28 Zoologija • Endemna krška hiba fjugogammarus kusceri (S. K a ram an 1931))
Proteus 78/3 • November 2015
1926) in tamkajšnji živalski vrt. Bil je tudi direktor Biološkega inštituta v Dubrovniku. A Stanko je tudi član pomembne »dinastije« biologov, ki je ne moremo prezreti. Začela je s Stankovim očetom Luko, ki je bil srednješolski profesor in direktor. Stanko se je poročil z novomeščanko Zoro Vales, ki je raziskovala predvsem jamske hrošče in kobilice. Sinova Gordan in pokojni Mladen sta približno moja vrstnika, hči Biljana pa je
mlajša. Ta se je ukvarjala s kačjimi pastirji, Mladen je raziskoval predvsem sladkovodne ribe ter kopenske mokrice (Isopoda: Onisci-dea), Gordan pa je prevzel očetove postranice in doslej opisal zelo veliko vrst z vsega sveta. Le omenimo soprogi obeh sinov, zoo-loginji. Biologi so tudi vsi štirje Stankovi vnuki. Doslej so biografi našteli v dinastiji, vključujoč soproge, štirinajst biologov, večinoma zoologov in zoologinj.
Botanika • 7,godnjepo'ietni botanični izlet na Tose med murke
Zgodnjepoletni botanični izlet na Tosc med murke
Polona Strgar, Branko Zupan
Planinci in ljubitelji cvetja smo bili do pred kratkim prepričani, da murke dobro poznamo. Pogosto smo po gorah videvali in vohali »črne« murke, včasih smo se razveselili rdeče, v Karavankah ali Kamniško-Savinj-skih Alpah pa smo videli kamniško murko.
V zadnjih desetletjih so strokovnjaki ugotovili, da poleg rdeče in črne murke v Vzhodnih Alpah raste še precej drugih vrst. Naša črna murka je pravzaprav Rhellikanova murka (Nigritella rhellicani), rdeča je mogoče dvobarvna (Nigritella bicolor) ali celo vlago-ljubna {Nigritella hygrophila). Tako strokovnjaki kot ljubitelji pa smo bili navdušeni nad nedavnimi najdbami redkih Widderjeve (.Nigritella ividderi) in Janezove murke {Nigritella archiducis-joannis) v Julijskih Alpah. Widderjeva murka cveti razmeroma zgodaj, mogoče je bila tudi zaradi tega nekoliko spregledana oziroma so jo nekateri botaniki določali kot kamniško. S tem imenom jo poznamo šele od leta 2011. Od takrat smo našli še nekaj novih nahajališč, med drugim eden od naju (Branko Zupan) junija leta 2014 tudi na Toscu.
Konec junija leta 2015 sva ta nahajališča ponovno preverila. Ze ob poti od Studor-skega prevala proti odcepu za Tosc sva vi-
Dvobarvna murka (Nigritella bicolor) z dvema socvetjema na istem steblu. Foto: Polona Strgar.
Zgodnjepoletni botanični izlet na Tosc med murke • Botanika 127
IVidderjeva murka (Nigrirclla vvidderi) pod Toscem. Foto: Polona Strgar.
dela prvo dvobarvno (rdečo) murko, na strmem pobočju ob poti na Tosc pa jih je bilo vedno več. Ugotavljala sva, da je socvetje mlade murke v celoti rdeče, starejše rastline pa imajo spodnje cvetove svetlejše in so zato res »dvobarvne«. Pri nekaterih je bilo ta dvobarvnost zelo izrazita in tem sva se še bolj posvečala. Približno na sredi strmine sva spet videla dve lepi »glavici« murke, a ko sva prišla blizu, sva uzrla eno samo rastlino z dvema socvetjema. Presenetljivo je bilo, da sta bili obe pravilne, nič deformirane oblike in prav take značilne barve kot ostali primerki iste vrste. Našla sva torej redkega posebneža med številnimi drugimi običajnimi murkami*. Med že lepo razcvetelimi dvobarvnimi murkami sva videla tudi že nekaj čisto majhnih Rhellikanovih murk, ki cvetijo kasneje. Višje je bilo dvobarvnih murk manj, a na že od prej znanem nahajališču sva opazila štiri Widderjeve murke. To je malo, a teh murk še nismo videli veliko skupaj. Po povratku z vrha sva prehodila še širše območje drugega nahajališča in našla vsega skupaj približno sedemdeset cvetočih primerkov, kar je za to vrsto res veliko. Nekatere rastline so bile še čisto majhne,
Fuchsova prstasta kukavica (Dac.tylorhiza fuchsii) v Juliani. Foto /Imadej Trntoczy.
v popkih, druge pa so že imele razcvetela svoja značilna, zgoraj temnejša, spodaj pa svetlejša, rožnata socvetja. V dolino sva se vrnila navdušena nad najdbo tako velike populacije redke rože. Vedeli smo, da je Tosc bogat z različnim cvetjem, tudi murkami. Veseli nas, da je med njimi tudi ena naših najbolj redkih - VVidderjeva murka. Tudi v prihodnje bomo pozorni nanjo na turah v zgodnjem poletju, mogoče jo najdemo še na kakšnem novem nahajališču.
*Zgodaj poleti leta 2015 je podoben posebnež z dvema socvetjema iz istega stebla zrasel tudi v Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti, a pripada Fuchsovi prstasti kukavici (Dactylorhiza fuchsii). Enemu od članov uredništva naše revije sta ga pokazala tamkajšnja vrtnarja Marija in Klemen Završnik.
Literatura:
Dakskobler, L, Dolinar, B., Zupan, B., Iskra, R., Strgar, P., Trnkoczy, A., 2012: Nigritella luidderi Teppner & E. Klein, a neiu species in the flora of Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana), 53 (1-2): 25-43.
Dolinar, B., 2015: Kukavieevke v Sloveniji. Pot/smreka: Pipinova knjiga. 183.