528. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 15. junija 1913.
Leto J).
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah la p, •	— 0b 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob
8. un zjutraj. — Naročnina znala i v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; b pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—> četrtletno K 5*--, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so is	pošilja	upravništvu.	st
in	Telefon številka 118.	s:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
is	Uredništvo	in	upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica st. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice ,ioslana *n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-pust. — Za odgovor je priložiti in' inko. k:	Telefon številka '1S.
Zadnja kriza.
O zadnji krizi v nar. napredni Stranki so pisali tudi drugi listi. Po svojem bistvu ta kriza ni bila niti tako važna, kakor par prejšnjih, ki smo jih doživeli v zadnjih letih. Rodila se 'je iz malega dogodka, ki pa je bil da-lekosežnega pomena.
Krize se v današnji'dobi v strankah pogosto ponavljajo. To je posledica - razvitega političnega življenja. Tudi največje in najvažnejše stranke so zadnje čase predelale svojo krizo. Krize nastajajo zaradi programov — ali pa vsied taktike.
Pri nas zaradi programov ne nastane kriza. Zakaj ne — si vsak lahko razlaga. Nastane pa vsled postopanja — zato Je taka kriza samo nekak trenuten pojav splošne krize.
Da naše razmere niso take, ka-ker bi morale biti — o tem se govori že 20 let. In vendar gre tako naprej. Klerikalizem in prodirajoče nemštvo
—	sta kazen za greh — oz. dokaz slabih razmer.
»Nar. napredna stranka« je sedaj samo opozicijouaina stranka. Zdi se. da se je svoje uloge tako privadila, da si um more niti misliti, da bi postala vodilna stranka. Tudi naša Javnost se Je tako privadila, da sprejema klerikalne in druge udarce —' In da lih le odbija.
Kakor pa so udarci stalni in dosledni — tako stalen In dosleden mora biti tudi odpor: zato se Je napredni stranki vselej zamerilo; če Je popustila v odporu.
Klerikalizem je zadnja leta ra-stel in postal je tako mogočen, da se na odpor m več oziral.
Ljudje so se udajali hudemu pritisku. To ni nič čudnega: na Hrvaškem postajajo mažaroni — na Štajerskem in Koroškem nemčurji — v Trstu Lahoni — na Kranjskem klerikalci. Odpadnikov ie povsod dovoli.
Priznati se pa mora, da Je med tem zrastlo tudi število opozicije. Ta opozicija pa vidi rešitev iz groznih razmer samo v odločnem odporu proti S. L. S. pri vsaki priliki.
Tako je prišla afera Kamile Thei-mer, ki je začela odkrivati klerikalni smrad. Prav ob tem času pa je prišel tudi Šušteršičev jubilej.
Namesto, da bi bila Thelmerlca zasenčila jubllei (zdelo se ie, da bo tako!) — zgodilo se ie nasprotno: klerikalci so izrabili jubilej in so hoteli z njim uničiti uspeh — Kamile Theimer. Ko bi ne bilo glasovanja v dež. odboru — bi se to ne bilo posrečilo. Ko Je bila enoglasna zaupnica v žepu. so prišli na dan — s slavospevi.
Kal sedaj?
Prihodnje leto čaka nar. napr. stranko hud boj: boj za Ljubljano in boj za deželo. Ne mislimo, da bo klerikalizem večen. Pride konec tudi
tel žalostni dobi Ne bp dolgo, ko bo prišla kriza tudi v klerikalni stranki.
Kar se tiče mesta ima nar. napr. stranka po zadnjih dogodkih dano natančno direktivo: Brezobzir in boi odločno naprei proti S. L. S. in njenim pomagačem. Opore ji ne bo manjkalo. Čim ostrejši bo boj, tem več bo bojevnikov. Le v tem znamenju bo zmaga.
Kar se tiče dežele, vstrajamo na tem, kar je povedal članek: Kaj pa mi, kmetje. »Slovenski Narod« smeši agrarno stranko. Smešil Jo Je tudi pred leti. ko se je pojavita v obliki gospodarske stranke.
Vsakemu človeku, ki pozna razmere, je jasno, da more kmet voliti le s kmečko stranko. Po deželi je toliko nezadovoljnosti s klerikalci, da ni dvoma, da zdrava kmečka stranka ubije hidro, ki Je s svojim strupenim žrelom posegla tudi po Ljubljani.
Pogostne krize so sicer znamenje bolezni — lahko pa prineso ozdravljenje. Želeti Je, da se po zad. dogodkih začne novo delo, kot podlaga za nov boj.
Car in slovanstvo.
V. Petrogradu je bila izrečena velika beseda. V odločilnem trenotku ie pisal car balkanskim kraliem, da hoče biti razsodnik v sporu. Vkljub temu. da se ie preie rusko posredovanje od raznih strani odklanjalo — se je v zadnjem trenotku sprejelo — in bratomorni boi je bil preprečen.
Carjeva beseda pa je izpregovo-rila še več, nego se je pričakovalo: car ie izpregovoril v imenu slovanstva.
Zgodilo se je prvič, da ie ruski car nastopil kot protektor slovanstva. Tako so sprejeli te besede na Dunaju in so bili presenečeni. »Epohalen dogodek« so nazvali to besedo. Carjeva beseda — dasi je samo beseda — je dalekosežnega pomena.
Ni še dolgo tega, ko ie nemški kancler izjavi!, da se bo bojeval boj v bodočnosti med slovanstvom in geimanstvom. Rusija ni kazala, da hoče stopiti na čelo tega boia. Ne enkrat so se v njeni politiki pokazali nemški vplivi. Tekorn balkanske vojne se je neenkrat pisalo, da je Rusija izdala slovanske interese. Tudi notranja ruska politika v rokah ruskih nacionalistov ni pokazala pravega smisla za slovanstvo. — Do-čim Je jiašlo nemštvo v Nemčiji vedno trdno ozadje, so se borili slovanski narodi vsak zase, opiraje se le na takozvano vzaiemnost. Pri tem so jih nasprotniki slovanstva pogosto znali zavesti v razprtije — skupna velenemška sila le rastla na račun razbitega slovanstva, ki se Je med seboi uničevalo.
Vkljub temu, da so se ponavljale besede ruskega pesnika, »da Je treba v Rusijo verovati« — Rusija ni uži-
vala med slovanstvom zaupanja. Strašilo je 1. poljsko vprašanje, 2. t. zv. ruski absolutizem in '3. nestalnost ruske politike v slovanskem vprašanju.
Sovražniki slovanstva pa so postavili še mnogo drugih strašil, v katera so Slovani slepo verovali.
V zadnjih letih se je glede slovanskega vprašanja obrnilo v Rusiji najboljše. Carjeva beseda pa proglaša v kritičnem trenotku slovanstvo kot vodilno smer.
Danes slavi nemški cesar Viljem II. 25letnico svojega vladanja.
V	slavospevih, ki so izšli tudi v naših nemških listih, na predvečer tega Jublieia, se vidi, kako se vesoljno nemštvo kiania nemškemu cesarju in ga slavi kot poosebljeno velenem-ško misel.
Pri Slovanih tega ni bilo; car in slovanstvo sta bila ločena. Ako pa car začne govoriti v imenu slovanstva (kakor le pogosto govoril nemški cesar v imenu nemštva, potem dobi to drug pomen.
Danes še ni gotovo, kak uspeh bo za trajno imela carjeva beseda na Balkanu. Ugodno znamenje za nas naj bo to. da je v kritičnem trenotku odločil car — ne kdo drugi. S tem upajmo v boljšo bodočnost, ko bo konec zahrbtnih intrig in konec medsebojnih bojev med slovanskimi brati na severu in na jugu.
Čigavo delo?
Nemški, posebno dunajski časopisi so strašno togotni radi humanega in energičnega koraka ruskega carja, ki je odločno pozval balkanske kralje, naj se ne zapletejo v vojno in naj ne uničijo lepih uspehov Slovanstva in Balkanske zveze. (Opozarjamo ob tej priliki, da se uničenja Balkanske zveze Srbom ne more očitati!) Ker sta se energični besedi podvrgli obe državi, je to Nemce, avstrijske in rajhovske, silno zabolelo, ker njihova pričakovanja so se razpršila. In če kriči nesramni Oer-man. kaj se ima ruski car mešati na Balkan in v ondotne spore in žalostno je, da temu germanskemu kriku sekundiirajo — Poljaki po svo-
jem »poljskem klubu«, ki protestira proti vlogi patronata, ki ga Rusija povzema na Balkanu in zahteva, da Avstrija svojo politiko uredi tako, da to prepreči. Slovani, in to so po jeziku samo seveda Poljaki, zahtevajo. da Avstrija prepreči delo ruskega carja, ki dela na to, da obvaruje Jugoslovanstvo pred katastrofo. Nižje Poljaki niso mogli pasti in vsled tega zadnjega svojega koraka so izgubili upravičenost, se sploh še prištevati k Slovanom. Kakor smo že omenili, German besni radi tega, ker vidi, da se njegovi upi ne uresničijo.
Iz uloge pa, ki jo Avstrija igra v tej zadnji fazi balkanskih zadev, pa jasno izhaja, kdo je tisti, ki je netil spor in kdo je tisti, ki se mu more in sme očitati, da stoji v službah Germanstva. Kakor poročajo dunajski listi in kakor se sliši iz londonskih diplomatičnih krogov, tudi Avstrija sama ni zadovoljna z novim obratom balkanskih zadev in je proti samostojnemu razsodišču Rusije trdeč, da je pri razdelitvi ozemlja med Srbijo in Bolgarijo interesirana tudi sama Avstrija, in pravi, da se zato razdelitev, oziroma carjeva razsodba ne sme izvršiti brez avstrijskega privoljenja. In baje so se med Dunajem in Petrogradom že pričela tozadevna pogajanja in carjeva razsodba ne bo padla popreje, dokler ne pride med Avstrijo in Rusijo v tem vprašanju do sporazuma.
To so dejstva in ona razjasnujejo vse, kar je bilo doslej nejasnega.
Avstrija tedaj je interesirana na razdelitvi ozemlja med Srbijo in Bolgarijo. Kako to. da je to šele sedaj povedala, preje pa ne? Zato, ker je pričakovala, da pride do bratomorne vojne med Srbi in Bolgari, do boja, za katerega Je Bolgarija nahajala moralne podpore v Avstriji, ki je stala ob strani Bolgarije, kakor nam je marsikateri članek bolgarskega vladnega lista dal razumeti in je pričakovala (Avstrija), da v tem boju zmaga Bolgarija in se ozemlje razdeli tako, kakor Avstrija želi. na srbski račun in škodo. Od vojne tedaj je Avstrija pričakovala, da se njeni interesa uresničijo, Avstrija je imela interes na tem, da pride do vojne in Avstrija je tudi v Bolgariji na to de-
lala. In Bolgarija ie bila tista, ki Je delala v intenciiah Germanstva. Ker
do vojne ni prišlo, posegla je po drugem sredstvu: pritisk na Rusijo, oz. na carja in njegovo razsodbo, da taista ne sme biti v nasprotju z avstrijskimi interesi. Ali se mar misli zopet obnoviti vprašanje koridorja do Soluna?
Komaj je nevarnost vojne na Balkanu odstranjena, že se pojavljajo nova vprašanja, ki se tičejo Avstrije in Rusije. Od teh stikov izhajajo le škode za Slovanstvo, to kažejo vsi dogodki izza vojne.
Danes
nogometna tekma
,Ilirija L‘-,Ilirija Il.‘
Ob 6. zvečer. Pod „Tivoli“.
Štajersko.
Maribor. (Še enkrat »Blumen-tag«.) Kot odgovor na slovenski bojkot, so se Nemci na vse kriplje po-žurili, pokazati vsej javnosti, kako ogromen »dobiček« da so imeli od svoje pangermanske prireditve. Videli smo na velikem številu prirediteljev smehljaj škodoželjnosti in smo
—	čakali. Že v torek so bili oni groši prešteti (tokrat so jih zelo lahko prešteli) in bilo jih je za vsega skupaj komaj — 2082 K. Lani so nabrali svoto 9000 K in imeli preko 4000 K čistega prebitka, letos pa 2082 K in niti ne čisto 700 K dobička! Sedaj seveda, ko vidijo sami svoj sijajni fias»ko, smo vse — mi krivi! Tako je prav in to tudi hočemo, kajti gre nam za to, da se temu oholemu re-negatstvu že vendar enkrat pokaže, da preko nas ne — gre. Umevno, da nam ti kulturonosci tudi očitajo — nehvaležnost, češ. da so oni dali za »Ruško kočo« dve tretjini. Bodi temu kakorkoli, eno stoji: da so imeli vedno »Ruško kočo« na razpolago v Isti meri, kot mi, kar pa so v svojem kulturnem »Drangu« plačeval; § tem. da so delali v turistovsko knjigo nesramne svoje nacijonalne opazke
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y LjubljcMl Ustanovljena leta 1881.
: obrestuje hranilne : M 3I Ql	brez odbitka rentnega
vloge po čistih : TE |4 10 :
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Vzravnal se je in se zdrznil, videč svojo roko rdečo od krvi.
»Stražnik!« je zamrmral in se od groze stresel.
Magdalena pa je stopala 'dalje, ne da bi se ozrla.
Sledili so drug drugemu v trdno sklenjeni vrsti.
Tribulet je skrival pod svojim plaščem svetilko-slepico.
Ko so se bližali stražnjemu paviljonu. se je Magdalena zdajci ustavila in jim mignila, da naj se ustavijo tudi oni.
Paviljonu se je bližala moška postava.
StopiFa je vanj, zakaj Magdalena! je bila pozabila zakleniti vrata, ko je odhajala z Margentino.
Ta mož je bil Sansak.
Videli smo, da je Sansak Spremil Franca I. na njegovi poti v paviljon. Bila sta sama. brez spremstva; saj sta vedela, da imata opraviti samo z dvema ženskama.
»Pobrigaj se ti za mater,« j« bil dejal kralj, »jaz pa prevzamem hčer...«
Ekspedicija se je posrečila tako popolno, da kralj ni mogel želeti holi-šega.
Sansak je spremil kronanega lopova do gradu.
Hotel mu je pomagati vleči deklico.
Toda kralj je čutil, kako mu raste moč od trenotka do trenotka. Nekaj ogri-,<mega mu je vrelo po žilah, čutil je neodoljivo potrebo, trositi svojo moč. Vzdignil le bil Žileto kakor peresce, naložil ie na svoje široke soldatske rame in stekel rohneč, z razbeljeno glavo, prsi razgrete, kakor da ie planil vanje hudournik žareče lave.
DospevŠi do gradu, je tekel kralj z isto naglico v svoje stanovanje.
»Vrni se dol,« je velel Sansaku. »Nepotrebno je, da bi mati budila grad s svojim vekanjem...«
»Pa če bi le kričala, sir? ...«
»Eh. potem ... ravnaj po svoii glavi!«
Zlovešče je zamahnil z roko.
Sansak je stekel nazaj.
Kralj je stopil v svojo sobo; VTata je odprl z besnim sunkom noge.
Nato }e vrgel deklico na svojo posteljo.
Njegove kretnje in črte njegovega lica so bile divje kakor pri predzgodovinskih bitjih, kakor so bila ugrabila samico svoje izbere v prvi in preprosti poročni ceremoniji človeštva.
»Basinjak!« Je zaklical kralj s hripavim glasom.
Komornik, ki se Je bil umaknil iz previdnosti, vide_Č, da se vrača
kralj, obložen s takšnim plenom, se je pojavil nemudoma.
»Sir? ...«
»Vsi spe, kaj ne da?...«
»Da, sir!«
»Jaz hočem, da se ne zbudi nihče; razumeš?«
V	njegovem glasu so zveneli začetki blaznosti in delirija.
»Da, sir!« je rekel Basinjak.
»Opozori Mongomerija; on naj straži v predsobi in gLeda, da se nihče ne približa mojemu stanovanju ...«
»Da, sir!«
Sansak je bil stekel proti paviljonu. Nadejal se je, da najde Margentino še v nezavesti, in premišljal sam pri sebi, ali bi jo ubil, ali bi ji samo zamašil usta.
»Kralj ne mara, da bi kričala,« je menil naposled »Molče pa samo tisti, ki so mrtvi!«
Dospevši do paviljona, se je ustavil za hip in prisluhnil.
»Dobro!« je dejal sam pri sebi. »Ni se še zbudila! Stvar ne bo težavna, kakor kaže...«
Hladnokrvno je potegnil bodalo in poizkusil na kolenu, ali je ostro.
Šuma ni bilo slišati nobenega.
Izza poluzaprtih vrat je padal isti žarek pokojne luči kakor prej.
Toda pokoj in vedno molčanje te krasne noči nista genila Sansako-vega srca; mirno je stopil dalje, da ubije onesveščeno žensko. Srce mu niti ni utripalo močneje kakor co navadi.
Plemič je vstopil.
Prvi pogled mu je razodel, da Margentine ni več tu.
»Gotovo se Je zavlekla v sosednjo sobo.« Je dejal sam pri sebi.
Preiskal je po vrsti vse tri sobe; in ko ni našel nikogar, se je vrnil v prvo in krenil proti vratom, godrnjaje:
»Hudič vzemi babnico! Kje naj jo iščem v tem prokletem parku? Tema je kakor v peči mojstra Satana ... Oho! Morda je pa tole Satan sam v svoji lastni osebi?«
Hkrati, ko je izustil zadnje besede, je odstopil nazaj.
Zakaj v tistem trenotku, ko je postavil nogo na prag, se je dvignila pred njim človeška senca, m nato še ena... Sansak je naštel šest mož, ki so vstopili molče in zaprli vrata za sabo.
»Kdo ste?« je vprašal Sansak s trdnim glasom.
Eden izmed mož ie stopil naprej, rekoč:
»Ta človek Je moj. Nihče naj se ne gane... Gospod,« je dodal, obra-čaje se k Sansaku, »ali niste vi eden izmed podležev, ki se jih je nabralo nekega večera v zadnji zimi četvero, da bi ugrabili neko dekle v bližini Trahoarskega križa? ...«
»Peklo!« je zarjul Sansak. »To Je rokovnjač!«
»Aha! Spoznaš me! Jaz sem te spoznal takoj, po udarcu, s katerim sem ti oplete! gobec, da bi nosil pe-
čat mojega zaničevanja na vse 'irečne čase... Brani se!«-
To rekši. je spustil Manfred plašč z ramen, potegnil meč in nastopil k borbi.
Tudi Sansak je bil izdrl orožje; ves bled je zarenčal:
»Prokleto dolgo te že iščem, rokovnjač! A nocoj te je izdal tvoj kum hudič: zdaj mi poplačaš udarge, ki si mi ga zadal ob vodi!...«
Jekli sta zažvenketali; nasprotnika sta si jela zadajati sunek za sunkom.
»Cesa si iskal tukaj?« je povzel Manfred. »Ali si hotel zopet ukrasti kako žensko? Saj vi, dvorni gospodje, ste hrabri samo proti ženskim. in še takrat vas mora biti več!«
»Kakor vi rokovnjači! Vas se zbere šest, da bi ubili enega samega^ Toda ta, ki ste si ga izbrali, se ne dsi zaklati, ne da bi opraskal poprej tudi vas!«	,
»Odmeknrte »e, gospodje!« }e kriknil Manfred svojim tovarišem.' »Lopov naj si ne domišlja! Nočemo( ga počastiti tako, da bi šlo nas šesti na njega samega. Eden Je dovolj zal štiri take falote!«
»Čuvaj še, sinko!« je vzklikni vitez De Ragastan y strahu za nje-! govo življenje.
Zakaj, Sansak se ni samo bra-t nil spretno, marveč je tudi napadal s strašno hladnokrvnostjo.
Ko sta se opsovala po modi tedanjega časa, sta nasprotnika molče nadaljevala boj,
in večkrat še kal vse hujšega. K
fiasku v denarnem oziru, pa pride še moralni Veična nemškega prebivalstva, je bila tokrat zelo hladna in, kot smo že prvič poročali, v premnogih slučajih istotako kot mi Slovenci, odklanjala cvetlice. Nevolja nad takim dokazom nemške nestrpnosti, je bila vseobče v meščanstvu. Ne tako pa med oficirji, kojim je zrasel nacijonalni greben do neba.
Danes velika slavnost v »Narodnem domu« v Mariboru.
Gradec. V Gradec je došla vest, da je profesorski zbor dunajske mo-droslovne fakultete imenoval Petra Roseggerja doktorjem »Honoris cau-sae«. — Navsezadnje bodo še za ptujskega šnops-župana našli kak doktorat. Takrat pa se bo reklo: Dr. der Bauernwiirgerei.
Frankovci. (Velika narodna slavnost.) V nedeljo dne 15. t. m. se vrši zlet vseh narodnih društev na travnik vrlega Slovenca gospoda Martina Ivanuša v Frankovcih. Preskrbljeno je za bogat vzpored z godbo, petjem, telovadbo, govori itd. Za dobro |ed in pijačo bo skrbela vrla Slovenka H. Otorepec in Slovenec g. M. Vtičar ter narodne gospe in gospodične. Vstopnina prosta. Dolžnost ivsakega zavednega Slovenca je, da se cdzove vabilu in pride na to veselico.
Loperšice. Shod nemških požarnih bramb se bo torej vendarle vršil dne 15. t. m. Svarili smo pristojne oblasti, kot je bila naša dolžnost. Vsa okolica se čudi, da se ta shod ni prepovedal.
Dnevni pregled.
Na seji eksekutfvnega odbora
narodno-napredne stranke se je sklenilo: Eksekutivni odbor narodno-napredne stranke ne vidi nikakega povoda, da bi deželni odbornik in podžupan dt. Karel Triller odlagal svoje mandate kot odgovor na v javnosti proti njemu radi neke taktične, toda v dobri veri storjene napake, pričete gonje; pripoznajo se njega velike zasluge za stranko, ter se najstrožje obsoja neolikana gonja, vprizorjena po »Danu« in drugih Hstih proti dr. Trillerju, s katero se je opravičeno čutil žaljenega na svoji neomadežfe-vatii osebni časti, Ker stranka izsto-pivšega delavca ne more pogrešati, se dr. Triller prosi, da v interesu stranke zopet prevzame vse svoje mandate. Pri vodstvu »Učitelrsk« tiskarne« le pa zahtevati lasnega odgovora, hoče li v svojemu glasilu opustiti hujskanje proti napredni stranki ali ne? — Na zadnji odstavek odgovarjamo: »Učiteljska tiskarna-« iJe podjetje, ki z »Dnevom« nima dru-zega skupnega kot lastnino nad njim. »Dan« ni hujskal, temveč prinašal grajo vsega onega, kar po mnenju pristašev narodno-napredne stranke iz vseh krajev Slovenije, narodno-napredni stranki škoduje. Od' svoje poti v tem oziru se ne umakne!
Gospod urednik! Leta in leta sem naročnik »Slov. Naroda« in tako odločen pristaš narodno-napredne stranke, da nisem zagovarjal samo njenih dobrih Činov, temveč celo njene napake. Ali tako ostudne notice pa »Narod« — (v imenu narodno-napredne stranke?) — pa Vendar še ni prinesel, kakor jo je zakrivil predvčerajšnjeml — Boj proti Trillerju je bil opravičen, ker je dal duška ogorčenju v naših vrstah. In Vodili ste ga, razen enega pasusa, vseskozi dostojno. In zato. da ste odprli predale svojega lista ljudski nejevolji. zato tako podel napad na vas? To je »pobalinstvo« in »svin-Jarjenje?« Slišite — potem pa je v predalih »Slov. Naroda« zadnjih let nagromadenega ogromna množina »svinjarjenja!« — Iz namiga, da bo-rdo gospodje klicali »Uč. tiskarno« pred forum, ki jej bode najmanj všeč, pa je videti, da hočejo tiskarni in vam usta temeljito zavezati — to se pravi, da hočejo tiskarno in vaš list kratkomalo ubiti. Ne — ne bom jaz nastopal v imenu tiskarne, to naj store drugi, a eno pa povdarjam: Na} ubijejo »Dan« jutri — ne bo mlnH mesec, ko Izide drug enak Ust, ker ravno zadnje razmere so pokazale, da le ooleg »Slov, Naroda« vendarle neobhodno potreben list. ki je na razpolago pravični kritiki, pa četudi ie to kritika o narodno-napredni stranki! Ko bi se bila dejanja naše stranke kritizirala javno že pred leti — ne bi Imela ta prenašati danes takih ponižanj, kot lih prenaša. In ne bi Imeli njeni zvesti pristaši toliko trpeti pod terorizmom klerikalne stranke, kot trpe danes.
»Slovenec« ni v zadregi, ko se gre za naštevanje načel, ki so jih odločni naprednjaki prevzeli za svoj boj proti klerikalizmu od S. L. S. Ta načela označuje »Slovenec« takole 1. Ne išči kompromisov! 2. Ne bodi popustljiv! 3. Bodi brezobziren! 4. Le boj vodi do zmage. 5. Obzirnost v boju je prav tako, kakor, če bi vojak K vojni začel premišljevati o
človekoljubju. — Da, gospoda, vi vodite boj po teh načelih že celih 20 let
— In ml smo se v teh hudih časih šole od vas tega naučili Taka načela so vas vedla k zmagi — In ste s tem pokazali, kako se mora boriti vaš — nasprotnik. Načel nismo postavili ml
— niti mladini — ampak vi ste jih tudi uveljavili.
Liberalnim junakom v pogum. Ker hočejo neki junaki na vsak način iz naših besedi (ki so citirane včeraj v »Slov. Narodu), dokazati, da smo trdili, da je dr. Triller podkupljen — ne bomo liberalnim zavijačem več komentirali svojih stavkov, iz katerih je jasno, da se govori o kompenzacijah za stranko in da ne bodo gospod-je mislili, da imamo slabo vest, ali da se hočemo izgovarjati — poživljamo one, ki so iz onih besedi izvili žalitev — da nas tožijo. Pred sodiščem naj potem dokažejo, kdaj in kje smo dolžili dr. Trillerja, da ie podkupljen. Nam dokazov za to, česar nismo trdili — ne bo treba prinesti. Torej, pogum, junaki. Tožite l Ako pa si ne upate, potem ni treba nam očitati infamnosti, svinjarije itd. Mi nismo strahopetci, ne omet ujemo in ne zavijamo — kar stoji — stoji. — Dokažite, da je v onih besedah to, kar nam očitate, če ne, smrdi — tako lažnjivo zavijanje čez vse male vrhove Narodne Tiskarne. Še sedaj ne verjamejo v »Slov. Narodu«, da so bili to dobri naprednjaki, k| so se dvignili proti glasovanju za zaupnico. »Slovenski Narod« piše pod naslovom »Tako pa ne gre«, da sme o takem glasovanju soditi le izvrše-valni odbor in pisati sme o tem »Slov. NaTod«. če mu dovoli »Narod. Tiskarna«. — Pri nas seveda tega ni — dali smo prostora javnemu mrienfu in to Je dolžnost neodvisnega lista.
Gospodična Kamila Thelmer uči gospode opozicijonalce osebne dostojnosti. V sobotnem »Narodu« se je Kamila zopet oglasila — zavzela se je za dr. Trillerja, češ, da ni dovoljeno v seji dež. odbora — kar je dovoljeno v — uredništvu, torej da ni dovoljeno — glasovati proti zaupnici. No. no. gospodična Kamila Theimer, saj nismo v gospodinjski šoli. Slovenski naprednjaki so pod klerikalno strahovlado toliko prestali, da njih zastopnik ne more glasovati za zaupnico, pa naj bi se bila oglasila ali ne. Kar je povedala Ka-raila, so mali zasebni klerikalni grehi
— doma pa imamo velikih v javnosti dovoli. Zato ne potrebujemo njenih naukov, kako naj se vedemo proti klerikalcem.
Izvrševalnl odbor Je dal dr. Trillerju zaupnico, le glede glasovanja je pripomnil, da je bila taktična napaka v dobri veri. To je popolnoma prav, kajti, ko bi bila zaupnica brez tega pasusa, bi se glasilo tako. kakor da stranka s svojo zaupnico odobrava klerikalno zaupnico — kar bi se reklo, da nasprotna stranka izraža zaupnico načelniku nasprotne stranke — kar bi bilo gotovo več kakor ironija. Zadeva se je torej povsem ugodno rešila in motijo se zelo tisti, ki mislilo in pišejo, da imaio od tega klerikalci svoj dobiček. Ta slučaj je bil le dokaz, da napredn ljudje čutijo, kaj Je klerikalizem in da hočejo odločen boj proti njemu.
Kar Je le v kranjski politiki mogoče. Dr. Šušteršiču so se z Dunaja nečedne stvari očitale v zadevo se je zapletel dr. Triller, a brcati so pa pričli g. Jelenca, ki pri celi zadevi fd niti za las udeležen, niti pri »Dnevu«, niti pri »Učiteljski Tiskarni«.
Kako plačujejo klerikalci naprednjake. Komaj je minulo teden dni, ko Je »glasoval dr. Triller v Imenu cele narod, napredne stranke (seveda brez nienega dovoljenja) za zaupnico dr. Šušteršiču, že so začeli klerikalci naprednjake plačevati na sledeči način: Petkov »Slovenec« je priobčil članek pod naslovom »Tako se pa ne gremo«. V tem članku omenja avtomobilsko vožnjo med 2irmi in škofjoloko. katero podjetje je v naprednih rokah. Nadalje omenja »Slovenec«, da je neki uslužbenec, ki je bližnji sorodnik nekega podjetnika tega avtomobila storil — čujte in strmite! — velikansko hudodelstvo s tem, (Ja le oddali v Žireh eno brošuro »Dejanja govore«. Pri tem pa hujska dopisnik »Slovenca« na bojkot tega podjetja 8 tem, da piše: »mi (klert-kalci) bomo proti, vašemu (naprednemu1) podjetju stopili v najstTožjo opozicijo! Tako naj se torej bojkotira celo napredno podjetje! Gospod c. kr. državni pravdnik, ali »Slovenec« sme pozivati k bojkotu, ko »Dan« za vsako malenkost zaplenite? Naprednjaki, tukaj zopet lahko vidite, da proti klerikalcem ne sme biti nobenega pardona več, ampak samo boj do skrajnosti 1
Zakaj plačuje kranjska dežela vseučlllške docente. Znano Je, da uživa L. Lenard dež. podporo, da se pripravlja za docenturo. Kake uspehe Je dosegel kot slovenski učenjak, o tem smo že pisali: v petek pa smo čitali v »Slovencu« sledeče: »Poljaki počastili našega rojaka.« Dne 10. Ju-
nija so odlični zastopniki poljskega naroda v Krakovu našemu rojaku dr. Lenardu ob njegovem slovesu priredili banket, katerega so se med drugimi udeležili vseučilišči profesorji Zdziechowski, Grabowski, Cybul-siri, JanoNvski, Zimmermann, časnikar Beauprč in mnogi drugi Dr. Zdziechovvski je v svoji napitnici slavil njegovo navdušeno delovanje za slovansko vzajemnost, posebno pa njegovo uspešno delovanje za tesnejšo zvezo med Poljaki in Jugoslovani. Poljski dnevnik »Glos Narodu« se pri tej priliki zelo simpatično spominja časnikarskega delovanja dr. Le-narda.« — Vprašanje Je zdaj: ali Je dež. podpora za to, da podpira klerikalne časnikarje, ali Je namenjena znanosti?
špijonstvo. Pri nas v Avstriji obstoja evidenčni urad, kjer se koncentrirajo vse zadeve, ki se tičejo vohunstva. Redi je bil načelnik, pa je izdajal avstrijske tajnosti Rusiji in zato ie minister dejal, da večjega fa-lotstva še ni doživel. V Rusiji gotovo Redla spoštujejo, in plujejo in zaničujejo svoje častnike radi izdaje Avstriji in v Avstriji so ti častniki v veliki časti in še plačani zato. Radi teh častnikov in vohunov so evidenčni uradi, ki ga imamo tudi v Avstriji, kjer vohunstvo imenujemo največjo falotarijo.
Danes Je Vidov dan. Po našem koledarju je danes Vidov dan — spomin bitke na Kosovem polju 1. 1389. ko ie padla srbska svoboda. Letos ie Vidiov dan posebno važen — ker s« v tem letu slavi prvič osvobojenje Kosova. Srbi bodo — kot pravoslavni slavili ta praznik šele čez 13 dnij:
Mi se ga spominjamo danes — spomnimo se ga — i narodnimi darovi!
Socialna Matica v Gorici izda
za leto 1913 naslednje spise: 1. Dr. Karel Slane: Zadruga. 2. Dr. Ivan Žmavc: Ozdravljenje socialnega življenja. 3. Prof. Ferdinand Seidl: Geološki bp reli odi. 4. Dr. Fran Ilešič: Jugoslovansko vprašanje. 5. Dr. Ferdinad pl. Sisič: Politična zgodovina Hrvatov od 1. 1867 do danes. —■ Poslednje imenovani spis v hrvaščini.
Sprejem Prevzvišenega na Dolenjskem. Prevzvišeni zdaj že teden dni hodi po Dolenjskem. To se pravi po vzgledu Kristusa, ki je res hodil peš in priprosto oblečen in pred kan terim niso ne z vsemi zvonili, ne postavljali mlajev, ne pokali z možnarji in ki ni v vsaki fari dobival po mer n tke In cele škafe denarla, se Pre-vzvišerri nobel oblečen vozari v no-bel kočiji in kamor pride, se dobro
ima na duši in na telesu. Ko je prišel v Prečino, mu je sam lekarnar Bergman (in to že nekaj pomeni) poslal 30 lepih postrvi, kar ni mala reč, zaikaj že dve postrvi iz tržkega potoka so dovolj težke za enega samega tudi popotnega človeka. Prevzvišenega je posebno zanimala prečin-ska fara. zakaj toliko lepega je že slišal o nji in o njenih liberalnih brlo-gih. Zato ga je prečinski 1 one vodil po ceH fari na kanonično vizitacijo. Sam bog ve če je prečinski Tone ljubljanskemu Tonetu pokazal v podružnični cerkvi v Dol. Straži pre-menjane kelihe, monštraneo m druge cerkvene stvari, kar gotovo spada k kanon, vizitaciji. Peljal ga je po cerkvah nad liberalnim grabnom, v Dol. in Gor. Kamence, kjer so svojemu ljubljenemu »Nat-Pasterju« (nadpa-stirja tam namreč ne poznajo) postavili slavoloke in drugo tako malikovalsko ropotijo. — V petek popoldne pa se je Prevzvišeni odpeljal proti Novemu mestu. Sprejem v mestu mu je bil bolj po volji. Zakaj tam sta ga sprejela samo dva katoliška stebra mizar Matko Malovič in vrvar Avsec z zastavami. Drugače se je mesto strogo držalo nadpastirjeve želje: ne mlajev, več vere hočem videti v srcu. Pred proštijo so ga sprejeli .domači duhovniki, nekaj Manjinih dru-žbaric. šolska mladina in nekaj radovednih zijal. Notri v veži pa bolj na skrivnem se mu je poklonil med drugim tudi predsednik okrožnega sodišča. kar spada seveda v njegov delokrog. Mak) čudno se je videlo, da je bil pri tem zraven tudi poveljnik novomeških »feterajnarjev«. ki so avanzirali za svečonosce pri Procesijah, kar tudi spada v delokrog sta rih. dosluženih vojakov. Čudno Je bi lo to, ker je omenjeni _ poveljnik G. Mlakar po poklicu jetničar novomeških jetničarjev. Čudno Je bilo tudi, da Je bil pri tem navzoč tudi šef državne trtnice. Ker Je Prevzvišeni abstinent, ne verjamemo, c® J® bite tega treba. Novomeški občinski svet Je imel v tem času doma nujnejega dela dovolj, o čemer se Je Prevzvišeni pohvalno izrazil. Po Kristusovem nauku: Zastonj ste sprejeli, za,-stonj tudi 'delite sv. Duha, bo Prevzvišeni vse nabrane tisočake posvetil za kakšno novo rudečo brošuro.
Strela ga je ubita. Dne 9. t. m.
proti večeru se Je zbrala nad Kranjem hi njega okolico velika nevihta % viharjem, dežjem m strelo. 351etni
Ignacij Uranič, posestnik v Srednjih Bitnjah, vulgo Gracar, je sedel s svojim enajstletnim sinom Ignacijem v stanovanju pri peči Nenadoma Je udarila strela v hišo in Je ubita očeta; sin Je samo omedlel in se je polagoma zavedel. Zdi se. da bo kmalu okreval
Ogenj. Preteklo nedeljo okrog treh zjutraj fe izbruhnil na skednju posestnice Terezije Pretnar v Zagorici na Gorenjskem ogenj, ki se Je hitro razširil tudi na bližnjo hišo. Obe poslopji sta popolnoma pogoreli. Škoda znaša okrog 4000 kron. Krita ie z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se doslej še ne ve, vendar se splošno sodi, da gre tu za požig.
Požig. Posestnika Ivan Alič in Matija Srnič iz Trnovca pri Medvodah sta pred kratkim napravila v gozdu skupno veliko kopo. da bi dobila oglje. Dne 10. t. m. pa Je podtaknil neznan storilec ogenj v kopo, ki še ni bila s prstjo pokrita. Vsled tega je cela kopa ix>gorela. Škoda znaša 300 K.
Samomor. Preteklo nedeljo so našli v Ihanu tamošnjega posestnika Franca Hribarja obešenega. Pred letom mu je umrla žena, na kar je Hribar vso svojo živino prodal in vsa svoja polja dal v zakup. Odkar mu Je umrla žena, je bil Hribar ves žalosten in nesrečen in je vsled tega tudi izvršil samomor. Zapušča osem otrok, katere so vzeli že preje Hribarjevi sorodniki v oskrbo.
Težka nesreča. Posestnik Ivan Škander iz Dravelj je šel pretekli četrtek kosit na ljubljansko barje. Vzel je s seboj svojega osem let starega sina. Pri konšji je prišel deček preblizu stroja za košnjo in stroj mu je desno nogo nad stopalom popolnoma1 odrezal. Poškodoval ga je tudi na levi nogi.
Smrten padec. V četrtek, dne 12. t. m. je hotela 491etna Ana Olip iz Zabrezna pri Zgornjih Gorjah, vzeti otroško perilo z vrvice na hodniku. Pri tem je zgubila ravnotežje in Je padla po stopnicah na tla. kjer je z velikimi ranami na glavi nezavestna obležala. Nekaj ut nato je umrla.
Zensko truplo v Golobji dolini.
Kakor je že »Dan« poročal, so našli pastirji pred kratkim v Golobji dolini pri Borovnici mrtvo žensko truplo. Kakor se je doz daj dognalo. Je_ umrla ženska leta 1842 v Nemški vasi rojena in v Bloke pri Logatcu pristojna zbirateljica semen Jfira Debevc, katero so pogrešali že dva meseca.
šala t žalostnimi posledicami. Posestnikov sin Lojze Šimenc je hotel te dni v nekem gozdu pri Kamniku zagnati za nekim dekletom ci Je tudi imelo tam opravilo, v šali poleno. Pri tem je poleno zadelo 64-etno kajžarieo Terezijo Mejač na evo roko in jo težko poškodovalo.
Aretacija tatinskega Ptiča. V petek popoludne se je splazil 461etni drezposelili ključavničarski pomočnik Avgust Langmajer v nezaklenjeno stanovanje kajžarice Marije Božič v Tacnu in je ukradel tam moške hlače. Božič, ki je favno prišla iz hleva, je videla tatu, ko je šel iz hiše. Hitela Je za njim in mu je vzela hlače, na kar je pobegnil tat proti Vižmarjem. Tam pa ga je prijelo orožništvo, ki ga je izročilo sodišču.
Aretacija s tiralico zasledovanega zločinca. V četrtek, dne 12. t. m. so prijeli na Vrhniki delavca Luko Dolenca iz Vrhnike, za katerim je izdalo sodišče vsled zločina težke telesne poškodbe tiralico. Dolenc je prišel po odgonu v svojo domovinsko občino, kjer pa so ga aretirali in izročili sodišču.
mx>, da smo upravičeni zahtevati da se nam pojasni dobrodelni namen Oermanizujoča tendenca južno-že-leznične uprave nas plaši, da bi verovali samo v človekoljubni namen teh bodočih ustanov; da bi se pa % našim delom oziroma denarjem pospeševalo ponemčevanje železničarskih Otrok v raznih »Studentenhei-mich« ali »Kinderheimich« — na ta lim na§ ne bode železnica dobila. Prosimo torej gospoda postajenačelnika, da stvar dobro pojasni!
— Kal Je s tovarno barv Jančar in Premeri? Gospod urednik, prosimo vas kratkega odgovora: Kaj je z gori imenovano edino slovensko tovarno barv? Ali še obstoja? Ali je mogoče v gospodu zaspala? Mi zavedni Slovenci bi radi podpirali domače podjetje, pa ne čitamo nobenega inserata ne v »Dnevu«, ne v drugih slovenskih listih o tej tovarni?
— Ker Je bil računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske v zad-nii občinski seji odobren, je ta kakor tudi izkaz o vrednosti knjižic interesentom v hranilnični pisarni brezplačno na razpolago. Kdor ga želi dobiti po pošti,- naj javi to po dopisnici.
— Pojasnilo. G. Plankar nam JaVlja, da so govorice, ki se trosijo okoli glede pok. Jerančiča neresnične in da bo proti obrekovalcem sodno postopal.
— Iz Novega Vodmata. V nedeljo dne 15. junija se otvori že znana stara gostilna pri Peklaju. Zgodovina Peklgjeve kapitulacije v Novem Vod-matu je ta, da je bil zasledovan od klerikalcev tako dolgo, da je bil primoran zapustiti Moste in se izseliti v drug kraj. Terorizem klerikalnega veljaka Oražma mu ni dal miru poprej, da ga je popolnoma uničil. Rajši kot da bi postal klerikalec, se je umaknil. Njegovo posestvo je kupil Janko Krušič. Oženil se je z bogato nevesto še le ko ie kupil Peklajevo posestvo, z Anico Mullerjevo iz Domžal. Ker je oa tudi Peklajev namestnik naprednega mišljenja je dolžnost naprednega občinstva, da ga pri njegovem podjetju vsestransko podpira. Opozarjamo na današnji in-
serat
— Odbor N. S. Z. ima v torek dne 17. t. m. redno odborovo sejo ob
8. uri zvečer v društvenih prostorih. Prosimo vse tovariše, da se seje točno in polnoštevilno udeleže.
— S trga. Včeraj dopoldne je bilo na trgu zelo živahno. Prodajalk kakor konsumentov se je kar gne-tilo. Je pa že tudi precej novine. Češnje, zgodnjih hrušk in marelc, novega krompirja. Črnih in rdečih jagod in raznih vrinili cvetk, češenj je' bilo na trgu 140 velikih j>letenic. Pre-; cej drage so bile jagode, — črne so bile včeraj prvič na trgu. Starega! krompirja sta bila dva voza in je, veljal 100 kg 7 K. Novega je bilo 15 komadov za 10 vin. Tržno nadzorstvo je preiskalo z električno lučjo 1365 jajc, med katerimi ste bili dve pokvarjeni.
— Kinematograf »Ideal«. Se danes in jutri se predvaja Dantejeva nebeška komedija »Pekel«. Naj nik-do ne zamudi si ogledati ta pretresljivi film. Jutri »Zuma« ciganska drama. Od petka do pondeljka sen-zacijonalna detektivska igra »Skrivnost Chateau Richomnda«.
Danes vsi na Glince k »Travnu. Glej oglas!
Ljubljana.
— Zanimivo karikaturo Iz zadnjih dogodkov prinese jutri »Dan«. Ne pozabite si list pravočasno kupiti. Izide ob navadni uri.
— Produkcije gojencev »Glasbene Matice« ob sklepu šolskega leta 1912/13. se vrše v torek, četrtek in petek dne 17., 19. in 20. junija v veliki dvorani hotela »Union«. Vzpored vsakokratne produkcije objavimo pravočasno. Pri Javnih produkcijah nastopi 6 gojencev iz solopetja. 8 iz vijoline in 25 iz klavirja. — SolsKl izpiti gojencev pa se bodo vršili ob sklepu šolskega leta v dvorani »Glasbene Matice« skozi 4 dni in sicer v dneh 30. Junija, 1., 2. m 3. julija.
— Gospod postajenačelnlk na Južnem kolodvoru je nabil razglas: Prednaznanilo o cvetličnem dnevu. Ker ta razglas ne pove zadosti, kako m kaj bo z denarjem ter bo pri tem prizadeta slovenska Javnost oziroma potujoče slovensko občinstvo, misli-
Trst.
Da bi vsaj molčal »Plccolo«. Vi
petek je priobčil »Picoolo« tole notico z mastnim naslovom: »Castitne brzojavke »Patriji«. Društvu »Pa-tria« so prišli tile brzojavi častitanja in jx»zdravov za nacijonalne zmage zadnjih dni:	1.	Zmaga italijanskega'
Trsta je našla bratski odmev v Bulah, ki so vedno zveste varhinje tradicij domovine. Municipij v Bujah. Živijo italijanski Trst! Bujska mladina. — 2. Krepka častitka k vaši novi zmagi, Bombig, goriški župan. 3. Tržačani, nahajajoči se v Mona-kovem, proslavljajo italijanski Trst, ki se hoče pokazati, kakor v preteklosti, tako tudi v bodočnosti vi vsej svoji gloriji. — 4. Italijanske Buje imajo vsled zmage Trsta opora
za bodočnost. Advokat Franco. «
To so torej brzojavne častitke Italijanom za zmage italijanskega Trstaf. Ce pogleda človek masten naslov, sl misli, da je teh brzojavk najmanj par sto. Kakor vidimo, pa sp prišle vf Trst Italijanom tri brzojavke. Oštn-getal »Italijanski« Trst je lahko ponosen nanje. I* Buj sta prišli torej dve brzojavki. (Bujski mladini se ni zdelo vredno potrošiti 60 v za brzojavko. zato Je priklopila svoj klici klicu magistrata in je s tem prihta*
Dantejabožanstvena komediia „Pekei“
Ta največ)! kinematografski aenzadjonelnl umotvor se bode predvajal samo 4 dni.
Od danes do ponedeljku 16. junija v mKIHO IDEAL”. Zvišane vsled visokih nabavnih stroSkov. Predstave 3-4»/»,	6-V/t,	7*/*-8, 9—107*- ZeA^
predstave o* pfostem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljen 1
Cementne ceyi v vseh merah, barvaste plošče
W
Kranjska betonska tvornlca Tribuč & Ko.
Ljubljana.
itd.
Telefon št. 296.
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti.
Telefon št. 296.
   & ž
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski
itd.
Novo došla
elitna damska kapela
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni „Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štefan	Mfliollč.
99
nila stroške.) O italijanskih Bujah itak vsi vedo. da so jim šteta leta. Kmalu pride čas, ko jim stopijo Hrvatje na prste. In tega se Italijani v Bujah silno boje. Zato iščejo »okrepila« za bodočnost v »zmagi« »italijanskega« Trsta. Tudi advokat Franco je moral častitati. Imel, je čisto prav. Ko bi tega ne storil, bi zgubil še tistih par italijanskih klijen-tov. ki jih ima. (Hrvatje anti niso tako nespametni, da ga podpirajo.) Klijenti so pokropilo za advokata Francota, kateri mu ostanejo sedaj zvesti, — In Tržačani (italijanski seveda) v Monakovem! Kaj pa počenjajo tam gori? Morda pa bo tamkaj kak sestradan italijanski študent, ki pričakuje podpore. Ne zamerimo mu. — In župan goriški, gospod Bombig (sangue purissimo) se je moral seveda tudi oglasiti. Revček, ti edini, ki si se spomnil v Gorici tuberkuloznega italijanskega Trsta. Ali si že preštudiral, očka župan, od kje so bili tvoji pradedje doma? Iz Rima, Pompeje ali Benetk? Šele tedaj, ako razkriješ svojo zgodovino, in bo vse italijanstvo zvedelo o stari italijanski koreniki tvojega rodu, te bo obdala glorija, kakor obdaja italijanski Trst po »krepkih zmagah«, ki so dosedaj sledeče: Slovenci so dobili 4 poslance, socijalisti 7 poslancev, Italijani 10 poslancev. Pri tem moramo seveda omeniti, da so prišli Italijani v ožjo volitev v dveh okrajih s Slovenci in s socijalisti tudi v dveh okrajih, torej skupno so prišli v ožjo volitev v 4 okrajih. Vseh okrajev pa je šest. In v 3. okraju je manjkalo Slovencem samo čez nekaj sto glasov, da niso zmagali nad Italijani.
— No, iz vsega tega je lahko razvidno, kakšen je ta italijanski Trst, kakšna je ta krepka zmaga ltalianov in kakšna le tista glorija, ki obdaja in ki bo oddajala »italijanski« Trst.
Slovenski volile! v okolici. Danes v nedeljo, ob 9. dopoldne sestanek zaupnikov cele okolice. Dnevni red: Proglasitev kandidatov za I. okoll-čanski razred.
Napad v kavarni »Edison« pred sodnijo. Citatelji »Dneva« se gotovo še spominjajo o napadu v kavarni »Edison« na Aqcuedoltu, ki se je izvršil 5. aprila tl. — V četrtek se je vršila obravnava proti napadalcu 'Antoniju Gristiachu, staremu 29 let, Homa iz Pirana (Istra), ki je večkrat zabodel Renata Siglicha, starega 32 let. doma iz Pulja. — Obtoženec Cristiach se je izgovarjal, da je bil tiste dni hudo pijan in da se zato ne spominja, kako je izvršil napad; iz istega vzroka se tudi ne čuti krivega, verjame pa, da je Siglicha zabodel.
— Ko je bil napadeni Siglich (kot glavna priča) pozvan od predsednika, naj opiše dogodek v kavarni, je potegnil iz žepa papir in je začel čitati o napadu. Predsednik pa mu je odvzel papir in mu je začel staviti .vprašanja. To pa ni bilo Siglichu po Volji. Precej razburjeno je začel pripovedovati, kako se je spoznal z Cristiachom in njegovimi prijatelji,
V	ostrih besedah jih je pričel risati bot špijone in tatove, ki so polni ponarejenih ključev, in kar je najlepše. v zvezi s policijo. — Predsednik ga je večkrat prekinil in ga pozval. naj ne dela tako dolgega uvoda, pripoveduje naj o dogodku v »Edisonu«. Siglich j>a je dejal, da je vse napisano na onem nnnirju. katerega so mu vzeli. Sodniki pa ne marajo Citati s papirja, ne pustijo, da čita sam, tudi ne dovolijo, da govori o dogodku, kakor je pač potrebno. Tedaj je najboljše, da gre proč. »Sem pa velik osel, da sem vam dal papir iz rok, tedaj ne govorim več. Grem. Z Bogom, gospodje!« Siglich $e vstal in jie hotel skozi vrata: Toda vmil se je in je zahteval od predsednika. naj mu vrne papir. — Potolažil se je in je začel pripovedovati dalje. Toda zopet je zašel, in predsednik ga le prekinil večkrat zaporedoma. Naposled pa se je predsednik naveličal predolgega, prestranskega in ostrega uvoda; odvzel mu je besedo ter ga poslal domov. Siglich pa je vzkliknil : »To Je pravica prve vrste!« —. Državni pravdnik je vstal m je zahteval. fd'a se Siglicha takoj obsodi zaradi predrznega obnašanja. Sodni frvor se Je umaknil in Je obsodil na ta
predlog tožitelja na 5 dni zopora. Obravnava se je nadaljevala brez tožitelja. Čeprav je napravil Siglich s svojim nastopom pred sodniki slab utis, vendar je bil napadalec Cristiach obsojen na 8 mesecev težke ječe.
Nov smrtni slučaj tifusa. V bolnišnici pri Sv. M. Magd. je umrl na pegatem tifusu Jožef Blažina. star 29 let. natakar na parniku »Vor-warts«. Kakor vsi drugi, je bil okužen tudi on od turških vojakov, katere je prevažal »Vorvvatrs« iz Va-lone v Carigrad. — V mestu se ni pojavil noben slučaj te kužne bolezni.
—	Izolirani bolniki se počutijo dobro.
Pogreb na tifusu umrlega kapitana Kessissogluja. Poročali smo že o smrti okuženega kapitana. Pogreb se je imel vršiti v četrtek ob 4 .pop. Ob določeni uri se je prikazal v pristanišču majhen Lloydov parnik z žalno zastavo; vozil je krsto z mrličem iz kvarantene. Parnik se je ustavil na pomolu Sanita. Na bregu je čakalo veliko število znancev in prijateljev pokojnika ter vse polno občinstva, ki se je hotelo udeležiti izprevoda. Tudi mrtvaški voz je čakal na pomolu, da naložijo vanj krsto. — Naenkrat pa je prišla od namestništvo prepoved sprevoda, čeprav je bil poprej dovoljen. Parnik s krsto se je moral umakniti od brega. Pozneje je bila izložena krsta na Terezinem pomolu, odkjer je bila prepeljana v zaprtem vozu naravnost na pokopališče. — Sprevod se tedaj ni smel vršiti, in občinstvo se je je razšlo, ker ni vedelo, kaj se ima zgoditi z mrličem.
Naivni »Plccolo« se Jezi. da je skupina Slovencev plakatirala slovenske plakate po ulici Stadion in poleg tega je delala črne križe čez
italijanske plakate ter zraven še pripisala: Morte! (smrt). Ta skupina
Slovencev je tudi napisala na zid neke hiše v slovenskem jeziku: Trst je naš! — Dradi »Piccolo«! Tega ti ne verjamemo. Kako so se vendar upali Slovenci plakatirati slovenske plakate po mestu in poleg tega še pisati tako grozne stvari, ko je Trst vendar italijansko mesto. Kje pa so bili takrat Italijani? — Italijani so fli-kali takrat plakate nad kavarno »Chiozza«. Poleg plakatov so stale karikature kandidatov nasprotnih strank in napis »Sciavi«, ki so ga naoisali (če vprašamo »Piccola«), naibrže Slovenci. Drugim očita »Piccolo«. kar ne more dokajati, izbruhe italijanske 20001etne kulture pa ne vidi.
Kavarna »Chiozza«, gnezdo italijanskih mazzinijancev, je bila v četrtek zvečer zaradi demonstracij, ki so se vršile med Slovenci in Italijani. izpraznjena, luči pogasnjene in vrata zaprta. Kavarna »Balkan« v Narodnem domu pa je bila lepo razsvetljena kakor vedno. — To je seveda zelo jezilo Italijane. Prišli so izzivat Slovence pred »Narodni dom«, a bili so lepo tepeni. Poleg tega jih je bilo aretiranih 13. — Vsi tisti mazzinijanci, ki so nehote pozabili klobuke pred »Nar. domom«, naj se zglasijo pri vratarici, da dobijo svoje reči nazaj, da ne bodo hodili gologlavi naokrog.
Kaj bi naredili s 60.000?
(Odgovori na vprašanje.)
Ko je Kamila Theimer povedala, da je stalo stanovanje dež. glavarja 60.000, smo razposlali na nekatere naše znance in prijatelje vprašalno polo z gorenjim naslovom. Dobili smo mnogo odgovorov, ki jih tu priobčujemo.
Kmet: S 60.000 bi se rešU vseh dolgov in bi spravil svojo kmetijo v tak red, da bi bila celemu svetu za zgled. Poznam kmečke hiše, ki premorejo eno samo posteljo, dočim dež. glavar potrebuje 60.000 za svoje stanovanje. S 60.000 bi rešil sebe m celo svojo okolico, da bi ne bilo treba iti ne v Ameriko ne v Srbijo, ampak bi povzdignil svoje gospodarstvo.
Učitelj: S 60.000 bi rešil sebe tn ves svoj stan. Mojim kolegom v Ljubljani JOsttk&la niSP. eriypšgj|
niti 6000 kron — dočim si je dal dež. glavar samo za stanovanje desetkrat toliko. Kako stanuje učitelj, ki ima 88 K v mestu — si lahko vsak misli. Svetoval bi klerikalcem, da bi šli pogledat, kako stanujejo učitelji in učiteljice po deželi. Ako bi se 60.000 naložilo na poseben fond, da bi se ubožnim učiteljem skrbelo za primerno stanovanje — bi bilo s tem rešeno že polovico učiteljske bede. S
60.000	bi plačal vse kranjske učiteljske dolgove in rešil marsikatero življenje, ki hira v službi naroda.
Umetnik: Ža 60.000 bi kupil Jakopičev paviljon in bi ga podaril umetnikom. Za ostali denar bi nakupil slik. ki jih ne kupuje t. zv. deželni umetniški svet. — Kar bi denarja še ostalo, bi ga razdelil med slovenske umetnike, da bi mogli oditi v tujino izpopolnit svoje študije.
Uradnik: Naš stan je tako zadolžen, da bi s 60.000 pokril komaj malo dolga. Pri splošni draginji bi nam tudi s 60.000 bilo malo pomagano. Vendar v teh hudih časih, ko je tako težko dobiti denar, bi se dalo marsikomu pomagati iz hipne zadrege, ki spravi včasih družinskega očeta v obup. Bagatela 60.000 bi v takih slučajih — ne bila bagatela.
Delavec: Vprašate, kaj bi naredil s 60.000. Ako bi bil egoist — kakor so tisti, ki si jih dajo izplačati za stanovanje, bi jih ohranil zase. S tem še ni rečeno, da bi postal kapitalist — ampak uredil bi si družinske razmere tako, da bi ne trpel do smrti brez počitka, in da bi vzgojil iz svojih mnogoštevilnih otrok dobre in koristna člane človeške družbe. Ako bi ne bil egoist — sem namreč socialisc — potem bi pozval one delavske družine, ki žive v največjem pomanjkanju, bi bi jim dal potrebnih podpor. Z ozirom na to, da je šel ta denar za stanovanja, bi ga porabil za delavska stanovanja, kajti delavec živi danes po zaduhlih prostorih, dočim drugi potrebujejo 60.000 za svoj stanovanje. S 60.000 bi stanovalo lahko mnogo ljudij v primernih človeških stanovanjih.
Gasilec- Jaz bi dal vseh 60.000 Zvezi slov. gasilnih društev, ker klerikalci, tako proti nji delajo.
Obrtnik: Jaz sam shajam zašilo. Poznam pa nešteto dobrih in marljivih obrtnikov, ki gagajo vsled sedanjih razmer. V javnosti se vedno sliši o pomenu obrtnega stanu, vse stranke se hvalijo, kako se zavzemajo za obrtnike — v resnici pa se naše najboljše moči bore za obstanek. S 60.000 bi bilo marsikateremu pomagano na noge in imeli bi lepo razvit in utrjen stan, o katerem so vsi prepričani, da je eden najvažnejših stanov.
Nekdo: Ker ima glavarjevo stanovanje nekak reprezentačni namen, da se z njim pokaže pred tujim svetom, bi obrnil jaz 60.000 tako, da bi odgovarjalo istemu namenu. Kupil bi torej še ostalih 7000 srečk umetniške loterije, založil bi Aškerčevo čitanko (za katero se baje ne najde 150 K), ostalo svoto pa bi razdelil med ona narodna in kulturna društva. ki so stebri našega narodnega življenja.
(Op. uredništva). Nadaljni odgovori se še sprejemajo. Dobre nasvete bomo priobčili!)
Telefon.
»Drrrrr--------------
»Halo!« —
»Kdo tam?«
»Celje. — Kdo tam?«
»Ljubljana.«
»Halo!«
»Halo!«
»Prosim vas, zakaj ste faBo popustljivi in pustite v svet stvari, ki motijo naše ljudi pri njih delu.«
»Prosim. Kaj pa je bilo takega?«
»To je vendar grozno. Saj vendar veste, za kaj gre.«
»Seveda vemo. Ampak nismo nič zapazili, kar bi bilo proti paragrafom.«
»Saj je dovolj, daje proti nam. Kako pridemo do tega, da bodete na Kranjskem obsojali in podiradi. kar na Štajeigkeia zidamoj*
»Kaj torej želite?«
»Primite »Dan«. Ta list si dovoljuje vtikati se v naše razmere. Mi vemo, kaj delamo — vi veste, kaj je naša dolžnost.«
»Dobro, dobro.«
»Torej, pozor.«
»Servus!«
»Heil!«
»Drrrrnik!«
»Drink!«
Društva.
Telovadno društvo »Sokol« v Stepanji vasi še enkrat uljudno naznanja slavnemu občinstvu in prijateljem sokolstva, da priredi danes v nedeljo dne 15. t. m. II. javno telovadbo. po telovadbi veliko ljudsko veselico. Vsem obiskovalcem sokolskih prireditev je gotovo še v najboljšem spominu sijajno uspela I. javna telovadba našega Sokola, ki se je vršila na istem prostoru. V slučaju slabega vremena se veselica vrši prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. Na zdar!
»Sokol I.« se udeleži korporativno z naraščajem javne telovadbe bratskega društva »Sokola« v Stepanji vasi. Zbiranje ob 2. popoldan v društvenem lokalu. Na zdar! Odbor.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
VELIKANSKI potresl
Iz Sofije, Soluna, Bukarešta In Budimpešte prihajajo poročila o močnem potresu, ki je trajal po več sekund. Prebivalstvo je v strahu zapuščalo hiše.
NA BALKANU STVAR SE NI TAKO JASNA.
Sofija, 15. junija. Kralj Ferdinand je odgovoril carju. V svojem odgovoru je pa za obsodbo srbske politike rabil tako ostre izraze, da so ti absolutna Izjema za občevanje med despoti. Dejal je, da vstraja Bolgarija na pogodbi odklanja revizijo in zahteva, da postanejo Bitolj, Veles, Ohrida. Prilep bolgarski Trdi, da je prebivalstvo Macedonije bolgarsko in da Bolgarija mora svoje dolžnosti napram Macedonlji Izpolniti. — Odgovor kralja id srečen in pač ne bo pripomogel k obložit vi položaja
PAŠIC PA NA SVOJEM.
Neki deputaclji Je Pašlč pov-darjal, da dobi Srbija vsa mesta ki jih je zasedla le na periferiji prepusti Bolgariji par neznatnih mest.
MINISTRSTVO V BOLGARIJI.
Sofija. 14. junija Kabinet dr. Da-neva bo danes sestavljen in bo takoj nato odgovoril na srbsko noto glede revizije srbsko-bolgarske zavezniške pogodbe. Odgovor bo zelo obsežen in bo pobijal nekatere točke Pa-šičevega govora v srbski narodni skupščini, odklonil revizijo zavezniške pogodbe In zahteval točno Izvršitev Iz pogodbe izvirajočih obveznosti Srbije. Končno bodo v odgovoru navedeni pogoji bolgarske vlade za demobilizacijo.
KAJ JE DEJAL PAŠIČ?
Belgrad, 14. junija. Včeraj popoldne so poslaniki velesil Intervenirali pri ministrskem predsedniku Pašlču, ter zahtevali naj Srbija In Bolgarska Izvršita demobilizacijo in mirno poravnata medsebojni spor. Ministrski predsednik Pašlč je odgovoril: Kraljeva srbska vlada je v želji In v stremljenju, mirnim potom rešiti vsa vprašanja, ki ločijo zaveznike, velesile že prehitela, ker Je že na lastno bilcijativo sama predlagala v SoHJl naj obe državi ustavita koncentracijo svojih čet in odpustita izpod zastav tri četrtine svoje armade. To bo tako za JBalkansko zvezojiakor. za ostala
Evropo prvi dokaz, da sta Bolgarska in Srbska odločeni poravnati spor mirnim potom. Velesile so to Paši.
čevo izjavo vzele na znanje.
POLJAKI ZA TURKE.
Dunaj, 14. junija. Poljski klub je vložil v zbornici interpelacijo, v kateri opozarja na popolnoma rusofflno politiko balkanskih držav in označuje za nujno potrebo, da Avstrija na-sproti temu zasleduje T určiji prijazno politiko. Avstrija bi utegnila iineb proti sebi vso vojaško moč Balkana, zato nal prepreči nadaljno oslabitev osmanskega cesarstva.
NOVO TURŠKO MINISTRSTVO
Carigrad. 14. junija. Izšlo je sul tanovo lastnoročno pismo, s katerim se imenule Said Halima pašo za velikega vezirja in se ga pooblašča, da bodo vsi dosedanji ministri ostali na svojem mestu.
ZAROTA V CARIGRADU.
Carigrad, 15. junija. Preiskavi je dognala, da je bila na atentatu udeležena tudi marina in vojštvo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 56 vinarjev. Pismenim vprašanjem le pritožb znamko 26 vinarjev. — Pri malih oglasib ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malh oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovlrje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Gllnce 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena. _______________
Nova vila z vrtom, 15 let prosta davka, se proda. Plačati takoj samo
16.000	K. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	500-3
Novost! Krasne barvane škafe s cveticami in z bronziranimi obroči prodaja Franc Jakič, Florijanska ul* ca 17.	504-5
Izjava.
Ker razširjajo gotovi ljudje < meni razno govorice in hočejo s tem škodovati mojemu ugledu, izjavljam da bom vsakega, kdor bi še kaj enakega dalje razširjal, javil sodišča Ant. Mltteregger, pleskarski mojster.
Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Martin Kralj
čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12-
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
Naznanilo
Sl. občinstvu vljudno naznanjam, di sem odstopil od tvrdke
Oražem & Korbar
ter otvoril lastno
pleskarsko obrt
v Vegovi ul. M. 110.
P. n. občinstvu se za cenjena naročila najvljudneje priporočam ter belježhn z odličnim spoštovanjem Ivan IKIortoar sz Co-
plM3cauEs3d aaaojetas. .
A.: Kje kupite nože, škarje 1. dr.?
B.: Pri J. Kraigerju, umetnemu in finemu brusaču, ki ceno
dovska ulica 3. ?w!m
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likčr
z rdečim repom se je izgubila. Odda naj se proti nagradi 20 K v vili Nunska ulica 21. Pred nakupom se svari.
mr Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni
Alojzifa Povha, Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata	izbera.
Aluminium kuhinjska posoda, domače in športne priprave.
^	Avstrijska
ALUMINIUM - družba
J /	Daiaj.	WolIzele	IS.
J yV Hustrovani cenik zastonj.
Nad 40 kron te ■»L	pošlje	poitnine
*	prosto.
Blizu in daleč Vse ga pozni,
Kdor ga ima,
Ima zdravje domžl
Danes pojdemo vsi na Glince Vič k>er je žegnanje in velik
nalnih »us-iva j n Adier koles.
Blagovolite si torej ogledati in preptičali se bodete,
na ca	--s____________ •	v	,
Zahtevajte pristni „Florian“
Zavračajte ponaredbe! Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
na prostornem vrtu
pri „Travnu“.
Začetek ob 4. uri popoldan.
Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v prostornem salonu.
Vljudno se priporoča
T. Tra-uun.
da se najboljše in primerno na'jcenejše kupi samo’  — pri strogo s* lidni tvrdki --------------------------------------
ANA GOREČ
§u*"ar in zlatar
TEST
Gampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
špecijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14
(Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Naročite in širite ,Dan‘
S Zaloga po-
■ hštvainta-
■ petniškega S : blaga.
Ljubljana, S Marija Te- ^ režije cesta g 11 (Kolizej). g
■ Zaloga spalnih | Zaloga otomanov a u   —■ —	s	-	m
S ter jedilnih sob £ divanov, žimnic ■
 ■   : 2  ■
■ v razlifnih najnovejših slogib. ■ različne kakovosti;
5 Vsakovrstno drugo [ zajamžen0 trpežni izdelki- 5
■ pohištvo. |
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■?■■■■■ 5
B Priznano solidno blago S J| ter najnižje cene. £
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim Izveš kom in s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, al pa po naših potnikih.
Velika izbira
otroških vozičkov, 5 vsakovrstnih slik, S ogledal itd. |
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3
\	Slamniki, klobuki,	/
.A	- čepice, kravate -	r-*
modno perilo itd. Ij^
Vse športne potrebščine, J A - tenis, lov, turistiko in -telovadbo.
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
Rmmhhhhhhhmhhhbhhmm
j Kanadian Pacific
na vogalu Medene ulice „Pri Sokolu14. -
Velika izbira. ■
in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne Podružnica tvrdke R. Miklauc.
“ — Stalne nizke cene.
Kova direktna brzoparobrodna linija —m ——r za potnie in razno blago	,
v Kanado in Zdr. države Sev. Amerike.
Odhod iz Trsta v četrtek	10. julija	1913.
Brzopamiki so tako zgrajeni,	da obstoji III. razred samo iz kabin ali kamre za 2 in	4 osebe
skupaj,	so	najmodemeje	opremljene	in zračne, na razpolago imajo potniki na krovu sprehajališče,
jedilni in	kadilni	salon	s	kompletno	godbo i. t. d. Hrana je domača, izvretna postrežba in najnižje cene. Prtljaga je do 100 kil	prosta. — Vsi potniki 3. razreda so	nastanjeni v	kabinah
in imajo vse udobnosti, zato	je ta	nova linija najpripravneiša za potnike	v Ameriko in za po-
šiljanje raznega blaga na vse strani Amerike.
Vsa tozadevna pojasnila daje točno in brezplačno koncesionirana potovalna pisarna
ED. SMARDA’ v hiši »Kmetske posojilnice".