•/" "Letni!* '' H' V CroHci dnč 1. .Innunrja 1800. ..Primorski List" izhaja vsaki i., 10., iu 80„dan v lliesecn. Cene. za celo leto I gl. 50 U., za pol leta 75 n. Posamezne Številke se dobit ajo v tabukarnah: Nunske ulice iu Šolske ulice po 4 nov. >00. ^"(Pj . UST Sfovillrn 1. I I (§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse se vero, dom, cesarje! Uredništvo in opravniStvo mn je v Gorici, Nunske ulice it. to. — Nefran-kovnua pisma se ne Bprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravniitvo sprejema oglase iu naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij .Primorskega Lista11. Tiska: Hila pijanska tiskarna. MIR Navada je, da se prašamo ob novem letu, kaj nam prinese leto, katerega smo ravno kar nastopili ? Mir ali vojsko, srečo ali nesrečo? Mir, srečal Kje sta, kje prebivata? Ali sta le zlati, idealni besedi ? Na svetu, ki je solzna dolina, nimata trajnega obstanka, in ga nikdar ne bosta imela. Ruski car, Nikolaj II, je predlagal razoroženje vseh držav, da zavlada na svetu večni mir. Praša se, ali se mor« ta predlog izpolniti in oživotvoriti ? Mnogoteri so, ki pravijo: da, mogoče je, le dobre volje manjka narodom in državam. Jaz pa mislim, da to je le hvalevredna, pobožna želja, katera se ne bode nikdar vresničila. Kajti življenje narodov je podobno življenju posameznega človeka, Kakor prevevajo in razburjajo strasti: zavist, sebičnost, sovraštvo srce človeka tako tudi cele narode. In kakor je’dolžan po nauku našega božjega Izveličarja vsak pozamezen človek krotiti in brzdati svoje strasti, tako bi morali tudi narodi izvrševati božjo voljo. Ali se pa to godi ? Zali Bog, da moramo to zanikati. Pustimo posamezne ljudi, poglejmo le v življenje raznih narodov in držav na svetu. Koliko perečih prašanj imamo le v našem delu svetu, v Evropi! Imamo vzhoduo ali turško (posebej macedonsko) lotaringiško-alzaško, gospodarsko, soci-jalno, narodno prašanje. Kako naj se re-. šijo vsa ta prašauja ? Na podlagi pravičnosti, slišimo odgovor. A prašamo, kaj je pravičnost, kaj resnica, kakor je prašni Kristusa Policij Pilat? Turku je pravičnost, da zatira in nadvladuje kristjana. Nemcu je prav, da je iztrgal Francozu najlepši deželi, katerih ne po pusti z lepa. Kapitalistom, Židom iu oderuhom vgaja popolnoma, da izsesavajo in izkoriščajo reveža, in se s svojim bogastvom mastijo mej tem ko izmozgani kmet, delavec in obitnik gladu umira. • Socijalni demokrati so prepričani (?) da so na pravem potu, ko hočejo celi družabni red preobrniti. In kaj hočemo reči o narodnem prašanjn ? Tu smo pa res v zadregi z odgovorom. Kar je jednemu pravica, to je drugemu krivica. Vsakemu svoje, zahtevajo zatirani. A na drugi strani vpijejo oni, ki vživajo že vse narodne pravice: vi ste največi krivičneži, vi nam hočete, uzeti, kar posedujemo že od pamtiveka. Ne, mi ne dopustimo prikraj ševanja naše narodne posesti. Tako vpijejo na jedili strani Nemci, a na drugi Italijani, posebno proti nam Slovencem, ko prosimo ali zahtevamo jednakoprav-nost našega jezika v šoli in v uradih. Kdo ima prav ? Kje je pravica, kje resnica? Sedanji čas je zavrgel veliko idejo kerščanske ljubezni iu .pravičnosti, zato ni čuda, da le mogočni nasilniki so svobodni, a za šibkejše, ki nimajo moči, ni pravice, ni svobode. Dokler pa ne dosežejo tudi šibkejši in zatirani narodi pravice in svobode, ne bode miru. Mir? Pred nami so temne zavese novega leta. Kaj nam prinese, kaj skriva nepredirni zastor ? Preteklost nas poduči, kaj imamo pričakovati od prihodm st i. Boj nam je prineslo staro leto, v boju smo je položili v večnost z orožjem v rokah smo stopili v n vo. Hoj nas čaka. Ali boj nas krepi in povede do miru! Vemo, da imuno za sabo pravico, katero nam drugi kratijo. Zahtevamo le, kar drugi že imajo. Mir? Da, lahko pridemo do miru v vsakem oziru. Pusti v verskemu oziru, da ti svobodno drugi kratijo tvoje krščanske pravice, da ti brezverec samovoljno /gospodari, da blati cerkev, da tj otroke odtujuje, hčerke zastruplja, da žiil vlada iu imel bodeš — mir. Hoives mir v narodnem boju, pusti, da drugi'[voj jezik teptajo, da te sodijo, če tudi krjvicno, sodniki nevešči tvojega jezika, potujči se. služi, kakor ovca tujcu, ker je on slučajno številnejši od tebe, prodaj svoje otroke in izroči v šole, kjer postanejo poturice in bodo zmerjali in kleli lastno mater in — imel bodeš mir. Hočeš mir na gospodarskem polju, ne stezaj mi rok po sreči, pač pa nosi svoje groše svojim nasprotnikom in pte-jeniaj od njih zato zaničevanje, ne gani se, nosi jarem tujega gospodstva in ko onemoreš, ko te židovski kapital izmozga pojdi, pa — molči. Imel bodeš mir. Ako pa tega ne storiš si revoluci-jonar pri vseh mogotcih, delaš zdražbe, kališ mir. Ali je pa to pravi mir, mir krščanski ? Ali je temu podlaga pravica? In vendar brezpogojna podlaga miru je — pravica. Ne! Takega miru nočemo, tak mir je nevreden neumne živine, katera brani svoj obstanek do skrajnosti. Bog nam je dal pravice, katere proti vsakemu zagovarjati od vsakogar zahtevati je naša sveta dolžnost. Mir? Si vis pncem, para bellutn. Ako hočeš vživati mir pripravljeni bodi na boj. Iu boj nas čaka. Na verskem, nravnem, narodnem, gospodarskem polju. Ne strašimo se ga. Osvobodimo narod, dvignimo ga versko, dvignimo ga nravno, priborimo mu narodne, pravice. Veliko je napravil narod tudi v preteklem letu, a še veliko je dela. Naprej ! snujmo krščanska društva, vstanavljajmo posojilnice, druga obrtna in gospodarska društva. družimo moči v skupen boj proti sovražnikom. Naprej I Če hočeš mir, pripravi se na boj. V narodnem oziru je naš narod pokazal, koliko je zmožen. 'Ako bi dragega ne storil postavil je svojim otrokom v Gorici „Šolski dom.1* Še veliko dela ga čaka, n nič ne dene. Po zmago v boj !“ Ne zanašajmo se na nikogar, kakor le na svojo moč in na — Boga. Mir ? Le en mir poznamo, mir, katerega je prinesel Kristus Jezus naš Bog. Ta mir pa je le mogoč nko posameznik iu družba izpolnuje Jezusove zapovedi. * Nazaj v ljudstva, razkrojena in nahujskana od sovražnikov Kristusovih — Tzveličarjev nauk in zavlada — mir. Dokler pa bodo močnejši merili mir na svoj vatel, dokler bode Si tl delil krščanski in narodom mir, ne bode miru, ampak ' oj. Miru ni in ne bo dokler si bo človeška družba zatiskala oči in ušesa pred kršč. pravico in resnico. Deželni zbor goriški. Poslanci dež. zbora so se sešli 28. t. m. Prišli so vsi; navzoč je bil tudi prevz. knez in nadškof. Po sv. maši v stolnici, bila je prva seja. Red ji je bil: a. Poročilo dež. odbora o začasnem pobiranji deželnih doklad za I. 1899. b. Imenovanje enega uda v prizivno komisijo za odmero osebne dohodariue, namesto g. M. Pmco. c. Imenovanje enega uda za odmero obrtnega davka namesto g. A. Muha. Sejo je pričel deželni glavar grof Coronini. Vladni zastopnik je prečital Najvišo zahvalo za izjave udauosti in sožalja. Nato je prišel na vrsto vladni predlog za deželni šolski zavod. iJr. Anton Gregorčič storil je predirni: Predlagam, da se nujno prični obru -na ra glede našega šolskega zaloga ali pa, če se ta predlog od slavnega deželnega zbora odkloni, predlagani dodatno naj se določi, da se ta zadeva stan v prvi prihodnji si ji sl. deželnega zbora prva na dnevni red seje, ki se ima sklicati najmanj v 10 dnevih. Temu predlogu je ugovarjal odvetnik dr. I'ajer v imenu italijanskih deželnih poslancev, češ, da stvar ni taka, da bi se mogla nujno obravnavati; za lak«* delo da je potrebno mnogih in na-tanjčiiih študij ; predlog dr. Gregorčiča da je nož in revolver, ki se stavi nepripravljenemu na prsi. On (dr. Pajer) in vsi njegovi somišljeniki (italijanski po- slanci) bodo glasovali proti predlogu dr. Gregorčiča. Tudi je imel dr. Pajer mnogo ugovorov proti rečenemu prpdlogu v formalnem obziru. Poslanec dr. Henrik Tuma je zavračal v obširnem in krepkem govoru predgovornika dr. Pajerja. tstvar ni tako nepoznana, kakor slika dr. Pajer; vsa zadeva o šolskem zalogu, da se za vla-čuje v našem deželnem zboru že kakih 30 let, kakor temu more pritrditi 3am predgovornik dr. Pajer in osiveli goriški deželni poslanec gospod vitez Dottori. Ta zadeva je vzbudila mnogo tehtnih predlogov od strani slovenskih poslancev, kateri vsi so vsled zvitosti italijanskih poslancev bili odloženi in so romali v koš deželnega arhiva. Takih predlogov se tam nahaja že mnogo iu dotičnih spisov je več prstov debelosti. Stvar naj se kot nujna vzame v delo 'In on sam Čir. Tuma) je s slovenskimi poslanci voljen takoj pričeti z delom, na katero nas izrečno vabi Najviši reskript. Po nebistveni repliki dr. Pajerja krepko replicira dr. Tuma in pri glasovanju vpričo vseh deželnih poslancev, slovenskih in laških pade prvi del predlogu glede nujnosti, obvelja pa drugi del dr. Gregorčičevega predloga ker je prev* zvišeni knez in nadškof glasoval s slovenskim poslanci. Predlog so izročili odseku, v kateri so izvoljeni -1 italijanski in 3 slov. poslanci. Žreb za sedmega poslanca jetako odločil. — Nato so obravnavali tri točke dnevnega reda. Poročilo je bilo odobreno. V prizivno kom sijo za odmero . psebne dohodariue so izvolili g. de Dot,-‘*loi i*. za odmero obrtnega davka g. A. Gabrščeka. Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor je preložen in sicer najbrž« do srede januvarija. Poslanska zbornica je rešila vladno predlogo o služabniških plačah, ki stopi v veljavo s l. januvarijem. Gonjo proti grofu Tliunu so vpri-zorili nemški neodrešenei radi njegovega odgovora na interpelacijo o iztiranju avstrijskih Slovanov iz Prusije. Vpili so toliko časa, da se je zganilo tudi časopisje v Nemčiji. Tliun je na to v uradnem listu objavil izjavo, ki zelo omehčuje njegov odgovor. Mi le obžalujemo, da pri nas tako radi odjenjujejo sodrgi, ki je radi protiavslrijskega mišljenja ž« zdavno zaslužila, dajo iztirajo čez mejo. Koroški poslanec (L . Steimven-(ler je poročal svojim voliloem v Beljaku. Toda godilo se mu ni dobro. Volilci so obsodili primerno postopanje njegovo in nemške ljudske stranke. Posl Šteimven-der je, takoj izjavil, da je pripravljen položiti mandat, ako mu na prihodnjem volilskent shodu le manjšina izreče nezaupnico. Končal je : Predno se pa oklenem nemških radikalcev, grem raje s Slovenci ali pa s socijalnimi demokrati. Te besede so silno razburile nemške duhove. V dunajskem mestnem zboru pričeli so razsajati žido-liberalci iu nemški nacijonalci. Toda župan Lueger ne razume šale. Najbesnejše razgrajače je izključil iz sej. in ko niso hoteli ubogati, vkazal je služabnikom postaviti jih pred vrata. S tem postopanjem Luegerja ni posebno zadovoljen nižjeavstcijski namestnik. ki ni poseben nasprotnik Židov. Zato so raznesli vest, da dunajski župan odloži svojo čast. Lueger pa je naravnost izjavil da nikakor ne misli na odstop. Židom ta izjava nikakor ne ugaja. Položaj nu Ogerskeni je še vedno zamotan. Novega predsedstva zbornice še dosedaj niso izvolili, ker opozicija z vsemi močmi ovira izvolitev. Vse kaže, da bode Baulfv težko zgrizel trdo kost. Poslanci po shodih in v pismih pojasuu-jejo položaj v zbornici. Grof Moric Ester-liazy v pismu na posl. Molnarja kot načelnika kat. ljudske stranke v drž. zboru najhuje obsoja obstrukcijo ter se čudi, kako je mogla ljudska stranka zaiti V krog razsajačev. V hrvatskem deželnem zboru so se hudo napadale stranke združene opozicije. To je pač žalosten pojav. Ravuo ko položaj tirja naj trdneje združenje, skočijo si stranke v lase. Ban iu v(adni > mameluki si od veselja mauejo roke. Proračunski in nagoilbeni pro-vizorij uveljavita se te dni s posebnimi cesarskimi naredbami, jednako kakor se je zgodilo minulo leto. Novo jezikovno naredbo za »ležijo je izdala vlada. Ta uaredba. strogo nalaga oblastim v Šleziji, da se poslužujejo vseh treh deželnih jezikov. Tudi malo božično darilce. Sv. oče je v svojem božičnem nagovoru povdarjal težavni položaj papeževo ter nevarnost za slobodo kat. cerkve v Italiji. Posebno dushovščini prete nove nevarnosti. Toda sv. oče se zanaša na trdnost duhovščine in katoličana v Italiji. Vnanje države. Protinnurhističui sestanek, ki je zboroval v Rimu, je dokončal delo. Vse je bila le luknja v vodo. Dobrih svetov ni manjkalo, a bilo ni dejanj, ker so pozabili na edino resnično sredstvo proti anarhizmu — na vero. Mirovna koufercnzft, katero je sprožil ruski car, se snide kmalu po novem letu. Sode po doždajuih izjavah tudi lo zborovanj« ne bode imelo uspeha.^ 'Novega guvernerja na Kreti so posebno slovesno vmestili. Ko je zasedel konak, zaplapolala je raz poslopje avtonomna krečnnska zastava. Bog dal, da se pod novo vlado pomiri nesrečni otok. Na Španskem .je nastala nova mi* nisterska kriza. Sploh po Španiji vlada velika nezadovoljnost, ter se pristaši doti Kat losa vedno drzneje gibljejo. Španija je sicer sklenila mir z Ameriko, toda notranji mir se. noče povrniti. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Očeta ie vstrelil 18 letni Ivan MichelčiČ iz Zabnkovja. Poskušal je puško z lova se vračajočega lovca ter 'vstrelil v hrbet, svojega očeta. — Častnim občanom je občina Rove izvolila svojega rojaka g. Ierneja Andrejka, garde in rit mojstra telesne straže Nj, Veličanstva. — Tri teličke je vrgla krava posestnika Marna v Obrijnh pri Ljubljani. Pač redek slučaj: — Gimnazija v Kranju sme se imenovati c kr. cesarja Fruuca. Jožefa gimnazija. — Kmetijsko društvo na Igu je že pričelo delovati. — Na Dobrovi pri Ljubljani so obhajali sv. misijon. Sklepno procesijo je vodil sam presv. knez iu škof. — Kat. delavsko društvo je priredilo javen shod, na katerem je poročal zastopnik 5 kurije dr. Krek o svojem delovanju. Na Štajerskem. V Mariboru so cesarjevo zahvalo nabili skoraj sJtino v nemščini. Na Muti je mlinai I. W in ki er mlel na nedeljo. Mlademu mlinarju j« stroj popolnoma odtrgal eno roko. Posvečuj praznik, pravi Gospod. — V grajščinski liosii v Vitanju je bukev /.mastila 21 letnega Jožefa Plankla. — Novi odvetnik g. ilr. Ivan Glaser naseli se v Mariboru. — Med Trbovljami in Hrastnikom sko-i čilo je 15 voz tovornega vlaka iz tira in | močilo poškodovalo tir, G voz pa se je 1 razdrobilo. Koroško V Važembergtt je domači sim čistil staro puško. Hlapec, k' je prišel v sobo, vzame, puško v. roke, a puška so sproži, ter zadene nasproti sedečega 2 letnega otroka tako nesrečno, da je takoj obležal mrtev. V I»Indici je umrl posestnik I* ranč. Jeglič, brat ljubljanskega škofa. — V treh dueli je celovško sodišče obsodilo dve nezakonski materi na »mrt. — Katoliški dnevnik ,.Karntner Zeitung14 bode V uo \ e ni let 11 izhajal samo (likat na teden. — V Celovcu se je utopil pekovski učenec Satenberger. Zaradi tatvine se je bal kazni. H <1 V l <2 S. Gorica. Interpelacija. Poslancu grof C«>ro-liini in Uiegorčič s lova riši stavili so interpelacijo na notranjega ministra za odpravo mitnice na dovozni cesti h ko-lodvoru na tovorne reči im južni zelez-nici; ob enem p« tudi za odpravo vseh mitnic na dovoznih cestah v Gorico, katera v tem žuli slovenske prebivalce okolice. Noben kraj t*ko malo ne pladnje za ceste, kakor goriško mesto in vendar služijo najbolj mestu. Imenovnnja. Poštni oticijali Gnido Rota, Anton Šimek in Ludovik Gustrin v Trstu, potem Rafael Budau iu Jožef Scolaris v Gorici so imenovani višimi poštnimi oficijali. Poštnimi oficijali so imenovani azistenti: Berger Franc., Sin Jožef, Šušteršič Henrik, \Visjan Leopold, Sellan Ferd., Schmutz Franč., Debelak Ivan v Trstu; Dietz Anton v Gorici. Grofica Ana Tliun soproga mini-sterekega predsednika grofa Thuna ]e po kratki a mnčni bolezni umrla. Pokojnica rodom iz družine Švarcenberg, je bila posebno blagega in usmiljenega srca. Božično drevo v norišnici. Kakor druga leta zbrala so tudi letos v bolnici neusmiljenih bratov uboge blazne krog božičnega drevesca. Nagovoril je blazne v laškem jeziku dr. Fratnik, v slovenskem dr. Kerševani. Odgovoril je oni nesrečen, ki misli, da je cesar. — „Corriere“ niti ne omeni usmiljenih bratov, kakor bi jih ne bilo in bi božičnica ne bila v njih hiši. Pač pa paradira: consigliere Dr. Arone Luzzato. Božičnico. Dne 23. t. m. je bilo obdarovanih 178 otrok 3 otroških vrtcev, 482 otrok štirirazredne slovenske mestne ljud. šole in šestrarednice zasebne v „Šolskem domu“ in podružnice v ulici Barzellini in 1 deček pa 2 dekliči obrtnih šol. Prejeli so : 10 klobukov, 4 kape, tkanine za 98 jopičev, 102 hlač, 142 kril (mej temi 22 izdelanih po deklicah obrtne šol« za krojenje), 90 predpasnikov (od teh 44 izgotovljenih), 3 izdelane ovrhnike za deklice, 6 velikih rut iu 36 malih, 94 parov črevljev, 3 pare dom. čreveljčkov, 48 paiov nogavic, 20 parov zapestnic, 20 parov rokavic, 25 molitvenikov, 30 snopičev knjižnice za mladino, 600 kolačev, 49 raznih igrač in veliko torb, pisank, peres, svinčnikov itd. Razdeljeno blago je bilo vredno nad 1300 K. V imenu obdarovanih otrok in njihovih roditeljev: Bog povrni! Iz Gorice. Slavnoure Iništvo ! Opozarjam vas, da italijanski dež. poslanci v predlogu deželnega poslanca dr. Gregorčiča gledfe dežaluega šolskega zaloga ne vidijo že toliko nevarnosti za svoje italijanske žepe, ampak veliko bolj vidijo v tem, sicer popolnoma pravičnem predlogu, nevarnost za svoje „dedno“ italijanstvo in zapreko v svojem raznarodovanju Slovencev. „Corriere“ je to brez ovinkov izjavil. Vsaj enkrat je očitno povedal, da nagib vsega njegovega boja je sovraštvo <1o Slovencev. Šolski zalog bi bil pravi „Karjola“ „colpo di grazia alla nostra italianiti“. Boji se, da ne bode več mogel „delati“ renegatov. To je tista nostra nalianitiL V tem je pokazal v vsej nagoti svojo nestrpnost in sovraštvo. Ne za denar toraj ampak za narodnost jim gr6! Prav. LISTEK OČE NAŠ. (Iz hrvaščine K. Dvorjanec). (Konec.) Temuč reši nas hudega. Amalija, deklica 16 let, je bila v samostanu, kamor so jo dali stariši, da bi jo tam dobro vzgojili. Mladostna leta je preživela v nedolžnem krogu svojih tovarišic, samostanskih gojenk, pod pazljivim očesom svojih vzgojiteljic. Til si je ohranila čisto srce, ki ni poznalo zlobe sveta. Toda hudobni duh s« priplazi skozi ključavnico, ako ne more priti skozi odprta vrata. Naša Amalija, prej pobožna, ubogljiva deklica, je postala kar čez ucč nezadovoljna in pričela sanjati o sreči iu slavi sveta. Neka spridena prijateljica jej je govorila na uho, da je lepa, da je vitke rasti in lepega lica; vse to jej je verjela, čeprav je bilo v tej livali veliko pretiravanja iu laskanja. Amalija je poleg tega mislila, da je Bog ve kako bistroumna in dobre glave, ker se je lehko učila v ljudski šoli. Sam ne vem, kako si je utepla v glavo misel, kako velika sreča da jo še čaka; uboga Amalija je o tem vedno premišljevala. Ali vprašamo: knj pa pravi pravica, kaj poštenost, .kaj pamet navadnega človeka v .tem obziru. Ali ne vidite, da že stoletja Italijani v naši deželi pod pretvezo italijanske narodnosti nam Slovencem zvito jemljejo tla, duše in tudi denar? Pri tem nečednem delo jim je do sedaj vse šlo na roko; pridno jim pomagajo kri-vonosi orijentalci. To pa veljA posebno za Gorico, v kateri je stoletja in stoletja Italijan znal za se striči slovenske go-riške ovčice in molzti slovensko miško in jih zato — poptujčil. V okrilju oblasti je vganjal svoj „kšeft-* in postal ošabno brezoziren, češ, da zdaj mora vselej tako biti in se Slovenec ne sme zganiti. Naj povedo Italijani v Gorici ali so kdaj dali za naroden poduk dvetretjin-ikemu delu slovenskih goričanov iz tistega denarja, katerega dan za dnevom vlečejo iz žepov slovenskih ljudi ? Ali bo tudi nam treba peti: Si scuopran le tombe, si levan i morti Sloveni ? Tako, tako, draga „Karjola“, alt.ro che „Orribile trama" v 153 štev. od 22 dec. 1898. Justus. „Corriere‘‘ in .^entinella* grozno divjata nad prevzvišenim knezom in nadškofom radi glasovanja v deželnem zboru. V boj hujskata mesto in celo Furlanijo. To je voda na njih mlin. Da, brezverska Sentinella preti z odpadom k protestantizmu. Za prestop ima že 45 podpisov. Ali ni to pristno židovsko frama-sonska gonja ? Danes 31. dec. pa je sklican il „pa-trio consiglio". na odločen protest, kjer bode cela požidovljena garda zabavljala in upila o krivicah. Pazite na ogenj! Zdaj ko vse tišči k ognju zgodijo se vedno velike nesreče. V nedeljo je umrla v ženski bolnišnici v Gorici kmetica Paulin iz Ver-tojbe. Hudo opekla se je posestnica Marijana Pavlin v Vrtojbi. Metala jo je božjast. Ta bolezen jo je vrgla na ognjišče, kjer je ravno gorel ogenj. Domači so bili odšli v cerkev. Našli so jo hudo opečeno po vsem životu in so jo v brezupnem stanu prepeljali v bolnišnico v Gorici. V Pevmi je padel v ogenj otrok neke družine Doljak in umrl na opeklinah. Enako je umrla zi op3klinami de klica v Beljanu. Stala je ob ognju in ob-, leka se ji je vnela. Shod v Sovodnjali. Katoliško slovensko delavsko društvo je sklicalo javen shod v Sovodnjali dne 8 j.intivarja (v nedeljo) ob 3. pop. Razpravljali bomo pomen zadružnetfi delavskega ljudstva, da bodo tami'šnji delavci pristopili k našemu društvu, kmetje posestniki pa, da bjdo vstanovili hranilnico in posojilnico. Do svidenja torej v Sovodnjali! Shod v Št. Ferjanu bo na praznik Sv. treh kraljev ob 3 pop. v hiši štev. 151. Ustanovili bodo zavarovalnico’ proti nezgodam pri goveji živini in posojilnico. Bog daj srečo ! Možje iz Št. Ferjana in i:s Cerovega udeležite se shoda! Pomagajte si sami in Bog vam bo pomagal !| Za kelih „Alojzijevišču“ so darovali: Preč. gg. Ant. Hvalica, Jos. Pavletič, Jan. Rojec, H. Peternel vsak po 1 gld. g., Terezija Hvalič 30 kr., g. Ana Oblak 10 kr. Bog povrni! Za Alojzijevišče: G. Martin Po-veraj daroval namesto voščil svojim od- Kmalu je Amalija srčno zaželela zapustiti samostansko ozidje in vživati zlato prostost. Vsak dan je molila: „Reši nas hudega* a pri tem mislila na samostan. Vse prigovarjanje in opominjevanje ni nič izdalo, ampak odgovarjala je vedno : „Ne bojte se za me; prosta bom iu srečna11. Da bi še dalje ostala v samostanu je niso mogli siliti in tudi niso hoteli, zato so jo pustili. Ko je prestopila samostanski prag, je angelj varih še enkrat potrkal na njeno srce; Amalija je zajokala, pa vendar šla. Odprl se je ves drugi svet. Til se ni več postopalo ž njo tako blago in milo kakor v samostanu ; prepuščena je bila sama sebi. Sedaj še le se je čudila, kako je mogla tako silno želeti, ua se reši samostana, kako je mogla cel6 moliti : „Reši me hudega, — samostana11. Želela se je vrniti v samostan; toda ta želja ni bila prava, ker jo je rodila nezadovoljnost v svetu. Povsod je iskala samo sebe, pa jo je vsled tega zadelo marsikaj hudega. Čudno »e jej je zdelo, da ne more nikogar omamiti z lepimi črnimi očmi in s krasnimi lasmi. Jezilo jo je, da nihče ne občuduje njenega razuma, njene izobraženosti in da se sploh o njej molči. Nesrečna Amalija je sedaj spoznala svojo zaslepljenost; pa namesto, da bi se s čednostnim življenjem priljubila Bogu jemalcem 6 Kron (toliko tudi za „Slo-go“). Za odkup novol. voščil g. Jernej Kopač, svečar 10 Kron, (toliko ,Katol. del. društvu", enako društvu sv. 0. in M. za Istro, in Š. domu)! — So poslali: Preč. g. Henrik Peternel 5 gld. go• spa Elizabeta Fornazarič 1 gl., in Marija Orel 2 gl. Cerkveno pevsko društvo v Velikem Dolu 2 gl. 15 kr. Izkaz za Št. Viško Goro je v P. L. z dne 10 dec. Bog stotero povrni vsem našim dobrotnikom ! P onavljamo sedaj ob novem letu svojo prošnjo do vseh prijateljev naših delavcev, naj nam pošljejo knjige za naše mlado delavsko društvo. Blagovolijo naj ?£• poslati na naslov. G. Luka Dugar uradnik v pokoju št. 12 Placuta. Poulična slika iz Gorice. V sredo popoludue sem šel memo italijanske šole pod Kapelo po opravilih v mesto. Pred šolo srečam tri dečke, ki so se pre-nirali med seboj. Poslušam, in čujem kako dva zmerjata tretjega v pristni gori* ščini: „Tvoj oče je Slovenec, tvoja mati Slovenka, kaj hodiš v laško šolo, moštro di Jšklaf.“ Stariši, ki brezvestno pošiljate svoje otroke v italijansko šole, čujte, kako vaše nedolžne otročiče drugi zaničujejo ! Pomnite stariši, da isti vaši otroci, katere tako prodajate v laške šole, bodo tudi vas, kakor se žal po našem mestu, brez števila sliši zmerjali z „mostro di šklaf, mostra di šklava'. Ločnik protestuje. Na shod pro-gresoveev poslala je tudi „nostra Lucini-co“ to-le brzojavko: „Braluo društvo v Ločniku se pridruži važnemu protestu društva progresovcev, proti nameravanemu hrvatskemu gimnaziju v Pazinu, kateri je zloben napad na našo stoletja staro latinsko omiko.* — Revež Cicnta predsednik br. dr.: se ni upal napisati, kakor drugi „alla nostra uvita italianitd1', ker bi ga vse stare mamice v Ločniku podučile, kako mlečuo je še italijanstvo v Ločkniku. Zato plačaj celio „nostra ci-vilta latinaw. — Mi smo mislili, da z gimnazijem dobi latinska omika zopet eno svetišče. Cicuta ve to boljše! Boj za kruh. Zraven mnogo prevoščekov so v Gorici 2. društvi „tram-vaj“. Ti vsi drug drugemu jemljejo zaslužek. V soboto 24. dec. je čakalo na postaji polno prevoščekov in več voz tramvaja. Se ve tramvaj so napolnili potniki, za prevoščeke pa se nikdo ni zmenil. Eden je preglasno dal odduška svoji ne-volji. Zato mu je velel mož postave, da mora ž njim na policijo. Vsa karavana prevoščekov je spremila tovariša. Tam so žugali štrajkom, ako se njih služba ne uredi. Zahtevali so, da izpuste vjetega tovariša. To se je tudi zgodilo. Gledš vrejeuja službe pa so jih potolažili z obljubami. V nedeljo zjutraj ni bilo nikjer nobenega prevoščaka, popoldne pa so že prišli. ,.Corriere“ ne pozabi pri tej priložnosti Slovencev, katerih pravi „fra i troppi sono molti*‘ in kateri ne poznajo mesta. Žide bi morali zastonj voziti pa bi bilo dobro. Viva Gorizia ebrea ! Znana pesem bi se morala premeuiti rbrez Juda Gorice" (se ve italijanske) ni. Zadnji vaš list je povedal, kako so se štirje j udje ! motali okrog prevzvišenega kneza in nad- in poštenim ljudem, skušala je prikupiti se svetu. Amalija se je pričela lišpati in lepšati na vso m.;č. Ne enem mestu ni mogla nikjer dolgo ostati, ker jej ljudje niso skazovali zaželene časti. O sreča, sreča, kje si? Uvidela je, da sreča beži pred njo ko senca pred solncem. Varala je sama sebe. Hitela od plesa do plesa’ od zabave do zabave; Boga in krščanske dolžnosti je zanemarjala ; veselila se prilizovanja, pa sirota ni vedela, kako se ji za hrbtom smejejo. V takem življenju sti vže pretekli dve leti, in še ni bilo nič upanja, da bi se spametovala. Naposled je vstopila v zakon z nekim spri-denim človekom, ker boljšega ni bilo; toda sedaj so minuli lepi dnevi njenega življenja, s^nje o lepi sreči so izginile. Ako mož nima službe, tedaj ni denarja in se ne more potratno živeti. Siromaštvo je trkalo na vrata. Amalija, Amalija, kam si prišla ? Amalija, ali znaš še moliti ? — Moliti ? — Kleti da, ali moliti.. Kam si zabredla, uboga sirota! Besede „Reši nas hudega14 pomenijo v Amaliji-nem Očenašu vse kaj druzega; ona ni vedela ali ni hotela vedeti, kaj je pravo hudo; sodila je po duhu sveta, zato je bila tem bolj nesrečna, čim bolj je iskala srečo tam, kjer je ni ali kjer traja le malo časa. — Ali nekdo| je vendar moral moliti za Amalijo, morda njene uči- škofa pri blagoslavljanji vkladnega kamena za nov zavod pri „rusi hiši“. Danes vas moram zopet na nekaj op »zoriti. V zavodu sirot, v katerem j« neomejeni gospodar goriški magistrat, obhajali so božičnico. Novzoč je bil tudi „il-lustrissimo podestil" in sl. Seppenhofer. Peli so srojenci božično pestem, katero je ztošil žid A. Michelatadter. Ali ni to vrhunec ! Lahko si mislite, kakšna mora biti pesem. Konča z besedami: viva il patrio poter cittadino, viva, viva la nostra citt&“. Viva la citM ebrea! Zločin. Na Dobrovi pri Biljani je pred 14 dnevi 18 leten fant Valent. Miž-goj zabodel moža, 50 letnega Andr. Simčiča. Poškodoval je tudi njegovega sina v roke in noge. Zločinca so ujeli orožniki in odvedli v Kormin v zapor. Iz Levpe na Kanalskem. V dokaz, da je tudi pri nas napočila zimska spomlad pošiljamo tu cvetove: Ohrysan-themum leucantliemum, Cactus epiphyllum in Saxifraga sarmentosa. Vse to in še drugo cvetje cvete brez cvetličnjaka kar na oknih. Zunaj pa tudi trobentice — in to v višini 463 m. — v Avčah so že davno cvetele češplje, v Plavah pa češnje! Glasbeni nasvet. V nekem slov. listu so prijatelji cerkvene glasbe izrazili željo, da bi izdala obširno in popolno „Cerkveno pesmarico katera bi obsegala vs‘i dobre cerkvene ljudske napeve. Ta nasvet tudi jaz iskreno priporočam. Nahaja se med slov. ljudstvom ogromno število ('morebiti Sre;: tisoč) prekrasnih cerkvenih napevov, kateri so vredn1, da se zberejo, uredijo in natisnejo. Škoda bi bilo, da bi se to dragoceno narodno blago s časom izgubilo. Morebiti bi jih hotela Mohorjeva družba izdati. Naj bi se kdo kmalu lotil tega dela; narod mu bo hvaležen. Želeti je tudi da bi se izdala za kmečke pevce na deželi zbirka prav lahkih in kratkih latinskih maš, Tantum ergo in prilo? za pete maše. Glasboljub. Slovenska Čitalnica v Gorici, priredi Silvestrov večer 31. decembra ob 8. uri zv. v čitalničnih prostorih v Gorici. Vspred bo obsegal kakor navadno : petje, gledališčno igro, tamburanje itd. kar bodo gospfida poslušalci uživali sede ob pokritih mizah, razpostavljenih po dvorani. Igrali bode .tudi tombolo na resne in šaljive dobitke. O polnoči: Slovo starega ter pozdrav novemu letu. K obilni in udeležbi vabi. ODBOR. Ročni kažipot po Goriškem, Trstu Istri za leto 1899, izšel je v Goriški tiskarni, A. Gabrščeka. Cena: 60 kr., trdo vezali 1 gld. S pošto 5 k'\ več. Et nieminisse jiivat „Č« greš na Ponikve, vidiš pred sabo veliko mesto". Tako mi je večkrat pravil moj ded, in jaz tedaj besed nisem mogel razumeti, pa pozneje, ko je začel znani starinoslovec Vlarcliesetti kopati in razkrivati prazgodovinsko grobišče pri sv. Luciji na Mostu sem se spominjal starega mesta Norea, ki živi morebiti še v imenih Mo-drejce, Modrea in ti kraji se vsi nahajajo okoli sv. Lucije. Še poznejša laziskava-nja bodo pokazala, da iz sv. Lucije, ki :e menda bila nekaanja Norea vodi na evero bregu Idrijce cesta do holmca Kuk, ti je prastari grad. o katerem žive mnoge govorico. Kje bi Idrijca sicer trgala kva-derno kamenje, kateri luksus nikakor ni teljice v samostanu ali tovarišice otroških let, ker jej je milost božja zasijala še enkrat. — Nekega dne jo je mož silno pretepel; skoraj na pol mrtvo so jo prinesli v bolnišnico, kjer jo je obiskala božja milost. „Tedaj zopet v samostanu1* mislila si je Amalija. Bolnišnica, kamor so jo prinesli je bila namreč bolnišnica usmiljenih sester. Spomnila se je celega življenja in pričela vzdihovati: „Mej svetom je sama laž in goljufija in mo ja naj veča nesreča je to, ker tega nisem prej spoznala. — Povejte mi, častita sestra, ali je moje stanje nevarno ?“ „„Bog more pomagati"" je bil odgovor. Amalija je dobro razumela, kaj pomenijo te besede in je prosila duhovnika, da bi se z Bogom spravila. Ko je opra-vija krščansko dolžnost, pravi usmiljenki: „Častita sestra, sedaj šele vem da je samo greli pravo in edino iiudo. Reši me, o Bog, tega hudega. Raje umijem, kakor da bi še kedaj grešila; reši me, o Bog, za /selej hudega, reši me greh-i11. „„Tako, tako, dobra Amalija"u pritrdi usmiljena sestra. j „06e naš. .. zgodi se "Tvoja Volja.... reši li.is hudega, Amen.... Je/As... Marija....* pri teh besedah je v bo®jo voljo vdana v rokah vsmiljene sestr® izdihnila svojo dušo. j PRIMORSKI LIST 'primeren onim krajem. To bi bilo kaj za naše starinarje ! Prvo slovensko umetniško razstavo hočejo prirediti v Ljubljani in sicer prihodnjo jesen. Stolno mesto, Ljubljana je darovalo po 100 fifld. ..Štolskemu domu“ in „Zavndu sv. Nikolaja11 v Trstu. Gorelo je včeraj popoldne v topni--čarski vojašnici. Ogenj so vojaki kmalu pogasili. V pokritje dolga 2600 gl. poslali so dalje AlojzijeviSču: Preč. "g. Jos. Kos 10 gl., Iv. Dermastia 10 gl., .Jos. Mašera 10 gl, Dr. Fr. Žigon 10 gl., Jakob Pirih 10 gl. Zadnji izkaz 1190 gl. Skupaj: 1240 gl. Tiskovni škrat je v zadnjem izkazu -prezrl, da je preč. g. Jos. Pavletič nabral v Renčah 10 gl. Rojaki 1 Razposlali smo 260 pozivov iu nakaznic, katere nam blagovolite napolniti po 10 gl. Ako ustrežete vsi naši rželji, poplačali bomo dolg in s tem postavili najlepši spomenik za petdesetletnico presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Zakaj ravno v Gorici, vpijejo .•židovska lahonska glasil«, goriški Slovenci sklicujejo svoje shode ?! O uboge reve, ki imajo oči, pa ne vidijo, ušesa, 4>a ne Hlišijo. Zato se. Slovenci zbiramo v Gorici, ker je ista glavno mesto dežele. Še več, ker je ista po svoji legi ■naravno glavno mesto slovenskega dela dežele. Furlanija z Gorico takorekoč nima stika. Iu kakor imajo Slovenci pravico uositi svoje groše v furlanske žepe •Goričanov, taka imajo tudi pravico zbi-arati se in posvetovati v svojih zadevali. Zakaj torej ravno v Gorici ? — Zato ker imana pravico, katere nam ne odzameta ne nudame Karolina v Gorici ne žul z lesnega trgd v Trstu. „Der Siiden“. Edini časopis za politične kulturne in gospodarske koristi .Hrvatov in Slovencev v nemškem jeziku, izhajajoč na Dunaju, svršil je prvo •dobo svojega razvitka. Akoravno je bil •časopis „der Sliden“ ustanovljen o naj-.gorši dobi, pridobil si je tekom polieta vendar mnogo prijateljev, ne samo mej ^Hrvati iu Slovenci, timveč tudi med -drugimi slovenskim svetom. Da, celo med Nemci je našel naročnikov, najboljši dokaz, kako potreben da je bil ta list, ki so ga ustauovili odlični slovenski in hrvaški zastopniki v državnem :zboru. Ta časopis, ki je izhajal s kraja po dvakrat na mesec začel je od začetka novembra izhajati po trikrat na mesec ne da bi se bila starim naročnikom naročnina povišala. Od mnogih srani dohajajo ve>ti, da bi list skoro postal tednik. To bode pa le takrat mogoče, ko bode za tedensko izdavanje dovolj naročnikov. Že s tem da list izhaja trikrat :ua mesec, so stroški večji, nego naročnina. Zato prosimo slovenske in hrvatške rodoljube, katerim je na tem.ležeče da more ta list dosezati svoje svrhe, da se nanj naročijo, naročevanje lista čitalnicam, gostilnicam, kavarnam in domoljubnim za-vvodom priporočujejo. Velike važnosti za list so tudi oglasi (inserati) posebno za •one tvrdke in pojedince, koji trgovinskih in druzih zvez izvan slovenskih iu hr-watskih deželd želč. Uredništvo iu upraništvo lista „der iSuden" nahaja se na Dunaju I Plam-ikengasse 4. Celoletna naročnina zuaša 3 goldinarje polletna 1 gld. 65 kr. Trst-Istra. Mil. škof tržaški v Barkovljak 'Ko seje mil škof tržaški zadnjo adventno nedeljo vračal iz Miramara, obiskal je rtudi cerkev v Barkovljah. Bila je ravno italijanska pridiga — a cerkev skoraj prazna. Tako poročajo „Edinostiu. Katoliška cerkev mora skrbeti za dušni blagor vseh vernikov. Zato mora skrbeti tudi za manjšine. A dolžnost teh je, da se tudi udeležujejo službe božje in pridig. A tega ne store barkovljanski Italijani, kakor se je prepričal sam milostljivi. Seveda imajo tržaški nendrešeuci pri tem vse druge namene. Da se jim le ne posreči. Imenovanje. Valeč. g. Jožef Toin-žič, župnik v Pomjauu je imenovan župnikom v Dekani. Vzornemu dušnemu pastirju in vrlemu rodoljubu čestitamo. Deželni zbor tržaški. Deželni glavar je otvoril sejo z navadnim pozdravom. Ko je pa zaklical „evviva“ presv. cesarju je ostalo vse tiho. Kakim 15 poslancem se še ni vredno z lelo stopiti v zbornico. Čakali so po hodnikih. Ko so pa vstopili sprejela jih je galerija z osčeutativuim ploskanjem in klici. — Nepopisem vrišč pa je nastal, ko so vstopili slouenski poslanci. It. poslanci so zapustili i£yorano, galerija pa je pljuvala na slov. posl. Ivan Gorjup je zahteval besedo, da protestira proti takemu početju, in naj glavar izprazne galerijo. Se-ve glavar mu je obojno odbil. Hrup je naraščal, razne predmete celo okvirje od oken je metala olikana fakinaža iz galerije na slov. poshnce. Tudi laški poslanci hoteli so nit valiti na Nabergoja. Branil ga je posl. Goriup. Vladni zastopnik vitez Jettmar je zaključil sejo ob navzočnosti samo slovenskih zastopnikov, na kar so tudi oni zapustili dvorano. Na cesti so slovenske zastopnike sprejeli z žvižganjem. Slovenski poslanci so se brzojavno pritožili pri min. predsedniku. Živela tržaška svoboda/ Boj proti hrvatski gimnaziji v Pazinu. Italijani prav resno mislijo, da je vsled same narave vse italijansko, kar je podobno podnebju italijanske zemlja ali pa, kar je nekdaj, cel6 za časa starih Rimljanov, spadalo v okrog vlaške politične, ali vsaj omikanostne moči. Da se v tem oziru velikokrat in prav britko motijo, je po vsem njihova italijanska zadeva, ali drugače je to, kadar postanejo njihove zmote sitne in celo nevarne za neitalijanske narode, kateri imajo naravne, toraj pravice, ki se nik dar ne zastarajo in to v prav tisti reči, katero Italijani hočejo zase. Taka naravna zadeva je tirjatev Hrvatov in Slovencev v Istri, da se jim v Pazinu napravi hrvatska gimnazija; Thunova vinila tudi namerava vstreči tej opravičeni tirjatvi. Zaradi tega je nastal vrišč v vsem italijanskem taboru. Prote-stuje ne samo Istra ampak, vse kar govori „la dolce favella". Se ve ne zaostaja naša „italijanskau Gorica. Radi tega se po izgledu nekdanjih gonjb zaradi dvojezičnih napisov na sodiščih, vprizorili. pouličue demonstracije in skovali proteste. Takrat se je vlada sramotno umaknila in kapitulirala pred izgredniki. Ali hoče enako sedaj ? Izgredi proti vladi se že začenjajo v polaščeni Istri posebno v primorskih mestih, katerim stoji na čelu Piran, in tudi še posebno naša primorska prvostolnica Trst. Res je, da v nedeljo 18. decembra 1898 sp je laškim progre-sovcem grdo izjalovil protest proti hrvatski gimnaziji v Pazinu, katerega so nameravali napraviti v gledišču Politeama Rossetti, iu se je pokazal mesto protesta strašfcnsk „fijaškaw, ali to ni zadržavalo iznajdljivih vele-italijanov. Drugič so poskusili na Božič; dali so za udeležnike vstopnice. Gledališče je bilo polno. Seve je grmelo nad slovansko premočjo v parlamentu. Govorniki: Benussi, Hortis iu dru?i 60 močno napadali vlado, katera zatira (?) Italijane. To ima vlada od tega da je vedno božala in protežirala na kvar Slovanom italijansko nadutost. Zdaj, ko že more nekaj storiti za zanemarjene slov. dežele, sedaj vidijo ti povsod kršenje svojih predpravic. Proti lirvatski gimnaziji v Pazinu. Italijani ropotoja na vse mogoče načine in po vseh krajih. Le eden kraj molči in se ne gane, da si bi moral prvi nastopiti v kolu ugovarjajočih, ako je res italijanski -- Pazin. To dejstvo dokazuje več, kakor cele knjige dokazov. Protestni sbod proti gimnaziji v Pazinu so vendar v Trstu zmašili. Sklicali s z vabili vse, kar ima čas in sovraži Slovane. Največ je bilo mlečno-zobih dečakov. Ko so se vračali iz gledališča so olikani Italijani razsajali po mestnih ulicah ter posebno prisrčno demonstrirali pred italijanskim konzulatom. Bratovščina sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu, katera oskrbuje tržaške cerkve s slovenskim petjem, je imela občni zbor. Novi odbor so takole sestavili: Predsednik č. g. Anton Štem-berger; podpredsednik in tajnik; Franč. Rakuša; blagajnik: Luka Saražin ; odborniki : Jožef Macarol, Jožef Košir, Miha Hrovatin, Franč. Sila, Anton Vatovec in Jakob Purič. Kako židovski listi žastrupljajo ljudstvo. ,Piccolo della Sera" je v predbožični številki, govore o božiču in o rojstvu Kristovem, govoril o — legenda cristiana. Tako te vrste listi, včasih bolj odkrito, včasih bolj prikrito, delujejo na vničenje verskega duha.. In take liste požira tržaško ljudstvo, ki je po ogromni večini katoliško, vsaj po imenu. Železnica iz Trsta v Poreč dovoljena. Dolgotrajna želja isterskih Italijanov, da se jim napravi železnica iz Trsta v Poreč, se izpolnjuje. Državni poslanec isterski dr- Gambiui poroča, da se mu je posrečilo izposlovati to železnico od Thunove vlade. Mi ne dvomimo, da je slavna vlada storila to posebno zaradi kmetijskih ozirov, da bi Istrijo ložej spravila v svet svoje izvrstno vino in olje in svoje drage pridelke, a toliko manj dvomimo, da je s tem vstregla isterskim Italijanom. Zdi se, da slovanski prebivalci isterski niso postno zadovoljni s to vladno dovolitvijo, najprej za to ne, ker oni po pravici želijo, da !>i vlada ne raztresala toliko denarja med italijansko prebivalstvo, ker ima za se že poti po morju, in da bi vlada prihranila denar za poboljšanje gmotnega stanja notranjega. zanemarjenega dela isterske dežele. Isterski Slovani, potomci Lazarieev in drugih korenjakov, ki so-se mnogokrat v bran postavili proti benečanski pohlepnosti, težko gledajo slepoto vlade, ki ne vidi, da Italijani nameravajo vse poti spraviti v Trst kot svoje glavno središče, kjer ima zdaj in že dolgo časa sedež nekaka benečansko-tržaška sovlada, ki v Primorju vodi iredentistično gibanje, kateremu so slovanski isterski prebivalci močno na poti. To prebivalstvo je bilo do sedaj mrtva, zanemarjena masa A to ljudstvo vstaja in se zaveda. Hotela bi je iredenta udušiti sedaj ko ustaja. Kaj bi bilo, ko bi vlada sama pomagala tej gonji ? Zato, Avstrija : Habt Acht! Poslanec rimskega papeža v Petrogradu. Kakor poročajo italijanski časopisi. naznanil je ruski car Nikolaj II. rimskemu papežu Leonu XIII željo, naj bi se ustanovilo v Petrogradu za Rusijo mesto papeževega poslanca ali nuncija. Skoro vse druge države imajo že papeževega nuncija, le Rusija je delala izjemo. Ruska vlada je katoliško cerkev popolnoma prezirala. Skušala je si silo zatreti vsak katoliški pojav. Bil je že skrajni čas, da se krute razmere zboljšajo tudi za katoliško rusko cerkev. A-postolskega nuncija ni v Rusiji že od časa ;arja Pavla i, ki je vladal od 1796 do 1801 leta. Zadnji apostolski nuncij je bil grof Litta-Arese. Bog daj, da bi se ta vest vresničila, in da bi kmalu tudi v ruski stolici zaplapolala belo-rumena papežega zastava Pasti i.ski list ljubljanskega kneza in škofa naznanja, da presvitli ustanovi in zgradi v prihodnjih štirih letih duhovsko gimnazijo ter zavod za gojence, ki bi hoteli obiskovati to gimnazijo. Plemenito namero blagoslovi Bog I Dijaška kuhinja v Trstu. Zadnja 2 meseca so darovali za dijaško kuhinjo :vVč. g. kanonik Jan 10 gld., g. Fran Žitko 2 gld., g. Kristjan Dejak 30 gld., g. Ivan Slavec l gld., N. N. 30 ni. big. gospa Macak 2 gld., g. Luka Sera-žin 10 gld. big. g. Gregorič 50 gld., g. A. Zimolo 10 gld., g, S. 13. 3 Kr. S. B. 4 Kr., g. J. Falconetti 2 Kr., g. N. Pogorelc 4 Kr., g. Kuščer 1 Kr., g. Jakič 2 Kr. g. Fr. Polič 2 Kr., g. Farusič 2 Kr., g. R. Freier 2 Kr., g. J. Dolinar 2 Kr, g. Fr. Jelusič 2 Kr. — Presrčna hvala vsem dobrotnikom. „Zora“, glasilo slovenskega katoliškega dijaštva, je ravnokar s 5 številko zavrsila četrti letnik. Kakor o prejšnih, se moramo tudi o tej številki le pohvalno izraziti. Sosebno nam je ugajal spis „To in 0110“ Bogdana Kozaka, v katerem podaje kratko a zanimivo apologijo krščanstva in psihologijo brezverstva. Vsaka številka „Zore“ dokazuje, da je tudi katoliški dijak lahko naobražen, značajen mladenič, da katoliško prepričanje ne izključuje naobraženosti. Ponosni smo lahko na „Zoro“ in mladi naraščaj, ki se zbira okoli nje. Zato „Zoro“ prav toplo priporočamo. „Zora“ stane 1 gld. Upravnik: Bogumil Remec, Dunaj XVIII., Tliere-siengasse 38. Priporočamo ob tej priliki v podporo tudi slovensko katoliško aka-demično društvo „Danica“. Doneski se lahko pošiljajo upravništvu „Zore“, toda z izrečno opombo, da so za društvo »Danii-a". Četrti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje sledeče občine: Loški potok 50 gld. Črni vi h nad Idrijo 20 gld. Naklo pri Kranju 25 gld., Kostanjevica 50 gld., Dvor pri Žužemperku 20 gld., Košana 25 gld., Ajdovščina 20 gl., Bled 50 gld. in Velike Lašče 20 gld, „Naša straža.“ Daljni ustanovniki: Gg. Nikolaj Križaj, župnik v Premu, 50 K., Jurij Raman, župnik v Rakitni, 10 kron. Fr. Korošec, nadžupnik pri S. Križu, 10 K., Rajmund Vlašič, dekan v Prezidu, 10 K., Tomo PavšlaT veleposestnik v Krauju 100 K. Helena Pavšlar, njegova soproga, v Kranju 100 K. Redni člani: Gg. Ivan Stanonik, posestnik v Horjulu,, 2 K., Fran Bratušek, bogoslovec v Mariboru 1 K.. Josip Novak, kaplan v Metliki, 2 K.,, Gustav Koller, župnik v Babinempolju, 2 K., P. Troha, trgovec v Babinempolju, 1 K., Fianca Troha, njegova soproga, 1 K., Ignacij Čamernik. kamnosek v Ljubljani, 4 K., J Zorc, mokar v Ljubljani, 2 K., V. Pegan, jurist v Celju, 1 K., Martiu Knez, cerkovnik v Ljubljani, 1 K., neimenovan uradnik v Ljubljani 2 K., Jože Brešar, mestni kaplan v Školji Loki, 2 lv., Fort. Lužar, učitelj v Izlakah, 1 K., 1’eter Koprivec, kaplan v Radečah pri Zid. Mostu, 1 K., Fr. Areskvar, knjigovez v Ljubljani. I K. Darovi: Vesela družba v Jareuini po g. Fr. Sal. Goinilšeku 4 Iv. Društva: Posojilnica in hran. v Mengšu 10 K. Pristope in plačila za „Našo stražo* sprejema zač. tajnik m blagajnik dr. Janko Brejc v Ljubljani. Dolžina železnic v Evropi. Vse železnice skupaj so 1. januvarja 189S. bile dolge 263 145 kilometrov. Od teh imajo Nemčija 48.116 kilometrov, Fran-cozka 41342; Rusija 402G2; Anglija 34.445; Avstro-Ogerska 33 66S : Italija 15.643 ; Španska 12.916 ; Švedska 10.160; Belgija 5.904 ; Hollandska 3.129; Rumuuija 2.8&0 ; Danska 2.543 ; Portugal 2.358 ; Norvežka 1.938: Grška 952, Švica 3.646; Turčija 5,554; Srbija 570. Ostalih 110 kilometrov odpade na Malto in drugo manje otočje. Zahvala in priporočilo. Podpisani je zavaroval zvonove ta-kajšne cerkve pri zavarovalnici „Uni<> catholica". Ko je kmalu potem srednji zvon počil, je zavarovalnica brez ogovorov dala na svoje stroške počeni zvoit preliti in je vse druge postranske stroS-ke pošteno in toči o poravnala. Zato j<» podpisani vsem županstvom in cerkvenim oskrbništvom najtopleje priporoča. Srednje dne 27 decembra 1898. Val. Pipani vikanj ^oznanile. Podpisanec naznanja, de je pred kratkim z dobrim vspehom dovršil V. tečaj krojaških mojstrov na c. kr. obrtnem te-hnologičnem muzeju na Duniju, kar nui daje srčnost, da se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu za napravo nun mi v in za vsaki stan po pogodbi in zmernih cenah. — Naznanja tudi ob enem, da ima lastno zalogo različnega skukuenega angleška blagk! r § ee&Kt $rodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. pristnih bril rizlinga, modre frankinje in druge. m: l)iirgiindeca Sedcž društva je v Gorici, ulica Bar/ellini št. 20. KS' Sas A.nt. Koren, trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje zu zrcala in podobe. Teodor Slabanja srebrar v GORICI, ulica Morelli 12 uljudno priporoča velečastiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodij iz srebra in medenine, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki deni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah. Ilustrovani cenik franko in zastonj. Da si pa morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgoroj omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu poleni to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. u. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! 1r Cebelno-voščene sveče priporočam prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom, ter slavnemu občinstvu. Za pristnost jamčim z lOOO kr. Z veleštovanjem udani J. Kopač, V GORICI, Solkanska cesta štev. 9. i rme Le&N srebrar v Gorici ulice Municipio št. 8. Priporoča se prečastiti duhovščini cerkvenim predstojništvom in podpirateljem domače umetnosti v najnatančniše izdelovanje monštranc ciborjev, kelihov, tabernakelj" nov i. t. d. Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno popravo in pozlačenje. Staro bkigo popravi, pozlati in posrebri. Vse iz najboljše kovine v poljubnem slogu in po nizki ceni. g Ut t • mmu ffl mmm pekovski mojster na Komu v Gorici zvišuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi linj fin e j ega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno in na-tančuo po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za uje svojim rojakom v mestu in ua deželi najuljudneje. CENIK M od 30 » 20 „ 30 25 30 5 12 kr. navzgor; mmmmmmm Podpisana priporočata slavnemu bo-činstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno iroiajaliico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, u. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različua vina, gorušice (Senf) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin trgovca, v Seminiški ulici it. 1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadruga“. mmmmmmmm Papir pisemski in uraden 100 pol zavitki (koverti) raznovrstni 100 papir in zavitki za pisma v škatli peresa po 144 v škatli . . podobice svetniko\ s slov. napisom 100 tinta, steklenice................... molitveniki (mašne knjige) ... »iz tiskovme za duhovmje kakor v Iiil. tiskarni; spovedni listki tisoč črnili 1 gl. 50 kr., rudečih 2 gl., tiskovine za županstva na i/4 pole 100 kom. 25 kr., na celi poli, kakor pro- racum, zapisniki itd. pola 3 kr., trgovski računi tisoč 2 gl. o0 kr. do 5 gl. posestnice (vizitke) 100 — od 60 kr. navz-govor; album-i za slike in razglednice od 1 gl. JO kr. navzgor; n » spominska vpisovanja od 10 kr. navzgor* » „ glaske (note) 80 ki\ i. t. d. vse po najnižjih cenah. Za naročila priporoča se najuljudneje G LIKA R J*: S eS >v v h O* OG 'c? c •M M d a2 E. ŠUŠTERŠIČ dS C. F Stolni ulici št, 13 nasproti veliki cerkvi. Usojata si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo '0 vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovaren, volno in žimo za blazine itd. Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna. I i s o*. 93 U P«. « m 'e?* C 5- tn Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli). Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril 13. oktobra t. 1. mini, sl i. V Gosposki ulici Št. 14 (blizu lekarne Gironcolli). Priporoča se posebno novoporočencem za preskrbo vseh mobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjih cenah. Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali te donske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po naj-novejših zahtevah te stroke. — Nadejaj e se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem A.nton Breščak. Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli). Gosposka ulica št 14 (blizu lekarne Gironcoli). gg m t§rva slovenska trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC prej t». I> si r l> o G O lt 1 C A — pred nadškofijo št. 9. — GORICA 8 Priporočata po najnižili cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri* poznano najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljega koroškega acalon in terescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi priskrbi se nemudoma. > Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni! Vsako naročilo izvrši se nemudoma iu vestno 1 . i—fff ifiigggiprifi