OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
bvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 22, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 208
GERTRUDE RAZINGER
Včeraj je umrla na svojemu domu po eno letni in pol mučni ^lezni Gertrude Razinger, rojena Radel, stara 68 let. Stano-vala je na 10212 Unity Ave. Do-je bila iz vasi Spodnje Brezove pri Višnji gori na Dolenjskem, kjer zapušča dve sestri. V Ameriki se je nahajala od leta 1912.
Tukaj zapušča soproga Fran-doma iz Begunj na Gorenj-skem, sina Franka, hčer Mrs.
Sofalik in šest vnukov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob Uri iz Martin's pogrebnega zavoda na 8911 Denison Ave., v cerkev sv. Ignacija in nato na pokopališče Holy Cross.
Pogreb Mary Prostor
Pogreb pokojne Mary Prostor ^ Vrši v petek zjutraj iz Grdino-^ega Lake Shore pogrebnega za,-17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri.
ADUl STEVENSON NAJ POMAGA
WASHINGTON, 21. oktobra—Kongresni odbor, ki naj hkrati s posebno komisijo, ki jo je sestavil predsednik Eisenhower, reši vprašanje svobodne ali zaščitne trgovine, torej tudi vprašanje ameriških carin na tuje blago, je sklenil, da bo zaslišal tudi bivšega governerja iz Illinoisa Adlaia Stevensona, kaj misli on o tem vprašanju.
Federalna republikanska via-'
Razne vesti iz sveta
v Clevelandu je delavska uni-A.F.L. izglasovala sklep, da J® njen kandidat za bodočega župana Anthony Celebrezze.
V New Yorku je dokončno iz-^del Vincent Impelliteri kot ^oči kandidat za župana me-New Yorka. Na demokratski ^rani bo kandidat Robert ^Sner, sin znanega, sedaj že Pokojnega senatorja, Wagnerja, ki je bil pod
^ooseveltom. Robert Wagner pristaš New Deala.
oče delavske zakonodaje predsednikom Franklinom
.	Cleveland in okolica
ittiela že tri dni rekordno je-nsko vročino. Včeraj je toplo-®r kazal 83 stopinj, za danes ^ napoveduje 84 stopinj.
hribih srednjega zapada zapadel sneg. Iz provinci je abrije v južni Italiji, pa jav-^^30, da so se utrgali oblaki in ko take nalive, da je, koli znano do sedaj, bilo že 40 žrtev
Ve
za stare ženske, vdo-
\ domu
na T	v Philadelphiji, je
sice •	200 žensk, ki so
^ priklenjene na postelje, ali
Se	.	..	YQ.
J'^orajo premikati le na ^0 Paralizirane, so na sre-^eSili brez posebnih nezgod.
tqY ^^shingtonu je osrednja jio ^političnih napadov trenot-^Gtijski tajnik Benson. Eisenhower ga sicer ®ona''	napadi na Ben-
stoh nehajo, marveč se celo Kmetijska kriza ni ° krajevna ali omejena
na
le
"^^^več splošno
pa se ne
P*"! svoji hčeri Mrs. Štefani 8i ,v na 10306 Reno Ave
^®^^6dno v bolnišnici
Mrs. Mary Ban, ki .. ® Pi" — •• -
%h
tedni zlomila nogo St. T Odpeljana je bila v Ve(jj,^ ® ® bolnišnico, kjer se še brojj	Obiski ji bodo do
426 tt ' nahaja se v sobi št Vfhn	da se kmalu zdrava
"a svoj dom!
da v tej točki ne ve na levo, ne na desno. Pred javnostjo se kaže kot taka, ki da ščiti ameriško produkcijo pred tujo konkurenco, kadar pa je na skupnih zavezniških konferencah, se dela, kakor da je naklonjena tujemu uvozu v Ameriko. Adlai Stevenson je že v teku svoje volilne borbe razlagal točen program glede gospodarstva v ameriški notranji in zunanji trgovini. Svoje skušnje je obogatil s potovanjem po Aziji in po Evropi in naj sedaj republikancem pomaga.
Kolebanje republikancev
Finančni tajnik Humphrey se je bavil z narodno obrambo in s stroški, ki so z njo združeni. Povedal ni ničesar konkretnega. Narodna obramba naj bo gibljiva, računati pa je tudi z atomskim orožjem.
Kaj bo z napovedanimi zniža-nuni davki? Humphrey se je izognil točnemu odgovoru in je kakor znani grški vedež zatrjeval, da bo do znižanja davkov prišlo, če ne bo visokih obrambnih stroškov, sicer pa da ne.
o vzgledu Eisenhowerja se tudi Humphrey poslužuje vabljivih fraz kot so:
Moralno vodstvo, več za resnico kot za uspeh, več za pravico in varnost Amerike kot za denar. Več za izpolnitev ljudskih nad, kakor pa za ljudske lasove pri volitvah.
Znana in neznana dejstva
Zdi se, da se je morala tudi Amerika sprijazniti i mislijo, da ji je evropski industrijski in trgovski svet na mnogih poljih conkurenčno sposoben. Na drugi strani, da je tudi Amerika navezana na uvoz, kakor tudi na izvoz v tuji svet.
Pred senatno komisijo je bilo potrjeno, da rabi Amerika mnogo surovin, ki ji služijo pri produkcijo v narodno obrambo. Gre za tako imenovane vojaško strateško važne predmete. Posamezni člani imenovanega odbora so iznesli zahteve, da naj Amerika skuša na lastnem ozemlju dose čl nove vire, če pa ne na lastni zemlji, pa vsaj na ozemlju za-padne poloble.
Zanimiva je ugotovitev, da Amerika porabi okrog 1,200,-000 ton svinca na leto, domača jrodukcija pa znaša le 325,000 ton.
Kaj pa s tehniko?
Vedno pogosteje se vršijo v Ameriki gospodarske razstave, katerih se udeležujejo evropske industrijske države kot Zapad-na Nemčija, Velika Britanija, Švedska, Belgija, Danska, pa tudi Italija.
Pri razstavah strojev ter vob-če industrijske opreme se ugotavlja, da so omenjene države ne samo gospodarsko konkurenčno sposobne, marveč da pro-ducirajo hitreje, boljše in da dostavljajo bolj precizno idela-no blago kot pa je to slučaj v ameriških tovarnah.
Gornje primere smo navedli radi tega, da se v gospodarskem svetu, ki je končno najvažnejši, prikaže del današnjega gospodarskega trenja v Ameriki in v svetu. Republikanci sami, v kolikor so za izolacionizem Amerike, pa morajo priznati, da ni več Amerike pred prvo svetovno vojno in da spada njihova teorija o Ameriki Amerikan-cem, resnično v preteklost.
Rusija se oborožuje
LONDON, 21. oktobra —Poročilo britanskih oboroženih sil se bavi z nadaljnjim oboroževanjem Rusije. Pri tem poročilu so sodelovali vojaški strokovnjaki iz vseh panog.
Iz poročil izhaja, da Rusi gradijo brez odmora nove bojne ladje, predvsem križarke, rušilce in podmornice.
Glede velikih bojnih ladij, to poročilo trdi, da je Rusija na drugem mestu in se uvršča takoj za Združenimi državami. Te bojne ladje da so zadosti velike in moderne, da lahko tekmujejo z zapadno mornarico.
Največ važnosti polagajo Rusi na hitre križarke in podmornice, nimajo pa zadosti letalonosilk.
BERIA—ALI JE ŽIV. MRTEV IN KiE SE JE RODIL?
Nekateri trdijo, da je bivši sovjetski notranji minister in šef policije Valenti Beria sedaj v Španiji. Pobegnil da je iz zaporov v Moskvi. Malenkov je le javil, da je Beria sovražnik ljudstva, iz Moskve pa ni bilo več glasu, ali je bil na razpravi obsojen, usmrčen ali kaj.	'
Nekateri Amerikanci, ki so se nahajali v Sovjetski zvezi in ki so nanesli pogovor na Berio, češ, da je pobegnil, so dobili od Rusov odgovor, da trdijo smešnost.
Gospa Mesta, ki je bila poslankinja Združenih držav v zapadno evropski državici Luksemburg, je bila na obisku v Rusiji. Poselila je tudi Georgijo, rojstni kraj Josipa Stalina in Lau-renti Berie. Zanimalo jo je, kje je bil Beria v Georgiji rojen. S seboj je imela ruskega tolmača, kateremu je zastavila, vprašanje, naj pove, kje je rojstm kraj Berie. Spremljevalec in tolmač je zardel, bil v zadregi in za-jecljal: "Ne vem!"
Gospa Mesta je raziskovala naprej, kje naj bi bil Beria rojen. Brez uspeha. Mesta zaključuje:
"Ko sem se \Tačala iz Georgie v Moskvo, sem se spraševala, kako dolgo časa bo trajalo, da bodo Sovjeti iznesli trditve z pokaži—da Laurenti Beria sploh ni nikoli živel!"
Vile rojenice
Redna seja
V petek" zvečer ob osmih se vrši redna mesečna seja društva Washington, št. 32 ZSZ v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Vabi se članstvo na polno številno udeležbo.
Vile rojenice so se zglasile v ponedeljek pri Mr. in Mrs. John in Ann Adams na 19806 Musko-la Ave. ter jima pustile v spomin krepkega sinčka drugoro-jenčka, kateremu so dali ime David Frank. Tako sta postala zopet stari oče in stara mama poznana Mr. in Mrs. Jack in Ann Čebul z Muskoka Ave. ter Mr. in Mrs. Franc in Johana Adams, šivajoča v Koritnicah. Mati in dete se dobro počutita v Euclid-Glenville bolnišnici. Čestitamo!
ŠE VEDNO TRST!
WASHINGTON, 21. oktobra —Državni tajnik John Foster Dulles je zatrdil, da se na sklepu Washingtona in Londona, da se vrne zona "A" s Trstom vred Italiji, ničesar ne spremeni. Dodal pa je, da datum vrnitve še ni določen. Zadnja isyava je morda bolj zanimiva kot prva. Angleške čete bi se morale vrniti v domovino po preteku šestih tednov. Sklep o vrniti zone "A" Italiji je bil datiran dne 9. avgusta. Ce se čete ne vrnejo v določenem roku, se bo njihovo bivanje v zoni "A" podaljšalo, vsaj tako se trdi, za nadaljnjih šest mesecev. Med tem časom se pa položaj lahko spremeni.
V Jugoslaviji, kakor v Italiji se nadaljujejo demonstracije.
Zanimive so italijanske. Fašisti demonstrirajo zoper Ruse in so nadlegovali sovjetsko poslaništvo v Rimu. Zakaj? Fašisti so mnenja, da ruski predlog o go-vernerju v zvezi s Svobodnim tržaškim ozemljem škoduje Italiji.
Drugi italijanski elementi so protestirali pred jugoslovanskim poslaništvom v Rimu. Zakaj? Ker Jugoslovani niso več za Svobodno tržaško ozemlje, so pa tudi proti temu, da se zona "A" s Trstom vrne Italiji.
Dejansko je premikanje italijanskih čet ob italijansko-jugoslovanski meji izvršeno. Tri oklopne divizije so nastanjene vzdolž te meje med Gorico in Trstom.
Usodni in odločilni dnevi na Koreji -Nadaljnje spletke predsednika Rheeja
NAGRADO ZA MIR— VODIKOVI BOMBI?
CAIRO, Egipt, 21. oktobra— Predsednik egiptovske vlade general Mohammed Naguib je stavil akademiji, ki podeljuje razne Nobelove nagrade, v tem slučaju gre za nagrado za mir predlog, naj se ta nagrada podeli na splošno vodikovi bombi, oziroma njenemu iznajditelju. Zakaj? Vodikova bomba da je odložila, če ne preprečila tretjo svetovno vojno.
Churchill se izmika
LONDON, 21, oktobra — Na včerajšnji seji britanskega parlamenta, o kateri smo poročali, je nastopil Winston Churchill prvič po svoji bolezni meseca junija. Laboristi so mu zastavili vprašanje, ali gre v Moskvo ali ne.
"Skrbi me, da bi odprli vrata debat na široko, če bi potrdil ali zanikal vse to, kar prinašajo dnevni časopisi." Churchill je pri tem zvedavo gledal v obraze poslancev, kako bodo reagirali. Laboristi niso odnehali. Če naj gre v Moskvo k Malenkovu in to v najkrajšem času, potem bi, po mnenju laboristov Churchill izpolnil željo milijonov ljudi. Churchill je odgovoril:
"Ne mislim, da bi bil ravno sedanji trenotek prikladen za to, da bi se o tej stvari razgovarja-li v britanski spodnji zbornici.'
(V Washingtonu je ameriški državni tajnik Dulles odločno proti temu, da bi se vršil sestanek štirih najglavnejših predstavnikov Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze).
Churchill je moral obmolkniti.
KOMISIJA ZA VOJNE UJETNIKE SE BO RAZŠLA?
PANMUNJOM, 21. oktobra—Če tako imenovana nevtralna komisija ne bo mogla poslovati vsled izstopa češke in poljske delegacije iz te komisije, vprašanje vrnitve vojnih ujetnikov ostane na mrtvi točk. Zavezniki trdijo, da bodo neizprašane vojne ujetnike enostavno pustili na svobodo, ko poteče rok za to. Morda še pop reje. Ni izključeno, da bodo vojni ujetniki Severni Korejci in Kitajci v masah zapuščali taborišča.
Položaj vojnih ujetnikov, ki^
ne marajo ne v Severno Korejo,
ne na Kitajsko, je trenotno tale:
Severni Korejci sploh ne marajo niti na zaslišanje; nagovarjani Kitajci so se, v kolikor so prišli na zaslišanje, izrekli v razmerju ena proti petdeset, da se vrnejo domov. To se pravi, da pride na vsakega 50. Kitajca le eden, ki se je vdal komunističnemu nagovarjanju, naj gre nazaj na Kitajsko.
Prihodnji teden bo vobče usoden za Korejo. Dne 26. oktobra se-sestanejo zastopniki Amerike in Kitajske in naj skušajo urediti vprašanje sestave mirovne komisije za Korejo. Kdo naj bo član te komisije in kje naj bo sedež iste. Tudi glede te točke je ameriško poveljstvo pesimistično.
Trdi se celo, da naj bi se obe stranki pripravljali na obnovo sovražnosti.
Sodna odločitev o mestnih volitvah
Druga mesta,
druga dekleta
LONDON, 21. oktobra —Angleški poročnik Peter Balcombe, star 24 leti, je poročen in oče dveh otrok. Žena je z otroci živela pri svojih staršiv, Balcombe pa je opravljal svoje vojaške dolžnosti na raznih mestih.
Tako je prišlo do ožjega spoznanja z Marie Carrier, ki je enako služila v vojski kot nared nik. Prišlo je do zapletljajev, iz katerih si je Peter Balcombe, če prav poročnik, pomagal na tale način; Narednico Marie Carrier je ubil in njeno mrtvo truplo vrgel v zapuščen jarek.
Bratje Carrierove so truplo svoje sestre našli in iz bivših pripovedovanj sestre o razmerju do poročnika Petra Balcombe namignili policiji, da bo morilec le Peter Balcombe.
Poročnik Peter Balcombe ]e bil aretiran ravno, ko se je nahajal na d6mu staršev njegove žene, kamor je prišel na obisk I da vidi lastno ženo in dva otroka
Pri zadnjih primarnih volitvah v Clevelandu je bil z večino I glasov odobren dodatek k občinskemu ustanovnemu zakonu, da kandidati, ki pri teh volitvah dobijo absolutno večino glasov, so smatrani za izvoljene, to se pravi, da jim ni treba iti v ožje volitve na dan rednih volitev. Obstojal pa je dvom, ali je imenovani dodatek v skladu z ustavo države Ohio.
Zdaj je o tem vprašanju spregovorilo prizivno sodišče okraja Cuyahoga. Odločilo je, da je dodatek z ustavo v skladu. Praktični pomen te odločitve je ta, da je volilna borba v več mestnih volilnih okrožjih (wardah) zaključena in da so nekateri člani mestnega sveta (councilmani) že dobili svoje mandate.
Med onimi, ki so torej uradno smatrani za izvoljene, ker so na primarnih volitvah dobili več kot 50 odstotkov vseh oddanih glasov, sta dva kandidata slovenskega porekla, oba demokrata, John Kovačič v 23. volilnem okrožju, in pa Joseph Ko-vach v 28. volilnem okrožju (v Newburghu). V 32. volilnem okrožju (Collinwood) pa bo odločitev padla 3. novembra. Tam si stojita nasproti sedanji član mestnega sveta John A. Fakult in Anton Vehovec, ki je bil svoj čas član mestne zbornice.
Intrige predsednika Rheeja
Predsednik južne Koreje Rhee je v zadnjem času ali odpustil ali vrgel v zapor veliko število višjih oficirjev južne korejske arnlade. Ameriško vojaško poveljstvo trdi o teh oficirjih, da so bili pro-Amerikanci in da so se uprli Rheejevi želji po diktaturi. Med zaprtimi je tudi mnogo generalov. Ti oficirji šo bili znani po tem, da so nasprotovali Rheeju v zadnjih usodnih dneh, predno je prišlo do premirja, to premirje pa je skušal Rhee onemogočiti. Rhee jih obtožuje, da so zarotniki zoper vlado.
Ameriško poveljstvo smatra, da je aretacija južno korejskih oficirjev slabo^ moralno vplivala na južno korejsko armado. Predvsem gre za trenotno vojaško razporeditev zavezniških in južno korejskih čet. Pridobljeno ozemlje nad 38. paralelo
od paralele so nastanjeni južno korejski vojaki.
Ameriško poveljstvo je nadalje odločilo, da pošlje v Ameriko na vojaško vežbanje 15 izbranih oficirjev južno korejske armade. Ali bo dal Rhee poza-preti tudi te vojake, ki so odločno za ameriško vojaško in politično strategijo na Koreji?
Rhee prosjači za pomoč
Istočasno pa predsednik Rhee zahteva, da naj se v južni Koreji postavi na noge armada, ki bo imela 20 divizij, svoje lastno letalstvo in tudi svojo mornarico, stroške pa naj nosi Amerika. Dosedanji stroški, da se opremlja in vežba južno korejska kopna vojska, stanejo Ameriko $100,000,000. Če naj se izvrši vojaški načrt predsednika Rheeja v celoti, in to na račun Arrieri-ke, bi morala Amerika dati na razpolago $500,000,000.
(Federalna vlada v Washingtonu zavrača Rheeja in pravi, da povišanje stroškov za južno korejsko armado itak ni v skladu s splošno finančno politiko Washingtona, ki gre za tem, da se vojaški krediti črtajo na splošno.)
*
Z ujetniki nič novega
PANMUNJOM, 22. oktobra— Poljski in češki delegatje komi-« sije za vrnitev vojnih ujetnikov, so se izjavili pripravljene, da zopet sodelujejo pri delu komisije. V položaju ujetnikov pa ta sklep ni spremenil ničesar, ker Severno Korejci odklanjajo vsako nagovarjanje in zasliševanje. Kdaj pa se bo nadaljne zasliševanje sploh vršilo,, ni določeno.
Ameriški delegat za konferenco o miru na Koreji je dejal, da naj se o tej konferenci ne pričakuje kaj posebnega. To so samo uvodni razgovori in ničesar dru-
držijo v rokah zavezniki, južno gega.
CELEBREZZE JE UDARIL!
Anthony J. Celebrezze, ohij-ski državni senator, ki je pri prošlih mestnih primarnih volitvah z osupljivo večino glasov dobil demokratsko nominacijo za župana mesta Clevelanda, je včeraj ostro zavrnil republikanskega kandidata Williama Mc-Dermotta, ki je prišel na dan z gorostasn.0 trditvijo, da je demokratski kandidat predstavnik "reakcionarnih interesov" v Clevelandu in državi Ohio vobče. Celebrezze je opozoril, da je Me-Dermott sam v primarni kampanji zelo pohvalno govoril o njem, ker takrat pač ni mislil, da mu je politično nevaren, a da se od dneva, ko je bil on (Celebrezze) nominiran, skrbno izmika vsem pozivom na javno debato.
Taktika, s katero je nastopil McDermott, je očiten dokaz, da so clevelandski republikanci v hudi zagati. McDermott sam je
vnet pristaš iste politične ma-šine, ki se je slej ko prej navduševala, za najbolj reakcionarne kroge v republikanski stranki. Pristaš iste mašine, ki je vlado v Washingtonu dobesedno spremenila v "klub multi-milijonarjev." Potem pa pride tak kandidat in očita demokratu, da je—reakcionarec!
Anthony J. Celebrezze, brat pokojnega sodnika Franka Ce-lebrezze-a, je na podlagi izida primarnih volitev demokratski kandidat za župana. Kot "za takega so se izrekli zanj vsi vodilni demokrati. Njegov glavni podpornik je governer Frank J. Lausche in zanj se je izrekel tudi župan in novo imenovani zvezni senator Thomas A. Burke. Proč od njega se drži edinole Ray T. Miller, ki ni dovolj velik, da bi sprejel odločitev, ki jo je volilstvo podalo pri primarnih volitvah.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
(t
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderton 1-5311 — HEndenon 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Coimtriea: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske driave): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
JI12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 26tb, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ALI BO PADLA ATOMSKA BOMBA?
(3)
Ce vzamemo v pošte v ameriško industrijo, smo o njej že rekli, da je koncentrirana po velikih središčih, večinoma po mestih. 71^% te industrije se nahaja v 50 glavnih mestih ameriških zveznih držav. Praktično to dejstvo pomeni, da bi 50 odvrženih bomb na 50 krajev občutno škodilo ameriški industriji in s tem gospodarstvu.
Pripraviti se pa je na vse možnosti. Federalna vlada smatra, da narodna obramba naj ne bo le na njenem hrbtu, stroški obrambe naj ne gredo samo iz federalne blagajne. Ce gre za zaščito industrije naj se za to zaščito briga tudi industriji sama v zvezi s pomočjo raznih zveznih držav. Važne industrije so dobile iz prestolice namig naj gradijo svoja tovarniška poslopja bolj solidno in bolj varno. Kako?
Radi govorimo o podzemlju, kadar se je skriti pred nevarnostjo. Tam naj se gradi nova industrija četudi bodo gradbeni strošk zai 20% dražji. Federalna vlada obljublja davčne olajšave ko na ta poslopje ne bo naloženih nobenih davkov zgradarin. Indirektno bodo solidne stavbe pomagale zopet ameriški industriji. Vojna na Koreji je pomagala ameriški industriji aluminija in jekla, da vzamemo za vzgled samo dve važni gospodarski panogi. Industrija jekla je za časa vojne producirala 20 milijonov ton jekla več na leto!
Industrija naj sama zase gradi zaklonišča pred napadi z atomskimi bombami, vsaj za svoje nameščenstvo. Ti predlogi o novih solidnih stavbah v podzemlju, o zakloniščih za tovarniško nameščenstvo itak niso nekaj izrednega ali recimo pristno ameriškega. Država Švedska ima svoje tovarne za letala sto čevljev pod zemljo. Stroški niso sorazmerno predragi. Delavstvo v teh tovarnah se počuti dobro. Produkcija znaša skoraj isto količino, kakor jo dajo tovarne na zemeljski površini. Tudi zdravje ni prizadeto, enako ne nesreče. Nekaj se le pozna, da je produkcija v zvezi z malenkostnimi večjimi stroški in drugimi nevšečnostmi. Vendar kot pravi pregovor—sila kola lomi.
K vsem tem vprašanjem se zdi potrebno nekaj naših pripomb:
Z atomskimi bombami razpolagajo Združene države in Velika Britanija na eni ter Sovjetska zveza na drugi strani. Stroški so izredno visoki. Ena atomska bomba stane $100,000,000. Ali nas ne uči vsakdanje življenje, da so gotove stvari, ki so začetkoma last in privilegij posameznih držav, končno postale splošna last in niso veljale z razvojem časa nič več za nekaj posebnega? Ali ne boste imeli Francija in Zapadna Nemčija v doglednem času tudi atomske bombe?
V Argentiniji v Južni Ameriki je preteklo že precej časa, odkar je diktator Peron napovedal, da tudi Argent-nija dela na izdelavci atomske bombe. Razen te napovedi iz Argentinije o kakih atomskih uspehih ni bilo slišati.
Pravimo, da so atomske bombe drage. Končno nas življenje uči, da je začetkoma vsaka nova stvar, ki se pojavi kot prva na trgu tudi draga. V teku časa se produkcijski stroški znižajo, cena na trgu pade.
Med zadnjo svetovno vojno se je veliko govorilo o plinski vojni; tudi o zastrupljevalni vojni z raznimi bakteriološkimi sredstvi. Nobena od vojskujočih se držav se ni poslužžila tega uničujočega sredstva, ker je morala vedeti, da ga bo uporabil, tudi nasprotnik. In kolike so bile zalogo plinskih bomb in kolike zaloge plinskih mask, ki naj bi prebivalstvo obvarovale pred strupom! In vendar je vse to orožje in obrambena sredstva ostalo le v magazinih —na zalogah!
Francija je mislila, da bo varna, če se bo pred nemškim napadom zavarovala pod zemljo. Zgradila je znamenito Maginotovo obrambno linijo, ki je tekla vseskozi ob francoski vzhodni meji. Zopet so šle milijarde frankov, takrat še zdrave francoske valute v ta "jarek." Linija Ma-j;inot jo bila kot zgradba nekaj sijajnega. Z železnicami in drugimi sredstvi pod zemljo, z zabavališči in prenočišči tor udobjem, kakor ga je bilo najti v najbolj znanem modernem mestu! In vendar linija Maginot ni pomagala Francozom, na drugi strani ni preprečila Nemcem, da bi ne zasedli Francije. Kaj pa, če ima strah končno le prevelike oči . . .	L.C.
UREDNIKOVA POSTA
"Napredni Slovenci" vas vabijo na veselico
CLEVELAND, O.—Naše društvo Napredni Slovenci št. 5j SDZ priredi v soboto, 24. oktobra svojo jesensko veselico ob priliki 42-letnice društvenega obstanka. Veselica bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Članstvo našega društva, to je člane in članice, prav prijazno vabim, da se gotovo vsi udeležite te , društvene prireditve. Vsaj enkrat na leto se boste pa menda ja vsi pokazali na dan. Seveda tisti, ki ste zaposleni z delom v tovarnah ali bolniki, ste oproščeni, ampak vstopnico bo pa moral, po sklepu društva, vzeti in plačati vsak član in! članica, pa naj se potem veselice udeleži ali pa ne.
Odbor se je dobro pripravil, da bomo vsem našim gostom dobro postregli. Zato vabimo tudi vse naše prijatelje in seveda tudi glavne odbornike, da nas obiščete omenjeni večer. Želim, da bi napolnili avditorij Slovenskega narodnega doma in da bi se res dobro zabavali v veseli družbi svojih društvenih bratov in sester. Za godbo bo skrbel naš mlad član, sin našega zapisnikarja Frankie Turek in njegov orkester. Le pridite vsi, ki se radi in še lahko zavrtite, da se boste naplesali ob zvokih teh mladih godcev, ki vam bodo zaigrali polke in valčke in ne vem kaj še vse,* da bo res vsak zadovoljen.
Posebej pa še apeliram na vse naše društvene člane in članice, da pripeljete s seboj tudi svoje prijatelje in prijateljice in še posebno talfe, ki še morda niso člani našega društva in Zveze, da bodo tudi oni veseli z nami in morda'tudi potem pristopli v naše vrste. Saj veste, da je sedaj pri Slovenski dobrodelni zvezi kampanja v teku in je naša dolžnost, da tudi v naše društvo pridobimo kakšnega novega člana ali članico.
Vsi člani in članice ste že dobili vstopnice po pošti in kateri jih pa še niste dobili, ker morda nima tajnika vašega pravega naslova, pa pridite vseeno in boste vstopnico lahko dobili pri blagajni na večer prireditve. Čim več nas bo, tem bolj bomo veseli in več zabave bo za vse. Torej, na veselo svidenje v soboto, 24. oktobra zvečer v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vas vse bratsko pozdravljam,
Andrej Tekauc, predsednik.
tisočletja v človeško zgodovino.
Vsak izmed teh filmov vam bo na svoj način nudil nepozaben prizor krasot naše rodne grude. Pridite in oglejte si te krasote in zanimivosti, pripeljite svoje otroke, da tudi oni vsaj delno spoznajo rodno zemljo svojih starišev.
Predvajanje se vrši v S.D.D. na Waterloo Rd. v petek, dne 23. oktobra ob sedmih zvečer.
Joseph Malečkar
Operni predstavi Glasbene Matice
Filmi iz Jugoslavije
CLEVELAND, Ohio—Dospeli so filmi, in sicer delo profesi-jonalnega osobja. O filmu "Ke-kec" je znano dejstvo, da je v tekmi v Benetkah izšel s prv^m priznanjem in je bil od takrat kazan v mnogih državah, med katerimi je tudi Japonska. Za ocenitev tega filma mi manjka zmožnost in so to že storili ve-ščaki svetovnega slovesa, ter se izrekli o njem, da je ncprekos-Ijiv, Jc to uro in pol trajajoči zvočni film prepleten s prizori, ki vas bodo spremljali vse življenje, kajti dogaja se v prosti naravi slovenskih planin, v bajnem kraljestvu "Zlatoroga," med nedostopnimi pečinami, vodopadi, gozdovi in livadami.
DrugI krajši film, ki prikazuje plese, petje in rajanje, ki jc I običajno v Beli krajini, in mladino s "Zelenim Jurijem." Tudi ta film je posnet v prosti naravi, ter jc zelo zanimiv glede pokrajine, ljudskih navad in noše.
Tretji film pre|)lota glasba in razlaga v angleščini, ter prikazuje zgovodino in ostanke cvetoče kulture dalmatinskega mesta Dubrovnik. Nikdar si ne more človek predstavljat, da naša rodna gruda lastuje tako ogromen zaklad umetnin, ki segajo
(Nadaljevanje)
"Pagliacci"—Dve leti po premi jeri "Cavallerije" so uprizorili v Milanu dvodejansko opero ' Pagliacci," ki je svoji prednici zelo podobna in ki je imela tudi sijajen uspeh. Avtor bese dila in glasbe je bil Leoncavallo.
Leoncavallo je bil zelo navdušen nad "Cavallerijo" in tako se je zaprl v sobo in napisal libreto in glasbo za "Pagliacci" v petih mesecih.
Snov za "Pagliacci" je napra vil po dogodku, ki se je resnično pripetil v Kalabriji v vasi Mont-alto 15. avgusta 1865. Našel je to snov v zapiskih sodnih aktov svojega očeta, ki je to dejanje sodil. Njegov oče je bil namreč sodnik.
Komedijant, ki je izvršil umor svoje žene in njenega ljubimca, se je pisal Alessandro in je bil že na svobodi, ko se je opera prvič uprizorila v Milanu.
"Pagliacci" imajo predigro in prolog, v katerem nastopi Tonio in pojasni občinstvu vsebino in namen avtorja.
Prvo dejanje: Na robu vasi se zbirajo vaščani, da pozdravijo komedijansko družbo s Caniem na čelu. Ko Canio povabi prisotne na večerno predstavo, se Tonio, drugi klovn skupine, približa Neddi, Canijevi ženi. Canio ga brcne za šalo. Tonio je osramočen pred ljudmi in se zakolne za maščevanje. Kmetje povabijo Canija v gostilno in mu nagajajo, češ, da bo Tonio ostal sam pri Neddi. Canijo postani resen in zagrozi vsakemu, če bi se Nedde dotaknil.
Iz daljave se oglasi piščal bližajočega se muzikanta. Vsi se podajo v cerkev k večernicam.
Nedda ostane sama. Čeprav še prestrašena radi svojega moža, se pod uplivom lepote narave razživi in zapoje lepo pesem. Izza odra se priplazi grbast^ Tonio in skuša zase izrabiti Neddino samoto. Ko jo hoče v blaznem navalu strasti poljubiti, ga Nedda udari z hičem. Razjarjen Tonio priseže maščevanje in odide, kot pretepena žival.
Iz vasi pride mladi kmet Silvio, ljubimec Nedde iz prejšnjih let. Ljubezen med njima se na novo oživi. Tonio ju zaloti in gre v krčmo po Cania. Nedda obljubi Silvi ju, da bo z njim zbežala. Canio to sliši in se zapodi za be-žeČim fantom, toda ga je zgrešil. Canio zahteva od Nedde ime ljubimca. Nedda ga no izda, nakar jo hoče zabosti. Bcffo skoči vmea in ga razoroži. Canio ostane sam in v tužni ariji razloži srčne bolečine.
Drugo dejanje: Ljudstvo se zbira k predstavi. Nedda pobira vstopnino in tiho posvari Silvija, ki je tudi med občinstvom. Po petju množice se predstava prične.
Naslov igre je: "Komedija Co-lombine." Dejanje je skoraj isto, kot se jc poprej resnično dogodilo: Colombina (Nedda) pričakuje ljubimca Harlekina (Bep-pa). Pod oknom se začuje njegovo petje. Prodno se Harlekin pojavi, pride sluga Taddeo (Tonio) in razlaga Colombini svojo ljubezen. Pride Harlekin in vrže Taddea skozi vrata. Colombina in Harlekin sedeta k večerji in
se pripravljata za beg. Colombina naj da možu (Caniju) uspavalno pijačo in nato bosta zbežala. Pri zadnjih besedah Co-lombine nastopi Canijo. Sledi duet.
Dejanje postaja vedno bolj napeto in podobno resničnemu življenju. Canio čedalje bolj besni in zahteva ime podleža, ki mu je oskrunil čast. Nedda se mu upre in v silni podivjanosti jo Canio zabode. V smrtnih krčih krikne Nedda ime "Silvio!" Silvio ji skoči na pomoč in Canio zabode tudi njega. Potem se obrne k občinstvu in pravi: "Pojdite domov, komedija je končana!"
Obe operi trajata približno dve uri.
Antoni šubelj.
o POLETU NA DRUGA NEBESNA TELESA
200 umetnih oaz v Sahari
Med velike načrte o modernizaciji Afrike sodi tudi izkoriščanje velikih afriških rek in jezer. Velikanske reke Kongo, Niger in Sambesi vale v oceane tolikšne množine vode, da bi zadostovala za pogon mnogih elektrarn. In če pogledamo zemljevid Vzhodne Afrike, bomo videli, da je tam mnogo velikih jezer, katerih vodne sile tudi ne izkoriščajo. Naj omenimo samo jezera Victoria, Tnaganji-ka in Nyassa. Nekateri inženirji, ki se ukvarjajo z načrti o elektrarnah v Afriki, pravijo, da bi lahko z vključitvijo Nila, jezer Alberta in Kiwu ter omenjenih jezer in reke Sambesi upostavi-li zvezo med Sredozemskim morjem in Indijskim oceanom. To pa je malo verjetno. Pač pa najbrž ne bo treba dolgo čakati, ko bodo izkoriščali vodno silo tudi v Afriki.
Najprej bodo regulirali reko Nil. Ti načrti so preračunani na 20 let. Ko bo regulacija končana, bodo namakali več sto tisoč I hektarov zdaj nerodovitne zemlje. Egipt pa se bo razvil tudi v industrijsko deželo. Ob reki Sambesi že grade jez, ki bo štirikrat večji od velikega jezu na reki Colorado. Elektrarna, ki jo bodo zgradili pod tem jezom, bo dajala električno energijo velikim jeklarnam. Njihova proizvodnja bo dajala na leto več sto tisoč ton jekla in kromovega železa. Med Čadskim jezerom in reko Niger pa bodo zgradili prekop, ki bo namakal velika puščavska področja. Velikanski načrt se nanaša na upostavitev morja Kongo, ki bi nastalo, če bi se odločili za zgraditev reke Kongo pred njenim izlivom v Atlantik. Voda bi zalila približno milijon kvadratnj^ kilometrov zemlje in dajala bi približno 240 milijonov KS.
Za Južnoafriško unijo in Jugovzhodno Afriko pripravljajo obsežne načrte o umetnem nama kan ju. Ob reki Vaal so že zgradili črpalno postajo, ki namaka področje v krogu 00 km. V Afriki pa bo treba misliti tudi na manjše reke, na primer na Senegal v Francoski Zahodni Afriki in Uranijc v Južnoafriški uniji. Obe reki sta večji od ^cne/ Na eni strani v Afriki primanjkuje vode, na drugi strani pa jc je mnogo preveč. Francozi nameravajo v Sahari upostaviti nove oaze, ki bodo dobivale vodo iz bližnjega puščavskega jezera. Na področju, dolgem 600 in širokem 6 km, bodo posadili z datcljnovimi palmami 200 oaz.
ČE SE VNAME STARI PANJ
SAN FRANCISCO, 21. oktobra—V bolnici se nahaja 71-let-ni bivši narednik John Duty. Zona mu je očitala, da ima odnoša-je z drugimi ženskami in ga v prepiru oklala z nožem.
Želja človeštva, da bi prodrlo v vesoljstvo, je že zelo stara. Že o Asircih in Babiloncih vemo, da nebesnih teles niso samo spravljali v zvezo z astrološkimi napovedmi in prerokovanji, marveč, da so tudi mislili, da žive na njih človeku podobna bitja. Stara ustna izročila celo pravijo, da je bila pravljična Atlantida "povezana" z zvezdami. Na kosih starih glinastih posod najdemo podobe skrivnostnih letal z ognjenim repom, nekoliko podobnim našim raketnim letalom.
Prve pisane razprave o možnosti poleta v vesoljstvo so zapustili človeštvu stari Grki. V drugem stoletju po našem štetju je napisal Grk Lukian knji go "Menippus," v kateri opisuje pogumnega pomorščaka, ki je pri Herkulovih stebrih dosegel konec sveta, potem pa odjadral v vesoljstvo. To drznost je drago plačal. Tako ga je namreč zgrabil silni zračni vrtinec in ga odnesel na zlat okrogel otok v vesoljstvu. Tam ga divji, na tro-glavih orlih jahajoči možje od-vlečejo h kralju Lune. Pod seboj vidi Zemljo, mesta in morja Vse se mu zdi ko igrača, tako je majhno.
Takšnih in podobnih opisov poleta v vesoljstvo nahajamo v pisanih izročilih iz starih časov in še več. Ljudje so jih zelo ladi prebirali. V 17. stol. je napisal Kepler fantastično razpravo z naslovom "Sanje ali astronomija Lune." Šla je od rok do rok in ljudje so jo navdušeni prebirali. Kepler v njej pripoveduje, da ob luninem mrku demoni z daljnih nebesnih teles napadajo Zemljo. Nekemu pogumnemu možu se je na Islandiji posrečilo pregovoriti enega izmed demonov^ da mu je podrobno opisal potovanje po vesoljstvu in naštel vse težave. Keplerjevo opisovanje poleta v vesoljstvo je 50 let pozneje napotilo francoskega pisatelja Cyrano de Bergeraca, da je napisal podobno delo z naslovom: "Potovanje na Luno." Zamislil pa si ga je takOj da bi imel človek okrog sebe obešene z roso napolnjene steklenice. Sončna toplota bi roso privlačila in tako človeka dvignila. Nazadnje pa francoski pisatelj sam ni več verjel svoji teoriji in v drugi knjigi je opisal potovanje človeka na Luno z raketo. Pri tem se je opiral na biblijo. Enohovo potovanje na Luno je hotel sodobnikom napraviti razumljivo tako, da uporablja le-ta železen voz, ki ga dvignejo v vesoljstvo močni mag" neti. Elijo pa posadi Bergerac spričo ustnega z ognjenim vozom, v vozilo, ovito v oblak dima.
Proti takšnim in podobnim tezam je nastopil približno v istem času Francis Bodwin z razpravo "Mož na Luni." Bodwin si je zamislil potovanje v vesoljstvo tako, da bi človeka vlekle dresi-rane gosi. Jezuitski redovnik At-hanasius Kircher pa je sploh vse takšne "tehnične" pripomočke razglasil za hudičevo delo in jih preklel. Z mislijo na polet v vesoljstvo se ukvarja tudi Voltaire, ki uporablja v svoji knjigi "Epitre a Uranio" za ta ognjen komet. Končno E. A. Poc pošlje popotnika v vesoljstvo z balonom, s katerim doseže Luno v 19 dneh. Razen potovanja v vesoljstvo jo ljudi že v starih časih zanimalo tudi življenje daljnih nebesnih teles. Preprosti ljudje, pa tudi nekateri raziskovalci v starih časih, so bili prepričani, da so nebesna telesa nasoljena. Posebno so so zanimali za življenje na Marsu. O njem so trdili, da jo velik tako kakor Afrika in da jc ves ognjen. Na njem pa naj bi živela pravljična bitja, ki jim vročina ne škoduje. Posebno radi HO opisovali prebivalce Marsa romanopisci. Trdili so, da imajo tri glave in mnogo udov. Nekateri pa so jih opisovali tako, da imajo samo buči podobno orjaško glavo brez udov.
Najhitrejši bombnik na svetu
Neki ameriški bombnik na reaktivni pogon je nedavno preletel Atlantik iz ZDA v Anglijo v
4	urah in 45 minutah. Bombnik ima ozek trup, rila pa zapognje-na in je najhitrejši na svetu. Le" tel je iz svojega oporišča /Limestone v državi Maine v Fairford v Angliji s povprečno hitrostjo 974 km.
5	helikopter! na planine
V bližini avstrijske meje, v Matzollu pri zdravilišču Raicb-ental, bodo zgradili prvo barvarsko alpsko podjetje za promet s helikopterji. Za začetek bodo uporabljali dva helikopterje, ki jih bodo naročili v Angliji. Računajo, da bodo helikopterje uporabljali v najrazličnejše namene. Z njim bodo preskobovali tudi planinske koče z živili, ki se bodo znatno pocenila. Nosači so nam* reč tudi na Bavarskem precej dragi.
Ostanki prazgodovinskega človeka
Vodja antropološke s e k c i ] ® transvalskega muzeja v Pretor-iji J. Robinson, je našel popoln"' ma ohranjeno gornjo in spod'
njo čeljust predzgodovinskega
človeka z vsemi zobmi. Ta na^' ba bo omogočila natančnejše proučevanje v Južni Afriki najdenega opičjega človeka iz pred' zgodovinskih časov. V Juzn' Afriki sta živeli dve popolnoma različni vrsti opičjega člbvek^^' prva večja, druga pa manjša-Večja vrsta je bila najbrž nekoliko večja od sedanjega človeka, manjša pa podobna pigmejcem, ki še sedaj žive v afriških džunglah.
ODPRAVA VIZUMOV MED AVSTRIJO IN GRČIJO
DUNAJ (Tanjug)—Po skle' pu zavezniškega nadzorstvenega sveta so od 20. septembra od' pravi jeni potni vizumi med Avstrijo in Grčijo. Avstrijski državljani, ki imajo potne listki bodo lahko kot turisti ali P°' slovno potovali v Grčijo brez pregleda potnih listin in tam ostali do dva meseca. Iste olajšave bodo veljale .tudi za grške državljane, ki potujejo v Avstrijo.
Zavezniški nadzorstveni svet za Avstrijo je imel včeraj spo" minsko sejo ob osemletnici svojega prvega sestanka dne H' šept. 1945. Na seji, ki je trajal® samo tri minute, so odobril* sklepe izvršnega komiteja,
njimi tudi sporazum med Avstrijo in Grčijo o prometu #1" odpravi raznih omejitev v pot" niškem in blagovnem prometu-
Te dni je prispel na Dunaj novo imenovani namestnik am®' riškega visokega komisarja Avstrijo g. (Charles Yost. BivS' ameriški visoki komisar v Avstriji Walter Dowling jc P*'® mesecem odpotoval na svojo novo dolžnost v Zahodno NemčiJ"'
Charles Yost je bil od oktobri 1947 do marca 1949 na anueri škem poslaništvu na Duna]^' pozneje pa na drugih diplo«*®''' skih zastopstvih.
39
MALI VZROKI—
VELIKE POSLEDICE
SEATTLE, 21. oktobra Gospa Helena Thomas, stara let, je bila poročena le štiri Oblačila se je za neko družab"" prireditev, ko je z lastno utopila na rob krila in padla, P ^ tem pa dobila tako hude nje poškodbe, da je morala od" v bolnico, kjer jc poškodb® podlegla.
PRESELJEVANJE NARODOV
NEW YORK, 1^1. oktobra^ Spor v Palestini jc na dncvn^ redu na zasedanju Varnostncg sveta. Iz države Izrael so
bcgnili Arabci, v Izrael so
Stev" sclj®'
naselili razseljeni Judje.
ke so zgovorne: takih raZi ^ nih Judov je 820,000, razseU nih Arabcev pa 900,000. . za eno malo državo.
ENAKOPRAVNOST
i
BTRAN 3
Pruski kronski zaklad ukraden
Zahodnonemška policija se ukvarja z enim najdrznejših vlo-Wov, kar jih pozna zgodovina nemške kriminalistike. Roparska tolpa je vdrla v razstavne prostore dvorca Hohenzollernov pri Hehingenu na Wurtenberskem in odnesla znani pruski kronski za-^lad, vreden nad 30 milijonov lemških mark. Vlomilci so pu-®tili samo krono. Gre za nenadomestljive dragocenosti. Dražji pruske krone so bili dostop-jii javnosti od 7. maja lanskega eta. Spravljeni so bili v prosto-rih bivše dvorne kuhinje za jeklenimi mrežami. V posebnih vitrinah je bilo tesno povezano s Zgodovino pruskega kraljevskega doma.
Nemški tisk piše zlasti o legendarni tobačnici Friderika Ve-, Ka, bogato okrašeni z briljan-> o zlatem jedilnem priboru, ki Sa je dobil poznejši cesar Viljem • v dar od angleške kraljice iktorije, o zapestnici te kralji-medaljonih s slikami kra-3ev, visokih odlikovanjih, med ^^■gocenostmi je bila tudi pru-®ka generalska palica, okrašena ^ ^riljanti in rubini. In vse to je ^Zginilo. Zaklad je bil javnosti obro znan in noben draguljar ne bi upal sprejeti ukradene ®;gulje. Odkar so dvorec od-si je ogledalo razstavljene *^^gocenosti na tisoče ljudi. Za-|^%anje za pruski kronski za-se je povečalo zlasti lani y Avgustu, ko so iz Marburga pri-Mjali zemeljske ostanke Fride-f!^a Velikega in "vojaškega kra-Viljema II.
Y^a zbirka dragocenosti je iz-gitiila kar čez noč. Vlomilci bi ll^Jbrž odnesli tudi kraljevsko kda ni bila spravljena v posebnem zaboju. Vse vitrine so ^%bili, debelo mrežo pa prere-Policija domneva, da so splezali v razstavne prostore po vi čez 10 m visok vrtni zi'd, pa so se dali v dvorec že za Opreti, še živeče člane dru-
KAKO ŽIVI GOSPODINJA V CARIGRADU
lest ali diie
Hohenzollernov so o tatvi-J obvestili. Ukradeni dra-^ ji so v sedanji obliki za vlo-' ce brez vrednosti, ker jih ne
bodo to
Kemalove reforme so prinesle v življenje turških žena velike spremembe. Za ženske ni več omejitev, haremov. Ženska je politično enakopravna z moškim, odprta ji je pot za vse poklice, za enako delo prejema enako plačilo. Skratka turške žene žive v napredni turški državi, čeprav so od Kemalovih reform minila šele tri desetletja. So pa ostale še določene navade in način življenja iz časov, ko so bile ženske zaprte v haremih. To opazimo tudi, če si oglesj^ujemo življenje v Carigradu,' največjem turškem mestu.
Začnimo pri domačem življenju—v stanovanju oziroma v hiši. Notranja ureditev stanovanj je v Carigradu zelo različna od evropske in srednjeevropske. V sprednjem delu stanovanja so praviloma dnevni prostori, v nasprotnem koncu pa spalnice. Kuhinja je običajno nekje v sredini zelo majhna in brez opreme. V stene so vzidane police in omarice, za delo imajo nizko omarico katere gornja plošča je hkrati miza, v notranjosti pa je navadno škatlja za odpadke, metla in podobne hišne potrebščine. Vse hiše imajo plin, kjer tega ni, pa ž&ne kuhajo v majhnih pečeh, ki jih kurijo z lignitom. Shrambo vidite le redkokje, ker si gospodinje ne delajo zimskih zalog, marveč »kupujejo v trgovinah po potrebi. Premožnejše družine so si oskrbele hladilnike, ki vsaj nekoliko nadomeste shrambo in omogačajo, da je ob hrani tudi v toplih šestih mesecih hladna in osvežujoča pijača.
Prodajalci sadja in zelenjave kličejo, s prodajalci vode imate dogovorjeno znamenje, mesar pa ihodi po ulicah in neprestano zvoni. Na plečih ima leseno omaro, pravcati hladilnik, v itjem pa je sveže meso, ki ga lahko mirne duše kupite, ker ga ne prinaša mnogo, zato ga tudi brž razproda.
Takšna trgovina je v Carigradu običajna z vsemi izdelki. Zaradi take trgovine prihaja cari-grajska gospodinja na cesto samo takrat, kadar hoče na sprehod, ali si kaj ogledati, ali kadar gre na zabavo. Zato je na cesti vedno lepo oblečena in spočita.
To pa je samo ena plat tega vprašanja. Življenje teh trgovcev, njihova starost, življenjska raven itd., to je druga reč. Vse to, kar smo opisali, sodi v preteklost in bo ob hadalnjem razvoju Turčije v moderno državo polagoma, toda prav gotovo izginilo.
Veda Zagorac.
^ogli spraviti v denar. Zate ^ ^f'j^tno, da bodo plemeni-ovine pretopili in dragulje rodali posamez. Neki nemški ^Jokovnjak meni, da bi dobili ft .^^^topljeno zlato in dragulje ^^jveč dva milijona dolarjev, ^ ko znaša njihova vrednost prvotni obliki nad 10 milijo-dolarjev.
gk^^'^^^itelj premoženja vladar-Rr f ^ ^onia Hohenzollernov ^arlo Haldenberg je razpi-3o ri i^ark nagrade, ki bi dil kdor bi vlomilce izsle-W primerjavi z vrednostjo grart^T'^ draguljev je ta na-Ug	pičla. Poglavar druži-
princ Ferdin-jg , ruski, ki se mudi v Švici, ! Belo potrt, ko je zvedel za ®a^j gre za zadnje ostan-ske ^^^^^^rega pruskega kron-B&klada. Glavni del tega sovipf^ j® izginil tik po vojni v ®ki okupacijski coni.
Matches Away ^fom Children!
"•*< home that » **'"y be your own I
preventable I
Stanovanjski prostori so opremljeni kaj preprosto: nekaj naslanjačev z mizicami, na katerih postrežejo s kavo in cigaretami, miza in hišni bife. Zaradi tako pičle opreme se zde tudi majhne sobe velike, ker so po sredi navadno prazne. Po tleh je pregrnjena tu in tam kakšna preproga. Neki Anglež je lepo napisal v knjigi vtisov o Turčiji, da se v turški hiši po opremi še vedno čuti, da so bili Turki nek daj nomadi, ki so lahko v nekaj urah pobrali vso svojo opremo, jo zavili v preprogo, naložili na konje in šli na pot. Omeniti je še treba, da ima v Carigradu skoraj vsaka hiša na pročelju naprej pomaknjen del, ki v sobi dela vzboklino z okni na vse strani. V tej sobi je navadno divan, s katerega lahko vidite vse, kaj se dogaja po ulici. Tu prežive žene večjidel svojega časa. Da bi bilo življenje gospodinje v hi ši še lažje, je v vsaki hiši tudi kapudžija, ki čisti stopnišče, ponoči odpira vrata stanovalcem, čez dan pa opravi vsa težja dela Mnoga stanovanja so z zvoncem ali s telefonom povezana s hiš-nikovo sobo. Če zmanjka cigaret in vžigalic jih prinese kapudžija
Še nekaj: tisto, kar pri nas gospodinje najbolj utruja in jim jemlje največ časa, je čakanje v repih, prelivanje po trgu, prena šanje težkih košar in prepolnih mrež. Vsega tega v Carigradu ni Lahko bi rekli, da imajo tu po tujočc trge, ki krožijo po ulicah namreč na hrbtih ljuri, konj ali oslov. Zjutraj hodijo po cestah prodajalci sadja, zelenjave, mle ka, jogurta in cvetja ter na vse grlo ponujajo svoje blago. Gos podinja pogleda samo skozi ok no, pove kaj želi, in takoj je pro dajalec v stanovanju. Ali pa še bolj preprosto: Gospodinja, ki stanuje- v višjem nadstropju spusti na vrvici košaro skozi ok no, vanjo položi denar in listek kaj potrebuje. Prodajalec posta vi blago v košaro, zaračuna in— trgovina je opravljena. Pri vsak danjih potrebah, na pr. pri vodi —v Carigradu dobro vodo pro dajajo, ker pravijo, da vodovod na ni tako dobra za pitje—pa prodajalcev niti ni treba klicati Na okno postavite dogovorjeno znamenje, na pr. belo krpo, ilov nato posodo ali kaj podobnega,
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
v NAJEM
V NAJEM
SE ODDA SOBO ZA ENO ALI DVE ŽENSKI.
Si lahko kuhati. V collinwoodski naselbini. Pokličite IV 1-7313
RADIO NA DANSKEM
Danska je razmeroma majhna dežela, v gospodarskem in kulturnem oziru pa sodi med najbolj napredne. Radijskih aparatov ima nad 250,000. Po številu radijskih naročnikov, ki jih je 30% vsega prebivalstva, je Danska v Evropi takoj za Švedsko, torej na drugem mestu. Na Švedskem ima radijski aparat skoraj vsaka družina. Danski radio se zelo zanima za mnenje poslušalcev o radijskem programu in uporablja različne metode, da zve, ali so ljudje z njim zadovoljni ali ne. Največ uspehov je dosegel s kombinirano metodo neposrednih pismenih in ustnih vprašanj. Razen tega uporablja tako imenovani programski meter, s katerim tehnično kontrolira mnenje radijskih poslušalcev. V posameznih okrajih so s programskim metrom ugotovili, da ljudje manj poslušajo verske oddaje, kakor so trdili, ko so jih vprašali.
FINO GALIFORNIJSKO GROZDJE
Muscatel ali črno
IMAMO TUDI FINE SODE OD ŽGANJA TER DRUGE VRSTE SODE ZA PRODAJO NA DEBELO ALI DROBNO.
Pokličite za cene.
Pri nas dobite najnižje cene kjerkoli.
MARINKO'S MARKET
416 E. 156 St., IV 1-3170
PREVEČ VINA
Francoski vinogradniki so nedavno zagradili vse deželne ceste v znak protesta, ker država noče več kupovati odvečnega vina. Protestna akcija se je začela ob šestih zjutraj, ko so po, vseh cerkvah zazvonili zvonovi. Vinogradniki so pripeljali na ceste nad 500 vozov, na katerih so stali z vodo napolnjeni sodi. Tako so ceste zaprli. Notranje ministrstvo je za to akcijo zvedelo že prej in razglasilo, da bodo ceste brezpogojno odprte. Vinogradniki se pa niso dali ustrašiti. Policija je bila brez moči.
Francoska država je doslej kupovala od vinogradnikov odvečno vino po 300 frankov liter in dobivali iz njega alkohol. Ker pa so zaloge alkohola že prevelike, je vino nehala kupovati. Protestne akcije so se udeležili malone vsi vinogradniki.
NAPRODAJ
HIŠA V NEWBURGHU
Na Vineyard Ave., se proda. 6 lepih sob za eno družino; preproge, beneški zastori, zimska okna, mreže, garaža, lepa lota z raznim sadnim drevjem. Se proda po zelo zmerni ceni.
Za podrobnosti se obrnite na
JOHN K N I F I C 820 East- ISSth Street
IV 1-7540
DELO DOBIJO ŽENSKE
Išče se
KNJIGOVODKINJO
za splošna pisarniška dela; nekaj tipkanja.
Dobra plača. Od 12. opoldne do 9. zvečer. 5, dni v tednu.
Northeast Appliance & Furniture Co. 22530 Lake Shore Blvd.
REdwood 1-2303
PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA ZA
Kleparsko delo -popravljenje
streh prenavljanje in mizarska dela
Damo prosti proračun Popravljamo dimnike Vse delo je prvovrstno in jamčeno Cene zmerne
J. KOVIGH & SON
1554 EAST 55th ST. EN 1-2843
Damo prosti proračun
ST. CLAIR BEVERAGE 7702 St. Clair Ave., EX 1 -0498
Odprto 9. do 9. zv.
Pivo, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača,
cigarete.
Cena pivu je bila znižana.
PEKARIJA NAPRODAJ
Na prometnem kraju in popolnoma opremljena. Zmerna najemnina. Nahaja se na St. Clair Av^ Za podrobnosti pokličite po 6.30 uri zvečer.
UT 1-2344
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.




QUEEN ELIZABETH
največji super-prekooceanski ladji svetal
Izlet bo osebno vodil LOUIS PASQUALE iz New Yorka 27. nov. via CHERBOURG in PARIZ
Vživajte S-dnevne oceanske počitnice z vsem krasnim Cunardovlm luksuzom . . . odlično hrano, veselo poslugo, plesom, koncerti, filmskimi predstavami. Za vsako nlafenkost Vašega počitniškega potovanja bo osebno skrbel Mr. Pasquale. Za praznično potovanje k razvedrilu s svojimi v starem kraju . . . javite se sedaj po nizkih "Thrift Season" cenah.
NEW YORK DO CHERBOURGA: Turistični razred $175.00; Razred kabin $240.50 (vključno francoski pristaniščni davek). Vlak iz Cherbourga za Pariz $8.50 (drugi razred). Pogoste in hitre železniške zveze iz Pariza v vsa jugoslovanska mesta.
Pripeljite sem Vaše drage iz Jugos/avijel VI somo kupite vnaprej plačani vozni listek In Cunard be Izvriil ottolo. liudie, k imajo izkušnje, bodo pomagali Vašim sorodnikom, da dobijo potrebne potniške doku* mente in uredili vse kar je potrebno za potovanje. To je popolna posluga, ki voi bo osvobodila vseh skrbi.
Obiščite Vašega potniškega uradnika pooblaščenega po Cunardu
Cunard Line
1040 Union Commerce Bidg., Cleveland, Ohio
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkoyiek. lastmk
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vain najbolj ugajajo.
GROZDJE MOŠT SODI
Naročite si sedaj in vam pripeljemo na dom najboljši mošt iz belega in črnega grozdja.
Imamo dobre vinske sode in boste gotovo imeli dobro kapljico. SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA.
Pridite osebno ali pokličite po 5. uri zvečer.
VICTOR KOVACIC
1253 NORWOOD RD.	EN 1-2549
HIŠE NAPRODAJ
proda se hišo
ZA DVE DRUŽINI; 7 SOB PREDELANIH. Na E. 160 St., od Waterloo Rd. Pokličite lastnika po 6. uri zvečer. RE 1-5401
Hiša na Huntmere Ave. v fari sv. Jeromija.
Nov bungalow s 4V2 sobami; kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami; pregrajena klet, goi kota na plin, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300.
Hiša za dve družini na Huntmere Ave.
Lepa hiša s enim stanovanjem 3 sob in drugim z 31/2 sobami. Vse popolno z dvemi garažami in dovozom. Cena $15,500.
Za podrobnosti sc !obrnite na
kovač realty
185 St. — KE 1-5030
Join the
GROUND OBSERVER
CORPS
call civil npfFNSF
merchants znamke so dodatni prihranki
BAILEY'S 4 TRGOVINE
ZA DODATNO SHRAMBO

dekorativni
TRAJNI
/
DELUXE
ODORA'S 3-D GARDEROBA
000#	
	# A.
	PB,; # i ' *
	
	
13
95
Prva v Clcvelaiidu
fi-
Tuftiran vzorec, plasticiran niš, ki se ga zlahkoto unije . . v roza ali sivi barvi. Obod iz visoko lakiranega malioganija.
%
odora's
privlačna
jumbo
SKRINJA ZA IGRAČE
2
.98
DOLGA CHROMSPUN VREČA ZA OBLAČILA
PO
WHITMOR
Trdna skrinja okrašena z cir-kušnimi figurami. Dovolj močna, da se lahko dve odrasli osebi v sedita nanjo. Prostorna za mnogo igrač.
BAILEY^H pritličje in v vseh podružnicah
1
.99
Velika plastična vreča z zipper-jem od vrha do tal. Zelene, roza, rumene barve.
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo isborno idravilo. da Tam ustavi kašelj in prehlad.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
DELO DOBIJO MOŠKI
MECHANICAL ENGINEER
Službo dobi fant, ki je pred nedavnim "graduira! v mehaničnem inženirstvu ali učenec Senior Mechanical Engineer, da bi po-m^al pri produkcijskem delu in reševanju metalurgičnih problemov. Izvrstna začetna plača. Najvišje podpore za delavce.
Addressograph-Multigraph 1200 BABBITT RD.
RE 1-8000
T
apco
sedaj sprejema
IZURJENE TOOLMAKERS
za
EKSPERIMENTALNA
DELA pri izdelovanju j ICS in FIXTURES
Imamo ixbrana RAZLIČNA DELA v TOOL ROOM za IZURJENE MOŠKE
Tool and Gauge Inspectors
, POWERHOUSE " MECHANIC
(Mora imeti ohijsko državno licenco za operatorja f>arnega kotla)
Intervuiramo tudi Visokošolske graduante z tehničnim ozadjem
za
delo v našem Model oddelku
Uposljevalnl urad je odprt: od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop.
• ob sobotah od 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift.
THOMPSON PRODUCTS. INC
23555 EUCLID AVE.
(C.T.S. bus 28)
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
VOHUNI
IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE
(PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTI-OBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARDA HEARSHA)

------ *
(Nadaljevanje)
"Še pol minute!" je dejal Leo-pole z razburjenjem, ki ga ni mogel več prikrivati. Misli so mu s strahotno naglico hitele od enega sovjetskega agenta do drugega. Razmišljal je, ali je ukrenil vse potrebno, da bi mu nihče ne utegnil pobegniti. Kazalec se je zelo počasi pomikal k številki devet. Do kraja razburjen je Leo-pole vstal, že ko se je kazalec dotaknil debele črte in je ura z globokim glasom začela biti devet. Ob prvem udarcu je zakli-cal:
"Zdaj!"
V osrednjih policijskih kasarnah treh kanadskih mest so se hkrati odprla vrata in hkrati so zatulila avtomobilska trobila na policijskih avtomobiUh. V vsakem avtomobilu je nadzornikov odposlanec izvlekel listek in povedal šoferju naslov.
Zaradi zloveščega tuljenja trobil je obstal ves promet na ulicah. Drugi avtomobili so se hitro umikali na robove ulic in celo na pločnike. Tudi pešci so bežali s križišč, kajti nihče ni vedel, kam drve policijski avtomobili. Pred njimi so bile poti docela odprte, kajti policisti so hiteli s stodvajsetimi kilometri na uro. V nekaj minutah so bili na določenih mestih. Drug za drugim in celo hkrati so zadoneli pozivi:
Isidor Halperen, univerzitetni profesor, topniški major, vodilni član organizacijskega sveta za eksplozivna raziskovanja. % . .
David Shugar, nadporočnik, inženir, doktor fizike, strokovni zvezni častnik med raziskovalnimi postajami...
Math S. Nightingale, major, komandant oddelka prometnega omrežja, elektrotehnični inženir . . .
F. W. Poland, kapetan, administrativni častnik obveščevalne službe letalstva . . .
Ned-Edward Wilfred Mase-role, elektrotehnični inženir, urednik strokovnih poročil . . .
Dornford Smiths, doktor matematike in fizike, vodja skupine osrednjega sveta raziskovalnih zavodov . . .
Raymond Bayer, univerzitetni profesor, strokovnjak za elek-troeksplozive in "V" -orožja .. .
Harold S. Jerson, rudarski inženir, strokovnjak za podzemeljske gradnje in šef osrednjega arhiva o podzemeljskih vojaških gradnjah . . .
James Scottland Benning, se-
kretar tajnega arhiva o podzemeljskih vojaških gradnjah . . .
James Scottland Benning, sekretar tajnega arhiva vojaških iznajdb • . .
Eric Adams, podpolkovnik, vodja skupine kanadsko-ame-riškega skupnega sveta za obrambo
Nora Vojkin, bivša sekretarka tajnopisnega oddelka zunanjega ministrstva. . .
"... na predlog kraljevske preiskovalne komisije zvezne vlade in v soglasju z odločbo pravosodnega ministra vas aretiram v imenu zakona zaradi suma vohunstva v korist tuje države."
Nihče aretiranih ni slutil, da je bil že več mesecev pod policijskim nadzorstvom. Zato jih je ta udarec zadel docela nepričakovano.
Častniki Shugar, Poland in Nightingale so se upirali. Izjavili 30, da so zanje pristojne samo njih nadrejene vojaške oblasti. Pred naperjenimi pištolami pa so popustili in ubogali. Podpolkovnik Eric Adams pa sploh ni hotel odpreti vrat, tako da so morali vdreti s silo. Na vlomilce je naperil pištolo:
"Niti koraka več dalje! Kaj hočete?"
"V imenu zakona . . je začel vodja detektivske skupine, a Adams ga je grobo prekinil:
"Ni ga zakona, ki bi vas pooblaščal, da vdirate v moje stanovanje. Vedite, da sem svoboden kanadski državljan in večkrat odlikovan častnik kanadskih armad Njegovega veličanstva!"
"Vi ste vohun in izdajalec!" mu je vrgel detektiv v obraz.
"Prekličite, kar ste rekli, sicer ste ta trenutek mrtvi!" je zavpil polkovnik ves iz sebe. "Nihče ne sme nekaznovan trditi kaj takega o kanadskem oficirju!"
'V imenu zakona! Predajte se, ali pa vas dam zvezati!"
V odgovor je zagrmela Adam-sova pištola. Najbrž pa je bil podpolkovnik, ki je sicer slovel kot dober strelec, zelo razburjen, kajti krogla je zažvižgala mimo detektivovih ušes in se zarila v steno. Preden je Adams lahko ponovil strel, so se trije policisti vrgli nanj in jnu s spretnimi prijemi izvili orožje iz rok. Adam-sa, mnogokrat odlikovanega oficirja, so nato g lisicami na rokah odpeljali iz stanovanja v avtomobil, okrog katerega se je že zbrala množica ljudi.
PRIJAZNO STE VABLJENI NA POSET
NOVIH FILMOV
iz JUGOSLAVIJE
KATERE SE BO KAZALO
V PETEK, 23. OKTOBRA
od sedmih tT«£«r v SLOV. DEL. DOMU na WATERLOO RD.
Prvi film "Kekec" je prejel v tekmi v Benetkah prvo priznanje; je eno uro in pol trajajoči zvočni filrn prepleten s prizori, ki se dogajajo v prosti naravi slovenskih planin; drugi je krajši film, ki prikazuje plese, petje in rajanje običajno v Belo-krajini; tretji film prepleta glasba in razlaga v angleščini in prikazuje lepote dalmatinskega mesta Dubrovnik.
Uživali boste ob teh filmih in srečni se boste počutili ko boste na platnu videli znane kraje rojstne domovine.
Nora-Ema Vojkin se je onesvestila, ko je izvedela, da je policija prišla ponjo. Zrušila se je brez moči in padala v tako globoko nezavest, da jo je zdravnik, ki so ga poklicali iz bližnje hiše, komaj spet obudil k zavesti. Ko so hčerko odpeljali, je jok njenih staršev še dolgo motil hišno tišino.
Nora je šele tedaj prepričljivo spoznala, kam sta jo privedli romantična zgodba v slikarski dvorani in nežna ljubezen.
Manjkala sta še dva. Prvi je bil poslanec Fred Roose, organizator vohunske skupine in osrednja osebnost vohunskega omrežja, ki je svoj politični položaj dosegel vzporedno z vohunsko kariero.
Drugi je bil nadporočnik Gordon Lenan, vodja vohunske skupine, ki je stikala za tajnostjo atomske bombe.
Gordon Lenan, sodelavec vojaškega lista "Canadian Affairs," je bil verjetno že prej obveščen. Posrečilo se mu je pobegniti skozi majhno luknjo v dvoriščnem zidu. Z avtomobilom je zdrvel na letališče. Ko so ob devetih prišli ponj, da bi ga aretirali, se je z novinarskim športnim letalom dvignil v zrak in od-letel v neznano smer. Ko so izvedeli za njegov pobeg, so po radiu obvestili vsa letališča v državi in ukazali, da morajo vsa letala, ki se trenutno nahajajo v zraku, pristati na najbližnjem letališču. Čez pol ure so z izredno občutljivimi instrumenti začeli preiskovati ves kanadski zračni prostor. Medtem pa je tudi drugod prišlo do aretacij. V Londonu so tajni agenti Scottland Yarda aretirali doktorja Maya, univerzitetnega profesorja in svetovnoznanega strokov-
njaka za nuklearno fiziko. Doktorja Maya so hoteli odkriti prvega in ga narediti neškodljivega. Zaradi njega se je prvič v zgodovini zgodilo, da je ministrski predsednik neke države osebno posredoval v drugi državi, da bi preprečil nadaljevanje izdaje. Mackenzie King, kanadski ministrski predsednik, je leta 3945 samo zaradi dr. Maya odhitel v Washington in od tam v London.
Profesor May takrat ni prišel na dogovorjeni sestanek s sovjetskim agentom. Kljub temu se je proti njemu kopičilo vedno veČ težkih dokazov. Scottland Yard je zadnji teden stalno opazoval njegovo vilo v Kensingtonu. V splošnem napadu na sovjetsko vohunsko omrežje je prišel na profesorjevo stanovanje vodja protiobveščevalne službe Scottland Yarda, nadzornik Whitehead, in dejal:
"Aretiram vas v imenu Njegovega veličanstva kralja."
Te besede so običajna formula na angleškem policijskem sodišču. Nadzornik Whitehead je doktorja Maya privedel v sodno dvorano, od tam pa so ga že odvedli jetniški pazniki.
Nadzornik Leopole je v dogovorjenem času sprejel radijsko poročilo o aretaciji profesorja Maya.
Pač pa ni bilo nobenega glasu o Fredu Rooseu. V zraku še tudi niso našli Lenanovega letala. Zaradi Freda Roosea ni nadzornika Leopolea prav nič skrbelo, kajti njegova aretacija ni bila določena za deveto uro. Gwen ga je namreč z mamljivimi obljubami zvabila iz Montreala v Ottawo. Nalašč so stvar uredili tako, kakor da je Roose pobegnil iz Toronta. Pripeljali so se
v Montrealu pred njegovo stanovanje s policijskim avtomobilom, kar so ljudje seveda takoj opazili. O njegovem begu so seveda takoj izvedeli tudi listi.
Ko je dobro uro pozneje nadzornik Rene J. Noel, vodja neke protiobveščevalne skupine, pozvonil na odvetnikovem stanovanju^ v Widgewood Avenue 201 v Ottawi, je že ves tisk vedel o aretaciji. Pred vhodom v hišo se je kar trlo ljudi. Nekateri fotografski poročevalci so splezali celo na bližnje drevje, ker so hoteli ujeti ugoden trenutek, ko bodo odpeljali iz stanovanja v policijski avtomobil Freda Roosea, slavnega advokata in izvoljenega poslanca. Fred se je resnično pojavil med vrati kakor kakšen proslavljen filmski igralec. Samo eno minuto pred tem ga je po tajni telefonski številki poklical dopisnik montrealskega dnevnika v Ottawi, Robert Taylor, in ga vprašal, če so ga zares aretirali.
"Ah, kaj še! Niti govora ni o tem! Toda odkod imate to novico? Zakaj bi me aretirali?" je vprašal Roose prestr ašeno.
Najbrže mu je samo to blodilo po glavi, da se pripravlja na prelom zakonske zvestobe, toda kaj takega policije prav nič ne briga.
Roose je še stal pri telefonu, ko je vstopil nadzornik Noel z detektivi, oboroženimi s pištolami, ter ga aretiral. Poslanca je to tako presenetilo, da niti ni odložil telefonske slušalke in dopisnik montrealskega dnevnika je lahko slišal ves pogovor med Rooseom in policisti.
"Ščiti me poslanska imuniteta, zato ne morete aretirati!" je vzkliknil Fred Roose.
"Vohun ste in veleizdajalec.
Tudi zdaj imate sestanek z nevarno vohunko," mu je odvrnil Noel. "Kot pravnik bi že lahko vedeli, da vas poslanska imuniteta ne ščiti, če vas zalotimo pri dejanju."
Fred Roose se ni več odločno upiral. Ko je stopil iz hiše in zagledal množico poročevalcev, je zavihtel klobuk, jih pozdravil in zaklical:
(Dalje prihodnji?)
ATLANTIS NAJDEN ?
Grški filozof Plato je okrog leta 365 pred našim štetjem pisal, da se je okrog leta 1200 pred našim štetjem v Atlantiku potopil velik kontinent Atlantis, ki je imel visoko razvito kulturo. Kraljevsko mesto da je bilo Ba-silea, obdano z močnim obzidjem, ki je bilo dolgo 3035 čevljev. Tam so stale krasne palače, visoka vladna poslopja in udobni domovi. Pomorščaki, raziskovalci in znanstveniki so že dolgo iskali ta potopljeni kontinent, pa brez uspeha. Končno so večinoma vsi prišli do prepričanje, da je bajka o potopljenem kontinentu Atlantisu le bajka.
Nedavno pa smo brali poročilo iz Zuricha v Švici, da je nemški arheologist Jurgen Spanuth našel potopljeno glavno mesta Atlantisa v Severnem morju, pet milj vzhodno od otoka Heligoland, 50 čevljev globoko pod morjem. Spanuthova ekspedici-ja da je odkrila tudi skoro nepoškodovano zunanje mestno obzidje, ki je dolgo 3056 čevljev; to se zelo sklada s Platonovim opisom. Ako bodo nadaljna ra-ziskavanja pokazala, da je Spanuth res našel potopljeni kontinent, bo pravljični Atlantis prenehal biti bajka.
—NEW ERA. glasilo ABZ
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO S BASEMENT
Za vsak slučaj Poplin nepremočljivl
z Miltum podlogo
Zipper jackets
Poplin jackets celotno podloženi iz milium blagom! Znotrajnost iz mehke, suknene flanele. 2 stranska žepa za gorkoto rok .. . rokavi se lepo zavihajo . . . nabrani ob strani za boljši kroj . . . spredaj zipper! Lično, nepremočljivo poplin blago. Veselite se ga danes. Mere 12 do 20.
Telefonska naročila sprejeta v soboto do 5.30 pop. in v ponedeljek od 9. zj. do 9. zv. dokler traja zaloga—Pokličite CHerry 1-3000
The May Go's Basement oddelek s športno opravo^


-Kaj je Milium?.
To je novo čudežno "metallic'' blago za podlogo, ki insulira: je toplejšo ko je mrzlo, hladnejše ko je toplo. In Milium je lahko!


Naše redne 1" do 2 "
CLIP C|APS
Za dekleta od šest do šestdeset Obrobljene s pristno Moiiton barvano procesirano ovčjo dlako 100% volnene
Skrita zaponka nnieri čepico do skoro vsake mere Solidne bar\'e Pastelne barve Fancy vzorci
Izdelane po enemu izmed vodilnih izdelovalcev pletenih čepic v Ameriki. Je najbolj popularne vrste čepic, ki ^mo jih kdaj imeli, ker objema glavo tesno . . . vas obdrži tople! Perfektne za mrzlo vreme! '
2 manjstmi hibami
Žo/, ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil The May Go's Basement oddelek s klobuki
I
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
, CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
COUPLE — For modern counW home. 50 miles southeast "j Chicago. Woman to do genera' housework; man for gardetune and general mainteance. Privaj® sitting room, bedroom and batn. Call collect or write Mrs. H. '• Horton, Sugarwood Farms, »a'" paraiso, Ind., phone 4-7297. _
domestic couple
COOK OR COUPLE — Go to Florida, 6 months, Chicago ? months. Must be highly e%t^'' enced, with good references. salary.
DIversey 8-661"' Apartment
REAL ESTATE FOR SALE
FORMERLY a 10 room house, now seven room. Gas heat, 2 ca garage, full basement, venetia" blinds, kitchen cabinets, transportation, St. Clement s parish, 2 schools. $14,000.
DIversey 8-6^
By Owner — 5 LARGE UNFUR; NISHED ROOMS on 1st 4 large'furnished rooms on floor; 1 large furnished room basement; 2 car garage; ' 50x125 feet; good location La rence and Chicago.
Call PEnsacola 6-1^
BUSINESS & INCOME PROPERTY — Soulhwesl
15 minutes drive to airport. FijJ® transportation. 59th near Wester 2 FLAT BRICK. 1st floor store a"" living quarters, rented; 2nd 1'°.^ available; cabinet kitchen, _ % bath, stove, 11 cubic feet refnger tor, automatic gas hot water apartment can be divided m., office and apartment or 2 apa , ments; 2 car garage, overne doors. $25,000. Call owner.
HEmlock 4 0909 '
FOREST LAKE
4 ROOM COTTAGE, insulated throughout with rock wool. Lot 120x133 feet. Interior
partly finished. Bath, electric heater, kitchen fixtures all there-
Must see to appreciate this exceptional value at only $5'0 Close to U. S. Highway Call owner today.
ABerdeen 4-8783 7216 Wentworth Ave.
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Construction wor^j er, wife, 4 children, "^ed room unfurnished, 3 bedro apartment. Good location S"" side. Moderate rental.	, __commodore 4-7^
3 RESPONSIBLE Adults, 2 dren, need 5-6-7 room f^rn^ ^ anartment. North side pref^rr Moderate rental. Call betW 8:30 and 5.
WHitehall 3-120%
extension 10—Marj^
business oppor

Good Opportunity — GROCEB MARKET — Established years. Selling due to death family. Come out. See to apP ciate. gj _Call BElmontj3^
Good Opportunity to buy.TAVE^j,. Excellent business on S. ^ land. Selling due to illness.
owner.
FUlton ^
VABILO N A
DOMACO ZABAVO
KI JO PRIREDI
Podružnica ši 5 | V SOBOTO, 24. OKTOBRA
Ti	Y
I Slov. moške zveze |y dvorani št. I, Slov. nar. doma na Sf. Clair Ave.|
x dobra godba-'
i okrepčila in ob#'"
zabave