iz Medvoda -Lovački zbor. S njima smo se upoznali na
presenetili s pestrostjo in kvaliteto programa. Po koncertu je sledila še skupna večerja in druženje.
25. 5. Kot zadnji dogodek Cankarjevih dnevov pa smo imeli „Mini festival", na katerem sta poslušalce s svojim petjem
Susretu zborova u Banja Luci. Ugodno su nas iznenadili svojim raznolikim i vrlo kvalitetnim programom. Nakon koncerta je uslijedila zajednička večera i druženje.
25. 5. Kao posljednji dogadaj u sklopu Cankarevih dana organizirali smo „ Mini
razveselila KUD Proleter- starejši in Camer-ata Slovenica. Program sta popestrili še tamburaška skupina iz Lire in folklora KUD Saobračajac.
31. 5. - 2. 6. Naš zbor je odšel na tridnevno gostovanje v Rogatec in k slovenskemu društvu v Zagreb. V Rogatcu so nastopili na prireditvi z naslovom „Pomladni večer glasbe in plesa" skupaj z domačim
festival" , na kojem je posjetitelje uvesel-javao svojim pjevanjem KUD Proleter -starija skupina i Camerata Slovenica. Program su obogatili i tamburaška skupina „ Lira" i folklor KUD Saobračajac.
31. 5. - 2. 6. Naš zbor je otputovao na trodnevno gostovanje u Rogatec i sloven-skom društvu u Zagreb. U Rogatcu su nas-tupili na priredbi pod naslovom „Pomladni
folklornim društvom A. Stafanciosa. Naslednji dan smo obiskali muzej na prostem v Rogatcu.
V Zagrebu smo imeli samostojni celovečerni koncert pred prepolno dvorano. Med pavzo, sta dva člana zbora, drugače harmonikarja izvedla dve skladbi s klasično harmoniko.
Poslušalci so bili nad koncertom navdušeni, ob poslušanju pesmi „Moj rodni
večer glasbe in plesa/Proljetna večer muzike i plesa" zajedno sa domačim folklornim društvom A. Stafanciosa.
Sljedeči dan smo obišli Muzej na otvorenom u Rogatcu.
U Zagrebu smo imali samostalni cjelovečernji koncert pred prepunom dvo-ranom. U pauzi nastupila su i dva člana zbora, inače harmonikaša, koji su izveli dvije kompozicije na klasičnoj harmonici.
kraj, moj rodni dom" so prosili ponovitev, saj jim je izvabila solze v oči.
Naslednji dan, smo si z vodičko iz zagrebškega društva, še malo ogledali Zagreb in nato zadovoljni odpravili domov.
Celotno potovanje je bilo izredno uspešno, oba nastopa dobro obiskana, gostitelji enkratni in zbor meni, da je bilo to eno najboljših gostovanje v minulih letih.
17. 6. Vsako leto, 16. junija, se spomnimo obletnice smrti novinarja Mladine Iva Štandek-erja, ki je bil smrtno ranjen na Dobrinji v prvem letu vojne. Po tradiciji naše društvo skrbi, da je grob urejen, največje zasluge ima pri tem Zoran Doršner. Cvetje smo položili predstavniki Ambasade, našega društva in
Posjetiltelji su bili oduševljkeni koncertom, a nakon pjesme „ Moj rodni kraj, moj rodni dom" su tražili ponavljanje, jer, mno-gobrojnima je ta pjesma izmamila suze.
Sutradan smo sa vodičem iz zagre-bačkog društva obišli Zagreb i zadovoljni krenuli na put kuci.
Cjelokupno putovanje je bili izuzetno uspješno, oba nastupa dobro prihvacena, domacini izvanredni i po mišljenju našeg zbora, to bilo jedno od najboljih gostovanja u proteklim godinama.
17. 6. Svake godine, 16. juna se prisjetimo godišnjice pogibije novinara Mladine, Ive Štandekera, koji je bio smrtno ranjen na Dobrinji prve godine rata. Vec tradicionalno naše
Slovenske vojske. Prisotna je bila tudi ga. Mir-jana Barbic, ki ga je takrat prevažala v bolnico in kot vedno domačini Dobrinje.
25. 6. Za Dan državnosti smo v Franje-vačkem med. stud. Centru priredili koncert z več udeleženci. Nastopili so FAVOZA - fantovski zbor Gimnazije Celje, ki je kot prvi zapel Zdravljico. Naš zbor je nastopil kot drugi, obenem je bil to zadnji nastop pred domačo publiko v tej sezoni. Prvič smo gostili tudi mlajšo sestavo Proleterja in bili navdušeni nad njihovim petjem.
društvo brine daje grob ureden, za šta največe zasluge ima Zoran Doršner. Cviječe su taj dan položili predstavnici Ambasade, našeg društva i Slovenske vojske. Prisutna je bila i Mirjana Barbic, koja je tada prevozila mladog nov-inara u bolnicu, kao i stanovnici Dobrinje.
25. 6. Za Dan državnosti R. Slovenije smo u Franjevačkom medunarodnom studentskom centru priredili koncert sa više izvodača. Nastopili su FAVOZA-muški mladi zbor Gimnazije Celje, koji je na početku zapjevao „Zdravljicu". Naš zbor je nastupio kao drugi. Oboma je to bio posljednji nastop u ovo-godišnjoj sezoni. Po prvi put smo ugostili i mladi sastav pjevača iz KUD Proleter i bili oduševl-jeni njihovim nastopom.
29. 6. Na povabilo prijateljskega društva Triglav iz Banja Luke, je bil naš zbor gost na tradicionalni prireditvi „Slovenski dan v Slatini". Prireditev je bila odlično organizirana. Poleg našega zbora je nastopil tudi banjaluški, pa njihova otroška folklorna skupina kot tudi folklora iz Novega mesta.
Na prireditvi je zbrane kot prva pozdravila ministrica, Tina Komel ter župana iz domače občine Laktaši in iz Novega mesta. Po končani prireditvi so se gostje zbrali na skupnem kosilu in zabavi.
18. 7. Ambasador R Slovenije v Sarajevu, nj. eksc. Andrej Grasseli, je zaključil svoj mandat in se ob slovesu srečal s člani društev iz Zenice, Breze, Kaknja in Sarajeva. To je bilo zanj lepo presenečenje. Zahvalili smo se mu za sodelovanje, kije bilo zelo prisrčno in plodno. Izmenjali smo si priložnostna darila in se še zadržali v prijetnem razgovoru ob soku in kavi.
5. 9. Letos imamo v Sarajevu novo učiteljico Ano Pulko, za slovenski jezik in slovensko kulturo. Prvi sestanek z odraslimi tečajniki je bil v četrtek 5. septembra. Odziv je bil izreden in dogovorili so se, da bo pouk potekal ob četrtkih od 18. ure dalje.
7. 9. V soboto 7. septembra so v novem šolskem letu prvič sedli v klopi tudi učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Z njimi so prišli starši, da so se dogovorili o urniku in načinu pouka.
Ker je skupina otrok zelo velika in
h -				
	tt/fi J fc J	■ J* -	* j	jf
i**	¿¡hj illiT			
29. 6. Na poziv prijateljskog društva „Triglav" iz Banja Luke naš zbor je bio gost na tradicional-noj priredbi „ Slovenski dan u Slatini". Priredba je bila odlično organizirana, a pored našeg zbora nastupio je i banjalučki zbor i njihova dječija folkorna skupina, kao i folklor iz Novog Mesta.
Na priredbi je prisutne prvo pozdravila ministrica Tina Komel i gradonačelnici Laktaša i Novog Mesta. Nakon priredbe je uslijedio zajednički ručak i zabava.
18. 7. Ambasador R. Slovenije, nj. eksc. Andrej Grasseli, je završio svoj mandat i povodom toga smo organizirali susret sa članovima društva iz Zenice, Breze, Kaknja i Sarajeva. To je za njega bilo vrlo ugodno iz-nanadenje. Zahvalili smo mu se na saradnji, koja je svih ovih godina bila srdačna i uspješna. Izmijenjali smo prigodne poklone i zadržali se u ugodnom razgovoru uz sok i kafu.
5. 9. Ove godine imamo novu učitelj icu za slovenski jezik i njen prvi susret sa odraslim tečajnicima je bio več u četvrtak 5. septembra. Odazivje bio izuzetan i tada je dogovoren termin održavanja tečaja, svakog četvrtka od 18 sati.
7. 9. U subotu, 7. septembra su u novoj školskoj godini po prvi put u školske klupe sjeli i učenici dopunske nastave slovenskog jezika i kulture. S njima su bili i njihovi roditelji, radi dogovora o terminu i načinu
starostno različna bodo prihajali v dveh skupinah. Starejši bodo pričeli s poukom ob 8.30, mlajši pa bodo prišli ob 11. uri. Učiteljica ima pouk tudi v Kaknju in sicer ob sobotah v popoldanskem času.
13. 9. V Sarajevu imamo novega ambasadorja, nj. eksc. Iztoka Grmeka; obiskal je naše društvo, da se spozna s člani društva in z delom samim. Prav tako smo na to srečanje povabili predstavnike društev iz Kaknja in Breze, iz Zenice niso mogli priti. Pogovarjali smo se o delu vseh društev, pa tudi o problemih, ki nas tarejo. Pokazal je veliko zanimanja in obljubil sodelovanje v največji možni meri.
21. 9. Naši člani so se zbrali na tradicionalnem pikniku. Imeli smo ga kar na do mačem vrtu na prelepo sobotno popoldne. Postavili smo mize, prisotne pogostili s če-vapi, sokom, vinom in nekaj slaščicami, ki so jih prispevali posamezni člani. Za spremembo so se letos zbrale vse tri generacije, otroci, slušatelji tečaja za odrasle in dolgoletni člani. Otroci so uživali v raznih igrah, odrasli pa smo se pogovarjali o različnih temah iz življenja društva in našega vsakdana. Druženje je trajalo do večera in obljubili smo si, da se v oktobru srečamo še na kostanjevem pikniku.
nastave. S obzirom daje veliki broj zainteresirane djece, a i postoji znača-jnija starostna razlika, učenici če biti rasporedeni u dvije skupine. Stariji počinju sa nastavom u 9 sati, a mladi u 11. Učiteljica održava nastavu i u Kaknju, ponedjeljkom. I tamo su učenici razdijel-jeni u dvije skupine.
13. 9. U Sarajevu, na funkciju novog ambasadora je došao nj. eksc. Iztok Grmek. Posjetio je naše društvo radi upoznavanja sa članovima i samim ak-tivnostima društva. Tim povodom smo pozvali i predstavnike društava iz Kaknja i Breze, dok predstavnici Zenice nisu mogli doči. Razgovarali smo o radu svih društava, kao i problemima s kojima se susrečemo u svom radu. Ambasadorje pokazao veliko zanimanje i obečao sarad-nju u največoj mogučoj mjeri.
21. 9. Naši članovi su se sakupili na tradi-cionalnom pikniku u društvu. Organizirali smo ga u našem vrtu, tog prelijepog subotnjeg popodneva. Postavili smo stolove, prisutne počastili čevapima, sokom, vinom i slasti-cama koje su donijeli pojedini članovi. Za promjenu, skupile su se tri različite generacije, djeca, po-laznici tečaja slovenskog jezika za odrasle i dugogodišnji članovi. Djeca su uživala u različitim društvenim igrama, odrasli razgovarali o različitim dogadanjima u društvu i svakod-nevnici. Druženje je trajalo do večeri, a obecali smo da cemo se opet družiti na Kestenijadi u oktobru.
5. 10. Vsakoletno srečanje pevskih zborov slovenskih društev v BiH je letos potekalo v Sarajevu. To je Sicer projekt zveze „Evropa zdaj", gostili pa smo društva iz Banja Luke, Tuzle in Sarajeva. Srečanje je bilo v prijetni dvorani FMSC na Grbavici. Najprej se je predstavil pevski zbor Davorin Jenko iz Banja Luke, nato Slovenčice iz Tuzle in končno naša Camerata Slovenica. Program je bil pester in poslušalci so bili z nastopom več kot
zadovoljni. Po nastopu pa so se člani vseh treh zborov srečali še na skupni večerji. Druženje ob razgovorih je trajalo dolgo v noč. Zadonela je tudi slovenska pesem in razšli smo se z obljubo, da se naslednje leto srečamo v Banja Luki.
12. 10. Celovečerni koncert MePZ KUD Primorje iz Ajdovščine,nam je popestril lepo oktobrsko soboto. Zbor deluje že 33 let, neguje slovensko ljudsko in umetniško pesem. Gostoval je že v Argentini, v Avstraliji in pri Slovencih v Makedoniji. Izdali so tudi prvo zgoščenko in DVD.
S svojim nastopom so prijetno presenetili in bili zanj nagrajeni z bučnim odobravanjem poslušalcev.
V Sarajevu so si ogledali staro mestno jedro, izvir Bosne in tunel.
26. 10. V letošnjem letu smo imeli srečo z vremenom in je bil naš tradicionalni kostanjev piknik lahko v vrtu društva. Popoldne so se zbrali tako mladi kot starejši člani društva v lepem številu. Pekli smo kostanj, imeli slaščice, sok, pa dobro voljo tudi. Prav dolgo smo se družili, pogovarjali o minulih dogodkih, delali načrte za naprej, najmlajši so igrali „človek ne jezi se" in podobne igrice, šele
5. 10. Susret pjevačkih zborova slovenskih društava u BiH, koje se održava svake godine, ovaj put je bio u Sarajevu. To je inače projekat Saveza Sslovenskih društava u BiH „Europa sad", a ugostili smo društva iz Banja Luke, Tuzle i Sarajeva. Susret je održan u dvorani Fran-jevačkog medunaro-dnog studentskog centra na Grbavici. Na početku nam se pred-stavio pjevački zbor Davorin Jenko iz Banja Luke, nakon kojih su nastupile Slovenčice iz Tuzle i na kraju naš zbor Camerata Slovenica.
Program je bio raznovrstan i posjetitelji su nastupom zborova bili više nego zadovoljni. Nakon nastupa su članovi sva tri zbora imali zajedničku večeru. Druženje i razgovor je trajao dugo u noč. Začula se i slovenska pjesma, a razišli smo se uz obečanje da čemo se vidjeti opet sljedeče godine u Banja Luci.
12.10. Cjelovečernji koncert Mješovitog pje-vačkog zbora Primorje iz Ajdovščine nam je obo-gatio lijepu oktobarsku subotu. Zbor djeluje več 33 godine, njeguju slovenske narodne i um-jetničke pjesme. Gostovali su i u Argentini, Austriji i kod Slovenaca u Makedoniji. Izdali su i svoj prvi CD i DVD.
Svojim nastupom su ugodno iznenadili publiku i za to bili nagradeni bučnim aplauzom.
U Sarajevu su obišli i stari dio grada, Vrelo Bosne i Tunel spasa.
26. 10. Ove godine smo imali sreču da nas je baš poslužilo vrijeme i našu tradi-cionalnu Kestenijadu smo mogli organizirati u vrtu društva. Poslijepodne su se tamo sakupili brojni i mladi i stariji članovi našeg društva. Pekao se kesten, služile slastice, sok i širilo dobro raspoloženje. Naše druženje je dugo trajalo
sončni zahod nas je prepričal, da je napočil čas slovesa.
29. 10. Dan reformacije, pomemben datum za Slovence, smo v društvu tako kot vsako leto primerno obeležili. Kot vemo, je ta dan za nas še kako pomemben, saj smo takrat dobili prvo slovensko knjigo. V prostorih društva so učenci dopolnilnega pouka pripravili slikovno razstavo, poleg tega nam je naša Žanet odigrala nekaj lepih ever-greenov. Pokazali smo tudi dokumentarni film o Primožu Trubarju. Obiskovalci so si ga z zanimanjem ogledali.
9. 11. Martinovanje v hotelu Grand je potekalo po ustaljenem načrtu. Zbralo se je veliko naših članov, bili so tudi predstavniki veleposlaništva, slovenske vojske in policije ter slučajnih prijateljev društva. Pohvalno je, da je bila struktura prisotnih starostno zelo pisana, od enega do devetdeset let starosti. Osebje hotela je poskrbelo za odlično večerjo in hitro postrežbo,
uz ugodan razgovor o prošlim dogadajima društva, radale nove ideje i planovi za buducnost, najmladi su se zabavljali uz „ Čovječe, ne ljuti se" i slične igrice, sve dok nas zalazak sunca nije podsjetio da je nas-tupilo vrijeme odlaska.
29. 10. Dan reformacije je značaj an praznik za Slovence, pa smo ga, kao i do sada primjerno obil-ježili.
Taj dan je za nas vrlo važan, jer smo tada dobili prvu kn-jigu na slovenskom jeziku. U prostori-jama društva su učenici dopunske nastave pripremili slikarsku izložbu, naša Žanet nam je odsvirala na klaviru nekoliko evergreena. Prikazali smo i dokumentarni film o Primožu Trubaru. Pos-jetitelji su ga sa velikim zanimanjem odgledali.
9. 11. Martinovanje u Grand hotelu je proteklo po vec ustaljenom programu. Došlo je mnogo naših članova, bili su i predstavnici Ambasade, Slovenske vojske i policije, kao i
Branka Bukovec in društvo za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta so pripeljali odličen ansambel, ki je s svojimi izvedbami različnih skladb dvignil na noge staro in mlado. Petje, ples, razgovori in načrti za naslednje srečanje so trajali pozno v noč in razšli smo se vsi zadovoljni.
prijatelji društva. Možemo se pohvaliti daje struktura prisutnih bila raznovrsna, od malenih, godinu dana starih, pa do devedese-togodišnjaka. Osoblje hotela se pobrinulo za odličnu i brzo postavljenu večeru, Branka Bukovec i Društvo za razvijanje dobro-voljnog rada iz Novog Mesta su nam doveli kvalitetan ansambl, koji nas je svojim izvedbama različitog žanra muzike podigao na noge, i stare i mlade. Pjesma, ples, razgovor i planovi za sljedeci susret su trajali kasno u noc i razišli smo se više nego zadovoljni.
25. 11. Ob dnevu državnosti BiH, je bila v „Narodnem pozorištu" svečana akademija, katero se je udeležilo veliko naših članov. Pester in kvaliteten program smo spremljali z velikim zanimanjem.
25. 11. Povodom Dana državnosti BiH u Narodnom pozorištu Sarajevo je upriličena Svečana akademija, na koju je bilo pozvano i nekoliko naših članova. Raznolik i kvalitetan program smo propratili sa velikim zanimanjem.
27. 11. V hotelu Saraj je bila okrogla miza na temo: Organizirano stanovanje v skupnosti s podporo - izgradnja socialnih mrež". Iz Slovenije so kot gosti bili predstavniki socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Na okrogli mizi je bil naš Samo Čolak.
3. 12. Tudi dan odprtih vrat je tradicionalna tako vseslovenska kot Cankarjeva prireditev. Tega dneva se spominjamo rojstva našega najvčejega pesnika, dr. Franceta Prešerna. V društvu smo pripravili razstavo o delovanju društva v času od 1993 do 2013. Lepo je pogledati pričevanja o naših začetkih v najtežjem vojnem času, ko pa je Cankar vseeno našel prilike za druženja in različne prireditve. Po kratkem nagovoru predsednika, pa smo se lahko tudi malo
izobraževali, saj nam je naša mlada članica pripravila zanimivo predavanje o boleznih sodobnega časa: osteoporozi, visokem krvnem pritisku, sladkorni bolezni ... O dogodku je kratek prispevek posnela ekipa BHT 1, dopoldne pa so nas tudi najavili na radiu.
5. 12. Miklavževanje je prav tako tradicionalna prireditev v našem društvu, ki smo jo
27. 11. U Hotelu Saraj je organiziraan Okrugli sto o temi: „Organizirano stanovanje u zajednici sa potporom - izgradnja socijalnih mreža". Iz Slovenije, kao gosti, su bili predstavnici Socijalno- osigu-ravajučeg zavoda Hrastovec. Učesnik Okruglog stola je bio Samo Čolak, naš tajnik.
3. 12. Dan otvorenih vrata je slovenska tradicija, kao i Cankareva priredba. Toga dana se podsječamo na rodenje našeg na-jvečeg pjesnika, dr. Franca Prešerna. U društvu smo pripremili izložbu o djelovanju društva od 1993. do 2013. godine. Lijepo je bilo pogledati svje-dočenje našim početcima u najtežem ratnom vremenu, kada je „Cankar" i tada našao priliku za or-ganizovanje druženja i različitih priredbi.
Nakon pozdravne ri-ječi našeg Predsjednika društva, imali smo i mali edukativni sadržaj - naša mlada članica nam je pripremila zanimljivo predavanje o bolestima današnjeg vremena: osteoporozi, visokom krvnom pritisku, di-jabetesu...Sam dogadaj je snimila i ekipa BHT 1, a tog prijepodneva smo bili najavljeni i na radiju.
5. 12. Miklavževanje je tradicionalna priredba u našem društvu, koju smo ove
letos izpeljali malo drugače. Otrokom naših članov so se pridružili še otroci zaposlenih staršev, na veleposlaništvu. Tako je Miklavža pričakalo okrog 30 otrok. Pripravili so pester program, Miklavž pa jim je razdelil darila, za katera je prispevala naša Branka Bukovec iz novomeškega društva za razvijanje prostovoljne dejavnosti, dopolnili pa so jih na veleposlaništvu in potem se tudi Miklavž slikal z njimi. Po razdelitvi daril, so se prisotni še posladkali s pecivom in sokom, Miklavž pa se je poslovil, ker je imel še veliko dela.
12. 12. - 15. 12. Učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture iz Sarajeva in Kaknja so sodelovali na Unicefovem festivalu ( dobrodelni prireditvi ) na OŠ Bežigrad v Ljubljani. Obiskali so Združenje
Slovensko izseljenska matico, ki je omogočila našo udeležbo na tem dogodku; bili prisotni na urah slovenščine na OŠ Bežigrad, obiskali NUK ter si ogledali stari del Ljubljane.
12. 12. Obisk naših članov na razstavi „Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji" v Muzeju Sarajevo. To je tradicionalni datum oziroma Dan arhivske dejavnost v BIH.
V decembru kakšnih drugih prireditev ne bomo imeli. Delo poteka po ustaljenem programu, vaje zbora so ob ponedeljkih in sredah, tečaj za odrasle je ob četrtkih, ob sobotah poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za otroke. Pohvalno je, da je letos zelo poraslo tako število tečajnikov kot otrok.
godine pripremili malo drugačije nego rani-jih godina. Djeci naših članova pridružili su se i djeca zaposlenih na slovenskoj Ambasadi. Tako je Miklavža dočekalo oko 30 djece. Pripremili su mu lijep program, Miklavž im je razdijelio poklone, za koje se, jednim dijelom, pobrinula naša Branka Bukovec iz Društva za razvijanje dobro-voljnog rada iz Novog Mesta, a dopunila ih Ambasada. Poslije su se slikali sa Miklavžom. Prisutni su se još počastili pecivom i sokom, a Miklavž se oprostio, jer ga je čekalo još puno posla.
12. 12. - 15. 12. Učenici Dopunske nas-tave slovenskog jezika i kulture iz Sarajeva i Kaknja su sudjelovali na UNICEF -ovom
festivalu održanom na OŠ „Bežigrad" u Ljubljani. Bili su gosti udruženju Slovenska iseljenička matica, koja je omogucila naše sudjelovanje na tom dogadaju; pris-ustvovali su časovima slovenskog jezika u OŠ Bežigrad; posjetili NUK i obišli stari dio Ljubljane.
12. 12. Prisustvo naših članova izložbi „ Gradovi i trgovi uz hrvatsko- štajersku granicu" u Muzeju Sarajeva. To je tradicionalni datum kada se obilježava Dan arhivske grade u BiH.
U decembru drugih priredbi nečemo imati. Aktivnosti se odvijaju po ustal-jenom redoslijedu, vježbe zbora su ponedjeljkom i srijedom, tečaj slovenskog jezika za odraske četvrtkom, subotom protiče dopunska nastava sloven-skog jezika i kulture za djecu. Pohvalno je da je ove godine porastao broj polaznika tečaja i djece.
Pogovor
Sredi sveta
Za Zoru Cankarjevu z Josipom Ostijem se pogovarjal Aleksandar - Saša Mlača
Ali si na Slovenijo navezan, ker je bil oče Slovenec? Kdaj in kako so predniki prišli v Bosno? Kdaj in kako pa ti v Slovenijo?
- Odkrito povedano ne.
Ded je bil Slovenec iz severne Italije, z italijanskim priimkom. V Bosno je prišel v času, ko je v njej Avstro-Ogrska gradila železnico. In ostal. Oče, rojen v BiH, ni govoril slovensko. Slovenskega jezika sem se učil sam.
Za moje ukvarjanje s slovensko literaturo in njeno prevajanje je najbolj zaslužen moj profesor slovenske literature na Filozofski fakulteti dr. Juraj Martinovič, ki me je v tem podpiral.
Da sem se na koncu osemdesetih odločil živeti v Sloveniji, kljub prepričanju, da bom vse življenje živel v Sarajevu, je bila usodna moja zveza z Barbaro, Slovenko, kasneje mojo ženo.
Res pa je, če ne bi živel v Sloveniji , zagotovo ne bi začel pisati v slovenščini. In danes ne bi bil slovenski pesnik.
Kako se je to zgodilo? Znano je, da velikemu številu pisateljev to ni uspelo.
Posebno ne pesnikom.
- Tudi sam imam to za čudež. Kajti bil sem prepričan, da nikoli ne bom v nobenem drugem jeziku napisal enega samega verza. In to celo večkrat povedal. Ampak, kot rečeno, zarečenega kruha se največ poje.
Leta 1997 pa se je zgodilo, da sem v enem tednu v tomajski hiši, ki nama je bila takrat vikend, napisal dve tretjini knjige Kraški Narcis. Ko je Barbara prišla in prebrala pesmi , je rekla, da ne verjame, da sem jih napisal v slovenščini. Dejal sem ji, da verjamem, da ne verjame, kajti tudi sam v to nisem verjel. Pravzaprav se sploh nisem zavedal, da sem jih pisal v slovenščini. Ko je bila knjiga dve leti kasneje objavljena, sem zanjo prejel Veronikino nagrado, za najboljšo pesniško zbirko predhodnega leta v Sloveniji, hkrati pa tudi Župančičevo nagrado, največjo za kulturo, ki jo podeljuje mesto Ljubljana.
In to knjigo imam za svoj drugi pesniški prvenec. Z njo se je začelo moje drugo literarno življenje - v slovenščini.
Si dobitnik več literarnih in prevajalskih nagrad, tako v BiH, kot tudi v
Sloveniji. Katere ti več pomenijo?
-	Težko jih je primerjati. Se mi zdi, tudi ni treba. Ali ljudski rek pravi, da podarjenemu konju ni treba gledati v zobe.
Čeprav je moj odnos do nagrad nasploh ambivalen-ten, sem vsake vesel na svoj način. Morda prav zaradi tega, ker jih nisem pričakoval, še manj pa zanje potegoval.
V	BiH sem prejel več prevajalskih, kot literarnih nagrad. Moja prva pesniška zbirka je proglašena za najboljši prvenec v BiH (1971). V Sloveniji sem prejel več literarnih nagrad. Med drugimi nagrado Zlata ptica (1993) in Jenkovo nagrado (2006). Pa tudi Lavrinovo diplomo Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevajalski opus in življenjsko delo (2007) ...
Med drugim si leta 1994 dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, za najviše literarne dosege v Srednji Evropi.
Ta je zagotovo najpomembnejša, ker so jo pred in po meni dobili mnogi najpomembnejši, ne le srednjeevropski, temveč tudi evropski pisatelji. Pred mano: F. Tomizza, P. Handke, P. Esterhazy, J. Skacel, T. Ven-clova, Z. Herbert in L. Monikova.
Prevedel si veliko knjig slovenskih avtorjev. Tudi veliko tvojih knjig je prevedeno v druge jezike.
-	Do zdaj sem, ob drugem, prevedel več kot 100 knjig in 17 iger slovenskih avtorjev. Moje knjige pa so do sedaj izšle v 66 prevodih v druge jezike, če prištejem tako lastne prevode svojih knjig, napisanih v slovenščini, ki so izšle v BiH, na Hrvaškem in v Črni Gori, kot tudi večjezične knjižne izdaje, predvsem haiku pesmi, bodisi v štirih ali celo petih jezikih.
V	Sarajevu si bil, v mladosti znan kot atlet, po čem si znan v Tomaju, vasici tvojega zdajšnjega bivališča in ustvarjanja?
-	Kot prevajalec Kosovela in poznavalec njegovega dela. Kot dobitnik mednarodne nagrade Vilenica, ki je podeljena v istoimenski jami nedaleč od Lipice, pa tudi ne daleč od Tomaja, ki je v bližini Trsta, v katerem mi je podeljeno posebno mednarodno priznanje za poezijo »TriestescritturediFrontiera 2004«. Od konca devetdesetih, ko sem začel tudi pesmi pisati v slovenščini, zagotovo lahko brez lažne skromnosti rečem, da me imajo tako bralci, kot kritiki, za enega izmed najboljših sodobnih slovenskih pesnikov. Ne na koncu, tudi po vrtu za hišo, za katerega nekateri izmed vaščanov rečejo Ostijev park.
Zanimivo je, da si za svoje stalno bivališče v Sloveniji izbral vasico Tomaj, na slovenskem Krasu, v kateri je grob znanega slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Ali si se zaradi tega oziroma ukvarjanja z njegovo poezijo, kot pesnik in pisatelj,odločil živeti tam?
-	Že 19 let imamo hišo v Tomaju, predvsem zaradi
tega. Zadnjih šest let je celo stalno bivališče. Se mi zdi, da je zelo zgovoren naslov knjige mojih izbranih pesmi: Izgon v raj (2012).
V času vojne si bil zelo aktiven v Ljubljani. Ob drugem, se mi zdi posebno v Vodnikovi domačiji.
- Na povabilo glasbenega pedagoga Vjekoslava Andréa, Sarajevčana slovenskega rodu, sem bil med ustanovitelji Kulturnega vikenda z otroki iz BiH v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Med letoma 1993 in 1996, sem vodil literarno delavnico in klub za odrasle, ob tem pa urejal knjižno zbirko »egzil-abc«, ki je bila po mnenju nekaterih celo najpomembnejši založniški projekt v času vojne na tleh nekdanje Jugoslavije. Kar se tiče otrok, katerih je bilo ob vikendih v Vodnikovi domačiji po 250, sem se držal gesla, da je treba skušati rešiti dušo tistih, katerim je uspelo rešiti glavo. V omenjeni zbirki, v kateri sem objavil 160 knjig, ki sem jih podarjal, sem objavil okrog 50 knjig pisateljev iz BiH, ki so živeli povsod po svetu in enako število knjig pisateljev iz obleganega Sarajeva, ker sem vedel, da živijo za tisto, kar pišejo. Hkrati pa okrog 50 knjig slovenskih avtorjev, v lastnem prevodu, v zahvalo za sočutje z žrtvami vojne in obsodbo tistih, ki so jo povzročili. Pa tudi, ker so se v velikem številu udeleževali Sarajevskih dnevov poezije, ki sem jih v letih vojne organiziral v Ljubljani, da bi, kot nekdanji direktor tega mednarodnega festivala, ohranil njegovo kontinuiteto. V podobnih prizadevanjih , so me tako ali drugače podpirali.
V času vojne si se angažiral tudi v pomoči kolegom, pisateljem iz BiH in posebej tistim v obleganem Sarajevu.
-	Ker je PEN mednarodni, sem prek Slovenskega PEN Centra, katerega je vodil Boris A. Novak, pisateljem, ki so šli preko Slovenije, po zapuščanju vojno zajetih območij Jugoslavije, podeljeval enkratno denarno pomoč, saj sem bil prepričan, da samo živi pisatelji pišejo. Novaku sem dejal, da so pomoči najbolj potrebni moji kolegi v obleganem Sarajevu in mu predlagal, da jim skušamo pomagati, da preživijo. S tem se je strinjal in se do konca vojne dan in noč angažiral na zbiranju in pošiljanju denarja pisateljem v Sarajevo, pri čemer sem mu, kolikor sem lahko, pomagal. Na koncu je bila to največja akcija denarne pomoči pisateljev v zgodovini Mednarodnega PEN-a do sedaj.
Kot član delegacije Slovenskega PEN centra si, s slovenskimi književniki Borisom A. Novakom, Dragom Jančarejem in Nikom Grafenauerjem, leta 1994., obiskal še vedno oblegano in obstreljevano Sarajevo. Spominjam se vašega literarnega večera v Društvu slovenskega kulturnega društva Ivan Cankar, v prostorih nekdanje Ljubljanske banke v Titovi ulici.
-	Prišli smo na vabilo Društva Ivan Cankar. Ob tem literarnem branju, smo se udeležili tudi tribune z naslovom Identitete-kultura-komunikacija in se srečali s kolegi BiH PEN centra, s takratnim županomSara-jeva dr. Tarikom Kupusovičem, članom
Predsedstva Federacije BiH dr. Mirkom Pe-janovičem in predsednikom Predsestva Alijo Izetbegeovičem.
Katero svojo pesem bi podaril bralcem Zore Cankarjeve?
SREDI SVETA
Poročila z bojišč, ne le bosanskih, potrjujejo, da je lažje umoriti človeka kot posaditi drevo. Jaz sem, tudi v času vojne, sadil drevesa.
V najinem vrtu, vrtu ljubezni, leživa v travi, v senci jablane. Ljubiva se sredi sveta. Ker je vsako drevo, kot človek, kjerkoli sta, sredi sveta
Življenjepis
Josip Osti, pesnik, prozaist, esejist, literarni kritik, antologist in prevajalec, je rojen leta 1945 v Sarajevu, kjer je diplomiral na Filozofski fakulteti.
Bil je urednik kulture študentskega lista Naši dani, urednik pri založbi Veselin Masleša, tajnik podružnice pisateljev Sarajeva in direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije, tajnik Društva pisateljev BiH, urednik revije Books in Bosnia and Herzegovina, predsednik Društva književnih prevajalcev BiH ter kratek čas lektor/korektor pri založbi Svjetlost.
Od leta 1990 živi v Sloveniji (v Ljubljani in zadnjih deset let v Tomaju na Krasu) kot svobodni umetnik ali, kakor sam pravi, od ljubezni in tistega, kar napiše in prevede.
Njegov opus, ustvarjen v jezikov spominov, kot sam imenuje svojo bosanščino hrvaške provenience, in zadnja leta v slovenščini, obsega več kot dvajset pesniških zbirk, pet proznih del in trinajst knjig esejev, literarnokritiških in publicističnih tekstov. Uredil je več antologij slovenske in bosansko-herce-govske poezije in proze ter prevedel okrog devetdeset knjig in petnajst iger slovenskih avtorjev. V slovenščini, italijanščini, hrvaščini oziroma bosanščini, češčini, angleščini, poljščini, make-donščini, turščini in bolgarščini je doslej objavljeno okrog štirideset prevodov njegovih knjig.	Wikipedia
Geografske značilnosti prebivalstva priseljenega iz območja Bosne in Hercegovine v Slovenijo
V okviru Dana Kantona Sarajevo in Cankarjeve tribune, ki jo je 9. maja 2013 priredilo SKD Cankar iz Sarajeva, je potekala okrogla miza in razprava na temo »MIGRACIJSKA SITUACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI PO LETU 1991: IZZIVI ZA PRIHODNOST«. Za ogrodje moje razprave sem pripravil prispevek na temo Geografske značilnosti prebivalstva, priseljenega iz območja Bosne in Hercegovine v Slovenijo, ki ga predstavljam v nadaljevanju.
Uvod: Obdobje do leta 1991
Najprej je treba povedati, da je Slovenija, nekje od začetka šestdesetih let 20. stoletja, pričela postajati pomembnejši migracijski cilj prebivalcev, rojenih v Bosni in Hercegovini. Vse do razpada Jugoslavije pa Bosna in Hercegovina ni prednjačila po številu priseljenih v Slovenijo, pač pa je to bila Hrvaška - vmesna država med Slovenijo in Bosno-Herce-govino. Povedati je treba tudi to, da se je v Slovenijo večinoma priseljevalo prebivalstvo iz Bosne in ne v tolikšni meri iz Hercegovine. To distinkcijo bom v nadaljevanju prispevka dosledno uporabljal. Zlasti Bosenska krajina in Bosenska Posavina, v širšem smislu, sta bili ključni regiji za priseljevanje v Slovenijo. Pomembna je bila zlasti bližina, saj je npr. iz Ljubljane do Banje Luke okrog 300 km, do Bišca pa le okrog 200 km...
Slika: Obdobje priselitve v Slovenijo (vir: Josipovič 2006)
Na sliki vidimo, da močno izstopa obdobje priselitev v obdobju 1976-1980. Skupno pa se po letu 1980 migracije zmanjšajo, zaradi poudarjenega nacionalizma v Sloveniji, ki je postala manj naklonjena »bratskim Bosancem«. To je bilo tudi obdobje, ko so vse priseljence z območja SFRJ označevali z »Bosanci« v pejorativnem smislu. Na splošno označu-
jejo sedemdeseta in osemdeseta leta največji val priselitev v Slovenijo, saj se je v tem obdobju priselilo nad 48.000 ljudi.
Vzroki za selitev v Slovenijo
Migracije iz Bosne-Hercegovine v Slovenijo moremo obravnavati skozi koncept psevdo-prostovoljnih migracij (Josipovič 2013). Notranje jugoslovanske migracije so imele namreč svojske zakonitosti, ki niso sledile ne teoriji klasičnih prostovoljnih notranjih migracij, ne teoriji mednarodnih ali prisilnih migracij. Prav navidezna prostovoljnost je bila tista, ki je te migracije zaznamovala najbolj. Namreč, intenzivna industrializacija, ki je zlasti v šestdesetih letih zajela večino nekdanje SFRJ, je zajela tudi Bosno-Hercegovino. Z vidika zagotavljanja zaposlenosti v celotni Jugoslaviji je prevladoval princip policentričnega industrijskega razvoja, ki je zagotavljal zaposlenost v relativno bližnji okolici stalnega prebivališča, ki je tudi sicer bil v Sloveniji najbolj dosledno izveden. Tak pristop je zlasti v Sloveniji zagotavljal solidno poseljenost podeželja, medtem ko je v Bosni-Hercegovini tekel v veliki meri selektivno, saj širna gozdno-kraška prostranstva denimo Bosenske krajine, deloma tudi zaradi naravno-geografskih danosti, niso puščala veliko prostora za razvoj številnih centrov. Med temi, ki so to vendarle bili, moremo izluščiti Banjo Luko, Prijedor in Bihac, če se ustavimo zgolj pri najpomembnejših središčih. Druga območja Krajine so imela šibke centre, ki do razpada jugoslovanske federacije niso šteli dosti nad 10.000 prebivalcev (Sanski Most, Bosenski Novi, Bosenska Gradiška, Bosenska Krupa).
Podatki o selitvah do leta 1991 nam kažejo zanimivo sliko specifičnih con, od koder je bilo priseljevanje v Slovenijo najintenzivnejše. Najbolj intenzivne selitve so se vršile iz Severne Bosne (84% vse priselitev). Znotraj te makroregije je Bosenska krajina predstavljala veliko večino in tudi v skupnem številu presegala polovico (54%). Znotraj Bosenske krajine je območje treh tedanjih občin (Prijedor, Sanski Most, Ključ), ki predstavljajo os Sanske mezoregije oz. ožje Posanje, prispevalo kar petino (19%) vseh priseljencev ali skoraj 12.000 ljudi (Slika).
makro regija	priseljeni	št. Občin	delež 1991
Severna Bosna	51.567	45	84,1%
Srednja Bosna	5,930	29	9,7%
Vzhodna Bosna	2.095	16	3A%
Hercegovina	1,710	20	2,8%
od tega Bosensko Krajina	32.961	21	53.8%
Samo Prijedor-Sanski Most-Ključ	11,814	3	13,3%
Slika: Makroregije Bosne-Hercegovine in migracija v Slovenijo (vir: popis 1991; preračuni avtorja)
Etnični aspekt migracij iz Bosne-Hercegovine v Slovenijo
Ko govorimo o lažni prostovoljnosti ali prikriti prisilnosti teh migracij, ne moremo mimo specifičnih načrtov etnične dominacije v posameznih območjih. Prav prej omenjeni trojček občin ob Sani kaže na etnično-specifično dinamiko izseljevanja. Evidentno je, da Hrvati kot nedominantna etnična skupina na tem območju niso bili motivirani za ostajanje v domačem kraju in so se najbolj zgodaj pričeli izseljevati. Sledili so Srbi, ki so med izseljenimi dominirali v sedemdesetih letih, v osemdesetih letih pa so primat prevzeli Muslimani/Bošnjaki (slike spodaj).

#
©

(ž?
#
#
PlamhčeK
Glasilo otrok dopolnilnega pouka
slovenskega jezika in kulture pri SD Cankar, Sarajevo

3
tfi

§

Glasilo otrok dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture pri SDK Cankar, Sarajevo
PLANINČEK
Prva številka je izšla 18. 3. 1995
Almanah za leto 2013
Izdaja: SKD Cankar, Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture
Urednica: Maksumic Alma
DTP: Dragan Markovic
Tisk: RIMIGRAF, Sarajevo ZAHVALE:
Zahvaljujemo se Slovenskemu kulturnemu društvu Cankar in našima učiteljicama Meliti Osmanagic in Ani Pulko, Andreju Rozmanu Rozi, Uradu Republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu, ministrici Tini Komel, državnemu sekretarju Matjažu Longarju, Alešu Selanu, Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije, Veleposlanstvu Republike Slovenije v Sarajevu, Branki Bukovec iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta, Pavlu Ravnohribu, OŠ Bežigrad, ... in vsem ki smo jih mogoče pozabili omeniti.
Vsebina:
Uvodna beseda............................stran 3
Tradicionalno srečanje učencev doplnilnega pouka Slovenskega jezika
in kulture ....................................stran 4
Praznični čas v Ljubljani...........stran 6
Učimo se Slovenščino na
Koroškem.....................................stran 8
Tropski vrt...................................stran 9
Mešani pevski zbor
AKCUS Seljo.............................stran 10
Bilo je zelo lepo..........................stran 10
Otrok bi naredil vse da bi
dosegel svoj cilj.....................stran 11-12
Učimo se sreče...........................stran 13
Mati Anči, moja prva
učiteljica.....................................stran 14
Kreativno pisanje......................stran 14
Učenci iz Kaknja se
predstavijo.................................stran 15
Uvodna beseda urednice
Spoštovane bralke in bralci, dragi prijatelji in prijateljice, ponovno imam priložnost, da napišem nekaj besed za glasilo učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Sarajevu.
Od leta 1993, ko je naša draga profesorica Ana Božanovic organizirala tečaj za odrasle in kasneje tudi dopolnilni pouk je minilo dvajset let. Učenje slovenskega jezika je ena od osnovnih nalog Slovenskega društva Cankar in ponosni smo na dejstvo, da smo del tega.
Z veliko veselja smo nastopili na proslavi 20-te obletnice od obnove SKD Cankar, kjer so naš nastop spremljali eminentni gosti: Ministrica Tina Komel, šef kabineta Sandi Bonaca, predstavnik Urada Vlade RS zaslovence v zamejstvu in po svetu Aleš Selan, Vesna Vukšinič Zmaic in Ženja Pižent Suhadolc iz Izseljeniške Matice slovenije, veleposlanik R Slovenije Andrej Grasselli, župan Sarajeva Ivo Komšic, ustanovitelj SKD Cankar Stanko Koblar, predstavniki drugih društev slovencev im mnogi gosti.
Pridno smo se učili in uspešno predstavili na srečanju učencev dopolnilnega pouka v Fo-jnici, kjer so se predstavili učenci iz Kaknja, Banja Luke, Tuzle, Doboja in Zenice.
Naša dolgoletna učiteljica Melita Osmanagic se je poslovila od poučevanja slovenskega jezika, ostaja pa trajen pečat in znanje ki nam ga je podala. Hvaležni smo za njen trud in potrplenje, za vse česar nas je naučila, kot učiteljica, predvsem pa kot pozitivna oseba.
Od septembra je z nami učiteljica Ana Pulko, ki prihaja iz Slovenije in si želimo, da med nas prenese veliko optimizma in znanja, ki ga učitelji podajo učencem v slovenskih šolah.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili pouk in ostale aktivnosti, posebej Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije, Zavodu za visoko šolstvo Republike Slovenije, Uradu za slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju Izseljeniška matica Slovenije, SD Cankar, OŠ Bežigrad, učiteljicama Meliti Osmanagic in Ani Pulko, kakor tudi vsem, katere sem nehote pozabila omeniti.
Mi, učenci smo se potrudili. Vsak je na svoj način napisal prispevek za naše glasilo, v katerem niso naštete vse naše aktivnosti v preteklem letu, samo del njih. Upamo, da nam je uspelo.
Alma MAKSUMIC
Tradicionalno srečanje učencev doplnilnega pouka Slovenskega
jezika in kulture
v
Štirinajsto tradicionalno srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini je letos potekalo v Fojnici v soboto in nedeljo, 1. in 2. junija 2013. Srečanje poteka od leta 2010, v organizaciji Zveze Slovenskih društev v BiH "Evropa zdaj", financira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na srečanju so se predstavila naslednja združenja: Združenje meščanov slovenskega porekla Tuzla, Društvo Slovencev
"Triglav" Banja Luka, Slovensko kulturno društvo "Cankar" Sarajevo, Slovensko združenje meščanov Kakanj, Društvo Slovencev "Lipa" Prijedor, Društvo Slovencev regije Doboj-Teslic "Prežihov Voranc".
Cilj tega srečanja ni samo učenje, temveč spodbujanje druženja med mladimi znotraj Zveze slovenskih društev v BiH Evropa zdaj. Upamo, da bomo skozi te aktivnosti uspeli povezati mlade med različnim slovenskimi društvi, da bi se spoprijateljili in družili tudi v prihodnosti.
V	soboto, po kosilu smo bili veseli literarnega popoldneva. Predstavil se nam je slovenski pesnik Andrej Rozman Roza. Navdušeno je recitiral svoje pesmi, prisotni so aktivno sodelovali in kar niso hoteli da konča.
Po večerji so otroci, ki so to hoteli, izkoristili možnost druženja z animatorji, ostali smo se družili med seboj.
V	nedeljo, kmalu po kosilu smo se predstavili z recitacijami, pesmimi, gledališkimi predstavami, z glasbo in plesom ter prisotnim
pokazali kaj smo se naučili v preteklem letu. Nastop so spremljali starši, ki so prišli v Fo-jnico, gospod David Brozina z Veleposlaništva R Slovenije v Sarajevu ter pesnik Andrej Rozman Roza.
Otroci iz SKD Cankar, smo se predstavili s programom:
-Pravica, želje in sanje Tone Pavček, Krivice do majhnih France Prešeren, Od železne ceste -Kako so ugrabili in rešili princeso Kaj-timiro (interaktivna igrica s publiko)
Po končanem nastopu smo se za spomin skupaj še fotografirali in počasi odpravili domov; bogatejši za nova doživetja, druženje, prijateljstva, z željo in pozdravom
NASVIDENJE
na petnajstem srečanju učencev dopolnilnega pouka slovenskega .jezika in kulture v Bosni in Hercegovini!
^JiSdhflfl
PRAZNIČNI CAS V LJUBLJANI
Sredi decembra, leta 2013, so se učenci in dijaki, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Sarajevu, ki ga omogoča Ministrstvo za šolstvo in izobraževanje v Sloveniji, odpravili v Ljubljano na obisk k učencem OŠ Bežigrad. Udeležili so
se prireditve Unicef, sodelovali pri urah pouka in ogledali znamenitosti prestolnice, obiskali zaposlene na Slovenski izseljenski matici, ogledali NUK in Frančiškansko cerkev.
Naj spregovorimo pogumno, stopamo
odmevno, se pokažemo iskrivo, ustvarjalno, to je bilo naše geslo.
Slovenske družine so sprejele dvajset otrok in tako omogočile čustveno povezanost in spoznanje običajev v posamezni družini, kjer je doma evropska tradicija. Ne ne gre le za navade, predmete, znanje, omogočilo se je soočenje z življenjskimi spremembami, ki ustvarjajo občutek varnosti in medsebojne povezanosti.
Tuja radodarnost, nematerialno obdarovanje, je čar, ki smo ga bili
skozi nasmeh deležni na OŠ Bežigrad, kjer je bilo veliko pozornosti s strani učencev in profesorjev. Na večerni prireditvi smo se prepustili sanjariti in se osredotočili na dvoje občutkov. Eni so vlivali zadovoljstvo, drugi pa so opozorili, da krivice in težko življenje, ki ne omogoča niti strehe nad glavo, kaj šele občutek varnosti, ne smemo sprejemati mirno.
V sodelovanju s Slovensko izseljensko matico, ki kot korenina ohranja dediščino in omogoča večno varnost in stabilnost generacijam, da rastejo in širijo svoje krošnje izven Slovenije, smo v znak hvaležnosti nekaj trenutkov preživeli v prostorih, ki za razvoj ljudi nudi veliko podpore in razumevanja.
Ko smo vstopili v NUK, so nas mogočni temni stebri ponesli v prostor, ki v sebi nosi svetlobo in radost, kjer se vse umiri in zbližuje. Tu so ohranjeni milijoni zapisanih misli, ki so dragocena dediščina bralcem, študentom, intelektualcem. Ogledali smo si študijsko knjižnico in izvedeli zanimivosti o
najnovejših možnostih branja literature preko elektronskih virov.
V Frančiškansko cerkev, božjo hišo, nas je sprejel gospod dr. Peter Skoberne. Povedal nam je, da v njej večno sveti luč in da se v cerkev odpravljajo ljudje, ki se umikajo hrupu zunaj nje in želijo začutiti veselje. A mir in voljo življenja je potrebno začutiti v svojem srcu.
Sprehodili smo se skozi mestno jedro in v mestni hiši ogledali razstavo slik iz slikanice O miški, ki je zbirala pogum, ilustratorke Ane Zavadlav.
Veselili smo se likovne delavnice in skupinskih igric, ki so prinesle veselje, čarovnije in neponovljive nasmehe.
Le kako bi brez obiska Ljubljane, preživeli dneve v decembru? Praznični čas, prijazni otroci, njihovi starši, gostujoče družine, profesorji in gostitelji v institucijah so pripomogli, da lepše gledamo na prihodnost in se bomo z veseljem izobraževali.
Zapisala: Ana Pulko
v v
UČIMO SE SLOVENSCINO NA
KOROŠKEM
Zavod RS za šolstvo organizirata Poletno šolo slovenščine, namenjeno otrokom in mladostnikom slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Pokrovitelj in financer poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Jaz sem se udeležila poletne šole ze dvakrat, zato nisem bila sprejeta, so mi pa ponudili krajšo poletno šolo slovenščine v trajanju enega tedna v domu Peca pri Mežici na Koroškem.
Takoj sem kontaktirala mojo prijateljico Doris iz Zagreba in odločili sva se, da se prijaviva. Kar nisem mogla dočakati dan, ko se bova zopet videli in preživeli skupaj 7 nepozabnih dni z prijatelji iz drugih držav kjer živijo Slovenci in nas združuje slovenska beseda: Španije, Francije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Avstrije, Nemčije....
Takoj po prihodu smo se organizirali v sobah, kako bomo bivali naslednji teden. Anja iz Niša je bila prva in kar rezervirala za nas sobo z balkonom, najboljšo sobo v domu.
Prvi dan smo pisali test, da nas lahko razdelijo v skupine. Vsak dan smo imeli tri ure pouka, potem pa kosilo in proste aktivnosti, ki so bile vsak dan drugačne.
Vozili smo se s kolesi pod zemljo v rudniku, kolesarjenje po rudniških rovih je bilo nepozabno doživetje, vozili smo se s kanui, jahali. Jaz sem skrbela za mlajše udeležence in učiteljice so napovedale, da bom zelo skrbna mama.
Večeri so bili sploh nepozabni. Toliko dobre volje in veselja je bilo, pa lepih prijateljev: Doris, Anja, Chris, Henry, .... Prehitro je minil teden in morali smo se nažalost posloviti, bogatejši za nove iskušnje, prijatelje in znanje slovenščine. Alma Maksumic
KAJ PRAVI LEGENDA
Legenda o Kralju Matjažu govori o možu, ki je vladal slovenskim deželam v času Karan-tanije. Matjaž je bil dober kralj, noč in dan so k njemu lahko prišli siromaki in zatirani in vsem je nudil pomoč in zaščito. Dal je kovati zlatnike in med njegovim vladanjem so na Koroškem vladali zlati časi. Ker so mu bili drugi vladarji nevoščljivi zaradi njegove mogočnosti, so združili svoje vojske proti njemu. S samo stotimi preživelimi junaki se je moral skriti v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila pred sovražniki. V votlini se je Matjaž usedel za mizo, ostali pa so se posedli po tleh okrog njega in zaspali. Legenda pravi, da se bo, ko mu brada zraste devetkrat okoli mize, prebudil. Takrat bo pred njegovo jamo sredi zime zrasla lipa. Od polnoči do ene zjutraj bo cvetela, potem pa se bo posušila. Takrat bo Matjaž s svojimi vojaki prišel ven, premagal in zatrl vse svoje sovražnike, pregnal krivico s sveta in spet zavladal Slovencem. Tako bodo na Slovenskem spet zlati časi.
...in koder bode njegova brada devetkrat okoli mize zrasla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod...
EKSKURZIJA V SLOVENIJO - PREKMURJE
TROPSKI VRT
Bili smo na ekskurziji v Sloveniji. Po zajtrku nam je učiteljica rekla da ima
presenečenje za nas. Vozili smo se z avtobusom pribljižno pol ure, se peljali skozi zelo ozko ulico in se pripeljali do velike stavbe. To je bil tropski vrt.
Svet orhidej. Bilo je pravo presenečenje. Vse je dišelo po rožah, vrtu, gozdu.
Zelo prijazna gospa nas je popeljala po vrtu, nam razkazala cel vrt in odgovarjala na naša vprašanja.
Bilo je zelo zanimljivo, ker sem spoznal veliko o orhidejah in videl čudovite barve orhidej. Imeli smo priložnost videti kako rastejo banane in ananas kakor tudi veliko drugih dreves. Imel sem občutek, da sem v džungli, samo živali so še manjkale, da bi imel pravi občutek džungle.
Menije bilo pravo presenečenje, ker sem želel da vsaj enkrat v življenju stopim v džunglo, da vidim im občutim, takšen gozd, in sedaj vem kako je to.
Veloko sem se naučil in vzljubil orhideje, katere kupujem ob priložnosti za praznike ali kot darilo za rojstni dan.
Ivan Miloševič
MEŠANI PEVSKI ZBOR AKCUS SELJO

\ i .
a *
Wr rf j
Ker od majhnih nog rada pojem, sem se leta 2013 odločila, da se vpišem v pevski zbor, saj petje izpolnjuje moje življenje. Petega februarja sem se vpisala v Akademsko kulturni center v Sarajevu, ki se imenuje Seljo. Mešani pevski zbor AKCUS SELJO ima približno od dvajset do trideset članov. V zboru so štirje glasovi. Sopran,
bas, alt in tenor. Zanimivo je, da imamo eno tenoristko. Vaje potekajo ob torkih in petkih ob 19.30. Dirigentka se imenuje Tijana Vignjevic, ki je odšla na podiplomski študij in jo je zamenjala Vesna Cikovic. V našem zboru pojejo pevci vseh starosti. Jaz sem najmlajša. Veliko nastopamo. Vsakemu, ki rad poje priporočam, da se vpiše v pevski zbor.
ANA BOŠNJAK

* (i	h n •
■ i
-.Sil 11 t
BILO JE ZELO LEPO
Učiteljica nam je povedala, da bomo odšli v Ljubljano na obisk in srečanje z učenci osnovne šole Bežigrad. Zgodaj zjutraj smo se zbrali in počasi odpeljali prosti Sloveniji. V Ljubljano smo prišli proti večeru.
Pričakali so nas otroci, njihovi starši in profesorica. Odpravili smo se k družinam. Midve z Denaido sva bili pri profesorici Ingrid Djukanovič in njeni hčeri Martini. Vsak dan posebej je bil polno zapolnjen. Bili smo na prireditvi Unicefa, pri pouku, ogledu NUK-a, prestolnice in znamenitosti, delavnicah ter Izseljenski matici v središču mesta. Vsi smo bili veseli, da smo bili v Ljubljani, kjer smo se imeli zelo lepo in veliko novega naučili.	MATEO STOJANOVIC
OTROK BI NAREDIL VSE, DA BI DOSEGEL SVOJ CILJ
IVAN MILOSEVIC
Majhen otrok je s starši hodil po mestu. Zagledal je slaščičarno z različnimi barvami
sladoleda. Takoj ga je hotel dobiti. A mama mu je hotela dopovedati, da ga ne more dobiti. Otrok je trmasto vztrajal in bil ves nesrečen. Potem je nadaljeval pri očetu. Tudi njega ni mogel prepričati. Otrok je še naprej vztrajal. Mama ga je odpeljala do bližnje klopce, se usedla in ga tolažila. Uspela je, ko mu je dopovedala, da ga dobi naslednji dan, če preneha izsiljevati. Mama mu je govorila zelo počasi in tudi otrok se je počasi umiril.
ALMA MAKSUMIC
Spomnim se znanega izreka. Cilj ne opravičuje sredstev. Ta nam sporoča, da vsak človek, tudi učenec ali mlajši otrok, naredil vse, da bi dosegel cilj. V življenju je zelo pomembno imeti cilj in biti pogumen, ter imeti dovolj veliko željo. Veliko otrok počne stvari zaradi staršev, da bodo oni srečni. Ampak, to ni prav. Pomembno je imeti svoj
cilj in narediti kar si želiš zaradi sebe in ne drugih. Ja bi se učila vso noč, da bi dobila dobro oceno. In vem, da samo s trdnim in vztrajnim delom dosežem uspeh. Tako bi vsak otrok moral imeti svoj cilj. Pomembno je tudi biti ambiciozen in imeti veliko željo. Ključ uspeha je v tem! Otroci, ki nimajo dovolj želja ne bodo uspeli. Kratko povedano! Svoj uspeh dosežeš sam s svojim delom.
DINO ČENANOVIC
Mislim, da imajo vsi otroci svoje sanje. Vsak bi rad v prihodnosti nekaj postal. A za nekaj postati, je potrebno veliko delati. Nič ne pride samo po sebi. Za uresničene sanje je treba veliko premagovanj in reševanj problemov. Človek je vsak dan izpostavljen novim vajam in zelo hitro se lahko zruši. Upam, da
bodo imeli veliko volje in se bodo sposobni boriti, da dosežejo svoje sanje in nikoli ne obupajo.
MATEO STOJANOVIC
Aleš je otrok, ki ima rad plavanje. Je zelo dober in ima uspeh. Ker ve, da bo tekmovanje trenira vsak dan, da bi zmagal. Tisti, ki
zmaga, je najboljši. Aleš na treningih dosega dobre rezultate. Je zelo vesel in komaj čaka tekmovanja. Trenira, da bi bil še boljši. Ampak, otrok, ki se imenuje Matjaž tudi želi biti najboljši. On ne trenira redno, na treningih ne dosega dobrih rezultatov. On bi vse naredil, da bi zmagal, da bo najboljši. Pred tekmovanjem, je vzel prepovedane substance in na tekmovanju seveda, zmagal. Matjaž je res naredil vse, da je dosegel svoj cilj. Toda, Matjaž se naslednjega tekmovanja verjetno ne bo udeležil. Sedaj je najboljši, toda kaj bo jutri se ne ve.
TARIK CENANOVIC
Da postaneš nekdo, moraš biti zelo ambiciozen. Potrebno je veliko truda in sreče! Ko postajaš starejši se odpira veliko poti in vrat, a
mi si sami izbiramo svoje priložnosti. Ko začnemo sami razmišljati in si odpirati nove naloge, pričnemo uresničevati svoje cilje. Samo sami lahko samega sebe prepričamo in si rečemo, da bomo v življenju dosegli svoje cilje.
UČIMO SE SREČE
Danes je težko imeti pravega prijatelja. Mnogi prijateljstvo izkoristijo. Dokler imaš denar in se s teboj zabavajo, so zraven, ko pa pridejo težki časi, ko potrebuješ pomoč, te pustijo in mislijo nase. Vse se spreminja. Tudi ljudje. Veliko ljudi je ljubosumnih. A jaz imam svoje prijatelje. Ni jih veliko, ampak dovolj, da lahko prečkam cel - ves svet.
SABINA ČORIC PUTERI
Odpiram oči in gledam igrivo sonce v svoji sobi. Kako lepo se je že samo zbujati s soncem, ob ptičjem petju in vonju pomladi, ko so še vedno hladna jutra. Približujem se oknu in opazujem. Ljudje v pisanih oblekah, z nasmeški na svojih licih ali blaženosti v očeh, hitijo v službe. Kaj je to sonce, kaj sonce učinkuje na ljudi na tak način?
Sonce je tiso, ki prebuja vso naravo, ko spomladi vse prične cveteti, ko se vonja kar se počasi prikazuje iz mrzlih tal. Cvetice cvetijo, trava malo diši, sonce pa ves čas toplo sveti. Ljubim pomlad, veselim me, da so vsi ljudje okoli mene veseli in srečni.
SABINA ČORIC PUTERI MOJA MAMI
Zelo težko je opisati nekoga, ki ga imaš zelo rad. Nežen pogled, razumevajoče oči, ljubezen v vseh besedah, lahko pokaže samo mama. Nihče drug. Mama je tam, ko jo rabiš, pa čeprav je fizično daleč stran. Otroci pogosto ne razmišljajo o tem a se zavedajo, da so mame blizu, vedno tam kjer jih rabimo.
Moja mama je blage, nežne narave, vedno nasmejana. Nežen pogled njenih modrih oči, vedno čutim ob sebi. Z njim me pocrklja, nežno, z veliko ljubezni. Zelo pogosto ne razumemo pomembne vloge matere, toda, ko se poglobimo, spoznavamo, da smo ji zelo podobni. V življenju je toliko oseb, ki jih imamo radi in jih ljubimo, a posebno mesto v mojem srcu pripada nežni, dragi osebi- moji mami.
Aida Berisalic MESTO CVETJA nadaljevanje zgodbe
Nekoč, nekje je bilo majhno mesto. Ni bilo nič posebnega. Bilo je čisto navadno, kot toliko drugih mest. Tudi prebivalci niso bili nič posebnega. Živeli so, kot vsi drugi ljudje kateregakoli mesta na svetu. In vendar so imeli eno posebnost. Eno samo, a dovolj veliko, da jih je ločila od prebivalcev drugih mest- nadvse so ljubili cvetje.
Cvetje je bilo povsod.- narisano na oblačilih, stenah, hišah, avtomobilih, tudi na cestah. Vsak travnik je imel vsaj en cvet. Mesto je čarobno dišalo po cvetju celega leta. Enega dne, se je v mesto pripeljal hudoben človek, ki ni ljubil niti sebe niti drugih ljudi. Ker on sam ni bil srečen, ni mogel opaziti, da tudi drugi niso srečni. Ene noči, pa je s črno barvo pobarval vse hiše in avtomobile v svoji soseski. Potrgal je cvetje z vrtov in s travnikov in ob zori odšel spat. Zbudil se je pozno popoldne. Občutil je intenzivno dišavo. Nič ni razumel. Odprl je vrata in videl na stotine posod polnih cvetja okoli svoje hiše. Na bližnjih hišah in avtomobilih so bili narisani še lepši cveti. Na vrtovih in travnikih, pa so bili posejani še bolj dišeči in pisani cvetni aranžmaji. Ko se je bolj natančno zagledal v cvetje pred svojo hišo, je opazil, da je z rdečimi rožami napisano: DOBRODOŠLI V NAŠE MESTO!
Hudo neprijazen človek, se je odločil pridružiti družbi srečnih ljudi. Opravičil se je ljudem in od tedaj dalje, je imel najbolj urejeno hišo v CVETNEM MESTU.
MATI ANCI, MOJA PRVA
/IZ DRUŽINSKEGA ALBUMA/ POSNETEK IZ TIVOLIJA, LETA 1940, KJER SEM NA SLIKI Z MOJO LETO IN POL STAREJŠO SESTRICO VESNO, KI JE ŽAL, DVE LETI KASNEJE ZARADI NEOZDRAVLJIVE BOLEZNIŠKRLATINKE, MNOGO
PREZGODAJ UMRLA. STARŠI SO BILI NEUTOLAŽLJIVI IN MAMA JE NEKAJ ČASA PREŽIVELA V BOLNIŠNICI.
UCLITELJICA
Mrzlega jesenskega jutra, leta 1944, po koncu druge svetovne vojne, me je mama vzela v krilo. Hodil sem v prvi razred Osnovne šole v Bjelovarju, kjer je bil pouk vsak ponedeljek, po eno šolsko uro v nezakurjenem prostoru. Mama je bila moja prva učiteljica. Odprla je Čitanko, avtorja Vladimirja Nazoija, tiskano leta 1940, katero še vedno hranim v svoji knjižnici. Naučila me je prvih črk.
Ko se je oče istega dne vrnil, sem mami in očetu napisal vse črke na list papirja, ki sem ga iztrgal iz starega zvezka. Dobil sem dobro oceno. Nato je mati prižgala svečo in počutili smo se kakor ob praznikih. Naslednje jutro sem dobil novo nalogo. Prebrati se moral pravljico, napisano v slikanici.
Od takrat dalje, so tudi knjige pomembne prijateljice, v mojem življenju.
Zoran Doršner
KREATIVNO PISANJE
VETER VETER PIHA
VETER PIHA, REČE MAMA VETER PIHA, REČE MAMA IN GLEDA VETER PIHA, REČE MAMA IN GLEDA SVOJEGA OTROKA VETER PIHA, REČE MAMA IN GLEDA SVOJEGA OTROKA, KAKO SE IGRA VETER PIHA, REČE MAMA IN GLEDA SVOJEGA OTROKA, KAKO SE IGRA IN GA HOČE POVABITI
VETER PIHA, REČE MAMA IN GLEDA SVOJEGA OTROKA, KAKO SE IGRA IN GA HOČE POVABITI DOMOV NA KOSILO
VETER PIHA, REČE MAMA IN GLEDA SVOJEGA OTROKA, KAKO SE IGRA IN GA HOČE POVABITI DOMOV NA KOSILO, KATEREGA JE SAMA PRIPRAVILA.
MATIC STARE
Učenci iz Kaknja se predstavijo
Jaz sem Alen Drijenčic. Star sem enajst let. Hodim v šesti razred osnovne šole. Sem odličen učenec. S prijatelji treniram košarko v KK kakanj in sem kapetan ekipe. Ko bom starejši bi rad igral v reprezenatnci Bosne in Hercegovine ali Slovenije. Ob košarki imam zelo rad glasbo. Igram male bobne v rudarskem in šolskem orkestru in sem član kulturno umetniškega društva folklorna sekcija. Ob sobotah se
učim govoriti slovensko, saj sem po mojemu dedku Slovenec. Dedek je prišel v Kakanj iz Trbovelj.
Sem Emina Biščo. Nisem edinka. Imam starejšega brata. Njegovo ime je Irnis. Hodim v šesti razed osnovne šole in imam zelo rada odbojko. Tako kot večina otrok tudi jaz zelo rada poslušam glasbo. Rada hodim k dopolnilnemu pouku slovenščine. Lepo je bilo na tekmovanju Male sive celice v Banja Luki. Veselim se odhoda v Slovenijo, ker bom lahko spoznala nove prijateljice in prijatelje. Moja najboljša prijateljica je Asja, ki se tudi uči govoriti slovensko.
Matej je moje ime. Pišem se Tunjič. Rojstni dan praznujem poleti. Star sem enajst let. Moj najljubši šport je nogomet. Živim s setro, mamico in babico, ki ima osemdeset let. V Sloveniji imam sorodnike. Veselim se vsakega odhoda v Slovenijo. Zelo rad imam živali in upam, da jo bom enkrat tudi lahko imel.
Stara sem deset let. Ime mi je Asja. Imam veliko hobijev. Treniram odbojko, igram ki-
taro, hodim k folklori in slovenščini. Rada potujem. Všeč mi je Slovenija. Spoznala sem mesto Banja Luka, ki je tudi zelo lepa. V lepem spominu imam mesto Kikinda. Moja zelo dobra prijateljica je Emina, s katero se veliko družim. Imam tudi druge prijateljice in prijatelje s katerimi se družim v šoli.
Jaz sem srednješolka El-dina. Stara sem petnajst let. Dve leti se učim govoriti slovensko. Moj hobi je kuhanje in najraje sama pripravljam vse za kuhanje. Tudi pečem rada in upam, da se bom nekoč postala prava mojstrica v tem poklicu. Imam veliko prijateljic in nekatere hodijo tudi k pouku slovenščine ob sobotah.
Benjamin Drijenčic je moje ime. Letos zaključujem devetletno šolanje. Zelo rad imam šport, najraje košarko. Moj idol je Gašper Vidmar. Ob košarki rad igram trobento. Naslednje leto bom odšel na Srednjo glasbeno šolo, potem pa želim študirati v Sloveniji na glasbeni akademiji in postati profesor glasbe. Sem odličen učenec,igram v šolskem orkestru in zelo rad potujem in sem bil že velikokrat v Sloveniji, ki je zelo lepa.
Priimek Špec je iz majhnega kraja Makole pri Ptuju. Jaz sem Anderej Špec in sem se začel učitii slovenski jezik. Rad bi se ga naučil zelo dobro, saj bom mogoče šel za kakšno leto v šolo v Slovenijo. Rad bi postal dober av-tomehanik in bi rad popravljal velike kamione. To so moje sanje. Rad imam tudi nogomet in imam veliko prijateljev.
Papirna tehnika
Za početak uzmemo salvetu, izrezemo motiv po želji te ga posebnim ljepilom za salvete zaljepimo na predmet. Od velike važnosti je da ravnomjerno raspodijelimo ljepilo. Nakon ljepljenja potrebno je malo pricekati da se predmet osusi.	Ana Bošnjak
Slike: Ključ, Sanski Most in Prijedor - gibanje izseljevanja do 1991 (vir: popis 1991; analize avtorja)
PRUEDOI	UHifclMOlT
Seveda ne gre celotne slike reducirati zgolj na tri dominantne etnične opredelitve. Pomembni so bili tudi Slovenci, ki so se po letu 1961 pričeli intenzivneje izseljevati v Slovenijo. Na prikazanem območju so denimo predstavljali 3% izseljenih ob 10% Hrvatov, 36% Muslimanov/Bošnjakov, 28% Srbov in 23% drugih (med njimi so poleg neopredeljenih prevladovali Jugoslovani in regionalno opredeljeni).
Z vidika Slovencev, je bilo izseljevanje v Slovenijo do leta 1991, izrazito pomembno. Namreč, med 61.302 izseljenimi iz Bosne-Hercegovine je bilo kar 4.332 Slovencev ali 7%. Po istem popisu jih je takrat v Bosni-Hercegovini ostalo še 2.190 (vir: popis 1991, SURS). To jih uvršča med skupine z najvišjim emigracijskim koeficientom glede na njihovo skupno število. Če pogledamo delež Slovencev v primerjavi z vsemi etnično samo-opredeljenimi, pa ugotovimo, da predstavljajo skoraj desetino (9%). Z izjemo »Ostalih« (3%) so glavne tri etnične skupine zastopane neadekvatno siceršnji strukturi v Bosni-Hercegovini. Med izseljenci je precej več Srbov kot v celokupnem prebivalstvu (38% proti 31%). Hrvati dosegajo podoben delež (18% proti 17%), medtem ko je delež Muslimanov/Bošnjakov bistveno nižji (43% proti 33%). Tudi to je en pokazatelj, zakaj se je etnična slika v
Bosni-Hercegovini skozi zadnja desetletja v Jugoslaviji tako spreminjala. (Slika).
Slika: Etnična struktura priseljenih v Slovenijo iz Bosne-Hercegovine (vir: popis 1991; analize avtorja)
Obdobje po 1991
Poleg Bosenske krajine moremo kot pomembno izseljensko območje Bosancev šteti tudi Posavino s Semberijo (30% vseh priseljencev iz Bosne-Hercegovine do leta 1991). Zlasti po letu 1991 se težišče izselitev nekoliko notranje spremeni. Če je v jugoslovanskem času močno prednjačila Bihaško-Cazinska krajina in osrednje krajiški trojček Banja Luka-Prijedor-Sanski Most, je po letu 1995 v Bosni-Hercegovini in po daytonski ureditvi države še narasel delež priseljenih iz Ključa, upadel pa denimo delež priseljenih iz Prijedora. Prav območje Ključa je bilo razdeljeno z daytonsko demarkacijo. Tudi v širšem posavskem delu je dodatno napredovalo območje Doboja in Bijeljine.
Po popisu 1991 je priseljeno prebivalstvo iz Bosne-Hercegovine v Sloveniji predstavljalo približno 39% vseh priseljenih iz območja nekdanje SFRJ. S tem so prehiteli Hrvaško (38%), ki je bila dolga desetletja ključni bazen imigracije v Slovenijo, seveda predvsem zaradi dolge meje in tradicionalnih živahnih čezmejnih stikov. Še leta 1981 je Bosna-Hercegovina predstavljala le 30%, Hrvaška pa denimo kar 43% vseh priseljenih iz območja nekdanje SFRJ. Zato pa je po prvem popisu v samostojni Sloveniji leta 2002 delež vseh priseljenih iz Bosne-Hercegovine narasel na 46%, delež Hrvaške pa upadel na 32% (Josipovič 2006: 243-250). To kaže na burno migracijsko dogajanje, ki se je nadaljevalo tudi v času po uvedbi državnih meja in zapletenih postopkov pridobivanja pravice bivanja v Sloveniji.
Prostorska distribucija Bosancev in Hercegovcev v Sloveniji
Iz spodnje slike vidimo, da je priseljevanje iz Bosne-Hercegovine (rumena barva) v času SFRJ in po njenem razpadu ostalo skoncentrirano na območje nekdanje Kranjske in Goriške. V Sloveniji je 963 naselij, kjer med priseljenimi prevladujejo tisti iz območja Bosne-Hercegovine. Za Hrvaško je takih naselij 2111 (rdeča barva), ali več kot tretjina vseh. Dodati velja še 229 naselij, kjer je število priseljenih iz BiH ali Hrvaške izenačeno. Če odštejemo 2097 naselij, ki so bodisi prazna, ali pa imajo zelo majhno število prebivalcev, ostane nekaj manj kot 4000 naselij, kjer so bili zabeleženi priseljeni z območja nekdanje SFRJ. Torej Bosanci in Hercegovci prevladujejo v četrtini teh naselij.
Slika: Priseljeni glede na prevladujoče območje izselitve (vir: Josipovič 2006)
V Sloveniji je po letu 1991 postal zlasti zanimiv fenomen regionalno pogojenega etničnega samo opredeljevanja prebivalstva, ki se je do leta 1991 opredeljevalo kot Muslimani.
Zlasti v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem je postalo popularno opredeljevanje za Bošnjake, medtem ko je na Savinjskem in na Severnem Primorskem prevladala opredelitev za Bosance. Opredelitev Muslimani je še vedno prisotna, vendar največkrat tam, kjer hkrati prevladuje opredelitev Bošnjak. Vidimo, da lahko skozi geografsko analizo priseljevanja v Slovenijo zelo razločno razbiramo konture emigracijskih procesov v Bosni-Hercegovini.
Namesto zaključka: Novi časi - nove migracije
Danes žal več ne moremo enostavno primerjati slovenske emigracijske strukture z nekdanjo v obdobju SFRJ. Zadnji popis iz leta 2011 je bil v Sloveniji le še registrski, tako da so bili vsi podatki zanj pridobljeni iz raznih evidenc, registrov in kartotek. Poleg tega se je od leta 1991 dvakrat bistveno spremenila definicija prebivalstva. Najprej leta 1995, ko so bili k prebivalstvu šteti tudi stalno prisotni tuji državljani, stalno odsotni slovenski pa vanj niso bili več šteti. Nato pa še leta 2008 kot posledica harmonizacije z evropsko definicijo. Po tej je bilo v prebivalstvo šteto tisto, ki je imelo najmanj eno leto običajno prebivališče v Sloveniji ne glede na državljanstvo in na status začasnosti oziroma stalnosti. Pod vplivom te definicije smo iz prebivalstva izgubili zdomce, pa vse tiste stalne prebivalce, ki so začasno zapustili Slovenijo, hkrati pa smo v slovensko prebivalstvo pridobili vse tiste, ki imajo ne glede na državljanstvo v Sloveniji običajno (stalno ali začasno) prebivališče. Po popisu 2011 je bilo tako v Sloveniji 198.242 oseb s prvim prebivališčem na območju nekdanje SFRJ (brez Slovenije), od tega 96.897 ali 49% iz Bosne-Hercegovine, kar je že tako-rekoč polovica. Če bi primerjali podatke iz leta 1991, bi zaradi sprememb definicije, nezakonitega izbrisa in mortalitete danes namesto 61.302 oseb našteli le še 54.716 priseljenih do leta 1991! Zato pa beležimo skoraj 11.000 priselitev v devetdesetih letih, in dobrih 31.000 samo v letih 2001-2010, kot posledici pregrete gospodarske rasti zlasti v gradbeništvu. Vendar pa je skupno le 58.165 med njimi s slovenskim državljanstvom. To kaže na zelo zaostrene pogoje pridobivanja slovenskega državljanstva.
Poleg Bosancev se po letu 1991 v Slovenijo intenzivneje priseljujejo tudi Hercegovci, zlasti iz širšega območja etnično razdeljenega Mostarja. Večina teh priseljencev živi v Ljubljani, kjer tudi sicer prebiva ena tretjina vseh priseljenih v Sloveniji (75.000 od 228.000). Ljubljana nasploh ostaja migracijski center za priseljene iz Bosne-Hercegovine, čeprav temu v preteklosti ni bilo tako.
Viri in literatura:
Josipovič, D. 2006: Učinki migracije v Sloveniji po II. svetovni vojni. ZRC Založba, Ljubljana.
Josipovič, D. 2013: Psevdoprostovoljne migracije na primeru notranje jugoslovanskih migracij. Ars & Humanitas.
Popisi prebivalstva 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana
Damir Josipovič
LPZ Medvode
* v v-,Jw /!
\ > ' > 1

i} T

S posredovanjem Branka Celarja, pevca našega zbora, ki je na začasnem delu v Sarajevu, smo se letos prvič udeležili prireditve Cankarjevi dnevi, ki jih že vrsto let prireja Slovensko kulturno društvo 'Cankar', Sarajevo. S pripravami na sodelovanje smo začeli že lani, saj smo po telefoničnem Brankovem povpraševanju o prostih terminih v letu 2013 prejeli uradno povabilo na sodelovanje že novembra 2012.
No, seveda, konkretne priprave so stekle v letošnjem letu in smo jih intenzivirali vse do sredine maja. Vzporedno s pripravami na sodelovanje na Cankarjevih dnevih smo se pripravljali še na nastop v Banja Luki, kjer smo sodelovali na njihovem koncertu en večer pred nastopom v Sarajevu. Komuniciranje je potekalo zelo tekoče, za kar se ob tej priložnosti zahvaljujem članici društva Majdi Šekli, ki je na vsako naše povpraševanje odgovorila zelo hitro in jasno.
Glede na to, da smo nekateri člani zbora po drugih relacijah že bili v Sarajevu, smo organizatorje, ki jih je ob tej priliki (najbrž pa tudi sicer) vodil Samo Čolak, zaprosili, da nam omogočijo - kolikor bo dopuščal čas - ogled izvirov reke
Bosne ter vse bolj znani Zaviti stolp, atrakcijo Sarajeva iz povojnega obdobja. Ogledati smo si želeli še kaj, np. Baš čaršijo, kar pa smo prepustili našim do tedaj še neznanim gostiteljem.
Gostitelji so nas in druge nastopajoče iz tujine, nastanili v prijetnem hotelu Imzit Dobrina, ki je za dan in pol postal naš 'bazni tabor', če se izrazim po alpinistično. Do vseh lokacij, na katere smo bili namenjeni oz. nas so vodili gostitelji, je bil enostaven in hiter dostop. Zato ni prihajalo do časovnih stisk in je vse naše bivanje v Sarajevu potekalo mirno in brez nervoze. Morda smo prav zato suvereno opravili svoj del nastopa, ki so ga poslušalci ocenili kot povsem zadovoljivega. No, zadovoljni smo bili tudi
sami. Kadar pa je zadovoljstvo obojestransko, je pa tudi splošna ocena pozitivna.
Poslušalcem smo predstavili del repertoarja, ki ga je naš zborovodja Janez Čadež poslal g. Samu in ge. Majdi kak mesec pred našim odhodom v Bosno in Hercegovino. Na koncertu smo ga na željo organizatorjev nekoliko skrčili, vendar pa smo med prireditvijo izpuščene 'komade' zapeli zvečer po večerji, ki se je tradicionalno raztegnila v splošno druženje z drugimi zbori in predstavniki društva Cankar.
Pred koncertom, ki je bil 18. maja, za nas z nenavadno zgodnjim začetkom, smo imeli ravno dovolj časa, da smo si ogledali izvire Bosne, ki sta nam jih razkazala g. Samo in njegova soproga. Vsi smo bili navdušeni nad urejenostjo okolja, ki je že dolgo nazaj spremenjen v park, ki ga obiskuje mlado in staro. O lepoti te lokacije mi je govoril že oče, ki je še v Kraljevini Jugoslaviji služil vojaški rok v Rajlovcu pri Sarajevu, jaz pa sem lahko njegovemu navdušenju potrdil pred leti in tokrat ponovno še enkrat. Prav vsi udeleženci tega ogleda so se strinjali, da je bila izbira ogleda zadetek v polno tega toplega majskega popoldneva.
Dan po koncertu smo si ogledali še zanimivejši del Sarajeva z Zavitim stolpom in Baš čaršijo vred. Na ti dve lokaciji, vmes pa na krožno vožnjo in kratek sprehod po mestu, nas je vodil predsednik društva Cankar Asim Kulenovic. Pokazal je, da je vsestranski poznavalec mesta, ki je tudi aktivno sodeloval v njegovi obrambi med žalostno štiriletno vojno v tej večnacionalni državi. Na koncu nam je skoraj zmanjkalo časa za vse oglede in smo vožnjo ter kasnejše pohajkovanje po mestu končali pred slovenskim konzulatom, kjer smo na pločniku pred njim zapeli nekaj pesmi, kot jagodo na torti pa pustili za konec še Prešernovo Zdravljico.
Zadovoljni glede uspelega nastopa in polni vtisov smo se pozno popoldan podali proti domačim Medvodam...
Marko Koračin, predsednik Kulturnega društva Simon Jenko - Lovski pevski zbor Medvode
Gostovanje
Dolgo smo pričakovali trenutek, ko bomo odpotovali v Sarajevo. Sicer nam je vedno najljubše, kadar potujemo v Slovenijo, vendar nas je misel obiskati rojake v Bosni in Hercegovini zelo mikala.
Večina med nami je v mislih obujala slike iz prejšnjih časov, ko smo že obiskali to lepo mesto, in se spaševala, ali se je veliko spremenilo. Nekateri, posebno mlajši, pa še nikoli niso bili tam in so bili prav radovedni. Poln avtobus je krenil v soboto, 11. maja ob petih zjutraj iz Splita. Kar čudno smo se počutili, saj ponavadi potujemo celo noč, preden pridemo na cilj. Tokrat pa smo potrebovali pičlih šest ur in sploh nismo občutili utrujenosti.
V hotelu Saraj so nas ljubeznivo pričakali in namestili. Po kosilu so se nekateri sprehodili po Baščaršiji, zgodovinskem in kulturnem centru Sarajeva, drugi pa so preverili udobnost postelje.
Popoldne je prišla po nas članica Slovenskega kulturnega društva Cankar in nas popeljala na vodeni panoramski ogled mesta. Povedala je veliko zanimivega s tisto določeno dozo humorja, ki se ga naleze vsak, ki prebiva v Bosni.
Na gostovanje ob XX. Cankarjevih dnevih je SKD Cankar iz Sarajeva, povabil MePZ Triglav Split že v jeseni. Naš zbor se je vabilu z veseljem odzval in pridno vadil. To se je tudi videlo, saj je bil celovečerni koncert našega zbora vrhunec prireditve, ki je bila v Frančiškanskem mednarodnem študentskem centru na Grbavici. Poleg našeg zbora so v uvodu nastopili mladi mandolinisti, mešani zbor SKD Cankar Camer-ata Slovenica in mlada pianistka iz Makarske. MePZ je s štirindvajsetimi skladbami suvereno vladal na odru. Od začetka do konca so zveneli ubrano in močno in zborovodkinja Tanja tudi za trenutek ni dovolila, da bi tempo padel. Lepo jih je bilo poslušati, pa tudi gledati v novih oblekah. Publika je bila navdušena in pevcev kar ni pustila z odra.
Pesem pa se je nadaljevala tudi po koncertu v avli. Domačini so nas povabili v svoje društvo, kjer so nas pogostili s pravimi čevapčiči, klobasami in najboljšimi lepinjami na svetu. Ob prijetnem klepetu in zopet pesmi je večer mimogrede minil.
Nedeljsko jutro je bilo žal deževno in zato nismo izbrali izlet na Vrelo Bosne. Na poti proti domu smo se ustavili v Jablanici in si ogledali porušen most na Neretvi, kjer se je med Drugo svetovno vojno odvijala bitka za ranjence. Našim mlajšim članom smo priredili zgodovinsko uro.
Še en postanek smo imeli na poti domov. V Mostarju smo si vzeli kar dve uri časa za ogled mesta in kosilo po lastni izbiri. Seveda - zopet čevapčiči. Zdaj jih pa nočem videti. Vsaj en mesec, razen, če bom zopet šla v Bosno.
Ana Matusinovic
21. teniski Memorijal "Jan Doršner"
Titulu odbranio Nerman Fatic -član Devis kup reprezentacije BiH
>(/> ■
u
O
</d
Pobjedu na 21. teniskom Memorijalu odbranio je mladi član Devis kup reprezentacije BiH Nerman Fatic (TK Junior, Hadžici) u meču u tri seta 2:6, 6:4 I 6:3 protiv takode reprezentativca Ismara
Gorčica.
Fatič je ponovo osvojio prelazni pehar i nagradu od 600 KM, dvostruko više od protivnika. U konkurenciji seniorki mlada Nerma Čaluk pobijedila je u dva seta sa 6:4 i 6:4 vršnjakinju Lejlu Čolič i osvojila 400 KM, a obje takmičarke su iz kvalitetnih vogoščanskih klubova.
Prvi ovogodišnji seniorski turnir i kategorije prema kalendaru TS BiH, a koji se u kontinuitetu održava od 1993. godine, igrao se na otvorenim igralištima TA HEAD Vo-gošča u okviru obilježavanja tradicionalnih Cankarevih dana.
Tehničku organizaciji po povoljnim vremenskim uslovima od 27.- 28. 4. 2013. godine vodio je TK Iskra Teen, a vrhovna sudinica turnira ispred TSBiH bila je Hana Mehmedagič, prva u TSBiH sa interna-cionalnom ITF licencom.
Nagradni fond od 2.000 KM za osam na-jboljih od ukupno petnaest učesnika obezb-jedili su Ministarstvo kulture i sporta KS, SD Cankar, Stambeni fond KS i Comprex d.o.o., a Juvelirnica Sofič je izradila osam posrebrenih medalja sa siluetom grada Sarajeva dok je SD Cankar dodijelio diplome.
Prvog dana turnira članovi Počasnog odbora Memorijala Jana Doršnera (1969 -1992.), predvodeni teniskim veteranom Halidom Bikičem, kao i članovi Upravnog odbora SD Cankar, predvodeni predsjed-nikom Asimom Kulenovičem, Janovi vršnjaci i prijatelji iz njihovog matičnog Skijaškog kluba Željezničar i SSBiH, te obitelj položili su proljetno cviječe na Koševu, na grob stu-denta i borca slovenačkih korijena, palog na prvoj liniji odbrane grada Sarajeva.
Zoran Doršner
Utrinki s Cankarjevih dnevov
v Sarajevu
„Camerata Slovenica" , mešani pevski zbor SKD Cankar Sarajevo, je imel začetku junija 2012, izreden koncert na odprtem v centru Umaga - v atriju „Puč-kog otvorenog učilišta". Po kratkem,a zelo lepem druženju s člani SKD AJDA, smo se poslovili z „nasvidenje v Sarajevu". Kmalu smo dobilil vabilo, da bi naša vokalna skupina nastopila na Cankarjevih dnevih 18.maja v Sarajevu, kar smo z veseljem sprejeli.
In tako se je naša pevska skupina in še kakih 20 članov, ki so se nam pridružili, v petek, 17.maja napotila v Sarajevo Pot je s krajšimi postanki trajala kar 10 ur, vendar smo se takoj po prihodu v Sarajevo napotili na „ vrelo Bosne". Tam smo uživali v lepi naravi, žuborenju vodnih kapljic in sprehodu po aleji. Voda, bujna vegetacija, svež vetrič z Ig-mana in nedotaknjena narava ustvarjajo nepozabno doživetje. Tisto kar pa je najljepše, je sama reka Bosna, ki izvira iz nekoliko močnih kraških izvirov na nadmorski višini 492 m na področju Igmana. Flora in fauna sta bogati in specifični in tako podarita ambientu posebno vrednost.
Drugo jutro smo se napotili na ogled „Tunela spasa" na Dobrinji. Že sam vhod je pretresljiv, ker je tam zabetonirana granata, ki je vzela šest mladih življenj na samem začetku. Nizek, mračen tunel, spomladi in jeseni poln vode, je bil rešitev za prebivalce Sarajeva, ki so hodili po hrano v vasi pod Igmanom ali pa za ranjence, ki so jih prevažali do bolnice v Sarajevu. Dolg je 800 m, gradili so ga 4 mesece in 4 dni in je živ dokaz, kako volja za preživetjem daje tudi nadnaravne moči. V tišini smo si ogledali film o gradnji tunela in granatiranju Sarajeva. To nas je močno potreslo in vse kar lahko rečemo je: Naj se nikoli ne ponovi.
Naša vodička Dina iz SKD Cankar, nas je peljala v center mesta, kjer smo si ogledali „Gradsko vijecnico", ki je danes samo težko ranjen spomenik, ker je v granatiranju zgorelo 90% njenih zakladov neprecenljive vrednosti: knjižnico, ki je hranila zgodovinsko pričevanje o BIH, pisane dokumente njene identitete. Nasproti čez Miljacko je Inat-kuca, malo dalje pa Latinski most, kjer je leta 1914 Gavrilo Princip izvedel atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda- razlog za začetek 1.svetovne vojne. Preko Baščaršije smo prišli do Gazi-Husrevbegova Vakufa, znanega kot Be-gova džamija. Po islamski tradiciji je bogastvo, ki ga človek v življenju pridobi treba deliti s tistimi, ki ga nimajo in vlagati v javno dobro. To je naredil tudi Gazi Husrevbeg, poveljnik Bosanskega sandžaka 1521-1541 in tako je nastala najlepša sakralna islamska zgradba na Balkanu. Seveda smo popili tudi malo vode iz „česme" na izhodu iz džamije, kar pomeni da se bomo v Sarajevo še vrnili.
Potem smo se povzpeli navzgor do Svrzine kuce- tipične muslimanske hiše z visokim obzidjem, skromna navzven, ampak lepi in bogati znotraj, ker je njihova tradicija ta, da ustvarjajo lepoto in bogato zase, ne pa za razkazovanje drugim. Vse sobe so opremljene kot dnevne sobe, razlikujejo se le po velikosti, prelepih ornamentih, blazinah na lesenih zabojih, zavesah in detajlih na zidu -lepe drage ure, pa mizice za serviranje kave. Vsaka soba ima veliko peč, ki greje prosto , segreva vodo in je povezana s kopalnico, znano kot hamam. Zvečer se na tla postavijo žimnice in tako postane spalnica.
Ker smo bili kar malce utrujeni in lačni, smo se okrepčali s čevapi pri Želji in popili kavico na „Slatkem cošetu." Še nekaj časa smo imeli za potepanje po Baščaršiji in nakupi suvenirjev ter bosanskih dobrot in se hitro odpravili do hotela, da smo se preobleki, ker se je ob 18. Auri že začel koncert v dvorani „Franjevačkog medunarodnog studentskog centra". Na prireditvi so bili prisotni: predstavnik slovenskega veleposlaništva v Sarajevu , predsednik SKD Cankar, naši rojaki iz Sarajeva, naši Ajdovci in Slovenci iz Medvod.
Prvi je nastopil Lovski pevski zbor iz Medvod, ki je zapel 7 slovenskih pesmi in kot presenečenje Ružo crvena v hrvaščini. Potem je nastopila naša vokalna skupina Ajda. Bile smo polne treme, še posebno zato, ker zbor iz Medvod obstaja že 12 let, Camerata pa poje že od leta 1994 in je „zakon zase"za celo stopničko nad vsemi zbori, kar smo jih poslušali do sedaj. Mi pojemo šele dobro leto dni. Kljub neprespani noči naše dirigentke Vesne Car, se je na koncu vse dobro izteklo. Zapele smo 7 starih ljudskih slovenskih pesmi, ki so jih pele naše matere, babice in prababice in tako tudi me prispevale k temu, da se ljudske pesmi ne bi pozabile. Nagradili so nas z dolgim aplavzom.
In „šecer na kraju": ena in edinstvena Camerata Slovenica se je še enkrat izkazala pod maestralnim vodstvom dirigentke Melite z različnimi pesmimi, končali pa so z črnsko duhovno „Nobody knows". Na koncu smo si izmenjali simbolična darila. Dobili smo almanaha Zore Cankarjeve in prisrčen suvenir z napisom „V spomin na obisk Sarajeva in prvi nastop za SKD Cankar, Sarajevo 18.05.2013." Mi pa smo jim prinesli dašek Mediterana v košari z rožmarinom, lovorjem, vinom, oljčnim oljem,do-mačo marmelado in suhim sadjem. Sledila je skupna večerja v hotelu Imzit na Dobrinji, kjer smo se družili in veselili, zazvenele so pesmi vseh izvajalcev ob živi muziki in harmoniki zborovodje iz Medvod. Žal smo se ob polnoči morali posloviti, ker smo drugo jutro že zgodaj odpotovali proti Umagu, da bi se lahko udeležili lokalnih volitev, prepolni vtisov in nepozabnih doživejj.
Septembra 2013, sem pričela z učenjem dopolnilnega pouka slovenščine in slovenske kulture v Sarajevu in Kaknju.
Prihajam iz Slovenije. Sem rojena Ljubljančanka in Slovenka po svojih starših.
Moja življenjska pot je povsem vsakdanja, vezana na prelomnice, ki označijo vsakega posameznika od rojstva dalje, kar je povezano s šolanjem do pridobitve univerzitetnih diplom, poroke, materinstva in opravljanja službe do upokojitve.
Vsako življenjsko obdobje na svoj način označi človeka in tako je tudi mene. Z leti so vedno bolj živi spomini, ki se navezujejo na otroštvo, ki sem ga preživela s starimi starši v Trnovem, na obrobju Ljubljane, seveda pa tudi na čas s svojima staršema, ki sta prerano preminula. Rosno mlada sem se poročila in si z možem ustvarila družino z rojstvom hčere Vesne in sina Jerneja, ki je očka dvema deklicama in tako imam sedaj zelo lepo vlogo babice.
Čas mojega službovanja se je navezoval na delo z otroki, tako v knjižnici, kakor v razredu. Ob tem sem bila svetovalka mnogim mladim bibliotekarjem. Delo z otroki sem opravljala z velikim zadovoljstvom in še večjo odgovornostjo, saj vsak učitelj s svojim vzgledom in prenašanjem zgodb preko literature poskuša vnesti strpnost, razumevanje in spoštljive medsebojne odnose. Leta 2000, sem se v ZDA prvič srečala z volentiranjem in od tedaj
d
dalje vseskozi delam v nevladnih organizacijah. V Društvu univerzitetnih žena in Unicefu, z aktivnostmi opozarjamo na pomoč potrebnim ljudem. Sama sem se preko misijonskega centra v Ljubljani udeležila dela v Indiji, kjer sem v majhnem kraju Schilon - SV delu pod Himalajo, docela izkusila, kaj pomeni živeti brez vode, elektrike, zdravnika, prevoznega sredstva, kjer ljudje umirajo zaradi pljučnice in so domovi za umirajoče prepolni mladih teles. In ravno to kratko obdobje me je izjemno zaznamovalo. Seveda, pa se ne ukvarjam le s poučevanjem. Zelo rada imam glasbo in sem pela v pevskem zboru Pentakord, moji izbrani pevki sta in bosta verjetno ostali Eva Cassidy in Ditka Haberl, naj pisca še nisem izbrala, saj moje knjižne police krasi kar nekaj metrov odličnih naslovov, med katerimi so tudi pravljice, ki sem jih brala svojima otrokoma, nečakoma, vnukinjama in mnogim generacijam otrok. Kar nekaj časa je v ospredju Umberto Eco s knjigo Ime rože. Rada imam tudi tek, rada hodim v gore, redno obiskujem Grafični bienale in seveda tako kakor vsi Ljubljančani s prijateljicami zahajam v drugi dom - Cankarjev dom.
Seveda, pa tako kakor vsi ljudje, tudi jaz berem dnevne časopise in spremljam dogodke, ki vplivajo na kakovost življenja in si zelo želim, da ob vsem napredku znanosti, voditelji držav, na vseh celinah, ljudem omogočili človeka vredno življenje.
Ob upokojitvi, sem se odločala in izbirala ali naj krajši čas preživim v Malaviju v Afriki ali državi bližje Sloveniji. Vezano na potrebo poučevanja honorarnega učitelja slovenščine v Bosni in Hercegovini, sem se tako odločila za državo, ki me spominja na mojo mladost. Po že uveljavljenem programu, ki temelji na govorni in pisni rabi slovenskega jezika in kulture želim, da bi preko vsebin vsi udeleženci, na sproščen način občutili osebno vrednost in odliko.
Ana Pulko, prof. r.p., dipl predmetna učiteljica SH jezika in knjižničarka
a
Življenje v BiH
Rojena sem na zelenem Štajerskem pri Lenartu v Slovenskih goricah, v družini Lovra in Elizabete Šuman. Imela sem še brata Lojzeta, ki je padel v drugi svetovni vojni. Kakšna pot in usoda sta me pripeljali v Bosno, tako daleč stran od rojstnega kraja, kjer živim že več kot šestdeset let
Spomin na otroštvo so sončna poletja, ko smo se podili po tratah od Perkafare do Črete, od Globovnice do Pirihove tovarne ob Velki, kristalno jasne zime, ko smo drveli na sankah in smučeh z Goriškovega brega navzdol.
Po štirih razredih osnovne šole sem nadaljevala pouk na meščanski šoli v Lenartu, toda tik pred malo maturo nas je presenetila druga svetovna vojna. Starši so o svojih izkušnjah iz prve svetovne vojne pripovedovali bratu in meni, tako da sem na začetku vojne doživljala vse skupaj boječe, vendar z otroško radovednostjo, saj je bilo zame to nekaj neznanega, novega in, zdelo se mi je, tudi zanimivega. Šele pozneje sem spoznala in doživela strahote te vojne.
Življenje je teklo naprej. Opravila sem malo maturo in naredila sprejemni izpit na učiteljiščcu v Gradcu v Avstriji, ter naslednjo jesen odšla na „šolanje". Minevala so šolska leta, vojna se je končala, jaz pa sem po vojni pridobila spričevalo o končanem učiteljišču. Moje prvo službeno mesto je bilo v Apačah. Bilo nas je nekaj mladih na šoli, ki smo z veseljem opravljali svoje delo ob skrbnih napotkih naših starejših kolegov, od katerih smo se pravzaprav šele učili, kako je treba učiti otroke.
Med počitnicami sem se prijavila v delovno birgado, ki je v Bosni gradila progo. Naša slovenska brigada je delala po ves dan z lopato in samokolnico, vendar se je ob večerih našlo dovolj časa za druženje ob tabornem ognju. Večkrat so se nam priključili tudi mladi ljudje iz domačega kraja in jaz sem takrat spoznala brhkega in simpatičnega bosanskega učitelja Miloša. Po mojem odhodu iz
Bosne sva si še nekaj časa dopisovala, potem pa me je lepega dne s svojim prihodom presenetil v Apačah.
Kmalu sva se poročila pri Lenartu; takrat sem zapustila starše, in lahko rečem, tudi Slovenijo, čeprav sva razmišljala, da se po nekaj letih vrneva.
Življenjska pot pa naju je peljala v drugo smer. Soprog je začel ob delu izredno študirati slavistiko, jaz pa sem se pridno vadila v srbohrvaščini skupaj z učenci, ki sem jih poučevala, večkrat pa tudi oni mene. Največ preglavic pri tem so mi delali turcizmi, ki se v Bosni pogosto uporabljajo. Zaradi njih sem bila marsikdaj v čudni situaciji. Privajati sem se morala tudi na nekatere nenavadne jedi, ki jih imam danes rada i njih tudi sama kuham, nakaterim pa sem se takoj na začetku odrekla.
Dve leti sva ostala v tej prijetni bosanski vasici v Posavini, potem pa je bil soprog kot šolski inšpektor premeščen v Bileco, kjer sva ostala tri dolga leta. Spet sem poučevala na osnovni šoli in bila obenem ravnateljica te štirirazredne osnovne šole. Bilece se ne spominjam preveč rada, tam je bilo vse preveč kamnito, nič zelenega, česar sem bila vajena. Večkrat smo z učenci pogozdovali puste hribe okrog mesta, in ko sem v poznejših letih potovala skozi Bileco, sem bila prav prijetno presenečena ob pogledu na zeleno grmovje, ki je medtem zraslo. V lepem spominu so mi ostala potovanja v Dubrovnik. Takrat je v teh krajih obratovala še ozkotirna železnica in bilo je prav prijetno s „Čirom" (tako so imenovali ta vlak) potovati v zgodnjih jutranjih urah z upanjem, da se bomo kmalu vrgli v morske valove in ves dan blodili po mestu, ogledujoč si njegove znamenitosti.
Leta 1952 sva se vrnila v Bosno in dobila službo na osemletki v manjšem mestecu Modriči. Soprog je poučeval materni jezik, jaz pa sem poučevala v nižjih razredih. Med tem sta se rodila najina sinova, Andrej v Bileci, mlajši Ozren pa v Modriči. Življenje je ob obilici vsakodnevnih problemov teklo zelo hitro, in sicer ob rednem delu in učenju, kajti tudi jaz sem začela študirati na fakulteti v Sarajevu, in sicer nemščino in srbohrvaščino.
Starša sta takrat še vedno živela v Lenartu. Ko mi je umrl oče, smo pripeljali mamo k nam v Bosno, najprej je ostajala krajši čas, pozneje pa se je za vedno preselila k nam. Med počitnicami smo odhajali k sorodnikom v Slovenijo. Midva s soprogom sva navadno obiskala še kakšen kraj v Sloveniji, večkrat sva bila v Logarski dolini, na Okrešlju, Uršlji gori, tudi na Prežihovi domačiji, na Triglavu in seveda največkrat na Pohorju. Tudi otroka sta vzljubila hribe, kajti starejši je s svojim sinom nič kolikokrat z različnih smeri „preplezal" Triglav.
To, da je mama živela z nami, mi je veliko pomenilo, kajti v družini smo govorili samo slovensko, saj se mama nikakor ni mogla naučiti bosansko. Tako so otroci pa tudi soprog zelo hitro spregovorili slovensko, sicer bolj po „štajersko", kakor je pač govorila babica. Imeli smo naročene slovenske dnevne časopise in otroške revije. V teh letih se je v naši skromni slovenski knjižnici nabralo, razen srbohrvaške literature, tudi določeno število slovenskih knjig.
Leta 1959 je bil soprog premeščen v Dervento za ravnatelja tamkajšnjega učiteljišča, jaz pa sem na tej šoli poučevala nemščino. Na Dervento me vežejo lepi spomini. Otroka sta zrasla, mama je bila z nami, midva s soprogom sva imela lepo službo na isti šoli. Der-venta je prijeten trg ob reki Ukrini, v kateri smo se radi kopali. Živopisno okolje pa smo družinsko ali s kolegi prehodili vsevprek. Kako me je presunilo, ko smo se leta 1998 peljali skozi te kraje in sem videla same ruševine, v spominu pa so mi ostale lepe bosanske hiše. V sami Derventi sem namesto cerkve, ki je nekoč dominirala nasproti učiteljišča, videla le ruševine.
Leta 1963 je bil soprog premeščen v Sarajevo, kjer je postal svetnik v Republiškem zavodu za šolstvo. Takoj smo dobili stanovanje in se preselili v Sarajevo, jaz pa sem odstala do konca šolskega leta še v Derventi.
Ko sem prišla v Sarajevo, se je začela „dirka" za mojo službo. Mesto je imelo veliko šol, pa tudi veliko število prosvetnih delavcev. Končno so me sprejeli na osnovno šolo, kjer sem poučevala nemščino in srbohrvaščino, pozneje pa samo nemščino. Nekaj časa so hospitirali študenti germanistike, ki so se pripravljali za svoj poklici n so se morali udeleževati pouka. Po nekaj letih sem bila sprejeta na Filozofsko fakulteto, na oddelek za germanistiko, kjer sem poučevala do upokojitve.
Otroka sta medtem končala gimnazijo, nato se je starejši Andrej vpisal na elektrotehniko, mlajši Ozren pa na strojništvo. Življenje je teklo, ko se ozrem nazaj, zelo mirno. V bližini Sarajeva smo si zgradili majhno vikend hišo (ki je danes ni več) in uživali ob obdelavi vrta in gojenju vseh vrst zelenjave. Sadili smo veliko rož, največ vrtnic in veliko ribeza.
O	Kuhali smo marmelado in sokove, tako da smo jo imeli za vso zimo, pa še prijateljem
smo jo podarjali.
Takoj po prihodu v Sarajevo sem se začela resno ukvarjati z metodiko tujih jezikov in učbeniško literaturo. Tako je že leta 1969 nastal nemško-srbohrvaški slovarček za učence osnovnih šol, leto pozneje pa učbenih nemškega jezika za 5. Razred osnovnih šol s priročnikom za učitelje. Vsako naslednje leto pa še za preostale razrede, vse do osmega. Z manjšimi spremembami so ti učbeniki ostali v rabi vse do pred vojne leta 1992, učbenik za peti razpred pa je še nekaj let po vojni ostal v rabi. Učbenik za šesti razred je „Svetlost", ki ga je tiskala, nagradila kot najboljšega.
Sinova sta medtem končala šole, se zaposlila in s ustvarila vsak svojo družino. Midva s soprogom pa sva se pripravljala na upokojitev. Oba sva prenehala aktivno delati v jeseni leta 1982. Naslednja leta sva veliko potovala po naši nekdanji domovini Jugoslaviji. Rek, da „človek obrača, bog pa obrne," je resnica. Najprej je umrla mama, ki je
CG
CG
co
doživela častitljivih 94 let, z njo smo izgubili dobrega hišnega duha, bila je naše ognjišče in dom. Kmalu nato je umrl moj soprog, ki je dolga leta bolehal na srcu. Ostala je velika praznina, čeprav sta rasli dve mladi družini.
Dočakala sem še eno vojno, ki se je začela leta 1992 v Bosni. Ostala sem v Sarajevu s starejšim sinom, njegova družina pa je odšla, misleč, da se bodo kmalu vrnili. Žal pa so minila štiri dolga , huda leta v obleganem mestu, preden je sin prišel do svoje družine. Mlajši sin pa je bil z družino v Tuzli, kjer živi še danes. O vojni ne bom pripovedovala, edino to, da je bil Andrej dvakrat hudo ranjen, po vojni je moral biti ponovno operiran in je ostal invalid. Sedaj živi z družino v Herceg Novem in na srednji šoli poučuje tehnične predmete.
Med vojno so se Slovenci v Sarajevu organizirali v Slovensko skupnost. Leta 1993 pa je ponovno zaživelo Slovensko kulturno društvo „Cankar". Vključila sem se v delo in še istega leta začela poučevati slovenski jezik na tečaju za odrasle. Leto dni pozneje pa smo organizirali še pouk za učence in dijake.
Poučevala sem torej od 1003. leta do 2002. leta. V tem času pa sem tudi šest let opravljala delo predsednice SKD Cankar.
Veliko pomoč takoj po vojni smo dobili od Ministrstva za šolstvo Republike Slovenije in sicer učbeniško literaturo, potrebne napotke in nasvete za pouk. Učenci so ob sobotah z veseljem obiskovali dopolnilni pouk in tudi uspevali, saj so z likovnimi in literarnimiprispevki nekaj let sodelovali na razstavah «Otrok in umetnost» v Mariboru, kjer je nekoliko njih bilo nagrajeno s knjigami in pohvalami.
Želeli so tudi urejati svoje glasilo, ki so ga poimenovali «Planinček». Do junija 2002. leta je izšlo 32 številk. Ko je Ministrstvo za šolstvo razpisalo natečaj za šolska glasila učencev v tujini, so naši učenci dobili prvo nagrado in sicer šestdnevno potovanje po Sloveniji, ki je bilo zelo prijetno in nepozabno.
Rada bi dodala še to, da sem z voljo in veseljem opravljala poklic, ki sem si ga v življenju izbrala. V teh letih, (86 jih imam) pa sem se nekoliko «upočasnila». Vendar pa se rada družim s prijateljicami, veliko še berem in se sprehajam. Pogosto pa potujem v Maribor, saj tam so moje korenine.
Ana Šuman Božanovic
Savez slovenskih društava u BiH „Evropa zdaj"
Uspješne četiri godine postojanja
Da se malo vratimo unazad: 22. 1. 2010. godine u Sarajevu u prostorijama Hotela Grand održana je osnivačka Skupština Sa-veza slovenaskih društava u Bosni i Hercegovini »Evropa zdaj«.
Ciljevi osnivanja Saveza su: zastupanje interesa, afirmacija potreba u javnosti; stvaranje uslova za realizaciju potreba i interesa članova; njegovanje istorije, jezika, književnosti, umjetnosti, tradicije i običaja slovenaskog naroda; koordinacija djelatnosti članova radi ostvarivanja zajedničkih ciljeva očuvanja slovenskog kul-turnog identiteta u BiH; realizacija zajedničkih kulturnih, društvenih, humanitarnih i drugih projekata; razmjena ideja i pozitivnih iskustava u vezi realizacije projekata u cilju obogačivanja njihovih rada; aktivno uključivanje pripadnika mlade generacije u rad članova preko zajedničkih projekata; pomoč članovima Saveza, a na njihov zahtjev, pri-likom nastupa prema konkursima i projektima Republike Slovenije, Evropske unije, domačih i medunarodnih organizacija u zemlji i inostranstvu.
Potreba za zajedničkim djelovanjem u nekim aspektima rada društava razlog je ove ideje, a u želji jačanja djelovanja i uticaja, medusobne saradnje i dosezanja odredenih ciljeva. Da bi lakše i brže išli ka navedenim ciljevima potrebno je za početak razvijati medu-sobnu komunikaciju, saradnju i povjerenje, ne samo zajedničkim projektima, več i stalnim susretima i izmjenjivanjem iskustava. Članovi Saveza su po važečim propisima BiH reg-istrovana društva, čija je osnovna djelatnost poboljšanje položaja gradana slovenskog porijekla i očuvanje slovenskog kulturnog identiteta u BiH. Savez se zasniva na načelu medusobnog povjerenja i solidarnosti i prilikom tumačenja odredbi Statuta vezani su tim načelom. Savez je apolitična organizacija.
Osnivačka Skupština je bila samo početak, a mi polako ostvarujemo ono što želimo, ono što je zacrtano, a kao prioritet se postavlja medusobna komunikacija. Činjenica da Savez djeluje kroz Skupštinu, a da su njegova izvršna tijela projektne grupe, govori u prilog potrebi da se komunikacija, susreti, podigne na najviši moguči nivo. Ubijedeni da
ce ostvarivanje pomenutoga biti temelj na kojem ce se dalje razvijati saradnja ne samo medu društvima Slovenaca u BiH, vec i sa drugima društvima i nacionalnim najinama, nevladinim organizacijama, a što ce u konačnici imati za rezultat artikulisanja Slovenaca na ovim prostorima kao respektabilnog faktora društveno - političkog života i etabliranje R. Slovenije kao evropske zemlje bitne za razvoj ovog područja i osvjedočenog prijatelja BiH još jednom ponavljamo:
Savez radi u cilju svestranog razvoja saradnje svojih članova; obogacivanja njihovih programa rada; koordiniranja odredenih aktivnosti; pokretanja zajedničkih projekata unutar Saveza kao i sa drugim nevladinim organizacijama i institucijama u BiH, R. Sloveniji i EU; potpunijeg ostvarivanja saradnje sa R. Slovenijom i sličnim slovenskim nevladinim organizacijama u svijetu; medusobne koordinacije i pomoci članovima prilikom prijavlji-vanja na konkurse EU, te zajedničkog učešca članova na drugim kulturnim i poslovnim projektima i konkursima; kao i saradnja sa svima onima koji djeluju u skladu sa pomenu-tim.
Zašto ovo pominjem? Pa evidentni su rezultati postignuti u protekle četiri godine: održano je ukupno 20 sastanaka (od toga pet dopisnih sjednica) ove godine tri sastanka i dvije dopisne sjednice.
S uspjehom su organizovani Susreti djece dopunske nastave slovenskog jezika (četiri susreta), od 2011. godine organizuje se i Logorovanje djece slovenskog porijekla (tri sus-reta), a tu su i Smotre horova od 2012. godine (dva puta). Za iducu godinu je predloženo organizovanje likovne kolonije, za početak, u Tuzli, što bi bio novi projekat Saveza.
Dosadašnja iskustva su pokazala da nam komunikacija još uvijek nije na nivou i da je to do sada, najveci problem uspješim organizacijama. Uz sve objektivne probleme vezane za sve manje sredstava koje se dobiju iz Urada za Slovence u zamejstvi in po svetu Vlade R. Slovenije ili iz drugih izvora, sve rijede donacije i sponzorstva, te nažalost, smanjivanje članstva s obzirom na starost, ipak se teško oteti utisku da se dosta toga može uraditi i sa malo više volje.
Teme kojima su se bavili prisutni na sastancima bili su vezani za projekte, njihovu što bolju organizaciju i razmatranje izvještaja ostvarenih zadataka. Generalno, može se reci da se uglavnom sve odvija s uspjehom uz manje probleme, koje vjerujem, da ce vremenom, a posebno iskustvom, biti prevazideni. Prisustvo na sastancima je dobro, mada se u kvalitetu aktivnosti vidi razlika i gotovo po pravilu neprisustvovanje uvijek istih predstavnika druš-tava -Prijedora i Viteza. Uz to Slovenska skupnost iz Sarajeva nikada nije pristupila Savezu.
Nastojalo se sastancima i susretima djece i horova obuhvatiti što više gradova u BiH, da Savez bude prisutan svugdje gdje su prisutni i Slovenci, ali stalo se na stanovište da organi-zatori trebaju biti oni koji imaju ljudski i drugi potencijal, jer je tako i kvalitet najbolji.
Savez je podržao kandidaturu Jožefa Špringera, a koja je i prihvacena, pa je sada član Sveta Vlade R. Slovenije za Slovence po svetu kao predstavnik slovenskih iseljenika koji žive u BiH.
Savez je u više navrata pokrenuo akciju da se društvima koja nemaju sredstava obezbi-jedi od slovenskih preduzeca u BiH materijalno - tehnička sredstva - nekih rezultata je bilo, ali smo ove godine akciju obnovili.
Savez je napravio i spisak nezaposlenih Slovenaca u BiH, ali na žalost to nije dalo rezultate.
Novi ambasador R. Slovenije u BiH Istog Grmek obecao je angažman na boljoj saradnji i sa Slovenskim poslovnim klubom u BiH - Sarajevo.
Angažmanom Saveza organizovana je i škola dopunske nastave u Kaknju i dopinijeli smo angažmanu profesionalnih učitelja za dopunsku nastavu djece slovenskog porijekla u BiH.
Savez je bio aktivan i u rješavanju problema nastalog u Zenici smrcu tadašnjeg pred-sjednika.
Na žalost projekat „virtuelne biblioteke" iako je proveden i svi su dobili potrebne soft-
vere za rad, nikada nije zaživio medu društvima i samo je SD Cankar do kraja unio sve knjige onako kako je predvideno projektom.
Savez je podržao kandidatura Marije Grbic u Vijece nacionalnih man-jina BiH.
Iako je Savez pokušao preko Eurourada ostvariti još neke projekte, do toga, na žalost, nije došlo.
I ove godine na sas-tancima se uglavnom
raspravljalo o projektima: njihovom pisanju, izvodenju i na kraju usvajanju izvještaja o izvršavanju projekata.
Ove godine sjednice su održane: 1. 2. 2013. godine - dopisna sjednica i pošto je bila prva, a njeni zaključci i zadaci su pokrivali cijelu godinu, sa Dnevnim redom:
1.	Usvajanje zapisnika sa prošlog sastanka
2.	Usvajanje Izvještaja o radu i Finansijskog izvjestaja za 2012. godinu:
-	Eurourada
-	Saveza
-	Susreta djece u Prijedoru
-	Taborovanja u Kaknju - Bočica
-	Susreta horova u Tuzli
3.	Usvajanje Plana i programa rada i Finasijskog okvira za 2013. godinu:
-	Eurourada
-	Saveza
-	Susreta djece u organizaciji Tuzle
-	Taborovanja u organizaciji Zenice
-	Susreta horova u organizaciji Sarajeva
4.	Razno - Vezano za ovu tačku želim sve vas da obavijestim, a posebno nosioce projekata da ce provodjenje i neprovodjenje projekata, odnosno kvalitet njihove ralizacije biti apsolutna odgovornost i dužnost nosioca projekata i pred Savezom i pred Uradom.
U Doboju je 10. 4. 2013. godine bio sljedeci sastanak, a riječ je bila o još jednom o godišnjim dokumantima za 2012. godinu - Izvještaj o radu i Finasijski izvještaj i planiranje buducih aktivnosti.
U cilju racionalnijeg korištenja sredstava, ali uprkos svemu potrebi izvršavanja preuzetih obaveza Savez slovenskih društava u BiH „Evropa zdaj" je 1. jula održao i dopisnu sjednicu na kojoj su usvojeni zaključci o prihvatanju izvještaja sa Susreta djece dopunske nastave u Fojnici i Logorovanja djece na Boračkom jezeru.
Nastojalo se i dalje uštedjeti, pa je odlučeno da se u Sarajevu 4. 10. 2013. godine održi sastanak Saveza tokom zvanične posjete BiH Janka Vebera, predsjednika Državnog zbora R. Slovenije sa privrednom delegacijom BiH, a koji se susreo i sa predstavnicima slovenske manjine u BiH. Tada se razgovaralo i o projektima za 2013. godinu.
Važno je na kraju ponoviti da su zadaci i plan za 2013. godinu ostvareni, te da je Savez počeo polako da zaživljava i dobija svoje konture. Još uvijek se treba poraditi na medu-sobnoj komunikaciji, jer je ona i uslov kvalitetnog ispunjavanja preuzetih obaveza.
Sanja Bogdanovic
Eurourad BiH
Sodelovanje z zvezo »Evropa zdaj«
V letu 2012 je bilo malo aktivnosti Eurourada. Eden od razlogov je ta, da je bila koordinatorica na porodniškem dopustu in drugi, da je bil zelo slab odziv društev na predloge za projekte Zveze. Koordinatorica je vsaj dvakrat vabila društva na sodelovanje (aprila in julija). Žal se sestankov Zveze ni mogla udeležiti, ampak je bilo vsakič omenjeno, da so društva vabljena na sodelovanje. Razen SKD Cankar in Društva Slovencev „Triglav", ni bilo iniciative. Za omenjeni društvi je koordinatorica pisala posamezne projekte (ne v okvirju Zveze).
Konec leta, je koordinatorica začela pripravljati tri projekte za Zvezo - za razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (tabor, srečanje učencev dopolnilnega pouka, srečanje pevskih zborov).
Na začetku leta je koordinatorica napisala 5 projektov za Društvo „Triglav" za razpis Ministrstva za šolstvo in kulturo Republike Srbske za leto 2012 (1. Jezik i kultura kao nasljede prošlosti za ljepšu buducnost, 2. Razmjena kultura videna objektivom i kistom, 3. Knjiga srpskih i slovenačkih pisaca, dvojezično izdanje pod naslovom "Ključ za dvije brave", 4. Promovisanje kulturne različitosti kroz horske aktivnosti u BiH i Sloveniji i 5. Slovenački dan u Slatini). Vsi projekti so bili uspešni. Koordinatorica je tudi pisala poročila za realizirane projekte Društva »Triglav« v letu 2011.
BIFC - Sklad za spodbujanje kulture na Balkanu - SKD Cankar je zaprosil za pisanje projekta s partnerjem Društva Bistrica ob Sotli, gostovanja enega in drugega društva v BiH in Sloveniji, v okviru katerih bi bili organizirani kulinarični dogodki, izdaja CD, zloženk itn. - ostalo je, da se definirajo dejavnosti in financiranje.
Za isti Sklad, je koordinatorica pripravljala projekt za Društvo „Triglav" pod delovnim imenom „Mi ne poznamo meja", v katerem bi bili partnerji Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in slovenska društva iz Srbije, Makedonije, Hrvaške in Črne gore, ter BiH. Projekt ima 3 komponente: 1) Delavnica: ples, igre, pesmi - Društvo Triglav in DRPD Novo mesto, 2) glasbeno-lutkovne delavnice -Društvo Triglav in DRPD Novo mesto in 3) Kviz za otroke "Koliko poznamo našo Slovenijo" - Društvo Triglav in vsi partnerji.
Za dva oddana projekta v letu 2011, na razpis za čezmejno sodelovanje smo obveščeni, da nista bila uspešna.
1	- Music without borders (Glazba brez meja) - BiH in Črna gora: glavni vlagatelj SKD Cankar in drugi KUD Boka
2	- Ethno for you (Etno za vas) - BiH in Hrvaška:-Društvo „Triglav" kot partner na projektu s Turistično or-
Izborna Skupština
U Sarajevu je 9. 11. 2013. godine održana Izborna skupština Saveza slovenskih društava u BiH "Evropa zdaj" i za predsjednika je izabran Darko Mijatovic, a za podpredsjednicu Sanja Bog-danovic. Za članove Nadzornog odbora izabrani su: Ina Bartula, Dragica Tošic i Lučano Kaluža.
Zahvalilo se na radu i zalaganju starom rukovodstvu i poželjela sreca u radu novoiz-abranim.
Sjedište Saveza je preseljeno u Banja Luku.
Prisutne je u ime ambasade R. Slovenije u BiH pozdravila Lidija Žumer -Pršic, administrativni ataše - konzularno področje ambasador R. Slovenije u BiH, Sarajevo.
Sa jednog od prvih sastanaka Saveza iz	,
Prijedora	'¿fa^V
ganizacijo BL in partnerji s Hrvaške - v posredovanju Euroureda Hrvaška).
Koordinatorica se je avgusta udeležila sestanka s Petro Aničic (Euroured Hrvatska) v Reki. Izmenjane so izkušnje in še enkrat poudarjena pomembnost sodelovanja med društvi, ne le v posamezni državi, ampak tudi med državami.
Skozi vse leto leta je bila koordinatorka zadolžena tudi za zbiranje informacij glede potencialnih EU fondov.
V letu 2013 je prijavljen projekt „Eurourad BiH" s cilji:
1)	Povezovanje z glavnimi akterji pri delu na projektih za EU fonde in predstavljanje Eurourada BiH pri njih
in
2)	Udeležba na seminarjih in delavnicah v zvezi s pripravo in pisanjem projektov
3)	Zbiranje informacij o potencialnih EU fondih
4)	Izbira, priprava in prijava 1-3 projektov
Z odločbo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, št.180/13 , projekt Eurourad BiH" 2013, glede na pretekle rezultate ni izpolnjeval cijljev/namena razpisa.
Čeprav v letu 2013 niso bila odobrena sredstva za delo koordinatorja, so se aktivnosti pri pisanju projekta nadaljevale. Koordinatorka je za potrebe Zveze napisala sledeče projekte:
-	Redno delovanje Zveze „Evropa zdaj"
-	14. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture
-	Drugi tabor otrok slovenskega rodu v Bosni in Hercegovini
-	Srečanje slovenskih pevskih zborov v Bosni in Hercegovini
Koordinatorka je tudi nadaljevala z izobraževanjem. Ona se je izobraževala za pripravo in pisanje projektov tudi po prenehanju financiranja s strani Urada (tečaj je organiziralo »Udruženje za upravljanje projektima BiH« www.uup.ba v trajanju 4,5 mesecev, opravljen je izpit in pridobljen je certifikat IPMA nivo D - Mednarodno društvo za upravljanje s projekti).
Od meseca oktobra 2013, koordinatorka nadaljuje s ciklusom izobraževanja in usposabljanja.	Ana Marijanovic
Vijece nacionalnih manjina BiH
Obiman rad uprkos teškocama
Tokom 2013. godine Vijece nacionalnih manjina Bosne i Hercegovine je radilo u tehničkom mandatu, do septembra, a u novom sazivu od oktobra, jer je Odluka o imenovanju članova donesena 23. jula 2013. godne, a konstituirajuca sjednica VNMBiH je održana 18. 9. 2013. čime je započet rad VNM BiH u novom sazivu.
Za predsjedavajuceg VNMBiH, izabrana je Tihomira Knežiček, a za prvog zamjenika predsjedavajuceg, An-drija Svatok.
Od 18. 9. 2013. godine održane su tri sjednice na kojima se raspravljalo o aktuelnoj problematici rada VNMBiH, prvenstveno o izvještajima o radu za period do konstituisanja novog saziva, prijedlozima sadržaja Poslovnika, inicijativama za izmjene i dopune Odluke o osnivanju VNMBiH, o upucivanju upita prema institucijama koje su nadležne za problematiku nacionalnih manjina, budžetu za rad, statusu aktivnosti izrade „Strategije za rješavanje pitanja nacionalnih manjina u BiH", web prezentacije, pritužbama i inicijativama koje su došle od strane pripadnika nacionalnih manjina u BiH.
Pripremljen su prijedlozi odlukeao izmjenama i dopunama Odluke o osnivanju i Odluke o imenovanju članova VNMBiH ("Službeni glasnik BiH", br. 60/13)
Upucen je zahtjev Centralnoj izbornoj komisiji BiH kojim se traži informacija o učešcu predstavnika nacionalnih manjina na Lokalnim izborima 2012. godine i informacije o izabranim predstavnicima nacionalnih manjina.
Upucena je sugestija Ministarstvu civilnih poslova BiH da otvori poseban grant za dodjelu finansijskih sred-stava za 2014. godinu za nacionalne manjine, koji bi bio namijenjen za podršku rada udruženjima nacionalnih manjina u BiH.
Upucena je sugestija specijalnom predstavniku Evropske unije u BiH da predstavnike nacionalnih manjina uključi u pregovore u vezi s provodenjem presude Evropskog suda za ljudska prava u Strazburu u predmetu Se-jdic i Finci protiv BiH.
Razmatrana je inicijativa za dopunu poslovnika oba doma Parlamentarne skupštine BiH po kojoj bi VNMBiH moglo da bude ovlašteni predlagač zakona u oblasti koja tretira pitanja nacionalnih manjina. Upucen je zahtjev Sekretarijatu zajedničke službe za dostavljanje finansijskog plana budžeta za rad VNMBiH za 2013. i 2014. godinu jer postojeca raspodjela budžeta onemogucit ce realizaciju planiranih aktivnosti u ovoj godini.
VNM BiH pokrenulo je inicijativu da se pripremi izvještaj o trenutnom stanju i položaju nacionalnih manjina koju članovi predstavljaju, na čemu ce se raditi tokom 2014. godine.
Polazeci od preuzetih obaveza, Ministarstvo za ljudska prava i izbjeglice BiH, kao nadležno za saradnju s nacionalnim manjinama, zajedno s Misijom OSCE-a u BiH, a uz podršku VNMBiH i entiteta, pokrenulo je aktivnosti na izradi „Strategije za rješavanje pitanja nacionalnih manjina u BiH". Zajednički cilj navedenih institucija i tijela je da pruže sveobuhvatnu zaštitu, očuvanje, poštivanje i razvoj etničkog, kulturnog, jezičkog i religijskog identiteta nacionalnih manjina i da uspostave efikasno učešce i predstavljanje nacionalnih manjina na državnom, entitetskom i lokalnom nivou u BiH.
Jedan od zaključaka sastanka Izvršnog Odbora za izradu Strateške platforme koji je održan u Banja Luci 24. 4. 2014. godine je, da članovi VNM BiH, entiteta, udruženja i druge zainteresirane strane analiziraju radni dokument Strategije i svoje komentare dostave do 30. 5. 2014. Sve pristigle komentare ce analizirati eksperti koji rade na izradi Strategije i Izvršni Odbor i neke od njih ugraditi u konačan tekst.
Marija Grbic
Vijeca nacionalnih manjina Federacije Bosne i Hercegovine
Nažalost bez promjena u statusu i organizaciji
Na osnovu odredaba Zakona o zaštiti prava pripadnika nacionalnih manjina u Federaciji BiH, (Službene novine FBiH br: 58/08), te Odluke o osnivanju i imenovanju članova Vijeca nacionalnih manjina Federacije Bosne i Hercegovine koju su usvojili oba doma Parlamenta FBiH (Službene novine FBiH br: 79/09). Nakon obavljene proceduru predlaganja i izbora, propisane od strane Ministarstva pravde FBiH, imenovani su članovi VNMFBiH, što je potvrdeno i u Domu naroda i Zastupničkom domu PFBiH. Konstituirajuca sjednica VNMFBiH održana je 15. 2. 2010. go-
dine.
U 2013. godini VNMFBiH, održalo je osam sjednica.
Nakon skoro četiri godine od konstitu-isanja Vijeca nisu se stekli osnovni uslovi za rad. Ova činjenica, kao i u prethodnom izvještajnom periodu, predstavlja ozbiljnu prepreku za djelotvoran rad i funkcionisanje Vijeca.
I u 2013. godini VNMFBiH se najviše bavilo problemima vezanim za osnovne uslove rada - obezbijedivanjem sredstava za rad, izmirenjima troškova putovanja i naknadama članovima VNMFBiH, tehničkog i poslovnog sekretara, te tehničkim uslovima rada - kompjuter i slično.
Aktueliziranje starih problema je dalo rezultate te su odredene dvije osobe koje ce voditi zapisnike i stručno pratiti rad VNMFBiH, a jedna u svojstvu administrativno - tehničkog sekretara (to je funkcionisalo privre-meno), dogovoreno je da ce se memorandum koristiti kao i do sada, rrješavanje pitanja upotrebe pečata je u toku, završeno je pitanje protokolarnog broja, kreirana je službena e-mail adresa, izradene su legitimacije, dok su izrada web adrese i predstavljanje VNMFBiH na zvaničnoj web stranici PFBiH u toku realizacije.
Uprkos tome, Vijece je sjednice održavalo u skoro punom sastavu i nastojalo, da u okvirima datih mogucnosti, svojim radom i inicijativama doprinese poboljšanju položaja nacionalnih manjina u FBiH, te participira u radu brojnih radionica, seminara i savjeto-vanja u organizaciji vladinog i nevladinog sektora, te domacih i medunarodnih organizacija.
Predstavnici VNMFBiH prisustvovali su i učestvo-vali: OSCE-a izrada strategije BiH u sedam oblasti (Ekonomska, socijalna i kulturna prava, Očuvanje i razvoj kulturne baštine nacionalnih manjina, Obrazo-vanje nacionalnih manjina, Pristup nacionalnih manjina medijima i informacijama, Političko učešce naconalnih manjina, gradanska i politička prava i Prekogranična saradnja), Susretima vezanim za ljudska prava i izradi Izvještaja o stanju ljudskih prava u BiH - pokrovitelj Ministarstvo za ljudska prava i izbeglice BiH, te ra-dionci CCI vezano za saradnju nevladinog i civilnog sektora i vladinog sektora; Okrugli sto: "Društveno-politička participacija nacionalnih manjina u BiH" -suorganizaciji Vijeca nacionalnih manjina Kantona Sarajevo i Delegacije Europske unije u BiH i Ureda Specijalnog predstavnika Europske unije - EUSR; Konferencija: Preporuka Ekspertne grupe - Preporuke za promjene Ustava FBiH - organizator USAID i Američka ambasada; Radionica: "Ustavna zaštita i politička participacija gradjana/ki kao nosilaca individualnih prava" i Interaktivna radionica: „Nevladin sektor i novinari" - „Reforme ustava na državnom i entitet-skom nivou"- organizator Evropski istraživački centar (EIC) Internacionalni centar za medije iz Berlina i Pakt za stabilnost jugoistočne Evrope - Njemačka; Konfer-encija: „Manjine i mediji na zapadnom Balkanu" - organizator - Media plan institut; Konferencija: "Unapredenje ljudskih prava i zaštite manjina u Jugois-točnoj Evropi" - "Saradnja i koordinacija tijela koja se bave promocijom i zaštitom prava nacionalnih manjina u BiH" - organizator Regionalni zajednički projekat Evropske unije i Vijeca Evrope; Interaktivna radionica: „Nevladin sektor i novinari" - „Popis stanovništva u BiH - ključni problemi", javna debata: „Ustav BiH kao generator korupcije" i zasjedanje stručne radne grupe o temi: "Ustavna zaštita i politička participacija
gradana/ki kao nosilaca individualnih prava" - organizator Evropski istraživački centar (EIC); gostovanje članova Slavke Curič i Tomislava Krzyka u CIK- u i Tomislava Krzyka u emisiji radija FBiH o ljudskim pravima. Uz to VNMFBiH je ugostilo Jakoba Fincija koji je govorio o svemu što je predhodilo, uzrocima i posljedicama presude iz Strasbura.
Da ne bi došlo do propusta, napomenuto je da su svi dosadašnji materijali (Plan rada za 2013. godinu, Fi-nansijski plan za 2013. godinu sa dugom za 2010., 2011. i 2012. godinu) na vrijeme dostavljeni svim relevantnim institucijama i pojedincima u FBiH ove godine i VNMFBiH je ušlo u budžet za 2013. godinu i dobilo svoj ekonomski kod, ali odobrena sredstva nije i isko-ristilo, a za šta nije bilo razloga.
Tako su Komisije za zaštitu ljudskih prava i sloboda oba doma PFBiH podržale inicijative Austrijsko - nje-mačke zajednice i Etnografskog udruženja ruske, rusinske i ukrajinske nacionalne manjine, te predstavnika Rumuna koji, shodno Zakonu o zaštiti prava nacionalnih manjina FBiH žele da participiraju u radu VNMFBiH.
Pitanje, odnosno imenovanje novih članova još nije stavljeno na dnevni red. Predstavnici pomenutih nacionalnih manjina koji su zatražili ulazak u članstvo VNMFBiH u meduvremenu, dok se ovi problemi ne ri-ješe, povremeno su učestvovali radu bez prava glasa.
Članovi komuniciraju i sa ambasadama zemalja koje imaju svoje predstavnike u ViNMFBiH.
Razmatrali su se i problemi vezani za Popis stanovništva 2013. godine, kao i lošim stranama Izbornog zakona, čije odredbe treba mijenjati, VNMF-BiH je od svog nastanka insistiralo na dosljednoj prim-jeni Zakona o zaštiti prava pripadnika nacionalnih manjina FBiH, posebno člana 17.
Reagovalo se na žalbu pojedinih pripadnika nacionalnih manjina čija su prava bila povrijedena. Raz-matrao se i problem obezbijedivanja knjiga i školskog pribora djeci romske nacionalne manjine. Zaključeno je da je potrebno zatražiti odgovore Kantonalnih min-istarstava obrazovanja o navedenom pitanju koja VNMFBiH ni prošle godine nije dobilo.
S obzirom na uslove u kojima je radilo VNMFBiH, teško je govoriti o rezultatima, jer još uvijek, dio više puta pomenutih problema, nije riješen, a najakutniji su sredstva za rad i naknade i putni troškovi članovima VINMFBiH. Istovremeno, činjenica da nisu odobrena sredstava za angažovanje stručnjaka - eksperata vezano za pravnu i finansijsku problematiku, onemogučilo je VNMFBiH adekvatnije i potpunije učešče u radu domova PFBiH i pojedinih komisija.
Edukacija
SD Cankar kao promatrač na izborima
Samo Čolak, Neven Modic i Sanja Bogdanovic pohadali su tokom 2013. seminar u cilju edukacije njih kao posmatrača na predsto-jecim izborima u oktobru 2014. godine i dobili potrebne licence
za "trenera".

.Arf L
■tov

i
jBBIhfc
1—E
Program edukacije posmatraca izbornog procesa iz reda nevladinog sektora, a u kojem je učestvovalo i nekoliko članova Društva, počeo je 2013. godine. Razlog uključenju je bila prepoznata potreba za jačim angažova-njem civilnog društva u oblasti izbora i izbornog procesa, potrebi kvalitetnog obrazovanja i dobrog organi-zovanja, kako bi aktivnim učešcem u ovom važnom segmentu doprinjeli daljoj demokratizaciji društva i posebno izbornog procesa.
Program je bio prepoznat od strane Vijeca Evrope, Venecijanske komisije i Centralne izborne komisije, ali i drugih medunarodnih organizacija i vlada kao vrlo kvalitetan i neophodan. Ideja ce biti relizirana u formi projekta pod (radnim) nazivom "Democracy Watch" u periodu 2013 - 2016. godina.
Program se odvija u dvije faze:
-	Prva su aktivnosti koje ce se voditi zaključno sa opštim izborima 2014. godine do kada ce se kompletirati aktivnosti na teoretskom obrazovanju predstavnika nevladinog sektora u ukupnom broju od oko 300 osoba (2013. godine vec je educi-rano oko 130) njihovim organiziranjem, opremanjem i pružanjme materiljalne i fi-nansijske podrške za posmatranje opštih izbora u oktobru 2014. Praktitičnim sudjelovanjem na izborima, ova grupa bi zaokružila teoretski i parktični dio educi-ranja te postali «treneri» koji ce imati važnu ulogu u drugoj fazi. Uporedo sa ovim, planirane su aktivnosti oko obezbjedivanja pravnog okvira i kriterija, kako u organizacijama - partnerima u ovom projektu, tako i u nadležnim institucijama (CIK) za buduce nesmetano akreditiranje izbornih posmatrača u izbornom procesu.
-	Druga predstavlja nastavak aktivnosti zaključno sa lokalnim izborima 2016. godine kada najveci dio treba biti implementiran uz pomoc pomenute grupe «trenera» iz prve faze, odnosno nevladinih organizacija iz kojih dolaze. Organizacije i «treneri» ce imati svu podršku (uključujuci i finansijsku) u aktivnostima u kojima ce oni educirati dodatni broj posmatrača iz njihovih organizacija, odnosno sredina iz kojih dolaze. Namjera je da ova grupa od oko 300 trenera educira i certificira od 4.000 do 5.000 posmatrača. Uporedo sa ovim planirane su aktivnosti uspostavljanja regionalnih centara, funkcionalne informatičke infrastruktue, i efikasne komunikacije i načina izvještavanja.	S. Bogdanovic
PRIČE MOG DJETINJSTVA
Čitam u udžbeniku: „Sat je sprava za mjerenje vremena. Pom •	V	•	t VV	t	I	I •	|	• VI •	_	* I» I	•
stoje sunčani, pješčani, vodeni i menanički satovi. Svi oni
mjere vrijeme."
Ih, kao da sam ja to o satovima znala sa svojih četiri godine. Čudno, ljudi kažu da se čovjek ne sjeca svojih četiri godine kad odraste, ma čista izmišljotina.
Dobro se sjecam, za te vodene, sunčane ...satove nisam nikad ni čula kad sam imala četiri godine, a još manje vidjela...ali opet sam sigurna da mi ne bi niti bili zan-imljivi kao oni obični , jer ne znaju govoriti.
Zar sat govori? Pa, naravno!
Tik-takali su na sav glas i još mahali onim svojim nejednakim ručicama, tako da sam morala istražiti - Kako to rade?
Nešto je tu bilo čarobno, i to je moj tata dobro znao, pa mi je dao svoj stari ručni sat da sve istražim. (Sad znam da mi je to omogucio, misleci, da kad vidim šta je un-utra i moja znatiželja ce nestati....što naravno nije uspjelo.)
I tako, vrtila sam ručice tog sata, a na drugoj strani su šaputati kotačici. Oslanjali su se jedan na drugoga, gurkali, jedan veliki i još jedan manji, ,,,pa još treci, najmanji, je pomagao...
-	TIK ! Hajde ,hajde gurni me...
-	TAK ! Ma, šta bi ti bez mene...
-	TI-TIK! ....Čekajte mene...ti- tik...
I tako unedogled,,,,dok ja guram ruke sata na drugoj strani. Kad prestanem i ko-tačici stanu, ušute se...
A onaj sat na komodi sam priča ...i sam pomjera ruke ! Kako?!
Pitam ga :
-Kako ti to radiš?
-Tik ! Šta te briga!? ...Tak! E, baš necu da ti kažem!
Otvaram ladice na komodi, pravim stepenice za svoja mala stopala...
-	Stižem, stižem...pa ceš mi šapnuti...
-	Tik..e , baš necu!
-	Onda cu sama vidjeti! Pružam ruku.
-	Sad si moj! Govori!
-	Tik-tak! Tik -tak! - sat viče u mojoj ruci. Znam gdje tata drži odvijače!
-	E sad cemo vidjeti kako ti to govoriš i pomjeraš ruke! Gdje li je taj mali čovjek što me izaziva?
I krecem u istraživanje odvijačem.
-	O ne ! Opet je dohvatila sat!To stvarno mora prestati! - grmi mamin glas.
-	Ali, mama...
-	Pusti joj sad, gotovo je, ...neka sad vidi, valjda ce jednom prestati ! -Eh, ti joj sve pušatš,pa dao si joj i svoj sat....pa nije prestala!
Dok se mama i tata dogovaraju o mom odgoju, ja sretno gledam u kotačice koji sami polako gurkaju jedan drugoga i ruke mašu...ali nema onog malog bezobraznog glasica....Da se nije ispod tih kotačica skrio!? ...Opet mi je pobjegao....Sigurno je patuljak -čarobnjak! Sad u nekom drugom satu sjedi i smije mi se....
Ma , sigurno je u onom naninom na polici!
Da sam ja čarobnjak, bez dvojbe bih tamo življela!...Eh, kakav je to sat!
Smješten u tamnocrvenu kutiju, kao veliki dvorac, vrhovi mu sjajni, zlacani....pa kupola na vrhu! Blještava...zvoneca...
Ali kako doci do njega?
Nana svoj sat drži visoko na ormaricu sa policama i ne da mi ga ni pogledati, a ne da bih ga dotakla!
To je taj ! Patuljkov dom !
Molim nanu.
-	A da mi ga daš,...samo da pogledam ....
-	Sat ko sat! Ne može, razbit ceš mi ga!
-	Necu nanu, samo da pogledam !
-Razbit ceš, pa na rani sabah necu se moci probuditi.
-Ja cu te nano buditi, ....samo da vidim sat!
-Bježi, ne dam!
I tako to traje, ja molim, umiljavam se, to mi kod nane uvijek uspjeva...ali ne i za sat. Ne da mi!
Mama je zadovoljna, druge satove sam ostavila na miru. Tata likuje, misleci da je njegova odgojna metoda da mi dozvoli da otvorim sve satice u kuci zadovoljila moju znatiželju. Često mami govori:
-	Eto vidiš, vidjela, pa prestala...a ti bi galamila i prijetila....ne ide to tako sa djecom ...
Patuljak iz naninog sata ne da mi mira. Čim me vidi, započne:
-Ja sam gore...ne smiješ me dirati...tik,tik- tak ..ne možeš me dohvatiti!
-Ma, smijem, ali necu!
-Ha, ha, ne smiješ...ne možeš....Ha!
I opet počinje moje umiljavanje i moljakanje nani ...bezuspješno.
Crveni dvorac stoji visoko na polici, patuljak u svojoj kucici mi se smije...
-	Ne možeš...ne smiješ...tik- tak, hi, hi, hi ...
Baš nekako s proljeca, mama je rodila mog malog bracu. Rekli su mi da cu sad imati druga za igru..ali on ne zna ništa! I ne govori, samo plače, sjedi mami u naručju, krilu...još sam sad izgubila i svoje mjesto! Guram se, ali ne ide...braco treba mamu više nego ja,....pa i moju tetku...,a i tatu...,pa i nanu...
Ja sam sad velika seka, sad mogu sama, a braco ne može!
Sama sjedim u velikoj naninoj sobi. Iz druge sobe se čuju glasovi...tepaju i brinu se o braci...Te daj mu ovo, te daj mu ono,,,,te....
-Šta je mala? Sama, a ? Ne gledaju te.....hi,hi, hi...
Patuljkov glasic se javlja iz svoje čarobne kucice.
-	Tik-tak, mala -sama...!
-	Pa šta , ja sam sad velika!
-	Ha ,ha...velika? A ne možeš do mene? Mala, mala ...!
-	Šuti ,šuti! Velika sam ja! Sad imam malog bracu! On je mali...on ne može...ja svašta mogu!
-	Ne možeš, ne možeš....ni do mene ne možeš...
Kao iskusni planinar postavljam nogu na prvu policu, hvatam se rukom za trecu...pa druga noga na policu...Još malo, samo još malo i gore sam! Ja sam velika!
Pružam ruku, ...ma samo da mi je ruka malo duža...
-	Nano, nanooooo, evo je,,,,,razbit ce me....!! - viče glas iz sata u obliku crvenog dvorca.
-	Dohvatit cu ja tebe! Vidjet cu ti tu tvoju kucicu!....
Ma , samo da imam malo duže prste...
Sat poletje preko mojih ruku, preko mene
CAP! Camp-aramp! Cing! Cong! Kvrc-krc....!
Lomi se crvena plastika, zveči zlatna kupola, kotačici se kotrljaju po podu....
Nana na vratima!
Drhtim, noge mi klecaju, dah kratak, a srce bije glasnije od bilo kojeg sata.
-	Sta sad?- pita nana.
-	Eto sam ti ga razbila! - hrabro govorim nani.
-	Eto si ga razbila, k'o što sam i rekla!
Sležem ramenima, možda..., ako nastavim glumiti
hrabrost, ...možda nana neče galamiti, a možda i ona sipka iz čoška neče plesti po mojim nogama...
Drsko gledam u nanu, a srce tuče , od straha hoče da iskoči iz grudi...
- Pa šta! Razbila sam !
-	E , eto ti ga sad,....gledaj! Kad si ga razbila!-pomirljivo če nana.
-	Hej!....Moj je „,e sad češ ti, patuljče bezobrazni ,vidjeti!
Na podu krhotine sata razasute...patuljkova kuča.
Patuljov dom! Zlatni vrhovi, ....blještava kupola,.....sja-
jne ručice....sve uništeno.
Tišina,.....glasiča nema....
Uništila sam mu dom,....šta če on jadan sad? Gdje če?
Ne znam zašto, ali sam počela plakati, tako jako,da je nana mislila da sam pala sa ormariča, sa police, da sam se udarila. Pa me uzima nježno u krilo, miluje i ša-puče:
-	Ma bio je sat star, neka si ga razbila, sad ču kupiti novi....
Milujem krhotine sata, nježno prstima dodirujem uništeni crveni dvorac i plačem....
-	Nano, jel se može zalijepiti? Nano, možeš li popraviti? Zalijepi nano, zalijepi.....
Ridam sve glasnije.
-	Molim te , nano, zalijepi...
Od tog dana, svaki sat tiktaka, ali glas patuljka
se više nikada niti iz jednog sata nije začuo....
Teško j e biti velika!	Elvisa Šunje
MATIJ US
Postoje ljudi koji su, jednostavno, predodredeni trajanju, da o njima i nakon njihove smrti,
■	•	• v •	• • r*	••
drugi pricaju, spominjuci se njihovih dogodovština i postupaka, takozvanih "bisera". I, čini mi se, što su se oni manje trudili biti takvi, to im je više uspijevalo zainteresirati one oko sebe...
Matija Poljanec, "Matijuš", kako ga je zvala njegova supruga Marija, bio je upravo takav čovjek. Sve što je činio bilo je tako dojmljivo i upečatljivo da su ljudi iz njegove sredine sve slične počeli usporedi-vati s njim. Nikomu to nije smetalo, čak je svima bilo simpatično. Nije se nitko ljutio, pa ni Matijuš.
A kad bi se ipak, malo nažestio, zbog nekih sasvim drugih razloga, zarežao bi kao kakva uznemirena zvijer, zabrundao sebi u njedra, ili prema nebu, kad bi pomislio da je sam. Nikoga nije vrijedao, nego samo onako, u prazno, radi svoga oduška. Rijetko je psovao, ali bi mu se i to, kadikad, znalo oteti. No, i tada, više su to
bile neke grublje riječi, kao "prokletij hudič" ili "sakaraminska"...nakon čega bi ga ljudi oko njega, iako vecina nije ni znala pravo značenje izgovorenih riječi, prozivali tim imenima...
Kad ga je jedna pobožna susjeda upozorila da ne psuje svetinje on je, onako kao dijete, pokunjeno odgovorio:
- Hospoda, ne psujem ja onoha "pravoha" Boha, ja to samo onako...
Baš tako bi rekao, jer bio je Slovenac. Po-drijetlom, a i u duši svojoj, zauvijek.
Davno je on iz daleke Idrije stigao u rudarsku Brezu. On, njegova supruga i dvoje djece. Suprugu je zvao "Micka". I kad je ljut i kad je raspoložen. Za susjede ona je bila Mi-cika. I doista, kad bi ju nježno zovnuo zvučalo je mazno kao kad čovjek doziva umiljatu kucnu ljubimicu, a kad bi joj se ljutito obratio, onda bi ta riječ parala zrak kao prijetece upo-zorenje.
U početku je radio na istražnim rudarskim bušotinama. Često je znao pričati o prob-lemima koji su ga pratili na "borungi", kako je on zvao svoj posao. Sjecam se, iako sam tada bio jako mlad, da sam s tatom, jer smo mu bili prvi susjedi, do kasno u noc slušao njegove
priče. Tada bi me ona riječ "borunga", izgovorena Mati-jinim hrapavim glasom, asocirala na nekakvu žestoku borbu protiv kotrljajucih praznih i velikih limenih buradi, koje bi jedino on, na kraju, uspijevao zauzdati.
Skoro uvijek bi u takvim pričama spomenuo i kako je jedne ljetnje zvjezdane zore, vidio leteci tanjur. Svaki put bi priču ispričao na isti način, uvijek je zaneseno pokazivao istu putanju kojom je tanjur proletio nebom, čak i kad je bio malo „pod gasom", tako da smo počeli vjerovati u nju. Čak smo ga često molili da ponovno o tomu priča...
Prepričavao je i iščitano o Nostradamusu i njegovim proročanstvima, naravno, u svojoj obradi...i da je negdje još pročitao, kako ce svijetom zavladati "žuta" rasa. Podigao bi tada kažiprst k nebu i uvjerljivim glasom, polužmireci gov-orio, te je u mojoj mašti raspaljivao likove starozavjetnih proroka...
Volio je popiti. I mogao puno. Zbog njega i nekih sličnih, često sam se u životu znao zapitati, zašto je vecina ljudi odanih picu, u duši tako dobra, bezazlena i iskrena...
Kasnije, kad su mirovine bile nedostatne za bilo kakav luksuz, znao je raditi po cijeli dan kao nadničar, za samo jednu čašu rakije ili "červenoha vinca". A znao je mirno proci pokraj otvorene boce, ne pogledavši ju, ako u blizini nije bilo "gazde"...
Mnogi su iskorištavali njegovu naivnost, poštenje i do-brotu, a on kao da je svjesno htio probuditi njihovu usnulu savjest.
Nikad ga ni život nije mazio. Kcerka mu se udala, razvela, pa opet udala. Ni tad nije sretno živjela. Unuka, dijete iz prvog braka, ostala je živjeti s njime. A i sin August -"moj Hustin" - napustio svoju višečlanu obitelj i otišao bez pozdrava. Nikad za njega više ništa nije čuo...Nerado je o njemu pričao, ali se, ipak, potajno nadao, kako ce se jed-nom vratiti...
Pio je, možda, kako bi makar na kratko, nešto od toga zaboravio. A svakim danom je htio zaboravljati više i više i sve češce ga je patila žgaravica. Nos, povelik sam od sebe, svakim danom postajao je crvenijim, modrijim...nešto i od godina...
Kasnije je radio u rudničkoj jami, pod zemljom, te "dogurao" do mirovine. Ali se nije smirio. Imao je baštu na sasvim drugome kraju Breze, u Sutješkome Polju, i svakodnevno u njoj radio. Bio je svima prepoznatljiv sa svojom dvokolicom i njenom dugačkom "rudom", kojom bi gurao kolica ispred sebe. I puna i prazna. On jednos-tavno ne bi znao kud bi s rukama, da nije imao kolica. Vukao ih je kao svoje životno breme. Ustrajno i strpljivo.
Nije bio šlampav. Micika je bila šnajderica i on bi uvijek imao na sebi čiste, "školski" zakrpane radne pantalone, šarenu, podeblju košulju i jelek, s leda prošaran svilom. Zbog trbuha, kojega nije mogao sakriti, morao je nositi tregere. Od obuce, uvijek čiste, radnim danom nosio je, ovisno o vremenskim prikama, podvrnute "rudarke" ili gumene cipele, u narodu nazvane "zepe". Ljeti je nosio sandale, onako, na bose noge. Kačket je takoder bio njegov neizbježni detalj i činilo se da je srastao s njime.
Ponekad, kad bi zapadala kiša, na njemu je bila siva kišna kabanica s onom širokom kapom, koja se sužavala u oštri vrh. U njoj je nalikovao kolosu koji prkosi nevre-menu.
Nikada nije nosio dugačku bradu, ali je ona, onako prosijeda, skoro uvijek bila tek tolika da se može po njoj češkati. Jedino bi za svečanosti i blagdane bio besprijeko-rno izbrijan i s odijelom "po posljednjoj modi". Svojim sja-jem isticale bi se mokasinke, u tonu s odijelom. Baš kao i čarape. Imao je i poseban šeširic za te prigode, onaj pravi lovački - s krejinim perom.
U crkvu nije išao često, ali kada bi otišao, bio je kao malo dijete. Svima neobičan, jer tada, normalno, nije imao ništa na glavi. Kose je imao tek do gornjeg ruba ušiju. I ona je bila sijeda. Kad bi svečenik "škropio" svetom vodom puk oko sebe, zaneseno bi poturao glavu ne bi li mu kanula neka kap, i time pokazivao svu svoju iskrenost i predanost. Neki su se i tomu smijali.
Zvali su ga i "lulaš", jer volio je duhan. A lula ga je manje koštala nego cigarete. Kažiprst desne ruke sav mu je zatamnio od stalnog "caranja" žere. A on kao da je bio neosjetljiv na bol. U očima nas djece, bio je oličenje snage i hrabrosti...osobito kad bi stao uz hrapavi orah i "češao" leda... Kao da su se tad hrvali...orah se tresao, lišce je s njega spadalo...Ili...kao kad bi umirivao kakvog zalutalog, ljutitog rundova...
Kad bi svojom, pomalo drhtavom rukom oštrio istu-pljene zupce pile ili otkivao skoro do kraja istanjenu kosu, činio je to tako da su ga slučajni prolaznici, neizostavno, promatrali.
Inače je drva rezao skoro svakodnevno. Kao tjelov-ježbu. Polagano, bez žurbe. "Guslao", kako bi se sam našalio. Baš kao i kad bi "štihao" ono malo baščice uz kucu. Njegovo geslo tad, bilo je da uvijek mora ostati posla za sutra, a u svome oduševljenju znao je podvrisnuti: -Husko, daj gas! Ili: - Još šampanjca Husko daj!
"Husko" je bio sinonim njegovog poimanja Bosne.
Jednom je išao kod "mojih" u Vareš - na Ponikve i po-mogao kositi. Tamo su ga, takoder, zapamtili kad se čudio kako oni idu stalno "hore - dole", a on je navikao po ravnome kositi. Ranim jutrom bi se, tih dana, uvijao u tek osunčani, još rosan, oboreni otkos, govoreci kako je to zdravo. Svi su se smijali, a sljedecih godina su me znali za-pitati, iskreno se nadajuci, hoce li opet doci onaj "rosni hore - dole"...
Bio je zdrav čovjek. Što bi ljudi rekli, kao drijen. Nikad k liječniku nije išao. Poneki zub bi sam izvadio. I u poznim godinama smio se "uzverati" na vrh onog oraha u dvorištu. Micika bi tada stajala na pragu i budno motrila kako netko od nas djece ne bi koji tvrdokorni plod strpao u svoj džep, a Matijuš bi, odozgor s vrha stabla, na svoj prepoznatljiv način negodovao protiv njene škrtosti.
Kasnije bi ranim jutrom, prije no što mi podemo u školu, prosipao ispod opalog i šuškavog lišca pokoji koš-tunjac i iza "forange" promatrao našu radost, kad bismo ih pronašli.
Kad sam pošao u srednju školu u Sarajevo često me znao upitati, onako, pobosančenim slovenskim, razvlačeci ono "e": - Brgleez, kad cemo na Trebevic?
Djeca su ga inače voljela. A i on njih. Ponekad bi ga kao izazivali, dobacujuci mu neki od nadimaka, za koji su čuli od stanjih. On bi se, opet, kao ljutio, galamio, trčao za njima. Njima bi to bilo još smješnije, i sve tako. Bila je to njihova obostrana igra. Kad mu nitko od djece ništa ne bi dobacio, bilo bi mu neobično i okretao bi glavu, kao da ih traži i mami.
Ipak su jedan nadimak i jedan dogadaj ostali najdublje urezani, ugravirani u njegovu, a i memoriju njegovih suvremenika...
...Bilo je to davno, malo nakon njegovoga dolaska u Brezu. Place nisu bile velike i moralo se snalaziti, kako je tko znao i umio. Djeca su bila još mala i Matija se morao po-brinuti za mlijeko. Čuo je da u obližnjim Dabravinama seljaci prodaju pojeftino koze, te je odlučio otici i osobno se u to uvjeriti. Dabravine su bile pet - šest kilometara udaljene od Breze prema Varešu i on se uputio, a kako drukčije, nego pješice. U Dabravinama je bio i prirodni izvor pitke mineralne vode, pa su ga u lokalnome žargonu zvali i "Kiseljak". I tako, dode on u selo, pa od onoga do ovoga, obide ga cijelog. A ljudi k'o ljudi, nazdravi ovdje, nazdravi ondje, napiše Matijaša. I nasmijaše se, jer on je svojim slovenskim upadicama bio doista komičan. Iskoristili su njegovu naivnost za prigodu ismijati i narugati se, kako su odavno željeli, nekomu iz grada.
Platio Matija pošteno, uzeo živinče za uzicu i natrag u Brezu. Tko zna koliko je put trajao i gdje je sve vrludao, uglavnom, Matija je kuci stigao kad je vec pao mrak. Djeca su vec pozaspala. Odveo je kozu u šupu, privezao je i ponosno, onako mazno rekao: - Micka, pohlej što sam privezal v šupi, hik!
Micika je ljutito frknula i krenula k šupi. Čekala je ona vec dugo, čak se i zabrinula, ali nikad to Matiji ne bi priznala. Ponijela je svi-jecu, klupicu za sjesti, jednu povecu šerpu i usput glasno proklinjala zlu sudbinu. On je za njom, naoko zadovoljan, češkajuci bradu, veselo zapjevao: - Šic mic Micika, bil' ti htjela doktora...hojlarija, hojlala!...
Susjedi, koji i inače uvijek čuju ono što obično ne bi trebali, smijali su se.
A onda, odjednom, vika, galama, metež. Micika urliče, sve se ori. Čak i oni iz daljega izašli, ne bi li prvi vidjeli što se dogada. Matija dogega, pridržavajuci se za ogradu.
-	Pohlej, pohlej - kroz plač je vrištala Mi-cika, pokazujuci prema šupi.
-	Grr, prokletij hudič - režao je Matija i otvorio vrata šupe. Upaljena svijeca, koju mu je Micika tutnula u ruke, obasjavala mu je lice. Vec se bio malo povratio od pijanstva. Zadrža se malo u šupi gundajuci, a onda, "izletje", baci svijecu na zemlju i lupnuvši se po čelu, ljutito zagrmje: - ...em ti seljaka iz Kiseljaka prodade mi muška koza!
I nekoliko puta, paleci i gaseci svijecu, vrati se, ne vjerujuci vlastitim očima. Okupljena masa se grohotom smijala. Neki su morali i čučnuti...dugo, dugo su oni kasnije prepričavali ono što su te večeri čuli i vidjeli.
Matija je sutradan, trijezan, ponovno otišao u "Kiseljak", zamijenio "mušku" za „pravu kozu", ali sve ono što je bilo, nije se moglo izmijeniti. Ostao mu je nadimak - Muška koza.
Za seljake iz "Kiseljaka" bila je to obična šega.
Nije se Matija puno zbog toga ljutio, čak bi ponekad, pod "gasom" i dobro raspoložen, sam prepričavao dogadaj, dodajuci mu uvijek neku novu i interesantnu pojedinost.
S Micikom je živio u jednome dosta "neo-bičnom" braku. Znali su se posvadati. I galamiti, ali opet ne prljavo i prostački, vec spontano, temperamentno, čak simpatično. Mi-cika bi ga, kadikad, onako, simbolično odgur-nula, a on joj nikad nije uzvracao, samo bi zabrundao i pošao negdje u kraj.
U tom vremenu, dok još televizora nije bilo, četvrtkom, čini mi se negdje iza 20 sati, bila je redovita radijska emisija iz Slovenije. Micika i Matija su ljubomorno rezervirali to vrijeme za svoj užitak i svoju dušu. Zimi bi, uz toplu pec, uživali sami. Ljeti bi se, pak, pri-maknuli k otvorenome prozoru, pojačali radio i uz iscvijetani cvijetnjak svog prizemnog ulaza, zagrljeni, zaigrali polku. Bilo je dirljivo. Oboma bi im tada, a i mojim roditeljima, vidio sam, zasuzile oči. Gledao sam ih s divljenjem i čudenjem, jer nisam mogao shvatiti, zašto su se uopce, još jučer, svadali.
Kad je Micka umrla, ni njen Matijuš nije dugo živio. Nepun mjesec nakon nje, umro je i on. Njegova lula zauvijek se ugasila...
Danas, kadje i moja mladost otišla daleko, kad pohodim Brezu i izmolim koji Očenaš nad grobovima svojih, nekad na-jbližih, pomolim se i uz križeve na kojima piše: Marija i Matija Poljanec.
A u ušima mi odzvoni polka i ono, baš kao nekad: - Kad cemo na Trebevic?...
Vladimir Bundic
0
t
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i H.
Svismokrivi
Krivi smo svi...
uvijek malo više od onih
koje optužujemo... ispovijedamo tude grijehe pravdajuci svoje još vece...
pokora nam svima ista nedokučiva nejasna i teška -pomirenje suživot i ljubav... a kako? kako??? kako kad nam izgleda
još nije dosta... kad se još nismo nažalost
do kraja zavadili razdvojili i izmrzili???
Vladimir Bundic
I
I
1 1 i i I I I 1 1 i I
1
1
i
i
I
I
I
1
1
i i
1 1 1 i
1
1
1
i i
1
1
1 1
IBIBMBMBMBMBMBMBMBMBIBIBMBMBMBMBMBMBI


0
I
i
i
i
i
i
i
i i
i i i i i i i i
i.
01

Polje
Zastave
pobodene u vrijeme
lepršaju
osvojeni vrhovi
najčešce
ostaju pusti
jer život je
ipak
široko polje Maratonsko a svatko od nas njegov je glasnik...
Vladimir Bundic
I
i
i i
i i i i I
I
i
i
i
i
i i
i
i 0
Seznam članov za Almanah 2013
Alimanovic Tarik, Andrejevic Sandra, Andrejevic Sara, Andric Daniel, Andric Ljiljana, Andelic Dejan, Andrejevic Sandra, Arnautovic Šefik, Babic Ljubica, Babic Sead, Bagaric-Hatvani Ljiljana, Bagaric Karlo, Baralic Enes, Baralic Jozica, Barbic Mirjana, Bašic Emilija, Bašic Ramiza, Batinic-Jojič Sanja, Bečirevic Jan, Bekto Alma, Belenji Nevenka, Berberovic Damir, Berberovic Kemal, Berisalic Samir, Berisalic Aida, Bezjak Dubravka, Bezjak Mia, Bjeljac Marta, Bogdanovic Sanja, Bonar Milica, Bošnjak Mira, Bozja Drago, Božanovic Ana, Božanovic Andrej, Božanovic Olja, Božic Jasmina, Brajnovic Bariša, Brezigar Andrej, Bučar Matija, Bukvic Dino, Bukvic Saša, Bundic Vladimir, Cvitanovic Nada, Čatovic Inka, Čejvan Majda, Čengic Majda, Čengic Jasmina, Čmančanin Fuad, Čmančanin Romana, Čmančanin Til, Čolak Samo, Čulina Sanja, Čupic Ivo, Čustovic Hedvika, Čenanovic Dino, Čenanovic Laura, Čenanovic Tarik, Čerimagic Nermina, Čoric Sabina, Darmanovic Miljana, Dedovic Branka, Dedovic Muhidin, Dedovic Irma, Dajčman Anton, Derling Milena, Dervišefendic Silvija, Divčic Marija, Dizdarevic Vladimira, Doršner Dragica, Doršner Zoran, Doršner Ilja, Doršner Yas-mine Anika, Držak Branko, Dursun Krunoslava, Džindo Verica, Džindo Ajša, Bajic Smiljana, Bukic Svetlana, Fabjanc Svjetlana, Fagin Amna, Fazlic Naza, Filipovic-Paničic Marija, Finci Adriana, Gačnik Marko, Gačnik Spomenka, Gliha Goran, Globočnik Marija, Grbic Dejana, Grbic Dragana, Hadžimešic Amila, Hadžimešic Jasmina, Hadžimešic Milica, Hadžimešic Senad, Haračic Mirza, Hasanbegovic Nermina, Hasanbegovic Abdulah, Hasagic Fehma, Hasibovic Zlatan, Haznadarevic Zlatko, Hodžic Goran, Hrelja Jožica, Hribar Irena, Hrustanovic Cirila, Hrustanovic Jasmina, Ibrahimagic Vasilija, Ivkovic-Juric Zulejha, Juric Benjamin, Jahic Emina, Jamakovic Said, Jamakovic Šefika, Jama Irena, Jazvic Dejan, Jelic Ljudmila, Jelic Dragan, Jerman Herman, Jojic Miljan, Jo-vanovic Branka, Jovanovic Mirjana, Jovetic Elizabeta, Jožanc Vera, Junuzovic Almira, Kadribašic Ribana, Kastelic Franjo, Keršnik Zdenka Kladnik-Njemčevic Sonja, Kneževic Antonija, Kneževic Benjamin, Kneževic Belma, Kneževic Neven, Koblar Stanislav, Konaj Antonija, Konjicija Anita, Korošec Emina, Kosmajenko Aleksandra, Kreso-Kneževic Deniza, Krkic Marija, Krzyk Tomislav, Ku-jundžic Silva, Kulenovic Asim, Kulenovic Borjana, Kulenovic Mak, Kulenovic Metka, Kulenovic Slaven, Lalovic Minja, Larma Anton, Larma Martina, Latal Zdravko, Lazzari Gordana, Leka Nedžad, Leka Lan, Lešnik Žaklina, Liješnic Olga, Liješnic Vinko, Lizdek Stanislava , Lončarevic Marko, Lončarevic Milica, Lozančic Eduard, Luzar Snežana, Maglajlija Ejub, Mahnic Sonja, Majstorovic Davor, Majstorovic Slavica, Maksumic Alma, Maksumic Dina, Maksumic Šaban, Martinovic Juraj ,Matic Gospava, Maunagic Jelena, Memaj Adrijan, Mijanovic Boris, Mijanovic Mirjana, Miloševic Davor, Miloševic Martina, Miloševic Matej, Miloševic Sonja, Močic Bula, Modic Neven, Modic Tim, Mrdovic Ana, Mrkulic Ena, Mrkulic Gordana, Mujkic Anica, Mutapčic Snežana, Naumov Dragi, Nuhbegovic Ahmed, Obratil Boženka, Obratil Vesna, Osmanagic Ferid, Osmanagic Melita, Pavičic Vera, Pavlic Vera, Pavlovic Julija, Pejanovic Mirko, Pejanovic Spomenka, Pejic Branko, Petkovic Gordan, Petkovic Ljiljana, Petkovic Željana, Petkovic Velimir, Petrovic Ljubica, Pleho Jasna, Pozderac Jasmin, Pribožič-Leka Barbara, Prnjavorac Nihada, Radojkovic Marjana, Radojkovic Marko, Rado-jkovic Tina, Radosavljevic Edita, Radoš Dušanka, Ramic Sokolka, Rehar Davor, Remer Vasva, Remeta Neda, Robovic Belma, Saje Irma, Saje Vjekoslav, Saric Huso, Savic-Krezovic Milka, Selan Aleš, Selmanovic Nedim, Skelo Mateja, Skert Mileva, Skert Petar, Skočir Anton, Skočir Matija, Skočir Sanja, Solakovic Sid, Solar-Boras Nevenka, Sotošek Starčevic Mira, Stare Matic, Strunjaš Elizabeta, Strunjaš Milan, Sulejmanagic Esma, Šarac Aleksandra, Šef Marjan, Šekli Majda, Šiljkovic Benjamin, Šljivar Branka, Štabek-Gliha Maja, Štojs Mario, Štojs Zuhra, Štojs Ismar, Štojs Merjem, Štumes Zlata, Šubara Majda, Šunje Elvisa, Šunje Farah, Šunjic Gordana, Šunjic Marica, Tafro Zlatan, Tedeško Anja, Testen Ljiljana, Testen Marija-Burdica, Tedeško Anja,Toukalek Milka, Toukalek Vladimir, Trako Bakir, Trninic Desanka, Udovičic Zoran, Udovičic Mirjana, Ungar Zoran, Vilic Samir, Verem Senad, Volarevic Ivo, Vrhunc Goran, Vujičic Mirjana, Začina Elzijada, Zaimovic-Andre Vesna, Zupanc Dražen, Žigic Adil, Živkovic Branka.
Umrli v letu 2013:
Lončarevic Radomir, umrl v januarju Kneževic Pero, umrl v maju Jan Silvestra, umrla v avgustu Andelic Jozefina, umrla v avgustu Skoko Vera, umrla v decembru
Člani zbora »Camerata Slovenica« v letu 2013
Kneževic Antonija, Močic Bula, Remer Vasva, Pavlovic Julija, Hasagic Fehma, Jelic Ljudmila, Šljivar Branka, Milic Ana, Čatovic Inka, Bonar Milica, Začina Elza, Nemet Branka, Dizdarevic Vladka, Pavlovic Irena, Karčic Merima, Karic Dalila, Lakovic Ema, Hasanbegovic Abdulah, Skočir Toni, Volarevic Ivo, Jovanovic Željko, Bundic Vladimir, Felic Aldin, Šetic Fuad, Kahrimanovic Mirnes, Muhovic Adnan, Bukva Denis.
Slovensko društvo Cankar Sarajevo, Ulica Splitska št. 12, 71000 Sarajevo, tel/fax ++387 33 22 69 15 e-mail: skdcankar@gmail.com www.skdcankar.ba
Delovanje društva financira:
REPUBLIKA SLOVENIJA URAD VLADE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
Delovanje društva podpirajo:
Kanton Sarajevo
MINISTARSTVO KULTURE I SPORTA
Opčina Centar Sarajevo
Sponzorji:
Perumina Ptuj
Perutnina Ptuj d,o,o. Trn - I okrasi Perutnina Ptuj d.o.o. Breza
ercator
HDTEL GRAND SARAJEVO