Poštnina platana ▼ gotovini.
Došlo 27.IX. 1931
.krat, prilo,
I. Izdaja
Cena Din 1*-%
—■■■- 'i  .......... at
izhaja vaak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din r—, lanskoletne 2*—; mesečna naročnina Din 20-—, za tu-jino 301—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-69 in 30-71.
Jugoshmn
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju r Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.s Ljubljana 15.62f;
St. 224
Ljubljana, nedelja, dne 27. septembra 1931
Leto II.
Jugoslovani I
Beograd, 26. septembra.
Z manifestom Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929. 1. so bile začrtane
smernice nove državnse in narodne politike.
Vlada, ki ji je Nj. Vel. kralj poveril, da izvrši naloge tega manifesta, je našla polno razumevanje in podporo vsega naroda v vseh krajih naše domovine. Tako je mogel šestojanuarski režim z uspehom dovršiti svoje poslanstvo. Njegovo poslanstvo je bilo v tem, da
vrne našemu narodu slogo in notranji mir,
da odpravi najtežje pogreške in nedostatke v naši upravi, da združi vse, ki hočejo delati in ki verujejo v napredek, in da učvrsti naše novo državno in narodno življenje na ideji našega popolnega edinstva.
Z zakonom z dne 3. oktobra 1930. 1. je Nj. Vel. kralj kronal novo nacijonalno politiko in dal naši Jugoslaviji njeno pravo ime in definitivno organizacijo po banovinah. Navdušenje, s katerim je narod sprejel ta zgodovinski čin Nj. Veličanstva, je dokaz njegove visoke nacijonalne zavesti in njegovega globokega političnega razumevanja.
Zvest globokemu nacijonalnemu čustvu in tradicijam svojega doma, ki smatra
skladnost med kraljem in narodom
za najjačje jamstvo naše svobode in našega napredka, je Nj. Vel. kralj dne 3. septembra t. 1. proglasil ustavo.
S	tem činom, ki nad vse drugo postavlja državno celoto kot najbolj dragoceno svetinjo, posvečeno s krvjo in žrtvami naših najboljših sinov, ter narodno edinstvo kot glavni vir sile in napredka, so bili položeni stalni in ne-izpremenljivi temelji naše notranje ureditve in splošnega razvoja.
Ustava z dne 3. septembra predstavlja popolno skladnost med interesi posameznih delov naroda in države ter zgodovinsko nujnost državne celote in narodnega edinstva.
Ustava daje državljanom vse bistvene svoboščine,
vse osnovne pravice, popolno enakost in ravnopravnost, svobodno izvoljeno narodno predstavništvo, odreja parlamentu najširši delokrog, uvaja široke samouprave, loči oblast upravnih in sodnih organov, jamči za svobodo vesti in vere, za ravnopravnost posameznih veroizpovedi in za spoštovanje verskih čustev, ureja pouk na osnovi svobodne znanosti, odreja pravec zdravega socijalnega in gospodarskega napredka, obnavlja svobodno izražanje misli ter združevalne in zborovalne pravice.
V	novi ustavi, prepojeni z jugoslovansko mislijo, so začrtane glavne in bistvene poteze nacijonalne in državne politike. Na podlagi tega programa naj se združijo k sodelovanju vsi, ki ljubijo svojo državo in žele dobro domovini. S svojim ukazom o razpisu volitev nudi N j. Vel. kralj vsemu našemu narodu priliko za to sodelovanje.
Dne 8. novembra t. 1. bodo volitve za Narodno skupščino, ki bo skupno s senatom nadaljevala delo na oživotvorjenju načel jugoslovanske nacijonalne in državne politike.
Kot člani kraljevske vlade se globoko zavedamo pomena poverjene nam zgodovinske naloge kakor tudi odgovornosti pred kraljem in narodom. Razbremenjen problema, ki je tako dolgo in tako usodno rušil njegove sile in ki so ga drugi narodi že davno rešili z edino mogočo strnitvijo vseh sil v veliko nacijonalno celoto, si naš narod ne želi ničesar bolj iskreno in toplo kakor to, da se lahko posveti plodnemu delu za svoje socijalno in kulturno blagostanje.
Ustvarjajoče delo naj združi vse državljane,
ki žele posvetiti splošnemu blagru vse žive in zdrave sile, ki jih nosijo v sebi. Samo tako si bo mogla naša draga Jugoslavija v sedanjih časih težkih gospodarskih in socijalnih pretresov zagotoviti v svetu mesto, ki ji gre po sijajnih sposobnostih našega naroda, po njegovih žrtvah in trpljenju in po prirod-nepi bogastvu naše zemlje. Le ustvarjajoče delo lahko našemu narodu da oni notranji mir ir. zadovoljnost, ki sta najjačje jamstvo naše svobode in našega obstoja.
Delovni program parlamenta
Delovni program, ki čaka narodno predstavništvo, je velik in obsega gospodarski in kulturni napredek širokih narodnih slojev. Tem je treba posvetiti glavno skrb našega bodočega zakonodajstva.
Naša gospodarska politika naj poišče pravično izravnavo med interesi kmečkega stanu, ki tvori ogromno večino našega naroda in med potrebami zdravega razvoja ostalih gospodarskih panog, brez katerih ne moremo ohraniti svoje gospodarske neodvisnosti.
Revizija vsega našega davčnega sestava
bo omogočila pravičnejšo razdelitev obremenitve narodne celote in bo ukinila one dajatve, ki so bile uvedene in povišane le zaradi začasne potrebe.
Varčevanje, izvedeno v državnem in samoupravnem gospodarstvu do kraja, bo dalo prosta sredstva za pospeševanje kmetijstva, obrtništva, trgovine in industrije, tako da se bo mogla naša gospodarska organizacija solidarno razvijati in se izpopolniti za konkurenco. Dosledna izvedba štednje nam bo omogočila tudi izpopolnitev našega socijalnega zakonodajstva, ki pa bo moralo poleg delavca obsegati tudi kmeta in obrtnika.
že doslej se je posrečilo urediti našo upravo in jo očistiti krutega birokratizma. Naloga vlade in zakonodajstva bo, da se uprava čimbolj približa narodu in njegovim potrebam in interesom. Treba bo podvojiti napore in delati z vsemi silami, da naš narod kulturno dvignemo. Nacijonalna in držav-
na misel, spoznavanje razmer in potreb vseh delov naroda, njega razumevanje in pa občutek nerazrušljive narodne solidarnosti mora prešiniti kri in življenje vseh jugoslovanskih pokolenj.
V zmislu obeleženih pravcev bo pripravljen za narodno predstavništvo konkreten delovni program. Izvedba tega programa bo odvisna od pozitivnega sodelovanja naroda. Narod je že dozdaj izražal svojo neomajno in odločno željo, naj se preneha s starimi potmi in metodami. Nove volitve dajejo možnost, dt se ta želja uresniči.
Apeliramo na vse državljane, ki so dobre volje, da aktivno pomagajo pri končni ureditvi naših razmer in pri popolnem uresničenju velike ideje v jugoslovanskem, nacijonalnem in državnem programu. Ta ideja ne pozna ne plemenskih, ne verskih niti nekdanjih političnih razlik.
Kličemo na sodelovanje vse Jugoslovane, ki so prepričani v končno ureditev našega narodnega in državnega življenja, v pravilen razvoj in v bodočnost našega naroda, in da je mogoče naše narodno in državno edinstvo ohraniti in ga učvrstiti samo z močnim in pozitivnim delom na osnovi polne ravnoprav-nosti vseh plemen in vseh ver. Vsi Jugoslovani, prežeti s tem prepričanjem in navdahnjeni s tem duhom, so dolžni brez ozira na razdvojenost prošlosti, z globokim spoštovanjem vsega onega, kar je kot tradicija iz prošlosti lepo in veliko, da združijo vse svoje sile za glavni cilj:
za veličino naroda in moč države
Volitve dne 8. novembra bodo zgodovinskega pomena.
Te volitve bodo manifestacija narodne volje za življenje
in napredek,
izpoved vsega zavednega jugoslovanstva za veliko nacijonalno državno politiko, ki naj za vedno preseka naše stare nevolje in prepire in povede ves naš narod k miru, blagostanju, sreči in napredku.
V	Beogradu, 26. septembra 1931.
B. Z. Maksimovič, I. r.
prosvetni minister.
dr. Stanko Šibenik, I. r.
minister za šume in rudnike.
dr. Stanko Šverljuga, 1. r.
minister brez portfelja.
Laza Radivojevič, 1. r.
prometni minister.
Nikola Preka, 1. r.
minister brez portfelja.
Mirko Neudorfer, 1. r.
poljedelski minister.
Dj. Djurič, 1. r.
finančni minister.
dr. Marko Kostrenčič, 1. r.
minister za soc. politiko in nar. zdravje,
Pavel Matica, 1. r.
minister brez portfelja.
dr. Avdo Hasan-Begovič,
minister brez portfelja.
Peter R. živkovič, 1. r.
predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev.
Nikola P. Uzunovič, I. r.
minister brez portfelja.
Kosta L. Timotijevič, L v.
minister brez portfelja.
Andrija M. Stanič, 1. r.
minister brez portfelja.
dr. V. Marinkovič, 1. r.
zunanji minister.
dr. Albert Kramer, 1. r.
minister za gradnje.
dr. Ivo Paleček, I. r.
minister brez portfelja.
dr. Kosta Kumanudi, 1. r.
minister za trgovino in industrijo,
Ivan Pucelj, I. r.
minister brez portfelja. dr. Milan Srskič, 1. r. minister pri predsedništvu min. sveta.
dr. Drag. S. Kojič, 1. r.
minister za pravosodje.
Odhod francoskih ministrov v Nemčijo
Laval in Briand sta se včeraj popoldne odpeljala v Berlin - Opti mistična izjava ministrskega predsednika Lavala novinarjem
Pariz, 26. septembra, d. Ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand sta danes popoldne ob 16'15 odpotovala s francosko dele-
gacijo v Berlin. Pol ure pred odhodom vlaka je dospel na postajo Laval v spremstvu poljedelskega ministra Tardieuja. Oba francoska predstavnika je na kolodvoru pozdravil nemški predstavnik poslov v Berlinu dr. Porster. Množica na kolodvoru je odhajajočima ministroma vprizorila viharne ovacije. Culi so se vzkliki: živel Laval! Živel Briand! Naj živi mir!« pa tudi »Živela Nemčija!«
Pariz, 26. septembra, d. Ministrski predsednik Laval je danes opoldne sprejel zastopnike inozemskega in francoskega časopisja ter jim z ozirom na svoj odhod v Berlin podal sledečo izjavo:
»Pot, ki jo nastopamo v Berlin, se ne sme smatrati samo kot čin mednarodne vljudnosti. Naš sestanek z nemškimi ministri mora biti pred vsem namenjen pozitivnemu delu. Ako se bodo odnošaji med Nemčijo in Francijo zboljšali ter bosta oba velika naroda začela voditi aktivno politiko vzajemnega dela, tedaj sem prepričan, da bo čim prej vzpostavljeno ne-obhodno potrebno medsebojno zaupanje. Tej nalogi se morata obe vladi z vso resnostjo posvetiti. To doseči, je težka in kočljiva zadeva, toda ne sme biti nemogoča, tem manj ker so sestanki v Parizu in Londonu nadaljnje delo že olajšali, četudi nekaterih problemov spričo
sedanjih razmer ne moremo načeti, bomo mogli nebroj drugih vprašanj na podlagi medsebojnega zaupanja povoljno rešiti. Pred vsem imam tu v mislih gospodarske odnošaje med obema eržavama. Rešitev te naloge, ki naj jo oba vladi organizirata in kontrolirata in ki naj bo poverjena le kvalificiranim zastopnikom glavnih panog gospodarskega življenja, mora uspeti. To skupno delo pa bo tudi važen psihološki činitelj pri vseh nadaljnih skupnih naših nalogah. Prepričan sem, da pot, ki jo pod-vzemamo, odgovarja najglobljemu prepričanju in iskreni želji našega naroda.«
Današnje občinske volitve na Češkoslovaškem
Praga, 26. septembra, d. Jutri se vrše na Češkoslovaškem v 70% občin občinske volitve. Največji interes kaže javnost seveda za volitve v Pragi, kjer ni nič manj kakor 20 strank vložilo svoje liste. Do sedaj je bila najmočnejša stranka narodno - socijalistična, ki je tudi postavila župana. Njihovi nasprotniki so narodni demokrati in pristaši Stribernega. Na Češkoslovaškem obstoji volilna dolžnost, tako da se neopravičljiva odsotnost pri volitvah kaznuje z 25 do 500 K5 kazni. Volitve se bodo vršile v času od 8. do 16. ure. Za danes in jutri je v volilnih krajih prepovedano	alkohol.
Volilni proglas vlade
Apel vsem jugoslovanskih patriotom, da se združijo vse ustvarjajoče sile naroda, to je v prvi vrsti volivni proglas vlade. Ne kliče pa vladni proglas Jugoslovane samo platonično k delu, temveč tudi pove, kako se mora vršiti ustvarjajoče delo vsega združenega naroda.
Samo na podlagi velikih pridobitev, ki jih je dal Jugoslaviji 6. januar in ki jih je kasneje 3. oktober še izpopolnil, se more vršiti to delo. Kajti nikdar več ne sme slepa strankarska strast spraviti v nevarnost obstoja države in nikdar več ne sme notranja nesloga onemogočiti vsako pozitivno delo. Šesti januar je vrnil našemu narodu slogo in notranji mir in ta velika pridobitev ne sme biti nikdar zapravljena. To je osnovna zahteva od vsake jugoslovanske politike in v tem oziru je vsaka sprememba državne politike izključena.
Nobenega kompromisa pa tudi ni glede naše enotnosti. En narod smo in en narod tudi ostanemo. Takšna je volja jugoslovanskega naroda in takšna tudi ostane.
Na teh nepremakljivih načelih pa se gradi nova bodočnost Jugoslavije in izhodišče za ta nova pota tvori naša nova ustava. Kakor daje ustava državljanom na eni strani vse bistvene državljanske svoboščine, tako pa daje na drugi strani tudi jamstvo, da ne bo nobenih presenečenj in da se nikdar več ne bodo ponovile stare napake.
Vse to je temeljna vsebina jugoslovanske misli in v smislu tega jugoslovanskega programa je tudi sestavljena vsa vladna volivna proklamacija. Njen cilj je samo eden, da pride do sporazumnega sodelovanja vseh, ki ljubijo svojo državo in ki žele dobro svoji domovini. Iz teh dveh razlogov je zato vladna volivna proklamacija identična z jugoslovanskim programom. Kajti vse to, kar so jugoslovansik patriotje od nekdaj zahtevali, to je obseženo v vladni proklamaciji in zato bo tudi vladni apel imel popolen uspeh, ker bi morali biti Jugoslovani proti sebi, če ne bi sledili temu apelu.
Vladna proklamacija pa je tudi čisto konkretna in delovni program, kakor se navaja v proglasu, je samo podpirati. Kakor je bila s 6. januarjem ustvarjena popolna skladnost med kraljem in narodom, tako se mora sedaj doseči popolna skladnost med narodom samim. Ne stan proti stanu, temveč stan s stanom za splošen napredek, to je naloga, ki jo ima izvajati novi parlament. Z napredkom vseh stanov se naj doseže tudi napredek vse države, pri čemur pa se seveda ne sme pozabiti, da je kmetski stan najštevilnejši in jedro naroda.
To harmonijo stanov mora imeti novi parlament vedno pred očmi in 8 to mislijo vršiti vse svoje delo. To delo bo obsežno in veliko in izvesti bo treba revizijo vsega našega davčnega sistema, s pametno šted-njo doseči, da se bo državni denar čim najbolje uporabljal in da bo zagotovljen napredek našega kmetijstva, obrta, trgovine in industrije, a tudi vse naše kulture. Razširiti pa bo treba tudi socijalno zakonodajo in ne samo delavec, temveč tudi kmet, obrtnik in duševni delavec morajo biti zavaro-izvesti novi parlament, in zato mora narod Vseskozi moderen je program, ki ga ima izvesti novi parlament in zato mora narod 8 sodelovanjem vseh poslati v svoj parlament tudi svoje najboljše zastopnike.
Uvod k vsemu temu velikemu delu pa so volitve, ki se vrše 8. novembra.
Te volitve so prvi nastop naroda po velikih zmedah preteklih dni in zato imajo te volitve čisto poseben pomen. Ali za prepire pretekosti ali za ustvarjajoče složno delo vseh Jugoslovanov? Pred to vprašanje postavljajo volitve vsakega Jugoslovana in v tem smislu bo tolmačila volitve tudi vsa tujina.
Prav iz tega vzroka pa imajo november-ske volitve absolutno manifestanten pomen in v tem je tudi njih velika pomembnost. Ali smo Jugoslovani prežeti z eno voljo, ali nas veže eno čustvovanje ali smo proti tujemu svetu eno ali nismo. To vprašanje tudi brez naše volje postavljajo volitve. In zato moramo na to vprašanje odgovoriti močno in s takšnim povdarkom, da ne bo nihče več stavil tega, za nas ne ravno laskavega vprašanja. Volitve imajo zato manifestanten pomen in Jugoslovani hočejo, da bodo tudi silna manifestacija jugoslovanske enotnosti napram vsemu svetu.
In zato z geslom vladne proklamacije na delo, zato vsi strnjeni v boj:
Za veličino naroda in moč države!
Angleški funt v borbi s špekulacijo
Stroge omejitve borznih poslov -- Izgubljeno ravnotežje se mora zopet vzpostaviti s splošnim mednarodnim sporazumom - Sedanja kriza in vprašanje novih volitev
London, 26. septembra. AA. Ministrski svet pod predsedstvom MacDonalda je dovolil samo borzne posle za tekoče potrebe. Terminski posli so prepovedani. S tem ukrepom hoče vlada vplivati na tržišča z britskimi papirji.
London, 26. septembra. AA. Svet tukajšnje borze je odredil, da se sme nakupovati le proti gotovini. Ta odredba je zelo omejila špekulacijo. Tečaji efektov so nekoliko padli, dočim so se državni papirji popravili. Na inozemskih borzah stoji funt nekoliko bolje.
London, 26. septembra. AA. Lord Da-bernon je govoril včeraj na slavnostnem banketu ameriške trgovske zbornice. Dejal je, da je sodelovanje med Zedinjenimi državami in Anglijo nujno potrebno.
Civilizaciji grozi velika nevarnost. Ravnotežje je izgubljeno in svet trpi sedaj na silni deflaciji. Nastala je neobhodna potreba, da se s splošnim sporazumom omogoči stabilizacija cen in dolžnikom povračilo dolgov. Govornik je zaključil, da tega ni moči doseči z lokalnimi valutnimi odredbami.
London, 26. septembra. AA. Pri zaključku včerajšnje borze se je funt sterling zelo popravil. Newyorški tečaj, ki je notiral včeraj zjutraj 3-4, se je dvignil na 3-775, dočim je notiral Pariz končno 94-5. Valovanja funta niso izvala nikjer razburjenja, ker je bilo jasno, da bodo finančna središča potrebovala dokaj časa, da se prilago-de novemu stanju. Na borzi so bili industrijski papirji čvrsti.
London, 26. septembra, n. Na povabilo ministrskega predsednika prideta Baldwin in sir Samuel Herbert jutri v Chequers, kjer se bodo končnoveljavno domenili o razpustu parlamenta in razpisu novih volitev. Parlament naj bi sc razpustil 5. oktobra, nove volitve pa vršile 25. oktobra.
O	rezultatih jutrišnje konference bo Mac-Donald poročal kralju in nato se bo objavila v torek definitivna rešitev tega vprašanja. Politični krogi menijo, da bo Mac-Donald nastopil pri volitvah za novi carinski program sedanje narodne vlade. Iz-gleda pa, da bodo liberalci izstopili iz nacionalne koalicije, ker so proti volitvam.
Laval končno sprejel vabilo v Washington
Ameriška vlada namerava povabiti tudi zastopnike Nemčije
in Italije
Pariz, 26. septembra. AA. Uradno razglašajo, da je predsednik francoske vlade Laval sprejel povabilo predsednika Združenih držav Hoovra.
Pariz, 26. septembra. A A. Veleposlanik Združenih držav je izročil v imenu Mellona in v lastnem imenu Lavalu, Briandu, Flan-dinu in Pičtriju srebrne tintnike v spomin na prijateljsko sodelovanje pri Hoovrovem načrtu.
Pariz, 26. septembra. AA. Vladni krogi smatrajo, da bo predsednik francoske vlade Laval odpotoval v Washington sredi oktobra.
Po še nepotrjenih vesteh bo ameriška vlada povabila v Washington tudi zastopnike Nemčije in Italije. Na teh sestankih bodo razpravljali o najaktualnejših vprašanjih svetovnega gospodarstva.
Rim, 26. septembra, n. Italijanski poslanik v Washingtonu De Martino je odpoto-
val v New York, kjer se jutri ukrca na parnik in odpelje v Italijo na svoj dopust. »Evening Standard« je objavil vest, da z ozirom na odhod italijanskega poslanika iz Washingtona v Italijo ni izključeno, da bo v kratkem prišel v Ameriko italijanski ministrski predsednik Mussolini, da se sestane s predsednikom Hooverjem. Poslanik De Martino ima nalogo, da uredi vse potrebno za ta sestanek. Baje je že govoril z državnim tajnikom za zunanje zadeve Stim-sonom o tej zadevi.
>United Press« pa poroča, da o tem ničesar ne vedo ne pri ameriškem državnem tajništvu ne na italijanskem poslaništvu v Washingtonu.
Pravijo, da se bo predsednik USA Hoover jeseni sestal z dr. Briiningom, ki bo prišel v Ameriko. Nemški poslanik je imel baje že potrebne razgovore z državnim tajnikom za zunanje zadeve Stimsonom.
Proces zaradi požiga šole v Čezsoči pri Bovcu
Glavni »corpus delicti« odklonjen, ker ni smrdel po petroleju
Obtoženci oproščeni
Gorica, 26. septembra, v. Pred goriškim sodiščem se je pričel včeraj popoldne proces proti štirim Slovencem iz Čezsoče, ki jih je oblast obtožila, da so zažgali v noči od 28. na 29. marca t. 1. šolo v Čezsoči pri Bovcu. Obtoženi so bili: 20-letni Andrej Bizjak, 22-letni Stanislav Bizjak, 24-letni Ivan Bizjak in 20-letni Silvester Kopi.
Policija in orožništvo sta izvršili preiskavo z največjo doslednjostjo. Pretaknili so vso čezsovško okolico, rabili vse pripomočke in celo policijske pse, da bi le našli požigalce. Toda razen razbite steklenice, ki je še smrdela po petroleju, niso našli ničesar. Vsa oblast pa je bila do kraja prepričana, da gre za političen zločin. Vse je že kazalo, da bodo preiskavo, ki ni hotela dati nikakšnega rezultata, opustili, ko je nenadoma prišel od državnega pravdni-štva v Gorici ukaz, naj primejo navedene
4	mladeniče in jih pošljejo v Gorico.
Ljudstvo je bilo prepričano, da niso ničesar zakrivili. Zasliševanja in preiskave pa so se obrnile tako, ko da so fantje požgali šolo iz maščevanje, ker sta čezsoški učiteljici Rafaela in Asunta Salerno slabo ravnali s šolskimi otroci in neko deklico celo telesno poškodovali. Kakor znano, se je proti učiteljici Asunti Salerno vršil tudi proces, ki pa se je zaključil tako, da so jo oprostili in malo ne pohvalili Tedaj so preiskovalne oblasti prišle do mnenja, da je zločin treba pripisati ljudskemu maščevanju za takšno ravnanje s šolskimi otroci.
Oblasti, ki so vodile preiskavo zaradi požiga, so našle v hiši enega izmed obtožencev slično steklenico, kakor je bila ona razbita, ki so jo našli pred šolo, pa so iz te okoliščine sklepale, da je treba baš v omenjeni hiši iskati požigalce. In tako je
Erišlo do tega, da so izmed mnogih fantov, i so bili v preiskovalnem zaporu, izbrali štiri in jih obtožili požiga. Proces bi se bil moral vršiti že pretekli mesec, a so ga od-godili, ker je bil, kakor so poročali listi, zastopnik obtožencev odv. Paglilla obolel.
Na procesu so po uvodnih formalnostih prečitali obtožnico, ki jo je sestavil namestnik državnega tožilca dr. Gaspari s sodelovanjem preiskovalnega sodnika dr. Del Pina. Sledilo je zasliševanje obtožencev. Vsi obtoženci so zanikali krivdo in pripovedovali, kako in kje so prebili ves dan in vso noč pred požigom in za časa požiga. Kot priče so nastopile čezsoški po-deštat Volpini, gostilničar Kavs, ki mu je
tiste dni nekdo ukradel petrolej, policijski komisar dr. Bicchi iz Tolmina in Gizela Ivančičeva, Kavsova natakarica. Skušali so izpovedati vse obtežilne okoliščine glede obtožencev, a dr. Bicchi je moral med splošnim smehom priznati, da ni mogel ugotoviti, če je bila steklenica, ki so jo našli pri Bizjakovih, tudi Kavsova last in če jo je Kavs rabil za petrolej, kakor ono, ki so jo našli razbito pred šolo — ker ni vtikal svojega nosa vanjo.
Ze sam državni pravdnik dr. Gaspari je spričo tako pomanjkljivih dokazov moral predlagati, naj obtožence oprostijo. Ze spričo tega odv. Paglilla ni imel težavnega dela in je zahteval oprostitev, ker obtoženci sploh niso zakrivili zločina. Senat trojice je ugodil državnemu tožilcu in je obtožence oprostil, ker jim ni bilo mogoče dokazati, da so zažgali šolo.
Iz državne hipotekarne banke
Beograd, 26. septembra. 1. Državna hipotekarna banka sporoča posestnikom njenih 7% obveznic dolarske emisije (Sellgman), da bo pričela 1. oktobra t. 1. izplačevati kupon št. 9 pri centrali v Beogradu in pri vseh svojih podružnicah v ostalih mestih.
Sprejem v višjo šolo vojne akademije
Beograd, 26. septembra. 1. Na predlog upravnika vojne akademije je vojni minister odredil, da se sprejmejo za slušatelje višje šole voine akademije artilerijski kapetan II. razr. šv; j-g e r A. Anton, pehotni poročnik Skodlar f Leopold, pehotni poročnik Wurzbach A Norbert, konjeniški poročnik Golob J. Josip, letalski kapetan I. razreda Pirc F. Franjo. Navedeni častniki se morajo 1. oktobra javiti pri upravniku vojne akademije.
Žrebanje srečk državne loterije
Beograd, 26 . septembra. 1. Pri današnjem žrebanju 22. kola državne razredne loterije so bile izžrebane sledeče številke:	za nagrado
10.000 Din št. 95.210, 20.000 Din Št. 56.016 in
84.000 Din št. 635.
Brezposelnost v Ameriki
Washington, 26. septembra. AA. V avgustu je znašalo število brezposelnih v Združenih dr-vah 5 milijonov 600.000.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 26. septembra, d. Vreme se zboljšava in postaja topleje, v južnih In jugovzhodnih Alpah mestoma oblačno In toplo, v severo-vzodnih Alpah malo spremembe.
Ne pustitfe se begati!
Okrožnica notarske zbornice.
Pred par dnevi je angleška vlada, vsled gospodarske krize prisiljena ukinila zlati standard funta. Povod zato ji je dala splošna svetovna spodarske krize prisiljena, ukiniti zlati standard poselnosti, ki vlada v veliki meri na Angleškem, in draga produkcija njihovih proizvodov vsled visoke cene njihove valute. Pri nas brezposelnosti v večjem obsegu ni. Tudi je dinar stabiliziran na nivoju, ki ni previsok. Gospodarsko krizo čutimo v prvi vrsti kot posledico splošne svetovne gospodarske krize, predvsem pa, ker ne moremo sadežev naše zemlje, ki nam jih Previdnost v veliki meri naklanja, na zunaj izvesti in prodati.
Za razburjenje pri nas ni pač nobenega povoda. Vendar se je kljub temu posrečilo naši zemlji škodljivim in sovražnim elementom, da so pričeli begati priprosto ljudstvo in ga zapeljevati, da naj dviga denar iz hranilnic in drugih denarnih zavodov, Sireč razne neutemeljene vesti, kakor, da bo denar propal, da bodo denarni zavodi propadli in, da b0 vse šlo v nič.
Podpisani odbor zbornice poziva vse kolege, da naj v teh težkih časih vplivajo na naše ljudstvo pomirjevalno, da jim razlože, da je naš položaj v tej svetovni krizi vendar boljši kakor marsikatere druge države in da se zlasti ni bati, da bi se izgubil denar v državnih denarnih zavodih, kakor so Narodna banka in Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica in da staj > trdno v Sloveniji zlasti vse naše hranilnice in posojilnice, pa tudi drugi denarni in bančni zavodi.
Tudi druge države preživljajo težke čase in tudi gospodarsko močna bratska Češkoslovaška ni brez težkoč. Toda Cehi so sokolski narod, možje rezanj iz drugega lesa, nego naše ljudstvo. V težkih Jaših so nam bili Čehi vedno vzor. Posnemajmo jih tudi sedaj! Trezno in previdno so pokrenili vse potrebno, da se izognejo prehudemu vplivu svetovne krize in med njioii ni nobenega bojazljivca, ki bi trepetal radi vrednosti češke krone ali ne zaupal državnim oblastem in ne zaupal svojim hranilnicam, posojilnicam in ostalim denarnim zavodom.
Borza v Pragi posluje povsem normalno in prepričan sem, da bi se pri nas takisto vse normalno razvijalo, ako bi ljudje trezno in preudarno misliti in se ne dali r eljevati od brezvestnih hujskačev in neodgovornih elementov.
Notarji so poklicani, da v teh težkih časih podpirajo z vsemi sredstvi kr. vlado, ki je bila vsled navedenega hujskanja primorana ukiniti nepotrebno dviganje in omejiti izplačila pri denarnih zavodih le na najmanjši potrebuj minimum.
S	tem, da notarji poučujejo ljudstvo in se krepko v bran postavljajo sovražnikom naše ujedinjene Jugoslavije, ne vrše le svojih dolžnosti, ampak store tudi to z namenom, da se povrne čimpreje pomirjenje, kar bo v korist ne samo splošnemu gospodarstvu, ampak tudi notarjem samim. — Saj vemo, da so slabi časi za ljudstvo tudi slabi časi za notarje same.
Prosim torej gg. kolege, ua pu možnosti solidarno z vsemi treznimi in prevdarnimi možmi svojega okraja zastavijo vse sile, da se to razburjenje med ljudstvom poleže. Poudarjajo naj, da so te odredbe le kratkoročnega značaja. Če pa nalete na hujskače, naj v skrajni sili posežejo tudi po sredstvih državne pomoči. Tudi jim svetujem, da začasno ne izterjava jo ne »a. i, niti ne svetujejo strankam, da hi izterjavale svoje zahteve od dolžnikov.
Zbornični odbor se bo obrnil do kr. banske uprave s prošnjo, da naj bi potom Finančne direkcije izposlovala,
ki so potrebni, da se plačajo državne takse in kolekovine od zapuščin in pravnih poslov, in da se nakazujejo odnosno notarjem kot sodnim komisarjem in pooblaščencem strank zneski do višine predvidenih državnih in banovinskih taks, kolekovin in drugih javnih dajatev, tudi njihovih (notarjev) vlog, ako so notarji prisiljeni te pristojbine mesto strank izplačati, da iste ne zamude kratkega plačilnega roka in ne pridejo v še večjo škodo.
Dr. Andrej Kuhar, s. r., predsednik notarske zboriirce.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
Bled, 26. sept. Danes se je odigralo XXVI. kolo mednarodnega šahovskega turnirja.
Spielmann je izgubil proti Niemcoviču.
Cole-u se je Pirc pred 14. potezo udal
Astalojj ge je udal Bogoljubovu.
Tartakower je premagal Ka-shdana.
Stolti je matiral Maroezyja.
Kostič je dosegel z Aljehinom remis.
Partija Vidmar — Flohr je bila prekinjena. Ta partija se bo jutri dokončala.
V	ponedeljek bo odigrano zadnje kolo. Aljehin je že sedaj prvak turnirja. Drugi se bo placiral Bogoljubov, predpredzadnji Colle, predzadnji Astaloš in zadnji Pirc.
Stanje po današnjem kolu je tole: Aljehin 20, Bogoljubov 15, Niemoovič 15 in pol, Vidmar
13	(1), Kashdan, Stollz 13, Flohr 12 in pol (1), Kostič, Spielmann, Tartako\veir 11, Maroczy 11 in pol, Colle 10, Astaloš 9 in pol, P ir? 8.
Pravilnik o zamenjavi raztrganih bankovcev
Beograd, 26. septembra. AA. Finančni minister je predpisal pravilnik o zamenjavi raztrganih in poškodovanih bankovcev in izplačilu posameznih delov bankovcev.
Kam x> ml
Že^več ko 80 let...
uporabljajo izkušene gospodinje za pranje najrajši čisto milo ,,Jelen”. Štirje rodovi ga zdaj že poznajo
SCHICHT
ovo
MILO„JELEN
 ono je vedno enako dobro
Ob težki krizi, ki je nastala v zadnjih letih in ki se izraža zlasti v ogromnem navalu mladine na šole in v zelo majhnem upanju, da bi se mladina po šoli mogla preboriti do mesta v življenju, smo se obrnili na direktorje nekaterih srednjih šol in smo Jih prosili za izjave o tem vprašanju. — Op. ur.
Naval na šole je dobro znamenje
Gospod urednik! Na Vaše vprašanje, kaj mislim o naraščajočem navalu na srednje šole in kam pojde vsa ta učeča se mladina, Vam dajem tale odgovor:
Število učencev na srednjih šolah ne narašča v zadnjih letih samo pri nas, ampak tudi v drugih državah. V bistvu je ta pojav razveseljiv. Polne ljudske šole so znamenje moralno in telesno zdravega naroda. Če se pomnoži število prebivalstva, postanejo v zdravih razmerah ljudske šole pretesne. Potreba zidanja novih ali razširjenja starih ljudskih šol se razvidi lahko iz statistike rojstev in umrljivosti otrok pred šoloobvezno dobo. Naraščanje števila učencev v srednjih šolah pri večjem številu otrok v ljudskih šolah je pa pri sedanjih razmerah umevno. Stroj je izpodrinil človeka že z mnogih mest in ga izpodriva še vedno, radi česar pada od leta do leta potreba po delavcih, ki bi delali samo z rokami. To vedo in čutijo pri nas že najširši sloji, zato šolajo svojo deco, da bi jo preskrbeli s pomočjo šole ter splošne m strokovne izobrazbe. Pa tudi pri oddaji čis'o navadnih del in služb izprašujejo delodajalci in službodajalci po šolskih iapričevalih, kajti izobraženejši človek ni le spretnejši za svoje delo, ampak se da po potrebi uporabiti tudi za posle, za katere ni bil najet. Kdor le more, šola svojega otroka po ljudski šoli vsaj še par let. Ako dete v srednji šoli uspeva, mu skuša, če tudi z žrtvami, s popolnim izšolanjem ugla-diti življenjsko pot, katero uglajenje je pa le premnogokrat, kakor nas uči življenje, samo dozdevno. Zato izvira prirastek v srednjih šolah oajevč iz delavskih slojev in pa iz uradniških, kajti niti delavec niti uradnik ne moreta danes preskrbeti "otroka drugače kot s šolo. S splošnega vidika je ta pritisk na srednje šole dober, ker dviga splošno izobrazbo naroda. Za naše razmere značilno in slabo pa je, da je dotok v šole najmanjši s kmetov. Prej smo dobivali baš s kmetov najboljše talente, danes pa primanjkuje kmetu denarja, da bi poslal svojega sina v mesto v šolo. Na drugi strani pa vsaj upa, da preskrbi deco na kmetiji. Dora-ščajoča kmečka mladina pa se čuti dandanes doma utesnjeno in zapušča domačo grudo, ko doraste, ter išče po mestih kakršnegakoli zaslužka in množi število dela iščočih ter brezposelnih, obenem pa povišuje ceno dela na kmetih, kjer primanjkuje delavcev. Ta beg mladine s kmetov v mesta je težko in važno vprašanje in je bolj potrebno, da bi se skušal zajeziti ta dotok kot naval na šole, ki ne trpi v svojem bistvu zla.
Ker zahtevajo današnje razmere od vsakega neko stopnjo izobrazbe, je dobro, da sili mladina v srednjo šolo, ni pa dobro, da vsa ta množica srednje šole dovršuje. Cilj srednje šole je, da izobražuje in pripravlja za vseučilišče, torej bi morala kot smet odstraniti vse, ki nimajo potrebnih zmožnosti za vseučiliščne nauke. Kot prvo rešeto je zamišljen sprejemni izpit, ki pa ni dosegal tega namena v Avstriji niti ga ne bo pri nas, celo ne v naši banovini, kjer je ljudska šola v splošnem dobra. Tu bo vsak povprečni učenec lahko zadostil zahtevam sprejemnega izpita, posebno od letos naprej, ko je snov izpita že znana. V onih krajih naše države pa, kjer je ljudska šola slaba, je vpis v srednjo šolo otežkočen s tem izpitom, ki bo zaprl vrata srednje šole tudi marsikateremu bistremu in nadarjenemu dečku. Da je tudi v naši banovini padlo letos pri sprejemnem izpitu precej priglašencev, je krivo to, da so starši za izpit kasno izvedeli in se je še ob koncu minulega šolskega leta zatrjevalo, da ga to leto še ne bo.
V	I. in II. razredu srednje šole je temeljita izbira učencev nemogoča in bi bila tudi krivična, ker se marsikdo duševno šele začne kazati v pravi luči g 13. do 14. letom. Nemogoča je, ker učni načrt naših srednjih šol in predpisi o napredovanju učencev v višji razred niso taki, da bi omogočali to izbiro. Glavni tip naših srednjih šol je realna gimnazija. Tu se uči v
I.	razredu 29, v II. 30 ur na teden (temeljna oznaka in napaka naših učnih načrtov je veliko število tedenskih url), a med temi urami je 10, odnosno 9 ur veščin (risanje, pisanje, petje, telovadba, ročno delo), naučni predmeti pa obdelujejo izvzemši francoski jezik (3 ure na teden) več ali manj snov, ki je v glavnem znana učencem iz ljudske šole. Da pade učenec, je potrebno, da ima vsaj 8 negativne ocene iz naučnih predmetov, katerih je 6, sicer ima še potuho in spas v popravnem izpitu. Prehod v višji razred je sicer z novimi izmenami v srednješolskem zakonu za spoznanje postrožen, vendar pa tvori v splošnem rdečo nit, ki se vleče skozi predpise o napredovanju učencev, dobrohotnost,- s katero je baron Gautsch, prosvetni minister rajnke Avstrije, avstrijsko srednjo šo-
lo	skoro upropastil. Tabo je treba na naši srednji šoli pri srednje nadarjenem učencu precej zanikrnosti, da se mu posreči pasti kljub temu, da se mora učitelj potruditi, da ga vsega že v šoli nauči.
Kot jez, ki naj bi zaprl pot do dovršitve srednje šole, je uveljavljen pri nas nižji tečajni izpit. Kogar bi spoznal profesorski zbor za nesposobnega za šolanje na višji stopnji, ta se naj bi spodtaknil pri tem izpitu, tako da bi v višjih razredih padli le oni učenci, ki bi se polenili, radi nesposobnosti pa nobeden. Prenapolnjenost razredov je torej na nižji stopnji upravičena, ne pa na višji. Vstop na vseučilišče pa naj bi zabranil vsem, ki bi ne pokazali v višjih razredih dovolj zmožnosti za vseučiliške nauke, nov jez, to je višji tečajni izpit. Toda oba ta izpita nista dejanski nobena jeza. V praksi, ki pa nima zakonite podlage, se dela po navadi takole: če je izdelal učenec IV. razred, naj ima še nižji tečajni izpit, če pa je dovršil VIII. razred, mu nekako že gre izpričevalo zrelosti. Tako prileze skozi gimnazijo na vseučilišče mnogo nesposobnežev, ki se na ta ali oni način prerinejo v javnost tudi skozi vse-učiliško dobo. Baš množica nesposobnih slušateljev na vseučiliščih daje povod, da razmišljajo vseučiščnj krogi pri nas in drugod o uvedbi sprejemnega izpita za vpis na vseučilišče. Nevarnost ne tiči torej pri nas v tem, da se ljudje šolajo, ampak v tem, da šole to veliko maso propuščajo in da se javlja v javnem življenju vedno več nesposobnežev, ki prihajajo s pro-tekcijo in z drugimi sličnimi činitelji celo do odločilnih mest. Če bi resno podčrtavali nadarjenost in voljo do dela, v splošnem torej zmožnosti, potem bi ne mogli govoriti o nadproduk-ciji inteligence. Obstaja pa opasna nadproduk-cija polizobražencev, ki se vriva tja, kamor ne spada, in zahteva od države to, kar ji ne gre.
Število tega polizobraženstva povečujejo še privatne šole, od katerih gre mnogim le za materijalni dohodek, kakor mnogovrstnim tečajem za privatiste, kar podpira država v svojo škodo s tein, da je odpravila izpitne takse za privatne učence. Utesnitev privatnega pouka je v interesu narodne in državne vzgoje.
Za stroke, kamor gredo mladi ljudje naravnost po dovršitvj dotičnih šol, bi ne smelo biti nikdar preveč naraščaja, odnosno strokovno na-obraženih brezjioselnib, ki bi čakali 2—8 leta na službo. To namreč država lahko uravnava. Država mora n. pr. vedeti, koliko se potrebuje na leto za ljudske šole novih učnih moči. Brezsmiselno je torej, če se dovoljujejo na učiteljiščih prek te potrebe vzporednice in se sprejema večje število gojencev, kajti učiteljišča so strokovne šole, ne pa splošna izobraževališča.
Preureditev meščanskih šol v take s trgovskim, obrtnim, kmetijskim značajem bi povzdignila pomen teh šol in jim dovedla več obiskovalcev.
Moje mnenje je, da je za naš narod dobro znamenje, če kaže zunimanje za šolo, toda gimnazija in vseučilišče naj bodeta taka, da ju do-vrše lahko le	v	resnici sposobni	ljudje,	vse
drugo naj se	ob	pravem času obrne na	ono
stran, za katero ima dovolj moči, volje in veselja.
Na žalost 6e čujejo pri nas tudi glasovi, naj ne študira, kdor	nima denarja. Ta	ne preveč
ponižna želja,	ki	naj bi uveljavila	nekak	pri-
vileg za boljše situirane sloje, je nesocijalua in za današnje čase naravnost bedasta.
Dr. J. Lokar, direktor drž. klasične gimnazije.
Absolventi trgovske šole so na dobrem
V povojnih letih je postal naval na trgovsko šolo tako velikanski, da ni bilo več mogoče sprejemati vseh, ki so se priglašali za vstop. Zlasti deklet se je priglasilo v zadnjem desetletju vsako leto toliko, da jih je bilo komaj polovico mogoče sprejeti. V šolskem letu 1930-31 je bilo n. pr. priglašenih za sprejem 205 deklet, sprejetih pa je bilo 88, kolikor je namreč prostora v dveh učilnicah. V letošnjem šolskem letu je bil naval nekoliko manjši — to je pripisovati okolnosti, da je letos prišel na vrsto letnik 1916 in 1917, torej vojna doba — vendar pa je bilo tudi letos odklonjenih radi pomanjkanja prostora 56 učenk.
Zavod ima v tekočem šolskem letu dva letnika za fante in dva letnika za dekleta. Vsak dekliški letnik ima po eno vzporednico, tako da šteje zavod skupaj 6 razredov z naslednjim številom učencev in učenk: I. deški letnik 34,
II.	deški letnik 33, l.a dekliški letnik 48, l.b dekliški letnik 40, 2.a dekliški letnik 45, 2.b dekliški letnik 39; skupaj 67 fantov in 172 deklet, skupno 239.
V šolskem letu 1930-31 je dovršilo šolo 18 fantov, ki so ali ostali v domačih podjetjih ali pa so že v službah. Povpraševanje za absolvente ljubljanske trgovske šole je namreč še vedno precej živahno in ravnateljstvo, ki v zelo mnogih slučajih posreduje pri podeljevanju služb, more potrditi, da količkaj boljši absolventi, katere je mogoče priporočiti, še vedno lahko dobe primerna mesta. Nekoliko težje je za dekleta, ker je vsako leto število absolven-tinj precej visoko — lani jih je bilo 78 — vendar pa je med njimi veliko takšnih, ki ostanejo doma v domačih podjetjih, druge se pa, nekatere hitreje, druge bolj počasi, nameste po trgovskih kontoarjih, denarnih zavodih, zavarovalnicah, industrijskih podjetjih, privatnih pisarnah itd., tako da tekom enega leta dobe povečini vse boljša ali slabša mesta. V začetku gre predvsem zato, da dobe mesta, ker pozneje ima vsaka priliko, da pokaže svoje sposobnosti, od katerih je odvisno njeno nadaljno napredovanje.
Sodba — odlična ocena, ki jo je izrekel trgovski svet o prvih absolventih trgovske šole v Ljubljani in ki se je potrdila na njihovih naslednikih, je ostala danes še vedno ista. Splošno mnenje o absolventih (njah) ljubljanske trgovske šole je zelo dobro, edino, kar se pogreša, je perfektno znanje nemščine. Te vrzeli pa ni mogoče zamašiti, ker tisti, ki vstopajo na trgovsko šolo, ne znajo nemščine ali nič ali pa prav malo, in v dveh letih ni mogoče doseči toliko, da bi absolventi perfektno konverzirali in korespondirali. Kar se pa tiče drugih disciplin, je splošna sodba, da so absolventi ljubljanske trgovske šole prav dobro pripravljeni in praktično izvežbani, V3led česar je še vedno mogoče, da absolventi (nje) ali malo hitreje ali malo kasneje dobe svaja primerna mesta.
Iz povedanega že samo po sebi sledi, kam z mladino. Po mojem mnenju je treba samo pozdraviti pojav, da se mladina tako močno oklepa trgovskih šol, in mislim, da je v najboljšem skladu z današnjimi razmerami, ako mladino opozorimo na trgovske šole. Pri odgovoru na vprašanje: kam z mladino, pa bi se ne hotel omejiti samo na trgovsko šolstvo, temveč naš pogled mora biti širši. Strokovno šolstvo v celoti je po mojem mnenju tisto, ki nudi naši mladini najboljše perspektive za bodočnost. Zato je treba od strani šolskih oblasti posvečati strokovnemu šolstvu največjo pažnjo, mladino pa je treba opozoriti, naj ne sili toliko v gimnazije, zlasti v višje razrede gimnazij, ker dovršena srednja šola ne nudi še nobene možnosti za vstop v življenje. Pri mladini je treba vzbuditi zanimanje in veselje za strokovne šole, pokazati ji je treba, kakšne strokovne šole obstoje in kakšen pogled v življenje se nudi tistemu, ki dovrši to ali drugo strokovno šolo. Zlasti po dovršenem nižjem tečajnem izpitu bi bilo potrebno opozoriti mladino, kam se ji zdaj odpira pot, da ne nadaljuje brezmiselno gimnazijskega študija, ki vodi do mature, po dovršeni maturi pa ne odpre tistemu, ki ne gre na univerzo, nobene poti v življenje. Tedaj tak maturant obstane pred vprašanjem: zakaj sem se trudil toliko let, ko pa ne tnorem dobiti zdaj nobenega kruha? Kjerkoli vpraša za službo, povsod ga odpravijo, češ da nima nobene usposobljenosti za praktično življenje. Ako bi tak mladenič prestopil po dovršenem nižjem tečajnem izpitu v strokovno šolo, bi jo med tem že dokončal in bi se lahko in uspešno potegoval za to ali drugo mesto. Pa tudi nižje gimnazije po mojem mnenju ni treba dovršiti tistemu, ki namerava nadaljevati svoje študije na strokovni Soli. Zanj je bolj primerna meščanska šola, katero smatram za pripravo za strokovne šole. Mladina naj bi se torej po dovršeni osnovni šoli podajala na meščanske šole in od tam na strokovne šole. Na ta način bi bil naval na srednje šole veliko manjši, več gimnazij bi vsled tega mogli zapreti in na njihovo mesto bi prišle strokovne šole, bodisi da bi se otvarjale novo-vrstne šole, kakršnih še nimamo, bodisi da bi
se število že obstoječih strokovnih šol povečalo. Ako bi se vršil razvoj našega šolstva v tem pravcu, bi mogli dobiti na svojih domačih šolah za vse vrste obrti in industrije usposobljene delavne moči in ne bi bilo treba kvalificiranih tujih strokovnjakov uvažati, mladina pa bi dobro vedela, da njena prava pot vodi v strokovne šole.
Direktor drž. dvorazredne trgovske šole J. Gogala.
Dekletom je najtežje
Podoba učiteljskega naraščaja je takšnale: med fanti je za učiteljišče skoraj premajhen interes, med dekleti je gneča in naval. V prvi letnik moškega učiteljišča se je letos vpisalo samo 43 reflektantov, in ker 40 dijakov lahko sprejmemo, skoraj nismo imeli mnogo izbirati.
V	prvi letnik ženskega učiteljišča se je vpisalo 43 dijakinj z dovršeno nižjo srednjo in 55 z dovršeno meščansko šolo, sprejetih pa je bilo ravno tako samo 40, in sicer 26 srednješolk in
14	z meščanske. Lani je v Dravski banovini maturiralo 200 učiteljic in 80 učiteljev, službenih mest pa je vsako leto na razpolago kvečjemu do 150. Izprledi v tem poklicu torej nikakor niso prav rožnati.
Sicer pa tudi razmere na srednjih šolah najbrž ne kažejo bolj vesele podobe. Vem za dekle, ki je dovršila gimnazijo, pa je zdaj že tri leta pripravnica in je vse zastonj — ne more se priboriti do redne namestitve. Za žensko šolano mladino je položaj sploh brezupen. Če pomislite, da je po prvih razredih samo ljubljanskih srednjih šol vpisanih danes nad 1000 učenk, potem boste pač težko našli odgovora na vprašanje, kam se bo ves ta naraščaj spravil pod streho. Pri vsem tem pritiskanju v inteligenčne poklice pa delovnih ženskih rok kar primanjkuje na vseh koncih in krajih — dobre dekle, recimo, dandanes skoraj ne morete več dobiti, in vendar količkaj pridna dekla gospodarsko ni ravno na slabšem kakor žena v kakšnem povprečnem šolanem poklicu.
Polagoma se uveljavlja običaj, da se na vsakem mestu in pri vsakem opravku zahteva od človeka vsaj malo izobrazbe. V Ljubljani poznam plačilno natakarico, ki ima meščansko šolo, in s svojimi dohodki je na boljšem kakor kakšen ravnatelj. Duh praktičnega in potrebnega bo moral zmagati — tako pri ljudeh, ki svojim otrokom iščejo poti v življenje, kakor v šolstvu. Razvoj obrtnega in kmetijskega šolstva bo treba smotrno pospeševati — samo na ta način se bomo rešili iz zadreg.
Iz razgovora z direktorjem drž. moškega učiteljišča A, Doklcrjcm.
*
(Ker zaradi 'pomanjkanja prostora nismo mogli že danes objaviti vseh prispevkov, se bo anketa nadaljevala prihodnjo nedeljo.)
Zahvala
Ob svoji osemdesetletnici sem prejel iz Jugoslavije in iz Češkoslovaške republike toliko brzojavnih in pismenih čestitk, da mi je skoro nemogoče odgovarjati vsakemu posebej. Tudi bi to predolgo trajalo.
Zato prosim vse, ki so se me ob omenjeni priliki spomnili, da na čestitkah in na ganljivih besedah priznanja, s katerimi so ocenjevali moje življenjsko delo, sprejmo mojo naj prisrčne jšo zahvalo. Toliko iskrenega sočuvstvovanja ob zatonu mojega življenja mi je obilna nagrada za vse muke in težave, ki sem jih prestal; /ta tudi za vso zavist, ki me je na moji življenjski poti prav do zadnjih dni spremljala.
V	Ljubljani, dne 27. septembra 1931.
Ivan Hribar.
Proč s krivimi preroki
Kadarkoli preide javno življenje iz vsakdanjosti, se med maso pojavi množica ljudi, ki vsiljuje svojo »brihtnost« in krmijo ž njo nespametne pa tudi treznejše ljudi. Je pač med nami tudi veliko število ljudi, ki ne poznajo prisotnosti duha in že ob najmanjšem stresljaju klo-nijo glave in bolujejo na svojem slabem, zrahljanem živčnem sistemu.
Posebno v zadnjih dneh imamo nebroj ponudnikov lastne »brihtnosti«, kj hočejo kar čoz noč postati finančniki, narodni gospodarji in izkušeni gospodarstveniki. Do danes jih ni nihče poznal, plavali so v vsakdanjosti, naenkrat pa so nekje pobrali štiri gospodarske prislovice in sedaj 8 polno paro žonglirajo z njimi. Ti so poleg onih nesramnih špekulantov, o katerih smo govorili v včerajšnjem članku, ravno tako nevarni in je njihovo početje četudi naivno in podzavestno enako onim prve skupine. Žal je med njimi dovolj pripadnikov inteligence in ljudi na višjih mestih, zato je v gotovem smislu njihova krivda dvojna.
Take ljudi moramo imeti v evidenci, kajti kar se jim danes ni posrečilo, jim lahko uspe jutri. Iz teh vidikov je izšla naredba Poštne hranilnice in Drž. hipotekarne banke, ki poudarja, da se vloge bojazljivcev in gospodarskih dezerterjev ne bodo sprejemale v bodoče. Mi bi k temu samo pripomnili, naj se v to skupino ne všteje ona masa poštenih državljanov, ki so jih zapeljali krivi preroki. Za slednje pa naj se poskrbi pravočasno, da se jih odstrani in prepreči njihovo satansko delo.
Preveč bi bilo zahtevati od posameznika, da se uči treznega presojanja gospodarskih pojavov. Zato imamo danes mnogo izkušenih in temeljito usposobljenih ljudi, ki morajo postati svetovalci in vodniki malega človeka, obenem pa stražarji našega gospodarskega življenja. Oni morajo čuvati, da ne bodo gotovi brezvestneži ribarili v kalnem. Dnevno se nain pokazujejo dokazi, da je v našem javnem življenju žal še vedno preveč šušmarjev. Koliko so ti škodovali našemu narodnemu gospodarstvu in koliko škodujejo tudi lastni domovini, to se potrjuje pač najbolje v današnjih gospodarskih prilikah. S tako kvaliteto je treba temeljito pomesti! Življenje bo zahtevalo čedalje večjih nalog, zahtevalo bo treznih ljudi z izkušnjo in kvalifikacijo. Neštetokrat smo v našem listu naglašali potrebo po kvaliteti baš v gospodarskem življenju.
Zato proč s krivimi preroki — gospodarstvo potrebuje pogumnih ljudi in ne cmerikavih žensk v moškem oblačilu, — najmanj pa klepetulj.
Kranj
Nova pekarna. Bogorič Franc, ki je imel do-sedaj v najemu Čadeževo pekarno, se je preselil v nove prostore za hotelom »Stara poštam. Kolovdacija nove pekarije bo v ponedeljek 28. t. m. ob 17. uri.
Povečava industrijskega obrata. Mehanična tovarna pletenin Kušlan J. je zgradila v lastnem poslopju na Glavnem trgu prostore za tovarno pletenin, katerih ogled bo v torek 29. septembra ob 17. uri.
Nogometna tekma. V nedeljo ob 14. bo na letnem sokolskem igrišču nogometna tekma med domačim sokolskim moštvom in ljubljanskim SK »Olimpijo!:.
Operne predstave radi premalega števila prodanih vstopnic danes ne bo.
Francoski tečaji Krožka prijateljev Francije v Kranju se bodo pričeli z 12. oktobrom t. 1. Tečaje bo kakor lani vodil g. prof. Niko Kuret.
Kino Talija predvaja 27. septembra 100% nemški zvočni film Ljubav Renate Langern. Borba matere med detetom in ljubavnikom. Usodna zabloda sodobne žene. Opasn.ost, ki ogroža srečo vsakega zakona. Prava dolžnost vsake žene. V glavni vlogi Alfred Abel, Mady Chri-stians, Franc Lederer in Herman Pieha. Predstave ob 5., 7. in 9. uri.
Francoska knjižnica Krožka prijateljev Francije v Kranju se nahaja poslej v glasbeni sobi gimnazije in posluje ob sredah od 17. do 18. ure.
Litija
Tatvina drv. G. Dežman, posestnik v Vel. vasi, je prodal lep bukov gozdiček sosedu Mareli. Isti je začel gozd lzsekavati in je izročil ves prevoz drv Pavletu R. v izmeri 50 mJ. 24 m’ je res izvozil, ostali les Je pa prodal in izkupiček obdržal. Opraviti bo imel s sodiščem.
Pri pomanjkanju teka, kislem uspehavanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zaga-tenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Jo-sefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Jx ‘Dravske banovine
d Praznovanje Levstikove stoletnice, ki ga
prirede »Društvo slovenskih književnikov«, »Narodno gledališče« in »Slovenska Matica«, je določeno na 23. in 24. oktobra (v petek in soboto). Natančnejši program bomo še objavili.
d Dar za stradajoče zaradi suše. Neimenovana služkinja je prinesla v pisarno Rdečega križa 100 Din za stradajoče. Iskrena hvala plemeniti darovalki. Posnemajte!
d Na obči obrtno-nadaljevalni in strokovni mizarski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano se bo pričelo šolsko leto v nedeljo 4. oktobra. Tega dne naj pridejo vajenci v šolo ob devetih, kjer se bodo po posameznih razredih vpisali, nato se bo vršil pouk.
d Lekarna v Gornji Lendavi. V tein letu je dobila Slovenska Krajina dve lekarni. Eno je dobila Murska Sobota, drugo pa Gornja Lendava. Lekarno vodi mag. phar. Emilijana Jezovšek.
d Ne sme v krčme. Deželno sodišče v Ljubljani je prepovedalo Hribarju Ivanu, roj. 28. aprila v Trbovljah, zahajati v krčme za dobo enega leta, in sicer do 14. septembra 1932.
d Nova knjiga: Šolski radio — njegovo bistvo
—	njegova organizacija — njegov razvoj drugod — njegove možnosti pri nas. Po naročilu odbora za šolski radio pri JUU, sekciji za Dravsko banovino, napisal Niko Kuret, su-plent na drž. r. gimnaziji v Kranju, član odbora za šolski radio pri JUU. Knjiga izide začetkom oktobra.
Gorazdov urni zavod
sprejme še nekaj gojenk. Pouk po najnovejši in priznano najuspešnejši učni metodi. Učni honorar jako zmeren Pojasnila in prijave Nunska ulica 19. Hčerko železničarjev in državnih nameščencev posebne ugodnosti.	2169
d Opozoritev udelcžnikom pravniškega kongresa v Skopi ju. Za kongres v Skoplju, ki bo
4.,	5. in 6. oktobra, so bile te dni razposlane vsem članom društva »Pravnika« legitimacije. Ljubljanski člani naj jih dvignejo pri vratarju pravosodne palače. Kdor legitimacije ni prejel, a je članarino vplačal, naj takoj reklamira. Iz Ljubljane se odpeljejo udeleženci skupno, in sicer z brzovlakom v petek 2. oktobra ob 923. Zato sta rezervirana dva posebna voza, ki pojdeta direktno do Skoplja. Na Zidanem mostu se priključijo člani iz Štajerskega, v Brežicah pa z Dolenjskega. Vsak član naj kupi pri odhodu polovično karto, jo da opremiti z mokrim žigom in to karto uporabi tudi za povratek. Legitimacijo mora seveda pokazati. — Odbor društva »Pravnik«.
d Poroka. Poročila sta se v Radvanju pri Mariboru g. Fric Pšunder, trgovec iz ugledne obitelji v Radvanju in gospodična Anica Ostruhova, hčerka tukajšnjega posestnika. Mlademu paru želimo v novem življenju obilo sreče!
Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Šifrer.
VIKTOR MEDEN
veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač 916
LJUBLJANA, CelovSka cesta O
d Odkritje slike Kristusove v Minoritski cerkvi. Kakor smo že 8. t. m. poročali, je odkril naš konservator dr. Stele v zidu za levim oltarjem sv. Frančiška sliko Kristusa, ki datira iz prve polovice XIII. stoletja in je torej najstarejša v Sloveniji. Poročali smo tudi, da se namerava ta slika izločiti iz zida in prenesti v ptujski Ferkov muzej. Kakor so pa sedaj strokovnjaki ugotovili, je izločitev nemogoča, ker slika ni iz enega kamna, kakor se je to prvotno kazalo, ampak je sestavljena iz mešanega kamenja in ometa. Da se pa ohrani vsaj posnetek te znamenite slike, ker se slika mora zopet ometati za altarjem, se napravi natančna risba freske in se ta prenese v muzej. Z delom se je že pričelo. To objavljamo iz razloga, ker smo v notici z dne 8. t. m. obljubili, da bomo o izidu izločenja slik poročali in da so naši čitatelji obveščeni.
d Bančni zavodi v Dravski banovini poslujejo od 28. t. m. naprej od 8. do 12 30 ure. — Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini. 2186 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu. Ljubljana. Židovska ulica 4 in Stari trg 12	600
d Fotoaparate kupite najholjše pri Fr. P Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
Damski plašči ■■■ Moške obleke po meril
Palaia Viktorija
99'
Noblesse
d Tatvine na deželi. 27-letni delavec Josip Rakovec iz Zabukovja, občina Sv. Jošt pri Kranju, je osumljen, da je vlomil v stanovanje posestnice Frančiške Pintarjeve v Čepuljah št. 2.
—	V Cerkljah je bilo vlomljeno v trgovino Ivana Kerna. Škoda znaša 1500 Din. Tatvine sta osumljena dva cigana v starosti 28 do 36 let, ki so ju prejšnji dan opazili v Glinah in sta potem neznanokam izginila.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 767-4, termometer 3-6, relativna vlaga 92°/o, tiho, megla, v Mariboru je kazal barometer 7646, termometer 7-7, relativna vlaga 78°/o, tiho, oblačnost 9. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 182 (28), v Mariboru 15'4 (6-8), v Zagrebu 18-5 (53), v Beogradu 105 (8-8), v Skoplju 15-2 (7-2), v Komboru (11), v Splitu 184 (11-2), w Rabu (108). V oklepajih označena je najnižja temperatura
HjufaljamcsL
Nedelja, 27. septembra 1931: K. D. Pravoslavni, 14. septembra: Krstov dan.
Ponedeljek, 28. septembra 1931: Vaclav. Pravoslavni, 15. septembra: Nikita.
Nočno službo imajo v nedeljo lekarune Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v Sp. šiški; v ponedeljek pa lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
■ Razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto 1931 je razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi uradi od 28. septembra do vštetega 5. oktobra 1931 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5, I. nadstr., soba št. 3. Vsi davčni zavezanci so, odnosno bodo še posebe obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla sta Fligel Rajko, 28 let, zav. uradnik, Masary-kova c. 12; Čepe Mihael, 76 let, sodni sluga v p., Gubčeva ulica. V ljubljanskih bolnicah so umrli: Oman Janez, 33 let, delavec. Suha pri Starj Loki; Longor Ljudevit, 46 let, podpregl. fin. kontr. v. p., Cerkvena ul.; Kocijan Anton, 3 in pol meseca, zidarjev sin, Ižanska o ; Vrhovce Ivan, 46 let, kajžar, Knežja lipa pri Kočevju; Bovha Franc, 30 let, prog. delavec, Verd; Fritz Marija roj. Vodušek, 48 let, žena premi-kača, Ravnikarjeva ul. 7; Petkovšek Cirila, 2 dni, hči gostilničarja, Log pri Vrhniki, Drcšar Marko, 6 mesecev, sin posestnika, Kaplja vas; Gros Jože, 1 dan, sin tov. čevljarja, Bistrica pri Tržiču; Stopar Franc, 54 let, Miklošičeva c ; Gradičar Franc, 6 dni, Kozarje; Kravogl Jože, 49 let, žel. uradn., Korytkova ul.; Hiti Janez, 66 let, dninar, Bloke. Naj počivajo v miru, žalujočim sožalje!
■ Tromostovje dobiva novo ograjo. Dela pri tromostovju so napredovala že toliko, da so danes dopoldne že začeli s postavljanjem nove ograje pri mostovih. Ograja bo ob vseh treh mostovih enaka. Ob robu mostov pridejo balu-strade iz umetnega kamna. Balustrade bodo sestavljene iz valjčastih, v sredini debelejših in izbočenih kamnov, imenovanih kolnete, po {> njih v vsaki skupini. Vrh teh kamnov bodo položene plošče; na teh ploščah pa bodo v presledkih stali zaključni kamni, nekake kamenile glave v obliki gobanov. Razen tega bodo postavili na mostove še več kandelabrov s svetiljka-mi na vrhu. Kandelabrov bo na novih mostovih po 7, na starem mostu pa jih bo 6; vsi bodo v soglasju z ostalo balustrado izdelani iz umetnega kamna.
Dela pri tromostovju so s tem stopila v končno fazo, čeprav tromostovje ne bo še tako brž popolnoma dogotovljeno. Zdaj so pričeli pri tromostovju postavljati tudi opaž za betoniranje arkad, ki bodo poživljale ljubljančino obrežje na obeh straneh novih mostov. Tromostovje ima biti popolnoma končano do marca meseca.
■ Espcrantski tečaj se otvori v torek 29. septembra ob 20. uri v Št. Jakobski šoli z brezplačno poskusno lekcijo po »Če« metodi.
■ Elegantne poletne obleke po meri in solidnih cenah izdeluje modni salon za gospode J. K uril j, Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg) štev. 1.	1560
Med. Univ.	2175
Dr. Vlad imir Guzelj
špecijalšsrf za kirurgijo
otdinira o J 11. Ja pol f. i <■ od pol 2. Jo pol 4- ure
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6/11
  Tel. 2479
■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocetnentnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči.	1896
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
[
Koks za kovače in centralne kurjave
iz angleškega premog«
75 Oin za IOO kg
327	Iranko	ollnnrna	nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
a Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. - 1498 B Največja novost za foto-amaterja je novi ortohromatični 23° Sch film najboljšega nemškega fabrikata, ki ga dobiš za 16 Din velikost 6X9 samo v novi špecijalni Foto-trgovini
A.	ŠMUC vogal Wolfove ulice 8 in Marijinega trga.	2131
Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5.
B Nesreča v gluhonemnici. Francu Gregorčiču, vpokojenemu sreskemu tajniku in prefektu v gluhonemnici, je v sobi spodrsnilo, da je padel in si poškodoval levo roko.
a Dva karambola. Posestnikovo hči Zofijo Ga-letovo, stanujočo v Rožni dolini c. V/26, je na križišču ceste IV in V v Rožni dolini podrl neznan avtomobilist s kolesom vred, na katerem se je peljala, na tla, polomil ji kolo in raztrgal krilo, tako da ima 400 Din škode. — Tovarnarjev sin Reinhold Kunc, stanujoč na Ambroževem trgu 3, je prijavil policiji, da sta delavca S. inJL. pripeljala z Vidičevega dvorišča na Ambroževem trgu 10 dvokolesni, z opeko naložen voz na Poljansko cesto, in to tako neprevidno, da sta zavozila v njegov osebni avtomobil, ki je vozil po izjavi prič pravilno, poškodovala mu
M
KOLINSKA
TVORNICA CIKORIJE
LJUBLJANA
lili
OKUSNA IN ZDRAVA
Kje
OLINSKA KAVA!
zadnji blatnik in mu povzročila 600 Din škode. L. in S. pa trpita tudi škodo na pobitih opekah, in sicer v znesku 50 Din.
■	Neprevidna vožnja s kolesom. Tapetniški vajenec Ivan K. je na Marijinem trgu zadel s kolesom v otroški voziček, v katerem je ležala 5 mesecev stara Antonija Cerarjeva, voziček prevrnil, da je otrok pal iz njega in zadobil pri padcu na desni strani čela majhno rano. Voz je vozila mati Antonija Cerarjeva, žena mestnega delavca, stanujoča na Friškovcu.
B Za hrano ga je ogoljufal. Gostilničar na Ambroževem trgu št. 1 Nikola Filipovič je prijavil policiji, da je železničar v pokoju S. nekaj časa pri njem v gostilni na hrani in da je napravil 628 Din dolga, potem pa neznanokam odšel, ne da bi poravnal račun. Filipovič je izvedel, da je S. odpotoval v Zagreb
Cefic
* Proračun mestne občine za leto 1931/32.
Vse potrebščine znašajo Din 8,719.328-73. V tej vsoti so všteti izdatki za mestno policijo v iznosu Din 697.400-—, katere postavke v prejšnjih letih v proračunu seveda ni bilo. Redno pokritje ziu>.Sa Din 3,953.142-70. Primanjklaj je torej Din 4,766.186 03, ki se bo delno kril z rednimi dokladami in davščinami, ki znašajo Din 3.097.550-—, tako da znaša končni primanjkljaj Din 1,668.63603, za katerega se bo moralo še najti klitje.
* Osebna vest. Kajilan g. Gregor Zafošnik je odšel na Dunaj, da na tainošnjem konservatoriju študira glasbo. Na njegovo mesto pride g. dr. Alojzij Osterc iz Maribora.
* Naša narodna zavest pride vsak dan do izraza. Ako se samo malo ozremo po lepem Celju. \id>.ii k^ke slovenski kmet, pose-tinik ter podeželski trgovec kupuje svoje potrebščine dan za dnem pri tujcu — Nemcu — ter mu s slovenskim denarjem pomaga graditi bogastvo,, ki ne bo nikoli naše. Slovenski trgovec pa gleda in si v duhu predstavlja čase, ko so ga .klicali za boj za narod in narodne pravice, za plačilo pa ima sedaj to. Pa so cene pri slovenskem trgovcu vendar nizke. Je to narodni ponos?
* Slovenski »Strohsclineiderji«, kakor pravijo Celjani ježiškim akrobatom, so doslej s svojimi vratolomnimi produkcijami bili celjskemu občinstvu zelo všeč. Zlasti jim ugaja invalid, ki je seveda deležen največjega odobravanja. Danes dopoldne ob 11. ter zvečer bodo imeli poslednje predstave.
* Gostilno »Anski dvor« na vznožju slarega grada sla prevzela g. ter ga. Mišja, ki sta nadela novo ime »Livada«.
* Opozorilo kmetskemu prebivalstvu. Na razglasni deski mestnega načelstva je nabit razglas banske uprave, kako se mora postopati, če je kdo pri vajah vojaštva na svojem zemljišču utrpel kako škodo.
* Nezgoda. 46-letni delavec Strašek Rudolf iz Levca je na polžki cesti padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v javno bolnico.
* Izguba. 25. t. m. je bilo na Glavnem trgu izgubljenih 90 Din. Najditelj jih naj odda do-nar na mestni policiji.
&t. Jurij ob južni železnici
Smrtna kosa. Dne 23. t. m. je umrl 171etni Anton Jager, sin posestnika s Kamena. Vrlega mladeniča ohranimo v trajnem spominu!
Požar. Dne 24. t. m. so se pri posestnici ge. Jager v vasi Kameno vsled prepiha raztrosile po kuhinji iskre in vžgale omaro. Domači pa so požar pravočasno udušili.
Banov dar. Ban dr. Drago Marušič, ki je naš častni občan, je daroval za tukajšnje uboge 1000 Din, za kar mu naj bo izrečena presrčna zahvala.
Trgovina s sadjem je prav živahna, akorav-no so cene nizke.
Gradbe. V Št. Jurju je letos jako živahna gradbena sezona. Ravnokar so dogradili vilo g. Petka, okr. zdravnik dr. Svetina si bo zgradil krasno hišo na najlepšem prostoru v trgu, ki ga je kupil od rodbine Kaučič, med Avgustom Kinclom in Kromperšekoin je tudi zrasla prav lična dvodružinska hiša, te dni je pa tudi začel g. Uršič z gradnjo vile nasproti hiše g. dr. Svetine.
Poljčane
Nesreča pri domačem delu. Tesarja Konrada Zora, ki ima dnevno opravka pri svojem delu s sekiro, je te dni doletela nesreča pri prav nedolžnem domačem delu. Sekal je doma drva. Pri neki grči mu je spodletelo, tako da si je odsekal dva prsta na levi roki. Kljub hudim bolečinam je imel še toliko moči, da je gam odšel k domačemu zdravniku dr. Hronovskemu, ki mu je nudil prvo pomoč. Nesreča pa je tem občutnejša, ker bo tako fant dalje časa ne*mo-žen dela in brez zaslužka.
Akad. slikar Božidar Jakac
(K današnji otvoritvi njegove razstave v Jakopičevem paviljonu. — Gl. članek na 9. strani.)
Pet novih stanovanjskih hiš za Bežigradom
Tri so že zgrajene, dve pa bosta še letos pod streho.
Ljubljana, 20. septembra. Za Bežigradom so te dni končali z zidarskimi deli treh velikih stanovanjskih hiš, zgrajenih iz Fonda z a zgradbo stanovanjskih hiš za področje ljubljanske železniške direkcije. No-trarijost teh hiš je kur najmoderneje urejena,
tako da bo bivanje v njih zelo prijetno vsem onim redkim, ki se vselijo vanjo 1. oktobra.
V	vseh treh hišah je 21 večsobnih stanovanj
—	19 za stranke, večinoma za višje uradništvo, in 2 za hišnika.
Fond za zgradbo stanovanjskih hiš pod predsedstvom inž. Klodiča pa z omenjenimi hišami še ni pri koncu s svojim gradbenim programom. Prav dane9 dopoldne se je vršil na etavbišču poleg že zgrajenih hiš komisijonalni ogled za dve še večji stanovanjski hiši za že-železničarje. Gradbena dela so poverjena stavbni tvrdki Tomažič, ki mora pohiteti z deli, kajti obe hiši morata biti še letos pod streho.
Zanimivo je, da gradi isti fond tudi v Mariboru dve stanovanjski hiši, ki bosta v kratkem dograjeni.
Prisrčna odhodnica sreske-ga načelnika dr. Žnidaršiča
Kranj, 26. septembra.
V	torek je priredilo uraduištvo srezkega načelstva vladnemu svetniku g. Josipu Žnidarčiču poslovilni večer v salonu hotela »Jelen«. V imenu vseh navzočih se je z lepimi besedami poslovil od priljubljenega g. srez. načelnika okrajni glavar g. dr. Zobec. Oficijelnega jJbslo-vilnega večera, ki so ga nameravale prirediti kranjska narodna društva v zvezi z mestno občino, ne bo in se bodo v ta namen na željo ge. svetnikove zbirali prispevki za brezposelne. Danes, v nedeljo, dopoldne se bodo poslovila vsa društva z mestno občino vred po svojih delegatih od spoštovane rodbine, ki se bo zadnje dni septembra preselila v Ljubljano, kjer ji želimo mnogo sreče. Kolo jugoslovanskih sester je na 9večani seji imenovalo go. Miro Znidar-čičevo za častno članico; bila je celih 10 let delavna članica in zaslužna predsednica društva. Prihod novega sreskega načelnika
Dosedanji srezki načelnik v Kamniku g. dr. Franc Ogrin je koncem tedna že nastopil mesto srezkega načelnika v Kranju. Novega najvišjega uradnega predstavnika, ki je znan kot zaveden Jugoslovan, iskreno pozdravljamo.
Sestra Božena Šegova na zadnji poti
Jesenice, 26. septembra.
V	petek popoldne smo spremili k večnemu počitku na tukajšnje mestno pokopališče umrlo sestro Boženo Šegovo. Že dosti pred napovedano uro pogreba se je zbralo pred hišo žalosti ogromno ljudi, da spremijo pokojno na njeni zadnji poti. Ob napovedani uri se je strnil krasen žalni sprevod, ki je bil lepo priznanje pokojnici in kakršnih so Jesenice do danes še malo imele. Vencev in cvetlic je pokojnica dobila na zadnjo pot izredno mnogo. Tem je sledilo sokolsko članstvo v slavnostnem kroju, za njimi je korakala godba Sokolskega društva, ki je svirala med sprevodom žalostinke, in sokolski pevski zbor z železničarskim pev. društvom »Sloga«, ki je zapelo pred hišo žalosti in ob odprtem grobu poslednje pesmi, ki jih je pokojna poleg cvetlic najbolj ljubila. Duhovščina, krsta, sorodniki in za tem se je razvrstilo številno občinstvo. Sprevod je krenil mimo Sokolskega doma, po Prešernovi in Gosposvetski cesti na pokopališče. Po izvršenih cerkvenih obredih jo je zagrnila črna zemlja; grob pa so obsuli s cvetjem. Počivaj mirno, Božena, v rodni grudi! . ;
in SeS& Lot «weg
JVovcmesfei kapitelj
Danes praznuje kolegijatni kapitelj v Novem mestu stoletnico svoje obnovitve. Veličastni božji hram vrh najvišjega mestnega griča se je odel v slavnostno obleko in v duhu preživlja svetle čase, ki jih je videl in doživel ne le v teku zadnjih sto let, njegov spomin sega nazaj na zaton 15. veka, na dneve svojega rojstva ter hiti leto za letom v sedanjost, ki je še vedno častna in lepa, čeravno ne tako dična in mogočna, kot so bila davna stoletja.
Važne politične in cerkvene razmere so 27. aprila 1493 rodile novomeški kapitelj, ki ga je ustanovil cesar Friderik IV. v zadnjem letu svojega življenja z namenom, da odtegne svoje dežele tujemu vplivu oglejskih patrijarhov. — Prvi tozadevni korak je izvršil že 32 let prej z ustanovitvijo ljubljanske škofije. Toda šele četrt tisočletja kasneje se je posrečilo Mariji Tereziji leta 1751 popolnoma uničiti oglejski vpliv v naših deželah z ustanovitvijo goriške nadškofije, pod katero je pripadlo tudi Novo mesto in katere prvi nadškof, grof. Attems, je postal obenem prošt novomeškega kapitlja. Iz tega je že razvidno, kako veliko vrednost je imel novomeški kapitelj, ki je v prvih stoletjih prednjačil celo ljubljanskemu, vsaj so nekateri ljubljanski prošt je kot Ivan Andrej Stemberg, grof Thurn ter še štirje drugi bili kasneje povišani do časti novomeških proštov, šest bivših novomeških proštov pa je doseglo kasneje ali imelo že istočasno škofovsko oblast, eden je bil protonotarij, štirje generalni vikarji in istotoliko je poslalo arhidijakonov.
Takoj ob ustanovitvi je štel novomeški kapitelj 13 kanonikov, med njimi prošta in dekana. Živeli so pod skupno streho in ob skupni mizi. Številni novomeški beneficijati in mnoge združene župnije od blizu in daleč so zasigurale ko-legijatnemu kapitlju dostojen obstoj. Novomeški prošt je imel podrejenih nad 50.000 duš in 35 župnij, bil je oglejski arhidijakon za vso Dolenjsko ter je zavzemal med kranjskimi plemiči v deželnem zboru odlično mesto.
Prvi prošt Jakob Auersperger je 3. januarja 1496 umestil prve kanonike. Kmalu za tem se je Friderikov sin in naslednik Maksimilijan zapletel v boje z Benečani, kjer so mu zvesto pomagali stari nasprotniki južnih sosedov, Slovenci, in v nekako zahvalo jim je v vojnem taboru v Costeri na Laškem 16. oktobra 1509 potrdil ustanovno pismo novomeškega kapitlja ter za umrlim prvini proštom imenoval svojega bivšega dvornega kaplana in tedanjega ljubljanskega prošta Jurija Slatkonjo za novomeškega prošta. Na njegovo prošnjo je z ozirom na njegovo ime podelil kapitlju grb, ki predstavlja na modro-zeleno-belem polju neobrzdanega in neosedlanega zlatega konja z dvignjeno prednjo nogo in dvignjenim repom. Kapiteljski gospodje so smeli tudi pečatiti svoja pisma z rdečim voskom, kar je bil tedaj znak posebne vladarjeve naklonjenosti.
Kapitelj je bil ustanovljen pri mestni župni cerkvi svetega Nikolaja, ki je stala še pred njegovim postankom. Bila je tedaj podružnica mirnopeške župnije. Njena starost je neznana, najbrž pa je bila to prva stavba v Novem mestu in morda starejša od mesta samega. Današnja ponosna cerkvena stavba ni nastala naenkrat, primanjkovalo je meščanom denarja, ker so morali v prvi vrsti skrbeti za mestno obzidje. Gotski prezbiterij in mogočna kripta pod njim sta prva služila zbiranju vernikov. Malo dalje na najvišji točki griča je stal stari stolp »Gradec«, sedanje podnožje kapiteljskega zvonika, tedaj neke vrste trdnjavsko opazovališče in zatočišče. Vanj so obesili prve zvonove. Presledek med obema stavbama so v prelomljeni premici zapolnili šele mnogo kasneje in ne tako bogato kot presbiterij. Tako je prišla kapiteljska cerkev do svoje edinstveno čudne oblike.
Hudi časi so zmanjševali kapiteljske dohodke in število njegovih kanonikov, in ko je bil kapitelj baš v največjih materijalnih zadregah, je 1. marca 1576 leta pogorelo Novo mesto in z njim kapiteljska cerkev in proštija do tal. Nad sto let je trajalo, da so Novomeščani prišli spet do novega kapitlja, ki stoji še danes. Največ zaslug zanj ima. prošt Poljfdoros de Mantagnaria. . Njegovo požrtvovalno delo je nadaljeval prošt Marko Khun, dovršil pa je vse šele prošt Ger-
manik grof a Turri et Vallis Saxinae, ki je sezidal današnji kapiteljski stolp. On je z osebnim vlivom in rodbinskimi zvezami dosegel tudi to, česar njegov prednik prošt Stemberg ni mogel, da je pridobil kapitlju infulo in palico. Sto let kasneje je takratni prošt in gori-ški nadškof grof Karel Mihael Attems izposloval kanonikom pravico nositi mozeto višnjeve barve, podšito s svilo »cremesini coloris«.
Mnogo novomeških proštov je bilo tujcev, osobito Italijanov, ki niso razumeli narodnega jezika. Njihovo imenovanje je pripisovati oglejskemu gospodstvu. Meščani so se nad marsikaterim izmed njih bridko pritoževali. Največji zapravljivec je bil prošt pl. Marotti. Eno dobro pa so sedanjemu kapitlju le zapustili: številne umetnine slavnih italijanskih mojstrov, ki dičijo danes cerkvena oltarje. Glavni oltar se ponaša z veliko sliko svetega Nikolaja, delo slavnega Tintoretta, zastopan je umetnik Cor-regio, pa tudi naš Metzinger je pustil v cerkvi nekaj slik. Ohranilo se je tudi nekoliko napisov, med njimi po kanoniku in slovenskem pisatelju Matiji Kastelcu, sestavljeni nagrobni
Novo mesto s kapitljem.
napis proštu Stembergu in pesnikovi materi kei tudi črno kamenito ploščo, ki pripoveduje, kako so se Novomeščani borili za obnovitev kapitlja, ki so ga jim ukinili 7. decembra 1810 leta tedanji gospodarji Dolenjske Francozi. — Zadnji prošt; ki je umrl že pred njihovim prihodom, je bil cistercijanec baron ltudolf Zier-heim.
Francozi so kapiteljske dohodke, ki so znaša-
li	tedaj letnih 13.371 frankov, pripisali domenskemu fondu, po njihovem odhodu leta 1813 pa je oddal ljubljanski konzistorij novomeški kapitelj v oskrbo frančiškanskemu samostanu ter mu odštel za trud 30 goldinarjev.
Tri leta so zbirali meščani denar za popravilo kapitlja in potem dosegli, da jim je Franc I. 5. januarja 1818. dovolil njegovo obnovitev. Iz gospodarskih razlogov pa so bila normirana le štiri kanoniška mesta s proštom in vikarjem, kar velja še danes. Vladarjeva beseda pa je meso postala šele 25. septembra 1831., ko so bili umeščeni prošt Andrej Albrecht in štirje kanoniki.
Skupno je stolovalo doslej v kapitlju 32 proštov. Večino njih v pofrancoski dobi. Kanoniška mesta so zasedena trenutno le tri po Antonu Žlogarju, Francu Ferjančiču in Josipu Planta-riču. Sedanji kapiteljski vikar, 26. po letu 1831., je Franc Kek.
V	letih 1851. in 1852. je bil kapitelj brez prošta. Tedaj je tudi dobil edinega svojega častnega kanonika, dekana Antona .Strohena.
Prednik sedanjega prošta, dr: Sebastijan Ef-
bert, je mnogo storil za olepšanje kapiteljska cerkve in njegovemu osebnemu vplivu se mora mesto zahvaliti, da je v težkem vojnem času ohranilo stare mogočne bronaste zvonove.
Danes oskrbuje kapitelj poleg kornih obveznosti dušno pastirstvo mestne župnije.
Minula je slava novomeškega kapitlja, ostali pa so njeni vidni spomini, in na te je ponosna ljubka dolenjska metropola.
Viktor Pirnat.
Severja je napadel — brzo-vlak
Njegova zmotna izjava, da ga je napadel neznanec
Litija, 26. septembra.
Včeraj je »Jugoslovan« ie poročal o progovnem obhodniku Francetu Severju, ki je venomer trdil, da ga je neznanec udaril po glavi. Zato je odšla včeraj na lice mesta komisija, ki je ugotovila, da temu ni bilo tako. Po vseh znakih sodeč, je Severja treščil ob tla hrzovlak. Puh vlaka jo bil tako silen, da je vrgel Sever-za 2 metra daleč, da je padel na vijak, ki spada tračnice. Isti ga je torej občutno poškodoval na glavi, dočim je ostale poškodbe dobil pri padcu. Sever trdi tudi, da se je napad zgodil okoli 9. zvečer, dočim je ugotovljeno, da je bil ob 1. ponoči še na postaji Jevnica. V službi je bil jako vesten in marljiv ter je vdovec in oče dveh otrok. Njegova zmotna izjava jo vsekako zanimiv psihološki pojav.
Murska Sobota si bo zgradila delavski dom
22. avgusta letu 1929. se je na prizadevanje g. Kereca, vodjo ekspoziture javne borze dela, ustanovil »Odbor za zidanje delavskega doma v Murski Soboti«. Odbor se je takoj obrnil s prošnjo na delavstvo i;n na vse ljudstvo. Prvi so se odzvali delavci v Slov. Krajini, ki so nabrali med seboj 14.000 Din.
V	decembru leta 1930 se je odbor obrnil s prošnjo na kr. bansko upravo. Gospod ban je kmalu prošnjo rešil in nakazal podpore 50.000 Din za zidanje delavskega doma. Prošnja se je tudi poslala na ministrstvo za socialno politiko, ki je bila ravno pred 14 dnevi rešena in nakazana podpora 500.000 Din. Tako ima sedaj odbor 564.000 Din.
Celotna stavba bo precej velika (okrog 200 m2). Delavski dom bo imel dve veliki spalnici in eno manjšo. Prenočišč bo okrog 60, potem dve jedilnici, higijensko opremljena soba za umivanje, čitalnico in več sob. Dom bo stal na Radgonski cesti.
Trebnje
Velik vlom. Tukajšnjemu tovarnarju Ivo Banu so vlomilci že večkrat vlomili v njegovo skladišče in mu odnesli transmisijska jermena. Lastnik trpi ogromno škodo in upamo, da bo orožništvo storilce kmalu izsledilo.
Semenska pšenica. Županstvo razglaša, da bo te dni prejelo večjo množino semenske pšenice za revne kmetovalce, oškodovane po toči. Prizadeti se pozivajo, da počakajo s setvijo in se prijavijo pri županstvu
Iz zadnje občinske odborove seje. Župan je poročal, da je občina dolžna po najemni pogodbi z okrajnim sodiščem v Trebnjem napraviti še en vodnjak na kapnico, ker posebno v letnem času primanjkuje novemu uradnemu poslopju vode. Načrt za vodnjak je odbor že odobril. Ker pa ni bilo povoljnega ponudnika za prevzem del, je občinski odbor gradnjo vodnjaka odložil na Spomlad in sklenil, da bo ob pomanjkanju vode dobavil sodišču na svoje stroške. Ob priliki graditve vodnjaka se bo zgradil ob uradnem poslopju tudi pločnik. Zamenjavo parcel med občino in direkcijo drž. železnic je odbor odobril. V občinsko zvezo so bili sprejeti: Slak Terezija in Slak Marija, doslej pristojne v obč. Mokronog, Tomšič Alojz z družino, doslej, pristojen v občino Mirno. Prošnji Opara Alojzija za podelitev gostilniške obrti v Dol. Nemški vasi se ne odobri, ker ni krajevne potrebe.	1
bo Vale perilo, ako perete pravilno. Pomislite le, kako izdaten je Persil.
1 zavitek Persila zadostuje za 25—30 1 vode. Raztopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat '/4 ure in ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi.
Tako pranie Vas bo gotovo vsestransko zadovoljilo.
ftlavibop
m Apel na kupovalce. Mestno tržno nadzorstvo apelira na kupovalce živil na trgu, da skr-be bolj za higieno kakor doslej. Tako se Je razpasla grda navada, da nekatere kupovalke kar s prsti zajemajo in pokušajo smetano itd.
Ce ta poziv ne bo zadostoval, bo tržno nadzorstvo moralo podvzeti druge korake.
m Iz seje mestnega sveta. Na seji mestnega sveta v petek so bila izdana sledeča gradbena dovoljenja: Unfoglu Antonu, za gradbo pritlične stanov, hiše v Gajevi ulici; Vybiralik Eli za zgradbo pritlične hiše ob Radvanjski cesti;
B.	Kreinerju Ln sinu za gradbo enonadstropne stanovanjske in trgovske hiše v Crtomirovi ulici 6 ter Jurman Hedviki za preureditev pritlične hiše v Valvazorjevi 36. — Uporabna dovoljenja so se podelila: Gačnik Mariji za grad-bc pritlične stanovanjske liiše v Mejni ulici 33; Vogler Apoloniji za gradbo pritlične stanovanjske hiše v Metelkovi ulici 5; Vogler Mariji za gradbo pritlične stanovanjske hiše v Metelkovi ulici 3 ter Deželaku Francu in Editi za gradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Kettejevi ulici.
m Otvoritev sezone v mariborskem gledališču bo v četrtek, 1. oktobra Oib 20. uri. Ob tej priliki bo premijera dela velikega Shakespeare-jevega sodobnika Bena Jonsona »Valpone«.
m Zgodovinsko društvo v Mariboru sporoča svojim članom, da izide Časopis za zgodovino in narodopisje št, 3-4 sredi oktobra. Ker je bilo treba za tisk zadnje razprave novih črk, sc je ta številka zakasnila. ZDN prosi, da cenjeni člani blagovolijo upoštevati pri tisku nastalo zamudo in počakati na ČZN do srede prihodnjega meseca.
m Spet Avstrijci! Tukajšnji Motoklub je za danes povabil spet Avstrijce na izlet v Maribor. Tokrat pridejo Celovčani. Nismo pa doslej še doživeli, da bi ta mariborski klub povabil k nam Ljubljančane ali Zagrebčane.
m Prva cesta na Pohorje. Nova avtomobilska cesta na Pohorje, ki so jo letos pričeli graditi od Rek? nad Hočami dalje, je v dolžini 5 km več ali manj dovršena. Ostali drugi del do Mariborske koče se bo zgradil prihodnje leto. Ostali bodo sledili sukcesivno.
m Sprememba posesti. Industrljalka ga. Fani Swatyjeva je prodala svojo hišo v Maistrovi ulici št. 5 za 1,100.000 Din sodnemu in policijskemu zdravniku g. dr. Ivanu Zorjanu.
m Lekarniška služba Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne Vladevičeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici.
m Prenovitev glavnega kolodvora. Železniška uprava je piičela *>c dni prenavljati pročelje poslopja glavnega kolodvora, ki bo s tem dobilo novo, prijaznejše lice.
LUNA MARIBOR nogavice vseli vrst. m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom ca vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9.	1492
ti) Trgovski in privatni nameščenci privede tudi letos svoj plesni tečaj, kateri se bo vršil vsak torek in petek od 20. do 23. ure v muli dvorani Narodnega doma. Prva plesna vaja se bo vršila v petek, dne 2. oktobra t. 1. Vabijo se vsi trgovski m privatni nameščenci in name-ščenke, da pe tudi letošnjega plesnega tečaja ude?eže.	2173
m Iv. Heričgn. ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje Klinaste peči. štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni.	1810
m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9	1492
m Kinematografi. Grajski kino predvaja film »Ljubica sladko poj mi Lahko noč«. — Kino Union opereto »Sonja, moja sestrična iz Varšave«. — Kino Apolo pa nemi poučni film o raku.
m Novost na trgu. Člani vnovčevalnlce za prašiče, bivši slaninarji, so postavili na trgu lepe moderne stojnice, opremljene z vsemi higienskimi napravami, pa tudi sami so sl nabavili lepe bele suknjiče. Poleg tega prevažajo sedaj prašiče v lastnim avtomobilom.
m S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče je bilo v petek 358 živali, prodanih pa jih je bilo 114. Cene »o bile; 5 do 6 tednov stari pra Bički 45 do 80 Din eden, 7 do 9 tednov stari 90 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari 550 do 700 Din. Po teži: kg žive teže 7 do 850, mrtve 10 do 12 Din.
/i\ Trg v soboto. Včerajšnji trg je bil izredno dobro založen. Člani vnovčevalnice za živino (slaninarji) so pripeljali 73 prašičev, 1 govedo in 1 tele, kmetje 21 voz krompirja, zelja, čebule dtd., 16 voz sadja in 4 voze lonče-vine in lesne robe. Sena je bilo 6 voz, otave 7, slame 1. Perutnine je bilo na trgu 1202. Cene so bile v splošnem nespremenjene, le sadje in zelenjava je bila cenejša: Perutnina se je pro dajala po 10 do 80 Din. kunci pa 8 do 35 Din; krompir je stal 1’25 do 1'50 Din, paradižniki 1 do 2 Din, čebula 8 do 5 Din, kislo zelje 4 Din, repa 2 Din, kumare 0-50 ena, paprika 005 do 0-15 Din, ohrovt glava 1-50 do 2 Din, cvetača 0-50 do 3 Din, jabolka 3 do 5, hruške 2 do 6, grozdje 2 do 5, slive 2 do 5, breskve 3 do 5 Din kg. Seno je stalo 75 do 85, »tava 70 do 80, slama pa 60 Din 100 kilogramov.
m Ceneno meso. Jutri, v ponedeljek , 28. t. m. se proda od 7. ure naprej na stojnici za opo-rečeno meso pri mestni klavnici 300 kg telečjega mesa po 8 Din, in sicer po 1 kg na osebo.
m Avto podrl kolesarja. Na Masarykovi cesti Je v petek šofer Ivan Plajnšek podrl z avtom na tla Rajka Kolarja, delavca s Tezna. Kolar Je prišel pod prva kolesa, vendar se Je po škodoval samo na levi roki in še to lažje. Po polnoma se je pa potrlo kolo.
m Mariborski kolesar na balkanski olimpijadi. Tukajšnji kolesar Stefan Rozman je bil včeraj brzojavno pozvan na balkansko olimpijado v Sofiji. Odpotoval bo danes popoldne.
m Padec z drevesa. Včeraj popoldne je v bližini Rufi padel z nekega kostanja 7-letnl Vilko Sere in si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v tukajfinjo bolnico.
m Karambol. Na oglu Aleksandrove ceste ln Frančiškanske ulice se je v petek popoldne neznan avtomobilist zaletel od zadaj v avto M. Hohnjejca iz Krčevine, katerega je šofiral Karel Wenigerholz. Poškodoval mu Je blatnik in povzročil 2000 Din škode.
m Razburljiv prizor. V Koseskega ulici se je dogodil v petek popoldne razburljiv prizor. Nek 14-letnl deček je s kolesom podrl na tla 4-letno
Traudo H. Ko je to opazila njena mati- je navalila na kolesarja, ki jo je s pestjo udaril v obraz.
m Aretacija« vlomilca. Orožniki na Teznu so včeraj v Zrkovcih aretirali kovaškega pomočnika Jurija Reharja, ki je izvršil v zadnjem času več vlomov v južni okolici Maribora. Del krivde je že priznal.
Položaj v rudarskih revirjih
Trbovlje, 26. septembra.
Neznatno zvišanje delovnih dni v zadnjih dveh mesecih ni bistveno zboljšalo položaja rudarskega delavstva, kajti v tem času so bile delavstvu in nameščenstvu znižane mezde in plače, tako da se lahko reče, da se je položaj v katerem se prebivalstvo osobito pa delavstvo v rudarskih revirjih nahaja, vse prej kot izboljšal. — Velike nade ima delavstvo, da bo skoro ustavljen dnevni kop Dobrna, ki bo kmalu izčrpan. S tem bo brezdvoma doba fluk-tuacije v zaposlevanju neprofesijonalnega sezonskega delavstva vsaj v trboveljskem rudarskem revirju vendar enkrat končana, kajti Jamski obrati potrebujejo večinoma vešče, strokovno izurjene profesijonalne rudarje, ki so na eni strani največje jamstvo za socljalen podvig delavstva, na drugi strani pa tudi za uspešen napredek podjetja. Dnevni kop Dobrna, oziroma obratujoče podjetje ing. Dukič in drug pa je doslej zaposlovalo v svojem obratu večinoma nestalne sezonske delavce največ iz Prekmurja in Medjimurja, ki nikdar niso stavljali na svojega delodajalca pretiranih zahtev za svojo storitev, samo da so v današnji veliki brezposelnosti zaslužiti le košček kruha ter olajšali bedo svojcev na domovih, katerim preti zaradi težke gospodarske krize propast. — Razumljivo je, da je zaradi zaposlitve teh nestalnih sezonskih delavcev naše stalno domače delavstvo hudo prizadeto; po odslužitvi kader-skega roka se vračajo na svoje domove v rudarske revirje sinovi naših rudarjev ter s solzami v očeh prosijo pri rudniku, da bi jih sprejel nazaj v službo, katero so morali zapustiti po svoji domovinski dolžnosti, ko so šli služit kralju in domovini. — Toda podjetja jih ne morejo sprejeti, ker delavcev ne potrebujejo. Vedno se pa veča tudi število brezposelnih družinskih očetov, ki zaman iščejo dela, da bi pre-
živeli sebe in svoje družine. Mnogi so odšli v rudnike naših južnih banovin, kjer so sicer dobili delo, toda socijalne, higijenske, kulturne in življenske prilike se od naših še bistveno razlikujejo, tako da se naši rudarji le težko vživijo v ondotne razmere. Razen tega pa je občutno pomanjkanje družinskih stanovanj, kar jih najbolj sili, da zopet zapuščajo delo ter se vračajo nazaj, kajti nemogoče Jim je v današnjih so-cijalnih prilikah živeti ločeno od svojih družin. — In tako čaka naš brezposelni rudar v brezprimemi bedi na boljše čase. —
Velike naloge še čakajo naše rudarje: ne le sodelovanje pri reševanju problemov težke rudarske krize, marveč tudi aktivno udejstvovanje pri ustvarjanju novih in sanaciji starih zaradi krize ogroženih socijalnih pridobitev in ustanov je našemu rudarju nujno potrebno. Nujno je pa tudi potrebno, da si naše rudarske delavstvo postavi svoje brezposelno zavarovanje na trdno ln solidno podlago, da mu bo ob potrebi res v uspešno socljalno oporo. Pokojninska blagajna bratovske skladnice se nahaja v slabem finančnem položaju, tako da jim preti propast, če v doglednem času ne bo učinkovite rešitve. Rudarski zakon, katerega osnutek čaka še nekih korektur v prilog delavstva ln nameščenstva, bo v doglednem času izdan in še mnogi drugi delavski socijalno-zaščitni zakoni čakajo na uresničenje.
Te in vse ostale velike naloge, ki so velikega pomena za socijalni, gospodarski in kulturni napredek rudarskega delavstva, se bodo mogle uresničiti le, če bo vse delavstvo Jugoslavije strnjeno združeno v narodni fronti vsega Jugoslovanskega naroda, ki bo šel 8. novembra na volitve za popolno zmago jugoslovanske narodne in državne misli ter za utrditev naSega narodnega ln državnega edinstva. —
m uf
Cercle Iran?ais v Ptuju bo otvoril tri tečaje za francoščino, in sicer začetnega, nadaljevalnega in konverzacijskega. Pouk se prične 1. oktobra t. 1. Vabimo člane in prijatelje krožka, da se prijavijo pri tajniku.
Pevski zbor Glasbene matice je pričel z rednimi vajami. Vodstvo zbora poziva vse pevce, ki so delovali pri »Slovenskem pevskem društvu« in pri zboru Glasbene matice ter druge, ki imajo veselje do zborovega petja, naj se gotovo udeležijo pevske vaje, ki bo v torek 29. septembra t. 1. ob 20. uri v prostorih Glasbene matice, ker pričnemo s študiranjem novega sporeda. Letos ustanovimo tudi ženski in mešani zbor. Sestanek za nevke bo v sredo 30. seotembra ob 18. uri istotam. Na sestanku določimo urnik. Pridite polnoštevilno! Vodstvo.
p Smrtna kosa. V tukajšnji bolnišnici je umrla 24. t. m. Julijana Lesjak, šele 18 let staro dekle iz Vareje, za možgansko kapjo. Sprejeta je bila v bolnišnico 7. t. m. radi hudega glavobola. Truplo pokojnice je bilo prepeljano 26. t. m. k Sv. Vidu v Halozah in pokopano na tamkajšnjem pokopališču.
p Tedenska služba požarne hrambe. Od nedeljo 27. t. m. do nedelje 4. oktobra t. 1. imajo službo, Ln sicer Požarna bramba: druga desetina drugega voda, četovodja Breznik Franc in desetnik Vanda Ignac. Rešilni oddelek: Šofer Schonlaub Herbert, od moštva Kropf Ljudevit, Somer Konrad in Hojker Albert.
p Socijalen čut, kje si? Meseca junija t. 1. je — kakor smo takrat poročali — umrl na Bregu tamkajšnji občinski tajnik Lasbacher. Služboval je 25 let in ni opravljal le službe občinskega tajnika, ampak tudi posle občinskega redarja. Bil je vesten in marljiv in vsled tega pri občinstvu zelo priljubljen. Ker je pa ostala vdova po smrti svojega moža brez sredstev in brez premoženja — skupni moževi prejemki so znašali 1500 Din mesečno — je zaprosila pri obč. načelstvu za penzijo ali vsaj odpravnino, da se more preživljati. Občinski odbor je pa pri tozadevni seji odklonil tako eno kakor drugo. Ko je na to stavil nek odbornik predlog, da se siroti prizna miloščina vsaj 100 Din mesečno, je bil tudi ta predlog odklonjen. Pripomnimo, da je občina Breg dobro situirana in se ta miloščina sploh čutila ne bi. Uboga vdova je sedaj na cesti. Komentar k temu činu prepuščamo našim čitateljem.
Gornja Radgona
Tatvina kolesa. Iz veže posojilničnega poslopja v Gor. Radgoni je bilo 16. septembra ukradeno dobro ohranjeno kolo Francu Grandu, uradniku posojilnice v Gor. Radgoni. Kolo je bilo znamke Waffenrad ter je imelo številko 3121932. Tat je z njim pobegnil v temni noči in oškodoval lastnika za okrog 1500 Din.
Kamnik
Kino »Kamnik« predvaja danes in jutri ruski velefilm Kozaki. V glavni vlogi nastopa priljubljeni John Gilbert. Kot dodatek vesela laloigra.
Današnji nogomet. SK Kamnik bo odigral danes na nogometnem igrišču na sejmišču prijateljsko revanžno tekmo s SK Virtus iz Duplice. Prva tekma je končala z rezultatom 8:1 v prid Kamničanov.
»Gorenjci« v radiu. Pevski zbor »Gorenjcev« nastopi v ponedeljek zvečer v ljubljanskem radiu z istim programom, kakor ga (je izvajal preteklo nedeljo na koncertu v Kamniku.
Dioramo mesta Kamnika, katero je izvršil znani samouk Janez Selan iz Suhadol, so pred par dnevi pripeljali v Kamnik. Kamničani, ki si jo niso mogli ogledati na tujskoprometnl razstavi v Ljubljani, jo lahko vidijo vsak dan v kavarni Narodne Čitalnice
Zasačena tatica
Litija, 25. septembra.
Nekje v okolici so se že dalj časa ponavljale tatvine boljšega perila, in sicer že 2 leti. Kljub temu niso mogli priti tatu ali najbrže tatici na sled. 20 korakov proč stanuje druga istotako ugledna družina, katera pa zaradi njenega ugleda nikomur niti v sanjah ni prišla na misel, da bi jo sumil kaj takega. Pa ravno v tem grmovju Je tičal zajec.
Včeraj je domača hčerka nabirala s srpom deteljo za zajce. Pri sosedu so pa obešali perilo, in kmalu ugotovili, da so zopet zmanjkali najlepši kosi perila. Vzeli so na piko na-biralko detelje in glej: pod nakošeno deteljo se je nahajalo ukradeno perilo. Vrednost vsega perila znaša več tisoč Din.
Pišče, ki je pokončalo gada
Škofja Loka, 26. septembra. Majhno pišče je staknilo v Klobovsovi ulici precej velikega gada. Pišče si ob najdbi ni dolgo pomišljalo in je začelo goltati plazilca pri repu. Gad bi se bil rad oprostil — a ni šlo.
V	dobri pol uri je pišče gada docela požrlo. Opazovanje hude borbe in boja med nenavadnima nasprotnikoma je bilo prav zanimivo.
Poziv na slovenske upodabljajoče umetnike
Čakal sem, ua se oo Kdo izmed naših umetnikov oglasil in izprožil naše važno in pereče vprašanje, a se žal do danes še nobeden izmed nas ni niti zganil.
Govori se o raznih prireditvah umetniških azstav donia in na tujem. Vprašujemo se pa, kako se bo to zgodilo; n. pr. za prihodnjo jugoslovansko razstavo v Pragi ali pa bodoče razstave v Benetkah, kjer bomo dobili Jugoslovani kmalu svoj paviljon, da bomo z brati Hrvati in Srbj kakovostno in po količini dobro zastopani. Menim, da je skrajni čas, da se zdramimo iz naše zaspanosti, ne oziraje se na razne predsodke in začnimo že enkrat s kolektivnim delam. Ako pogledamo v perspektivo naše bodočnosti, moramo priti do zaključka, da nam je organizacija neobhodno potrebna.
Poživljam torej vse slovenske aktivne umetnike, slikarje, kiparje, grafike, brez razlike starosti in pripadnosti k strujam, ki imajo voljo za kolektivno delo, da se organiziramo. Zato bi bilo nujno potrebno, da se v čim večjem številu sestanemo. Na tem sestanku bi ustanovili svoje društvo ter bi poleg tega sestavili poseben odbor, katerega naloga bi bila, da bi se stalno zanimal za umetnostni pokret doma ia na tujem. Ta odbor bi imel v očeh vse naše živeče umetnike doma in zunaj in bi moral biti v stalnih stikih z njimi, da bi bil mogoč natančen vpogled v njihov umetnostno delovanje.
Ako se ta naša zadeva praktično izvede, tedaj sem prepričan, da se ne bo kaj podobnega zgodilo, kakor n. pr. slikarju Malešu, katerega je začudeno vprašal v Pragi dr. Karl Herain, kako to, da sm0 Slovenci tako siromašno zastopani na mednarodni razstavi knjig Ou Liver D’Art v Parizu; in če Slovenci nimamo niti enega ilustratorja. Kdo je tega kriv? V naj-vedji meri mi sami, ki smo razkropljeni in živimo vsak zase. Vzgled naj nam bodo v tem pogledu drugi narodi. Veliko Je naših umetnikov, ki so se razkropili v vse smeri sveta in so ostali osamljeni in pozabljeni. Tako pa bi bilo stoirjeno naravnost veliko delo, ako bi ta odbor vestno vršil svojo nalogo.
Pozivam tedaj nage umetnike, ako so sporazumni s tem, naj se oglasijo do 10. oktobra t. 1. z dopisnico, na katerj naj vsak navede svoje mnenje, kje in kdaj naj bi se vršil naš prvi sestanek. Pošiljke naj se naslovijo na Pavel Korošec, Ljubljana, Pod turnom 2.
Ker je zadeva naše organizacije zelo aktualna, upam, da moj glas ne ostane glas vpijočega v puščavi. France G o r š fe.
Ljubljana, dne 25. septembra 1931.
Radovljiško pismo
Silno neurje — Slana — Zgoden sneg
Radovljica, 26. septembra.
Neurja, kakršno je z vso silo divjalo v našem okraju pretekli petek, že dolgo nismo imeli. Ob neprestanem bliskanju in gromadenju črnih oblakov se je pričel na nebesnem svodu divji ples pobesnelih elementov. Poleg naliva s točo so se borili med seboj vetrovi vseh smeri in so napravil po sadonosnikih, poljih in travnikih veliko škodo. Veje, suhe in sveže so se lomile kot bilke. Rušilo je dimnike in metalo opeko raz streh. Na radovljiškem polju je podrlo kopico kozolcev. Samo posestnici Sivčevi se je zdiušil kozolec s 7 branami. Podrlo je tudi kozolec Grilca iz Predtrga. Neurje je skoro do popolnega oklestilo vse sadno drevje, ki ga je ležalo ua kopice po tleh. Seveda je poljski pridelek po takih viharjih precej slabejši kot se je pričakovalo.
la teaen pa je udarilo na polja novo zlo. Močna s.ana je uničila ajdni posevek, ki je kazal jako dooro, trpel pa je tudi fižol »poprek-lar«, ki je bii ponekod še v cvetju. Buče je slana kar poparila in so kakor ožgane.
V	vsem okraju |e vpričo zasneženih gora nastopil občutni mraz, ki ga tako zgodaj že več lot ne pomnijo. Stol, Begunjščica, Zelenica, Dobrča in drug! gorski velikani so kar v belem. Sneg je zapadel celo do cerkvice sv. Petra nad Begunjami. Miaz, ki gre po več stopinj pod Celzijem, je ustvaril Čisto zimsko razpoloženje. Površniki, jopiči, suknje so zopet na planem Pravijo, da bomo imeli hudo zimo.
Načrti za poslopje za sresko načelstvo so izdelani in predloženi banski upravi v potrditev. Sresko načelstvo bo trinadstropna zgradba ob gornjem koncu Thurnovega vrta. Z graditvijo upajo pričeli še letos.
Jesenice
Današnje prireditve. Danes priredi Sokolsko društvo v Gorjah svoj letni javni nastop. Sosednja društva iskreno vabljena. — Na Jesenicah je pa danes žalni dan za narodne žrtve. Zvečer je spominska ura.
Interesenti za francoske tečaje se obveščajo, da se vrši v četrtek 1. oktobra ob 20 v meščanski šoli sestanek, na katerem se bodo določile učne ure za posamezne tečaje. Zlasti so vabljeni tudi še starši, ki žele, da bi se za njih deco v predšolski, oziroma šolski dobi otvoril poseJ ben francoski vrtec.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 27. septembra: Pritličje in prvo nadstropje. Izven.
Ponedeljek, 28. septembra: Zaprto.
Opera
Nedelja, 27. septembra ob 16 uri: Prodana nevesta. Gostovanje v Kranju.
Prva repriza Nestroyeve burke »Pritličje In prvo nadstropje« bo drevi ob 20. uri. Burka Je zelo zabavna, kar je njen prvi In glavni namen. Predstava Je izven, cene običajne. Zasedba ista kakor pri premijerl. Režija prof. Sestova.
Plesalka Meta Vidmarjeva in njeua šola. Plesalka Meta Vidmarjeva, diplomirana v plesni šoli Mary VVigmanove, v Dresdenu, vodi v Ljubljani svojo plesno šolo. Ta plesna šola je danes edina v Jugoslaviji, ki se more sklicevati na ime šole Mary Wigmanove, največje sodobne nemške plesalke in nositeljice moderne plesne smeri. Meta Vidmarjeva začne s poukom 1. oktobra. Snov za začetnike je plesna gimnastika. Od obvladanja gimnastičnega materiala zavisi ves poznejši plesni razvoj. Ples v skupini (Grup-pentanz) je enkrat na teden (poklicni in la-jiki), ni pa obvezen. Lajiki se vpišejo svobodno po dogovoru. Kurz za dame je dvakrat na teden, kakor tudi za gospode in otroke. Pouk se vrši v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. Vse podrobne informacije se dobe istotam od 3—5 popoldne.
Novo mesto
Radio-tečaj za učiteljstvo so obiskovali v no-nomeškem srezu učitelji: Žumer Anton iz Žužemberka, Pivk Tilka iz Čateža in Kenda Frančiška iz Crmošnjic.
P. Atanazij Auser, bivši dolgoletni učitelj in voditelj deške osnovne šole v Novem mestu, nekdanji gvardijan novomeških frančiškanov, je bil težko bolan prepeljan iz Brezij v kan-dijsko bolnico usmiljenih bratov.
Pozor pred kačami! V petek eo našli otroci na poljski poti zunaj Kandije vsega premrlega gada in ga pokončali. Solnčen dan ga je najbrž izvabil iz skrivališča.
Gorelo je v četrtek zvečer v Ždinji vasi sredi pobočja trskogorskih vinskih gričev. Zgorela je hiša posestnika Franca Strajnarja.
Slovenska Bistrica
Priprave za volitve. V Imenik volilcev v Slov. Bistrici je vpisanih 371 volilnih upravičencev. Od teh je 41 državnih nameščencev, t. j. 11’5%.
Radvanje pri Mariboru
Smrtna kosa. Te dni smo pokopali 301etnega Ivana Šlanerja, sina radvanjskega posestnika in mlinarja. Na zadnji poti ga je spremilo gasilsko društvo in mnogo občinstva. Mladeniču naj bo lahka d-omača zemljica. Žalujoči družini pa iskreno sožalje!
Deževje s točo. Prejšnji teden je med silnim nalivom padala kot lešnik debela toča, ki je povzročila posebno po vinogradih precej škode.
Volilni imeniki tukajšnje občine štejejo 560 volilcev.
Kako je opremljati prošnje za izdajanje uverenj v svrho carinskih olajšav
Ministrstvo trgovine in industrije industrijsko-obrtni oddelek v Beogradu je izdalo sledeči razpis: »Zaradi hitrejšega poslovanja v indu-strijsko-obrtnem odseku Ministrstva trgovine in industrije in zaradi vodstva statistike izdajanju uverenj za carine prosti uvoz, odnosno za carinske olajšave ob uvozu, se opozarja vse zainteresirane tvrdke, da morajo v bodoče vloge, s katerimi prosijo za tako uverenja, vsebovati poleg, ostalih tudi naslednje povsem točne podatke: a) točen naslov prosilca, ki uvaža blago; b) točen naslov odpošiljatelja; c) ozna-čenje blaga; Č) koliko komadov; d) čisto težo; e) odkod se uvozi; f) ceno v inozemski valuti obračunano v dinarjih. — Prošnji je treba vedno priložiti potrdilo zbornice, originalno fakturo in pa dva prevoda fakture. Ako se obrača pooblaščenec, je treba priložiti pooblastilo. Ako je to mogoče, je treba vedno priložiti črtež ali sliko uvoženega predmeta. Kadar se zahteva uverenje za uvoz kompletnih instalacij, je poleg navedenega treba priložiti tudi tri izvode spiska materijala z načrtom. Kakor originalne fakture, tako je treba, da so tudi prevodi istih, spiski materijala, skice in slike, overovljeni s štampiljko in podpisom prosilca. En prevod ni treba kolkovati, ostale pa je kot priloge prošnji kolkovati s kolkom za 2 Din, v kolikor niso že kolkovane. Podjetja, ki zahtevajo uverenja za uvoz materijala v zmislu komisijskega poročila (točka 6, XV. del carinske tarife), morajo v prošnji vedno navesti številko pozicije komisijskega poročila, kamor spada ta materijal, kakor tudi koliko tega materijala je že uvoženega do istega časa iz navedenih pozicij. Računati je pravico do uvoza za eno leto. Pri uvozu adminira-nih kablov je treba vedno priložiti tudi vzorec v platneno kuverto, katero potem zapečati ministrstvo. Pripominja se, da se bodo vsa rešenja, v kolikor se bodo stranke obračale osebno na ministrstvo, poslala strankam preko pristojnih oblastev, a ne osebno. Radi tega si morajo tvrdke pravočasno preskrbeti potrebna uverenja.	_________
Znatne olajšave pri plačevanju odkupnine za kuluk
Ljubljana, 26. septembra.
Gospod ban je s posebno okrožnico sreskim načelstvom, občinam in davčnim upravam odredil znatne olajšave pri plačevanju odkupnine za ljudsko delo na banovinskih cestah. Odkupnina za banovinske ceste, ki zapade po zakonu 1. oktobra, se more odgoditi, ako občine to predlagajo iz utemeljenih razlogov pri pristojnem sreskem načelstvu, ki predloži vlogo banski upravi v odločitev. Občine z mestnim načelstvom pošiljajo svoje vloge za odgoditev plačila navedene obveznosti neposredno banski upravi. Plačilni rok se more podajšati do 31. decembra 1931, Glede posebnega ozira vrednih zavezancev se more na predlog občine dovoliti odplačevanje cestne obveznosti v obrokih tudi preko označenega roka.
Druga važna odredba Je, da se prepusti ljudsko delo za banovinske ceste na prošnjo občinam, da zgrade potrebne nove ali da popravijo po elementarnih nezgodah porušene obstoječe občinske cestne komunikacije, s čimer bo tudi olajšana izpolnitev cestne obveznosti.
Okrožnica opozarja dalje, da morajo organi uprave banovinskih cest nuditi zavezancem možnost in priliko, da odslužijo cestno obveznost bodisi v akordu ali na drug prikladen način, in sicer v jesenskem terminu do konca leta.
Banska uprava je pripravila tudi načrt za izpremembo zakonitih določil o kuluku, katerega načelne smernice so tele:
1.	Fakultativnost kuluka (ako sklene ljudsko delo uprava banovinskih, odnosno občinskih cest), 2. oprostitev javnih nameščencev obče, zasebnih uslužbencev pa do 1.500 Din mesečne plače (čl. 97 zak. o neposrednih davkih), 3. odslužitev cestne obveznosti po namestniku tudi za one zavezance, ki se morajo odkupiti (ženske davkoplačevalke, moški pod 18 in nad 60 let starosti ter za delo nesposobne osebe) in
4.	gospodarsko racijonalen sistem za odmero cestne obveznosti v nasprotju s sedanjim degresivnim sistemom.
Vprašanje kuluka je stopilo v nov stadij, ki se približuje pojmovanju cestne obveznosti v Dravski banovini.
Dobave
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg kovaškega koksa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 30. septembra t. 1. ponudbe glede dobave
150 plošč železne pločevine, 15 komadov nepremočljivih dežnih plaščev in kopirnega papirja; do 4. oktobra t. 1. glede dobave stroja za izdelovanje ledu; do 7. oktobra t. 1. pa glede dobave medeninastega materijala in dinamo žice.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 1. oktobra t. 1. ponudbe glede dohave
20.000	kg portland-cementa, 900 kg zakovic in 6000 m bakrenih vrvi.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg steklarskega kleja, 100 m’ šip za okna, rešetk, štedilniških plošč, robidnic, ključavnic, menjalcev toka in žičnih krtač.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne 26. septembra 1931.
Jugoslovanske efektne in devizne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se na ljubljanskem trgu imenovale sledeče notacije: Amsterdam 2265'53—2272'37, Bruselj 785-39 do 787-75, Curih 1098-45—1101-75, Dunaj 790-87 do 793-07, Newyork 5610-26—5627-26, Pariz 221-06 do 221-72, Praga 166-63-167-13, Trst 285-57 do 286-47.
Curih, 26. septembra. Pariz 20-15, London 19, Newyork 512-00, Bruselj 71-25, Milan 26-00, Madrid 46-00, Amsterdam 205-50, Berlin 116, Budimpešta 90-025, Beograd 9-03.
Žitna tržišča
Novi Sad, 26., septembra. Pšenica: slavonska 78 kg 2% 215 zaklj. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpreinenjena. Promet: skupno 35 vagonov.
Budimpešta, 26. septembra. Tendenca: prijazna, za koruzo mirna, promet: miren. Pšenica: dec. 10-25 (10-27—10-29), marc 11-40—11-53 (11-52 do 11-53). — Rž: dec. 10-55—10-60, marc 11*57 do 11-60 (11-56-11-58). - Koruza: maj 12‘75 do 12-87 (12-87-12-88).
Delo mestnih očetov v Slo-venjgradcu
Slovenjgradec, 25. sept.
Zadnji petek se je vršila na mestni občini seja mestnega zastopa, na kateri so se izvršili ti-le sklepi: Domovinstvo se podeli Šoštarič Tereziji in Geršič Mariji, obe delavki v Slovenjgradcu. Urede se razne ubožne zadeve in pa razvrstitev obč. uslužbencev po novem uradniškem zakonu.
Oddaja električnega toka se dovoli >1. jugoslovanski tvornici orodja za rezanje, za prebijala in vtiskala d. z o. z.« v Slovenjgradcu za pogon motorjev do 5 ks, a samo v brezlučnem času, a za razsvetljavo 20 žarnic. Tok se dovoli tudi >Bat’i«, nadalje Ljublj. kreditni banki, podružnica Slovenjgradec, brivskemu mojstru Vy-bornyju za pogon motorjev za hišni vodovod, javna električna razsvetljava na Podgorski cesti pa se uredi na željo prizadetih z novim proračunskim letom. Vsi odjemalci električnega toka si bodo morali nabaviti števec, in sicer hišni posestniki sami, a najemniki s pomočjo občine proti amortizaciji, kakor je pri drugih elektrarnah.
Razširjenje mestnega postajališča. Direkcija drž. železnic zahteva od mestne občine, da razširi dosedanje postajališče, tako da bi se lahko prodajale vozne karte na postajališču (sedaj v hotelu Balkan), kjer bi bival tudi železniški uslužbenec. (Mesto ima namreč 2 postaji: mesto-postajališče in postaja). Sklenjeno je bilo, da se radi obče denarne krize delo za nekaj časa odloži, obč. odbor pa prizna nujno potrebo po regulaciji. Pri predlogih predlaga g. župan dr. Bratkovič, da bi se baraka pred mestno hišo z branjarijo premestila, ker stoji sedaj baraka sredi glavne ceste in ovira tudi razgled iz obč. pisarne. Lastnici se da rok do konca t. 1., da barako odstrani in si poišče drug prostor ali lokal. Istotako se da lastnici kovačnice Schmau-tzer nalog, da do konca t. 1. odstrani kovačnico, ki zelo ovira promet na glavni ulici. — Za gospodinjski tečaj v Slovenjgradcu se dovoli znesek 100 Din.
Po manj važnih zadevah zaključi g. župan zelo živahno sejo.
Slovenjgradec
Nova sokolska trdnjava v Št. liju pri Slovenjgradcu. Zadnjo nedeljo je naše društvo pohitelo z vsemi oddelki v Št. Ilj, kjer je priredilo telovadni nastop v svrho ustanovitve sokolske čete. Trdno srno prepričani, da bo tudi Št. Ilj po-
Razpis stavbnih del
Stanovanjska in kreditna zadruga v Ljubljani prične z grajenjem stanovanjskih hiš zadružnim članom. Povodom tega razpisuje oddajo gradbepih del prve stavbe:
1. Težaška in zidarska dela.
2. Tesarska dela.
3. Krovska dela.
4. Kleparska dela.
5. Mizarska dela.
6. Pečarska dela.
7. Steklarska dela.
8. Pleskarska dela.
9. Slikarska dela.
10. Inštalacijo vodovoda.
11. Inštalacijo elektrike.
Pismene ponudbe je poslati na omenjeni naslov do dne 2. ok-lobra 1931.
Načrti in proračuni so interesentom na vpogled v petek, dne 25. septembra od 9. do 17. ure v Zg. šiški 148 (Pri Logarju).
Koles« 1428 po Din 1250.— »CENTRA«
Ljubiji
Masarykova cesta
r Buhara drva
tritovelisLl premog j
pri tt.
..KURIVO”
IjUBLIAMA
Dunajska cesta 33 |
(na Balkanu) Telefon št 34 34
nosno dvignil sokolski prapor in sledil ostalim vasem I
Pri volitvah bo volilo v našem mestu 308 vo-lilcev v primeri z 270 volilci v 1. 1927.
Bat’a bo uredil svojo trgovino v hiši Marije Winkler.
Sokolstvo
Rezultati tekem sokolske župe Ljubljana
Po minimalnem programu, ki ga je napravil in predpisal Savez SKJ, mora vsaka župa izvršiti do konca tega leta tekmo na orodju in v lahki atletiki. Končni uspeh vrste ali posameznika je vsota točk, doseženih na orodju in v lahki atletiki.	i
Sokolska župa Ljubljana je zaključila letošnje tekmovanje z lahkoatletičnimi tekmami, ki so bile v nedeljo 13. t. m., dočim so se vršile tekme na orodju že spomladi. Tekme v lahki atletiki so se vršile na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Poleg prve proste vaje, določene za vse-sokolski zlet v Prago, so še tekmovali Člani: v 9koku v višino, skoku v daljavo, metu diska, suvanja krogle, teku na 200 m in teku na 1500 metrov; moški naraščaj: v skoku v višino, suvanju krogle in teku na 100 m; članice: v skoku v višino, metu kopja, in teku na 100 m; ter ženski naraščaj: v skoku v višino, suvanju krogle in teku na 60 m.
Udeležba pri tekmah je bila bolj pičla. Končni uspehi so naslednji:
Člani: Višji oddelek: 1. vrsta Ljubljanski Sokol 768-26 točk. Posamezniki: 1. Neli Zupančič, Ljubljanski Sokol 183 93 točke, 2. Franc Borko, Ljubljanski Sokol 157-16, 3. Milan Stepišnik, Sokol Ljubljana II 154-88.
Srednji oddelek: 1. Edo Robek, Sokol Ljubljana II 180-77 točke, 2. Drago Parcer, Sokol Ljubljana II 165-87, 3. Maks Megušar, Sokol I Tabor 158-28.
Nižji oddelek; 1. Stane Hočevar, Sokol Ribnica 162-05, 2. Jakob Pucelj, Sokol Ribnica 151-89, 3. dr. Ivan Knvec, Sokol Št. Vid nad Ljubljano 147-02.
Članice: Višji oddelek: 1. Marta Podpac, Sokol I Tabor 110 točk, 2. Pepca Goršič, Sokol Ljubljana II 109-5, 3. Vlada Tratar, Sokol I Tabor 100-1.
Nižji oddelek; 1. Olga Kržanova, Ljubljanski Sokol 107-7, 2. Pepca Rovanova, Sokol Kočevje 95-2, 3. Franja Vrhovčeva, Sokol I Tabor 93-8 točk.
Moški naraščaj: Tekma vrst višjega oddelka: 1. vrsta Sokol I Tabor 384-1 2. vrsta Sokol Ljubljana II 355-48. Posamezniki višjega oddelka: 1. Štefan Dolhar, Sokol Ljubljana II 90-44, 2. Edo Slanina, Ljubljanski Sokol 84-26, 3. Metod Kosec, Sokol I Tabor 79-88. Posamezniki višjega oddelka: 1. Marijan Horvat, Sokol Kočevje 69 36, 2. Boris Fakin, Sokol Ljubljana II 59-13, 3. Karlo Benulič, Sokol, Kočevje 45-01.
Ženski naraščaj: Tekma vrst višjega oddelka; 1. mesto vrsta Ljublajnskega Sokla 355-55 točk. Posameznice višjega odelka: 1. Ruža Pustiško-va, Ljubljanski Sokol 80-6, 2. Marija Babinkova, Ljubljanski Sokol 73-5, 3. Jelica Vazzazova, Ljubljanski Sokol 72-4. Tekma vrst nižjega oddelka: 1. mesto Sokol Kočevje 286-2, 2. mesto Sokol Ribnica 270-7 točk. Posameznice nižjega oddelka:
1. Marta Pustiškova, Ljubljanski Sokol 79-45,
2. Meta Jenčičeva, Sokol Kočevje 66 3, 3. Dana Kržanova, Ljubljanski Sokol 65-2 točke.
Najboljši rezultati pri lahkoatletskih tekmah so bili člani; tek na 200 m 24-8 sek., na 1500 m 5 min 6 sek., krogla 12-44 m, disk 34 m, skok v daljavo 597 cm, skok v višino 160 cm; članice; tek na 100 m 15'2 sek., krogla 18-4 m, skok v višino 125 cm, moški naraščaj: tek na 100 12-2 sek., krogla 12-365 m, skok v višino 155 cm, ženski naraščaj: tek na 60 m 8-8 sek., krogla 10-25 m, skok v višino 135 cm.
Z doseženimi uspehi smo lahko zadovoljni, zlasti, ako ‘pomislimo, da se pri sokolskih tekmovanjih ne gre za dosego posebnih rekordov, marveč da se telovadeče članstvo in naraščaj iauči tekmovati. Nekateri uspehi so prav izvrstni in zaslužijo tekmovalci vso pohvalo. Zdravo!
Javen nastop Sokola v Trebnjem
Pretekla nedelja je bila praznik vsega Sokolstva naše ožje Dolenjske. Sokol Trebnje ne klone kljub silnemu delovanju protisokolskih ideologov v mirenski, šentruperski in trebanjski dolini. Vsi naši letošnji nastopi mirenskega okrožja in pa nastop v Trebnjem so dovolj jasno pokazali, da je vse delovanje proti Sokolstvu zaman, in da gre Sokolstvo mirno in zmagujoče naprej. Videli srno na vseh teh nastopih udeležence najširše plasti našega naroda, kar nam izpričuje, da imamo v narodu dovolj močno in jako moralno oporo, saj je narod za Sokolstvo in Sokolstvo za narod. Videli smo ta dan zbrano v Trebnjem veliko sokolsko družino, ki je kakor eden manifestirala za lepoto sokolske misli in ideje. Za župno starešinstvo sta bila navzoča župni starosta br. dr. V a š i č ter pod-starosta notar br. Marinček. Vsa društva okrožja in izven so poslala na prireditev svoje delegate. Dopoldne ob 8 se je vršila v novi občinski pisarni seja okrožja, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah. Skoro po dveurnih razgovorih so člani okrožja, kot sodniki in reditelji švedske štafete, odpeljali svoje tekmovalne vrste na start. Gasilni avto društva Trebnje nam je bil prav dobro došel za prevoz tekmovalcev. Vrste so postavile društvo Trebnje, Mirna, Št. Janž in Višnja gora. Prvo mesto je zavzela zmagovalna vrsta društva Višnja gora, kot drug Trebnje, nato Mirna in Št. Janž. Zmagovalna vrsta višnjegorska je prejela krasno diplomo. Popoldne je nastopila moška in ženska deca pod vodstvom s. Kozjekove in b. Tratarja. Vrsta iz Št. Janža je nastopila s posebnimi vajami b. Beinerja, članice pod vodstvom s. Zupančičeve, člani pod vodstvom b. Tratarja in naposled orodne vrste. Vsi so želi zasluženo odobravanje. Starosta J. Novak je imel po sporedu lep govor na Sokole. Zahvala gre tudi br. Pavlinu in br. Zupančiču, ki sta omogočila tako lep nastop sokolskih vrst.
Razširjajte Jugoslovana!
Šport in kava
- pomeni eno in isto, ker je kava najboljša pijača, ki osvežuje telo in duha pri vsakem Izvrševanju športa
Kava in Meinl
- je ravnotako eno in isto, ker Meinl-ove kavne mešanice uživajo svetovni sloves
Juli o Meinl
uvoz kave
'istanoviieno i i86a
Šport
Četrto kolo v drž. prvenstvu
Danes se odigra v Zagrebu, Beogradu in Splitu četrto kolo za državno prvenstvo. V Zagrebu se borita moštvi Gradjanski : Mačva, v Beogradu BSK : Corcordia, v Splitu Hajduk : Sašk.
Čeravno je Mačva v zadnjem srečanju s Con-cordio ni pokazala baš najboljše igre, vendar je zmaga Gradjanskega napram šabskim »Uru-guavcem« precej problematična. Obe moštvi nastopita kompletno, sodil bo subotiški sodnik g. Kujundžič.
V Beogradu se bo odigrala ena najzanimivejših letošnjih tekem. Lanski državni prvak Con-cordia bo moral napeti vse sile, da ne doživi na beograjskih tleh revanše. Sodil bo budimpe-štanski sodnik g. Ivančič.
Tretja dvojica nastopa v Splitu. Hajduk se nahaja v zelo spremenjeni formi. Zadnji rezultati so pokazali, da je moštvo precej popustilo. Saškovci gredo na modri Jadran z velikimi nn-dami zmage.
Balkanijada
Jugoslovanska reprezentanca bo na sofijski balkanijadi odigrala 30. t. m. proti Turčiji, 4. oktobra pa proti Bolgariji. V vsem se bosta odigrali samo dve tekmi. Izgleda, da Romunija in Grčija ne bosta sodelovali na Balkanijadi. Iz poročil ni razviden načrt posameznih tekmovanj.
LSSK Maribor v Ljubljani
Za nastop mariborskega reprezentanta vlada v športnih krogih veliko zanimanje. Sicer pičla zmaga Maribora nad Svobodo iz prošle nedelje je ostavila vtis njegove taktične poteze, ki naj ohrani najboljše moči za današnji nastop. Temu v dokaz naj služi to, da je Maribor s kompletno postavo visoko odpravil Ilirijo in da je pred več tedni isto Svobodo premagal z visokim rezultatom dvakrat v borbi za naslov podsavez-nega prvaka.
Za nastop proti Primorju so se Mariborčani torej prav resno pripravili. Danes nastopijo s kompletno garnituro, ker imajo le tako izglede na pozitivne uspehe.
V Ljubljani smo se navadili na prireditve v stilu lig. Prihodnji dve nedelji bomo gledali Primorje v tekmah proti Mariboru in Iliriji. Ti dve tekmi ne bosta prav nič zaostajali za ligaškimi. Samo ena majhna razlika bo: partnerji so v svojih močeh več ali manj izenačeni, poleg tega izostaja moment borbe proti renomeju kluba.
V prihodnjih dveh tekmah se bo torej odločila jesenska borba za prva mesta, ki jih bodo bržkone zasedli prav ti trije klubi. — Važnost' borb in značaj udeleženih bosta gotovo našla primeren odmev tudi v našem športnem občinstvu.
Kolesarska dirka »Peruna« v Mariboru
Klub kolesarjev in motociklistov iPerun« v Mariboru priredi danes 27. t. m. ob 9. uri medklubsko dirko na progi Maribor — Hajdina — Račje — Maribor. Spored dirke je sledeč: Se-niorska medklubska dirka: 2 kroga (90 km). Darila: I. pokal in kolajno, II. in III. kolajno. Juniorska dirka (1 krog 45 km). Darila: I. praktično darilo in kolajna, II. in III. kolajno. Prijave dirkačev se sprejemajo pri g. Kvasu, Aleksandrova cesta 34 do sobote 26. t. m. Prijavnina znaša Din 5‘—, na startu Din 10‘—. — Pravico sodelovanja imajo vsi verificirani člani Koturaškega saveza Jugoslavije. Člani, ki imajo zabrano starta pri posameznih pododborih, nimajo startne pravice. V slučaju slabega vremena se dirka preloži na prihodnjo nedeljo 4. oktobra 1931.
Športni klub »Javornike Rakek otvarja v ne-neljo 27. t. m. ob 16. uri s prvenstveno tekmo proti SK Korotanu iz Ljubljane, svoje novo igrišče. SK Javornik, zavedajoč se naloge, ki jo vrši s širjenjem podeželskega športa, vstopa po večletnem delu s tem dnem v novo razdobje svojega delovanja.
Claude Anet:	I
žheijcmct
Roman ruske deklice.
»In potem?« je vprašal.
»In potem, j e prišlo, kar je moralo priti, in tedaj sem uvidela, da ni Vladimir Ivanovič nič boljši, nego so vsi ostali — izvzemši tebe seveda« — je pristavila s porogljivim nasmeškom, »in da moja teta...«
V	tem hipu jo je Konstantin tako besno pahnil od sebe, da je padla na tla in zadela z glavo ob mizno nogo. Obležala je na tleh, kakor je padla, zvita v brezobličen klopčič in sunkovito ihtenje jo je pretresalo.
Konstantin je napravil nekaj obotavlajočih se korakov proti njej, nato pa je vzel kožuh in krzneno kapo ter odšel, ko je zaloputnil vrata za seboj, šele ob šestih zjutraj se je vrnil domov. Arijana se je bila zavila z odejo in zaspala na divanu.
»Pridi v posteljo,« je rekel s trdim glasom.
Hotela se je upirati. On pa jo je brezobzirno potegnil doli. Pokorno je šla v spalnico. Ne da bi iz-pregovorila besede, sta zaspala drug poleg drugega. Samo nekaj centimetrov ju je ločilo, vendar pa je bil med njima nepremagljiv prepad.
XVII.
Konstantina so posli zadržali še nekaj tednov in živel je še vedno z Arijano. Ni imel moči, da bi se ločil od nje, dokler je bil v Moskvi. Nameraval je odpotovati v Petrograd. Tisti dan bodi dan neizogibnega preloma.
Dobro je poznal Arijanin značaj in njen izredni ponos, zato je vedel, da bi ga takoj zapustila, če bi izrazil samo željo, naj pretrgata odnošaje. še tisti dan bi si utegnila poiskati drugega ljubimca, da bi onemogočila povratek, ako bi tako hudo užalil njen ponos. Ne bo mu pisala, ne bo ga poklicala k telefonu in tudi ne pojde za njim.
Dasi je trdno sklenil, da jo ostavi, vendar sta živela dalje v istih prisrčnih odnošajih. Toda on je videl v njej človeka, ki mu je bil zelo blizu, pa ga mora neizogibno izgubiti. Misleč na slovo, je v svojem srcu že vnaprej okušal bolest ločitve, zato je bil silno dober z njo. Ni se več razburjal, ni vzrojil nanjo, tudi ni kazal do nje svoje običajne hladnosti, ki mu je služila prej za nekakšen ščit proti njej. Imela sta dolge pogovore, ne da bi se prepirala. Oba sta se izogibala nevarnih, vznemirljivih vprašanj in vseh besed, ki bi utegnile zakresati iskro.
Večkrat ji je rekel, naj mu pripoveduje o svoji otroški dobi. Ko je nekega večera izrekla neko nepristojno opombo, je dejal:
»Kako slabo si bilo vzgojeno, dekletce!« Ona je odgovorila:
»Motiš se, sploh nisem bila vzgojena, če te veseli, ti bom pripovedovala, kakšna so bila moja otroška leta. Ko sem bila majhna, smo imeli čez zimo v Rimu stanovanje. Moja mati je bila lepa, elegantna in dvorilci so jo obletavali. Jaz sem živela zase s svojo vzgojiteljico, neko Francozinjo, gospodično Victoire. Bila je staro dekle okrog štiridesetih, pobožna, dobrodušna, neizobražena in sužnja moje muhavosti, že prav majhna sem bila čudovit otrok. Imela sem tako dober spomin, da sem se naučila karkoli na pamet, ako sem le enkrat kaj prebrala. In ker se ni nihče zmenil, kaj sem počela, si moreš
misliti, kako je bilo z menoj. Bilo mi je šele štiri leta, ko sem se skoraj sama naučila brati. Spominjam se, da mi je prišla v roke neka knjiga o kemiji. Naučila sem se iz nje prvo stran. Nekega dne me je vprašal moj varuh za mizo, ko so bili navzoči nekateri gostje, kaj znam. Takoj sem izbrbljala vso stran kemije, ne da bi izpustila kako besedo. Kajpak da nisem nič razumela, pa tudi oni ne mnogo več od mene. To so se čudili! Ni bilo konca ne kraja pohval in nagrad. Moja mati, ki se ni nikoli bavila z menoj, je bila sila ponosna. Pozneje so me vselej poklicali v salon, kadar smo imeli goste. Gospodična Victoire mi je nadela belo obleko z lepim pasom, me počesala in vstopila sem slavnostno. Morala sem pripovedovati pravljice. Gospe so me objemale, moški so me izpraševali. Nobena reč mi ni bila tako zoprna kakor poljubi napudranih gospa, če so me vzele v naročje, sem rekla: »Samo hitro opravite. Ne na ustne in ne močiti.« Nato so se vsi smejali. Kmalu pa mi je bilo mučno nastopati kakor dresiran psiček. Odločno sem se branila, ko so me silili, naj grem v salon. Velika spotika. Prišel je oče pome. Toda vse njegov prošnje in grožnje so bile brezuspešne. Oprijela sem s svoje postelje, in ko so me hoteli odtrgati od nje, sem začela tako vpiti, da so prihiteli vsi hišni stanovalci. Končalo se je tako, da so mi dali mir in me prepustili Victoire. Hodile sve na dolge izprehode in jaz sem jo vlekla v najbolj umazane četrti rimskega mesta. Ubogo dekle se je strašno balo in me rotilo, naj bi se vrnili, neprestano se je križala in me vzlekla v naj bližjo cerkev, mimo katere sve prišli. Tam je molila, da bi se umirila, in darovala svečo, medtem ko sem jaz tekala po cerkvi in si preganjala čas na ta način, da sem v stranski ladji skakala na eni nogi s kamna na kamen.
mi, s pisanimi kamni in s kovinami. Vsa ta merila pa je navsezadnje izpodrinilo srebro in zlato.
V	Mehiki, kjer so imeli zrna od rastline ka-kao poleg zlata za največjo dragocenost, so ka-kaovo zrnje zavijali v vreče po 24.000 zrn. Kdor je imel vrečo zrnja, je bil že bogat. V deželi Peru pa so imeli »kolac-orehe za takšno dragocenost. S poprom pa so plačevali razno blago nekaj časa tudi v Evropi. Plačevanje s poprom je urejala v Zuricku posebna odredba mestnega magistrata.
Na tibetanski visoki planoti v Aziji so bili dolgo časa lešniki plačilno sredstvo, v severni Evropi pa mali hlebčki sira iz mleka košut. Z zavojčki čaja plačujejo Mongoli še dandanes svoje potrebščine in zanje prodajajo tudi svoje blago. Plačevanje z zavojčki čaja se je udomačilo že pred stoletji na Kitajskem, kjer so s čajem plačevali vojake.
Portugalski osvojevalci južne Amerike so pa zanesli v južno Ameriko tobak kot plačilno sredstvo. Če je domačin postregel evropskemu vojaku, mu je ta potisnil smodko v usta. S tobakom plačujejo še dandanes nekateri divji rodovi. V Virginiji (po tej deželi se imenujejo znane smodke) so plačevali zamorske delavce na tobačnih nasadih s tobakom.
Narodi, ki so se pečali s poljedelstvom, so merili in cenili razne vrednostne predmete z živino. Tako je bilo še v homerskih časih. Lepo okrašen trinožni stolček je veljal 12 volov, sužnja pa 4 vole. Manjše in cenejše predmete pa so cenili in »merili« z ovcami. Latinska beseda »pecunia« (denar) prihaja od besede »pecus« (živina).
Kovan denar pa so izdelovali baje najprej v Lidiji. Podoba vladarja na denarju je pa jamčila vsakomur, da ima denar pravo težo in da je res srebrn ali zlat.
Kuga iz groba
V Kesmarku na Slovaškem popravljajo staro katoliško cerkev. Pri prezidavanju pa je nuletel neki zidar na staro grobnico. Že naslednjega dne pa so zidarja popadli silni krči in po vsem njegovem telesu so se pojavile modre lise; po 24 urah pa je umrl v strašnih bolečinah. Preiskava tega slučaja je dognala, da sta bila v grobu pokopana neka ženska in 4-letni otrok; pokopali so tam oba že pred 240 leti. Trupla pa še niso strohnela. Kakor pripovedujejo stare listine, je takrat v tistih krajih divjala strašna kuga in vse kaže, da so ostali kužni bacili šo do danes živi in strupeni.
Velika pipa
V muzeju v Braunschweigu hranijo pipo (za kajenje), ki je bržkone največja na svetu. Pipa je bila najprej last nekega kluba, kj se ja imenoval »Oblak dima«. Pipa je dvakrat visoka kakor človek povprečne velikosti, debela pa j« tako kakor človeška roka. Na straneh ima luknjače, tako da kadi iz nje lahko 9 oseb hkrati.
V	pipo lahko nabašejo naenkrat 3 kile tobaka.
Čudne zahteve
Tudi časopisni oglas; so včasih prav zanimivi, skoraj še bolj kakor druge stvari v časopisih, kajti v oglasih se nam razkriva v veliki meri življenje takšno kot je. Tako je stal pred nekaj dnevi v nekem velikem nemškem listu oglas, da išče velika trgovina z železnino vajenca, ki bi vložil v podjetje nekaj tisoč mark kot deležnik tvrdke; neki mesar je iskal vajenca z — maturo; neka tvrdka pa je iskala kot prodajalca pravega in resničnega doktorja prava, ki naj i bi pripravljal svojega šefa za doktorski izpit.
ZA KRATEK ČAS
»Ti, mama, zakaj pa dežuje?«
»Zato, da rože ne uvenejo in usahnejo.«
»Zakaj pa dežuje potem na hodnik (trotoar)?j>*
Iz zgodovine denarja
Denar je nastal in se razvil iz trgovskih potreb. Prva trgovina se je pričela z zamenjavanjem blaga. Te vrste trgovina pa je bila dokaj nerodna, ker ni bilo lahko deliti vsakega blaga na tako majhne kose, kakor bi bilo potrebno. Zato so morali najti neko merilo za določanje cene tega ali onega blaga in to merilo je bilo in je še danes denar.
Za merilo so jemali v starih časih živino, žito in drugi živež. Hiša je bila vredna n. pr. toliko in toliko parov volov (ne tisočakov). Živila služijo nekaterim narodom še dandanes kot »merilo« za vrednost tega ali onega blaga, t. j. kot »denar«. Tako n. pr. imajo še dandanes domačini v Guatemali zrna od kakao-rastline za »denar«, v Boliviji pa plačujejo s poprovimi zrni. Na Filipinih je »denar« riž, pri Mongolih pa večji ali manjši zavojčki čaja. So pa tudi narodi, ki plačujejo svoje obveznosti s školjka-
Anglija je Anglija in Angleži so Angleži
Dopisnik »Berliner Tageblatta« poroča svojemu listu o držanju Angležev, ki so se kratkočasili na francoski rivijeri, takoj po padcu angleškega funta to-le:
»Ponedeljek zjutraj. Elegantna čakalnica velike banke je kljub zgodnji uri nabito polna ljudi. Za pisalnimi mizami sede gospodje, ki bi jih človek smatral za same milijonarje, če ne bi bili nekam nervozni. Na mehkih sedežih ob stenah pa so čakale ženske, vse opaljene od solnca, kar je dokaz, da je solnce tudi to poletje vendarle nekje sijalo. Starejše gospe pa so pregledovale ilustrirane časopise, toda ne s posebno pozornostjo, pač pa so skrbno opazovale svoje može, ki so se pogovarjali z bančnimi uradniki.
To so sami Angleži, je zašepetal bančni sluga na uho nekemu Nemcu. »Že zjutraj ob osmih so prišli prvi semkaj. Ampak doli pri blagajni — koliko jih je šele tam!«
Angleški funt je dočakal hud udarec. Angleži, jti so bili na rivijeri, pa so se hoteli še v Parizu nekaj dni »razbančevati«, so brali to žalostno novico pri zajtrku, in sedaj hočejo svoj francoski denar zamenjati v angleške čeke in lepe bankovce po 5 funtov. To pa ne gre tako lahko, če sploh gre. Kdor ne more pričakati, da se poleže prvi strah, mora računati z izgubo. Čeprav govore vsi uradniki čisto dobro angleško, jih mnogo potnikov kar ne more razumeti. »Kako je to mogoče?« — pravi prvi. »Kako dolgo bo to trajalo?« — dostavlja drugi; »kaj ne, to bo trajalo le nekaj časa?« — »Trden kakor angleška banka« — ta stavek je veljal na Angleškem že kot verska resnica. Francoski uradniki so pogovarjali svoje angleške prijatelje; toda ti skoro ne potrebujejo tolažbe.
Kar nekaj čudovitega je bilo to, kako mirno so Angleži prenašali to mučno presenečenje.
Za mnogo potnikov je bilo nerodno, vrniti se domov, ne da bi bili menjali denar. Tu je bil majhen možiček, ki ga je bojazljivi obraz njegove žene vsega zmešal; pa je že prišel iz nekega kota visok, imeniten »gentlemen«, ki mu je zašepetal nekaj na uho in mu je pomagal z nekaj bankovci iz zadrege.
Le ne izgubiti korajže — Anglija je Anglija in Anglež je Anglež.
Vsi opoldanski pariški listi so pohvalno omenjali čudoviti mir in neomajno zaupanje, s katerim so prenesli Angleži v Parizu padec vrednosti svojega denarja. Tudi francoski ministri so v svojih izjavah ljudi pomirjevali. Francozi pa so govorili: »Nas ne zadene nobena krivda, mi smo storili, kar smo mogli.« Niti en Francoz se ni norčeval ali posmehoval, kajti ravno v
Za sodnika v Carigradu je imenovana 26-lctna Mcliha N url Hanum
nesreči se je pokazalo, kakšna trdnjava je »Bank of England«. V vseh časopisih so hvalili angleško hladnokrvnost in trdno odločnost in čudovito samozavest angleškega naroda.
V torek pa so se Angleži v Parizu že docela pomirili. Hotelov niso zapuščali trumoma, ampak samo posamezniki, in tudi vlaki niso bili kdovekaj polni. Angleži v Parizu so začeli živeti zopet čisto mirno in normalno. Izginili so samo z nočnih zabavišč in iz gledališč, ker Anglež ne smatra za spodobno, da bi se v tuji deželi veselil, dočim vlada v njegovi domovini potrtost in žalost.
V dveh dneh je mnogo Angležev v Parizu prišlo ob več kot ob petino svojega premoženja
—	toda niti ena beseda ni padla proti Angliji niti proti finančnemu ministru Snowdenu niti proti Mac Donaldu. Za Angleže velja tudi še danes zgodovinsko povelje admirala Nelsona pred bitko pri Trafalganju: »Anglija pričakuje, da bo vsak mož storil svojo dolžnost!«
Povratek tovarišev profesorja AVcgencrja iz Grcenlandije
Od leve na desno: dr. Sorge, gospa dr. Sorge, gospa dr. Georgi in dr. Georgi. — V Kopenhagen so prišli 23. septembra. Povedali so, da je najhujši mraz dosegel 60 stopinj pod ničlo in pojasnili so tudi smrt profesorja Wegenerja.
Prva slika o razdejanju v Honduras-u vsled orkana
Na sliki vidimo razdejanje na glavni ulici mesta Belize v Honduras-u. Orkan je zahteval nad
1000 človeških žrtev
Stoletnica Levstikovega rojstva
Jutri poteče sto let, kar se je v Spodnjih Retnjah nad Velikimi Laščami rodil France Levstik, slovenski pisatelj, pesnik, kritik, jezikoslovec in politik. V naši kulturni zgodovini pomeni Levstik tisto veliko osebnost, v kateri se je volja našega naroda do življenja razživela in razgorela do največjega, najsilnejšega ognja in v kateri je
Po Ljubljani
Ljubljana je' kakor žena, ki jo ljubiš globoko in iskreno. Cim več drugih lepih žen vidiš, tem-raje se povrneš s srcem k nji, ki je edina, ker je srce domovine. Je kakor žena, ki Ji vse odpustiš, in gledaš tudi njene napake * ljubeznijo.
To lepo ženo poznam Se iz onih časov, ko še ni nosila ne bubi frizure in ne svilenih nogavic. Takrat je bila podobna solidni majki in navdušeni narodni dami. Poznan jo še od takrat, ko je bil njen začetek v »Blatni vasi« pri glavnem kolodvoru, njen konec pa v »Kurji vasi« pri Česnovarju. Samo enkrat v letu nam je bilo dano, da smo jo prehodili vso — od Trnovega do Sentpetra. To je bilo vsako leto na veliki petek, ko smo hodil v njene cerkve molit božje robove. Takoj ob dvanajstih opoldne smo pri-eli, končali pa zvečer, ko je že tema zavila Ljubljano. Pričeli smo v domači fari pri Sv. Jakobu, končali tudi doma pri Sv. Florjanu. Umiti in napol praznično oblečeni smo odšli, zamazani dn tudi raztrgani smo se vrnili. Od Trnovega na Mirje ni bilo daleč. Tam smo se na našem romanju odpočili v igri »koza-klauf«. Od Šenpetra smo šli pogledat v »Zeleno jamo«, kjer smo se poizkušali v predigri za velikonočne tekme — v sekanju pomaranč. Dandanes bi nosili na to romanje seboj najbrže nogometno žogo. V tistih časih smo se zadovoljili s pomarančami v žepu.
Poznam Ljubljano it časov, ko so bile žene
na5a književnost za Prešernom in pred Cankarjem najinogočneje, najviharneje stopila v areno življenja in se šla v najtesnejšem objemu z našo grudo in z dušo našega človeka bit za obstoj in za svobodo našega naroda pod solncem. Spomin na to stoletnico se je že pred dobrima dvema mesecema proslavil v Levstikovem rojstnem kraju, kamor so se tedaj zgrnile množice našega ljudstva od vseh strani: iz malega je Levstik prišel, za zmago malega naroda in malega človeka se je vse življenje boril in se vsega žrtvoval in tako je bilo najbolj prav, da so se predvsem množice tega človeka prišle klanjat njegovemu spominu. O priliki tega slavja je naš list obširne predale posvetil Francetu Levstiku, njegovemu življenju in delu in njegovemu neocenljivemu pomenu za naš narodni in kulturni razvoj in obstoj. Naj nam bo za jutrišnji dan dovoljeno samo, da v bežni naglici še enkrat opomnimo na tega izrednega tvorca naše zgodovine in si še enkrat pokličemo pred oči podobo tega našega najsvetlejšega človeka, ki mu je nasilje našega lastnega javnega življenja izpodjedlo in izpilo vso plemenito moč in kri in ki je zavoljo zakrknjene, nazaj obrnjene, zlobne neumnosti sveta padel prav za prav od roke onih, za katerih kulturo in za katerih blagor se je bil.
Levstikovo delo je delo mladosti in borbe; samo kdor je mlad in kdor se ima na svetu še za mnogo boriti, se bo lahko zmi-rom našel v njem in bo lahko rasel iz njega.	pri.
in dekleta v nji samo dvakrat na leto »nove«
—	o veliki noči in na jesen. Mi otroci ipa samo enkrat — s piruhi od nog do glave. Spominjam se, da smo enkrat mladi študentje hodili vso nedeljsko popoldne mimo oken kavarne »Eu-ropa« in gledali čudo vseh čud: v kavarni je sedela ženska — dotedaj še nikdar v Ljubljani videno, —- pa še celo Ljubljančanka je bila!
Vse prireditve slovenskih društev v Ljubljani so se vršile tedaj poleti na »Virantovem« ali na »Kozlerjevem« vrtu, nemške pa v »Ka-zini». — Na Šmarnogoro je romal v tistih letih Ljubljančan s celo svojo družino samo enkrat v letu — na veliki ponedeljek. Romanje na Brezje, ali izlet na Bled, je bil dogodek, na katerega se je pripravljala družina po ved dni in o njem tudi več dni potem govorila. Par dni, preživetih pri mlekarici na Posavju ali na Barju, so bile naše počitnice. Točka majniških izletov za vse ljubljanske ljudske šole je bil Rožnik, kamor je ponavadi ob lepih nedeljskih popoldnevih romalo pol Ljubljane.
Tako je bilo v Ljubljani takrat, ko na Prulah še ni bilo nobene hiše — samo en velik travnik in pet kostanjev tam na »špici«. Na Mirju še nobene vile — samo njive, polne solate in zeljnatih glav. Od šenpeterske cerkve gor do železniške proge še nobene ceste — samo Škofova polja. — Po ljubljanskih ulicah so gorele še petrolejke. Pod Rožnikom v gostilni si dobil belo kavo s kruhom za štiri krajcarje. Ce sl imel v nedeljo goldinar v žepu, si lahko popoldne na Posavju jedel in pil, včerjal v Ljub-
dore Duncanove je bil še stokrat traglčnejšl. V Nizzi se ji Je prt vožnji v avtomobilu šal zapletel med kolesa in jo vpričo spremljevavcev zadušil.
Da se vrnemo k Pešičevi knjigi o Jesenjinu. Dvanajst strani obsegajoč uvod je sam na sebi dober, toplo in z razumevanjem napisan in posebej Jesenjina človeka dovolj močno osvetli, še z neprimerno večjim zanimanjem ko Pešl-čevo uvodno besedo sem prebral sicer kratko, pa kljub temu na notranjih podatkih zelo bogato in prijetno napisano avtobiografijo Jese-njinovo, ki je nastala sicer samo dve meseca pred pesnikovo smrtjo, pa se kljub temu v pr-
vi	vrsti nanaša na otroška leta, dočim Je v nji s poznejšem, resnejšem ln umetniško polnejšem Jesenjinovem življenju in delu daleč manj besede.
Večji del knjige pa zavzemajo Pešičevi pre-pevi posameznih Jesenjinovih pesmi Iz zadnjih dveh let njegovega življenja (s par izjemami). Cela vrsta prevedenih pesmi je avtobiografskega značaja (Sve što živi, Moj put itd.). Posebno vrednost imajo pisma iz 1. 1924., tako: Pismo sestri, ki je vsaj zame najtoplejša od vseh pesmi, Pismo materi in Pismo staremu očetu. Interesantna je P. čaginu posvečena pesem z naslovom »Stance«; pravtako »Mečava« in »Proleče«. Omeniti moram še pesmi: Današnja Rusija, Perzijski motivi in raztrgani črni človek. Iz te zadnje moram citirati nekaj vrst, ki jih je srbohrvaški prevajavec zelo uspelo prelil in ki glasč: »TJ oluji, u burni, kraj nedača svih, uz teške gubitke 1 uz tugu kletu biti nasmejan 1 prost 1 tih — največa je umetnost na svetu.« In še ona labudja: »Do vidjenja, druže...«, ki je nastala 27. dec. 1925. In ki jo pesnik z lastno krvjo napisal, mi nikakor iz spomina ne gre.
Pesič je kot prevajavec na splošno zadovoljil. Kmalu za to prvo knjigo Jesenjinovih srbohrvaških prevodov bo izšla še ena, ki bo obsegala daljše pesnikove stvari, predvsem poeme »Ino-nija«, »Ana Snježna« in »Zemlja nitkova«. Zunanja oprema prve knjige je posrečena. T. P.
Knjige in jezik
ii.
O tisti sorodnosti in podobnosti, ki veže zakone slovničarjev z zakoni juristov, o tisti kla-vrhi relativnosti in minljivosti vsakega, še tako dobro mišljenega paragrafa in predpisa na svetu, sem govoril že svoj čas. Menda res ni nič lažjega, kakor stilizirati pravilo in ukaz, obenem pa ni nič bolj gotovega, kakor da se bo življenje nekega dne na vsem lepem izmuznilo iz vezi in bo vsako pravilo, pa naj bo to tukaj ali tam, prah in pepel. Neke majhne, trdne resnice so pa vendarle, neke trajne, skoraj večne zapovedi so, ki jih slovničarji ponavadi nikoli niso jemali v svojo zakonodajo, ki pa so vendar od vsega početka bdele na dnu ljudskega govora in po katerih se je zgodilo vse, kar se je moralo zgoditi: jezik je živ organizem, in kar v njem odmre, se izloči, in kar je živega in dobrega zunaj, polagoma jemlje vase in živi. In ena takšnih starih, zmirom veljavnih zapovedi je: da naj bo beseda, tudi kadar jo napišeš, takšna, kakor si jo govoril, da naj bo jezik pisma in knjige jezik živega govora.
No, to preprosto pravilo — tako preprosto, da je človeku že kar težko pisati o tem — prav za prav ni tako staro, kakor sem dejal, in ni v tako trdni veljavi, kakor bi človek pričakoval. Ko se je knjiga rodila na svetu, ni bila kar precej namenjena vsem ljudem, Sila je čarobno orožje v rokah redkih izvoljencev — najstarejše knjige so bile kakor črne bukve, v katerih so bile spravljene velike skrivnosti in vsa najtežja dognanja človeka in sveta, vanje skoraj ni bilo dobro gledati, če ni bil človek poklican od Boga, in zato je bilo tudi dobro, da so bile pisane v znamenjih in v jezikih, ki jih je komaj kdo pod solncem razumel. Da, knjiga je družabno visokega pokolenja, med njo in plebejskim narodom je bil od vsega početka prepad, in ta prepad se še do danes ni izravnal. Ljudje, ki knjige pišejo, imajo v svojih mozgih pogostem kakšne majhne defekte, v svoji megalomani samozavesti, ki je od daleč — sicer prav od daleč, pa vendarle — vsaj malo podobna samozavesti tistih mizernih cesarjev, papežev in vrhovnih poveljnikov, ki jih človek sreča po bolnicah za duha, v tej svoji samozavesti si pogostem mislijo, da je dovolj, če njihove knjige obležijo na policiji in živ krst ne more ničesar
ljani v restavraciji in se potem lahko še do polnoči zabaval v kavarni, — pa ti je pri vsem tam še toliko ostalo, da si v ponedeljek dopoldne skočil lahko na golaš. — Najdražjo kravato si dobil za dvajset krajcerjev, za goldinar pri Hamannu najfinejšo srajco, za isto ceno pri Sokliču pod Trančo zelo fin klobuk. — Električne seveda še ni bilo, zato ai se lahko peljal z Mestnega trga na kolodvor v fijakarju za petnajst krajcarjev, kar se je smatralo tedaj za luksus. Če je umrl v »Kurji vasi« berač, so ga nesli štirje možje na ramah skozi vse mesto k sv. Krištofu. Samo bogatine je vozil Dobrlet.
Koncert Je bil prirejen celo sezono samo eden. Sokol je nastopil z javno telovadbo enkrat v letu. Imeli smo Miklavžev in Silvestrov večer, Glasbena Matica in Slavec svoj ples, višek in konec je pa bila Sokolova maškerada. Politično je bila razdeljena Ljubljana na dva tabora — slovenskega in nemškega.
Nikdar, lepa žena, te nisem zatajil. Tudi takrat ne, ko sem prvič spoznal tvojo revščino. To je bilo takrat, ko sem bil prvič na Dunaju.
V	maju je bilo, ko je Dunaj najlepši. P0 širokih ulicah, med palačami sem hodil, razstave in gledališča sem obiskoval in čar dunajskih večerov sem vžival. Potem sem se vrnil. Celo noč sem se vozil, in sanje so se mešale s spomini na Dunaj. Deževno in oblačno majsko jutro je bilo, ko sem stopil na ljubljanske ulice. Takrat sem čutil in videl, kako majhna, neznatna, revna si tl, moja Ljubljana. V tem spoznanju sem te še bolj vzljubil.
vzeti iz njih — prišel bo čas, si mislijo v svojem izgubljenem triumfu, ko bo razum človeštva zrasel do mojih višin, in tedaj si bo svet lz mojega nesmrtnega dela lahko nasul polna prgišča biserov. Med pesniki, znanstveniki in povsod mrgoli teh v neznansko večnost usmerjenih tvorcev in jezik, ki ga pišejo, je jezik ic večnosti, iz njihovega mozga — to se pravi: od nikoder. Ne, to preprosto pravilo, da bodi pisana beseda kakor živ govor, je prav tako zavrženo in prezrto, kakor so prezrte vse majhne, resnične resnice sveta.
Neučen človek nikoli ne govori v težko skupaj zlepljenih, neskončnih periodah; če že govori, je njegova misel preprosta in jasna, njemu ni treba mnogo dodajati in vkladati, njegov slog je glavni stavek. Glavni stavek — to je duša govora, to je njega osnovni temelj in njega zadnji smisel in namen. Duh preprostega človeka ne more kar tako sprejati podredja in nadredja; demokratizmu njegovega razumevanja se upira, da bi bilo nekaj imenitnega zgoraj in bi od tega imenitnega nekaj revnega za-viselo, njemu se vse reči zdijo skoraj enako važne, njemu ni nič ničemur podložno in podrejeno, samo vse reči so mu v skladu in ravnovesju med seboj. Značilno in zgovorno je, kako govorica preprostega čolveka skoraj nikoli ne razlikuje veznikov ker, ko in zaimka ki in ima skoraj vedno za vse te tri oblike eno samo besedico: ko. Naj večjega pomena se mi zdi tu dejstvo, da preprosti človek ne pozna vzročne oblike ker, kakor njegova duša ne v misli n« v govoru ne mara priznati načela kavzalitete, tega najbolj nasilnega, najbolj okrutnega in obenem najbolj mizernega načela, kar si jih je človeški razum zapisal v življenje, tega načela, ki je temeljno opravičilo za vsa nadredja in podredja, v katera so uklenjene na svetu vse stvari. Namesto ker pravi preprosti človek zmeraj ko: samo časovno vsporedje obstoji zanj r mislih in dejanjih, nobene druge neenakosti ni zanj.
Glavni stavek je slog živega govora, samo to ima dognano vrednost, kar je povedano t njem — in pisec, ki si ničesar tako ne želi, kakor biti mojster v perijodah, se izgublja t prazno, v nič.	Fri.
Razstava velikega, zmagovitega umetniškega dela
Otvoritev razstave Rožidara Jakca
Ljubljana, 27. septembra.
Kakoir smo že poročali, se v Jakopičevem par vilijonu danes dopoldne ob enajstih otvori ra*-stava del Božidara Jakca, Zanimanje za delo in razvoj tega mladega, plodovitega umetnika, ki ima za seboj že blizu petdeset razstav in ki je nazadnje z velikim uspehom razstavljal v Clevelandu in Los Angelesu v Ameriki, je v naši kulturni javnosti zelo veliko in zato smemo pa/S pričakovati, da bo naše občinstvo razstavo dane« in vse te dni, kar bo odprta, obiskovalo v dostojnem številu.
V	Jakopičevem paviljonu razstavlja Jakac nad 200 del, slik, risb in grafik, ki jih je na svojem popotovanju okoli sveta ustvaril v Ameriki od Atlantika do Pacifika. Na ameriškem Vzhodu in Zapadu, v južni Kaliforniji, na polotoku Maunterei pri S. Franciscu, okrog Hollywooda, v Arizoni, ob Grand Canyonu, potem v New Yorku, Pittsburgu, Clevelandu, Niagari, W&-shiingtonu — povsod je Jakac hodil z odprto dušo in pripravljeno paleto in zdaj je prinesel s seboj brez konca in kraja teh čudovitih, ne-videnih pokrajin, polj z vrelci nafte, gorovij, in obzorji, kanjonov in nebotičnikov, ki jih tako ni videl še nihče pred njim. Med portreti razstavlja Jakac s voj o podobo filslce igralke Dolores del Rio in slovenske filmske igralke Zale Zorane ter svoj avtoportret, ki ga je napravil v Washingtonu. Med risbami so njegove ilustracije Zormanove pesniške zbirke, ki je nedavno izšla, in pa naslovna stran, ki jo je napravil za Pasijon v Clevelandu. — Za kontrast svojim slikam daljnega ameriškega sveta je Jakoc pri. dejal še kolekcijo Novega mesta.
Razstava bo revija velikega, zmagovitega umetniškega dela — in mimo tega dogodka občinstvo ne bo smelo iti brez spoštovanja in odmeva, ki mu gre.
Tudi takrat te nisem zatajil, ko sem skoraj jokal na tvojo duševno reščino. Pod tvojimi okni je trubaduril Cankar; Murn in Kette st« do smrti nepoznana umirala med tujimi zidovi ( raztrgan in bolan je bežal ■ Grohar od tebet Krek te je ljubil iz globočine srca — in ti? Tl se nisi zavedala, kakšno bogastvo in ljubezen Je v teh ljudeh. Res, velika je bila tvoja duševna revščina, pa sem te vseeno ljubil — It usmiljenja.
Zdaj — ljubljena — si doživela kraljevske dneve. Nobena dama na dvorskem plesu ni tako lepa kot si lepa ti. Povečana in povzdlff-nena si med prestolice in lepo je od tebe, da te ni prevzel napuh.
Zadnjič si zažarela v takem bogastvu luči, <U se je zdelo, da so te posule zvezde z neba. Takrat sem stal tam ob Cankarjevih, vedno drhtečih brezah v Tivoliju in gledal na te. Od tvojih ulic je odmevala godba, petje in vzklikanje. Pa sem se spomnil tistih davnih dni, ko smo se prelivali po tvojih ulicah mladi študentje in kričali in demonstrirali za tvoje slovenstvo. Zato smo dobivali od stražnikov in vojakov brce s puškimi kopiti. Tisti večer sem se spomnil tudi večera, ko je kri iz mladih src rosila kamenje na tvojih cestah.
In sem te ljubili Ob vitko brezo tam v parku sem se naslonil in zdelo se mi je, da slonim ob tvojih rokah. Šepetal sem ti pesem ljubezni. Pesem, ki se ne da odeti v besede. Za te je ena sama ljubezen, ena sama beseda, vsa polna ljubezni — matit	*	0
Jesenjin v srbohrvaščini
Lani je bil na inicijativo in s sodelovanjem znanega srbohrvaškega pesnika Gustava Krkle-ca, ki stalno živi v Beogradu in je največji ča-stivec in popularizator Jesenjinov pri nas, v naši prestolnici prirejen uspel večer v spomin petletnice Jesenjinove smrti. Ob tej priliki je bilo tudi končnoveljavno sklenjeno, da poseben odbor poskrbi za izdajo knjige prevodov iz Jesenjinovih pesniških del in na ta način pesnikovo ime pri nas še bolj popularizira. Dasi imamo danes sorazmerno mnogo Jesenjinovih pesmi preloženih v slovenščino in srbohrvaščino, vendar o njem in njegovi umetnosti nismo mogli imeti niti približne, celoti odgovarjajoče slike iz enostavnega razloga, ker so prevodi in informativne beležke ali daljši in pregledneje podani članki o njem večinoma raztreseni po letnikih vseh mogočih jugoslovanskih listov in književnih revij. Tako so pisali o Jesenjinu med Slovenci B. Borko v »Ljubljanskem zvonu« 1928, od Srbohrvatov Gustav Krklec (»Hrvatska revija«, 1929.; »Politika«, »Pravda«), K. T. Tara-novski (v knjigi »Iz Jesenjinove lirike«, kateri je prireditelj napisal širok predgovor), M. M. Pešič (»Volja« 1927.) in Mark Slonim (v knjigi »Portreti savremenih ruskih pisaca«, Beograd, 1931.). Prevajali so Jesenjina Mile Klopčič, M. M. Pešlč, K. T. Taranovski, Gustav Krklec in še nekateri.
Tako je sicer kasno, vendar ne prekasno, izšla v Beogradu knjiga prevodov iz Jesenjina, ki bo vsaj deloma in v eni periodi, pa kljub temu v precejšnji meri zadeto pokazala našemu občinstvu svojevrstno usmerjeno pesniško delo njegovo. Knjigo je izdal M. M. Pešič in ji dal enotni naslov: Sergej Jesenjin. Razdelil pa jo je v tri predelke z naslovi: O Jesenjinu, Je-senjln o sebi in Prevode Iz Jesenjina, ki pa prostorno zavzemajo večinski del knjige.
Tam po božiču enkrat bo šest let, odkar se Je ko črna perot razprostrla čez Evropo vest, da si je mladi in nadarjeni ruski pesnik Sergej Jesenjin v petrograjskem hotelu »Angle-terre« v svojem tridesetem letu življenje vzel. Tako nenadoma ln nepričakovano je prišla, da je vse, ki so pesnika po življenju in delu poznali, naravnost frapirala. Pa je bila njegova smrt globoko psihološko osnovana in njeno vzročnost šele danes, ko z mirnim in časovno odmaknjenim očesom gledamo na pretekle dni,
v	pravi, resnični in z ozirom na Jesenjina tragični, pa prepričevalni luči vidimo.
Sergej Jesenjin je sin ruske kmetije. Rodil se je, kot sam piše v kratki avtobiografiji, »v Rjazanskl guberniji, v okraju Rjazan, v ob-
čini kozminski in v vasi Konstantinovo,« ki so JI po pesnikovi smrti nadeli ime Jesenjinovo. Iz naroda Je prišel in je nadaljeval tradicijo kmečkega pesnika v ruski književnosti. Zato ni čudno, če so mu vzdeli priimek »novi KolJ-cov«. Sicer je pa Jesenjin to vzporedbo v polni meri zaslužil. V sorazmerno kratkem času je vznemiril književni Petrograd. »Vonj rži in kadila, svežost domačih step, škrlat rjazansklh zarij in vse dražesti ruske vasi« Je prinesel s seboj, pravi M. M. Pešič. To je bilo 1. 1915. Med rusko mladino je užival posebno spoštovanje ln bil popularen ko malokateri drugi mladi ruski pesnik onih viharnih vojnih dni. Bil Je naiven in preprost in zato simpatičen. Novih melodijskih varijant in v kmečkem svetu rojene besedne originalnosti je prinesel s seboj. Zato so tudi njegove pesmi iz te dobe adekvaten izraz pesnikovih vibracij in razpoloženj. Kolikor dalj časa pa je živel v velemestu ln velemestno življenje in se logično, dasi morda nerad, oddaljeval od svojih primarnih življenjskih zamisli in fundamentov, toliko bolj mu Je tudi pesem prehajala iz preprostosti v izumetničenost, notranja skladnost v disharmonijo in zadovoljnost s samim seboj v večno ln potencirano nezadovoljstvo, če v Jesenjinovih pesniških zbirkah do 1. 1920., ki (vzporedno bodi povedano) nosijo klasično karakteristične naslove in izredno dobro odgovarjajo pesnikovi notranji dispoziciji in so marsikod celo rusko mistične in religiozne, prevladuje enostavnost in opis zunanjega, vidnega, Rusije (Pešič jo tako-le označuje: »... Jesenjinova Rusija, tiha, smirena i sanjlva; Rusija »bogomoljka«, manastira i zvona; Rusija, »hraniteljica«, beskrajnih vidika, usamljena 1 zaboravljena; »kanonska«, puna jesenje tuge, sibirskih okova i suza; Rusija kr-stova, belih breza 1 čemera...«), pomeni njegovo pesniško delo po 1. 1920. izrazit preobrat, življenjski in umetniški, ki se človeku včasih radi diametralnih nasprotij zdi nemogoč ln ne-razumljv. Jesenjin je iz kmečkega pesnika postal polburžuj, evropski oblečen, bohem In ženskar. Simbolizem je zamenjal z imažinizmom. Se je pel, morda še bolj iz sebe ko prej ln sorazmerno več. Vendar je revolucija usodno vplivala nanj. Prišlo je še do nesrečnega znanja in zakona s plesavko Isidoro Duncanovo, ki je pesnika peljala v Evropo, v Pariš in Berlin in London, in ki nosi glavno krivdo na prezgodnji in brutalno tragični Jesenjinovl smrti, šablon-skost puhlega evropskega življenja ln moralna dekadenca povojne kompliciranega ruskega pesnika. Njegov konec je bil tragičen, konec Isi-
JCa/ -pišejo lujfce o nas
Nemška delegatka na ženskem mirovnem kongresu, ki se je vršil meseca maja v Beogradu. Dorothe von Velsen, je objavila v listu »Die Frau« svoje utise o kongresu in o svojem potovanju na kongres ter po Balkanu. Ker je važno, da smo vedno dobro poučeni o vsem, kar pišejo o nas tujci, ki prihajajo k nam kot gostje, hočemo tu posneti par značilnih mest iz njenega popisa.
O kongresu samem poroča le na kratko in zaključuje svoje poročilo z opazko, da vsled obilih družabnih prireditev, ki so pač potrebne v deželi, kjer je treba merodajne kroge šele pridobiti za smisel ženskega političnega dela, je bilo komaj mogoče izdelati »ezultate konference, k čemur je pripomogel tudi izbrani sistem >round table«, t. j. nanizanje referatov, h katerim so pač dopuščena vprašanja, ne pa diskusije. Zato je bil ravno del govorov delegatk, ki bi lahko vodile plodonosne razgovore, preveč strokovnjaški in one znati-zeljne, katere bi razprave morda potegnile s seboj, so se vzdržale vprašanj vsled molka v sprednjih klopeh. Tako moramo iskati koristi beograjske mirovne konference predvsem v osebnem stiku. Dopustno je prašanje, če takšen izid opravičuje tako dolgo in drago potovanje. Trajno dragocen je utis sklenjenega, smotrenega, ln v kolikor razmere dopuščajo, hrabrega državljanskega dela jugoslovanskih žen. — Prisrčnost, ki je objemala vse goste in izravnavala težke situacije, je učinkovala zelo blagodejno. Uvaževanja vredne so bile ovacije, ki so jih bile deležne Bolgarke, katere so se po 1. 1918 prvikrat udeležile razprav v Jugoslaviji.
Iz vsega ostalega poročila pronica veliko zanimanje poročevalke za nemške manjšine na Balkanu. Celo v Dalmaciji jih
ie našla in se prašuje: Kje leži naloga za Jemca? Polaga veliko važnost na to, da oni v Reichu , ki ljubijo nemštvo tudi izven njegovih mej, ki se trudijo, ga razumeti in mu pomagati do njegovih pravic, da pridejo do čistega stališča z vprašanjem: kaj hočemo? Glavno delo za nemštvo
—	piše — se vrši čisto čustveno, iz ljubezni, navezanosti, užaljenega nacionalnega ponosa in iz maščevalnosti. Inozemski Nemec promatra svoje stališče trezno in Jasno; nima interesa na novih vojnih zapleti ja jih; ti bi ga uničili. Toda na isti
čustveni podlagi, kakor motrimo mi njegov, motri tudi on naš položaj. Zakaj Nemčija »ne udari«, se mu zdi nepojmljivo. Zase odklanja iredento, ki jo mi zahtevamo zanj; od nas zahteva zdržanje, katerega brez-uspešnost mi poznamo.
Dalje omenja, da bi bilo treba izslediti, kako bi mogle manjšine postati dragocene vezi med narodi; da so one v prvi vrsti poklicane sodelovati pri težnjah, ki segajo preko posameznih narodov. — Samo ta bo mogel dati svojim sonarodnjakom izven države nekaj resnično nemškega duha, kateri se ne vdaje slepo dnevnim inpul-zom, ampak ki izvaja in izvršuje svoje naloge, ob katerih bo zorela in se uveljavila moč nemškega naroda.
Zanimivo je za nas žene tudi odstavek, v katerem prijateljica govori o naših nošah. Med svojimi utisi iz Beograda pravi: Ne samo široke hlače Bosanke, ki je ena izmed mnogih slikovitih prikazni na ulici, marveč skoro še večji utis napravijo dame v svojih oblekah, ki skrbno izločujejo vsako individualnost (mislila je gotovo na zborovalno dvorano). Vse črno, vdove v visokih ruskih avbah z gosto kopreno. Zelo se razlikuje od tega stremljenje, da bi se obudila neke vrste narodna noša. Pri posebnih prilikah, n. pr. pri sprejemu na dvoru, so se videle noše in deli noše. n. pr. rute na glavi, ki pa nikakor niso v skladu s frizuro, čevlji in v splošnem zadržanje, ki spada v 20. stoletje in učinkuje kakor maškerade. Vse drugače je pri ženah iz Črne gore, ki so res od pete do glave pristne v svoji noši in učinkujejo sicer anahronistično, toda enotno.
Omenja dalje cerkveno slavnost na bosanskem selu, kjer je imela srečo uživati veličasten pogled na množico krasnih in divno oblečenih seljakov. Hvali nežni oval dekliških lic in smele poteze ter ognjevite poglede mož. Toda ^ v naslednjem selu so se seljaki »modernizirali« ter so v svojih športnih kapah in dolgih hlačah videti kakor apaši. Tako silnega učinka popačenosti po konfekcijski obleki ni mogoče nikjer dobiti, kakor tukaj. Domneva, da nekateri gotovo delujejo na tem, da se ohrani narodna noša. Je pa precej skeptična pri tem in misli, da se bodo tudi naše noše ohranile samo kot rariteta za turiste, kakor n. pr. Nemčiji, na Švedskem in drugod.
Kitajska žena proti zapadni civilizaciji
Mednarodnega kongresa Svetovne zveze abstinenčnih žen, ki se je nedavno vršil v Torontu v Kanadi, se je udeležilo tudi veliko število zastopnic azijskih žen. Kitajka Rut Čen je imela nagovor na zborovalke, ki jih je bilo okrog 2000:
>Cujte mojo prošnjo, žene vsega sveta! Pomagajte nam ustvariti jez proti uvozu opija in heroina, cigaret in opojnih pijač ter filmov najnižje vrste, s katerimi preplavljajo naše dežele kapitalisti vseh držav ter tako izpodkopavajo odpor In moralo mojega naroda. Sama sem bila tako zaslepljena, da sem občudovala vašo civilizacijo brez pridržka, zdaj pa globoko ob-Salujem, da se naš narod čedalje bolj oprijema vaših Seg in razvad. Kitajska s svojimi 450 mi-ljoni ljudi stoji ob preobratu svoje zgodovine. Me Eene moramo dati vzgled zdravega in čistega načina življenja ter utrditi telo ln duha za nove čase.«
Žena v tujski legiji?
2e dalj časa je krožila vest, da imajo v francoski tujski legiji žensko, ta vest je sedaj potrjena. Malo pred svojim povišanjem v narednika je padel v neki praski z domačimi mlad vojak angleške narodnosti, pri tem so dognali, da je bil vojak ženskega spola. Baje je bila to Angležinja iz boljših krogov, ki je zbežala z doma vsled nesrečne ljubezen!. Staršem je sporočila da je preveč strahopetna, da bi si vzela sama življenje, vendar upa, da bo na katerikoli način našla smrt. Malo pred smrtjo je potem sporočila domov, da služi v tujski legiji. Poizvedovanja so prišla prepozno; mladi »John Robinson«, kakor se je imenovala, je bil že mrtev. Kako se je sploh mogla vtihotapiti v tujsko legijo, še ni dognano. Najbrž je bila dogovorjena z zdravnikom. Predstojniki in tovariši so jo zelo cenili.
Ženska služba pri gobavcih
Na južno ameriškem otoku Chacachacara, od narave bogato obdarjenem otoku v zalivu Paria, med Venezuelo in Trinidadom so nastanjeni gobavci. Ko je bil 1.1860. angleški guverner odprl v Cocoriti blizu Trinideda naselbino za gobavce, ni mogel najti primernega osobja. Oskrbovalci so zanemarjali bolnike in vlada se je bala za obstoj tega zavoda. Tedaj se je obrnila za pomoč v Francijo k Dominikankam. Cerkvene oblasti so dovolile, zavod je bil prenešen na imenovani otok, v Cocoriti pa je nastal samostan kot bivališče Dominikank, ki so se iz Francije prijavile kot strežnice gobavcem. Sestre so dobile najprej potreben pouk v jeziku in šegah bolnikov. V začetku je ta služba zahtevala strašnih žrtev med nunami. Od 15 sester, ki so prišle iz Francije, je preživelo samo 6 preselitev iz domovine v deželo gobavcev. Toda žrtve niso bile zaman. V zaščito sester so bili poslani najimenitnejši učenjaki in raziskovalci te strašne bolezni. Danes se le redkokdaj katera okuži. Tiho, požtrvovalno delovanje Dominikank. je že 60 let priznano v Angliji in Fran-
ciji. 2e pogled na nune pomirja gobavce, ki bi bili brez njih prepuščeni obupu. Od 20 sester, ki se sedaj posvečajo temu delu, je 15 Francozinj, 2 Poljakinji, 1 Portugalka, 1 Angležinja in 1 Nemka. Imajo svoj motorni čoln, ki jih prepelje dvakrat na dan iz samostana na otok: ob jutranji zori in popoldne po kratkem opoldanskem odmoru.
Draga komunistična uradnica
Dr. Torhorst, ki je bila upraviteljica poklicnih šol v DUss^ldorfu in je sedaj upokojena, je medtem prestopila iz socijalistične v komunistično stranko. Kakor je bilo veliko njeno sovraštvo do meščanske družbe, vendar ni zavrnila svojih visokih prejemkov, ki so znašali 10 let zaporedoma po 23.000 RM (okroglo
300.000	Din) letno. Tudi 10.000 Mk letne pen-zije, ki ji jih bo plačevalo mesto, ni odbila. Znano je bilo že leta, da je bila v svojem uradu zaposlena komaj dve uri na dan.
Razgled po ženskem sveiu
Francija.
Znana učenjakinja Suzanne Karpelfes, ki deluje že dolga leta na kraljevi biblioteki v Kambodži, kakortudi na tamkajšnjem institutu za budistične študije, je te dni predavala v haaškem klubu soroptimistov o delu v Indoltini.
Nemčija.	S
Dr. Gertrud Rozeuov je bila imenovana za vladnega šolskega svetnika v berlinskem kolegiju za podeželske šole. To je prva žena, ki ji je kot vladni in šolski svetnici bila poverjena uprava decernate za ljudske in srednje šole v Prusiji.
— Na zborovanju nemških pripovednikov v Berlinu sta bili izvoljeni v predsedstvo znani romanopiski Klera Viebig in Vicki Baum.
— Berlinska poštna direkcija je odslovila v tekočem letu nad 700 nastavljenk vsled stalnega zmanjševanja obrata in vsled postopnega avtomatiziran ja telefona. Odpuščenih bo do konca 1.1. še nadaljnih 100. Doslej so bile prizadete samo pomožne moči, polagoma pa pridejo na vrsto, vse, ki še niso definitivno nastavljene.
Švica.
Neka zadruga, obstoječa v glavnem Iz ženskih članov, je kupila krasen hotel ob Thunskein jezeru ter ga bo preosnovala v »Dom žena«. Tu bo brezalkoholna restavracija, družabne dvorane in dvorane za kongrese, kjer bodo imele ženske organizacije svoja zborovanja in kjer bodo nastanjeni tuji gostje ob kongresih. Poleg tega bo rezerviranih nekoliko sob za samostojne žene. Gostilna bo imela tudi dijetni oddelek. Pobudo za ustvaritev »Doma žena« je dala akad. slikarica Helna Roth.
— Na povabilo ital. zunanjega ministra Grandija je poslal Svet Društva narodov nemško državno poslanko dr. Gertrud Baumer *
upravni svet rimskega mednarodnega inštituta za vzgojno kinematografijo.
— S priklopitvijo osmih predmestij mestu Ziirich so znatno zrastle naloge šolske uprave. Po načrtu zo obnovo šolske uprave bo referat, ki obsega otroške vrtce, ljudske šole od 1. do
3.	razreda, delovne in 'gospodinjske šole, poverjen ženi.
— Ženeva. Dr. Agnes von Zalm-Harncck se udeležuje razprav v Ženevi kot članica nemške vladne delegacije. Ona je edini ženski član te delegacije in bo sodelovala posebno v komisiji za zaščito otrok in mladine.
Norveška.
Kakor poročajo, je imela največji uspeh v zadnjem letu v norveški literaturi knjiga, ki jo je spisala žena in sicer je to delo norveške pisateljice Sigrid Boo, z naslovom: »Mi, ki hodimo po kuhinjskih stopnicah«. Tekom pičlega pol Teta je bilo razprodanih 43.000 izvodov te knjige.
Južna Avstralija.
Nestrankarska ženska zveza južne Avstralije je poslala zvezni vladi dopis, kjer zahteva z ozirom na to, da ima zasedanje Društva narodov na programu državno pripadnost poročene žene, naj bi avstralski delegati glasovali v tem smislu: Zena mora imeti v pogledu svoje državne pripadnosti prosto voljo, kakor jo ima mož; nobena žena ne sine avtomatično izpustiti svojega državljanstva radi poroke s tujcem.
Nizozemska.
Tudi severni Brabant ima že svojo uradnico na civilnem uradu; prvotno je zavzemala to mesto Suze Groeneweg, zdaj pa je bila imenovana na to mesto v Vlijmenu gdč. A. van Hooff.
— Za časa »brabantskih industrijskih dni«, ki so posebno za ženo in njeno delo velike važnosti, bodo zastopale domači in inozemski tisk številne žurnalistke.
Japonska.
Na Japonskem se mnoge žene posvečajo poklicu trgovskih pomorščakov. Samo v Osaki je napravilo 10 deklet sprejemni izpit za pomorsko akademijo.
Perzija.
Dne 24. t. m. je stopil v veljavo zakon, po katerem se dvigne poročna doba za deklice na 16. leto, za moške pa na 18. leto in po katerem dobe perzijske žene pravico, da zahtevajo v gotovih primerih ločitev od svojega moža.
Moda
Modne novosti
Pelerina-bolero bo imela velik uspeh v sedanji sezoni; nosi se že zelo na bluzah. To je zelo kratek bolero, ki sega komaj do prsne višine in ima kratke rokavice, ki segajo do roba bolera, tako, da se zdi vse skupaj kot kratka pelerina.
Nova kožuhovina z eksotičnim imenom »ba-docnsrusky« — ameriška podgana s črtasto kožo kakor zebra — se bo kakor se zdi, zelo mnogo uporabljala kot okrasek na plaščih in jopah. Iz vidrovine in soboljine se izdelujejo kravate in ovratniki, iz gazele male jope in dobimo še rezervo v imitaciji žirafe. Torej mnogo lepega na vidiku.
Veliki šal izhaja izpod pasu na levi strani, prečrta prednjik, se ovije okrog vratu, gre čez bluzo, se povleče skozi pas in visi doli do krilnega roba. Ta nakit se vidi na mnogih popoldanskih oblekah. Vendar je to samo za zelo vitke postave. Ako je obleka iz vzorčastega blaga, mora biti šal ene barve, na temni obleki svetel enobarven. N. pr. bel na črni ali temnomodri obleki.
Enostranski rever. Moda išče čedalje bolj asimetričnosti v stilu. Tako imamo na mnogih plaščih in jopah rever samo na eni strani, medtem ko je druga stran okroglo rezana ali pa ima Čisto ozek rever.
Črno-bolo. Na črno krilo, katero izpopolnjuje bela bluza iz vezene svile ali batista, se zelo lepo poda bela, tričetrtinska jopa, obrobljena s črno lisico ali opico.
Pas. Z modo kratkega života prihaja pas zopet do veljave. Pri džemperju pri vsakdanji obleki, pri športnem ali popoldanskem plašču, da celo pri elegantni večerni toaleti se nosijo pasovi iz kože. svile, biserov in vezenin.
Torbice v sklada z obleko. Posebno predpoldne in na potovanju vidimo torbice, ki so v skladu bodisi s krilom, z jopico, z obleko ali s posameznim okraskom.Za take torbice se uporablja v pretežni večini škotska volna Aweed bajadera in vezeni jersey. Za popoldne se nosijo boržunaste torbice. Za volnene in sukr^ne torbice vzamemo zapirala iz želve, rožene nli galalitne, za baržunaste pa iz kovine.
Spodnji del rokava enke barve s krilom. Krilo je čestokrat različne barve z bluzo. Ako je krilo temno, je bluza po navadi svetla in če ima bluza dolge rokave, so ti od komolca doli enake barve, kakor je krilo, seveda pa iz enakega blaga, iz kakoršnega je bluza. Na svileno bluzo torej samo svilen spodnji del rokava, pač pa enake barve s krilom. Na ta način se dosežejo zelo lepe kombinacije, posebno če je krilo črno.
Atlasni čevlji. Z večernimi oblekami se nosijo čevlji iz atlasa, vedno v skladu z barvo obleke. Z belo obleko pa vidimo često črne atlasne čevlje, kar učinkuje zelo elegantno. Pojavila se je tudi moda sandalov za večerne toalete. In sicer so sandali svileni in tako zelo odprti, da puste popolnoma odkrite prste.
Povsod slon. Pariška kolonjalna razstava je pridobila slonu veliko slavo. Vidimo ga, čisto črnega, na pokrovcih bonbonjer, na cigaretnih dozah in na pepelnikih. Večkrat tvori njegov
leseni pozlačeni hrbet pokrov elegantne škat-lje. Na zapiralih ženskih torbic, v voglih prtov in prtičev ga vidimo in celo iz otroških predpasnikov in slinčkov je pregnal običajne kužke, muce in ptiče.
Sospodznjsfvo
Recepti
Uporaba mesnih ostankov. Mesni ostanki se zmeljejo v stroju z nekoliko čebule, nakar se zmešajo na hitro na ognju z nekoliko mesne ali pečenkine omake. Nato jih stresemo v namazan model, jih stisnemo skupaj ter napravimo z žlico par okroglih vdolbin. V vsako vdolbino ubijemo po eno jajce, vsako jajce osolimo in potresemo z nastrganim sirom, nakar če vse skupaj s kislo smetano. Ta kipnik damo v peč, da se speče ter ga seciramo event. s paradižnikovo omako.
Pikantne kumare. Kumare olupimo, prerežemo, odstranimo seme ter zrežemo na prst dolge koščke. Slanino in čebulo zrežemo na kocke, pražimo na maslu, dodamo kumare s potrebno soljo ter jih pražimo, da postanejo mehke; med tem jih lahko malo zalivamo z vrelo vodo. Malo predno se kumare zmehčajo, dodamo še na rezine zrezane paradižnike ter potipljemo nekoliko s krompirjevo moko, da se omaka nekoliko zgosti.
Sirove rezine. Stare žemlje zrežemo na prst debele rezine, namažemo z maslom, potem še z zmesjo iz nastrganega sira, par žlic kisle smetane, rumenjaka in nekoliko paprike. Rezine pustimo prepeči v pečici, nakar jih serviramo še vrele.
Čebulina juha brez mesa. Zrežemo na drobno toliko čebule, da pokrije dno posode, v kateri kuhamo juho. Čebulo zarumenimo s precej masti ter dodamo 1 ali 2 žlički moke, da tudi zarumeni 6 čebulo. Nato zalijemo vse skupaj z vodo ter pustimo, da se še nekoliko kuha. Potem precedimo juho skozi sito ter jo serviramo z opraženim kruhom.
Konservirane brusnice s hruškami. 1 kg sladkorja kuhamo tako dolgo, dokler teče na široko, med kuhanjem mu odjemi jemo peno; stresemo vanj 3 litre dobro izbranih in opravnih brusnic te’- pi.:timo, da počasi zavro, pri čemur jih vedno otresamo. Eventuelno peno snemamo; pazimo, da ne razpokajo, ko so zavrele, jih poberemo ven s penovko. V sok denemo par košče-kov sladke skorjice (cimeta) in 1 in pol litra ol’-->ljenih, razrezanih sladkih hrušk, katerim smo izrezali peške; kuhamo jih previdno, dokler postanejo mehke; morejo pa ostati celi koščki. Nato stresemo zopet brusnice na hruške ter pustimo, da se 6e prav malo polagoma kuhajo, nakar jih denemo v lončene posode. S srebrno žlico pomešamo nalahko brusnice, da se napolnijo soka, pokrijemo jih z v rumu namočenim papirjem, posodo pa pokrijemo s pergamentnim papirjem ln dobro zvežemo. Mesto hrušk moremo vzeti jabolka, napravimo na isti način pa tudi same brusnice.
H(XZZ20
Kraljica kuhinje
V Budimpešti se je vršila nedavno zanimiva tekma. Tekmovalke so morale v eni uri skuhati kosilo z dvema toplima jedimh za 4 osebe.
V	komisiji so bili kuharji in gospodinje, ki sc imele dognati, kdo je skuhal v določenem času najboljše kosilo. Mlada zmagovalka je dobila zlato kolajno ter pravico, da se sme imenovati »kuhinjsko kraljico Madžarske«.
Štrajk gospodinj
Osemsto gospodinj nekega malega ameriškega provincijalnega mesta je izvojevalo sijajno zmago nad mestnimi mesarji. Gospodinje so si bile v svesti, da plačujejo meso predrago; protestirale so proti temu ponovno in na različne načine, toda niso imele nobenega uspeha. Zato so se dogovorile, da bodo štrajkale in tako so tudi storile. Vse družine v mestu so se vzdržale mesa celih pet tednov; gospodinje so kuhalo samo zelenjavo in ribe. Pokazalo se je, da so zadele pravo struno. Po petih tednih so mesarji znižali cene mesu skoro za polovico. Po sijajnem izidu tega štrajka, so se gospodinje takoj zedinile za drug štrajk — proti pekom. Brez dvoma bodo tudi tu imele lep uspeh.
Malo vrtnarstvo v Švici
Ze 1. 1926 so imeli v Švici 30.000 malih vrtov. Današnja vrtnarska zveza šteje 13.000 članov. Društva sklepajo s posamezniki in upravami mestnih zemljišč dogoletne najemninske pogodbe za neobdelana zemljišča, ki jih potem odstopajo svojim članom, da jih obdelujejo po volji. Švicarska malovrtnarska zveza si je postavila za cilj preskrbeti vsakemu švicarskemu družinskemu poglavarju vsaj dva orala zemlje.
Sadni dan švicarskih otrok
V Švici se je že pred leti udomačila lepa navada. Določenega jesenskega dne nabirajo otroci v krajih, kjer cvete sadjereja, sadje, katero potem pošljejo otrokom v kraje, kjer sadje ne uspeva. Za otroke je ta dan pravi dan veselja! Akcija je tako organizirana, da dobi vsaka sadja bogata vas v svojo oskrbo drugo vas, kjer ni sadja. Ko dobe sporočilo, koliko otrok je v dotiični vasi, se lotijo nabiranja. Učiteljstvo in občinski nastavljenci pridno pomagajo otrokom. Mladina zbere sadje, ga spravi v koše ali zaboje Ln odpravi na postajo. Železnica in vsa sredstva nudijo otrokom brezplačni transport sadja. Preteklo leto je bilo na ta način ibranega in poslanega nad 300.000 kg sadja. — Res lepa in posnemanja vredna navada. Koliko sadja se skvari tudi pri nas. Toliko ga je ponekod, da niti za prašiče ga ne nabirajo. Z druge strani pa: koliko je otrok v naši državi„ ki jim je jabolko dragocena in redka poslastica.
Gustav Strniša:
Otroku
V	naročju matere počivaš in radovedno se oziraš, brezskrbne, solnčne dneve uživaš, brbljaš, se sam s seboj prepiraš.
Kako si majhen in neznaten, kako si reven in ubog, pa je v očesih tvojih solnce, a v tvoji duši sam je Bog.
Radislav Rudau:
Kljunačev kljun
Tam daleč sredi takrat še popolnoma divje Avstralije je živela ptica, ki je bila tako strašansko križava, da so se je vsi ogibali. Kričala pa je po dnevi in po noči, tako da niso mogle v miru spati ne tiste živali, ki so si iskale hrane po svetlobi in ne tiste, ki so šle na lov po temi. Zato so bile že čisto obupane; sklicale so zborovanje in poslale pritožbo samemu dobremu božanstvu Avstri.
»Usmiljeni Avstra,« so mu dejale živali, »reši nas te strašne kričave ptice!«
Avstra si je pogladil levi brk, kajti desnega si je bril — taka je bila tedaj navada — in je premišljeval. Naposled je spregovoril:
»Storili bomo, kar bomo mogli...«
Ko so tožitelji odšli, je poklical svojega služabnika klokana in mu je naročil:
»Stopi po kričavo ptico in pripelji jo k nam.«
Služabnik klokan je poskočil — kakor zna pač pristni avstralski kenguru — in že ga ni več bilo pred očmi usmiljenega božanstva Av-stre.
Ko se je kmalu nato vrnil, je priletela ž njim tudi obtožena kričava ptica.
»Nu«, je spregovoril Avstra, ko si je pogladil levi brk, »slišali smo, da si tako kričava, da ne daš s svojim kljunom miru ne po noči ne po dnevu... S čim se moreš opravičiti?«
»Opravičiti se mi ni težko, kajti moj kljun je pač tako ustvarjen, da vedno ščebeče; a da je tako ustvarjen, je kriv tisti, ki mi ga je ustvaril ...«, je zaščebetala kričava ptica.
Usmiljeni Avstra si je po tem odgovoru hotel pogladiti še desni brk, čeprav je vedel, da ga nima — tako je bil razburjen. In kako bi tudi ne bil? Saj je bil kričavi ptici prav on sam ustvaril tak kljun.
»Mi smo vse prav naredili, kar smo naredili,« je zatulil potem Avstra, »da veš, zgaga zgaga-stal«
»Potem je itak vse v najlepšem redu!« je odvrnila kričava ptica. »Kaj bočeš še od mene?«
Tedaj se je pa usmiljeni Avstra še bolj raztogotil, zagrabil je kričavo ptico za vrat in jo vrgel skozi vrata.
»Jaz H bom že pokazal, nesramnost nesramna!« je zarentačil. »Od tega trenutka dalje bodi nestvor, tak nestvor, da boš vedno tiho, ker te bo sram opozarjati s svojim kričanjem naše poštena živa bitja!«
In kakor je dejal, se je tudi zgodilo. Kričava ptica se je spremenila v štirinogo žival, pokrito z dlako — kljun pa ji je vseeno še ostal in kričala bi bila lahko še dalje. Pa ni. Svoje spremenjene podobe jo je bilo tako sram, da se je skrila med trstičje ob vodi, kjer živi še dandanes. Imenuje se kljunaš.
Danilo Gorinšek:
Zvon v tišini
Solnce tone, mrak razpreda kakor pajek niti, tu pa tam le zlati curki — žarki so razliti.
Lahno v vetru gozd se ziblje, zdi se, kot da dremlje; iz vasi se zvon oglaša —r kdo slovo zdaj jemlje?
rrrrmnaiT
Je li dan, ki bo zatonil kmalu v večno morje, ali človek, ki potreben bil mu že odmor je?
Zvon v tišino — nož v srce je, ki pokojno moli: bolj se zvon z vasi oglaša, bolj se zvija v boli.
če ni dan, ki bo zatonil, pa mu zdaj zvonijo, morda oče, morda mati zdaj na vek zaspijo?
Zvon utihnil je na vasi, trepeta še duša: komurkoli je zvonilo — bodi lahka ruša!
Beg pred belim medvedom
Kapitan Lyon z angleškega kitolovca »Sabine« pripoveduje sledeči doživljaj z belim medvedom, ki bi se bil kmalu nesrečno končal:
»Bili smo približno tri angleške morske milje oddaljeni od južne obale Barowe ceste, ko so moji mornarji opazili na neki premikajoči se, a že močno razjedeni ledeni gori več velikih morskih psov. Ker je bilo morje popolnoma mirno in je morski tok le počasi gnal našo ladjo proti zahodu, sem svojim mornarjem dovolil, da smejo pod vodstvom drugega krmarja odveslati do ledene gore in uloviti nekaj teh živali. S seboj niso vzeli nobenega orožja, samo dva težka lesena kola, s katerima so hoteli morske pse napasti in jih pobiti.
Stal sem na krovu in gledal oddaljevanje njihovega čolna. Do ledene gore Je bilo vse v redu. Pristali pa niso. Morski psi so nenadoma poskakali v vodo in čoln se je obrnil ter z veliko brzino hitel nazaj proti ladji. Za čolnom sem zagledal v vodi nekaj belega.
Vzel sem svoj daljnogled in pogledal, bil je beli medved!
Pričela se je obupna dirka. Mornarji so veslali kakor za stavo. Se nikoli jih nisem videl tako veslati. Za njimi pa je hitel medved.
Morda je bil jezen, ker so mu pregnali morske pse, katere je hotel napasti, morda je pa bil tudi lačen.
Na vse načine se je trudil, da bi dohitel čoln. Plaval je izvrstno, poganjal se je v velikih skokih po vodi in se bolj in bolj bližal zasledovanim. Ves prizor je bil zabaven, a nevaren. Če bi čoln dohitel in ga prevrnil, gotovo nikoli več ne bi videli onih pet mornarjev na našem krovu.
Streljati nismo mogli, ker smo se bali, da bi zadeli svoje lastne ljudi.
Dirka Je bila usmerjena naravnost proti naši ladji. Ko so bili oddaljeni le še kakšnih štirideset metrov od ladje, se je živali posrečilo, da se je po silnem zaletu oprijela s prvima tacama zadnje čolnove konice. Mornarji so veslali obupno, z njihovih obrazov je odsevala vsa notranja groza in bojazen, toda vse to ni prav nič pomagalo, kajti žival se je krčevito držala čolna in se pustila vleči naprej.
Zaklicali smo krmarju, naj čoln okrene. Trajalo je precej dolgo, preden je razumel kaj hočemo, ko pa se je čoln le krenil v drugo smer, so hkrati počile vse naše puške. Medved je omahnil in — bil je mrtev. Bil je izredno velika žival, dolga več ko osem čevljev; to smo ugotovili, ko smo ga potegnili na krov
Pozneje smo se Se večkrat smejali na račun dirke naših mornarjev, kajti tako pridno niso veslali še nikoli v vsem svojem življenju kakor tedaj, ko je za njimi plaval ogromni beli medved.«
Ivan Albrecht:
Okameneli ribič
(Narodna.)
Njega dni je živel ribič, ki mu nikakor ni bilo dovolj tega, kar si je lahko prislužil s poštenim delom. Naj je ujel še toliko rib in jih še tako dobro prodal, mu je vendar bilo le še vselej premalo izkupička. Nazadnje ga Je denar tako premotil in premamil, da Je začel pod ribe na tehtnico skrivaj pokladati kamenje. Tako je grdo opeharil marsikakega kupca.
Zgodi se pa, da pride k njemu kupovat ribe siromašno oblečena ženska. Z drhtečim glasom mu pripoveduje svojo revo. Edino hčerko ima in še ta Jo bo kmalu zapustila. Leto in dan je že bolna in vse kaže, da jo bo zdaj in zdaj ugrabila smrt. Jesti ne more ničesar več. Zdaj si je zaželela rib. Seveda ji mati hoče izpolniti željo, najsi tudi težko. Zadnji bore denar, ki ga je trdo prislužila ln takorekoč pristradala, bo zdaj dala za ribe.
»Zato vas tudi prosim,« roti ribiča uboga žena, »dajte ml dobro blago, ne bodite pretrdi v ceni in glejte, da boste pošteno tehtali!«
»Le brez skrbi,« se šopiri ribič, »pri meni je vedno vse dobro, pošteno ln cffialc
Potlej začne tehtati in seveda spet vrže kamen pod ribo. Stara reva, ki je že zaradi svojega siromaštva morala biti bolj pazljiva in j)revidna, to opazi ter opomni ribiča:
»Stehtajte še enkrat, prosim. Cisto se ml zdi, da vam Je pod ribo zdrknil nekšen kamen na tehtnico.«
»Ali se vam blede?« se razjezi ribič. »Pri tej priči naj okamenim, če nisem pošteno tehtal!«
Komaj Izreče, glej, ribič otrpne! Kar zdaj stoji pred zaprepaščeno žensko, ni več tisti človek, ki se je še pravkar rotil na svojo poštenost, ampak zgolj kamenita soha.
Kadarkoli spet ozeleni vrba, ki se je posušila od solz, kolikor jih je prejokala uboga mati ob smrti svoje edinke, bo konec ribičeve kazni. Okameneli ribič bo spet oživel in bo imel dovolj prilike, da poravna storjene krivice. Ali, ljubi moji, kdo naj bi vedel, kako dolgo Je še dotlej!
Uganka
Ena samč je, ki teče pod njim,
mnogo pa teče jih g6ri...
Kaj je ta čudež in kaj je pod njim?
Malo premišljaj, pa mi odgovori!
Rešitev prejšnje uganke: lasje. Pravilnih rešitev smo prejeli 19. Nagrado Je žreb določil: Nadi Ferličevi, učenki IV. razreda osnovne šole v Novem mestu-Kandljl. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24 do srede, dne 30. t. m. opoldne.
“Radio
Ljubljana, nedelja, 27. septembra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.90 Humek: Spravljanje sadja. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dinevne vesti, plošče. 15.30 Gdič. Lebarjeva: Dekliška ura. 16.00 Pevski kvartet »Glasbene Matice« (gg. Pelan, Završan ml., Završan st. in Skalar). 17.15 Anton Medved: »Duše v vicah« (Ljudski oder). 20.00 Duetmi večer, gdč. Udovič in g. Ivelja, član narodnega gledališča. 20.45 Koncert Radio kvarteta (gg. proi. Jeraj, Bravničar, Feržnik, Eržen). 21.45 Dnevne vesti, čas. 22.00 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, nedelja, 27. septembra. 9.00 Pravoslavno bogoslužje. 11.00 Plošče. 11.45 Ciganska glasba. 12.30 Radio orkester. 13.30 Kino-poro-čila. 13.35 O delavski naobrazbi. 13.00 Medicinsko predavanje. 17.00 Pesmi ob spremljanju kitare. 18.00 Narodne pesmi. 20.00 Ksilofon, koncert. 21.00 Violinski koncert. 22.00 Vokalni koncert. 22.30 Radio orkester.
Zagreb, nedelja, 27. septembra. 11.30 Nabožna glasba na plošče. 12.30 Kuhinja. 17.00 Ciganska glasba. 20.15 Kultune in društvene vesti. 20.30 Koncertni večer. 21.50 Poročila Ln vreme. 22.00 Lahka glasba.
Praga, nedelja, 27. septembra. 7.00 Prenos iz Karlovih Varov. 8.30 Plošče. 9.00 Brno. 13.05 Plošče. 16.00 Prenos iz Pardubic. 17.30 Plošče
19.00 Brno. 19.56 Uvod k koncertu v Smetanov' dvorani.
Ljubljana, ponedeljek, 28. septembra. 11.80 Mladinska akademija v proslavo 100 letnice Levstikovega rojstva: a) Uvodna beseda, b) Recitiranje Levstikovih mladinskih pesimi (gdč. Anta Kovačič), c) Petje otroškega zbora. (Levstikove pesmi). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Ca«, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Prot. Fr. Pengov: Beljakovine v rastlinski tovarni. 20.00 Koncert pevskega zbora »Gorenjci« iz Kamnika s sodelovanjem operne pevke ge.
I.	Ribičeve. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, ponedeljek, 28. sepetmbra. 9.00 Zborovanje »Poljedelske zveze. 12.45 Radio orkester. 13.35 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Harmonika. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Lahka glasba.
20.00 Narodne pesmi. 20.30 Komorna glasba.
21.00 Komedija. 21.80 Poročila. 21.50 Večerni koncert.
Zagreb, ponedeljek, 28. septembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.80 Novice. 17.00 Zvočni iilm. 18.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Fragmenti ia opere »Morana«. 21.50 Dnevna in vremenska poročila. 22.00 Sprehod po Evropi.
Vinko Bitenc:
Vitez Cyklamen
Pred mnogimi stoletji je bil grad Kamen prebivališče hrabrega viteza TJbalda Kamenskega. Njegov grad se je dvigal nad strmimi pečinami, ob katerih se je plazila počasi ln skrivnostno globoka reka. Za gradom pa so se razprostirala obsežna zemljišča in velikanski bukovi gozdovi, vse last bogatega graščaka Kamenskega. Njegova žena Leonora Je umrla, ko se mu Je rodil prvi sin. Ta Je pri krstu dobil Ime Cyklamen. Po smrti svoje žene se je vitez Kamenski z vso ljubeznijo navezal na svojega sinčka, ki se je razvil v krasnega dečka.
Jesen je prihajala v deželo. Listi na drevesih so začeli polagoma rumeneti; tiho so padali na vlažna gozdna tla. Ptice so se v trumah selile v južne kraje.
Mladi vitez Cyklamen je zelo ljubil gozd. Po viteških turnirjih, ki sta se jih vsako leto udeležila z očetom, Je najrajši zahajal med svoja ljubljena drevesa. Nobena pot, nobena steza mu ni bila neznana. Sprehajal se je med stoletnimi bukvami in hrasti in je sanjaril o slavi, ki ga še čaka na polju junaških viteških Iger.
Nekega jesenskega dne je vitez Cyklamen spet hodil po gozdu. ZaSel je bil že tako daleč v goščavo, da ni mogel najti smeri, v kateri je ležal njegov rojstni grad Kamen. V vrhu visokega gabra je zažvižgal sokol. Vitez Cyklamen se je razveselil, pogledal Je kvišku.
»Oj, sokol, tl vidiš z višine daleč naokrog. Povej mi, kje leži moj dom?«
Sokol ni odgovoril, ker bržčas ni razumel malega viteza, nego je vnovič zažvižgal. Ta žvižg je zvenel v gluhi gozdni tišini kakor opomin. Vitez Cyklamen se Je žalostno oziral naokrog In ni vedel, kam naj se obrne. Žvižg Sokola Je bilo Bližati samo še iz daljave. Kaj Je hotel mladi vitez Cyklamen? Tolažil se Je, da do noči že najde Izhod na pravo pot proti domu. V teh
mislih je stopal po gozdu naprej. Ozrl se je in zagledal na deblu bukve žolno, ki Je s svojim dletastim kljunom dolbla med lubjem drevesa. Vitez Cyklamen se je ustavil in pobaral: »Draga žolnlca, povej ml, kam se pride po tej poti?« Kar prestrašila se je žolna nenadnega
človeškega glasu ln je nehala potrkavati. Vendar ni odletela, nego Je prijazno povpraševala: »Bog te obvaruj, dečko; kam pa sl namenjen?«
»Zgrešil sem pot, ki pelje do mojega doma. Ali veš, kje leži grad Kamen?«
In žolna je odgovorila.
»Vem, vem. Ampak danes ne prideš več do doma, prehitela te bo noč; že se je pričelo mračltl.«
»Kaj pa naj storim?« Je vprašal vitez Cykla-men, ki ga Je obšla bojazen ob misli, da bi moral prebiti noč sredi gozda.
»Nedaleč od tu,« Je razlagala žolna, »prebiva v napol podrtem gradu razbojniški plemič Ma-lefaclus. Zvedela sem, da ga nocoj ne bo doma, ker se je bil odpravil na svoj razbojniški pohod. Zato boš lahko tam prenočil. Toda pazi, da ne srečaš Malefaclusat Gotovo bi te krvoločnež umoril! Da boš videl pot pred seboj, tl dam veščo, ki ti bo svetila.« In žolna je vtaknila kljun med lublje drevesa ln privlekla na dan veliko veščo. Mahoma Je postalo svetlo vsenaokrog. Vitez Cyklamen je vzel veščo, se zahvalil prijazni žolni ln se odpravil potolažen proti razbojniškemu gradu. Kmalu je zagledal med drevjem luči. Kaj pa, če se Je razbojniški Malefacius že vrnil? Je zaskrbelo malega viteza. Vedel je, da je plemič Malefacius zagrizen sovražnik njegovega očeta. Vitez Cyklamen sl ni upal naprej; pod košato bukev Je nagrabil listja, veščo je položil na vejo, se vlegel in kmalu zaspal. — Ko se Je prebudil, so skozi gosto vejevje kukali svetli solnčnl žarki. Vitez Cykla-men Je skočil pokonci, začudeno se je oziral naokoli. Spomnil se Je svojega položaja, pomel sl je oči ln se počasi odpravil po poti nazaj. Kaj sl misli oče, ko ga vso noč ni bilo domov? Zdajci je vitez Cyklamen zaslišal peket konjskih kopit.
»Ootovo Je poslal oče služabnike, da me poiščejo«, Je veselo vzkliknil vitez ln hitel v smer, odkoder Je prihajalo peketanje od konja. In ni se motil; pred seboj Je zagledal nenadoma na konju svojega zvestega oprodo.
»Blagorodje, vso noč vas že iščemo, hvala Bogu, da ste zdravi.« S temi besedami je oproda skočil s konja, zgrabil radostno viteza z
obema rokama in ga posadil na konja. V hitrem diru sta odjezdila skozi gozd proti gradu.
Ko sta tako nekaj časa jezdila, se je pojavil pred njima, kakor bi bil zrastel iz tal, oborožen jezdec. Mrko je gledal, v roki Je vihtel dolgo sulico, preko rame pa mu je visel lok in puščice. Bil je razbojniški plemič Malefacius, ki se je pravkar vračal s svojimi pajdaši proti domu.
Vitezov oproda Je spoznal opasen položaj. Vzpodbodel Je konja ln ta se je spustil v naj-hitrejšl dir. Toda razbojnik Malefacius Je spoznal sina svojega nasprotnika. V divjem veselju je zaklical:
»Napočil Je trenotek maičevanja!«
In že Je napel lok. Strupena puščica je zažvižgala po zraku. Vitez Cyklamen je od bolesti kriknil. Puščica se mu je zasadila naravnost pod srce. Zloben smeh Je odmeval po gozdu; razbojniška tolpa se je oddaljevala. Samo topot konj je bilo še slišati.
Vitez Cyklamen Je zdrknil s sedla ln nepremično obležal na tleh. Puščica mu je molela iz telesa, iz rane pod srcem pa je curljala rdeča kri. Od groze ves iz sebe, je oproda razjahal konja in ga pognal po poti naprej. Nato se Je sklonil k ranjenemu dečku, ga vzel v naročje ln se napotil s težkim bremenom proti Kamnu.
Ves prepaden je na grajskem dvorišču sprejel oče svojega ranjenega sinčka v naročje. Vitez Cyklamen je odprl oči, pogledal očeta, nato pa je Izdihnil. In iz tega poslednjega izdiha se je stvoril snežnobel golobček ln je odletel proti nebu.
Kamorkoli je kanila kri, ki je curljala iz rane ranjenega viteza, ko ga Je nosil v naročju njegov oproda, Je takoj pognala iz zemlje škrlatno-rdeča cvetlica z navzgor zavihanimi lističi. Cvet je bil podoben ostrogam, ki Jih je nosil mali vitez na nogi.
Se dandanes raste po bukovih gozdovih cvetica z opojnim vonjem ln se Imenuje v spomin na nesrečnega viteza — Cyklamen.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 45/35.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. septembra do 14. septembra 1931.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
S.	br. 4948 z dne 21. marca 1930.
S ras	Ostali I	Na novo 1 oboleli I	► 2 M O	Umrli 1	5.3 <D 11 • l o ►
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice	7	i	4	—	4
Celje . ^ • • » • . »	1	—	—	—	1
Črnomelj • • • • « i	—	i	—	—	1
Dolnja Lendava , . .	2	i	1	—	2
Gornjigrad . . • . ,	3	—	—	—	3
Kranj ......	8	i	1	—	3
Konjice , , , , , ,	1	3	—	—	4
Krško	3	—	—	—	3
Litija > • « a < « •	—	1	—	—	1
Logatec .».*.»	5	—	—	—	6
Ljubljana (srez' . . .	4	1	—	—	6
Ljubljana (mesto). . .	6	—	—	—	6
Ljutomer ..••!>	4	—	—	—	4
Novo mesto . , > • «	1	1	—	—	2
Prevalje ..•••■	—	3	—	—	3
Slovenjgradec ....	1	—	—	—	1
Šmarje pri JelSah . .	1	—	—	—	1
Skupaj . | 42 Griža. — Dysent		13 eria.	6		49
Brežice . . , , , ,	1			1			—
Črnomelj	—	9	3	1	6
Dolnja Lendava , , »	13	2	3	2	10
Kamnik , . . « ■ •	1	—	—	—	1
Kočevje ....•»	8	—		2	6
Krško .... i ( i	1	—	1	—	—
Ljubljana (srez)’ , ■ .	1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) • .	1	1	1	—	1
Metlika			—	2	—	—	2
Murska Sobota, , , ,	1	—	—	—	1
Novo mesto . * * • »	2	1	—	1	2
Prevalje . , « , , ,	6	—	2	—	4
Ptuj■ . . | ■ l ■ >	1	2	1	—	2
Radovljica , • • .	1	—	1	—	—
Skupaj . | 37 | 17 Škrlatinka. — Scarlatin			13 a.	6	25
Brežice ..■•§§	4	1	3			2
Celje • • . • ■ a •	1	1	—	—	2
Celje (mesto) . > , ,	3	—	2	—	1
Črnomelj . . . . > >	—	4	—	—	4
Dolnja Lendava , . .	—	1	—	—	1
Kamnik	3	—	—	—	3
Kranj .,•••••	3	—	2	—	1
Kočevje	1	—	—	—	1
Krško	1	—	1	—	—
Litija	3	—	2	—	1
Logatec • • . » » •	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) . , .	6	2	—	—	8
Ljubljana (mesto). . .	7	5	—	—	12
Ljutomer ...»	1	2	1	—	2
Maribor desni breg , ,	2	—	—	—	2
Mari bot levi breg . , ,	1	—	1	—	—
Maribor (mesto) , ■ >	1	—	—	—	1
Murska Sobota. . , ,	1	—	—	—	1
Prevalje ..••••	—	1	—	—	1
Radovljica		19	1	1	—	19
Skupaj	58	>-* 00	13	-	63
Davica. — Diphteria et Croup.					
* Brežice . . , a , .	5	—.	3	i	1
Celje	2	4	2	—	4
Celje (mesto) « ■ ■ ,	2	—	2	—	—
Gornjigrad . . « ■ ,	—	1	—	—	1
Kamnik .»•••»	—	1	—	1	—
Kranj	4	1	—	—	5
Kočevje , • i • i •	1	—	—	—	1
Konjice •••••■	1	—	1	—	—
K rško .•<■•••	3	1	3	—	1
	—	1	—	—	1
Litija *•»••«»	17	—	1	—	16
Logatec			4	1	2	—	3
Ljubljana (srez) . . ,	10	6	—	—	16
Ljubljana (mesto) . .	9	—	1	—	8
Maribor desni breg . »	6	6	—	—	10
Maribor levi breg . . .	9	3	1	—	11
Maribor (mesto) , * •	4	2	2	—	4
Murski Sobota . • • »	5	2	2	—	5
Novo mesto ....	6	2	—	—	8
Prevalje ..••••	4	—	—	—	4
Ptuj ..,«*•	—	2	1	—	1
Radovljica . . . • »	1	2	—	—	3
Šmarje pri JelSah . . .	11	2	6	—	7
Skupaj	|l03	| 36	127	2	110
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalia epidemica.					
Črnomelj ......	1 _	1	1	—	—
Šmarje pri Jelšah . . .	1 1		—	—	1
Skupaj	1 1	1	i	—	1
Dušljivi kašelj.	— Pertussig.				
Ptuj . . , . .	15	8	4	1	I 18
- Ptuj (mesto) -4 .. . . . .	3.	•sr.	2		I i;
Skupaj	18	8	6	1	1 19
Srez	Ostali 1	Na novo oboleli	Ozdraveli'	"C	Ostanejo v oskrbi
Šen. — Erysipelas.					
Kranj	i	1					2
Kočevje	i	—	—	—	1
Logatec	i	—			—	1
Ljubljana (mesto) , ,	i	2	—	—	3
Maribor desni breg . .	i	1	1	—	1
Maribor levi breg . ,	i	—	—	—	1
Maribor (mesto) . , »	*■_	1	—	—	1
Novo mesto . . , % ,	i	1			—	2
Prevalje ....«,	i	—	—	—	1
Ptu)			—	1			—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	i	—	—	—	1
Skupai	9	7	1	—	15
Krčevita odrevenelost.		— Tetanus.			
Kranj				1			—	1
Ljubljana (srez) . . .	1	—			—	1
Radovljica		1	—	1	-	—
Skupaj	2	1	1	—	2
Koze. — Variola vera.					
Maribor desni breg	1	—	1	-	
Skupaj	1	-	1		
'ltročniška vročica —Sepsis puerperalis					
Novo mesto		-	2	-	-	2
Skupaj	—	2			-	2
Ljubljana, dne 19. septembra 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1000—5/31—1.	2696
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Peršina Aleša, odvetnika v Ljubljani, sodnim tolmačem za češki in nemški jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 19. septembra 1931.
Nc. VI. 972/31—4.	2693
Amortizacija.
Na prošnjo Šonaja Martina, kapetana II. ki. v Vršcu, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih varnostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se rjih imejitelj poziva, da uveljavi v teku šestih mesecih od dneva, ko se objavi ta oklic v Službenih olffavah, svoje pravice; sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru št. 3277 na ime Sonaja Martin v vrednosti 87.157 Din 60 p.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 17. septembra 1931,
*
2669
k na-
E 326/31—17
Dražbeni oklic in poziv povedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Ljudske posojilnice r. z. z n. z. v Celju, ki jo zastopa dr. Anton Ogrizek, odv. v Celju, bo dne 30. oktobra 1931 ob devetih v Zg. Ložnici pri Žalcu na podlagi s tem odobrenih dražbenih pogojev dražba nepremičnin, vi. štev. 742 in 798 k. o. Žalec.
Dražba se bo vršila v sledečih skupinah.
I.	skupina (opekarna):
obstoječa: a) iz parcel vi. št. 742 k. o. Žalec štev. 260/1, 269/3, 260/3, 259/2 ocenjenih na Din 32.521-—;
b)	iz na istih se nahajajočih opekarni-ških poslopij (poljske peči, 4\it s stelažami, 13 streh za sušenje opeke, svinjskega hleva, gospodarskega poslopja in železnega vodnjaka);
ocenjenih na Din 87.985--~;	\
c) hiše štev. 32 na pare. 273;
ocenjena na Din 13.500;
d) iz parcel štev. 256, 257 in 258/1 od vi. štev. 798 k. o. Žalec
ocenjenih na Din 1.144'44;
e) iz na parceli štev. 258/1 se nahajajočih opekarniških zgradb (opekarne, strojniškega poslopja, 4 ut s stelažartii, ute z elektromotorjem, elektrovodom in-žično ograjo)
ocenjenih na Din 304.878-\
f) pritiklin (obstoječih iz parnega stroja z lokomobilo, stiskalnico za zidake, in strešnike, 1 podležje, 1 stroja za strešnike, 1 stroja za zidake, stroja za mešanje-jn stiskanje gline, 1 dvigala, industrijskega tipa z vozički in raznih opekarniških priprav in orodja);	-‘	*
ocenjenih na Din 226.150-—.
Skupna cenilna vrednost I. skupine znaša 779.478 Din.
Vadij: 77.947-80 Din.
Najmanjši ponudek: 451.925 Din.
II. skupina:
obstoječa iz: a) zemljiških parcel štev. 513, 511, 514, 526, 527, 531, 530/2, 525/1, 537/1, 537/2, 537/3, 512, 515, 528, 323/1, 190/2, 31/3, 137 od vi. št. 742 k. o. Žalec ocenjenih na Din 198.820-75;
b) gozdne parcele štev. 126/1 od vi. štev. 798 k. o. Žalec
ocenjene na Din 1.286-—;
c) iz hiše št. 22 ocenjene na 75.000 Din;
d) iz gospodarskih poslopij, hmeljske sušilnice, svinjaka, hlevov, kozolca, sodovi-čarske delavnice, ocenjenih na 281.608-80 Din;
e) pritiklia (2 konjev, 1 krave, 1 elektromotorja, mlatilnica, slamoreznica, 9600 hmelovk, raznega gospodarskega in poljedelskega orodja),
ocenjenih na Din 42.107.
Skupna cenilna vrednost II. skupine znaša Din 598.822-55.
Vadij: 59.882-25 Din.
Najmanjši ponudek: 339.900 Din 23 p.
III. skupina:
obstoječa iz ■».emljiških parcel štev. 298, 979/4 in 979/28 od vi. štev. 742 k. o. Žalec z vilo in vodnjakom ocenjenih na 195.320 Din.
Vadij: 19.532 Din.
Najmanjši ponudek: 98.280 Din
IV. skupina:
obstoječa iz zemljiških parcel štev. 378/1 in 378/2 in iz v katastralni občini ležečih zemlj. parcel št. 1455/97, 1455/99, 1455/142 vi. št. 742 k. o. Žalec ocenjenih na 17.502 Din.
Vadij: 1750'20 Din.
Najmanjši ponudek: 11.668 Din.
V. skupina:
obstoječa iz a) vinogradne pare. št. 1721 in vrtne parcele št. 1740 vi. št. 742 k. o. Žalec
ocenjena na 5107 Din;
b) iz kleti ocenjene na 6000 Din;
c) h pritiklin (1 kadi, 1 brente, 1 lakon-ce, 1 soda za galico, 2 motik) cenjenih na 48 Din.
Skupna cenilna vrednost 11.155 Din. Vadij: 111550 Din.
Najmanjši ponudek: 6436 Din 70 p.
VI. skupina:
obstoječa iz v k. o. Železno ležečih gozdnih parcel št. 39/86 in 39/87 vi. štev. 472 k. o. Žalec, ocenjenih na 7659 Din.
Vadij: 765’90 Din.
Najmanjši ponudek: 5106 Din.
VII. skupina:
obstoječa iz v k. o. Gotovlje ležečih gozdnih parcel štev. 983 in 984 od vi. št. 472 k.
o.	Žalec, ocenjenih na 14.696 Din.
Vadij: 1469 Din 60 p.
Najmanjši ponudek: 9.797 Din 40 p. Najprvo se bo vršila dražba po skupinah v gori navedenem vrstnem redu. Konečno se bo dražbalo celo posestvo skupaj, čigar cenilna vrednost je 1,624.632 Din 55 p. Vadij: 162.463'25 Din.
Najmanjši ponudek 923.133-33 Din, odnosno skupna vsota vseh najvišjih ponud-kov za posamezne skupine.
Ako ne bi bilo ponudnikov za celoto, se bodo pa domaknile posamezne skupine najvišjim ponudnikom za posamezne skupine.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 17. septembra 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
1036. Sedež: Konjice.
Dan vpisa: 17. septembra 1931.
Besedilo: Dobnik Hinko.
Obratni predmet: trgovina s sadjem. Imetnik: Dobnik Hinko, trgovec v Konjicah.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 17. septembra 1931.
Firm 474/31 — Rg. A. III. 133/1.
*
1037. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. septembra 1931;
Besedilo: Poslovni zavod, dd. v Ljubljani. Obratni predmet: Trgovinsko podjetje s komisijonarsko-agenturskimi uvoznimi in izvoznimi posli in posredovanje poslov vseh vrst.
Oblika družbe: Delniška družba. Ustanovitev družbe in pravila dovolila kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani z odlokom VIII No 4742/2 z dne 5. septembra 1931.Ustanovni občni zbor se je vršil dne 7. septembra 1931.
Trajanje družbe neomejeno.
Delniška glavnica Din 100.000*—, razdeljena na 1000 delnic po Din 100’—, ki se glasijo na imetnika in so v celoti in v gotovini vplačane.	•	r
Družbeno tvrdko podpisujeta 2 upravna odbornika ali en odbornik in en prokuiist, tako da se podpišeta pod pisano ali odtisnjeno besedilo tvrdke. Prokurist se podpisuje s pristavkom per procura (p.p.).
Upravni odbor obstoji iz treh do petih članov.
Člani upravnega odbora so:
Dimitrije Lj. Pavlovič, advokat v Beogradu,
dr. Albin Kandare, advokat v Ljubljani,
ga. Margarita D. Pavlovič, advokatova soproga v Beogradu,
Bogoljub Jovanovič, advokat v Beogradu.
Objave družbe izdaja upravni odbor in jih objavlja v Službenih novinah v Beogradu in v Službenem listu Dravske banovine v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani
dne 19. septembra 1931.
Firm. 843/31 — Rg B III 72/1.
Vpisale so se lzpremem be In dodatki pri nastopnih firmah:
1038. Sedež: Celje, Pred grofijo št. 9.
Dan vpisa: 9. septembra 1931.
Besedilo: Avtomotor, delavniea in garaža,
Šulgaj & šolnian.
Besedilo firme se odslej glasi: »Avtomotor«, delavnica in garaža, V. Šulgaj, Celje.
Izstopil je javni družabnik Šolman Franc.
Besedilo firme podpisuje odslej imetnik firme Šulgaj Vilko sam.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. septembra 1931.
Firm. 461/31 — Rg A III 69/3.
*
1039. Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vipisa: 3. septembra 1931.
Besedilo: Tovarna dežnikov d. d., Dolnja
Lendava.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 20. novembra 1930, odobrenim po kr. banski upravi Dravske banovine z odlokom z dne 23. februarja 1931 pod VIII No. 1061/1, se je zvišala delniška glavnica in znaša sedaj 1,000.000 Din, razdeljena na
10.000 komadov polno plačanih, na ime se glasečih dvojnih delnic v nominalni vrednosti 100-— Din.
Izpremenili so se po sklepu izrednega občnega zbora z dne 11. aprila 1931 §§ 6, 7 in 8 družbenih pravil.
Ta izprememba je odobrena po kr. banski upravi Dravske banovine z odlokom z dne 18. julija 1931, Br. VIII No. 1061/3. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 3. septembra 1931.
Firm. 770/31 — Rg B II 9/13.
*
1040. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. septembra 1931.
Besedilo: »Jugopromet«, prevažanje z avtomobili, družba z o. i.
Glasom izpremenibe družabne pogodbe z dne 12. septembra 1931, redno število 157, prist. vpis. štev. 1560, se je zvišala osnovna glavnica od 10.000 Din za 240.000 Din na
250.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini 250.000 Din.
Izpremenili sta se točki »Petič« in »Sedmič« družabne pogodbe z dne 8. februarja 1930.
Točka »Sedmič« se sedaj glasi: »Sedmič«: Družba ima dva ali več poslovodij. — V družabni pogodbi z dne 8. februarja 1930, posl. štev. 8491, postavljena poslovodji Lajovic Milivoj Emil in Lajovic Mira ostaneta še nadalje. — Njun odpoklic je dopusten le iz tehtnih razlogov, zlasti iz onih, ki jih navaja člen 125 trg. zak. — Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno.
—	Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana ali s štampiljo odtisnjena, se podpisuje na ta način, da postavi vsak poslovodja samostojno svoj lastnoročni znak pod besedilo tvrdke.«
Izbriše se poslovodja Wiesbauer IvaD vsled odpoklica.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. septembra 1931.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so seizpremembe In dodatki pri nastopnih zadrugah:
1041. Sedež: Hraše.
Dan vpisa: 12. avgusta 1931.
Besedilo: Sirarska zadruga v Hrašah, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Prešern Alojz, vpiše pa član načelstva Šumi Janko, posestnik v Lescah št. 6.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 1. avgusta 1931.
Firm. 712/31 — Zadr. VIII 1/11.
.. .... *
1042. Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 12. avgusta 1931.
Besedilo: Slamnikarska in klobnčarska
zadruga v Mengšu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 14. junija 1931 so se izpremenila zadružna pravila v §§ 2 In 40.
Zadruga ima namen, pospeševati odslej tudi pletarstvo.
]>eželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 8. avgusta 1931.
Firm. 736 — Zadr. IV 131/49.
*
1043.	Sedež: Murška Sobota.
Dan vpisa: 10. septembra 1931.
Besedilo: Prekmurska posojilnica v Mur-iki Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila v J 18. in 44. Načelstvo obstoji odslej iz 5
o	7 zadružnikov.
Vpiše se novoizvljeni član načelstva Sti-van Ernst, trgovec v Gederovcih.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 10. septembra 1931.
(Firm. 791/31 — Zadr. II 83/27)
1044. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 27. avgusta 1931.
Besedilo: Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Do-ztal Pavel, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva dr. Mrgole Matko, zdravnik v Ptuju.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 13 in 41. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in z njega petkratnim zneskom.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 27. avgusta 1931.
Firm. 757/31 — Zadr. II. 6/16.
*
1045. Sedež: Rogatec.
Dan vpisa: 9. septembra 1931.
Besedilo: Seljačka zadruga v Rogatcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izstapili so iz načelstva: Brezinšek Adal-bert, posestnik v Novem Taboru štev. 1, Govedič Stjepan, Tepež Konrad, Stuhme Stjepan in Majerič Josip.
Vstopili so v načelstvo:
Ivič Josip, bilježnik, Hum ob Sotli kot načelnik,
Mikša Franjo, posestnik, Poredje št. 34, Barič Stjepan, posestnik, Orešje st. 44, Završki Ljudevit, posestnik, Druškovec gora št. 2, in Brezinščak Adalbert, posestnik Vrbinš-nice št. 21.
Zaznamuje se tudi, da je dosedanji član načelstva Kanič Franjo izvoljen za podna-čelnika.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. sepetmbra 1931.
Firm. 462/31 — Zadr. III. 54/12.
*
1046. Sedež: Sv. Ana na Krembergu.
Dan vpisa: 3. septembra 1931.
Besedilo: Kmetska posojilnica pri Sv.
Ani na Krembergu, registrovana zadruga
i	neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Senekovič Alojz, zasebnik pri Sv. Ani v Slov. gor., vpiše pa novoizvoljeni Senekovič Viktor, posestnik na Ščavnici.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 3. septembra 1931.
(Firm. 766/31 — Zadr. I. 127/22)
*
1047. Sedež: Šmaren.
Dan vpisa: 31. julija 1931.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Šmarci, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Repanšek Gregor, vpiše pa član načelstva Rode Viktor, posestnik v Šmarci št. 35.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. julija 1931.
(Firm. 004 — Zadr. III. 227/56)
1048. Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 9. septembra 1931.
Besedilo: Bikorcjska zadruga v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zav.
Po sklepu občnega zbora z dne 2. avgusta se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: dosedanji člani načelstva. Likvidacijska firma: Bikorejska zadruga v Trbovljah registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. septembra 1931.
Firm. 460/31 — Zadr. II 172/10.
*
1049. Sedež: Zagorje oh Savi.
Dan vpisa: 12. avgusta 1931.
Besedilo: Ljudska gospodarska zadruga
v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Klembas Alojzij, vpiše pa član načelstva Hrastelj Jakob, radar v Zagorju-Toplice 145.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 10. avgusta 1931.
Firm. 618 — Zadr. IV 282/56.
*
1050. Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 12. avgusta 1931.
Besedilo: Splošna delfska gospodarska zadruga »Delavski dom« registrovana zadruga z omejeno zavezo v Zagorju.
Izbrišejo se člani načelstva Regancin Rudolf, Volaj Franc in Rus Hinko, vpišejo pa še člani načelstva: Tomažič Franc, rudar v Toplicah 137, Ule Anton, blagajnik v Zagorju 45, in Žibret Rudolf, rudar v Zagorju štev. 65.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 8. avgusta 1931.
Firm. 739 — Zadr. VII 218/13.
Konkurzni razglasi
Sa 23/31—43.	2690
1051.	Potrdilo poravnave.
Med dolžnikom Moravec Josipom, trgovcem z gumijevimi predmeti v Mariboru, Cankarjeva ul. št. 1, registrovanim pod firmo Jos. Moravec v Mariboru, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 3. septembra 1931. sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila (§ 30.), 50% kvoto, plačljivo v
6	enakih trimesečnih obrokih, od kojih zapade prvi obrok v plačiilo tri mesece po sprejetju poravnave.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. septembra 1931.
Sa 25/31—57.
*
2691
1052.	Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Feldin Mirkom, trgovcem v Mariboru, Grajski trg št. 1, registrovanim pod firmo M. Feldin, Maribor, in
njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 10. septembra 1931. sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila (§ 30.), 40% kvoto plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih, od kojih zapade prvi obrok v plačilo 2 meseca po sprejetju poravnave.
K tej poravnavi je pristopila kot poro-kinja in plačnica dolžnikova soproga Feldin Marija v Mariboru, Grajski trg 1. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. septembra 1931.
•g.
Sa 18/31—10	2682
Konec poravnalnega 1053. postopanja.
Poravnalno postopanje dolžnika Brumen Martina, trgovca v Beltincih, je končano. Okrožno sodišče y Mariboru, odd. III., dne 17. septembra 1931.
Sa 22/31—74.	2692
1054. Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Meyer Karola Teodora, v Mariboru, Gosposka ul. je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. septembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
2694
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 22. septembra 1931.
Aktiva.
Dinarjev
Motal tift
podloga . . 1.992,663.960-38 (—25,004.19342) Devize, ki niso v podlogi . .	118.652.360-90	<-f28,160.637-26)
Kovani novcev nikiu ....	32,848.105-25	(+	72.902-44)
Demonetizirano srebro . . .	33,907.917-66
Posojila . . . 1,700,018.974-43 (+ 8,726.432-69) Vrednostni papirji ....	27,420.000-—
Prejšnji predujmi državi . 1.824,445.861"31 (-j-	26.549*60)
Začasni pred-
ujmi gl. drž. blagajni . .
Vrednosti re-zervn. fonda
Vrednosti ostalih fondov .
Nepremičnine .
Razna aktiva .
470,000.000-—
91,448.666-66 (+	674.608-95)
4,180 817-73 142,142.187-66 (-4- 1,443.276-32) 37,728.976-11 (+	377.817-34)
-64,311.000--) -47,642.097-13) 702/421.447-96 (-f 27,751.682-56)
6.475.457.817-98 Pftsivft
Kapital ....	180,000.000-—
Rezervni fond .	99,401.633"88
Ostali fondi . .	4,260.410-03
Novčanice v obtoku .... 4.890,742.025 - (
Obveze na pokaz 510,733.194-34 (
Obveze z rokom	702,421.447-96	(•
Razna pasiva .	81,899.106"77	(-- 3,284.250*30)
6.475.457.817-98
Obtok in obveze 5.407,475 219"34 Celotno kritje . . . .36-85°/o Kritje v zlatu .... 28-58°/o Obrestna mera:
po eskomplu..............................*	.	7J4%
po lombardu........................ . . . . 9%
. *
VII/2 štev. 19775-1931-11.
2095
Objava.
Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske za julij in avgust 1931.
Komisija za določitev mnogokratnikov za davščino od prirastka na vrednosti nepre-mičnin je v smislu § 5 naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922, Ur. list štev. 365/113, določila mnogokratnik za mesec julij 1931 na 9-1 in za mesec avgust 1931. na 9'07 za vrednosti in zneske izražene v dinarski veljavi.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 22. septembra 1931.
Razne objave
2697
Objava.
Izgubil sem izpričevalo (odpustnico) IV. razreda I. deške mestne ljudske šole v Ljubljani (na Ledini) za leto 1908. na ime: Roš Franc, rodom od Device Marije v Polju. Proglašam ga za neveljavno.
Roš Franc, s. r.
*
Objava.
2687
Izgubil sem zaposlitveno dovoljenje, izdano dne 21. januarja 1931 pod VI. št. 21.621/2 od kraljev, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani na ime Supan Ernest, rodom iz Trsta. Proglašam ga za neveljavno.
Supan Ernest, s. r.
*
Objava.
2689
Ukraden mi je bil obrtni list za izvrševanje lončarstva, izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti dne 8. marca 1921, št. 1072. Proglašam ga neveljavnim.
Kotlaj Ivan, s. r.
Ratkovci 8, p. Prosenjakovci.
*
Objava.
2684
Podpisana tvrdka izjavlja, da g. Josip Završnik v Mariboru ni pooblaščen podpi-savati se v imenu tvrdke, sprejemati kakor-šnjakoli naročila ali denar.
Vladislav Ilič & Josip Tichy, konc. elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska ulica 16.
Tichy Josip, s. r.
*
Objava.
2667 3—1
Izgubil sem legitimacijo za nošenje služ. orožja, izdano od Glavnega oddelka finančne kontrole na Jesenicah z dne 8. septembra 1930. str. 3311 na ime Čuk Alojzij, podpregled. fin kontrole v Stari Fužini.
Proglašam jo za neveljavno.
Čuk Alojzij, s. r. ppregl. fin. kontrole.
*
P. Ripson:
73
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Štirinajst dni pozneje je že to piko mogel razlikovati s prostim očesom, skozi daljnogled pa je celo odkril zemljin mesec. Kako silno majhen je bil na tolikšno razdaljo! Robert je računal, da se čez mesec dni že lahko poda na svojo pot, ki ga bo ali privedla nazaj v njegovo prejšnje življenje, ali ga pa uničila. Tisočkrat si je že dejal, da mu je ljubša smrt, kot samotarsko životarenje na Marsu, in bil je popolnoma odločen, da se poda na negotovo, daljno pot. Predno pa je odpotoval, je hotel vsako noč oddajati znamenja. Izbral si je za to čas, ko je bila na njegovi poluti tema, to se pravi noč, in na zemlji tudi, namreč na oni strani, ki je bila proti njemu obrnjena, saj drugače svelobni znaki ne bi bili imeli nikakega smisla.
Tako je cele ure presedel v kabini električne super-?entrale in tipkal neprestano dve besedi:
—	R-O-B-E-R-T-G-A-R-E-L-
To njegovo delovanje je spremljala silovita kanona-da, ki pa je delala Robertu veselje. »Škoda, da je ne čujejo na zemlji!« si je dejal. In tedaj se je spomnil, kako preplašeni morajo biti vampirji in njegovi stari prija-teli, pritlikavi Marsovci, če vidijo vsako noč strahovite bliskfe in morda celo čujejo daljni grom.
Čas odleta se je približaval, kajti zemlja je prihajala Marsu vedno bližje. Toda neko jutro se je Robert prebudil ves v znoju. Stresala ga je vročina. Kaj bi moglo to biti? se vpraševal začuden. Na svoje trdno zdravje je-bil vedno tako zaupal, da nikdar ni mislil na možnost, da
bi zbolel. Tudi sedaj je upal, da bolezen kmalu preide. Toda motil se je. Postajalo mu je čezdalje slabše. V prsih ga je dušilo, omotica mu je zameglila oči in vročina je postajala vedno hujša. Spoznal je, da je resno bolan. Z zadnjo energijo je šel v podzemske shrambe in si nanesel v spalnico jedi in pijače za dolgo časa in nato je legel. Zdravil ni imel in niti sam ni vedel, kaj mu je pravzaprav. Edino pomoč je imel v tem, da je pil hladilni eliksir, toda slednjič mu tudi ta ni pomagal. Začelo se mu je blesti in divje postave so priplesale pred njega; tu je bil jogi Bichara, ki je piskal na tenko, dolgo piščal strašne melodije, katere so privabljale ostudne kače iz kotov. Poleg njega je stal Trinavat, kateri se mu je zlobno režal in ko sta ta dva izginila v morju rdečih bliskov, se je začel proti njemu valiti strašni polip, kateri ga je bil napadel na morskem bregu. Navalil se je nanj z vso težo svojega telesa in Robert je izgubil zavest.
Kpliko časa je ležal v nezavesti, sam ni vedel. Ko se je prebudil, je bil beli dan in solnce je prosevalo skozi mlečne steklene zidove v njegovo bolniško sobo. Bil je strahovito utrujen in žejen, vročina je bila ponehala.
—	Krizo sem menda prestal, si je dejal, ali naprej ni mogel misliti. Zagrabil je za eno steklenic, ki jih je bil prnesel seboj, in ki se je ni bil dotaknil. Pil je kot Arabec v puščavi, ki je poginjal od žeje. Pijača je bila hladilna, ali silno močna in opojna. Kljub temu je Robert pil naravnost obupno, dokler steklenice ni izpraznil. Ni mislil na drugo kot samo na to, kako bi svojo žejo ugasil.
Ko je odložil prazno steklenico, se je v prijetnih občutkih zgrudil nazaj, v blazine in je mahoma zaspal. Sanjalo !se mu je, da sedi v čarobnem vrtu sredi tropskih cvetlic in palm. Po peščenem potu so mu prihajale na-
sproti tri postave. Ko so prišle bližje, je spoznal, da je v sredi njegova Alberta, na njeni desni Pint, na levi pa Pavel. Toda slika je naenkrat postala motna in lepa pokrajina je z osebami vred izginil. Toda Robert je spal naprej in naprej.
Ko se je zbudil, je bil spet dan. Ni vedel, koliko časa je spal in koliko dni je bil sploh bolan. Čutil je, da je njegova močna narava premagala bolezen, toda bil je še silno slab. Edina njegova sreča je bila, da je imel dovolj hrane v sobi in da mu je ni bilo potreba iskati je. Ako bi bil postal bolan drugje, bi bil od lakote pognil. še cela dva dni je trajalo, da je mogel iz sobe na vrh stolpa. Tu se je dolgo solnčil in to mu je dalo moč, da je šel spet ven na cesto in se tam pol ure sprehajal. Nato se je vrnil in napravil izlet z avtomobilom. Toda po polurni vožnji je občutil, da je utrujen in vrnil se je. Nestrpno je pričakoval večera, da vidi, kako blizu je že Mars zemlji. Računal je, da je bil teden dni bolan in da bo v treh tednih čas za odlet. Ko se je stemnilo in so zažarele zvezde na nebu, je začel gledati med obe zadnji zvezdi Velikega voza. Toda v svoje največje začudenje zemlje tu ni opazil na mestu, kjer je stala pred njegovo boleznijo. V blaznem strahu je strmel v nebo. Saj to vendar ni bilo mogoče! Zemlja ni mogla izginiti kar tako, saj ni bila letalo ali človek! In vsemirska katastrofa se pa tudi menda ni pripetila za časa njegove bolezni? To je bilo zelo, zelo malo verjetno. Vzel je daljnogled in iskal in iskal, ali našel ni ničesar. Zemlja je bila izginila kakor kafra. In tedaj je šinila Robertu misel v glavo, ki mu je razjasnila vso stvar: ni bil bolan teden dni, temveč mnogo več časa, morda mesec ali pa še več. In med tem časom se je spet oddaljila zemlja od Marsa! .
Poziv k vložitvi prijave dohodkov od zgradb
za odmero zsrradarine za davčno leto 1932
Ljubljana, 25. septembra.
Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradarini (davku na dohodek od zgradb), je vložiti davčno prijavo v času od 1. do 31. oktobra 1931. Davčno prijavo je vložiti za vsak objekt, ki je v katastru posebej popisan, če tudi ima dve hišni številki. Za več objektov se vloži le tedaj ena sama davčna prijava, ako so vsi objekti označeni samo z eno hišno številko in so popisani skupno v enem samem katastrskem listu.
Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost, kakor tudi za one, katerih lastniki so prosti zgradarine v smislu §§ 11—16 zak. o davku na samce, ker so imeli istočasno 9 živih otrok.
Davčno prijavo izpolni in vloži:
1. dejanski posestnik, in če je več posestnikov, vsi skupaj;
2. za zadruge starešina;
3. za pravne osebe vloži davčno prijavo njihov predstavnik, odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji, odnosno varuhi, in
4. za mase njihovi zastopniki.
Davčno prijavo vloži lahko tudi pooblaščenec, mora pa v tem primeru prijavi priložiti pooblastilo.
Prijavo je izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu. V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko.
Zelo važno je, da se točno izpolnijo razpre-delki o dohodkih, ki so za ugotovitev davčne osnove merodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki. Točna izpolnitev teh razpredelkov je pa tudi v interesu davčnega zavezanca samega, ker se le na ta način reši nadaljnega zaslišanja in izpraševanja kakor tudi event. kazenskih posledic.
Davčni zavezanci morajo v davčno prijavo
vpisati odnosno v davčni prijavi napovedati znesek letne kosmate najemnine, in sicer po stanju ob času objave poziva za vložitev prijave.
Pod kosmato najemnino se razumeva vsaka odškodnina, ki jo učini in daje najemnik hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo.
Kot odškodnina za uporabljanje zgradb se smatra:
1. najemnina v gotovini;
2. vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje ali dolguje hišnemu lastniku;
3. dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in slično);
4. stroški za popravila, ki jih je najemnik plačal sam ali založil za predelavo, odnosno popravo zgradbe (stanovanja), če vsled tega plača sorazmerno nižjo najemnino;
5. namesto hišnega lastnika plačani davki, premije za zavarovanje itd.
Vrednost odškodnin iz točk 2. in 3. je pretvoriti v denarno vrednost, in to vpisati v davčno prijavo.
Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali njen del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogli dobiti za zgradbo ali njen del, ako bi jo, odnosno ga oddali v najem.
Na isti način je prijaviti kosmato najemnino za one zgradbe, odnosno za dele zgradbe, ki v času vložitve davčne prijave niso bile oddane v najem, nego so stale neuporabljene.
Pri zgradbah, ki so oddane v najem (v zakup) skupno z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 500 m1, se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče, in posebej najemnina, ki se plača za zgradbo.
Prav tako se mora posebej navesti v prijavi najemnina za opremo, orodje in pravice, zdru-
ženo z zgradbo in slično.
Ako odškodnina za vrt in zemljišče v površini preko 500 in’, za opremo, za orodje in slično ni s pogodbo posebej ugotovljena, mora se v opombo vpisati, v kakšnem razmerju in pogojena najemnina za zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt, zemljišče, opremo in slično in kolikšna je površina vrta in zemljišča.
Pripomni se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hišo kakor tudi njihovi posamezni deli za pomožne prostore ter da se mora oddajanje prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v najem v davčni prijavi tudi napovedati. Prt zgradbah, ki se dajajo v najem (zakup) samo za čas sezone, se navede kot kosmata letna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo.
V	opombi davčne prijave se mora vpisati, da-li ima davčni zavezanec še kakšno zgradbo in eventuelno kje.
Razpredelki, v katerih se vpisuje število prostorov, se morajo na koncu vsuko posebej sešteti in prav tako razpredelki, v katerih je vpisana letna najemnina.
Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem razpredelku in po vrsti, kakor so navedena stanovanja (v najem dani obratni prostori).
Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, nego se v njo vpiše izno9 najemnine, katero plačuje za zgradbo, stanovanje ali obratne prostore.
Davčna prijava se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na koje teritoriju se zgradba nahaja.
Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka, in ako davčne prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadalj-nein roku 8 dni, pa 10% osnovnega davka.
Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave, ali ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina), odnosno, ako se zataji objekt, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz čl. 142 za-
kona o neposrednih davkih, zaradi zatajbe.
Ako najemnik (zakupnik) podpiše in potrdi neresnične izjave, se ga kaznuje po čl. 138 zakona o neposrednih davkih s 50 do 500 Din.
Ako davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna davčne prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčni upravi ustmeno napoved na zapisnik, vendar morajo najemniki tudi take davčne prijave podpisati.
Vložitelju davčne prijave se potrdi prejem.
V	svrho pravilne odmere samskega davka mora vpisati vsak hišni posestnik na prvi strani prijave sledeče podatke:
1. rojstno leto;
2. ali je oženjen, samec, vdovec, sodno ločen;
3. število zakonitih otrok;
4. pri sodno ločenih je navesti tudi, ali plačuje vzdrževalnino za ženo in otroke;
5. ako je zgradba solastnina, je navesti ime in poklic vseh solastnikov, s kolikom deležem je vsakteri solastnik zgradbe; nato pa je za vsakega posameznega solastnika navesti podatke pod 1—4.
Inozemci, popolni invalidi in osebe pod skrbstvom so med drugimi prosti samskega davka. Zato naj to okolnost na prijavi pripomnijo.
Ljubljana, 23. septembra 1931.
Šef uprave.
Našiin mladim prijateljem in prijateljicam! Na mnogoštevilna vprašanja, če izide »Potovanje po zvezdi Večernici« in zbirka »Pesmi o kraljeviču Marku« v ponatisu, sporočamo: obe knjigi izideta! Prva se že tiska in bo kmalu na razpolago, druga pa ji bo sledila. Vprašalce prosimo, naj pridobe med svojimi prijatelji in prijateljicami čimveč naročnikov, da bosta obe knjigi prišli v sleherno vas in postali prijateljici vse slovenske mladine. Uredništvo »Mladega Jugoslovana«.
1
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'-—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 10 besed). Vsaka nadaljma beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko.
Kupim |
100 vagonov belega In rumenega krompirja in 5 vagonov belega fižola. Ponudbe na naslov g. Tončič, Maribor Aleksandrova 6/IV
Jedilni kost ni
štajerski, razpošilja Jožef Korošec
SVEČA, p. Majšperk
oblastveno
koncesijonirano
I. Gaberščib
bivši komisar za šoferske izpite. — Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31. — Prihodnji redni tečaj prične dne 1. oktobra. 2108
~I50 do 300
dinarjev
dnevno
zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko 1 Kosmos, Ljubljana Poštni predal 307
Lepa
enonadstropna
hiša
g trgovskim lokalom pripravna za vsako obrt pri postaji Kresnice pri Litiji se takoj proda. Poizve se pri Jožetu Bokal vulgo Slatnar, veleposestniku, Kresniške Poljane štev. 1. p. Kresnice siss
Go bo
Pipenbacher
konces. šoferska šola, Ljubljana. Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije.
Trgovski lokal
v Ljubljani išče večja tovarna čevljev v Sloveniji za prodajalno. — Ponudbe na upravo pod »Strogi centrum«.
2162
Dve hiš ,
ena enonadstropna a obe z lepimi Trgovskimi lokali se radi bolezni prodaste. Proda se event. tudi ena sama velika enonadstropna z velikim vrtom ob glavni cesti pri farni cerkvi Sv. Križ pri Litiji. Več povesta lastnika Anton in Jožefa Rajšpi, trgovina, fi84 Sv. Križ pri Litiii.
Radi preselitve
oddam ženski šivalni stroj, nerabljen, na katerega sem plačala že 500 Din na račun in ne zahtevam povračila. Garancija 30 let.
Daljno plačevanje Din 150’— mesečno. Naslov v upravi lista pod „Ugodnost“ 2149
Zračna soba
s parketi, elektriko in kopalnico s posebnim vhodom v centrumu mesta se odda s 1. okt. Poizve se v upravL
Stavbne
nasveta
daje tehnični biro „T e h n a", Ljubljana, Mestni trg 25-1.	507
Šivalni slvoii Večletna garancija
* Pouk v vezenju brezplačen
grr-zžznei?
€€
99
in kolesa,
najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena so samo pri
Jo». Pcielinc, Ljubljana
Telefon 29-13	25«	VOde
Spalnice 1
smrekove, poljubno pleskanc po Din 2.600'— in hrastove spalnice,
polirane po Din 5700 nudi v najsolldnejšl Izdelavi pohištveno mizarstvo
Anton Bizovičar Ljubljana
GHnce, cesta 11./1 postaja cestne železn.
Pleskanje
ličanje
za stavbe in pohištva po najnlžjlh cenah in proti garanciji izvršuje točno in solidno
Mlinar Adolf
pleskar in lllar
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) 1755
1 robentfe rogove
(Blechinstrumente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7.
2156
Akumulatorje
strokovnjaško popravlja, izdeluje vse vrste akumulatorje za avto in radio in polni po tovarniških predpisih, specijalna delavnica AUT0LUX dr. z o. z. Ljubljana, Igriška ul. št. 11 Borštnikov trg, tel. št. 28-51. Postrežba točna. Cene konkurenčne. Po naročilu se pride tudi na dom. Vrednost starih ali poškodovanih akumulatorjev se pri nakupu novih všteje. Tovarniška zaloga akumulatorjev in vseh sestavnih delov svetov-noznane tovarne
Varta - aFa - Nunja
Holandske 8182 gomolje
hlaclnt, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi
Sever & Komp.
Ljubljana, Gosposvetska 5
Pšenico
domačo, samo od producentov, kupuje in mlinom prodaja za račun. »Prizada«, Gospodarska zveza Ljubljana.	2189
Tapetniška
dela
vsake vrste po naročilu in vsa popravila izvršuje točno in po nizki ceni
KOLEŠA Anton
tapetnik
Ljubljana
Florjanska ulica 23
Za vsaki dom
Vam napravimo ptimerne dekoracije,
lepo,
prožno,
udobno oblaciueno pohištvo
(buch-zofe, postelje, otomane i. t. d. 2167
Dragotin Puc
Ljubljana, Kolodvorska 18
(drugo dvorišče)
Pralnica
likalnica
Ljubljana
Mestni trg štev. 8 Telefon 3493
1290
Barvamo
in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A.. KoliaS, Kranj
1154
Kušar-Vič
Dolgi most
Vinski -
špiritov kis
Pozor!
— Oddati imam lepe dekoracijske rastline, lovorje, palme, in veliko množino manjših rastlin. Se priporoča Pavel Šimenc, vrtnarsko podjetje Sv. Križ-Ljubljana, cvetličarna Sv. Petra cesta 33, Telefon št. 27-29.	1910
Kregar Josip
mestni tesarsLi mojster
Ljubljana, Kodeljevo 19, tel. št. 2696, prevzame po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo lesenih hišic, razna ostrešja za vile, palače, stolpnih streh, kupol, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razne industrijske stavbe, ladijska tla, razno lesene stropove, lesene stopnice in sploh vsa v to stroko spadajoča dela v izvršitev solidno in po najnižiih cenah. Se priporoča.
1722
w	21840
Cajno maslo la
Iz sladke pasterizirane smetane, snažno In okusno izdelano želi dobavljati
MLEKARSKA ZADRUGA
v Šmarcl prt Kamniku
rednemu odjemalcu ca 30 do 40 kg tedensko (dostavljanje možno vsak dan) po ugodnih plačilnih pogojih. Dobi se tudi Mohant-slr v sodčkih.
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogafnik, Bohorilev« ulica 5
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž
tajceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska liUca ia Stori trjj.
Moka
1934
priznano dobre kakovosti iz Forgasc-evega mlina Bačka Topola, zopet stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani
Drva, premog
deske, trame, ves stavbni les dobite najceneje pri novo otvorjeni podružnici
IVAN BOHINC ml.
Sv. Petra cesta 85
2183
C^no_madoIa
iz sladke pasterizirane smetane, snažno in okusno izdelano želi do bavljati Mlekarska zadruga v Smarci pri Kamniku rednemu odjemalcu ca 30 do 40 kg tedensko (dostavljanje možno vsak dan) po ugodnih plačilnih pogojih. Dobi se tudi Mohant-sir 2184	v	sodčkih
Morski vrag
eden naj lepših romanov svetovne znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona se dobi za nizko ceno Din 20-—. vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 10.
Uspešna reklama Z
oglašanje v »Jugoslovanu«!
4,000.000 je v rabi pisalnih strojev
D
ERWOOD
ker je neprekosljiv v trpežnosti, zato |	■	I »ulmla d,
tudi naj cenejši. z.u»,a= Ludv. Karaga - Ljubljana
Šelenburgova 6 Telefon 29—80
kuptm
Brivski 1 salon
za gospode. Solidna postrežba. Striženje bubifrizur.
Mirko Zaletel]
Brivski salon u gospod«.
Ljubljana. Rimska ctsta 24
na križlSču Bleiweisove, Rimske in Tržaške ceste.
Kartonaia
izdelovanje vsakovrstnih kartonov Točno — Solidno delo Nizke cene
Ižanc Makso
Ljubljana, Mirje št. 4 2091
Gojzerji, čevlje za turiste
in čevlji za razni šport
I0SIP PEKLENIK
izdelovanje in
eksport Čevljev
ročnega izdelka. LJDBLJANA Kolizejska 20 Popravila točna in so-
lidne cene.
1627
Novo ustanovljeni kiparski, pozlatarski In rezbarski atelje
STA1E VIDMAR
Ljubljana
Galusovo nabrežje 33
Izdeluje vsakovrstne alt ar j e, kipe, okvirje, okraske pohištva in razna druga rez-barska dela po najnižjih cenah 1797
Tudi Vas se io
tiče!
Deset let je že minulo, kar obstoja moje podjetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas po-služil z najmanjšim delom. Vendar sem prepričan, da ste v tem času gotovo naročili kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higieničnega zavoda za parno čiščenje perja, tapetniške delavnice in trgovine s pohištvom vabim, da se prepričate o zmernih cenah in solidnem delu. Največja čast mi je bila izkazana že z osebnim naročilom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra L Obiščite me! Oddaljen sem od Glavnega trga v Mariboru samo eno minuto na: Vojašniškem trgu 1 (Dravska vojašnica).
Vdani B. Jagodič, Maribor
Ferd o ^
erenz
stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje zaizvrševanje lesnocementnih streh ter kritje z lepljenim papirjem
Ljubljana
18« Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.439 Telefon 32-68
Priporoča se
Josip Bajde
Gosposvetska cesta 12
Speoijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, oglaševanje priznano najboljše.
1435
Kolesa, šivalni stroji, gramofoni Avgust Pečnik
Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani
1401
Ustanovljeno leta 1855
Makso Ferjan
Ljubljana
Zvonarska ulica Št. 7. Izdelovatelj tehtnic in blagajniško ključavničarstvo — Strokovno popravlja tehtnice vse vrst po najnižjih cenah 1475
Ivan Zakotnik
Mes'ni tesarski mojster in zapriseženi izvedenec kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA Kobaridska ulica št. 45 Telefon interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488
Modni atelje
Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke cene Kossi ffranjo Ljubljana Streliška ulica št. 24 13G1
Najnovejša kontrola I Elektropodjetje
A. Arhar
Celovška,cesta 80 1517 Sp Šiška prevzema vsa električ na dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410
Aufogeniino »ib	varjenje
aluminija, železa in vseh kovinskih predmetov. Ključavničarstvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene.
Nirlto Kosirnik
Ljubljana VII. Sp. Slška
Frankopanska c. 26
Telefon 34-77.
Izdelava vsakovrstnih železnih konstrukcij
(ostrešle, podpore, nosilce) ter
popravila strojnih delov
po najnovejših in
najcenejših metodah
Unger & Ko.
elektrovariinica LJUBLJANA VII
Lepo dvorska ul. 20
Pojasnila in proračuni brezplačno
1589
Ževlie
(ročno delo)
vsakovrstne za modo, turistiko in šport izdeluje in popravlja po najnižiih cenah
Leopold Pirnat
splošna čevljarna Ljubljana VII. leme-jeva 18.
Sprejema v popravilo tudi galoše in sneške. Cene nizke, postrežba solidna. i<s87
Oglalujfo
v
»Jugoslovanu!«
L Ornik
manufaktura
Maribor
Koroška cesta 9
Plačilne olajšave' «97
Čevlje
vsakovrstne, ročno
delo. Gojzerce
čevlje za turiste in za šport. Moške, damske
Škornje
najboljše delo, solidne nizke cene Vam nudi čevljarna
Josip Omejc
Ljubi ana Florijanska ul. 3.
1688
AUTO GARAŽE MOTOR
bencin, olje, pneumalika
IVAN KOPAČ
mehanična delavnica Ljubljana
Bieivvelsova 52 Telefon 27",K
1626
la Premog
trboveljski in
drva
Vam nudi najugodneje trgovina s kurivom
Franc SlovSa Ljubljana Kolizejska ulica 19.
Cene solidne, postrežba točnal
1643
V	1644
Čevlje
vsakovrstne popravlja kakor tudi Izdeluje po najnižjih konkurenčnih cenah
Tome Ivan
Ljubljana
Židovska steza štev. 1
Splošno mizarstvo, raznovrstno pohiilvo, pisarniške opreme
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Karl 1
mizarstvo ljubliana, Cegnarjeva ulica M. 4
Stavbeno, galanterijsko in splošno
kleparstvo
vodovodne instalacije, kop&liščne in klosetne naprave. Instalacije in popravila najugodneje pri
Ralael Kašča in drug 1052 Ljubljana
-Cegnarjeva ulica 12.
Cementni izdelki
Cevi za kanale, kanalizacije — vsake dimenzije. Opeka zaresana(
razni cementni okraski, splošno vsi cementni izdelki. Solidno delo in zmerne cene pri tvrdki
FRANC PEKLAJ
VIC-GLINCE Tržaška c. 19
1680
Splošno mizarstvo
stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-cirarsko stroko.
Speci|alnl oddelek za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, za boje za premog, pod nožnice (prukce), tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih cenah. AlbeH Cevne, miz. mojster,Ljubljana Zg. Šiška (poleg remi ZB),	1675
Škornje
damske in moške
čevlje
vsakovrstne, najmodernejše mode
gojzerce
za turiste in sportiste Vsa popravila po najnižjih cenah 1703
A. JUNTES
Ljubljana, Dunajska 15
(na dvorišču)
Telefon št.
26-79
T X O A, cementni izdelki Ljubljana, Rožna dolina. 1687
Mreže za postelje
dobite najcenejše In solidno izdelane pri tvrdki
Pavel Strgulec Gosposvetska c. 13
(Kolizej) — Ljubljana Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložlive postelje. — Zahtevajte brezplačni cenik no5
Prva speoijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, speoijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. — Postrežba točna, cene nizke, delo garantirano 30% ceneje kot pri nestrokovnjaku.
Se priporoča Emil Klobčaver
specijalnl mehanik Ljubljana
Sv. Petra cesta 47 1709
ucjBunnn
Vsa pleskarska in soboslikarska dela, najmodernejši zadnji vzorci, izvršuje točno, solidno in po nizki ceni z garancijo trajnosti 1714
JUG JOSIP
slikar in pleskar Ljubljana, Gajeva ul. št. 2 Naročila za slikarska dela se sprejemajo Gajeva ul. št. 2
Kislo
zelje-repa
vsaka množina v sodčkih 4 25. 60in 100 kg, izvrstne kakovosti, nizka cena, dobavlia
Gustav Erkljavec
Ljubljana Kodeljevo Povšetova ul. 10
Ure popravlja,
renovira — večletno jamstvo — Fran Koro-š ec, urar, Lj u bi j ana, Sv. Petra ceBta 55/1, vhod Vidovdanska c. št 1 (skozi dvorišče).
1736
Kleparstvo
Franc Koinik
Ljubljana VII.
Celovška cesta 42 se priporoča p. n. avtomobilistom za popravila blatnikov in hladilnikov. Prevzema vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
17g»
Mizarstvo
za vsa pohiitvena IsloSbena dela in vsakovrstne proda-Jalnllke, pisarniške in razne druge opreme. Solidno delo, nizke cenel Proračuni in načrti brezplačno
Goliar Ivan
LJUBLJANA Linhartova ul. štev. 31 1760
Vse vrste
HARMONIK
kakor tudi kromatič-ne, najbolje In najceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik
Franc Kucler
postajaDrenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija
Priznano naJbolJSa domača Izdelovalnlca. - Nizke cene.
Vreče 1758
nakup in prodaja Alojz Grebenc
Ljubljana, Dunajska
cesta 36
® 01
Jt <*• m M * 10
- C
0 •— m C
•S
a E
e n
z JSC
K'Z r? «* 9
a m3
j. ®<; £b
S oj « © © c« •— ® >
a H o a a « <9 'S
S N ©
2 9$ C o
.2, « ,1	«*-•
n M
OJ
3 o
-i.3
as
jsl t>
rt a
'B §
U Q
'S. «~
O 00
USNJE
vsakovrstno In vse 1872 čevljarske potrebščine najnižje cene — nudi
FRANC ===== =E RJAVEC
LJUBLJANI), Stari trg 11 a
Če se slikale
za 6 kart v ateljeju
Josip Pogačnik
dobite zraven brezplačno krasno, natančno podobno risbo. Oglejte sl Iste neobvezno v ateljeju
ljubliana, Heiini <rg štev. I/ 1686
Kovinska industrija
JAkŠA & Co.
L|ubl|ana VII
izdeluje rinčice, kljukice in
Eodkvlce za čevlje, vlasnlce, ovinaste gumbe, rinčice za nahrbtnike, naramnice, biče* nike, okovice za trakove, plombe in krampone za gravuro firme, spojke, sponke, ploičice, zaklopke za regi* stratorje in mape 1.1. d.
Kario nožna tovarna
Udelue ikatie za zaklopnlce, in pomične, signature, lekture, kuverte za recepte, vrečic« iz papirja, kartone za zalogo, bonbonjere, konfeti, karto* nažno embalažo za industrije, lekarne, drogerije, parfume* rije itd. Na zalogi razne map« Dobava točna.
1841
Telefon 31-42
Harmonike
In vsa glasbila popravlja najceneje In solidno 1849
Karol Janc
ljubliana
Bohoričeva ulica 9.
Splošno čevljarstvo
za Izdelovanje vsakovrstnih čevljev, goj-zerc, Škorenj kakor tudi za vsa popravila se priporoča
Anton Brecelj Ljubljane
Vodovodna cesta št. 5 nasproti topniške vojašnice v lastni hiši. 1856 Cene najnižje 1
Stavbno pod efre
Rudolf TerCelj
pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana VU. se toplo priporoča ter Izvršuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove druSInske Mie, restavriranje in popravila stavb. Nalrtl in proraCuni za to brezplačno. 1784
1608 ZALOGA
KOLES
pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov Izvršuje točno in solidno tvrdka
Stane RalcoS
mehanična delavnica
LJUBLJANA-MOSTE Društvena ulica št. 2
Slabi zoble
kvarijo najlepži obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chloro-dont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 81—. Cblorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno Bamo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brozplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 53
Kolesa Šivalni stroji OtroSki vozički
se kupijo najbolj« pri tvrdki
IIP K1EH
LJUBLJANA
Florjanska ulica 22
2085
Čevljarstvo
gojzerice
smučarce
fine damske in moške čevlje ter vsa popravila izvršuje najceneje
Sešek iui
Ljubljana
Gerbičeva ul. 9
2092
,kuu:rta“
L TUB HANA
Vsakovrstne
čevlje
ročni izdelek specljalno:
GOJZERJI
čevlje za šport In turistiko. Najboljeblago. Najnižje cene. WABRA FRIC Vič-Gline« Tržaška cesta 12 Vsa popravila čevljev-galoš Itd. točna In solidna. 1639
Drva, deske, stavbni les
po najnižjih cenah
Ljubljana-SiSka
Gubčeva ulica štev. 23 Telefon 32-52	1829
mr
izdeluje vse vrsle pletenin po najnižjih dnevnih cenah
in žaglne lista prvovrstni kakovosti kupita najugodneje pri tvrdki Rudolf Deriaj
agentura in komisija Ljubljana 2106 Kolodvorska ulica 28
Modni krojaški atelje
za civilne obleke, uniforme in dežne plašče
juiii Šemrl
Ljubljana
Kolodvorska ul. 26, dvorišče. — Točna postrežba. — Cene zmerne. 2099
„H A M A D“ prašek
Sigurna smrt ščurkom, stenicam, ušem, mravljam, muham, bolham Pazite na zakon ito rdečo etiketo z muho! Dobi se na pismeno naročilo — Glavno zastopstvo za Dravsko banovino:
Ciril Siramšek
Dev. Marija v Polju pri Ljubljani
3821
Prim llei 11
Ustanovljeno I. 1852
Teodor Kora
Ljubljana
Poljanska oesta št 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov ; kopališke ln klosetne naprave 792
Izdelujejo se otroški vozički, razna dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki Iranko. — »Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška c.4
Čevlji!
Moški templancl Din 24 ženski templancl Din 10
Rudolf Tobias
Ljubljana, Kolodvorska ulica 27, dvorišče. 2113
PREHOG DRVA
naiceneje
v Ljubljani
PEČENKO
Celovška 37
PrepriCajte se!
KrojaStvo
za dame in gospode, po najnovejši modi in kroju — nizke cene, solidna postrežbo. — Vzorci češkega in angleškega blaga vedno na razpolago. Jakob Smerajc modna krojačnica 1710 Ljubljana Tržaška cesta št. 6
Stavbeno, galanterijsko In umetno kleparstvo
iirko mmt
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 18
Pocinkanje In podnjenle vsakovrstnih železnih izdelkov
Točna postrežba Cene solidne ims
Klavirje, pi anine
svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča Sv Petra cesta 40.
1269
PUARhA Sagff^lUBPUADt^
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta — Vošnjakova ulica št. 3 (v bližini r«stavraclJt„No«l s»«t") Zaloga, Izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turplja) in raš-pel. Delo se izvršuje strokovno po najnlt-jih cenah.
Pri vetjem naročilu primeren popust. Platam eno* stransko 1742 tovomino.
?f(zff šivalne stroje ItoZ^ndusm/o	Pa"‘e pH ,ivalnih rireie* - -*■
z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke	*IMMnk°» 'n *° ie PF A FF?
prf lwd.bi
•	£>jubljana,	1	avčar/eva	ul.	7	"k,!*
podružnici
in lovo mesto
Poduk v vezenju brezplačen
Poduk v vezenju brezplačen
1964
Gramofonske plošče po 3 Din
izposojuje „ŠLAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Liubllana. Veaova ulica 2.	1501
1912
Otomane
v različnih vzoroih la najmodernejših oblikah, zložljive postelje, postelj.vložke, peresnice, žimnice, divane, pat.fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najoeneje pri
F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6
LUTZ o e PECI
po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi
Ing. Guzelj
Ljubljana — Siska
BeljašLa ulica Mer. 4
Lastna tovarna „EMAJL“
za emajlirane peči za galvanično poniklanje in izdelavo emajliranih predmetov kakor: hišne številke, občinske in nradne napise i. t. d.
Sprejmejo se zastopniki!
Tel. 3252 Latzove peti
Kmetijska družba v Ljubljani
Turjaški trg St. 3
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnio in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
»KMETOVALEC«
Ta list jim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo. 659 Družba dobavlja
članom tudi razne kmetijske potrebščine.	459
Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe!
Tvornica zrcal, brusilnica slekla
A, VHHOVEC, Ljnblj ana
Za Gradom St. 9 (na konou Streliške alice
Izdeluje vsakovrstna brušena in ne-brušena zrcala in stekla, kakor tudi stekla za automobile. Graviranje in matiranje stekla. Popravlja stara, po-1429	kvarjena	zrcala.
Delo solidno 1 — Cene konkurenčne
FRANC BOGEL
Ljubljana, Bleiweisova 52
Tel. 27-75 (poleg garaže Kopač) se priporoča cen), občinstvu za vsa
kleparska in vodovodno instalacijska dela
Specijalitefa:	497
IzJelovanfe Lovlnasilh krit !■ vlaikor
angleSkeoa in češkega suknaI
BOO ATA IZBIRAŠ
A. 4 E. SKABERNŽ
LJUBLJANA
Razglas
Podpisani Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani opozarja ponovno na razglas z dne 16. julija 1930 odnosno z dne 11. aprila 1931 prizadete posestnike zemljišč ob glavnem od-vodniku „Cornovec" v območju občin mesta Ljubljane, Vič, Dobrova, Brezovica in Log, da izsekajo in iztrebijo strugo glavnega od~ vodnika Cornovca proti temu, da si obdrže posekani les, najkasneje do 10. oktobra 1.1., ker bo dal Glavni odbor po tem terminu izčistiti strugo in odprodal pridobljeni les, stroške pa predpisal posestnikom mejašem.
2180
Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani
h
O
M
O
&
h
O
N
O
&
VSEH VRST AKUMULATORJE
strokovno polni in popravlja
1478
A IFAIKf) Oblastvene dovoljena akumulatorska delavnica " " _ _	vhod Miklošičeva cesta poleg palače Delavske
Ljubljana ibornlee
Trgovska hiša v Kamniku
Proda se na javni dražbi v ponedeljek, dne 6. oktobra 1931 ob pol 10. uri dopoldne v Kamniku enonadstropna hiša z vrtom, last bivšega trgovca gosp. Kumra. Poslopje je v najboljšem stanju, nasproti novega poštnega urada ter s korporacijsko pravicg. — Najnižja ponudba je Din 160.000.—. oenilna vrednost pa Din 185.000—. Z nakupom hiše Be nudi agilnemu trgovcu sigurna in dobra eksistenca. Vsled tega se kupoi vabijo.	2185
L MIKUS
Ljubljana - Mestni trg 15
k Telefon Stav. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malo!	Na	velikoI
Garantirani kenitrukcljal
FRANC JAGER *8l«Wton»|l« oblika!
Proator sa posteljnino.
tapetništvo
L|Dliliaii<i.Si.Pttnc.Z9
priporoča svoje najmodernoj&e fotelje vseh vrst, mo-droce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane i. t. d.
549
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
Pe
£1 sistema
Luiz
mu
in emajlirane napisne, nad-pisne table vseh velikosti. —
Pasje znamke Najsolidnejši izdelki In najnižje cene le pri
ivrdlri Golob Alojz
Ljubljana, Puharjeva ulica 3
VELEMESARIJA SLAMIC
sporoča cenj. občinstvu, da se zopet dobe v njenih prodajalnah: Gosposvetska c. 6 (tel. 29-73) in Prešernova ul. 5 (tel. 22-56)
vsako sredo in soboto prvovrstne krvavice in pečenice
Nadalje redno sveža štajerska perutnina in raznovrstna divjačina po jako znižanih cenah
Z 28. t. m.
zopet znatno znižal
Franc Slamič
liiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiaHiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiMiiiMiiii.iiiiniiiiiiHiiiiiiiiimiiiDiniiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiniiiiiiiniiiiiiinniiHiiiininniMiHiniiuiii...
Cene mojim priznano najboljšim mesnim izdelkom, delikatesam in konzervam bom
=	2178
Se priporočam!
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti In oblik
STEKLO
(realno 8—8 mm, mailnsko i—8 nun, portalno, ledasto, alabaster iti
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Tele!. 28-48 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK
GROZDJE
prvovrstno, it lastnih ljutomerskih gorlo, bo razpošiljal, Jim dozori, po Din 8‘60 za kg, franko postaja Središče,
vinogradnik ». KoSar
Sv. Bolfenk pri SredliCu.
Naročite takoj I	is«
Raznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, marmor-paplr, zlato, sukanee Itd.
Vam nudi po najnižjih cenah na debelo	na	drobno
A. JANEŽIČ, LJUBLJANA
Florjanska ulica 14 Telefon fitev. 8220
Albin Šifrer,
puškar
LJUBLJANA, Gosposvetska oesta 18 Poleg rcitoTracIJ« „NotI »Tel"
PotrabUina sa lovski in ribarskl šport Delavnioa za popravila, montiranja daljno*
gledov. Cene nsinižie, postrežba točna 1
1581
Brzojav
Došla Je nova PORTUGALKA' In tudi vino od Knifica. Toči se ▼ gostilni in kavami »LEON«. — Vsak četrtek in nedeljo divj*Nu. Se priporočata
Leon in Fani Pogačnik Ljubljana, Kolodvorska ulica Ster. M.
Drva - premog - trame
in deske dobite pri
Josip Prelesnik nasl. DrobniCa
LJUBLJANA, Janševa ulica. - Telefon 8889 Državni in samoupravni uradniki dobijo tudi obroke. Dostavljeno na dom. Cene ugodne.
1319 BB
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23- — Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&lek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozmao. — Vsi v Ljubljani.