e usi a esali è a trt« k. Cana aia |a 1X aa lato. (Za Mantello 3 K SO t, aa Ameriko la draga taja driaee «■•O«.) — Ipl*l ■■ dopili aa II.tla i Dradalltva „DomoUabe", fclabtjaaa, Kopltarjaee allea ita*. I. • asinina, reklaMaelJe la loaaratl Opravalltva »Do«ol|ata", L'ubllana, Kopl«ar|e*e alla« I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
• a a a r a » I a« epr*J«maJo po ale-deilb eanab - Cnoatopna petltrrata lieitlna .,DomolJnbo»e" Urina I« «a» atana aa enkrat 10 ». PH »»»• Cratae» objarljeajn prlaiaraa p aat po stofciorn. Po»eu-tevllfce aa prodaja)« po IO ». «j <*oval proaiet poitno-branltnllaeC, arada iti». 824.707. ———
Ste«. 36
« inumani Un2 5. septembru lì07
Leto xx.
KmeCKe nodlose.
Nesreča ni nikdar ugnana. Toča. suša, črv m druge uime so letos povsod kmetu napravile ogromno škodo, posebno na Krasu. V nedeljo, dné 25. avgusta, popoldne se je vršila v ?t. Petru na Krasu odborova seja »Kmečke zveze« za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica n Senožeče. Seje so se udeležili vsi odborniki in do 30 zaupnikov iz raznih občin. Predsednik »Kmečke zveze«, župan gospod Margon, je pozdravil zbrane može in navzočega državnega poslanca dr. Žitnika ter ga naprosi, naj pojasni razne kmečke želje glede na državno podporo vsled toče. suše. črva, pomanjkanje vode in sena.
Poslanec Žitnik je najprvo pojasnil razmere strank v novem državnem zboru s posebnim ozirom na kmečki stan. Splošna in enaka vol. pravica ie povzročila, da ima sedaj kmečki stan svojemu številu in bremenom za državo primerno veljavo v državnem zboru. Takoj po izvolitvi predsedstva se je osnovala v zbornici prosta agrarna ali kmečka zveza, h kateri je že prve tedne pr stopilo -61 poslancev iz slovanskih, nemških in romanskih strank. Prvo veselo znamenje ie torej. da so se združili v obrambo kmečkih koristi poslanci skoraj iz vseh pol tičnih strank, nrugi za nadaljni razvoj državnozborskega delovanja ugodni pojav je, da ima danes državni zbor kmečko večino. To dejstvo nam daie upanje, da se bodo pri vseh važnih gospodarskih vprašanjih morale vpoštevati tudi koristi poljedelstva in da se proti kmetu llfi hode nioglo sklepati, ako ostanejo edini vsi kmečki zastopniki. Dolžnost teh poslancev in sploh prijateljev kmečkega stanu je, aa branijo kmečke koristi, da se odločno upro vsem kmečkemu stanu kvarnim predlogom "i da pri vsaki ugodni priliki opozarjajo vlado "a rane in potrebe kmečkega stanu.
Poslanci v »Slovenskem klubu« so s; razdelili delo. Vložili so že sedai razne predloge v prospeh kmečkega stanu. Te predloge bodo zagovarjali v odsekih, v katere so izvoljeni. Opozarjati pa moram, pravi poslanec, da melje državni mlin jako počas'. Narodnostni boj se tudi v novi zbornici ne bode polegel. Ta boj bode tudi v bodoče več ali manj ov:-ral uspešno gospodarsko delo. Upajmo, da se vsaj ublaži ta boj in prične nova, boljša doba. Kakor pa hočemo z vso resno voljo in odločnostjo zagovarjati kmečke koristi, tako tudi ne bodeino prezirali trgovine, industrije in obrti.
Druga točka razgovoru je bila slaba letina živil in krme vsled toče, črva in suše. Poslanec Žitnik poroča: Državni poslanci storé, kar morejo. Ako čitajo v časnikih ali dobé poročila od županstev in zasebnikov o škodah po toči in drug h uimah. vlože takoj nujne iirošnje za primerno državno podporo ter št posebei posredujejo pri vladi. Tako smo na Dunaju vložili nujne predloge na podlagi došlih nam poročil. Tudi zaradi velike škode, k jo je letos napravil črv skoraj povsod ii a Kranjskem, smo vložili skupno prošnjo V«e te prošnje je ministrstvo za notranje'posle odposlalo v poročanje deželni vladi, ta pa dotičnim okrajnim glavarstvom Kako se po teni ceni škoda, je pa znano. Nekatera okraju" glavarstva se res potrudijo, da se po toči 'n drugih uimah poškodovanim posestnikom razmerno v smislu zakona odpišejo zemljiški davki in priporočajo tudi primerno državno podporo. So pa tudiglavar-stva ki bolj površno store svojo dolžnost. Večkrat zahtevajo od županstev, naj um v smislu zakona naznanijo posamezne parcele
poškodovanih zemljišč. Županstva pa tega al.
ne morejo ali pa tudi nočejo storiti. Pr. tem igra večkrat polit čno nasprotstvo žalostno Vlogo Tako poteče čas in čez tedne se škoda ko teči ali povodnji več ne pozna v isti meru , Dal e obvelja večkrat izgovor, da vsled toče I
ni nastala beda. ki bi oprav čevala državno podporo. Beda ali veliko pomanjkanje morda res ne nastane v trenotku. a se pokaže na zimo in prihodnjo pomlad. Ljudje sicer ne mró lakote, pač pa se mnogi izselijo, posestniki pa večinoma še bolj zadolže. Tako lezejo v dolgove in gine.io polagoma kmečki domovi. Vseh nas skrb pa mora biti, da rešimo kmetije gospodarskega poloma ;n zaprečimo rastočo splošno revščino. Istina pa je tudi, in to moramo odkrito priznati, da vsaka delitev državnih podpor napravlja okrajnim glavarstvom neverjetne sitnosti, med ljudmi pa prepire in sovraštva. Zato je tudi naravno, da večkrat zaradi teh sitnosti ali pa tudi malomarnosti zaspi vsa od poslancev pričeta ak-c ja za podporo. In končno padejo po poslancu, da n: polomil vseh kljuk pri mero-dainih faktorjih. Poslanec pa ni vsegaveden in ne vsemogočen.
Končno pa je tudi istina, da so običajne državne podpore le »miloščina«, k1 v mnogih slučajih nima pravega haska. Prvič že cernine komisije stanejo mnogo denarja. Drugič pa je večkrat — iz raznih vzrokov — tudi razdelitev več ko čudna. Zato že prevladuje prepr čanje, naj bi se ustanovila splošna državna zavarovalnica proti uimam, ki so: toča: povodnji suša, mrčesi, mraz, vetrovi, žled itd. Pred par leti je državni zbor dovolil vladi deset mil jonov kredita za državne podpore. Za letos so dovoljeni trije milijoni. Ta denar bi se primerneje porabil, ko bi se ustanovila državna zavarovalnxa obenem z zavarovanjem živine.
Tretje važno vprašanje je dobava vode za živino in ljudi. Posebno na Krasu trpi prebivalstvo vsled pomanjkanja vode, pri tem pa tudi živinoreja n gospodarstvo sploh. Precej se je storilo zadnja leta v tem oziru. Tudi letos se delaio novi vodovodi, vodnjaki in napajališča. Čaka pa še veliko dela. Mnoge večje vasi so sedaj ob suš: brez kaplje zdrave pitne vode. ki jo morajo dovažati iz oddaljenih
krajev. Sprožila se je misel, naj bi se napravil velik vodovod iz studencev pri Stranjah pod Nanosom za sosednje vasi v hrenov ški župniji in na Pivki do Št. Petra in Knežaka. torej za približno 10.000 preb:-valstva. Stroški bi bili res razmerno veliki, ki pa bi se razdelili na kakih tr deset vasi. S tem bi se obenem ustreglo raznim prošnjam. Vprašanje je le, ali so studenci pri Stranjah dovolj močni. Deželni odbor je naročil stavbenemu uradu, da na licu mesta izmeri množino vode in si ogleda tudi izvirek Korotanšice. če bi se mogla uporabiti za nameravani vodovod.
Navzoči odborniki in zaupn ki »Kmečke zveze« so izrazili poslancu še razne druge želje, končno pa sklenili in podpisali prošnjo na okrajno glavarstvo za državno podporo vsled toče. črva in suše. V prošnj: naglašaio še posebe pomanjkanje krme, ki se pokaže pozimi na veliko škodo živinoreje. — Ti razgovori so trajali tri ure.
Opomba uredn štva : Minoli ponedeljek in torek si ie deželni višji inženir gospod Sbriza.i, ki so ga spremljali poslanec Žitnik, župani šentpeterski. slavinski, hrenoviški in drugi domačini, ogledal izvirek Korotanšice in studence pri Stranjah. Dognal je, da dajejo štirje studenci sedaj ob suši sedem litrov vode v sekund1. Ker pa bi se za nameravani vodovod potrebovalo vsaj enajst litrov na sekundo, bi se morala vsaj za bližnje vasi uporabiti tudi voda iz Korotanšice.
Wfcä
Političen pregled.
češki deželni zbor.
Češki deželni zbor se snide 16. septembra. Na isti dan je sklican .udi bukovinski deželni zbor. za katerega je program že sestavljen. Moravski deželni zbor se snide septembra.
avstrija.
Te dni so izgotovili vojaški proračun, ki ne bo menda nikogar iznenadil. Večjih vojaških prcmemb letos ne bo, zato tudi zanje ni določenih nobenih svot. Kar se torej v proračunu za 1. 1908 zahteva čez navadno mero. so to le izdatki za stvari, ki so od delegacije že bile dovoljene, in izdatki za preskrbo moštva. ki vsled zvišanja cen za živila več potrebuje. Za nove topove, ki so tudi stali 165 milijonov kron, je treba dovoliti še ostanek 50 milijonov kron. — Za nove ladje mornariška uprava ne zahteva nikakega kredita, ampak le že lani zapadli obrok za gradnjo treh novih oklopnic. Te nove ladje bodo stale 130 milijonov. — Za povečanje poljskega topništva pa zahteva proračun 50 milijonov kron.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je na dan pokopa nadvojvode Otona nagovoril njegovega najstarejšega sina Karola Jožefa ter mu priporočal, naj se pripravlja na svoj vzvišen bodoči poklic — vladarski. To se pravi, da bo zasedel za sedanjim prestolonaslednikom Ferdinandom avstrijski vladarski prestol nadvojvoda Karo! Jožef!
ogrski katoliški shod v pecuhu.
Ob enem z blagoslavljanjem zastave krščanskega delavskega društva se je vršil v Pečuhu VII. ogrski katoliški shod. Udeležili so se ga škofje iz Kalocse. Szatmara in Stolnega Belega grada. Shod je bil veličasten; v sprevodu je bilo poleg ministra na cesarskem dvoru grofa Zichyja in poleg mnogo poslancev Ljudske stranke, še 20.000 udeležencev.
Shod ima letos poseben namen. Zbuditi m (t je ogrsko katoliško ljudstvo, da pristopi k ogrski Ljudski stranki, ki se je pod vplivom kanonika Aleksandra Giessweina prelevila v krščansko socialno. Ta stranka ima na Ogrskem bodočnost. V prihodnjem patlamentu si upa priboriti 80 do 100 poslancev. - Dasi do prave ljudske stranke še dosti manjka, venda so početki katoliške politiške stranke na Ogrskem vsejani in bodo vspcväli.
mazarska svöbodoljubnost
nasproti vsemu, kar je nemažarskega, se j"e p re tečen i teden pokazala na pray iz'ràzit način. V Belenyesu so se. vrSile državnozbor-ske dopolnilne volitvt. Ta volivni okraj ima 83 občin, med katerimi je 75 rumunskih. In vendar si Mažarii na vse kriplje prizadevajo, da spravijo skozi svojega kandidata Košu-tovca Arpad Kardosa. ki je daroval za to, da prodre, 50.000 kron. Runiunci pa so bili na delu in so prav živahno agitirali za svojega kandidata Ladislava Ltikacinija. Zandarme-rija, ki je prišla pri volil/ah delat red, se.. Je postavila popolnoma na stran Mažarjey. Pa še na drug način so hoteli Mažari prodreti s svojim kandidatom. Med tem, ko še .ic volilo, je pričelo goreti mesto ha treh krajih, da bi tako šli volivci gasit namesto volit. Vendar Mažarjetlt tudi to barbarsko sredstvo ni pomagalo. Po silnem volivnem boju je zmagal rtt-ntunski kandidat Lukacin z večino 797 glasov. Koalicija je vsled tega poraza silno poparjena. zlasti ker je Lukacin grško-katoliški duhovnik, izmed najbolj gorečih zagovornikov narodnostne ideje. Baron Banffy se silno hudiije na vladajočo neodvisno stranko. Poraz v Belenyesu mu je dokaz, da ni mogoče vodih še nadalje narodne politike v dosedanjem toku. »Ce ne moremo napraviti iz Ogrske narodne mažarske države.« pravi ta baron. y)c naša država izgubljena, in če vzdržujemo še nadalje sedanji zistem, bode še več Belei vesov.«
sestanki vladarjev.
Sestanek ined italijanskim ministrom Tit-tenijem in avstrijskim Aerenthaloni dokazuje, kakor soglašajo vsi avstro-ogrski listi, da je razmerje med Avstrijo in Italijo najboljše. Tesna zveza Italije z Angleško nikakor ne nasprotuje njenemu razmerju do trozveze, ker tudi Avstrija in Nemčija gojita prijateljsko razmerje do te pomorske velevlasti.
Aercnthal in Tittoni sta se tudi dogovarjala o sestanku cesarja in italijanskega kralja. Ker naš cesar vsled visoke starosti težko dolgo potuje, se bodo dogovorili bržkone tako, da obišče italijanski kralj našega cesarja na Dunaju, obisk mu bo pa vrnil v Rimu prestolonaslednik Franc Ferdinand. Pisalo se je že o tem, da v tem slučaju prestolonaslednika ne sprejme papež. Vendar upajo, da se bodo v tej zadevi težkoče od strani Vatikana dale odpraviti.
V Norderneyu se sta sešla 28. t. m. nemški kancelar Biilow in francoski poslanik Kambon. Sestanek je bil kar naiprisrčnejši. Pokazalo se je. da je razmerje med Nemčijo in Francijo izvrstno.
pravosodna phorma v make-ioh5ii.
Med sestankoma v Desiu in Severniku sta izdelali Avstrija in Ruska ničrt pravn-kedonija krvavo potrebna. Načrt je sledeči: v Solunu naj se ustanovi kasacijski dvor (višje sodišče), ki naj bi presojal razsodbe v Makedoniji, po potrebi razveljavljal ali pa prilagodil modernim pravnim nazorom. Ustanove naj se povsod zopet mirovna sodišča, kot so obstojala pred ustavo, kjer bi ljudstvo sodili od njega samega iz njegove srede voljeni sod-
niki. - Turčija je silno tiejeVoNrtà, eia n vefe-vlasti na ta način hodijo v »njen« zelnik in se jv pri Zastopnikih velevlasti pritožila "a rad i nameravana reforme. Vendar ta čin np kaže nič drugega, nègo da sp velasti sprevidele, da z samim bolnini ttfožem ob Bosporu nič ni.
bolgarija.
Knez Ferdinand je obhajal 20-letnico svojega vladanja. Jubilejno slavlje )e imelo povsem narodni «načaj. Car Nikolaj je poslal knezu brzojavko, v kateri ga zagotavlja svojega iskrenega prijateljstva. — Vendar pa ni mogel knez ob tej priliki zamenjati knežjo krono s kraljevo — če je kedaj imel podobne želje.
rusija na daljnem vzhodu.
Nesrečna vojska Rusov z Japonci bo ime la za Rusijo usodepolne poslediet. kal So si vse Rusi nameravali osVojitl V Aziji, in sedai so vsi ti načrti, kakor poroča »Peterburskija Birževija Vjcdojnosti«. ,jx>kopani. Rusija nima na Dalinetii Vzhodu nikakc bodočnosti. Vse, Kar še je pisalo o drugi vojski Rusov z Japonci, je nesmisel. Daljni Vzhod se izroči popolnoma vplivu Japonske. To se je pokazalo že sedaj, ko so si Japonci na nečuveno barbarski način osvojili Korejo, kjer je živelo iako miroljubno ljudstvo. Ob tem dejstvu se ni zgenila nobena velesila. Za Korejo pride na vrsto Mandžurija, potem pa se začne gospodarski boj s Kitajsko.
razmere v francoski vojni mornarici..
Pisali smo že. kako na slabih nogah stoji francoska armada, kako iiadkriljujc francoska pehota in mornarica vse druge moderne države po uporih, kršenju discipline itd. Posebna v to sestavljena komisija ie dobila od francoskega senata nalog, dognati vzroke, zaka.i propada francoska mornarica. Glavni vzrok je po prepričanju komisije slabost osrednje oblasti, splošna neodgovornost in njena brezbrižnost. Zato je treba, da se žo-pet uveljavi v mornarici avtoriteta, red. disciplina, čuječnost in odgovornost.
angleška mornarica in letošnje vaje.
15. oktobra se prično v Severnem morju mornariške vaje pod vodstvom admirala Karola Beresforda. Trajale bodo 12 dni. Udeležilo se jih bo 25 bojnih ladij, 15 križark, 6 malih križark in 48 torpedolovcev, razdeljenih v štiri divizije. Ladjevje bo imelo nalogo napasti Portsmut, v katerem bo zbrana vsa posadka kakor v vojskinem času.
24. t. m. ie bila spuščena v morje velikanska angleška ladja »Teinerér«, ki ima 18.650 ton vsebine, je dolga 526 čevljev, široka 82 čevljev; njeni stroji imajo 23.000 konjskih moči in podeliio ladji hitrost 21 vozlov v uri. Moštva bo na ladji 774.
nemiri v maroku.
V	Maroku so rodovi, kakor smo že poročali, odstavili prejšnjega sultana, češ, da je slabo vladal, in oklicali za novega vladarja njegovega brata Muley Hafida. Vsi dostojanstveniki so mu takoj prisegli zvestobo. Novi sultan je pisal svojemu bratu, naj prostovoljno odstopi, kar bo ta tudi bržkone storil. Muley Hafid je imenoval tudi že svoje ministre, svojim domačinom v Kasablanki je naročil, naj Francozov pred njegovim prihodom ne napadajo. .
V	Kasablanki je za enkrat mir. Organizirana je popolna francoska policija, kot stražniki je nastavljenih 20 domačinov, ki se še po-množe. Kasablanka dobi čisto francosko lice. francoske napise že pribijajo.
Bolj opasen pa jc položaj v Fesu. Stari Sultan Abdul Aziz je prosil vojnega ministra pomoči; ta mu je poslal 800 mož. s katerimi upa napraviti red.
Upati je. da se nemiri v Maroku kmalu končajo, zlasti če je res. kakor pravijo, da prinaša novi sultan mir ne pa vojno. Francoska oblast se tudi trudi, da napravi nemirom prej ko mogoče konec.
NEMŠKO AFRIŠKO OZEMLJE V NEVARNOSTI.
Nemška južnoafriška kolonija (naselbina) ima že nekaj let sem neprestane boje z vstaši domačini, ki so zakleti sovražniki nemških kolonij. Pogumni voditelj vstašev, Morenga ie tudi sedaj s 400 možmi vdrl v nemško jugozahodno afriško ozemlje. Število sicer ni veliko, vendar ie pomisliti, da tudi Nemci v teli pogorjih, kjer povsod manjka vode, ne morejo porabiti večjih vojaških sil; zato se v koloniji položaj smatra zelo nevarnim in se pričakujejo vroči boji.
54. splošni shod nemških katoličanov.
V Vircburgu na Nemškem se je ta teden \ ršil 54. splošni shod nemških katoličanov. Vršil se je tako, kakor se mora vršiti shod, ki ima ogromno večino nemških katolikov za seboj. Shod označuje sledeča parola: »Raznesli Ikhiio nov ogenj navdušenja, ki naj zopet oživi in ogreje vse stanove in kraje katoliškega ljudstva, da dejansko izvršujejo svojo vero in jo uveljavljajo na vseh poljih javnega življenja. Slučaj ali kali je nanesel. da sc je shod vršil le par dni po socialističnem shodu v Stuttgartu. Zato jc tembolj razviden velikanski prepad, ki loči somišljenike obeh shodov, pokazal jc pa ta shod tudi v nasprotju s socialno demokracijo, kako dosledni, kako jasni so si katoličani v svojih načelih, ki so pa tudi edino prava in služijo v korist posamezniku i.akor družbi.
Ni nam mogoče ixidati natančne vsebine o vsem. kar se je obravnavalo. Podajmo lc glavno tvarino: O konfesiji in religiji jc govoril dr. Mayenburg iz Luzerna. o misijonskem delovanju opat Norbert, o cerkvenih notranjih razmerah župnik Barthels. katolicizem in vseučilišče dr. Spahn, katolicizem in ljudsko šolstvo rektor Briick, o katoliškem in gospodarskem življenju ravnatelj Gröber, kako se udej-stvuje krščanska zapoved ljubezni prof. Sclio-rer, o leposlovju prof. Meyers in princ Löwenstein o papeštvu. — Poleg tu navedene tvarine se je obravnavalo še celo vrsto drugih današnjih razmer sc tičočih vprašanj.
Slovnostni obhod jc bil nekaj veličastnega. Udeležilo se ga jc 10.000 delavcev, 290 društev z zastavami; ulicc, celo električni vozovi so bili okrašeni z zastavami in zelenjem.
Zborovanju, kateremu je prisostvoval tovarnar Brandts, ie prisostvovalo 5000 delavcev! Krasno zborovanje! Zupan vircbutški, ki ima nekoliko več inanirc kakor naš ljubljanski, je dal slavnostno dvorano brezplačno za vporabo in tudi sicer šel pripravljalnemu odboru na roke. Zborovanjem je prisostvoval tudi škof ljubljanski dr. Jeglič, ki jc bil od zbo: rovavcev navdušeno pozdravljen, kakor tudi mnogo drugih škofov.
Shod se je sicer vršil v znamenju miru, in v znamenju boja! Mir vsem dobromislečim ljudem, pa tudi onim. ki so v zmoti in se besno zaletavajo v vse kar ie krščansko, vse kar je sveto. Mir tudi tem zadnjim! A boj, neizprosen boj bodemo bojevali njihovim načelom, njihovim naukom, ker vemo, da so strup, ki zastruplia njihova srca in srca neštete množice drugih, do katerih pride. Strup je škodljiva stvar — torej proč ž njim !
Listek.
Ranoque.
Spisal P. Luis Colonia.
(Dalje.)
»Kdo mi je povedal?... Naš gospod notar ki je imel opravek pri procesu in se je še-le včeraj zvečer vrnil iz Z . . . Ali hočeš govoriti z njim? Gotovo sedi še v sobi in piše.«
Zaman ie iskal Ranoque besed. Dvakrat je globoko pokimal z glavo, nato je kar omotičen sledil stari dekli, ki ga je peljala v pisarno notarjevo.
Notar je bil star, dobrovoljen gospod. Precej jc spoznal veliko razburjenost mlade-ničevo. Mirno in točno je odgovarjal na pretrgana in zmedena vprašanja mladeničeva. Povedal mu jc, da sta Cachana in stric Ca-nijo pred dvetni leti storila strašen zločin, rop in umor; od onega časa se vrši izredno dolga preiskava. Sedaj še-le se je posrečilo vkljub trdovratnemu tajenju strica Canijo. dokazati njuno krivdo. Obsojena sta na smrt na ve-šalih. In pristavil je še stari gospod, da bi se morala obsodba izvršiti že en dan prej, pa so jo prestavili na naslednji dan. ker ni mogel rabelj prej priti v Z . . .
Notar je dobro poznal poštenost mladeniča, ki je stal kakor v omotici pred njim. Ko je vso zadevo pojasnil, stopil je prijazno k Ranoku in mu položil roko na ramo. Z očetovskim glasom mu je govoril:
»Kakor vidim, te zadeva jako zanima, sin moj. Po svojih močeh ti hočem pomagati, če mi bo lc prilika dana.«
Doslej se je Ranoque na vso moč potrudil, da bi ostal miren. Ko pa je dobri gospod s svojim prisrčnim, ljubeznivim glasom stopil k njemu, se ni mogel več vzdrževati. Z bolesti in hvaležnosti polnim pogledom je pogledal starega gospoda, sesedel se je na stol in ie zaihtel, kakor bi se mu trgalo srce iz prsi. Z obema rokama je zakrival solze, ki so mu lile iz oči. Notar je priskočil k njemu in je s pomirjevalnim glasom vprašal po vzroku njegove velike bolesti. Ranoque izpočetka ni mogel izpregovoriti niti par smiselnih besedi; ko pa ie prišel nekoliko do zavesti, je razkril staremu gospodu svoje srce popolnoma, pri-liovedujoč mu povest svojega življenja.
Notarja jc globoko ganila žalostna usoda Ranokova. Po svojih močeh je tolažil in csrčeval nesrečnega mladeniča. Ali zastonj. Ko je s težavo do konca povedal povest svojega življenja, se ga je polastil silen obup. Jokal jc, vzdihoval in kričal pretrgane, nerazumljive besede. Konečno je skočil pokoncu in je vdrl skozi vrata s pretresljivim klicem:
»Kaj naj storim, moj Bog. kaj naj storim?«
S takimi čuvstvi ni mogel iti domov. Brez cilja in namena je lazil okrog. Priti ni mogel do nobenega sklepa. Pričelo se ie že mračiti, ko se je konečno z vso silo nekoliko pomiril in se vrnil na dom. Consolation je sedela z napol dodelano nogavico za mizo in je živahno kramljala z dvema sosedama. Ranoque je izpregovoril z ženami le par navadnih besedi, nato je odšel v svojo spalnico. Oblečen se je vrgel na posteljo.
Sedaj je prišla zanj ura izkušnje, ura onega boja, čegar veličastno predpodobo nam je podal Odrešenik sveta na Oljski gori; prišla je zanj ura odločitve, ki stori iz človeka junaka ali iz slabotneža mučenika ali odpadnika. izvoljenca ali zavrženca.
Boj ki ga je Ranoque bojeval v tem času je bil strašen. »Kaj naj storim?« je vpraševal vedno in vedno in je bil s pestjo po
čelu. Toda odgovora ni bilo. Ali bi mogel pretrpeti, ako bi ljudje s prsti kazali nanj, ako bi iznova slišal kot psovko ime Cachana, ako bi ga s strahom in sovraštvom, ali pa tudi z usmiljenjem imenovali sina obsojenče-vega ? . . . Kri je pričela valovati v mladeniču pri teli mislih; z nogami je divje tolkel ob konec postelje, z rokami je zagrabil blazino in jo je stisnil, kakor bi držal za grlo njega, ki bi si upal kazati s prstom nanj. Ali bi v teh razmerah ne bilo zanj boljše, da bi odšel daleč v tujino, kjer bi ga nihče ne poznal? Pozabil bi na nežno skrb dobre vdove, ki ga ie ljubila kakor svojega sina, in katero je on ljubil kakor svojo pravo mater — pozabil bi in bi odšel . . . Kako neznosne bolečine. kako strašno grenkobo pa jc občutil, če je pomislil na osamljenost, strašno osamljenost, ki ga čaka v tujini ! . . .
Konečno je premagala utrujenost lulade-ničevo telo in dušo. Ležal je iztegnjen preko postelje, ničesar ni premišljal, ničesar sklenil . . . kakor brez misli je strmel v plamen-ček one lučke, ki je neprestano gorela pred podobo Odrešenikovo; pobožna vdova je skrbela, da ni nikdar ugasnila lučka. Podoba je predstavljala križanega Gospoda in ob njegovih nogah presveto Devico, Kraljico angelov, mater O b s o j e n č e v o, ki je ob njegovih nogah vzprcjemala dedščino sramote, ki ji jo je zapuščal njen Sin . . .
Naenkrat je zadrhtelo Ranoqueovo telo. Iz prsi sc mu jc izvil krčevit vzdihljaj, ki je prešel v lahen, miren jok. Kmalu je vse potihnilo, le plamenček v lučki, ki ji je pojemalo olje, je lahno prasketal.
Tedaj so se začuli od veže sem lahni koraki; nalahno so zaškripala vrata.
»Kdo je tukaj?« zakliče Ranoque in skoči prestrašen pokonci.
»Jaz sem, sin moj,« odvrne vdova tiho in stopi z gorečo sv.etilko v sobo. »Saj se šc slckcl nisi!« pristavi pr.-strašeno. položi svetilko na tla in stopi bližje k mladeniču.
Opazila ie vdova njegovo veliko razburjenost. Prijela ga je za vroče roke in mu po-tipala žareče čelo.
»Mrzlico imaš, sinko moj!« je zaklicala prestrašeno.
Ranoque je dvignil svoj potrti obraz. Z objokanimi očmi je gledal nekaj časa svojo drugo mater, vzdihnil je globoko in zajecljal strašne besede:
»Pojutrajšnjem obesijo mojo mater in strica Canijo na vešala ! . . .«
Vdova je onemela od strahu, ko jc to slišala. Sedla jc na stranico postelje in vila prestrašeno roke.
Cez nekaj časa jc Ranoque zopet pričel govoriti. Povedal ii je vse, kar jc izvedel. Vdova pa je mrmrala med tem sama s seboj:
»Sveta Devica!... Sveti Jožef!... Kaj naj storim?«
Ranoque je govoril pretrgano stavek za stavkom, kakor bi mu nekai tičalo v grlu.
»Jutri,« je pristavil konečno po dolgem oddililjaju, počasi in jecljaje, »jutri... poj-dem... k njej... in bom... in bom pri njej... ostal, dokler je ne... bodo zakopali ... v grob —«	"
»Jezus, ti si blazen. Ranoque!« zakliče Consolation prestrašeno.
»Blazen ? . . .«
»Da, sin moj, to je očitna blaznost! S tem bi si ti sam uničil svojo čast in dobro ime, meni bi iztrgal srcc iz prsi, sin moje duše!...«
»Kaj pa naj sicer storim?« vpraša Ranoque z razklanim glasom. »Po čem naj sc ravnam? Ali ne velja božja zapoved za vse. Ali je božja zapoved zato, da jo nosimo na jeziku, pa ne delamo in ne živimo po njej?«
»Ni postave na svetu, ki bi te silila, da to storiš !«
»Oh. mati!« zakliče mladenič in skoči na noge pred vdovo. »Ali naj drugače delam, kakor govorim? Ali me niste sami naučili četrte božje zapovedi, ki ukazuje, da moramo spoštovati očeta in mater? . . . Kad bi vedel,« nadaljuje mladenič v svetem ognju in s svetniško navdušenostjo, »kdaj moja mati sploh potrebuje, da jo spoštuje njen sin. ako ne ravno v onem trenutku, ko jo svetna pravičnost pred vsemi očmi tira iz življenja v smrt?«
Pri teh besedah so se dvignile prsi tnla deničeve kakor gora. in iz njih se je izvil vzdihljaj. samo eden, toda velik vzdihljai, enak nenadnemu izbruhu vulkana. Consolation ni mogla ničesar odgovoriti: s sklenje nimi rokami je sedela na stranici in z občudovanjem gledala Ranoqueu v obraz. Gledala je v svojega mladega junaka s takim spoštovanjem, kakor gleda morebiti mlad birmanček sveto junaštvo velikega mučenika. Bojazen, občudovanje, bolest in ponos, vsa ta čuvsh a so jo obhajala, da ni mogla izpočetka izprego voriti nobene besede.
»Prav imaš, sin mojega srca.« je rekla konečno z lahno nagnjeno glavo, »prav imaš ! . . . Prosila bom strica Matija, da bo pazil na dom, in potem pojdeva jutri oba skupaj tjakaj... veš. sin moj. oba skupaj!...«
(Konec prihodnjič.)
Slavje na Brezjah
Kaj takega še niso videle Brezje, ta glas je šel včeraj od ust do ust po vsej Gorenjski. Do 30.000 vernikov obojega spola in 90 zastav in bander je prihitelo v soboto in nedeljo z vseh delov Slovenije počastit čudodelno podobo Matere Božje. Samo z vlaki se je po izjavi železniških uradnikov na Otočah do 7. ure zjutraj pripeljalo nad 20.000 oseb. Koliko jih je pa došlo na Brezje peš in na vozovih, že v soboto in nedeljo zjutraj, koliko tisoč so jih pripeljali trije dopoldanski vlaki iz Ljubljane! Videl si poleg Hrvata slovenskega Korošca. poleg Primorca in Istrijana pa Štajerca s skrajne ogrske meje. Na Kranjskem je pa sploh skoro ni župnije, ki bi ne bila zastopana po manjšem ali večjem številu, in ko bi se tisoči romarjev od prejšnjega dne ne bili umaknili z zadnjimi vlaki došlitn četam, bi prostorne Brezje skoro ne mogle obseči vseh romarjev.
Tak je bil naval, ko so okrog 9. ure jele dohaiati na prekrasno ozaljšani slavnostni prostor pred cerkvijo cele procesije Marijinih družb ter se jele razvrščati pred začasno kapelico kronanja, ki je bila vsa v zelenju in v cvetlicah. Točno ob 9. uri je stopil na prižnico pri cerkvenih vratih presvetli gospod knezo-škof, ki je v krasnem govoru razvijal pomen dvanajsterih zvezd v kroni preblažene Device ter z vzgledi čudodelnosti Matere Božje na Brezjah z njemu prirojeno gorečnostjo vnemal srca vernikov do še večje in vztraj-ne.iše ljubezni do nebeške Matere.
Po govoru se je vršilo slovesno kronanje čudodelne podobe v šotoru z zlato krono, prekrasnim delom g. pasarja Kregarja. V asistenci smo opazili poleg drugih mil. gg. pro-šta Sajovica in dr. Seb. Elberta, kot zastopnika goriškega knezonadškofa pa monsg Fr. Castclliza, ter gg. kanonike Kajdiža in dr. Cekala. Fettich-Frankheima in Kržiča Po obredu so postavili kronano podobo na prirejene nosilke ter jo dvignili na rame. tisoči vernikov pa so se s pomočjo gasilcev uredili v sprevod, pokanje topičev in ubrano zvo-njenje zvonov pa je naznanjalo širni okolici svečani trenotek.
! Slavnostni sprevod sc je razvil po završenem kronanju po naslednjem redu Sprevod ie otvorilo domače breško bandero kateremu so sledila bandera iz tch-le župnij Begunje, Brcznica, Dobrdva. Jesenice. Kam na gorica. Kropa. Lesce, Lešc. Ljubno, Mos nie. Ovsiše in Radovljica; skupno je bilo torej v sprevodu 13 bander, ki so jih nosili mlade niči dotičnih župnij. Za banderi so se uvrstile dekliške Mar. družbe po tem-le redu: Ribno Ježica, Zasip. Stranje. Rob, Selca, Železniki Retcčc, Smarje-Sap. Tomišclj, Sv. Križ pri Litiji. Smlednik. Sv. Oothard. Idrija. Radov liica. Vojsko, Bohinjska Bela, Zagorje ob Sav Ledine, Dev. Mar. v Polju. Leše, Jesenice, Mirna, Mošnje. Vrhnika. Kropa. Crmošnjice St. Jurij pri Šmarju, škofja Loka, Ooričc Cerknica, Bled. Št. Peter v Ljubljani, Srednja vas v Bohinju, Gorje. Kolovrat, Sora, Kamna gorica, Preska, Uršulinska ter Križevniška v Ljubljani. Podzemelj. Tržič. Kranj, Križe, Ko roška Bela. Ljubno. Št. Vid nad Ljubljano Trnovo. Notr.. Moravče. Breznica. Predoslie Črnomelj, Naklo, Trstenik, Studeno, Šmartno prid Šmarno goro, Knežak. Goričica in Ribnica. skupaj 60 zastav.
Mladeniške kongregacije so prihitele z zastavami iz nastopnih krajev Križanki v Ljubljani, Cerknica, Selca. Trnje Prcdoslje. Gorje, Preska, Kamna gorica. Go-riče, Škofja Loka in Jesenice, skupaj II za stav.
Izobraževalni društvi Tržič in Srednja vas. 2 zastavi.
Bralno društvo iz Gorij; 1 zastava
Ognjegasna društva: Gorje. Bohinjska Bela in Leše, 3 zastave.
Za vsako teh zastav so pojoč ali moleč korakali društveni člani z znaki na prsih. Okoliška društva so bila zastopana polnoštevilno.
Takoj za društvi sta sledila jeseniški ter blejski pevski zbor, ki sta pod osebnim vodstvom skladatelja č. g. Kimovca in s sprem-Ijcvanjem slavne zdraviške godbe z Bleda dovršeno prepevala krasne Marijine pesmi. Petje z godbo je tidcležcnccm silno ugajalo.
Za pevci se je pa razvrstila od vseh strani dežele došla duhovščina. Vseh duhovnikov pri sprevodu smo našteli 111. med temi 88 oblečenih. V ornatu jih je bilo s presvetlim knezoškofom in mil. gg. proštoma ravno 16. Štirje oo. frančiškani so nosili na nosilnici kro nano podobo M. B.. za podobo so pa šli pre-vzvišeni knezoškof in oba prošta z asistenco.
S tem ie bil nekako zaključen prvi del sprevoda. Drugi del so pa tvorili številno zastopani mošenjski občinski odbor ter številni zastopi okoliških občinskih odborov, za temi pa nepregledna vrsta romarjev iz krajev, od koder ni bilo nobenega bandera ali zastave. Med temi so bili po veliki večini možic ki so korakali po štirje in štirje ter tvorili pravo sveto armado.
Ves sprevod se je pomikal v dolgosti ene cele ure iz česar se da pač sklepati kolika je bila udeležba.
In vendar je bila med obhodom do zadnjega kotička napolnjena prostorna breška cerkeV, zunaj na trgu in v drevoredu in pred hišami sploh se je pa le malo poznalo, da se nahaja toliko tisoč vernikov izven breške vasi na odprtem polju.
Le z največjo težavo so vrli mošenjski in kamnogoriški gasilci pod vodstvom svojih načelnikov pripravili sredi cerkve toliko prostora, da se je mogla vrniti v cerkev duhovščina s podobo ter del zastav, vse drugo je pa moralo ostati zopet na prostem okolu cerkve.
Ura je odbila že polu 12., ko se je vrnil k cerkvi prvi del sprevoda. Kronano podobo M B so dvignili na nalašč prirejen podstavek nad tabernakljem, odkoder jo more zazreti
oko vsakega vernika in kjer ostane skozi celo osmino.
Sedaj sc je pričela knezoškofova pon-tifikalna sv. maša, pri katerem je s sprein-ljcvanjem orkestra precizno prepeval domači pevski zbor |x>d vodstvom g. organista.
Z zahvalno pesmijo se je ob 1. uri popo-ludne zaključila prekrasna dopoludanska slovesnost. ki ostane gotovo vsakemu udeležencu v neizbrisnem spominu. — Popoldne ob 6. uri je bil slovesen govor, govoril je stolni vikar Jožef Potokar iz Ljubljane o predmetu: Marijine pomoči potrebujemo v sedaniem veri in cerkvi sovražnem času. Po pridigi so bile slovesne litanije, katere ie imel veleč, gospod duh. svetnik Mervec iz Št. Ruperta. Tudi pri tei slovesnosti ie bilo na tisoče ljudstva XXX
V soboto zvečer je imel preč. gospod dr. M. Opeka slavnostni govor, zatem so bile slovesne litanije. Ob pol osmi uri zvečer je za-žarela vas s cerkvijo v krasni razsvetljavi, posebno lepo je bilo razsvetljeno cerkveno poslopje in pa prostor pred cerkvijo, kjer so bile med mlaji obešene vrste raznobarvnih lampijončkov. Vmes so pa spuščali rakete in streljali iz topičev. Vseh mlajev okolu cerkve •n po vasi smo našteli do 150.
Vsa slovesnost se je izvršila kljub tolikemu navalu v najlepšem redu, za kar gre v prvi vrsti zahvala spretnim in požrtvovalnim gasilcem.

* Nov donesek k domač* zgodovini tvori
ravnokar izdana ktiiiga »Zgodovina brezo v i š k e župnije«, spisal Josip Novak. c. kr. učitelj v Idriji: založil je knügo sedanji brezoviški župn k. č. g. Ant. 2gur. Knjiga nadaljuje nekako A. Koblarjevo zbirko »Zgodovina fara ljubljanske župnije«, le da jc rekli bi. pisana še v večjem obsegu. O pisatelj je služboval štiri leta kot učitelj na Brezovici in je v tem času nabral mnogo zanimivega zgodovinskega gradiva. Poslužil se ie najboljših in najzanesljivejših virov, zato priporočamo knjigo z veseljem. Želeti je lc. da bi se našlo tudi v drugih župnijah nekai tako marljivih mož. ki bi s toliko vnemo zbirali zgodovinske podatke in bi izpopolnjevali domače zgodovinsko slovstvo. Knjiga se dobi v Katoliški bukvami v Ljubljani in velia s poštnino vred 2 K 20 vin., vezana 2 K 70 vin.
Pomanjkanje krme na Notranjskem. Letošnja huda suša. posebno pa črv sta kmetom letos napravila hudo škodo, ki jo bodo v prvi vrsti občutili živinorejci Sena je bilo malo, otave pa ponekodi skoraj nič. Mnogi živinorejci bodo prisiljeni odprodati živino ker je ne bodo mogli prezimiti. Mi svetujemo županstvom. kmetiiskim podružnicam, kmetijskim zadrugam itd., naj že sedaj napravijo prošnje na okraino glavarstvo za državno podporo. V prošnjah naj se navede, koliko sena bi približno potrebovali v posameznih občinah. Mogoča državna podpora bi se uporabila v to, da se pokrijejo ali vsaj znižajo državni stroški. Obenem prosimo tiste, ki imajo seno na prodaj, naj naznanijo svoje naslove c. kr. kmetijski družbi ali »Zadružni zvezi v Ljubljani«.
— Plemenske bke cikaste in sive pasme nakupi tudi letos glavni odbor c. kr. kmetijske družbe s podporo poljedeljskega ministrstva. Te bike bode oddajal odbor za polovico nakupne cenc na podlagi prošenj, ki naj se vlo-že do 5. oktobra pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Razgled po domovini.
Zborovanje krščansko-socialne zveze na Jesenicah v nedeljo, dne 25. avgusta, jc bilo, kakor smo kratko že omenili v zadnjem »Domoljubu«. vrlo sijajno. Nad 2000 udeležencev ie bilo navzočih. Videli smo društva iz Goriške, Štajerske in Koroške. Zastopana je bila tudi mlada krščanska organizacija iz Trsta |m> g. Tulu. — V imenu kranjske zveze je poročal podpredsednik Smolnikar, ki je povedal, da je v »Zvezi« združenih 115 društev. — Za štajersko je poročal podpredsednik ondotne »Zveze«, g. dr. Josip Hohniec. — V imenu Korošcev je pozdravil udeležence župni upra-\itelj g. Arnuš iz Podljublja, ki je poudarjal, da ie in ostane Koroška krščanska. — Za Go-ričane je govoril podpredsednik zborovanja vrli naš rojak dr. Dermastia. Napravilo se ie mnogo jako važnih načrtov za bodoče delovanje. Po nasvetu g. Štefeta se sklene, da naj odbor vse potrebno ukrene, da dobi »Zveza« svoje društvene vžigalice, kolek in drugo društveno blago. Cisti dohodek bi se _porabil za izobraževalna društva na meji na Štajerskem iu Koroškem, posebno pa za ljudske knjižnice. Popoldne se je vršila ob ogromni udeležbi ijudstva velika veselica s petjem in javno telovadbo, pri kateri so zopet nastopili naši vrli telovadci, ki so želi mnogo priznanja in pohvale za izborni nastop. Poseben sijaj je dala temu zborovanju navzočnost petih državno-zborskih poslancev. Bili so to gg. dr. Krek, Pogačnik, Jaklič, Demšar in Gostinčar. Došlo je mnogo brzojavnih pozdravov na ta pomembni shod. Omeniti moramo še, da je bil ta dan otvorjen in slovesno blagoslovljen novi »Delavski dom«, v katerem se je že začelo živahno društveno gibanje.
Porotniki ljubljanski so obsodili mladega visokošolca Ivana Kukla na dve in pol leta težko ječo. ker je mnogo oseb osleparil za nekaj tisoč kron. Najraje izvablja denar častnikom, ki so mu radi verjeli, ker se je nosil zelo gosposko. Pri obravnavi je bilo okrog -'00 radovednežev, ki so prišli gledat nenavadnega obtoženca, mladeniča v najlepših letih, katerega je slaba družba privedla na tako žalostno pot.
Velik shod pri Sv. Joštu nad Kranjem bo na Kvaterno nedeljo. Ta dan zadobe romarji popoln odpustek pod navadnimi pogoji, koli-korkrat obiščejo kapelico sv. stopnjic. Ob tej priliki bo tudi več sv. maš pri Sv. Joštu.
Uradno obvestilo o legarju na Kranjskem dne 27 avgusta 1907. V tukajšnji bolnišnici se zdravi 15 bolnikov na legarju. V Ljubljani sami so 4 bolniki v zasebni oskrbi. Ljubljanska okolica je sedaj prosta legarja. — V po-stojinskem okraju imamo v občinah Postojna, Slap. Slavina, St. Peter in Šmihel vsega skupaj 45 bolnikov, med temi 33 v Postojni sami. Iz kočevskega okraja je zglašenih 15 bolm: kov in sicer 7 iz Male Slivnice, občina Sveti Gregor, 4 iz Zdihova, občina Mozelj in 3 iz Banjaloke. Bolnikov za legarjem v litijskem okraju je skupno 21. vštevši 18 slučajev v Za-tičini občina Št. Vid. Iz vseh drugih političnih okrajev Kranjske ie bilo prijavljenih skupaj 6 bolnikov. Število za tifusom bolnih vojakov v tukajšnji c. in kr. vojaški bolnici znaša že nekaj dni stalno 77.
Ij Z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo 1. t. m. na Otoče nekaj nad 5400 oseb. Z Otoč v Ljubljano je vozilo poleg navadnih še pet posebnih vlakov. Tudi iz Ljubljane na Otoče je priredila železniška uprava štiri posebne vlake. Južna železnica je priredila v nedeljo zvečer tudi za romarje posebni vlak proti Celju. Vlaki so vozili kljub
ogromnemu prometu redno. Le večerni 9. vlak se je zakasnil za tri četrt ure. Razven 7. večernega vlaka, ki je imel IU živinskih voz, so imeli vsi osebne vozove. Na Južnem kolodvoru ie v soboto iu včeraj mrgolelo romarjev in si se le s težavo preril do blagajne iu na peron. — Z državnega kolodvora se je odpeljalo do 6000 romarjev.
Na Brezjah ni bilo zadnjo nedeljo ix>-sebne nezgode, dasiravno se sedaj z zlobnim namenom širijo po Ljubljani različne govorice. Vse nedeljske nezgode na Brezjah obstoje v tem, da je neko žensko vrgla božjast, kakor že preje večkrat, eni osebi pa je prišlo slabo in so jo odnesli iz cerkve.
— C. kr. okr. šol. svet za goriško okolico je imel sejo 20. avgusta 1907. Gospica Marija Pere, učiteljica v Skriljah, je dobila radi bolezni polleten, gospica Marija Blažič, učiteljica v Kamniah, radi bolezni šesttedenski dopust. Začasno so bili nameščeni gg.: Franc Mermolja iz Dobraveli za nadučitelja v Crni-čah; Viktor Zgonik iz Podlake v Dobravlje;
Šolske knjige za vse šole se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani (poleg stolne cerkve), ki je letos svoje prodajalniške prostore zelo razširila, krasno uredila in zalogo v vsakem oziru spopolnila. Poleg velikanske zaloge novih knjig, ima ta knjigarna tudi anti-kvarijat in se dobi mnogo kniig po nizki anti-kvarični ceni.
Vmeščena sta bila č. g. Anton Zore. kaplan na Krki na župnijo v Mirno Peč, č. g. Jožef Juvanc, župnik v Rakitni na župnijo v Borovnico.
Nemški dunajski listi poročajo, da namerava dunajska vlada imenovati našega državnega poslanca Povšeta za poljedelskega ministra.
Na Laškem so pričeli liberalci in socialni demokratje ostudno gonjo proti duhovnikom. Izmislili so si vsakovrstne škandale in jih naprtili duhovnom. Toda te lumparije socialdemokratov so začele presedati tudi policiji, zato je policijski načelnik v Rimu izdal posebno okrožnico, v kateri naznanja, da bodo vsi sramotilci in napadalci kakega duhovnika kaznovani z zaporom od treh do 30 mesecev. Takih postav bi bilo treba tudi za naše liberalne in socialistične časnikarske mazače.
Koliko živ.ne je bilo leta 1906 na Kranjskem zaklane. V vseh okrajih je bilo zaklanih lani 27.433 goved, 30.845 telet. 16.960 ovac, jagnjet, koz in kozličev, 52.463 prašičev in 35 konj (v Ljubljani). V ljubljanski klavnici so pobili: 276 bikov, 3935 volov. 324 krav. 8523 telet, 2990 ovc in jagnjet, 2399 kozličev. 8546 prašičev in 35 koni. Veliko zaklane živine so izvozili zlasti na Koroško in v Istro.
Radi opeklin umrl. Posestnikova žena Antonija Hrvatin je postavila na sredo kuhinje kotel z vrelo vodo, da umije kuhinjsko posodo. pet in pol letna hčerka ie padla čezeni in se tako oparila po gornjem in spodnjem telesu, da je drugi dan umrla.
Domača živ na na Kranjskem Koncem leta 1906 so našteli na Kranjskem 24.289 konj, 129 mul. oslov in mezgov, 210.131 goved, 23 133 ovac, 2920 koz in 112.399 prašičev. Razen ovac in koz. kojih število je padlo, se je živina pomnožila.
Zupanom na Gočah je izvoljen gospod Rihard Ferjančič. vrli pristaš Slovenske Ljudske Stranke. Svetovalci so: Franc Ferjančič. drugi Andrej Krečič, tretji Alojzij Vidrih. — Castitamo!
Za slovenske polharje — in teh je še vedno lepo število — obeta biti letošnja jesen
mična in zabavna, kakor že dolgo ne. Polhi so namreč vsled ugodne zime in obilnega živeža prav dobro prezimili, vsled česar ie bil njih letošnji zarod nenavadno krepek in plo-dovit. Bukvice in žira ie letos na Krimu, v Kočevskih hribih in zlasti na Gorjancih obilo; dobro so obrodili tudi lešniki, ki so — kakor znano — posebna slaščica za polhe: zato bo polšji lov ne le mikaven, ampak se bo tudi vrlo dobro izplačal. Polharji, torej na noge!
Zajčja zalega. Letos bo v notranjskih lovskih revirjih dovolj zajčjega zaroda. Dolga zima je dala dosti zajcev in poljskih miši. kmetu pa — odjedla marsikako drevesce. Pa bo že fJog dal, da ne bodo imeli samo liberalni jagri — »pečenke« ! . . .
Podraženje premoga. Gornješlezka premogovna konvencija je sklenila zvišati od dne 1. septembra t. 1. cene za 11 vinarjev na 100 kilogramov. Trgovci s premogom so sklenili prevaliti to zvišanje, kakor vedno, na kon-sumente — in pri tem še kaj profitirati. Lastniki premogovnikov se izgovarjajo s tem, da plačujejo premogokopom večje mezde, trgovci pa trde, da plačujejo voznikom višje voz-nine, vse to skupaj in še posebne dobičke lastnikom in trgovcem pa bodo plačevali konsumenti.
Slovenske vesti iz Amerike. Umrl je v Broughtonu, Pa., 29. julija v pittsburški bolnišnici Ivan Türk iz Ziberša na Notranjskem. — V Wankeganu se je poročil Josip Slana z Marijo Perne. Ženin je z Dobrove pri Ljubljani, nevesta ^pa iz Ljubljane. — Novo-mašnik vč. gosp. Štefanič. ki ie bil nastavljen pri cerkvi Z. M. B.. a ga župljani po hujskanju elevelandske »Nove Domovine« niso hoteli sprejeti in mu izročiti ključev, je dobil službo kot kaplan v župniji sv. Petra. — Elly. Minn. V rudniku London vposleni 16-letni Martin Stepan ie prišel pod voz. ki mu ie stri ramo in tako poškodoval oko, da ie uničeno.
Za katoliško časopisje. Na nemškem katoliškem shodu v Wiirzburgu je zborovalo tudi katoliško tiskovno društvo. Pri tem zborovanju je bil navzoč tudi l'ubljanski premil. fosn knezoškof dr. Jeglič. Predsednik, baron von Frankenstein je škofa prisrčno pozdravil, ker je s svojim obiskom dokazal, kako zelo pri srcu mu ie časopisje. Na Bavarskem je med 1000 časniki 200 odločno katoliških. Bavarsko tiskovno društvo ima 10.000 članov. Vzdržuje 25 bralnih društev in 70 ljudskih knjižnic. Došla sta na to zborovanje tudi eich-stättski in vviirzburški škof. Obravnavalo se je za tem o važnih vprašanjih organizacije katoliškega tiska. — Posnemajno vrle katoliške Nemce in skrbimo tudi mi za razširjenje poštenega krščanskega časopisja!
Politično, gospodarsko in Izobraževalno društvo za vodmatsk okraj, s sedežem v Ljubljani, je deželna vlada potrdila.
Zadružno gibanje. V Celju je bil v sredo sestanek štajerskih zadružnikov; zastopane so bile zadruge iz ljubljanske in celjske zveze. Po daljšem, vsestranskem preudarku se ic storil sledeči sklep: Štajerske zadruge, ki jih vodijo pristaši »Kmečke zveze«, naj izstopijo iz celjske liberalne zveze in pristopijo k ljubljanski »Zadružni zvezi«; ako se spozna za koristno, se osnuje nova štajerska zadružna zveza Ta sklep ie bil soglasen. Nato so bili soglasno izvoljeni v šta:erski pododbor »Zadružne zveze« sledeči gospodje: dr. Ivan Benkovič. veleposestnik Flis, dr. Verstovšek, vikar Gorišek in dr. Korošec. Za sedež pododboru se je določil Maribor. Tako ie prav.
iMi smo to že davno priporočali. Svoji k svojim !
Letošnja trgatev na Kranjskem ne utegne tako izborno izpasti glede količine kot smo pričakovali, kajti veliko Škode je napravila toča. primanjkovalo pa je tudi dežja. Urozdje sicer zori, a posledice suše se ka žejo povsod. Ce ne bode nagajal med trgatvijo trajen dež, bode kakovost kapljice izborila. čeprav je ne bode toliko, kot so vinogradniki upali.
Duhovniške izpreuiembe v lavantinski škofiji. Župnijski vikar v St. Vidu pri Ptuju je postal p. Alfonz Svete, dosedanji župnijski vikar p. Andrej Branik je postal kaplan. Iz St. Vida v Ptuj je premeščen za kaplana p. Pij Vakselj, iz Ptuja v Neunkirchen na Nižjem Avstrijskem je premeščen p. Mansuet Zöhrer.
Rimske izkopine ob Dunajski cesti. Preiskovanje velikega rimskega grobišča ob Dunajski cesti je končano. Vseh grobov je bilo izkopanih 757; najdenih je bilo jako veliko zanimivih predmetov, ki osvetljujejo kulturo v stari Emoni dokaj jasno in so shranjeni v tukajšnjem muzeju v posebni omari.
Istrski krščanski volivci postajajo vedno bolj nezadovoljni nad svojimi poslanci, ker so se ti raje zvezali z liberalcem Hribarjem, ki ne gre nikdar v cerkev, nego z drugimi katoliškimi poslanci, katerih je 16 združenih v »Slovencem klubu« na Dunaju. Začelo se je neko krščansko-socialno gibanje, ki utegne nevarno postati raznim » pošti movcem«. Da bi Ic ne bilo prepozno spoznanje. Hribar naj gre tja, kamor spada, med češke framasone in ne med hrvaške svečenike!
Poslanec Mandič .tržaška »Edinost« in »Slovenec«. »Edinost se zaletava v brzojavko v »Slovencu« o shodu državnega poslanca g. Mandiča v Jelšanah, katera navaja skoro dobesedno, kar je povedal o zvezi »Jugoslovanskega kluba« z ljubljanskim županom Hribarjem. Ona imenuje to vest »ten-dencijozno zavito«, torej jo hoče nekako utajiti, odpošiljatelja brzojavke, odnosno »Slovenca« pa postaviti na laž pred slovensko javnostjo. Mi pa pribijetno: Vse kar je bilo v isti brzojavki iz Jelšan in kar je prinesel »Slovenec« v št. 186. z dne 14. avgusta t. 1. o govoru omenjenega g. poslanca je do pičice resnično. Tako je o stvari in nič drugače 011 govoril, kar pričajo trije, oziroma štirje zapisniki. katere so pisali razni gospodje med govorom. kar priča lahko vsa, v precejšnjem številu zbrana inteligenca jelšanske občine, katera se baš zgraža nad strankarsko, frivolno, da, v resnici »tendencijozno zavito« pisavo lista »Edinost« v tei zadevi. Kar očita »Edinost« »Slovencu«, naj lepo shrani zase in obrne nase ! Ne bomo pustili, da bi Hribarjevi zavezniki proti krščanskemu ljudstvu iu duhovščini v Istri Hribarja popisovali drugačnega, nego je v resnici načelnik liberalne stranke v Ljubljani. Te dvojne igre mora biti konec! Ce ste liberalci, gospodje, pojdite s Hribarjem, a imejte tudi pogum, to povedati! Ce niste, pa bodite toliko moški, da izvajate posledice. Hribar je načelnik stranke, katere glasilo v Ljubljani izjavlja, da je vse krščanstvo laž in sleparija in ki dela reklamo za framasonstvo. Gospodje Mandič, Spinčič, Laginja in drugi, imejte pogum povedati svojim volivcem, da ste s tem Hribarjem združeni in da ravno zato »Slovenski klub« ne more z vami imeti edinosti. Ne zakrivajte tega, kar vsi vemo! Ce bo ljudstvo v Istri podučeno, kdo in kaj je Ivan Hribar, potem bo tirjalo od poslancev tudi odgovor, zakaj so se združili ž njim proti veliki večini katoliških inož, združenih v »Slovenskem klubu«.
Postojna je od časa nastalega tifusa letos pa do sedanjega časa (računano šest tednov) izgubila povprečno pri obisku jame na dan 50 do 60 tujcev. Kar je bilo letovi-
ščarjev, so pa večinoma že vsi zbežali iz trga! To so nasledki vzorno vpeljanega vodovoda bistrih hydrotehnikov in nič manj bistre kapacitete, kakoršna je poslanec rr. Arko z njegovim — domišljavim obrazom.
Provlncijalni kapitelj frančiškanske pro-vincije je zboroval pretekli teden v ljubljanskem samostanu pod predsedstvom preč. g. gen. vizitatorja P. Vendelina Vošniaka. pro-vincijala zagrebške provincije. Provincijalom je bil zopet izvoljen preč. P. Placid Fabiani, kustosom P. Kalist Heric. definitorjem P. Ba-zilij Dolinar. P. Hugolin Sattner, P. Angelus Mlejnik, P. Aurelij Knafelj.
Naznanilo o začetku šolsk. leta 1907 08 v kn. šk. zavodu v Št. Vidu nad Ljubljano. Šolsko leto 1907/08 se prične v sredo, 18. septembra s sv. mašo. — Dan poprej, to je v torek. dne 17. septembra, nai pridejo v zavod vsi gojenci, dosedanji in nanovo sprejeti in se osebno zglase pri šolskem ravnateljstvu. Vodstvo kn. šk. zavoda.
+ Nesramno blati Hribarjevo glasilo ljubljanskega škofa zaradi njegovega govora na katoliškem shodu v Wiirzbtirgu. Očita mu, da je brezdomovinec, da je Slovence prodal, ga primerja Cibrovemu Jaku, ga zmerja z iz-dajavcem itd. Sramuje se lahko vsa liberalna stranka take podlosti. Ljubljanski knezoškof je pred celo Nemčijo obrnil pozornost na Slovence. ki si služijo svoj kruh s težkim delom v vestfalskih rudnikih, je nastopil za njihovo narodnost in se priznal za slovenskega škofa, ki tudi v tuji deželi ne pozabi svojih rojakov, ampak zastavi ves svoj vpliv, da jih reši in jim pomaga. Vsled tega se v daljni Vestfalski tudi Nemci učijo slovenskega jezika, da morejo v slovenščini govoriti v cerkvi javno našim rojakom. Ali ni to lep zgled ginljive ljubezni do našega ljudstva in do naše narodnosti? Po skrbi ljubljanskega in miinsterske-ga škofa vživa danes slovenščina v Prusiji več pravic, kakor v marsikaterem kraju v Avstriji. In zato glasilo »Slovana« Hribarja tako nesramno blati ljubljanskega škofa! Daleč ste padli liberalci! Kako prisrčno in z največjo častjo so sprejeli v Wiirzburgu dr. Jegliča, kljub temu, da se je vsenemška liberalna časnikarska jata zagnala proti njemu! V Ljubljani pa vsak pobalin lahko svoje umazane čevlje briše ob škofovski ornat ob zanič-Ijivem krohotu liberalne propale »inteligence«. Slovani se ponašajo s svojo gostoljubnostjo, a k nemškemu županu se mora iti učit slovanske gostoljubnosti oni Hribar, ki je ob slovenskih katoliških shodih vedno odrekel slovanskim gostom gostoljuben sprejem.
— Amerikanske poštne relorme. Amerika zniža poštne pristojbine za 60 odstotkov. Pri-stojnina za pismo iz Amerike v Evropo, ki je doslej znašala 20 cents. bo odslej znašala samo 8 cents.
Ij Ponarejeni goldinarji krožijo zopet po Ljubljani. Falzifikati so zelo podobni pravim goldinarjem in imajo tudi lep in čist zvenk. Razločujejo se od pravih samo v tem, da so bolj meglene, svinčenosive kovinske barve, se čutijo nekoliko mastni in da imajo na robu slabo vtisnjeno napis »viribus unitis« precej nerazločen. Letnico imajo 1878. Občinstvo se torej opozarja, da si vsak goldinar dobro ogleda, predno ga spravi.
+ Vab lo na občni zbor »Slomškove zveze«, ki se bo vršil v soboto, dne 7, septembra ob polu 10. uri dopoludne v mali dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Nekaj misli o našem gmotnem stanju. (Nadučitelj Štefan Primožič.) 3. Socialno delovanje učiteljice. (Gdčna učiteljica Mira Regali.) 4. Krščanska vzgoja. (Nadučitelj Julij Slapšak.) 5. Etika in moderna šola. (Profesor Lvgen Jarc.) 6. Birokratizem v šoli (Nadučitelj Štrukelj.) 7. Naša stanovska politika na Kranjskem. (Učitelj Fr. Jaklič.) 8. Odborovo
poročilo. 9. Volitve. 10. Slučajnosti. V Dobrč-poljali, dne 20. avgusta 1907. Za »Slomškovo zveze« : Fr. Jaklič, t. č. predsednik. Vabila na občni zbor »Slomškove zveze« so pošla. Gospodje in gospodične, ki jih niso prejeli, naj blagovolijo oprostiti. Vabijo se tem potom.
+ VellKe vojaške vaje. Ljubljanska pehotna divizija se zbira okolu Kranja, da odrine proti Koroški na cesarske vaje. Med potjo so neprestano vaje. Kakor se nani po. roča. ljubljanska pehotna divizija ne bo korakala čez Ljubelj na Koroško, marveč koraka čez Kokro v Železno Kapljo na Koroškem. Marš je urejen tako, da se združi ljubljanska pehotna divizija z graško, nakar prične III. arinadni zbor operirati proti inomoškeniu. Iržaška brigada bo 1. septembra prekoračila Ljubelj ter nastopila z ljubljansko divizijo v sovražno črto III. armadnega kora proti tirolskemu armadnemu koru. Poveljnik vzhodne armade ie podmaršal Potiorek. zahodne armade nadvojvoda Evgen. Letošnje vojaške vaje so jako naporne, ker se ne vrše tako kakor so se vršile druga leta. Vojaški oddelki operirajo natančno tako kot v vojni in ne vedo naprej prav nič kje bo prenočevanje in kje tnenaža. Tudi konji silno trpe in se je poja-vila*med vojaškimi konji bolezen smrkavost. 19 konj so že ustrelili. S to vojaško vajo hoče novi poveljnik generalnega štaba Hötzendori dokazati, da je bila prejšnja vojaška strujj pod Beckom zastarela. V tem ima največjega podpiratelja nadvojvoda Franca Ferdinanda, ki bo na cesarskih vajah poleg Hötzendoria. Pri cesarju se bodo nahajali razsodniki.
+ Žrtve letošnjih vojaških vaj. S Koroške se poroča: 26. m. m. so zapustili oddelki, ki so koncentrirani v Deutschlandsbergii. to je pešpolka 7. in 17.. bosanski polk 2, dva lovska bataljona, zborni topniški polk 3. divi-zijski topniški polk 9, več strojnopuškinih oddelkov. zrakoplovni. pogorskotopniški, brzojavni. poštni, pekovski in sanitetni oddelek svoje bivališče in se napotili skozi Eibiswald na Radi. visok 1005 metrov. Bili so utrujeni, pa so morali izvršiti naporno ponočno pred-njestražno vajo. Spali niso nič. V jutro 27. ni. m. se je vaja vršila dalje do opoldne, nakar so odkorakali vojaki v svoje ubikacije v Spodnjem Dravogradu, na Muto in Vozenice. Na tem potu so jeli vojaki vsled naporov iti vročine cepati in padati po tleh. Dva vojaka 17. pešpolka in en prostovoljec od lovskega bataljona so umrli. Vzlic temu se vojakom ni dovolil počitek, ampak so morali 28. m. in. korakati dalje do sv. Pavla, kjer so šele 29. ni. ni. uživali nekaj počitka po znanih podih. Vsega skupaj ie zbolelo 500 mož in sicer od 17 pešpolka 80, od 2. pešpolka 70 in od 7. pešpolka 60. Vrhtcga odirajo vojake na nečuven način tako, da si ničesar kupiti ne morejo. — Kaj naj k temu pripomnimo? Da je nova taktika šefa generalnega štaba Konrada pl. Hötzen-dorfa izvrstna in da ima, soditi po teh slučajih, le to napako, da ni za navadne umrljive ljudi prikrojena. Skoro je netočno govoriti o vojaških vajah, ampak zdi se, da je to že nekaka vojska, ko imamo že nekaj mrtvih. In to je vse šele uvod k cesarskim vajam. Kar se namreč zdaj vrši — tako pravijo strategi — to so šele nedolžne predvaje. prave pa šele pridejo. Mi pa stojimo čisto onemeli pred to visoko strategično modrostjo, ki v miru dela z vojaki poizkuse, ali morejo natovorjeni s 26 kilami v telečnjaku in 140 patronami v tej vročini korakati od 4. ure zjutraj brez pre-stanka in odmora do 1. popoldne, povrhtega plezati po hribih in grapah in izvrševati naskoke v diru. ponoči pa mesto kratke, recimo dveurne vaje, celo noč bdeti in stražiti ter čakati na »sovražnika«. Pa recimo, da je tudi to potrebno, čemu se pa vojakom potem takoj ne privošči en dan počitka, ampak se dalje gonijo? Toda to so tako visoka vprašanja mo-
derne taktike in strategije, da spoštljivo umolknemo in prepuščamo rešitev generalnemu štabu, besedo pa — parlamentu.
lj Stanovanje za dijake. Kakor je znano, se je že pred letom ustanovilo v Ljubljani društvo dobrodelnih gospej« v pomoč dijakom, s tem namenom, da bo skrbnim staršem pripomoglo do dobrih stanovanj za njihove sinove, iibožnim pa prav dobrim dijakom tudi prispevalo k stanarini, kolikor bo moglo. Zdaj ima društvo odbranih nekaj prav dobrih dijaških gospodinj, katere bo lahko z dobro vestjo priporočalo onim. ki se bodo »•glasili pri tetn društvu. Ker pa popolnoma primernih in prav lepili stanovanj hišni gospodarji iz lahkoumevnih vzrokov ne oddajajo radi dijaškim gospodinjam, zato je društvo kupilo tudi lasten dijaški dom z vrtom, kamor Ni sprejelo sinove, zlasti iz premožnejših rodbin. Hasi pa hiša še ni vsa plačana, vendar l-o društvo zaupajoč na dosedanjo radodar-nost mladinoljubov — že letos tudi oddajalo nekaj stanovanj brezplačno ali po znižani ceni. Celotna plača znaša na mesec 36 K. — Pismeni oglasi ali prošnje naj se pošljejo na naslov: Kanoniku Ivanu Sušnikii v Ljubljani. Naznani naj se ime učenca, v katero šolo bo hodil iu. če prosi znižanja, koliko bo sam plačeval. Kdor pa pride osebno v Ljubljano, naj sc oglasi v društvenem dijaškem domu: Sko-iic ulice št. in. in sicer od 8. do 12. ure.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Mengša. Na Mali Šmaren bo »Katol. slovensko izobraževalno in podporno društvo v Mengšu« obhajalo svojo desetletnico. S to slavnostjo bo združena tudi otvoritev »Društvenega doma«. Bratska društva sc vljudno vabijo, da se udeleže te slavnosti. Mengeš leži ob kamniški železnici. »Društveni« dom je le četrt ure oddaljen od kolodvora. Vlak odhaja iz Ljubljane v Jarše-Mengeš ob 7 uri 28 min., iz Jarš v Ljubljano popoldne ob 5 uri 15 min. in zvečer ob 9. uri. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu, ker je \ »Društvenem domu« dovolj prostora, če bi bila udeležba tudi obilna. Na Mali Šmaren v Mengeš, bratska društva, da se bratski po-veselimo in navdušimo za nadaljno delo. — Tekom desetih let je društvo izvršilo mnogo kulturnega dela. Zelo je razširilo katoliško časopisje v svojem okolišu, iz knjižnice se je prebralo do 7000 knjig, priredilo se je do <>0 podučnih predavanj in okrog 20 gledaliških predstav in nekaj veselic, poučevalo se je v Petju, ima tudi svoj tambnraški zbor. Iz tega sc razvidi, da društvo blagodejno deluje in da ie velicega pomena za Mengeš. — Društvo ie ustanovil mengeški kaplan, gosp. Tomaž tožnik, sedaj župnik v Selcih. Preosnoval ga je in skrbno vodil gosp. Anton Golf, sedaj župnik v Strugah. Velikih zaslug za razvoj društva si je pridobil g. Ivan Baloh, sedaj kaplan v Dobrepoljah, ker je jel zbirati doneske za »Društveni dom«. Udje vedo ceniti zasluge teh mož za društvo: zato jih je društvo na izrednem občnem zboru dné 14. julija t. I. imenovalo za svoje častne ude. — »Društveni dom« v Mengšu je izmed najlepših in največjih »Društvenih domov« na ' Slovenskem. Stoji na najlepšem kraju v Mengšu in je enonadstropen. V prvem nadstropju je velika dvorana s krasnim gledališkim odrom za predstave, shode in druge priredbe. Ostali prostori se bodo porabili v razne društvene namene. — Spored slavnosti desetletnice društva in otvoritve »dru-
štvenega doma« je sledeči: V soboto, dné 7. septembra ob 8. uri zvečer: Mirozov z godbo po Mengšu. V nedeljo, dnč 8. sept.: I. Ob pol 9. uri dopoldne: Sprejem gostov na kolodvoru v Jaršah. (Vsa druga društva se sprejemajo na določenih krajih. 2. Odbod s kolodvora z godbo v »Društveni dom«. 3. Ob '/«10. uri: Odhod vseh društev z zastavami v farno ccrkev. 4. Ob 10. uri: sv. maša s cerkvenim govorom. 5. Ob 11. uri: Odhod društev nazaj v »Društveni dom«. 6. Blagoslov »Društvenega doma«. 7. Slavnostni govor. 8. Oh 12. tiri: Skupen obed v gostilniških prostorih »Pri Jelenu«. Pri obedtt svirajo tamburaši. Ob 3. uri popoldne: Predstava v »Društvenem domu« s sledečim sporedom: 1. Prolog, govori Iv. Rode. 2. Sv. Elizabeta, grofinja turinška. Igra v petih dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 v, stojišča 40 v. Dohodki te igre se porabijo v pokritje stroškov za novi oder. Preplačiia se hvaležno sprejmejo. Ob pol 5 uri popoldne velika ljudska veselica na vrtu »Društvenega doma«. Godba, petje, tamburanje, razni govori itd. V inraku zažiganie umetalnih ognjev in raznih novih raketov. Splošna prosta zabava. Vstop prost.
g Od sv. Katarine na Rovih. V nedeljo, I. septembra smo imeli v našem izobraževalnem društvu podučilo predavanje. Govoril je g. Slavko Ravnihar. Na kratko je očrtal gospodarstvo naših pradedov in njihovo preprosto ekonomsko stališče, potem pa je prešel na našo dobo z njenimi zamotanimi gospodarskimi pojavi. Skiciral je razliko gospodarske tehnike veleposestnika in malega kmeta in koristi vporabe strojev, prodaje na debelo itd. pri prvem. Povdarjal je, da vseh teh koristi zamore postati deležen tudi mali posestnik, pa le v močni zvezi s svojimi sovrstniki, — v zadružništvu. Prepreči se morajo dežele in države s prodajalnimi zadrugami za kmetijske pridelke in živino; tudi kmetiško obrt morajo vzeti v.roko zadruge, tako mlinarstvo, pekarijo, mesarstvo, pivo-varstvo. vinstvo itd. — potem šele bomo kmetje narekovali cene na svetovnem trgu, in ne oderuhi iu Judje na borzi. Spodbujal nas ie g. govornik k kmetijskemu računstvu, ki nam bo pokazalo, da pri žitu glospodarji ne zaslužimo niti toliko, kot ljubljanski cestni pome-tači in da je le v umni živinoreji za nas še rešilna deska v vesoljnem potopu kmetijstva. Gospodinje je opozarjal g. govornik predvsem na snago v hlevu in kuhinji in svaril ob sklepu vse pred morečo kugo alkohola. Z veseljem smo dobili zagotovilo g. predavatelja, da ga še večkrat pozdravimo v svoji sredi, da nam obrazloži še razne zagonetke modernega gospodarstva. Zato pa poživljamo naše može in mladeniče, da pohajajo v obilnem številu no-dučne naše shode in se ne dado morda v tem oziru osramotiti od ženi in deklet, ki se zde včasih poduka bolj željne. — Dné 15. sept. obhaja naša dekliška Marijina družba desetletnico svojega obstanka. K tej slovesnosti so prijavila svojo udeležbo že sestrska društva iz Mengša. Homca, Stranj in Gozda z zastavami. Prosimo preč. vodstva tudi ostalih dekliških Marijinih družb naše dekanije, da se čim preje odzovejo našemu vdanemu vabilu in prijavijo udeležbo.
K V Kamniku na glavnem trgu je samo en prodajalec sadja, zato sam diktira (določuje) ceno. Ce ti ni všeč, pa pojdi v Ljubljano. Gorico ali Vipavo. Le tako je mogoče, da prodaja sedaj n. pr. grozdje po 32 kr. ali 64 vinarjev kilogram, ko se v Švici dobi za 10 krajcarjev! Tujcem, ki prihajajo že mnogo let v Kamnik na letovišče in zdravišče. se zares čudno zdi. da ni tukaj več prodajalcev. Ah ne more slavni občinski svet tu nič pomagati t| Želeti bi bilo v interesu mesta in tuicev. ki
radi že iz zdravstvenih ozirov segajo po sadju. Pa je tako neznansko drago! Ali je samo en Vrhpoljcc na Kranjskem? Kie ste drugi Vipavci, zlasti vi Budanjci, pošteni in podjetni, ki slovite daleč po svetu, dajte, pripeljite nam več grozdja, breskev, fig itd.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Smlednika. Svoje dni sino že omenili, kako potrebno bi bilo pri nas izobraževalno društvo. Kdor je bil navzoč pri slavnostnih govorih na Jesenicah, ali pa se zanimal za uvodni članek »Dan na Jesenicah«, priobčen v »Slovencu«, bo gotovo zaželel, da bi se tudi pri nas zbudili in pričeli napredovati. Na raznih krajih krasne Gorenjske se lepo razvijajo izobraževalna društva, a v Smledniku spi izobraževalno društvo smrtno spanje. Zbudite ga torej! Zato pa vi katoliško zavedni mladeniči in možje — na vstraj-no delo!
g Iz Predoselj. Veselica, katero ie priredila knjižnica »Slov. dij. zveze« na Suhi, je nad vse pričakovanje dobro uspela. Vse točke, katerih ni bilo malo, so se prav točno in dobro proizvajale. Pevski zbor, močan 16 pevskih moči, je nad vse dobro rešil svojo nalogo. Posebno ljubka je bila prva pesmica »Pozdrav«. Pri drugi Nedvedovi »Nazaj v planinski raj«, ki velja za zelo težko, je zbor pokazal, da je kos tudi večjim skladbam. Zato vsa čast g. pevovodju A. Ovnu, ki je gotovo največ pripomogel, da so se vse tri pevske točke tako dobro in lepo završile. Igravci so posebno pri igri »Zamujeni vlak« tako izborno igrali, da ne vemo, komu bi dali prednost. Nič se ni opazilo, da bi bilo kaj prisiljenega in priučenega. Druga igra, ki je bila dozdaj le enkrat še igrana, bi bila bolj primerna za kako mesto. Vendar so se igralci popolnoma vtopili v svoje vloge in sta posebno obe glavni vlogi Tršan in dr. Vrtin izvrstno rešila svojo nalogo. Najboljše so pogodili igralci zadnji prizor, volivni shod. ki gotovo še ni poznal novih ostrih paragrafov o volivnih shodih. Prosta zabava je potekla med petjem zborovim in šaljivimi kupleti g. Potuška iz Kranja jako hitro. Završila se je okoli 11. ure. Za pijačo in jestvine so skrbele z vso postrežljivostjo suška dekleta Fende-tova. Spanova, Loinbarjeva. Markčeva in Ku-kovčeva, za kar jim vsa čast. Veselice se je udeležilo poleg obilne množice domačinov tudi mnogo gostov iz Kranja, Voklega in Gorič. Upamo, da nam priredi knjižnica ob priliki zopet enako zabavo.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Zagorje ob Savi. Redarzaboden. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: V nedeljo večer, dné 25. avgusta, se je vračal rudar Pavel Grčar z dvema bratoma in J. Drnovškom iz Kisovca, kjer ima njegov starejši brat gostilno, mirno domov proti Potoški vasi. Naenkrat se pridrvi za njimi sedem domačih fantov-rudarjev, ki so imeli zaradi nekih besedi iz gostilne nanje piko. 18-letni Bučar dohiti Pavla Grčarja, ga sune z nožem v hrbet in mu zada globóko rano. Malo je manjkalo, da mu ni prerezal srčne mrene. Potem so ga obdelavah še s kamenjem Tudi Drnovšek je dobil v ramo rano z nožem. Druga dva sta ušla. Vzrok: pijančevanje in podivjanost. — Ne hodi s cigareto v ustih spat To si bo gotovo dobro zapomnil neki r. iz Zagorja ob Savi. Pozno v jutro je prišel v
ponedeljek od neke veselice domov, pozabil na gorečo cigareto in trdo zaspal. Vnela se je postelja. K sreči so ljudje od zunaj ogenj zapazili, fanta vzbudili in ogenj zadušili; drugače bi mu bilo šlo lahko za življenje.
d Šmartno pri Litiji. Umrla je v petek zvečer ob pol 1'. znana gospa Marija Robavs roj. Porenta. Pred časom se je tako nesrečno ožgala, da je morala v bolnišnico. Odtlej je trpela velike bolečine. Vrnila se je domu, a ni ji bilo več pomoči. Okrog 8. ure je bila pre-videna, a čez dobre dve uri je nepričakovano umrla. Pogreb je bil veličasten v nedeljo popoldne. ker je njen soprog podžupan šmar-tinski. načelnik požarne brambe itd. Naj v miru počiva! —Tam gori v Gradišči je na Veliki Šmaren dan Medvedov fant napravljal oglje in napravil poleg 11 že poprej napravljenih še na praznik pet vreč oglja. A drugo jutro dobi sam pepel. Ponoči je vse oglje zgorelo. Ni bilo namreč še popolno ugaslo, pa se je vnelo. Vidiš fant, ne sme se na tako velik praznik delati.
Velika Loka. Dné 19. avgusta so bile pri nas občinske voiitve. Zmagala je S. L. S. v vseh treh razredih V tretjem se liberalci še pokazati niso upali. V II. smo mi dobili 55 in v I. 21 glasov. Liberalci pobiti kot snopje.
d Uradni razglas o tifusu v litijskem okraju naznanja, da je vseh bolnikov 21. V št. Vidu in Zatičini 18, drugod po okraju še 3. Sedaj se poroča, da je v zatiškem samostanu tifus ponehal in da nekateri že lahko zapuste postelj.
Struške novice.
d Dobro jih ie vščipnil predzadnji »Domoljub« našega župana in njegove tajnike, ker so pri zadnjih volitvah v cestni odbor v Ribnici volili z liberalci in liberalce. Mi pa povemo vsej slovenski javnosti, da se ti možje kažejo pri nas povsodi. zlasti pa ob občinskih volitvah kot pristni klerikalci, a da so znotraj taki pobeljeni grobovi, tega pri nas pa še nismo doslej vedeli. Možem so se nemara začele hlače tresti, ko so prišli skupaj z ribniškimi liberalci in vpade! jim je pogum, ti so jih te neznačajneže hitro pregovorili in pridobili na svojo stran. Tako so storili ta škandal sebi v sramoto, naši stvari pa v škodo. To je res politično izdajalstvo. katero dokazuje, kako neznačajni so ti naši možje in katero zahteva, da se jim izreče graja. Naše ljudstvo pa ogorčeno obsoja tako sramotno postopanje.
d Letina bode pri nas srednje dobra. Največ škode nam dela ta preklicani črv. katerega se je prikazalo letos v toliki množini, ko še jako mnogo let ne poprej. Veliko škodo dela zlasti po njivah, kjer spodjeda poljske sadeže. Sadja bode zelo malo. Malokatero leto smo ga tako malo pridelali kot ga bodemo letos, samo za pokusiti ga bode.
d Sprememba pri šoli Ker je dosedanja učiteljica prestavljena, bodemo dobili novega učitelja, kateri pride k nam iz Ribnice. Upamo, da bode marljiv in krščanski v svojem delovanju in da se bode tako znal priklopiti željam ljudstva ter si bode tako pridobil njegovo naklonjenost.
Iz Šmarja pod Ljubljano.
d Magdalenska podružnica, ki je bila že zelo revna, bo letos znotraj in zunaj prenovljena. Postavil se bo tudi nov glavni aitar, za katerega je načrt že narejen. Mnogo turistov in zunaj prenovljena. Postavil se b« tudi nov glavni aitar, za katerega je načrt že narejen. Mnogo turistov in drugih tujcev prihiti vsako leto k tej cerkvici, odkoder se odpira lep razgled po gorenjski dolini. Popravilu cerkve so se upirali samo tisti, ki najbolj upijejo in
najmanj dajejo in to so oni, ki se štejejo med
liberalce.	, ..
d Spomin na 13. majnik še vedno ne da miru našemu ljubemu Ogorclcu. Takoj popoldne istega dné je stuhtal, kako naj se znosi nad našimi kmeti, ker mu jih je ostalo zvestih samo osem, da so šli za Zirovnika na volišče. In kaj zgrunta brihtna glava? Pred dvema letoma je menda Ogorelec dal za šmarsko občino neki osebi štiri krone. Sedaj je šele Ogorelec spoznal, da najložje kaznuje in spravi na kant šmarsko občino s tem, da izroči to velikansko tirjatev advokatiu. Je pač res. človek na stara leta postane otročji. — K temu neslanemu koraku pripomnimo sledeče: Alt ne diši Ogorelčeva žlahta po občinskem in cerkvenem denarju? Kdo je tako izborno gospodaril v šmarski občini, da je s tinto polil županske knjige iz strahu pred računi? Kdo je s cerkvenim denarjem zidal guniniški kapelici drago kakor žefran in si z istim denarjem postavil v kapelici mramornato spominsko ploščo s predrznim opominom, naj se pozni rodovi spominjajo v hvaležnosti takega dobrotnika? O, spominjali se bodo, pa ne v hvaležnosti.
d Veselo novico je prinesel »Slovenec«. Sporoča namreč, da namerava v ljubljanski okolici za deželni zbor kandidirati zopet Z\-rovnik. Ko je neki naš kmet bral to novico, je zaklical: Koliko neki plačajo liberalci 2irov-niku, da ga vodiio kakor medveda okrog — ljudem v posmeh?
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Občinske volitve na Veliki Lok, so bile 19. avgusta. Spanec je že davno popred kupoval telice, da bi malo poagitiral, pa ni našel nobenega teleta. Na Veliko mašo so šli na Čatež lovit kaline, pa niso nič vjeli. — Od naše stranke se je jako malo agitiralo. Ljudje so sami spoznali, kam jih mora pripeljati brez-verska gonja, ki jo vodijo naši liberalci pod vodstvom nadučitelja Potokarja proti cerkvi, duhovnom in vsem našim napravam. Z vodnikom, ki je tak duševni velikan, morajo seveda propasti. Dobro so vedeli tudi naši ljudje. da bi liberalci, ko bi dobili občino v roke, precej poizkusili z občinskim denarjem plačati dolgove požarne brambe in razširiti šolo. Prišli so torej v tako obilnem številu, da v tretjem razredu nasprotniki še poizkusili niso. Pustili smo jim brez boja dve podobčini, ker seme se mora ohraniti. Ce res kaj pametnega vedo, bosta ta dva lahko povedala v sejah. V tretji razred so bili naši izvoljeni skoraj soglasno. V drugem so poizkusili nasprotniki. Dobili so po 15 glasov, naši 55. Ko bi bila sila, se bi lahko število naših glasov še pomnožilo. Prvega razreda so si bili nasprotniki gotovi. Zbrali so se pri Korletu in veselo pili na slavno zmago. Naši možje so čakali mirno zunaj volišča. Zmagoslavno so prikorakali v šolo. Med njih kandidati je seveda moral biti veliki učenjak, ki je med birmo po polnoči študiral, kako lepi so bili mlaji, škofu na čast postavljeni, učitelj Potokar. — Olasovanje je bilo končano, vladni komisar je naznanil izid volitev: naših 21 glasov, nasprotnih le 15. Žalostno so se nagnile ponosne liberalne glave, nobeden ni druzega pogledal, poparjeni so se nekateri izgubili po gostilnah, drugi domov ter kleli in pili nad temi klerikalci, ki se drznejo pokazati, da imajo tudi med največjimi davkoplačevavci veliko večino. Liberalna klika z najbolj zagrizenimi kolovodji ne pride več nazaj v občinski odbor. Mirno in dostojno se ie vršila vsa volitev. Kakšna volitev pa je bila pred tremi leti na Veliki Loki? — In vendar si upa neki dopisnik v »Narodu« trditi, da so se godile nečuvene reči, ne da bi dokazal lè eno samo nepravilnost. Tako farbati znajo le liberalci. — Človek, ki je jedel toliko
let duhovski kruh, surovo napada svojega dekana in domačega župnika. — Nam je to prav. ker se bodo ljudje tem preje s studom obrnili od takih ljudi. — Videli smo pa tudi dobro, kdo je volil z nasprotniki. Cas bo, da tudi naši začnejo izpolnjevati načelo: Svoji k svojim. — Nobeden v liberalno krčmo, nobeden v liberalno gostilno!
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Uostinčar ima vendar nekaj uspeha.
Upraviteljstvo m vodstvo eraričnih gozdov je dobilo nalog, naj vendar napravi nov red za drvarje v eraričnih gozdih. Pospešil je vso zadevo naš poslanec, ki je na Dunaju v tej zadevi storil potrebne korake.
n Kie so deželne podpore? Za leta 1905, 1906 in 1907 inta županstvo na Vojskem dobiti za vzdrževanje ceste Idrija-vojsko deželno podporo. Kdo je kriv, da podpore niso izplačane? Klerikalci gotovo ne. V deželnem odboru liberalci, načelnik cestnega odbora liberalec, župan na Vojskem liberalec. Liberalna gospodarstva so res vzorna. Liberalni župani nimajo v redu računov.
n Liberale, so samo predrzni. Vsi strašno vpijejo, kako so natančni in dobrohotni, a glej, če je le liberalec vmes, je že vse zmešano. Olej na mlekarno v Črnem vrhu Julče noče odgovoriti na Slovenčevo priga-njanje, zakaj so zmedeni občinski računi Magajnar na Vojskem tudi še ni dal vpregled občinskih računov, dasi se je očitno govorilo, da precej prvo leto njegovega županovanj.t in bilo vse v redu.
n Liberalci slabi pomočniki. Za Navršar-ja se prav noben liberalec prav nič ne zmeni. Tukaj bi bilo treba pomoči! Liberalci, kje ie vaša odkritosrčnost? Na pomoč morejo vedno priti le klerikalci. Liberalci, pomagajte trpinom, to bo več izdalo, kot vse vaše vpitje o nikdar siti farški bisagi.
n Cesta v Kanomlji. Ta cesta je zares slaba — očka Oruden, poskrbite vendar, da Kanomljanci dobe kako podporo in popravijo to cesto. Če je ne bodete popravili, se vam še ob volitvah za deželni zbor ne bo varno peljati po tej cesti.
n Novost na Vojskem. Gačnikar meni napraviti železno žico, po kateri bi spuščal les v Hotenje. Da bi se le vresničila njegova misel. ljudstvo bi imelo od tega mnogo koristi, prodajalo bi lahko dražje les in tudi voznina živil bi ne bila tako ogromna, kakor je sedaj.
n Z nožem zabodel v trebuh in močno ranil je neki idrijski fant zidarskega mojstra M. Moravca v njegovi hiši. Rana ie bila tako huda, da se je mož onesvestil. 2ivljenje je še v nevarnosti. Kdo da ie tega obžalovanja vrednega čina v prvi vrsti kriv, to bo dognalo sodišče.
Vipavske novice.
n Toča nas je obiskala dne 30. avgusta popoludne. Po nekaterih vinogradih je napravila precej škode. Dobro le, da ni Sla z vetrom in da je padala med dežjem. Pomlad je kaj lepo kazala, pobesila ie po trtah grozdja, da malokatero leto tako. Poleti pa ie pritisnila suša; v zadnjem času nismo imeli celin 14 dni kaplje dežja, manjkalo je vode za ljudi in živino, nazadnje pa še toča . . . Vendar upajmo, da nas Bog obvaruje nadaljnih nesreč. da ob trgatvi ne bomo nezadovoljni in da bomo imeli vsaj toliko, kolikor potrebujemo za življenje. Je že tako na tem svetu. Bog nam pošilja nadloge, da spoznamo, da zemlja
ni kraj prave sreče, da smo vztrajni za drugo, boljšo deželo, v katero bomo prišli gotovo, če bomo sprejemali, karkoli nam pošlje božja roka.
n Občinske volitve. V Podkraju občinske volitve še sedaj niso razpisane, čeprav so bile reklamacije rešene že 5. julija. Kaj je vzrok tega odlašanja, ne vemo. Pa menda vsaj niso državnozborske volitve toliko utrudile c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni, da bi moralo še sedaj počivati?? Na Slapu so pa imeli občinske volitve dne 30. januarja tekočega leta. Vložen je bil rekurz, ki pa še do danes ni rešen. Z brzoparom v Postojni pač ne delajo, morda je pa glavarstvo bolno na tifusu? Ali kaj? Na Slapu je dvetretjinska večina S. L. S. in vendar vlada manjšina že cel h pet let, ki se tako krčevito drži občinske hiše, čeprav ve ida nima zaupanja pri ljudstvu. Nobena konjska muha ni tako sitna kot so liberalci. Povej jim stokrat: ne maramo vas — ne pomaga nič. Nekaj mora vendarle stvar nesti, ker se je tako drže kot klop krave — saj liberalec ne stori nobene stvari zastonj. Minister odstopi, če nima zaupanja, liberalec ne. Pa pravijo, da so liberalci olikani. Vsak židovski agent zastopi več olike kot liberalec.
n Ljudski glas gre po Vipavi, da bo ljudstvo rešeno velike more, ko bo šel iz Vipave sodni adjunkt gospod Gvido Mihelič.
u Kako si gredo na roko. Slavni »ljudski prijatelj« Punčuh je duša posojilnice, pomagata mu župana vipavski in slapenski. Punčuh pa jc enemu naših mož zabrusil v obraz, da je plačan agitator. Punčuh je bil obsojen v Vipavi na 30 kron. Vložil je priziv na Ljubljano. In oba župana, vipavski in slapenski. sta dala uradno izjavo, da beseda »plačan agitator« v vipavski dolini ni žaljiva. Ljubljansko sodišče je bilo seveda drugačnega mnenja. Zdaj pa lioskusite, ljudje božji, recite Petrovčiču in Loizetu, da sta plačana agitatorja in videli iKiste, kakšnega mnenja bosta, ko se bo šlo za njihovo liberalno in ne več za »klerikalno« čast. Oj ti pečat občinski, pod kaj se moraš vse dati pritisniti!!
n Na Planino je prišel duhoven g. Jos. Hartman. Ce bo hodil k Bajcu v oštarijo in če bo pel z učiteljem. Štibiloni in Janezom kvartet, ne bo prišel nikdar v »Notranjca«.
n Gospod Punčuh so pravili — če je res. ne vemo, da je prišel oddelek vojakov pred Postojno, kjer gospoduje legar vsled zanikr-nosti ata Arkota in dr. Poveljnik je iz strahu rred tifusom komandiral skozi Postojno »lauf-šrit«. In leteli so, kolikor najbolj so mogli, a vendar še ne dosti hitro, kajti sedem vojakov je kljub temu dobilo tifus.
n Za župana na Gočah je bil izvoljen g. Rihard Ferjančič. brat g. semeniškega pod-vodjo v Ljubljani. V hribih sije zora. dolino tlači mora. Oj solnce. preženi moro, prinesi zoro. prinesi dan. Zapodi može temne, neprijazne, ljudstvu, veri tak sovražne. Pomozi nam do zmage, požgi sovražne vrage!
n Izobraževalno društvo v Vipavi vprizon v nedeljo, dne 1 septembra na dvorišču gosp. Jos. Petrovčiča, župana v Vipavi, narodno igro »Rokovnjači« v petih dejanjih. Začetek ob 5. uri popoludne.
Iz reške doline.
n Strela je ubila dne 25. avgusta popoludne ovčarja, služečega pri Prosenu v Kute-ževem, župnije Pograje, ko je pasel čredo. Doma je bil iz Sapjan. — Istočasno je trešči o tudi v neko hišo v Pograjah, katero je vnelo in je pogorela z več nego tri sto centi sena.
n Blrmovanje se bode vršilo v tržaški škofiji ob kranjsko-istrski meji ta mesec po tem-le redu: 8. sept. Hrušica. 9. septembra Pregane, 10. sept. Golac, H. sept. Vod ce. 12. sept. Podgrad in Starada, 14. sept. Mune. 15. sept. Jelšane. 17. sept. Pograje.
n Iz Šembii je odšlo te dni več moških v Ameriko si iskat zaslužka.
n O prihodnjih občinskih volitvah v Trnovem je že začel pisariti lažnjivi »Notranjec« s tem, da kuje v zvezde bistriška tnakaronar-ja, ceš, da sta Košumatov Ione in Fadguc najbolj zaslužna moža v našem okraju.« Jeli za svoje »bigule«? Ljudstvo iih mora pošteno tudi plačati, če jih kupi. V tem oziru sta res »zaslužena«, ker zaslužita precej pri bigu-lah, in ju ljudstvo preživlja, kakor je njuna očeta, ne pa narobe. Sicer pa imamo za tako reklamo pomilovalen nasmeh, ker »lastna hvala se v blatu valja«. Kdo bode pa prihodnji mož v trnovski občini, o tem pa bode govorilo krščansko ljudstvo v občini; o tem pa menda »Notranjec« še od zadnjih volitev vč. na kateri strani je. Ljudje, kakor je Fadguc, ki še enega javnega shoda sklicati ne zna, ki spravi svoje lastne pristaše v tako nesmrtno blama-žo. kakor jih je na Dolenjem Zemonu in potem pri sodišču, so sposobni na vse drugačen stolček nego županski. Kar se tiče pa zasebnega življenja »Notranjec* o tvojih liberalcih, se naj pa tebi zahvalijo, ako bedemo neizprosno začeli rešetati tudi mi. Tvarine ie nabrane dosti, cele kupe.
n Kdo je večji lažnik: »Notranjec« ali »Narod«. Pisanje obeh teh ciganskih listov zadnjega časa izziva to vprašanje. V predzadnji številki poroča »Notranjec«. hujskajoče na naše poslance v uvodniku: naslovljenem: »Zopet brez deželnozborskega zasedanja«, da je naša stranka kriva, ako letošnjo jesen deželnega zbora ne bode. A ravno iste dni, kakor »Notranjec« pa piše »Narod«, da je liberalna stranka dosegla »velikanski uspeh«, da je preprečila zborovanje kranjskega deželnega zbora. Kaj naj o tem sodimo? Da ga ni večjega hinavca pod solncem od »Notranjca«. Vsak otrok skoro v deželi že ve. da je kmet zastopan v manjšini v deželnem zboru po svojih poslancih; da pa ravno ti poslanci oziraje se na večino kmeta v deželi zahtevajo večino v deželnem zboru, da se tako za kmeta prične plodonosno delovanje tudi v deželnem zboru. Liberalci pa tega nočejo, in zato zavirajo vo-livno preosnovo tudi za deželni zbor. Med temi liberalnimi poslanci je pa tudi ata Arko iz Postojne, kateri je eden glavnih stebrov »Notranjca«. Ker poteka čas sedanjega deželnega zbora, in se bližajo nove volitve za ta zastop. ker misli ata Arko zopet po Notranjskem delati zgago s svojimi »neodvisnimi«; zato laže »Notranjec«; zato se boji »Narod«, da bi bil sklican to jesen še deželni zbor, kjer bi odkrito slišala vsa liberalna golazen svojo hinavščino. da je ona in edinole ona kriva, da kmet ni zastopan v večini deželnega zbora. Zato pa pade ves izbruh hinavske ogorčenosti »Notranjčeve« glede sklicanja deželnega zbora kranjskega na njega samega in njegovega bratca »Naroda«, ki sta v lažeh oba enaka mojstra.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Hotederšice. Glasilo pijanih bebcev »Notranjec«, je prinesel v svoji 34. številki iz našega kraja nekaj vrstic, »nedosežne modrosti« s podpisom novosvetski fantje, kateri ob-ljubuiejo. da bodo v bodoče dali mir. ako se pojasni tajnost o »nedolžnih pretepačih«. Ker je meni veliko na tem, da imajo mir vrli tretje-redniki, dekleta Marijine družbe in pošteni fantje katere umazano glasilo »pijanih bebcev« obrekuje. sklenil sem to pojasniti, ker vem da g župnik v svoji miroljubnosti tega ne bo storil, dasi je bil on sam največkrat napaden od teh »poštenjakov«. V enem oziru ima g župnik popolnoma prav. da se ne zmeni za take neumnosti. Vsaj bi bilo skrajno poniževalno pričakovati časti oziroma resnice od takih »veleumov«. kakor so ljudje zbrani
okrog »Notranjca«. Povem pa vam, g. urednik, da mojega imena ne izdate, ker sem slišal od gotove strani, da bo celo g. župnik vas vprašal, kdo dopisuje v »Domoljuba«. Res je sicer, da so »Notranjčevi« »gosiwdje« dopisniki silno jezni in kolnejo, kakor Ciči. a jaz se ne zmenim za to; vsaj se potegujem za dobro stvar. Naj bi bili pa mirovali. Kdor išče, ta najde. »Sveti« liberalni dopisniki pa nas res ne bodo strahovali. — Tajnost o nedolžnih pretepačih bi najbolje pojasnili »dobrosrčni« oče iz Novega sveta, ki so ob volitvah voliv cu, ki je dal svoj glas za Gostinčarja, zauka-zali zažgati kup listja. Torej njih poprašajte. ker »nedolžni« pretepači niso daleč proč od njih! Morebiti bodete tudi zvedeli od njih. če so že dali dva litra vina sosedovemu fantu, kateri je namesto njih namazal nekaj budalosti v »Notranjca«. Pa težko, da bi že, ker ga sami radi pijejo. Jaz mislim, da tudi usmiljenega Samarijana, kateri je nekoč nakladal njihovega rojstva kosti, ki so bile padle z voza in se valile v dolino, niso še odškodovali za njegov trud. Ali je sedaj tajnost dovolj pojasnjena?! G. župnika bi opozoril, da naj se varuje liberalcev. Ako misli, da bo z lepa pridobil liberalce, se zelo moti, ker liberalec se ne spreobrne, kakor tudi pijanec ne. Sama strela je poskušala svojo moč nad nekim liberalcem in mu ie toliko škodila, da bi bil skoro umrl. Človek bi sodil, da se bo vsled takega dogodka spreobrnil, miroval in se pripravljal za smrt, pa ne. Še hujši je zdaj, kakor je bil prej. To je imel posla ob volitvah ! Ni čudno, ako se mu je zdravje takrat nekoliko poslabšalo. Opozoril bi splošno še slavno občinstvo na »umetnika«, ki zna zelo dobro odpirati pisma. Morebiti bi znal ta »umetnik« pojasniti, kako se je pismo iz Hotederšice v Postojno svoj čas izgubilo. Ali se radovednežu morebiti ni posrečila umetnost in je bilo zato treba pismo uničiti?! G. župnika še posebno opozorim na tega »umetnika«. Na številki deveti v Hotederšici bi znali povedati, kako je ta umetnik, ki je v vsaki hiši, kamor pride, dolžan, izdajal poštne skrivnosti in govoril o bogastvu g. župnika, ki je menda poslal v hranilnico, kar so vrli tretjeredniki in drugi naši somišljeniki zložili za bodoči lestenec. Ker ta umetnik ni c. kr. poštar, priporočamo ga slavnemu c. kr. poštnemu ravnateljstvu, da ga sprejme v službo. V vojskinem času bo gotovo prav prišel. — Naj bi že vendar enkrat gg. poslanci podrezali na pristojnem mestu, da se vsaj nekoliko izboljšajo kričeče poštne razmere, ki vladajo tupatam na Kranjskem. Ta »umetnik« je strasten pristaš liberalne stranke, za katero se mnogo trudi. Njega tudi sodijo, da je poslal nekaj dopisov v »Notranjca«. Svetujemo mu. naj to opusti. Ce nima nobenega druzega dela, naj se pa komu ponudi za drvarja. To mu bo gotovo več neslo, kakor pa, da krade Bogu čas, ljudem pa poštenje. — Čuden ponos ima nek1 tukajšnji občinski odbornik. Mož je precej velik in ima dolge korake, s katerimi se ponaša. Ko je bil svoj čas zaradi pretepanja po gostilnah obsojen na 14-dnevni zapor in je le predolgo odlašal z nastopom kazni, poslala je oblast orožnika, da ga privede v ječo. To priliko je porabil dolgopetec in v polni meri pokazal, kaj da zna. Otrokom je ta »umetnost« tako ugajala, da so vporabiii vso svoio upodabljajočo vednost in narisali smešni prizor, »dišečo cvetko« občinskega odbora z oklenjcnimi rokami in v primerni oddaljenosti oboroženega »angela varuha«. Taki so torei pristaši »Notranjca« pri nas. Ako so v drugih farah tudi taki »odličnjaki«. potem je glasilo »pijanih bebcev« lahko ponosno.
n Novice Iz Preserja. Dne 16 t. m. je bil pri nas hud vihar, tako, da je podrl Erjavčev kozolec Pa je že vpil neki liberalni možicelj, da so temu vzrok klerikalci. No. pa mi mu nič ne zamerimo, ker je njegova bistra buča ve-
dno polna špiritovega duha. Kaj hočemo: mož-ga rad vleče — ta »kratkega«, ravno istega dne so učiteljevi otroci zakurili poleg drugega kozolca istega gospodarja in da niso ljudje tega ob pravem času zapazili in nesreče preprečili, bi bil mož ob oba kozolca. In spet b' bili najbrže vzrok »klerikalci«. Amerikam ski Pavliha je zopet prišel v naše kraje novic iskat. Pa sedaj nima raztrganega dežnika, ampak hodi v belem fraku in s čepico na glavi, nekoliko na stran pomaknjeno, po gostilnah, da bi kje staknil spet kako debelo laž iu jo potem vtaknil v »Slovenski Narod«. Pri nas so se občinske volitve končale s sijajnim porazom liberalne stranke. Liberalce smo vrgli pod klop. kakor ponošene škarpe. Pavliha v belem fraku se je silno namrdnil in se sedai še bolj košati, ker volitve niso izpadle po njegovi volji. A tolaži se s tem. da bo vlada na njegovo besedo volitve ovrgla. No, če mu hoče storiti uslugo, naj jo le stori, a mi bomo drugič še bolj pokazali, kako spoštujemo liberalno surovost in učitelja, za katerega ne maramo in ne maramo.
š Zavarovanje proti ulmam. Z oziroin na pogosto točo, obiskujočo naše Spodnje Štajersko. je v zadnjem zasedanju državnega zbora v imenu Slovenske kmečke zveze govoril poslanec Roškar za splošno zavarovanje proti uimam. In žc pred leti je stavil član Slovenskega kluba g. poslanec Povše tozadevni predlog v državnem zboru. Sedaj se tudi slovenski liberalni politiki pridružujejo temu prizadevanju in bivši kandidat na Kranjskem, g. (Jombač, objavlja bodrilen članek, v katerem se izreka za državno zavarovanje.
š (iornjigrad. Umrl je Jakob Ogradi, brat preč. g. opata v Celju in oče č. g. kaplana Ogradija. Naj v miru počiva!
š General dr. Kukovec so na Ponikvi, v volivnem okraju dr. Korošca, izdali povelje, da poslanci Slovenske kmečke zveze ne smejo hoditi v druge volivne okraje govorit, neg<! v svoje. Seveda generalu dr. Kukovcu in njegovim oprodom pa je prosta pot po celem Spodnjem Štajerskem! Ker pa še general Kukovec nimajo v Kmečki zvezi nič govoriti, na njihovo povelje ne bo nihče se oziral! Zdi se nam, da se bojite naših poslancev! Mi se vaših ne bojimo!
Štajerske novice.
š Tiius so dobili sedaj tudi v Maribor. Zanesel ga je z vaj neki artiljerist. Z vojaškimi vajami bodo letos pol Avstrije s tifusom okužili.
š Duhovniške vesti. Za župnika v Št. Andražu nad Polzelo je imenovan č. g. Ivan Jodl, doslej župnik pri Uornji Sveti Kungoti.
š Spremembe v štajerski kapucinski provinci. P. Eduard gre iz Lipnice v Oradec kot superior. P. Otto je prestavljen iz Lipnice v Oorico. — Iz Oorice je prestavljen P. Kamil Schwanberg. — Iz Wollsberga sta prestavljena P. Egid v Knittelfeld in P. Tadej v Lip-nico. — Iz Murave gre P. Sigismund v Hart-berg za gvardijana. — lz Celovca pride P. Filip v W olfsberg. Iz Hartberga gre P. Gotthard v Knittelfeld in iz Knittelfelda prideta P. Leon v Lipnico in P. Ferdinand v Irdning. — Iz Schwanberga je prestavljen P. Leopold v Wolfsberg, iz Irdninga pa P. Wilhelm v Hart-berg. — lz Gradca gre P. Gottfried v Muravo za gvardijana.
š Sijajno zborovanje S. K. Z. Shod »Slov. kmečke zveze» v Št. Jurju ob južni železnici dne 25. avgusta se je obnesel sijajno. Narodna stranka je motila shod. Pomagat so prišli Celjani. Zdravnik dr. Sernec, učitelj Kve-der dijak in urednik »Narodnega lista« Spin-dler so s svojimi neslanimi medklici imenitno pogoreli. Govorili so dr. Benkovič, Pišek in Mlakar. Navdušenje kmetov za slovensko kmečko zvezo velikansko. Narodna stranka v Št. Jurju ob južni železnici je fuč.
š Gad je pičil v Trbovljah na njivi Ferdinanda Žagarja, ko je na njivi žel oves. Žagarja je gad dvakrat pičil. Žagar je zavezaval snop. ter mislil, da se je zadri v trn, ko ga je gad park rat pičil, šele ko je v snopu skriti gad ga drugič pičil, je deček zbežal.
š Slovenska zmaga v okrajnem zastopu radgonskem. Za načelnika okrajnega zastopa radgonskega je izvoljen Anton Trstenjak, za namestnika Jakob Zemljič. Živeli vrli volivci!
š Sadjarski n zelenjarski tečaj bo na deželni sadjarski šoli v Mariboru od 16. do 21. septembra. Poučevalo se bo obiranje, sortiranje. odpošiljanje, shranjevanje in poraba sadja potem shranjevanje in ohranjevanje zelenjave. Pouk bo teoretičen in praktičen. Šolnine ni nikake. Število udeležencev je omejeno na 30. Naznanila sprejema do 12. septembra ravnateljstvo sadjarske in vinarske šole v Mariboru.

Primorske novice.
p Goriški deželni zbor bo sklican najbrže v prvi polovici septembra. Gotovega še ni ničesar.
p Nagla smrt. V Hatujah je peljal v petek Franc Koron drva z voli domov; kar naenkrat pa se zgrudi na tla. Zadela ga je kap. V malo trenutkih je na poti izdihnil. Bil je priden in varčen gospodar. Imenovani ie par dni pred svojo smrtjo sam lastnoročno, na svoje stroške in lastnem zemljišču sezidal in dovršil ob vhodu iz skladovne ceste v Batuje »znamenje«. Ko ga je nekdo vprašal: »Kai pa delate?« je odgovoril: »Še. to hočem narediti pred svojo smrtjo.« Iu res kmalu je nenadoma umrl. To znamenje bo spominjalo vedno na njegovo naglo smrt.
p Izobraževalno društvo »Soča« pri Sv. Luciji priredi dne 8. sept. veliko vesclfco. Na vsporedu je igra, petje, tamburanje, šaljivi prizori itd. Ta dan vsi k Sv. Luciji!
p Poučevalni tečaj za cerkveno glasbo v Gor ci se je dobro obnesel. Obiskovalcev je l ilo 9(1. Vse slovenske kronovine so bile zastopane Italijanov .ie bilo malo. Iz Ljubljane je bil mestni kaplan pri Sv. Jakobu, g. Vojteh HybaSek. Občudovali smo izvrstno izvežba-ne dečke že pri predavanjih in potem pri produkcijah v cerkvi in glede obsega glasu in natančnosti v izgovarjanju. Kjer imajo take dečke, ne potrebujejo ženskih glasov. Koralna maša je ugajala vsem, še bolj pa peteroglasna maša Tinelova v stolnici. — Zanimivo je, da ie splošna sodba o orkestralni maši Jan. Her-beeka — da že ni več cerkvena, da spominja žc preveč na gledališče in «Eco» izraža željo, naj bi se raje pela kaka Wittova ali Mitterer-jeva! K temu zboljšanju cerkveno-glasbenega okusa kličemo veselo: bravo!
p Naša bojna mornarica. V Pulj so priplule štiri nove torpedovke. V Pulju se še vedno grade nove torpedovke. Bojna ladija »Lacroma« odplove v nedeljo na Reko, kjer bo poveljnik naše bojne mornarice Montecuc-coli počakal japonske ladje.
p Abstinenčno gibanje na Slovenskem najbolj napreduje v Cerknem na Goriškem Kmalu bo tam nad 100 abstinentov.
P Tudi vino bo dražje. Trgovske vesti poročajo, da se letos vino podražuje in to glavno radi tega, ker je lanski pridelek, ki je bil po celi državi iako nedostaten. že pošel
in je v večini vinorodnih dežel vinska letina slaba. V nekaterih krajih, zlasti na Tirolskem, kaže sicer dobro, v drugih pa vinogradniki ne pridelajo niti za lastno potrebo. Tudi na Ogrskem bo trgatev nedostatna. Zato zahtevajo vinogradniki že sedaj mnogo višje cene-nego lani. Ker kaže pri nas vino dosedai še vedno dobro, upamo, da si naši kmetovalci dobro opomorejo.
Koroške novice.
k Nečuveno odiranje vojaštva. Poveljni-štvo III. armadnega zbora se je pritožilo na celovško glavarstvo, da izvestni ljudje nečuveno odirajo vojaštvo. Za žemljo n. pr. zahtevajo K) vinarjev! Oblasti nameravajo strogo nastopiti. •
k Golobi pri cesarskih vajah. Poleg ordo-nanc, kolesarjev, ordonanc z motorji in z avtomobili, bodo v službi pri cesarskih vajah tudi golobi. Graškemu armadnemu zboru se pridelijo trije častniki in devet mož 5. dragon-skega polka, ki so izurjeni v službi z golobi. Golobe so jako uspešno rabili pri gorskih cesarskih vaiah I. 1905 pri Rotnenu na Tirolskem.
k Prostovoljni avtomobilski zbor avstrijski se udeleži cesarskih vaj s 14 avtomobili. Poleg .poveljnika princa Aleksandra Solms obstoji zbor iz sledečih gospodov: grof Hu-gon Boos, Karol Armbruster. Teodor Dreher. Jožef Flesch. Rudolf Mandl. Bob Mauthner. inž. Ernst Moor pi. Reinanghaiis, Hynek Ru-ziseka, Alcks. Singer. Robert Siercke. princ Ihurn-Taxis in Franc Ouidenus.
k Cesarjevo službeno osobje se je pripeljalo 28. avgusta v Celovec. Nekaj dvornih slug je ostalo v Št. Vidu ob Glini.
k Velik požar v Zreicu. Dne 28. avgusta ie gorel dimnik pri županu Oremusu v Žrelcu. Požar so hitro pogasili. A ob polu 2. ponoči je začelo goreti v gospodarskem poslopju vulgo Krumpl, kjer ie prenočevalo nekaj delavcev.
Govor knezoškofa dr. Jegliča
NA KATOL. SHODU V WÜRZBURGU.
Skrb nemških duhovnikov za naše slovenske .zseljence.
Burno n z velikanskim oduševljenjem od nebrojne množice navzočih sprejet, je govoril ljubljanski knezoškof dr. Jeglič o vtisih, ki ga ie nanj napravil vviirzburški katoliški shod in o verskem življenju v ljubljanski dijecezi. Izvajal je večkrat pozdravljen, nekako sledeče:
»Mi Avstrijci in tudi tni Slovenci smo nemškim katoličanom dolžni posebno zahvalo, ki jo tu, kjer je zbran nemški narod, javno izrekam. Najpoprej se zahvaljujem za to, kar storite nemški katoličani za naše slovenske izseljence. Tudi pri nas ljudstva ne moremo odvrniti od izseljevanja, nemška Rafaelova družba pa skrbi, da naše ljudstvo na poti v Ameriko ne trpi niti gmotne, niti nravne škode. Bog vam plačaj! Na Vestfalskem je blizu 14.000 Slovencev, ki so vsi v nevarnosti, da bi zašli v socialno-demokratični tabor, ko bi se zanje ne skrbelo. Nemški duhovniki se niso vstrašili truda, da se priuče slovenščine, da verno slovensko ljudstvo učijo in organizuje-jo v Nemčiji sami v milem materinem jeziku slovenskem. Škof iz Miinstra je poslal dva duhovnika k meni v Ljubljano, da se popol-
noma privadita naše materinščine. Hvala za ves trud, da ste rešili duše naših rojakov, da lih varujete pred nevarnostmi.« — Knezcškof nato izvaja, da je v njegovi škofiji 30.000 Nemcev, za katere kot katoliški škof očetovsko skrbi (Veliko odobravanje), kajti dušno pastirstvo ne pozna nobenega šovinizma (Veliko odobravanje). Ker danes odhajam, naj označim vtise, ki jih je name naredil katoliški shod. Predvsem sem z veseljem opazil v sprevodu delavcev in rokodelcev pri posameznih društvih duhovnike, svetne duhovnike in redovnike. To je prav! Tudi na Kranjskem smo vsi stanovi organizirani; prepletli smo deželo z zadrugami in društvi. Povsod delujejo v najlepši slogi laiki in duhovniki iu rešujejo ljudstvo iz rok brezvestnih izkoriščevalcev. Duhovnik dandanes ne more bolje iz-\ rševati svoje dolžnosti, kakor da posveti vse svoje moči in ves čas ne samo v duševno, ampak tudi v gmotno korist dobrega katoliškega ljudstva. Mi duhovniki posnemamo zgled lezusa in nočemo vladati, ampak drugim hočemo streči. (Živahno odobravanje.) — Silno stm se razveselil, pravi dalje govornik, ko sem gledal v pondeljek sprevod katoliških akademičnih društev v stolno cerkev. Katoliški akademiki si hočejo priboriti najvišje ide-ale, vedo in čednost. Koga bi ne veselilo, ko v idi mlade akademike navduševati se pri ko-inerzih za življenje po načelih sv. katoliške vere? Kako divno je. ko iz katoliških akade-liiičnih društev pridejo izobraženci, ki bodo krščansko živeli, ljudstvu dajali dober zgled in ga vestno vodili. Hvala Hogu, da imamo tudi mi taka akademična društva na Dunaju m v (iradcu, katerih člani so obenem udje Marijinih kongregacij. Iz njih smo dobili može, in jih bomo še več dobili, ki si smatrajo za vestno dolžnost, ljudstvu kazati pravo pot. Ljudstvo jim zaupa in jih spoštuje. (Veliko i dobravante.) — Tretje, kar je na nas naredilo mogočen vtis, je bila procesija mož k cerkvi na gričku »Kapele«, ki mi ic v tako lepem spominu iz mladostnih let. Kako veličastna je bila udeležitev katoliških mož: vsi sino bili eno ljudstvo, ena družina: škofje in duhovniki, plemstvo, učenjaki, uradniki, delavci, rokodelci, kmetje. (Viharno odobravanje.) Družila nas ie ljubezen do Marije. Ljudstvu. ki ima take voditelje, se ni treba bati nobenega kulturnega boja. Katoliško nemško ljudstvo, častitam ti: ti možje te ne bodo zapustili; vodili te bodo od zmage do zmage. Tudi mi imamo poleg socialne dobro urejeno versko organizacijo. Imamo do 100 mladeniš-kih Marijinih kongregacij s 6.000 člani in do -Mu dekliških Marijinih družb s .16.000 članicami. Za družine imamo od sv. stolice priporočeno družbo krščanskih družin, ki je ustanovljena skoro po vseh župnijah, in so skoro \si družinski očetje v tej družbi. Sebi v tolažbo, vam v radost povem, da naši možje posebno goreče časte sv. Srce Jezusovo. To, pravim, mi je največja tolažba! Kje so našli moč. da so vse boje stanovitno izvojevali, Windthorst, Mallinckrodt in drugi? Ali ne pri tabernakelju, pri sv. obhajilu, na Srcu Jezu sovem ? (Veliko pritrjevanje.) — Častiti nemški katoličani, zavedajte se vedno teh resnic!
Kakor je nekdai molitev, posebej molitev sv. rožnega venca, priborila krščanskemu orožju zmago nad Mohamedanci, tako naj molitev pribori zmago krščanski resnici v boju zoper nasprotnike. Zato gojite posebno če-ščenje Matere božje ! Očetje, matere, boljšega daru ne morete dati svojim otrokom, kakor da jim globoko " srce vcepite otroško iskreno ljubezen do Marije. Kakor smo peli včeraj v veličastni procesiji- Ceščena bodi Kraljica, Kraljica tudi frankovske dežele, -- palv^ salve regina, tako naj se v vsaki družini vsaK dan glasi pozdrav: Salve, salve regina! —
Nato podeli presvetli knezoškof, že poprej na-prošen od predsednika, višjepastirski blagoslov. — Viharno odobravanje je sledilo govoru knezoškofa dr. Jegliča, in predsednik zborovanja, svetnik Trimborn iz Kolina, je za-klical: Zahvaljujem se prečastitemu knezo-škofu za njegove navduševalne in v srce segajoče besede, katere nani je govoril. Vsi, ki smo tukaj zbrani, ne bomo nikdar pozabili prečastitega knezoškofa iz Ljubljane! Želimo mu, da še dolgo, dolgo vlada ljubljansko vla-dikovino z ono duševno močjo in telesno živahnostjo, ki jo na njem občudujemo. Našim slovanskim katoliškim bratom v jugoslovanskih deželah, kakor tudi nemškim prebivav-cem škofije, naj blagovoli prevzvišeni knezoškof ljubljanski izreči srčni ìli prijateljski pozdrav udeležencev 54. nemškega katoliškega shoda!
Govor ljubljanskega knezoškofa je napravil na vse zborovalce izredno velik vtis. Vse občuduje lepo organizacijo v ljubljanski škofiji.
Pisma mladini.
Priobčuje Ivan Podlesnik.
I.
Dragi prijatelj!
Ze skoro prihajajo tisti dolgi, prijazni večeri, že skoro so tukaj večeri, ki napolnujejo mlada srca s hrepenenjem, da zlijejo iz globokih svojih kelihov vse mlade želje, vsa kipeča čustva in vsa svoja hrepenenja. Kako prijetno, kako lepo je, ako ima človek v takih trenotkih prijatelja, kateremu more brezpogojno zaupati, kateremu more odkriti svoje srce in v njem skrite načrte. Ce pa nima pri sebi prijatelja, pa se rado zgodi, da vzame človek v roke pero in napiše pismo onemu, ki mu je najbližji. O, koliko lepega se da povedati v takem pismu! In zato, prijatelj moj mladi, ker nisi pri meni v takih večerih kot je nocojšnji, sem tudi jaz vzel v roke pero, da Ti pišem in odgovarjam na vsa lepa vprašanja, ki si mi jih zastavil v svojem zadnjem pisanju. Predvsem te zanimlje naša nova mladeniška organizacija, katero smo priklopih lansko leto našim izobraževalnim društvom. Vprašuješ „ie po teh vrlih ljubljanskih, šentviških, jeseniških in drugih telovadcih, ki se zbirajo vec večerov v tednu v telovadnicah in se urijo v lepih telesnih vajah. Vprašuješ me, kakšen namen imamo s tem, ali samo telovadbo? lo Tvoje vprašanje se mi zdi glavno in zato odgovarjam na isto najprvo. Telovadba je nekaj lepega in tudi za človeško zdravje zelo potrebnega. Naš čas. v katerem je delo čo-veško tako čudovito razdeljeno, da rabi človek navadno pri svojem delu samo posamezne dele svojega telesa, večkrat pa celo tc rav malo in deluje samo duh. kakor n. pr. pr. duhovnK učiteljih, uradnikih itd naš cas »ca da človek uri in vežba svoje
telo da s? ohrani dovolj telesne čilost. in zdravja Telovadba je živa potreba modernega časa To potrebo, zlasti za^našo mladino ,e spoznala tudi naša izobraževalna organizacija in zato smo priklopih našim društvom m I adeniške telovadne odseke. Poni... na eno ni Pa nam in nam nikdar ne more hiti telovadba samo namen, temveč njo smagano kot potrebno naši mladini in kot sredstvo s katerim to mladino še tesneje priklenemo na naše delo v blagor našega ljudstva, v blago? lepe naše domovine To je potreba v d a ri a t i v s c po v so d i, kajti ako nam postane fplnvadba sama namen potem izgine s tpm tako! tisto lepo življenje iu tista navdu-Ì2.11 kar oboje občudujemo ravno sedaj p n aših telovadnih odsekih. Parkrat sem
imel že priliko poviiarlati, da nam ni prav nič pomagano, ako izvežbamo še tako dobro in še toliko itiladeničev samo telesno, pozabimo pa pri tem na izvežbanost srca in duha. Taka mladina se mi zdi kot lepa posoda, v kateri pa leži smrdeča, umazana voda. Naša mladina mora biti harmonično izobražena. Saj sva imela priliko, prijatelj moj, že tolikokrat govoriti o harmoniji. Saj se spominjaš morda, koliko večerov sva občudovala lepoto narave,ko blišči milijone zvezd na nebu in postane človeku tako mehko v duši, da bi padel naraje na kolena in na materi zemlji zjokal solze veselja in solze udanosti do Njega, ki kraljuje vsemu temu stvarstvu, do Njega, ki je največja Harmonija. Ali se ne spominjaš, da je takrat tudi v najinih srcih zrastel sklep, da hočeva to lepo harmonijo ohraniti vedno v naju in nikdar razdreti zveze med čutili in razumom. Tudi naši telovadni odseki imajo namen skrbeti, da se v njih organizirani mladeniči ohranijo vedno na isti stopinji v človeškem življenju, ki vodi do pota, ko more krepak mož pogledati v življenju in reči: Hvala Bogu, mož sem in lahko mi. ker vsa moja pota vodi plemeniti razum, načrte pa podvžiga plamen za vsem, kar je dobro in koristno, vnetega srca. Ako bi torej skrbeli, da damo naši mladini samo telesne izobrazbe, bi bilo naše delo nepopolno, enostransko in ne bi mogli gledati tako upa-polni v bodočnost kot gledamo tako. Prav zato pa tudi nismo ustanovili samostojnih telovadnih društev, temveč smo priklopih mla-deniške odseke izobraževalnim društvom. V društvu naj zajema mladenič izobrazbe svojemu srcu in duhu. v telovadnici pa naj si krepi telo in se obenem plemenito zabava To je naš namen, upam, da me razumeš.
Sedaj mi bo lahko odgovarjati tudi na drugo vprašanje, namreč, zakai zasledujemo ta namen? O, prijatelj mladi! Za danes samo eno: mi potrebujemo značajev, katere si moremo vzgojiti samo po naši mladini. Več o tem ti bom pisal prihodnjič. Za danes omenim samo še to, da se kaže po vseh naših telovadnicah sedaj že, da prihaja sezona dela. Tudi do-sedaj smo delali prav pridno, pa največ samo v telovadnici, kjer smo se pripravljali za zadnji, tako lepo uspeli javni nastop na Jesenicah. Sedaj pa bodemo pridružili delu v telovadnici še drugo delo, namreč predavanja in prirejanja zabavnih in poučnih iger. Šentviški mladeniči so že pričeli. Ti fantje so vedno prvi! Imeli so že dve nedelji svoje sestanke z lepim predavanjem. Tudi naše »Čebelice« bodo začele zbirati med. Čebelice v naravi bodo legle k počitku, naše -pa se bodo prav šele oživele. Da bi bilo do spomladi mnogo okroglega v posameznih domovih! Kakor ti je morda že znano, imamo zopet nov telovadni odsek v Zelimljah. Tudi v Metliki se že gibljejo, ker zadirič je na Jesenice poslal ondotni telovadni odbor prisrčno brzojavko. Ljubljana. St. Vid, Jesenice, Horjul. Tržič. Zelimlje. Metlika. -Lepa armada že! Na zdar!
Drobtine.
Roman liberalnega revolver-žurnalista.
vAmerikanski Slovenec« od 16. avgusta pise: Koncem preteklega tedna se ie raznesla po i . agi novica, da ie izginil sodrug Janko Minar Pobegnil ie iz Cikage. ker je ukradel revnemu dekletu Mariji Lesjak težko pnslu-ženi denar v znesku 50 dolariev ter zlato uro in krasno verižico. Policija ga zasleduje, toda doslej ga ie iskala brez uspeha. Janko Minar je mlad fant, star okrog 26 let, ima dolge črne brke. Naihitreie se spozna po njegovi govo-
riti. Doma je namreč iz Krope na Gorenjskem. Zadnje čase je bil on začasni nredmk •Glasa Svobode« in »Proletarca«. kjer je navdušeno oznanjal nauk socializma in bratske ljubezni. V starem kraju je bil par let študent. Ker mu to ni šlo izpod rok. obesil je šolo na kol ter io mahnil proti soinčni I talij i. Potrkal je na vrata saiezijanskega samostana v Turuiu in se ponudil za iratra v kloštru. Sprejeli so ga. a ko so tička izpoznali. so ga i/.ptistili iz samostanske kletke na prosto. Pri-irčal je v Ameriko, poizkušal svojo srečo na razne načine, dokler se ni izobrazil v dobrega socialista. Prepeval je lepe pesmice v «Glasu Svobode« in v »Proletarcu« o bratski ljubezni. Toda žalostna usoda je hotela, da je moral utihniti. Toda to ni bilo dovolj, tudi bežati ie moral vun iz Cikage. da «a ne zaloti roka pravice in spravi pod ključ. Navdušeni socialist in bivši klošterski irater je s tem uničen. Kranjski socializem pa šepa vedno bolj in bolj. — »Amerikanski Slovenec« kot ameriški list, kjer se za »Volno Myšlen-ko« prav nič ne menijo (cfr. Konda-Kaker). očividno ne vé. da bode v Pragi svetovni kongres »svobodne misli«. Gospod Klinar si je gotovo izposodil potrebno svoto, da more na shod ter obiskati povrhu še svoje tovariše po stanu, usodi in poklicu.
Veliko korist za vsako gospodinjo nudi znana dunajska razpošiljalnica Grand Maga-sin »Au prix fixe«. V prid vsake dame je tedaj. da prebere današnji oglas te tvrdke.
Hišna preiskava pri srbskem prestolonasledniku. »Daily Telegraph« poroča iz Osten-de: Prestolonaslednik se je nekaj časa ustavil v Ostendu v nekem prvem hotelu. Ravno isti čas pa so neki dami, stanujoč v stem hotelu, izginili briljanti. Policija, obveščena takoj o tatvini, je preiskala vse služabniške sobe v četrtem nadstropju, a ni n česar našla. Hoteli so že oditi, ko jih hotelir opozori še na dva mlada človeka v prvem nadstropju, ki sta videti prava lahkoživca. Policija se je takoj podala v njene prostore n komisar je res v sobi dobil dva mlada človeka in jima povedal, kaj hoče. Razburjen ga ie vprašal eden, če ve. pri kom je: ko je komisar rekel, da ne, mu je on sam odgovoril, da pri srbskem prestolonasledniku. Po tem pojasnilu je hotel komisar, opravičivš1 se, oditi, a sedaj je stopil k njemu prestolonaslednik z energično zahtevo, naj takoj vse preišče. Komisar je ubogal, našel pa ni ničesar.
Drzen blagajniški rop. V železniški d rek-cijski urad pri Kašavu se vdrli neznanci v blagajniške prostore in odnesli Werheimerco, ne da b jih bil kdo opazil. Ob reki so poizkusili vdreti v blagajno, a so tako razbijali, da jih je čul postajenačeinik, ki je letel na breg. Vlomilci so ga sprejeli s kamni in s streli iz samokresov. Postajenačeln k je letel na postajo nazaj na pomoč, a ni hotel nihče iti z njim. Vlomilci so nato nemoteno izpraznili blagajno, v kateri je pa bilo samo 800 kron.
Podmorska polja. Deloma nerodovitna tla, deloma preobljudenost s lijo narod vzhajajočega solnca. da išče vedno novih cenih virov za preživljenje. Njih zemlja je zelo skalnata ter zato nerodovitna, a bistroumni Japonec ne pride kmalu v zadrego. Ore, preišče ob obali morsko dno in na njem najde rastline, ki dajo skromnemu, nerazvajenemu ljudstvu, če ne ravno tečno in lukulsko, pa vsaj zadostno hrano. In ker ne zadoščajo ljudski potrebi več samorasle rastline, so začeli sejati njih seme v morje. To delo se prav dobro izplača, kajti žetev enega orala vrže kmetu čistih 1500 kron dobička.
Podkupljivost newyorške policije. Jakob Hamburg, predstojnik nekega tajnega policijskega zavoda, kateremu je komisar Bing-ham naložil,da opazuje delavnost policije, je izjavil, da dobi newyorSka policija vsako leto
S00.000 do 1,000.000 dolarjev za podpiranje zločinov. Po njegovem mnenju gre v vzhodnem V« Vorku vsak mesec 40.000 dolarjev iz tega vira v žep policiji in politikom!
Strog zakon proti kršenju zakona. V državi New York je st' pil v veljavo zakon, po katerem bode soprog, ki se mu bo dokazala nezvestoba napram ženi. kaznovan s šest meseci zapora ali 1250 kronami globe. Upajo, da na tak način zmanjšajo število ločitev zako-! nov.
Točo uničuioči halon. Dosedanji poizkusi razgnati oblake, ki groze s točo vinogradom I in žitnemu polju, so bili nezadostni in nesi-: gurni. Višino oblakov je težko določiti in ra-: kete in aparati z zračnimi topovi ne delujejo ; uspešno med oblaki in zato se s streljanjem niso dosegli zaželjeni uspehi. Zdaj sta v Bru-selju znana zrakoplovca de la Hault in ženi-jalni častnik Marga sestav ila balon, ki se ob pretečem šumenju v oblakih in pred nevihto spusti v zrak. Posebna priprava v balonu pokaže spodaj stoječemu opazovalcu, kdaj sc balon nahaja med oblaki in v tistem hipu sc spodaj na poseben način zažge eksplozni plin, ki se nahaja v balonu. Učinek ie. kakor sve-doč jo očigledci. kolosalen. Oblaki se razprše kakor da bi se razpočili in često zadostuje čisto malo naboja, da se nevarni oblaki uničijo.
Aretirani princ. Ameriški policist je aretiral na Coney Islandu švedskega princa Viljema. ki je hitro vozil v avtomobilu. Izpustil ga je šele na posredovanje nekega višjega uradnika.
Beraško podvzetje v Berolinu. V Bero-llnu so odkrili zanimivo organizacijo, ki se jc bavila z beračenjem. Podjetnik te »obrti« Ku-haček si jc »izposojal« od slovaških siromašnih starišev dečke po 50 mark mesečno, ki so iKjtem raztrgani in sestradani beračili po Berlinu in nosili iiiilcdare svojemu gospodarju. On ie z njimi zelo kruto postopal, stanovanje jim je dal v kleti, a hranil jih je prav nečloveško. Kuhačka so prijeli, a otroke — okrog 20 po številu bodo vrnili starišent.
Zaradi ponarejanja menic jc ovaden državnemu prav dništvu olomuški trgovec Albert Steiner, ki je ponaredil menice v vrednosti 80.000 kron.
Angk-ški katol čani bodo pri municipalnih volitvah v decembru glasovali složno proti vsakemu liberalcu, da tako pokažejo svojo moč.
Narodno gospodarstvo
domaČe Zganjarne.
Znano je, da je finančni minister meseca julija sklical nekaj poslancev in kmetskih po-setnikov, ki se bavijo z domačo žganjarijo, na posvetovanje, katere olajšave od strani finančne oblasti bi bile potrebne, da se kmetom omogoči brez posebnih sitnosti izrabiti zakonito določeno oprostitev od davščin pri kuhanju žganja iz domačega pridelka, sadja, tropin itd. Pri tej enketi so zastopniki kmetov navedli vse, kar otežkočuje pravzaprav onemo-gočuje izrabiti pridelano blago, ker so sitnosti s tem v toliki meri spojene, da se rajši opusti poraba pridelka. Osobito veliko sitnost dela to, da se mora že do sredi oktobra naznaniti, koliko se bo kuhalo žganja v prihodnjem letu in iz katerega blaga, ko kmetovalec pač ne ve. kaj bo v prihodnjem letu sploh pridelal, n. pr. sadje, katerega sedaj že tretje leto ni. Isto-tsko se ie zahtevalo olajšave, če nepričakovane ovire nastanejo, da se sme prenehati s kuhanjem žganja, kar pa je sedaj kaznivo in sicer se narekujejo kazni, ki presegajo sploh vso vrednost blaga. Ker posli zahtevajo ve-
dno več pijače, zahtevalo se je od strani kmetovalcev, da se tudi večji kontingent, to je večja množina litrov dovoli posameznim kmetom.
Nato je finančni minister sedaj začasno dal sledeči odlok. Najprej pravi, da je naročil iinančnim oblastvom, da sestavijo poljudno spisan pouk. kako ie pri domačem žganjape-nju postopati, da se ne kršijo dotične postave ter da se s tem kmetovalci obvarujejo glob. Ist< tako se naroča finančnim oblastvom. kako jim je v tem postopati in kako imajo up<>rab-Ijati zakonite določbe ter pri temu varovati kmetovalce, v kolikor ie sploh dopustno v zakonu. Prenaredila se bo napovedna dolžnost in pri tem olajšala napoved. Skušalo se bo ugoditi tudi zahtevi, da se sme prenehati s kuhanjem. če nastanejo nepričakovane ovire. n. pr. obilno delo, bolezni v rodbini itd. Obljubljeno je tudi. da se bo množina davka prostega žganja povišala. Posebne vrednosti pa je, da ie finančna oblast pripravljena pogoditi h za primerno malo svoto, da potem odpadejo vse sitnosti kontrole in tudi ovire prodaje tako nakuhanega žganja, sedaj pa se sme davka prosta kuha le za dom porabljati.
Nekaj olajšav se je v tej enketi doseglo, pa ožji odsek, ki jc bil od enkete pooblaščen vršiti pogajanja s finančnim ministrom, in ko-jega član je tudi poročevalec teh vrstic, se ne zadovoljuje s tem odlokom ministra, ker so obljubljene olajšave nezadostne, pa tudi nejasne: zato se mora akcija v tem oziru nadaljevati in če treba zakonodavnim potom dognati v prid kmetovalcev, ki so pač opravičeni brez nadaljnih ovir izkoriščati vse pridelke v kmetiji, od katere itak že plačujejo davke.	Posi. Povše.
vknjižba lovskih pravic.
Postojnska državna graščina je 1. 1863 v odkupnem in regulacijskem postopanju 19 vasem odstopila v last 5000 oralov sveta, a si »na rečne čase« pridržala lovske pravice na tem svetu. Menda vseh raznih pritožb sedanjih posestnikov zaradi lova pa je c. kr. finančna prokuratura šele meseca decembra 1906, torej čez več nego 40 let pri okr. sodmji v Postojni v imenu c. kr. erarja vložila prošnjo za vknjižbo lovske pravice. Ker pa so bila zemljišča med tem potom agrarnega postopanja razdeljena na približno 500 posestnikov, dobili so vsi posestniki črne zaplate v zemljiški knjigi. Nevolja posestnikov je bila sedaj še večja. Nekateri so se že pred leti obrnili na svojega državnega poslanca, naj jim pomaga. Vsi koraki in tudi pritožba upravnim potom so bili doslej brez uspeha, ker fiskus je — fiskus. Nato je 24 prizadetih posestnikov po postojnskem odvetniku vložilo proti pravosodnim sklepom prve instance rekurze na deželno sodnijo. Ta je letos meseca aprila ugodila vsem rekurzom ter proglasila vknjižbo lovske pravice kot nedopustno in neveljavno sklicevaje se na § 1. lovskega patenta iz leta 1849, po katerem je lovska pravica neločljivo zvezana z lastnino zemljišča, in na dejstvo, da posledobna vknjižba ni dopustna, ker lastniki zemljišč niso več prvotni pogodnik iz I 1861, ampak njihovi singularni nasledniki. Finančna prokuratura pa je vložila revizijske rekurze na najvišje sodišče, ki pa je nedavno pritrdilo pravnemu naziranju deželne sodnije in zavrnilo vse rekurze finančne prokurature-S tem pa stvar še ni končana. V tem slučaju je le pojasnjeno, da lovska pravica pač pristo-ja lastniku dotičnega zemljišča, ni pa rešeno vprašanje, ali sme lastnik zemljišča tudi sam izvrševati lovsko pravico in pod kakimi pogoji jo drugim odstopiti v izvrševanje.
v. _
Slovarček najnavadnejših tujk.
analiza, gr., razkroj, delitev; analitičen, razstaven, razdeljen; analizzati, razkrojiti razstaviti.
anapést. gr- trozložna pesniška mera z dvema kratkima in enim dolgim zlogom n pr. gftspòdàr. anarhija, gr.. brezpravno stanje, brczvladie;
anarhist, nasprotnik postavnemu redu. anàstroia, gr., nenavadni besedni red. anatema, gr.. cerkveno izobčenje; anäthema
sit, naj bo izobčen, unatneizem, gr., obrestno oderuštvo. če se
zahtevajo obresti od ostalih obresti, anatomija, gr., raztelesenje, razdelitev na posamezne dele; anatom, razdeljevalec; anatomičen, kar spada k anatomiji, anch' (ank') 'o sono pittóre, tt.. tudi jaz sem slikar (je vzkliknil Correggio ko ie gledal krasne Rafaelove slike), ancora (ankóra). it., še enkrat, zopet, andante, it.. počasi; andantino, nekoliko počasi.
Andreiev križ. križ iz poševno ležečih tramov v obliki X.
anemogräf, anemometer, anemoskop. priprave. s katerimi se zaznamuje vetrovna smer in moč. angina, gr.. glavobol.
angllcizem, angleške jez kovne posebnosti, anglikanska cerkev, angleška cerkev, ki ima še škofe, a ne priznava papeža za poglavarja.
angllzlratl, konju rep pri rezati, anglomania, lat., pretirano občudovanje in
posnemanje vsega, kar je angleško, anilin. lepo barvilo, an ma. lat, duša.
animai, lat. žival; animaličen. živalski; an-
nimalizirati, spremeniti živalsko snov. animäto, lat., živo živahno, animiran, oduševljen; navdušen, vesel, živahen.
animrtzen. strasten, razjarjen; nimoso. srčno, živahno.
animo deliberato, lat., premišljeno, z namenom.
anali lat., (zgodovinski) letopisi.
aneksija. lat., priklopljenje; anektirati. priklo-
piti. zvezati, združiti, anifiilaclja, lat., uničenje; anihilirati. uničiti,
razdciati. izjaviti, da je kai za nič. anlverzarlj. lat., vsakoletni dan; vsakoletni
spominski dan. anonce. (anftns). fr.. oglas, inserat; anonci-
rati. oglasiti, objaviti, naznaniti, anotacija. lat., opazka, pripomba; anotirati.
zabclježiti. pripomniti, anulacija. anulirati, lat., glej anihilaciia. anunciaclia. lat., naznanilo, anobliratl, lat., poplemiti, povzdigniti v plemenit stan.
anomalija, gr., protipravilnost. nepravilnost.
izjemnost, anomia. gr.. brezpostavnost. anonimen, gr. brezimen; anonimna družba,
akcijska družba, anopslia. gr., slepota, anoreksila, gr., pomanjkanje slasti, apetita. anorgšnlčen, gr., ne organski, neživ: anorga-
nfzem, neživa narava, anormalen, gr.. nepravilen, nenavaden.
Po ceni se proda lep hrastov in cerov
gozd
Prihodnja Številka „DOMOLJUBA* Izide dné 12. septembra 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj,	24 avgust Gradec, 24. avgust
Tr»t,	31. avgust
Line,	31. avgust
14	82	27
30	81	3
75	54	27
39	33	83
85 76 82 27
73 64 70 86
Ivan Ogrin
oblastveno konces. zidarski mojster in stavbeni podjetnik na Vrhniki (Kranjsko) si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem niteresovanim korporacijam, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil. Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvrSitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodar, poslopij, cerkva, Sol itd. in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd. Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1240
Mesarski vajenec
ki bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Naslov pove upravništvo tega lista. 1468 t
v posekanje, tik vipavske ceste .na Čuku. v Ke-besnicah. Kupci naj se oglase pri Mat. In ter.. rre-lih v Razdrtem pri Postojni 31.
Kdor rabi traverse in želez» niftke tino za oboke, str. šno lepenko, bičje za .strope, pločevino za strehe, okove ta okra in vrata, pumpe in cevi za vodo. vino in gnojnico, obrre naj se na trgovino z ialeznino
fR. 5TUPIC*
v Ljubljani. Marij« T«r«IJe c«ita »lev. 1, xraven .Ftabirta', In Valvazorjev trg I«. 6, nasproti Kriianske cerkve.
Krilno Uni se dobi vedno svei portlaad-in roman • rfmrat i* sloveJlli lovaren doiJke in trbovljnkc. Mreie in .lica za oKra|«. tranllke branr. razni plugi, štedilniki, tehtnice, fistilmce za tito, oprava za mlekarne, ter vse pol|edelsko orodje v veliki izberi.
lilaoio In rdi no tantopaUo za celo Kran|Sko na zadnji poljedelski rczstavl v pgrebu « prvini darilom odlikovanih ala.orez.le, mlatll.le In
Xmerikanskl stroji za košnjo vedno v zalogi.	7 7
SVOJI K SVOJIM ! ■■**■■*■****■*
frane Kos, trgovec
« Poljanah nad Škofjoloko
vljudno naznanja p. n. občinstvu, da je svojo že nad 8 let obstoječo trgovino, ki se nahaja ob državni cesti ki viže Žiri. Idrijo in Cerkno zdatno povečal Obenem se priporoča za obilen obisk in zagotavlja točno in ceno postrežbo.	1820 5-2
Edina domača tvrdka
ki prodaja snovi za napravo domače pijače, bodisi na vodo droži in tropine. Cene so nižje, kakor povsod drugod snovij pa da e več Moj prednik fe prodajal nad 20 let te snovi: jaz jth že 7 let v splošno zadovoljnost oddajam. Cene so zopet m-ian e Zahtevajte cenik. Slovenec, zaupaj domačinu! Fr Hum jak, trgovina s špecerijskim blagom, déli'katesarni in poljsk.mi pridelki. Gradec, Auen-bruggerjeva ulica 26.
Nikakafla Izpadanja las veti
Glia 5red$ti>e za ra$t la$
je danes priznano najboljše siedstvo proti pleši in izpadanju las. Čisti la osvežuj« glavo. Za mehke lase cena mali steklenici K 3-60. veliki (tekle nlci 5 K. Pomad» z» suhe lase mal lontek K 3-60.veliki KS
Dnrjn spreminja barvo Orti 111 iaSi brade in brk
v nekaj minutah. Ne zapušča nobenih sledov, ker ni barva, marveč
rastlinski izvleček. Cena 4 in 6 kron. Številne priznalnice iz vseh delov sveta.
Elia kreme za obraz
napravi kožo fino in mlado. Cena po velikosti 1726 IV 1,2, 3, in 5 kron.	2-1
Ella-milo.......K I"—
Ella-lapotilo......K I1-
Vse to se dobi pri
Baros Gàbor k0,mei0ìn.r.rtu,ner-
Centralna prodajalna in birft: Budimpešta, Dohàny-utoza 1, Zaloga 49, Telefon 8—72. Tovarna I. Varosmajor utoza 42 (lastna hiša) Telefon 45-46. Cenik In vporabno navodilo zastonj.
Razpošjlja se dvakrat na dan proti povzetju ali prejšnji vpošiljatvi denarja.
Tovarna za atola
Franceta ioliellna
di Bregu, p Borovnica, Irinjik«
lsdohjje
vsakovrstne stol«
od preprostih do najfinejših po najniijih cenah brez konkurence. Tlustrovan cenik pošlje se na zahtevo
2805 26—18 intoni in frunt .
,<A.i/tti/tč >► , j.jncriJro
XaU*n xc'H/o óabru, po ceni in za Tiesljiwpotovali na/seobrnge
cSimo/i^àOn etetea
v AJuM/uni 'Jfòlvòuorshe uiice2&. Vvc/avrstna'J'cpisnilu ó<t/o se bmp/aànc.
latotam sprejmejo aa dobri in zanesljivi zastopniki.
Najboljše stlskainlce
za sadje in grozdje, sadne in grozdne mline, Čistilnice za žito kakor druge najboljše poljedelske stroje priporoča tvrdka
„Merkur", P. Majdič v Celju.
Ceniki zastonj. 1846
Castana «»trovano
O J£ C
U
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, flrneicv, lakov In steklarskega kleja. Najnižje cent.	Najnlijc cen«.
Čudež
FRANC JOZEFOVA
te je zgodil nedavno v Budapešti, ki je edini te vrste Ta čudež je učinil, da deželna zalega euknenega blaga « Buda-petti VII I. Kottenhillerg. a {a razpošilja za
K IO kupon 3 metrov
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temnovišnjevi, sivi in rujavi barvi za popolno obleko za gospode (suknja, hlače in telovnik).	1937 3
Vb inj« trajd ^	______ _ _
dni S dm >1<ff*M r'^ap^^oaUr« xnajnovejjimi letiS05ii> «/jn^nimi *RVfn«lymi panni?
i ftasnflaiijezastopnik fr.ČcUnig,
h ubija na ßioS^-uiicellv.28
! Od hod 'izjjutjjane vssV ponedekUarsjiačcM«» tednu.
Vaako ponare|enjt kazniva Cdloo prlatea Ja is h
Thiarry-j»w balzam
i zeleno inamko .redovnica*. Cena ti majhnih ali 6 dvofnatlb steklenic all 1 velika ipecijalna steklcalca t patent, aamaikoa K »■— franko.
Thierrylcvo centlfolljako mazilo
proti vsem le tako starim ranam, vnetjem ra-nltvam, abscesom In oteklinam vseb vrst. Ccos v lončka K 3*00 se poll|e le proti povzetju ali denar naprej — Ob« domaH sredstvi sta po-f,-T 'n,7Ml »sod znani In slovita Vul na|bol|H. Naroills •• 1 - "'L"»	naslavljajo na :
MitaechiifBih»Lekarnar A. Thierry vPregradl pri .auMMi	Rogaikl Slatini.
Rroèara a tlsofl franko
IThlsrr,»»
tlsofl originalnih pisem arsili Ii V zaloti v akoro vseb vetllb lekarnah

,Ka nard Lina' Trat-Nav-York ta a^Jprlprevnajte, ujiuiili
i> aajboljla pot It LjoblJana t aavarao Ameriko, kar tad ai dalffo-trtjoj mafae »»taja po raznlk talaanlcsk, aobeaefa preaedortaja at prenočevanja la splok nobenih postranskih strelka» a «j potjo. Par-alkl se prostorni, »arni, tramai la snatnl ; »oaljo »take 14 dal Brau in pcftre&a aajbaljla. Pajaaatla daje la karta prodaja flaral u stepnik	«>0t 70
AadroJ Odlaeek, Ljnbl|ana, Slomškove nllce 25, poleg cerkve Srca Jezntovega.
BRAZAY
FRANCO-ŽGANJEVO MILO
radi svojega izbornega higijeniškega in kosmetiškega učinka Ubr j« ne do-seie nobeno drugo milo. "Ul
Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razku-ževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo.
Cena komadu 70 v., 3 kosi v elegantnem kart. K 2. Dobi se povsod, kjer ne. naj se obrne na
Brazay, Bunaj 1112, Löweng. 2 a.
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 16
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkóczy, Ljubljana.
Kupi ae
del gozda
z lepim zdravim, močnim
stavbinskim lesom : eventualno spreime v večji trgovini prodaja «sa>
kovretnega leaa, desk, okroglega lesa, ker je že mnogo let vodil lesno trgovino v Svici in Nemčiji in je torej znan. Kavcija se lahko da.
Ponudbe na H. Maler, Obermüble, Km brach, Cant Zürich, Švica. 1926	(Z. 7874 c.)
Goddam!
Konečno vendar naglo in zanesljivo učinkujoče sredstvo proti kurjim o&eaom
Cook Sc Johnsons
amerik. patent
rlnčlca za kurja očesa
1 kom. 20 vin., 6 kom. 1 K, po poŠti 20 v. porto.
Dobiva se v vseh lekarnah monarhije in v me-dicinalnih drogerijah itd. 1085 10 9
U
I
I I
I
■
I
I
I
VSAKI DAMI
priporočamo pred oskrbovanjem nakupa za
= jesensko in zimsko dobo =
našo pravkar dogotovljeno
veliko zbirko vzorcev
ki vsebuje največlo izbero najnovejših in n> jlepših izber volnenega blaga za damske oileke in bluze, desin. modnega baržuna, krasno Izbranih barhentov in flanel od najcenejše do najfinejše vrste, kot tudi popolno zbirko platna In blaga, kakor tudi
krasno ilustriran glavni katalog
vsebuioč merodajne najnovejše modele za damske kontekcij», toalete, blur, klobukov, pohištvenih predmetov, perila za gospode, dame In otroke, oblek za gospode in «'ečke, porcelanastega blaga, kuhinjsko ga orodja Itd.	1886 1—X
Pošilja se popolno zastonj.
,Au Prix Fixe'
Grand flu llaiy piyflé Dunaj (. Graben 15/14 Magasin )HU rll(l 1	HabsburgergasseitJ.
Ustanovlj.no 1872. KAMMER & SCHLESINGER Ustanovljeno 1872.
I
I I
I
S
I
I
I
Havrc New-York
Fraiooaka prakomoraka družna. Odpotuje se iz LJubljana vsak torek. Voano liato in pojaanlla daje Samo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajaka cesta ftt. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou".	1878 26-1
1Q21
Opr. št. Nc. 1. 585,7'2
KDÜlil
Pri c. kr. ohrajnem sodišču v Radovljici odd. I. je p» prošnji Ivana Kristana v Hlebcah 23,
kot lastnika zemljišča vlož. št. 122, kat. obč..Nova-vas hiše kt. 23 v hlebcih z vrtom naprodaj po javni dražbi navedeno zemljišče vlož. št. 122 kat. obč. Novavas obstoječe iz parcele št. 272 1 ad Nova-vas hiša št. 23 v Hlebcih in zraven 'Spadajoči vrt pare. 2/2/2 za katero zemljišče se jc določila izklicna cena na 2600 K.
Dražba se bo vršila dne 9. septembra 1007 v Hlebcih pil hiši št. 23. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je plačati v roke (jnsp. dr. Vilfana, odvetnika v Radovljici.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri gosp. dr. Vilfanu v Radovljici ali pa pri podpisani sodniji v sobi št. 29 med uradnimi urami.
C. k p. okr. sodi&če « Radovljici
oddelek I., dne 24. avgusta 1907.
Zračna in svitla mizarska
o o delavnica o o
za 4 delavce preskrbljena z orodjem se odda takoj v najem v Zagoricah 22 (Bled.) Natančnejša pojasnila daje vdova Mar. Potočnik v Zagoricah 22 pošta Bled. 1861 4-1
Zahvala,
Spodaj podpisani se najpresrčneje zahvaljujem „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani", katera je meni takoj drugi dan po požaru škodo cenila in v najkrajšem času vse do vinarja izplačala, zatorej priporočam to zavarovalnico vsem, ki hočejo sebi dobro, najtopleje. 1930 Črni Vrh pri Kamniku 24. avg. 1007.
frane Kancijani s. r. Martin Poljanšek s. r. priča
Mladenič
v starosti 20 - 24 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, ter izvežban tudi v vrtnarskih poslih, se sprejme takoj kot
iV grajski sluga.
Plača K 40, prosto stanovanje, kurjava in svečava, ter ob prisotnosti gospòde tudi prosta hrana.	19»7 3—1
Prošnje na upravo graščine barona Borna pri Sv. Ani na Gorenjskem.


2enonad- LSXS stropni nlSI
se pro dasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu 6t. 14 v Ljubljani.	2« 18
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
31 0
4
to je, dej e za 200 kron 0 9 kron 50 vinar, na leto.
D™e« hranilne knjftlce s« .»*-*> k.. ,..«.	- - « » obsevan* p-kini...
■tentili d...* P..«.......... »-• —	"'""V8 HT
. ..	Kanonik J. Sufinik I. r., podpredsednik.
Kanonik A. Kalan I. r„ predsednik.	fßß	*
JRoehé\
Povečuje ilast do Jedi In telo tele.«, odstranjuje kalelj, Ixmetavanje gnoja, močno potenje.	2209
D 44 27
Priporočajo mik dan pri
pljučnih boleznih, Katarin oslovskemu kaSUu, ikro- |f fuiozl, influenti ^_
mnogsitsvilni prufiiorji ia linniki. DoSwT^^r.vni»kt« j«c.Ptom po
F. Hoffmaan • LaRocheS Co,
Basel C»vl««}'
Vljadno t* priporoči	111
trgovina i klobuki in čevlji
Iran PodlKnik mi.
UitUarn, Sturi tn «ti. 10.
Yeltka «sloga. — Solidna klago — E««rn« aana. . .
1178 S2-49
za le K 2-50
dobi vsak krasno srebrno Oloria žepno uro sistem Roskopf-patent na sidro, 30 ur natančno idofo za kar se jamči 2 leti. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le K 2-50, 3 kom. z verižicami vred 7 K. PoSilja po povzetju tovarn, zal ga švicarskih ur	1553 10 8
S. UM, Krakov 9511.
izdelane postelje
Ic rdefege poetellnega Inlrti ' Pri» dobronaool-nlen«. Per-_ nlcc ali bla-Žii-Ti 'Ina, 1 HO cm dolga 110 cm Uroka K 10 -, K 1' -. K l' In K 16 - 2 metra dolga. 140 cm ilrolca K 14 -, K !«•-. K li"-, K 21 —. Zglavnlk 91 cm dnlf, In cm »Irok K ">•-, K 3'50 In M 4-—, «0 cm dol*. 70 cm Urok K 4 50 in K S 60. lit'elolem lodi po kakrinlkoll drugI meri. 3-ddnl mi.drocl li lime la I policijo K IT - , bolill K 1J--Poillja i« poilnlne prorto po povzetju od K 10 — napref. Zamenja ali naraj se vzame prott povrnitvi potnih itmikov. 6-6
Benfdin Sirtw', Lobes 910
pri Plznu na Ce<Vem :66 ->,
iba* • «kra«
. 4 to) ai»
. • «rabe. . .	»•-
«loak. I klana ar* ,	It-
ireve Boakopf-pekaot. ,	>•«
prava .0™»*»' ...	'M
•rabr aklopaa variti«. .	f-
14 karatna ilat« in . ,	»H
14karatne ilatevurlf. ,	10--
Ukaratal flati pntaal .	I -
■tonfke ara 70 cm . ,	8 6*
bitjem liki zv.n« . .	6 -
» Mb......»'-
. kakavi o« .....	''M
ukinja'e ora ... . t-» ................
. ponafia. Ml . I » dvoj a I m ivo« a . , IX bodllk» I bitja bi
tvonenjes libri zvon« . t-M Trtletae plim- i jamatvo, u a.ipriaeino laaar aaaaj. Baapoftll a po zvrstjo
Maks Böhne)
arar, zaprìaatenl aodai eanllae
0una|, VI., Margare-thenstr. 27(t lastni bill)
Zahtevajte no) canlk e 2000 editami tastoni la poitnloe proeto.
I Ne kupit« noben* ure
doàltr	r ••• .e*. .0»
Iik«f . .k» :
Zahvala in priporočilo.
Dne 21. julija 1907 so pogorela podpisanemu posestniku v Zakraju pri Blokah, poslopja, ki so bila zavarovana pri c. kr priv. avstr. zavarovalni družbi „Dunav na Dunaju.
Glavni zastop te družbe v Ljubljani izplačal mi je po gospodu Ivanu Kerže zastopniku v Novi Vasi (Velikem Vrhu)
polno zavarovalno vsoto
v najkrajšem času, ter si štejem v dolžnost, za povsem povoljno rešitev požarne za-i deve tem potom izreči javno zahvalo I slavni c. kr. priv. avstr. zavarovalni družbi „Dunav" na Dunaju in njenemu zastopniku gospodu Ivanu Kerže v Novi Vasi (Velikem Vrhu). Vsem posestnikom pa priporočam najtopleje, da zavarujejo svoja poslopja pri tej domači zavarovalni družbi.
V Zakraju pri Blokah, 10. avgusta 1907.
Josip Zakrajéek m. p.
Enonodstropna tilio
pravna za kakega rokodelca Več se izve pri gosp. Josipu Parkanu posestniku in županu v Trnovem, Notranjsko.	1843 3—3
Za 5 vinarjev
ti more vtak preskrbeti prednosti prt nakupu blaga za obleko, kakorinih tlcer nI dobiti, kdor prod po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Leehner » Gradcu, železna hiia. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno z_ perilo in posteljno epravo, In mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati In potem kar najceneje izvriiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
1311 12-12
FLOW
je najboljše kreptllo za želodec!
„Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „Florian"« 1 Ljubljani.	~
I. kranjeko podjetja la nmetno etek-leratvo la ellkaaje aa etaklo	,
Aug* Agnolai
Dunajska ceata I3a, poleg,PIrovci' •e prlporofce prtčaaUU dubovltlnl In p. a. ■ lavo. obClnatvn za nepravo cerkvenih oknav i umetnim itekleretvom eli elikane na «tekle, ■tavbenlh del, napravo obvlrov, Itd. Itd -Ina Indi v zalogi razllfcno porcelaniko Is ■tekleno poiodo za nemii|t goitlln In 11-■ebalke, ivetllke, okvira Itd. po «a|nli|lh ce-oab - Narlel, ceniki In proračuni ni zi-btevo zaatonj, mnoga apritevala za dovrfteat dala io cenicela odjemalcem v ogled m razpolago.	iS 7 SJ- 4
Gimnazijski konvikft
benediktinskega samostana v St. Pavlu
« lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na
Koroškem. 1420 8 -8 ■r Javna popolna gimaaiija ~*a
Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki pcvci proti Štipendiji ali brezplačni hrani
jedilnega olja
Zaloga, prodaja in razpošiljanje prav dobrega od 88 do 200 vin. liter pri Carlo Gortan, Trst, Via S. Caterina 13. Ceniki na zahtevo zastonj.	1457 20- 10
posestvo
s hifto in pustim vinogradom se proda za 580 kron. Leži na Cirniku, blizu cerkve pri Mokronogu. Več pove Jožef Božič, Pijavftko, p. Krško, Dolenjsko. 1898 2-2
2 pomočnika
za frevljarako obrt sprejmem takoj Franc Lukek, črevljar, Veeelagora, p. St. Rupert Dolenjsko.	19,7
F• P. Vldlc & Komp , Ljubljana
•pekarna In zaloga p«$l, nudijo vsako poljubno množino patcat
zarezanih strešnikov
Sistem ..Hnrzoin" (Straiglalnlenl) Sinem „Harzer
Barvat a) rdeči naravna igani b) črno laipregniranl.
Najličacjie, lajceiejie i« ■ajpriprtstejše streha kritje.
Vsak strešnik se zamore nn lat« pribiti ali pa z žico privezati kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burii. - Vzoron la j>r«>pekte pošljem« aa želje brezplačno Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. 854 16 Sprejmejo «e zastopniki.	Sprejmejo se zaatopnikl.
Izdajatelj In odgovorni aradnlk: Dr Ignaell Žitnik
Tiskala: .Katoliška TIskarn«'