f Ot A..FH« t KOVINI* "Pragmatizem je prazna slama in puhlica nadu tosti pol i tičnih strank". (Rudi Šeligo) LETNIK XLIII MAJ 1993 ŠT 5.NO.5 MESEC MAJ 1945 Čas, ko je zemlja na pol poti od pomladnega enakonočja do poletnega obrata. Čas, ko je narava najlepša. Dnevi so topli, sonce in oblaki so kakor pravljica. Rožnati večeri in svetla venera, pogled, ki bi ga gledal vse življenje - in vse je v cvetju -rože, same rože: bele narcise, plave spominčice, rdeči nageljni... Mesec maj - čas mladosti in življenja.. Človek bi se ob vsem tem moral radovati, ko bi ne bilo spomina, ki vso to lepoto prekrije. Tisoči mrtvih - nemih ust, s krvjo oškropljenih, zasutih v kraških jamah in breznih, zapuščenih rudniških rovih in v globokih grapah - ožive, kakor, da se je to zgodilo šele včeraj. Kakšna tragedija, ko so "v imenu ljudstva" končali življenje tolikim mladim ljudem, ki so bili kakor mesec maj, polni življenja, lepote in idealov. Nihče - prav nihče - ne more tega zanikati, pa čeprav je bilo toliko let o tem "vse prepovedano ". Nihče ne more posušiti solza, ki so jih prelili matere in očetje, sestre in bratje, žene in otroci. Solze, ki niso prenehale, ker niso padale na zemljo, ki bi bila posvečena nad grobom ubitih. Solze, ki niso odplaknile bolečin srca, ker je bila ljubezen večja od sovraštva. Koliko solza! Težko je razumeti vse to trpljenje in žalost tistim, ki tega niso doživeli, še težje pa onim, ki so to žalost povzročili. Toda resnica prihaja na dan. Grobovi se odpirajo in mrtvi govore: "Padli smo za blagor domovine" Solze, ki so toliko časa padale na zemljo, so oživele. Pognalo je novo cvetje, prijeten vonj je napojil livado, gorovje je rodilo vodopade in potoke, ptice pod nebom in mavrico - vez med nebom in zemljo. Naj letošnji maj spremeni solze bolečin v radost, saj so vsi, ki so umrli tako težke smrti, v nebesih. Molijo za nas in mi za nje. Bili so zamolčani in danes so junaki. Naj Bog z njimi blagoslovi našo domovino - Slovenijo! J. P. SPOMENICA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA SVETA PREDSEDNIKU SLOVENIJE IN NJEGOV ODGOVOR Pretekli mesec je bil v Washingtonu, D.C., odprt muzej v spomin žrtvam holokavsta. K slovesnemu odprtju so bili povabljeni predsedniki držav, ki so pretrpele največja nasilja in morije Hitlerja, med njimi tudi predsednik Slovenije g. Milan Kučan. Prisotnost predsednika Slovenije v prestolnici ZDA je uporabil veleposlanik Slovenije, dr. Ernest Petrič, za srečanje g. Kučana, najprej z rojaki iz Washingtona, nato pa še s predstavniki Slovencev iz Clevelanda. Na večerjo s predsednikom za rojake iz Clevelanda sta bila med drugimi povabljena tudi dr. Mate Roesmann in prof. Vinko Lipovec, člana Slovenskega ameriškega sveta. Po daljšem razpravljanju je Slovenski ameriški svet na svoji seji 20. aprila sklenil, naj se povabljena povabilu odzoveta in predsedniku Slovenije izročita posebno spomenico o stališčih in pogledih Slovenskega ameriškega sveta na razmere v Sloveniji. V soglasju s tem sklepom sta se povabljena 22. aprila 1.1, obenem z drugimi povabljenci iz Clevelanda udeležila večerje s predsednikom Slovenije. Predsedniku sta izročila spomenico in nato v kratkih nagovorih po večerji pred kakimi dvajsetimi gosti tudi ustno navedla glavna stališča Slovenskega ameriškega sveta. Dr. Mate Roesmann je poudaril, da je slovenska emigracija že od samega začetka vseh 45 let gojila prepričanja in delala za slovensko svobodo, demokracijo in samostojno slovensko državo, navkljub temu, da zanje dolgo časa ni bilo nobenih izgledov in so stvari izgledale brezupne. Bog ji je naklonil milost, da je doživela uresničevanje teh ciljev. Nato je navedel poglavitne točke spomenice. Profesor Vinko Lipovec je - kot bivši politični jetnik v KZ Dachauu, predsedniku Slovenije, ki je bil povabljen v Washington, da se spomni in počasti spomin milijonov žrtev nacističnega holokavsta - dejal, da je prav, da se ob tej priložnosti spomnimo tudi tisoče Slovencev, ki so umrli v Hitlerjevih taboriščih smrti: Dachau, Matthausen, Auschwitz, Buchenwald, Belsen in drugih. Prav posebej se naj spomnimo tudi žrtev slovenskega holokavsta, tisočev, ki niso zagrešili nič drugega, kot da so ljubili - > • yjfks svobodo in domovino. Dokler to ne bo popolnoma razjasnjeno, dokler ne bo prišla na dan vsa resnica o tem holokavstu, ni mogoče pričakovati notranjega miru in trdnosti države Slovenije. Predsednik g. Milan Kučan se je s predstavnikoma Slovenskega ameriškega sveta dalj časa pogovarjal, pazljivo sledil njunima govoroma in sporočil naslednji dan preko veleposlaništva, da bo na spomenico pismeno odgovoril. Ta odgovor je 17. maja t.l. prišel v Cleveland in ga v naslednjem s spomenico Slovenskega ameriškega sveta vred objavljamo. SLOVENIAN-AMERICAN COUNCIL SLOVENSKO AMERIŠKI SVET 21. aprila 1993 Spoštovani gospod Milan Kučan predsednik Republike Slovenije Spoštovani gospod predsedniki Slovensko ameriški svet, ki v velikem ameriškem prostoru povezuje organizacije in ustanove katoliško mislečih ameriških Slovencev in združuje največji del ameriških Slovencev, ki so bili rojeni v Sloveniji in so po zakonu o državljanstvu slovenski državljani, je podpiral in pomagal in še vedno podpira in pomaga vse napore in delo za slovensko svobodo, za samostojno slovensko državo, za demokratizacijo slovenskega političnega in javnega življenja, za preureditev slovenskega gospodarstva v tržno gospodarstvo na osnovi privatne iniciative in lastnine, za socialno in pravno urejeno slovensko državo, ki naj bi varovala osnovne človečanske in državljanske pravice in svoboščine ob popolni enakopravnosti vseh njenih državljanov brez privilegijev za kogarkoli. Slovensko ameriški svet je zavzeto in vztrajno spremljal in podpiral boje in delo za dosego gornjih ciljev in to dela še danes. Z delom za mednarodno priznanje samostojne slovenske države je Slovenski ameriški svet začel takoj, že 27. junija, in ne šele po 3. juliju ter nosil najtežje breme tega dela. Vesel je bil nove slovenske ustave, čeprav se ne strinja s sleherno njeno določbo, ker ustava ni le popravek, ampak je popolen prelom z neposredno preteklostjo. Spoštovani g. predsednik, ker stoji slovenska domovina na pragu nove dobe, ki terja novega duha, novo miselnost, nova pojmovanja in nove prijeme, zaskrbljeni opazujemo današnje stanje v slovenski domovini. Preveč je še zatopljenosti v neposredno preteklost, preveč je še realsocialistične miselnosti, ki še vedno nagiba dejanja in nehanja slovenskih ljudi v javnem življenju in na javnih službenih mestih. Ni še resnične sprave, ni še poprave težkih krivic, zavlačuje se vračanje krivično odvzetega premoženja, zavlačujejo se postopki priznanja državljanstva v Sloveniji rojenim Slovencem, državni organi na vseh stopnjah so še vedno pristranski, ko bi vendar po črki in duhu ustave že morali postati nepristranski in uveljavljati enakopravnost vseh državljanov. Zaradi zdravega gospodarskega razvoja Slovenije smo silno zaskrbljeni zaradi kraje in nezakonitega lastninjenja premoženja, ki še nima pravega lastnika. Spoštovani g. predsednik, prepričani smo, da Slovenija ne more v boljšo bodočnost, "v čisto in jasno ozračje prihodnosti", brez resničnega in popolnega preloma z nasilnim in brezpravnim sistemom preteklih desetletij, katerega ostanki in usedline so še danes navzoči v slovenskem javnem življenju, in ne brez sprave v državljanski vojni razprtih strank, temelječe na resnici in pravičnosti ter odprave krivičnih posledic revolucije. Spoštovani g. predsednik, vemo, da urad predsednika republike ni pristojen za reševanje vse te problematike. Vemo pa tudi, da gre s predsedniškim uradom tudi velik ugled in veljava. Naša želja je, da boste zvesti svoji obljubi ob izvolitvi, da boste nadstrankarski predsednik, slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rotes: $15.00 per year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 per agata line Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Press Federation Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canado Lastnik in izaajatelji Slovenska Nerodna Zveza v Kanadi 646 Euclid Ave., Toronto. Ontario M6G 2T5 Edited by Editorial Beard Urejuje konzorcij Slovenske Države Zastopnika: Martin Duh Ludvik Jamnik Calle 105. a 4311 79 Watson Avenue 1653 Villa Baiiester Toronto. Ontario Argentina M6S 4E2 Canada TELEPHONE & FAX it: (416J-766-4848 Letna naročnina: Za Kanado in ZDA $15.00. z a Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija. Avstrija. Avstralija. Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarja piscc. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. VABIMO NA 34. SLOVENSKI DAN V NEDELJO 27. JUNIJA 1993 NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU PRI BOLTONU POSVEČEN SLOVENSKI NARODNI ZAVESTI SLAVNOSTNI GOVORNIK: DR. LUDVIK TOPLAK, UNIVERZITETNI PROFESOR NA PRAVNI FAKULTETI V MARIBORU IN PODPREDSEDNIK SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE SLOVENSKO-KANADSKI SVET SPOMENICA nadaljevanje s str. t delovali za blaginjo Slovenije in boljšo bodočnost naroda v duhu ustave, demokratičnosti in nepristranosti ter zahtev bodočnosti. Spoštovani g. predsednik, želimo vam obilo zdravja ob težkih nalogah in prosimo božjo Previdnost, da bi vodila vašo roko na krmilu države. Za Slovenski ameriški svet: Mate Roesmann, predsednik Vinko Lipovec, podpredsednik Ljubljana, 12. maj 1993 Slovensko ameriškemu svetu Spoštovani gospodje! Na zelo prijaznem in po moji sodbi tudi uspešnem in koristnem srečanju s predstavniki ameriških Slovencev iz Clevelanda, ki ga je ob mojem obisku v VVashingtonu ljubeznivo pripravil naš ambasador gospod dr. Ernest Petrič, sta mi gospod dr. Mate Roesmann, predsednik in prof. Vinko Lipovec,podpredsednikSIovensko ameriškega sveta izročila kratko spomenico. Štejem to spomenico, ki govori predvsem o skrbi v Slovensko ameriškem svetu povezanih organizacij in ustanov katoliško mislečih ameriških Slovencev za dokument, ki je izredne važnosti za našo skupno slovensko bodočnost in za prihodnje sodelovanje Slovencev po svetu s svojo domovino in matično državo slovenskega naroda. Ta nam je dana vsem, izročena nam je v upravljanje z izidom demokratičnih volitev v Sloveniji in odprta do vseh, ki se kot njeni državljani ali Slovenci Čutijo odgovorni zanjo, za njeno prihodnost in prosperiteto ter za blaginjo njenih ljudi. Vašo spomenico berem kot izraz takšne Vaše skrbi, odgovornosti, zavzetosti in prizadetosti. Dobro mi je poznano zavzemanje, delo in podpora Slovensko ameriškega sveta ter tudi drugih združenj, skupin in posameznikov med ameriškimi Slovenci, v ameriški javnosti in pred ameriškimi oblastmi. Ta velika in odgovorna naloga, ki jo je zgodovina naložila sedanjim rodovom Slovencem, nas je trdo preizkusila in povezala ter utrdila občutek skupne odgovornosti. Slovenska država, ljudje pri nas doma visoko cenijo to Vaše delo, saj ste ga opravili takrat, ko je bilo najtežje in ko je imelo največji učinek. Ta Vaš patriotski prispevek tudi sam zelo spoštujem in cenim. Razumen zato toliko bolj Vašo skrb zaradi razmer, s katerimi smo zdaj soočeni v domovini. Zdi se na trenutke, da upravljanje z državo ni nič lažja od tiste, s katero smo si priborili in dosegli njeno mednarodno priznanje. Zdaj, ko imamo svojo državo, je nadvse pomembno, kakšna bo vsebina življenja v tej naši državi, prvi v naši zgodovini, kakšno dušo ji bomo zmogli in znali vdihniti, da bi bili v njej zagotovljeni, kot pravite, "slovenska svoboda, samostojna slovenska država, demokratizacija slovenskega političnega in javnega življenja, preureditev slovenskega gospodarstva v tržno gospodarstvo na osnovi privatne iniciative in lastnine, socialno in pravno urejena slovenska država, ki naj bi varovala osnovne človečanske in državljanske pravice in svoboščine ob popolni enakopravnosti vseh njenih državljanov brez privilegijev za kogarkoli". To je delo in naloga vseh nas, ki se nam je v teh nekaj letih strahovito zgostila vsa naša nacionalna zgodovina. Zavedam se teže te naloge. Tudi sam nisem povsem zadovoljen s tem, kar smo dosegli, a vem, da je to žal zelo zahteven in trd, a hkrati nujen proces, ki zahteva svoj čas. Bolje od mene poznate izkušnje desetletij in desetletij utrjevanja in razvijanja ameriške demokracije ter uveljavljanja državljanskih in človekovih pravic za vse ljudi brez razlik. Verjamem, da bomo to zmogli in da bo to dosežek nas vseh - Slovencev doma in Slovencev po svetu. Dobrodošla je Vaša pomoč in podpora pri tem. Zaradi naše nesrečne preteklosti je nujen pogoj, na katerem more temeljiti naša bolj prijazna prihodnost, njeno objektivno, z merili zgodovinske stroke merjeno vrednotenje in naša sprava z njo in sprava med nami. Kolikor je že bilo težko in je marsikaj težko razumeti in še težje odpustiti, je vendarle pomembnejša naša odgovornost za današnje življenje Slovencev in za prihodnost slovenskega naroda. Verjamem, da je to dovolj velik motiv in napotilo za spravo med nami. V to sem trdno in iskreno verjel tudi ko sem si zapisoval besede za spravno slovesnost na Rogu, zdaj že daljnega 1991. leta. Smem biti povsem, kar se je zgodilo od takrat, pesimist? Ne, vem, da se sprave ne da zapovedati, dozoreti mora v vsakem od nas, kar zahteva veliko strpnosti, spoštovanja različnosti vsakršnih prepričanj in pripadnosti. Zavedam se, da besede niso dovolj. Potrebna so dejanja, na obeh nekdaj ostro sprtih straneh, katerih dediči smo. Slovenska država je že in bo v prihodnje pripravljena storiti še več za odpravo krivic na temelju spoštovanja zakonitosti, pa hkrati tako, da s tem ne bo povzročala novih krivic. Trdna bo ta država le, če jo bodo po prijaznosti kot svojo prepoznavali vsi naši državljani in rojaki po svetu. Vsa ključna dejanja nove slovenske države pričajo o njeni trdni nameri, ustvariti družbena razmerja, ki bodo drugačna od prejšnjih. To je tudi razumljivo, saj so nosilke sprememb demokratične sile našega naroda, ki so se kljub dostikrat neprijaznim razmeram rojevale in razvijale v preteklih desetletjih naše zgodovine, globoko v osrčju sistema, kakršen je nastal po grozotah druge svetovne vojne in v nasilnih poskusih, podrediti družbeni razvoj utopičnim socialnim teorijam. Slovenska demokratična država je zrel sad dolgotrajnega in dostikrat tveganega demokratizacijskega procesa in zorenja nacionalnega ponosa. Vsi se zavedamo, da prelom s preteklostjo terja tudi prelom z vsakršno politično in duhovno izključljivostjo, z ideološko prevlado, s katero je zaznamovana vsa slovenska politična zgodovina. Ta zavest terja od nas strpnost in potrpežljivost; nenatančno ocenjevanja preteklega, nastalega in nastajajočega bi nam otežilo življenje v racionalni vzajemnosti. Naša zgodovina je obremenjujoča, a je naša. Druge nimamo. Vzeti jo moramo takšno, kot je. Iz nje ni mogoče izluščiti in posvojiti samo tisto, kar je prijazno. Težnja po strpnem usklajevanju interesov je očitna tudi iz pogledov, zapisanih v Vaši spomenici, iz česar sklepam in pričakujem, da bo tudi z Vašo pomočjo prišlo do prijazne povezanosti vseh ameriških Slovencev, ne glede na njihovo politično in duhovno različnost. Čas je tak in razmere v katerih živimo Slovenci vsepovsod, to od nas zahtevajo. Verjamem, da smo za to vendar dozoreli. Tak je bil tudi duh srečanja v Washingtonu. Z veseljem se spominjam prijaznega vzdušja in Vas vse, posebej gospoda predsednika dr. Roesmanna in podpredsednika prof. Lipovca, lepo pozdravljam. S spoštovanjem Milan Kučan Slovensko ameriški svet je z zadovoljstvom sprejel odgovor predsednika države Slovenije Slovensko ameriški svet je odgovor predsednika Slovenije g. Milana Kučana na svojo Spomenico, predano mu 22. aprila t.l., sprejel z zadovoljstvom, ker je ta v njem: 1. to spomenico označil za dokument "izrednega pomena za našo skupno slovensko bodočnost in za prihodnje sodelovanje Slovencev po svetu s svojo domovino in matično državo slovenskega naroda"; 2. ker je zapisal, da "ljudje doma visoko cenijo Vaše delo, ki ste ga opravili takrat, ko je bilo najtežje in ko je imelo največji učinek"; 3. ker razume našo "skrb zaradi razmer v domovini", se zaveda pomembnosti, "kakšno dušo bomo mogli in znali vdihniti" slovenski državi, da bodo v njej zagotovljene človekove pravice in vse drugo, kar navaja Spomenica, in ugotovi, da "je to delo in naloga vseh nas"; 4. ker priznava, da "je zaradi naše nesrečne preteklosti nujen pogoj, na katerem more temeljiti naša bolj prijazna prihodnost, njeno objektivno.... vrednotenje in naša sprava z njo in sprava med nami"; 5. ker ugotavlja, "da besede niso dovolj, da so potrebna dejanja". Slovensko ameriški svet sodi, da "objektivno vrednotenje naše nesrečne preteklosti" res lahko prepustimo zgodovinarjem in to onim prihodnjega rodu, ki ne bodo obremenjeni s komunistično miselnostjo, moramo pa brez odlašanja ugotoviti objektivno polno resnico o nasiljih in pomorih med vojno irr revolucijo ter prav posebno po njej. Brez ugotovitve teh dejanj in ljudi, zanja odgovornih, ni upanja na skorajšnjo notranjo pomiritev med Slovenci in na "prijaznejšo prihodnost" slovenske domovine. Slovensko ameriški svet ne deli bojazni, da bi pri popravljanju krivic iz dobe revolucionarne oblasti prihajalo do "novih krivic", ne izključuje pa možnosti, da bi se nekateri s takim izgovorom radi izognili vsakemu popravljanju krivic. Prelom s preteklostjo v Sloveniji mora biti jasen tako v pravnem kot duhovnem in moralnem pogledu. S predsednikom g. Milanom Kučanom se Slovenski ameriški svet strinja v tem, da je treba prelomiti z "vsakršno politično in duhovno izključljivostjo, z ideološko prevlado", sodi pa, da z njo ni zaznamovana "vsa slovenska politična zgodovina", ampak le razdobje KUČAN i Slovenski kozolec"topler" na 100 ha veliki Arboretum farmi, ki jo lasti Slovenka poročena z Belgijcem. RESNIČNA ZGODBA O KAMELEONIH nadaljevanje s str.2. komunistične vladavine (1945-1990). Slovensko ameriški svet upa, da bo predsednik g. Milan Kučan zastavil svoj ugled za uresničevanje ciljev navedenih v spomenici. Slovensko ameriški svet je bil vedno in je zdaj več kot pripravljen za "strpno usklajevanje" vseh in vsakih naporov pri delu za skupno korist Slovenije in Slovencev doma in v izseljenstvu. Slovensko ameriški svet (SAS) FACTA, NON VERBA, E> RED SEDN X K. Websteijev angleški slovar daje o kameleonu naslednjo oznako: katerakoli zvrst evropskih kuščaijev, s pikasto kožo, oprijemalnim repom, z zenicami v očeh, ki se obračajo ločeno, vsaka zase, žival z neverjetno možnostjo, da spremeni barvo kože; tudi nestanovitna in muhasta oseba, ki se lahko spreminja in drugači. "Veliki angleško-slovenski slovar" pa uporablja tudi besedo "dvolžnež". Kaj pa v slovenskem političnem slovarju? Kameleoni kar po vrsti: Kučan, Drnovšek, Drnovškova vlada, komunistična partija, Spomenka Hribar z njenim zaustavljanjem levice in nato desnice, Udba in Ozna, Izseljenska Matica, "Delo",televizija,radio inobčevalna sredstva na splošno. Končno je prišel v javnost tako imenovani Drnovškov zakon. Z njim je Janez Drnovšek stopil v zgodovino in je prava vojna napoved narodom bivše Jugoslavije. Kar se danes dogaja v Bosni, je dosledno izvrševanje smernic in ukrepov, ki jih je Drnovšek uzakonil, ko je bil predsednik predsedstva Jugoslavije. Če se Slovenija ne bi bila odcepila od Jugoslavije zadosti zgodaj, bi isti Drnovškovi ukrepi bili veljavni tudi za Slovenijo in bi mi bili priče etničnemu čiščenju z vsemi posledicami in z vso tragedijo, ki jim je podvržen nesrbski živelj v Bosni in Hercegovini. Zakon, ki nosi Drnovškov podpis in njegovo ime, je, ne le ustrahovanje posameznih narodov iz strani centralistične Jugoslavije, marveč tudi najbolj kričeč primer kršenja človečanskih pravic ter osnovnih načel vsake demokracije. In danes? Drnovšek hoče veljati za demokrata, politika, ki naj mu ljudje zaupajo. On naj bi bil državnik, ki da je izboljšal slovensko gospodarstvo in ki naj bi bil celo sposoben prinesti Slovencem blagostanje. Prestopil je, tako pravi, iz komunistične partije v neke vrste demokratsko stranko, ki ji je sam predsednik. Resnica pa je znatno drugačna. Drnovšku kot predsedniku Izvršnega sveta ni mogoče pripisati nobenih uspehov, z izjemo da je njegov mandat prepričal tiste medijske napovedovalce, ki so nekoč - kot jutranji pozdrav - imenovali Slovence "revščina", da te psovke, ki je bila pravzaprav namenjena Slovencem v celoti, ne porabljajo več, ker je pač vlada komu iztečena. Ko je nastajala slovenska država, je Drnovšek iz Beograda ni podpiral; dejansko je bil nasproten njeni neodvisnosti in samostojnosti. Danes - kolikšna ironija! - pa se drzne biti vodja te države. Dvoličnež, kot smo brali v slovarju. In za to kameleonstvo mu je Kučan podelil posebno odlikovanje. Zakaj? Zato pač, ker je on, Kučan, sam dvoličnež v nič manjši meri. Milan Kučan, prekaljen partijec, je pri zadnjih volitvah veljal za neodvisnega kandidata, neke vrste nadstrankarskega predsednika države. Pa prav to bi bil moral biti že vseskoz. In kdo je on bil? Ko je bil Kučan izvoljen za predsednika predsedstva slovenske države, je zagotavljal, ali točneje, lagal, da se odpoveduje rdeči izkaznici. Le kdo naj mu verjame, saj je v resnici ne le sledil navodilom komunistične partije, marveč bil glavni nosilec komunistične ideologije in komunistične zarote v Sloveniji. Kučan je bil prvi in pravi iniciator, da je padla pravno in demokratsko izvoljena vlada v Sloveniji takrat, ko bi jo bil moral podpirati, tako kot se predsedniku spodobi. Kučan je slepomišil, da si je priboril, ali pa da si je pridržal oblast nad slovenskimi financami. On je soodgovoren ali celo prvenstveno kriv, da je ropanje slovenskega gospodarstva na dnevnem redu - v prid komunistom - , ki so ropali ves čas od druge svetovne vojne do danes. Kučan je zlorabljal svoj položaj predsednika predsedstva republike najprej v škodo in zasmeh drugih članov predsedstva, nato pa se je osredotočil, da zruši vlado, ki je bila pravno in demokratsko izvoljena. Podprl je Drnovška, čeprav je Drnovšek bil simbol, nosilec in izvršitelj ukrepov predsedstva bivše Jugoslavije, ki mu je bila podrejena jugoslovanska ljudska armada, Slovencem najbolj sovražna ustanova sploh. Kučan - navajen zakulisnega spletkaijanja - če bi bil iskren, bi mu bilo v čast, ko se je na zunaj vdal splošni želji Slovencev, da pride do narodne sprave, je celo prišel v Kočevski Rog. Toda tam se je obnašal nedostojanstveno, brez pietete do mrtvih. S svojimi obiski "borčevskih" izgredov pa je ponovno pokazal, da omalovažuje narodno spravo. Na svoj svojstven način se je zavzemal za narodno "pomiijenje", ki je le partijska zamena za narodno spravo ter nedopustno poniževanje tabora drugače mislečih, Res, pravo kameleonstvo. Morda je odveč dati prekomerno pozornost, ko razmišljamo o slovenskih "kameleonih",ravno Kučanu in Drnovšku. Tu gre za celotno komunistično druščino, za partijo in za vse njene člane, sedanje in bivše, ki jih je šolala Mačkova akademija in ki ne morejo mimo dejstva, da je NOB bila samo stalinistična in komunistična revolucija in nikakor ne boj za osvoboditev. Kje neki! Res je celo, da jim slovenska usoda ni bila pri srcu; in če, to v veliko manjši meri ko njenim nasprotnikom. To zaradi komunisti čne partije, ki je bila največji in najostudnejši nestalnež v slovenski javnosti. Nikoli ne bi smeli pozabiti, da je partija umorila vipavskega župana - dr. Ivana Petri ča - samo zato, ker je uradoval slovensko. ("Primorsko domobranstvo" stran 129). Po njihovo bi moral uradovati italijansko, ker je Vipava bila takrat uradno še italijansko ozemlje. Kako grozno protislovesnko početje!!! Ko je bila - partija - na videz v času vojne zapletena v borbo proti okupatorju, je z njim tesno sodelovala in se je v prvi vrsti borila proti tistim, ki so jim bili načelno nasprotni. Pri tem je neusmiljeno pobijala najbolj zavedne in najbolj ugledne Slovence po vojni. Teh ubojev in množičnih umorov se komunisti tudi danes ne kesajo in ne eden vidnejSi predstavnik ni bil prisoten spominske svečanosti v ljubljanski stolnici za zavratno umorjenem Markom Natlačenom. Komunistična partija, še ko je bila na vladi v bivši Jugoslaviji.se je prelevila v Zvezo komunistov, da bi pač na zunaj izgledala nekaj drugega kot njena matična organizacija, svetovna ali sovjetska komunistična partija. Seveda je nadaljevala s šolanjem svojih izbranih prvakov in okrutnežev v SZ ali v Mačkovi akademiji, da so le-ti lahko postali ali ostali njeni najbolj zvesti in istočasno tudi najbolj kruti nasilneži. V bistvu so seveda bili to, kar so bili; v bistvu je tudi žveza komunistov bila to, kar je bila komunistična partija (KPS). Ko je nastopil čas demokracije, so se spet prekrstili v 'Stranko demokratske prenove' ter si nato nadeli še drugo ime. Ostali pa so to, kar so vedno bili, pravi in dosledni komunisti. Demokrati čni naslovi, ki si jih nadevajo, so pretveza, porogljiva pretveza za to da bi - včasih uspešno - varali slovenskega človeka, ki je bil sit lažne komunistične "demokracije", in ki si želi resnične demokracije, kot jo poznamo na zapadu - in to je treba poudarjati, čeprav "Delo trdi drugače ("Delo" 17. okt.) - kot nekaj pristno demokratskega, da namreč komunistična partija danes, pod naslovi prenovljenih in drugih demokratov, ni partija, vsaj ne tista, ki je bila edina odgovorna za nečloveško, da, zverinsko pobijanje po vojni, ko niso partizani niti svojim sobratom in tovarišem hoteli biti prizanesljivi, kaj šele ljudem drugačnih političnih nazorov. Igranje z imeni in naslovi pa naj ta dejstva potisne v pozabo! Ali je sploh mogoče pozabiti, namerno pozabiti, imena kot so Maček, Ribičič, Dolanc, Orožen, in vrsto drugih, in vse, kar je s temi imeni povezano! Uboji in umori so najtežje breme in samo zaradi njih je koristno za komuniste, da se danes prikažejo kot komunisti v prejšnjih desetletjih. Seveda so še druge okoliščine, tudi obtežilne okoliščine, kjer pa mislijo, da je vredno nadaljevati nasilje komunistov povojne dobe: gospodarstvo. Komunisti so največ iz osebnih koristi, uničevali slovensko gospodarstvo: kradli, kradli hiše, posestva in gozdove ali pa kot Maček zapestne ure in to brez sramu. Danes so pristali na zakon za povračilo, pa ga, pravi kameleoni, ne spoštujejo in njega izpolnjevanje tako maličijo, da jim nakradena lastnina lahko ostane. Ni zadosti, da so uničili slovensko gospodarstvo, danes si jemljejo v osebno posest privatno imovino ali javna podjetja. Goije, da bi kdo hotel vedeti, kako sije "Delo" prilastilo premoženje KATOLIŠKEGA TISKOVNEGA DRUŠTVA, kaj šele, da bi kdo zahteval, da to nakradeno premoženje vrne! Brez dvoma je "Veliki angleško-slovenski slovar" z besedo "dvolineži" dobro ponazoril "Resnično zgodbo o kameleonih". Potrebna pa je še dolga vrsta dodatnih popisov in, čim bolj resnični, tem manj v čast slovenskim komunistom. C.M. Washington, D.C. SPOMINSKE MISLI OB PETDESETLETNICI Letos mineva petdeset let od usodnih dogajanj v naši in naših staršev rojstni domovini. Petdeset let mineva od tragedije na Turjaku in na Grčaricah od množičnega pokola v Jelendolu, od zloglasnega kočevskega procesa. Petdeset le mineva od ustanovitve slovenskega domobranstva, od junaškega boja slovenskih domobrancev v Kočevju in pogrebnih slovesnosti padlih v tem boju na Orlovem vrhu ljubljanskega gradu, katerih grobovi so danes oskrunjeni. Petdeset let mineva od tragične bitke v Grahovem, kjer je v plamenih ognja ugasnilo v dvaindvajsetem letu mlado, a vendar moško doživeto življenje slovenskega pesnika Franceta Balantiča. Petdeset let pomeni lepo življensko dobo. Tisti med nami, ki smo stari 57 let in več imamo še leto 1943 v več ali manj živem spominu. Mlajši od 57 let pa jih poznate le po pripovedovanju in branju pisanj o teh dogodkih. Časovno odmikanje od teh strahot, od časov, ki so bili 1943 - 1993 eni najhujših v poldrugem tisočletju slovenske zgodovine, nam ne sme zamegliti pomembnosti teh dogodkov in nam ne sme brisati spomin na brezmerne žrtve in trpljenje naših dragih, ki so v tistem času in v tistih krajih žrtvovali svoja življenja za nas, za našo domovino in za njih življenjske ideale. V letu vojne okupacije, v letu narodnega ponižanja in razdejanja so stopili na branik slovenske domovine in slovenskih svetinj. V brezizglednem času so se uprli boljševiški revoluciji, katere edini namen je bil, da boljševizira Slovenijo brez slehernega ozira na žrtve, stroške in posledice. V vseh bitkah so bili z nasprotnikom neenak boj, tako po številu kot orožju, tako v izbiri časa in kraja napada, kot v izbiri umika in pobega, da nasprotnike niso vezali nikakršni pomisleki v izbiri sredstev. To neenakost v vojaškem oziru je začelo po Turjaku in Grčaricah opravljati slovensko domobranstvo. Razplet druge svetovne vojske, mednarodne razmere in problematika južno-slovasnkih narodov pa so pripeljali še do vetrinjske tragedije in grozot Kočevskega Roga, Teharij...... ter našega begunstva. To je bila in je še danes naša osebna, družinska, narodna, slovenska usoda. Mi imamo in nosimo pečat te usode. Zato mora v nas goreti večni plamen spomina na naše brate, očete, sinove in može, na naše sestre, matere, hčere in žene, vse žrtve katerih življenja so ugasnila v plamenih revolucije. Prosimo troedinega Boga, Boga Očeta za milost. Sina Jezusa Kristusa za ljubezen in Svetga Duha za duh prenovljenja, da bi nas, naše družine in naš slovenski narod božja milost, božja ljubezen in duh prenovljenja preoblikovali v posameznike, družine in narod, vredne neizmernih žrtev naših dragih. Pridružimo naše prošnje prošnjam tistih, katerih spomin danes častimo, da bi pri Bogu izprosili lepšo bodočnost za naše rodove in za naš slovenski narod. Nadškof dr. Alojzij Šuštar Prof. dr. Francetu Bučarju ob 70-letnici Dragi France, iskrene čestitke in najboljše želje za Tvojo 70-letnico, ki jo praznuješ na svečnico. Voščim Ti vse najboljše, dobrega zdravja in obilo božjega blagoslova zate osebno, za vse Tvoje delo in za Tvojo družino. Svoje dobre želje Ti izražam kot sošolcu in prijatelju, kot profesorju, pisatelju in politiku in kot kristjanu v občestvu slovenske katoliške Cerkve. Posebno sem Ti hvaležen za Tvoje zavzeto sodelovanje na vseh treh zasedanjih Pastoralnega občnega zbora ljubljanske nadškofije. Kolikor mi je bilo mogoče, sem spremljal Tvoje delo pri Novi reviji in prebral marsikatero Tvoje knjigo. Prav posebej pa sem Te spremljal, ko si kot predsednik parlamenta v zgodovinskih časih odločanja za samostojno državo Slovenijo, ob njeni razglasitvi in mednarodnem priznanju ter sprejemu v Organizacijo združenih narodov imel tako pomembno vlogo s svojimi govori v parlamentu. Kako zahtevno in težavno je bilo delo v parlamentu, se še vsi spominjamo. Z velikim strokovnim znanjem si sprejemal in nosil odgovornost za osebne odločitve in za delo v parlamentu, za sodelovanje na političnem področju v Sloveniji in v Evropi. Vem, da to ni bilo vedno lahko. Kdor je na tako izpostavljenem mestu, kakor si bil Ti kot predsednik parlamenta, doživlja javno ocenjevanje, priznanje in kritiko, utemeljeno ali neutemeljeno, dobri- ali zlonamerno. To usodo delim tudi sam s Teboj. V Tvojih nastopih, predlogih in odločitvah Te niso vedno vsi razumeli. Te tudi sam nisem vedno razumel. FORUM FOR CANADIAN SLOVENIAN RELATIONS 67 Yonge Street, Suite 700 Toronto, Ontario M5E 1J8 Dr. France Bučar Nikdar pa nisem podvomil o Tvojih dobrih namenih. Tu, in tam sva se srečala za kakšefi. pogovor, za katerega si bil vedno pripravljen. Žal mi je le, da do tega ni prišlo pogosteje. Prepričan sem namreč, da ne bi bilo prišlo do nekaterih nesporazumov ali medsebojnih obtožb, ki so nekatere močno prizadele. Odkar je prenehala Tvoja služba predsednika parlamenta, se je ob izvolitvi Državnega zbora in Državnega sveta in posebno ob sestavi nove vlade tudi zate marsikaj spremenilo. Vendar sem prepričan, da boš zaradi svojih izkušenj in osebnih zvez v Sloveniji in v Evfopi tudi v prihodnosti imel zelo pomembno vlogo in veliko nalogo. Pri tem Ti želim obilo uspeha. Ob Tvoji 70-letnici se Ti prisrčno zahvalim za vse Tvoje delo in osebno pričevanje kot Slovenec, kot državnik in kot politik ter kot kristjan. Želim Ti vseh darov in sadov Svetega Duha in še naprej plemenitosti duha in srca, velikodušnosti in pripravljenosti za pogovor in sodelovanje, česar ravno v sedanjih razmerah tako zelo potrebujemo. Zato še enkrat moje iskrene čestitke, najboljše želje in prisrčne prijateljske pozdrave ALOJZIJ ŠUŠTAR ljubljanski nadškof Drutina, 7. feb. 1993 Odličnemu pravniku, državniku in DRŽAVOTVORCU iskrene Čestitke za sedemdesetletnico z željo, da bi s svojimi velikimi sposobnostmi še naprej krojil razvoj DEMOKRACIJE in SUVERENOSTI v Republiki Sloveniji. Uredništvo S.D. ¿«jmijaka hranilnice in posojilnica "Slovenija" V»m nudi raxn« Prunčn« uOu: tvorit lm M*. rrtomoM». potov »r^«. ttocH hd. VšM pof»»r*J p* m o6r»«po rafvitjl moW «lopoji. Posluilt« *C slovcaakc flKančac nstsinovc! URADNE URE na !£iao[»J Ave., T»ronC» Tore* — C*trtsK — p»U>k_ Sobola__ 10 ».m. — 3 p.m. 10 «.m. — 8 p.m. 10 «.m. — 1 p.m. on 730 Brown's Liac, Torocto Torek — CslrteV — ,Mt<*_ Sobot«__ _ 10 i.m. — 3 p.m. _ 12p.m. — 8 p.m. _ 10 «.m. — t p.m. Tç-I.:531-047S Tcl.:ZSS-1742 V ilnctillotiii jprl sv. Grcfiorlj«» Vcilkco Vt&x pel ok. o4