' * uuiiKan izražajo svo-stva, doživljaje, dogodi-,e- spoznanja in izkušnje iv tovrstna ustvarjalnost 'a jzmed tistih splošnih pih človekovih lastnos-'z človeka šele izoblikuje 89a, polnokrvnega in ce-s9a človeka. M v Iskri imamo vrsto i KI Se nn/fltn cvrw'ona nrtlr- fo->a '-ii Prešeren in naša kultura /o «Pet ,e leto naokoli in spet is Pred nami S. februar, Pre-dan /n slovenski kul-m praznik. Je že pač tako, niti6 v S^vnern le ob praz-Z!'n Pomembnejših dana!? spominjamo tistega, 0 *ar nas dan ali praznik pa čeprav bi mo-on -,.turo v nekem smislu j I1", ceniti in tudi živeti vse 6,0 'n vse življenje. i**?ltura slehernega naroda sri ne!tem smislu njegova ,sa/ so v njej srečno ba?!*eni tako iezik kot podo-n zvok. /n liudie. ki to kul- Lojze Tarfila: »Ojstri vrh« (akril — platno) 'eiovn/n mestin v na-srnah, birojih, labora-n drugih ustanovah, iz 'e potrebe in čistega ter ne brez nadarje-ikvarjajo s kulturnim anjem, konkretno s sli-‘m in poezijo. Nekaj [ vztrajnih zagnancev, im tovrstno trdo delo jnost prinesla tudi smo našn hovemu delu, to je skupini in skupini v izpod Ratitovca o namenili posebno v tej številki in na ta "tali obeležiti, mor-1 in najnazorneje, tl nro-rnilz O oi med našimi šte-lavci našli čim več cev in podobnih za- S 0) >0) o> 00 O) Ct5 2 -Q CD 1 2 S 0) m š S D) b g m v O g >2 O _ Iskra Kibernetika___________________________ Kako se uresničujejo zahteve delavcev? Izvršni odbor sindikata v Tozd števci v Iskri Kibernetiki je 1. 2. 1989 pripravil in objavil poročilo o odgovorih na izražene zahteve z dne 17.1.1989 ter o stališčih stavkovnega odbora Števcev. Kolektiv Iskre Kibernetike je bil 31. januarja1 obveščen tudi o povišanju januarskih osebnih dohodkov. Stavkovni odbor v Tovarni števcev je pričakoval popolnejšo informacijo, zanimajo jih dejavniki, ki so vplivali na poslabšanje likvidnosti. DO je morala namreč najeti za 10 milijard dinarjev novih posojil. Odbor meni, da suhoparnost takih in podobnih informacij ne prispeva k razumevanju položaja ogroženih skupin delavcev. Zato predlaga, naj vodstvo informacijo dopolni in posreduje celotnemu kolektivu. Delavce zanima, kaj namerava storiti vodstvo DO za premagovanje teh težav. Še vedno ni novih metod za hitrejšo realizacijo razvojnih, tehnoloških in organizacijskih nalog. Med TOZD niso razčiščeni odnosi o materialnem poslovanju. Prisotno je razmetavanje denarja za ekonomsko neupravičene naložbe. Take in podobne slabosti v poslovanju in proizvodnji naj bi odpravili s spremembo organiziranosti. Delavci ugotavljajo, da se energija ne usmerja v sprejemanje takšnih poslovnih odločitev, ki so prinesle napredek v industrijsko naprednejšem svetu. Analiza organiziranosti DO Iskra Kibernetika po zakonu o podjetjih, ki jo je stavkovni odbor Števcev obravnaval na 8. seji, po mnenju odbora postavlja delavce v večji centralizem in v odvzem pravice do upravljanja in odločanja, kar je pokazal tudi prvi osnutek statuta »novega podjetja«. O vsebini omenjenih gradiv bomo poročali ob začetku javne obravnave predloga o spremembah organiziranosti Iskre Kibernetike. 31. januarja so se sestali tudi stavkovni odbori TOZD Števci, TOZD Mehanizmi in TOZD Razvojno-tehnološki center. Sprejeta stališča nameravajo posredovati sindikatom omenjenih TOZD, sindikalni konferenci in vodstvu delovne organizacije. 1. februarja je o položaju v Iskri Kibernetiki razpravljal tudi izvršni svet Skupščine občine Kranj. Alojz Boc SOZD Iskra Komisija za inovacijske nagrade Razpis internega anonimnega natečaja za idejno zasnovo listine »inovacijska nagrada Iskre« Predlog naj vsebuje likovne elemente, ki asocirajo na novatorstvo, ustvarjalnost, raziskovalno-razvojni dosežek, izum, izboljšavo, ipd.... Sodelujejo lahko vsi sodelavci in štipendisti Iskre. Tri najboljše kreacije bomo nagradili: 1. nagrada 800.000.— din 2. nagrada 400.000.— din 3. nagrada 200.000.— din Predloge označene s šifro pošljite v zaprti ovojnici; vanjo priložite zaprto ovojnico z oznako »AVTOR«; v njej poleg šifre napišite svoje ime, priimek in naslov. Zadnji dan za oddajo je 31.3. 89, velja datum poštnega žiga. Naš naslov je: ISKRA Commerce Dejavnost marketinških raziskav in komuniciranja Grafika, 61000 Ljubljana, Poljanska 31. Izid natečaja bomo objavili v glasilu Iskra 24. 4. 89. Avtorske pravice nagrajenih rešitev preidejo na SOZD Iskra. Ostalih elaboratov ne bomo vračali. Razpis nagrad Iskre za leto 1989 Na osnovi 16. člena in v skladu s členi 3., 5., 11., 17. in 18. Pravilnika o nagradah in priznanjih Iskre objavljamo razpis 1. za eno »Glavno nagrado Iskre«, ki se podeli delavcu Iskre za — dolgoletno ustvarjalno delo, ali — vrhunske dosežke trajnega pomena, ki so odločilno prispevali k uresničevanju družbeno-ekonomske vloge Iskre in k njenemu splošnemu ugledu v ožji in širši družbeni skupnosti 2. za pet »Nagrad Iskre« ki se podelijo posameznim delavcem Iskre, skupini delavcev Iskre in drugim fizičnim, oz. pravnim osebam za — izjemne dosežke na posameznih področjih pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnih dejavnosti in ;— pomembne dosežke na področju inovacij, trženja, gospodarjenja, razvoja organizacije, poslovodenja, produktivnosti dela, kvalitete, oblikovanja izgrajevanja odnosa do dela, izgrajevanja odnosov med Iskro in zunanjimi institucijami ter na drugih pomembnih področjih v SOZD Iskra. Kandidate za zagrade lahko predlagajo Komisija za nagrade in priznanja Iskre: — vsak delavec, — samoupravni organi, — družbenopolitične organizacije in — poslovodni organi Pisni predlog mora vsebovati: — ime in naslov predlagatelja, — priimek in ime, poklic kandidata(ov) ter dela in naloge, ki jih opravlja, oz. firmo, ali ime domače, oz. tuje organizacije: — predlog za vrsto nagrade (iz tč. 1 ali 2), — vrsto, področje, obseg in uspeh dolgoletnega ustvarjalnega dela, ali vrhunskih dosežkov trajnega pomena (iz tč. 1), — vrsto, področje, obseg in uspeh izjemnih, ali pomembnih dosežkov na posameznih področjih (iz tč. 2), — obširno obrazložitev in utemeljitev s podrobnimi dokazili in — družbenopolitično oceno kandidata(ov), če gre za domačo finančno osebo(e). Podpisan predlog je treba dostaviti najpozneje do 30. aprila na naslov: SOZD Iskra, DSSS — Tajništvo samoupravnih organov, Ljubljana, T rg revolucije 3/12. Komisija za nagrade in priznanja Iskre po postopku, določenem v pravilniku, oblikuje predlog o podelitvi nagrad, ki ga posreduje v dokončno odločitev delavskemu svetu SOZD Iskra, najpozneje do 1. junija. Nagrade slavnostno podeli predsednik DS SOZD Iskra na proslavi dneva Iskre — dneva borca. [ Iskra SOZD, Iskra Commerce__________ Znani so dokončni podatki o lanskem izvozu BOLJŠI UVOZNIKI KOT IZVOZNIKI Iskra Commerce ima že dokončne podatke o inskem Iskrinem izvozu: celotni izvoz je znašal 309,5 milijona dolarjev. Uvozna številka še ni dokončna, je pa ocena, da smo lani uvozili nekaj čez 180 milijonov dolarjev blizu realne vsote. Iskra že vrsto let ni izpolnila izvoznega letnega plana in tako je bilo tudi lani: od načrtovanih dobrih 333 milijonov dolarjev nam jih je uspelo realizirati le nekaj manj kot 320 milijonov, točneje 309,481.000. Plan nam je torej uspelo uresničiti 93-odstotno, je .pa lanski izvoz večji od predlanskega za Na razviti zahod je Iskra izvozila za nekaj čez 165 milijonov dolarjev, kar ie za dobrih 5 milijonov več od načrtovane številke, izvoznih planov pa nismo uresničili v trženju z deželami v razvoju in SEV: v prve smo izvozili za nekaj manj kot 50 milijonov dolarjev, to je 78% plana, v SEV pa 94,5 milijona dolarjev, kar je 87% plana. Se nekaj podatkov o našem izvozu po posameznih državah: naš največji kupec je bila lani Sovjetska zveza z dobrimi 60. milijoni dolarjev, za skoraj 50 milijonov dolarjev smo izvozili v ZR Nemčijo, na tretjem mestu med našimi kupci je Italija z nekaj manj kot 30. milijoni dolarjev, v Francijo smo izvozili približno polovico manj, po približno toliko pa tudi v Veliko Britanijo, Turčijo in Poljsko. Naj večji Iskrini izvoznik v letu 1988 je bila Telematika z 42,5 milijona dolarjev, od tega je bilo za 22,5 milijona konvertibilnega in 19,5 klirinškega Izvoza, na drugem mestu je Kibernetika z 41 milijoni dolarjev (34 in 7) in je tako tudi največji Iskrin izvoznik na konvertibilno tržišče, sledi ji Avtomatika z 38,6 milijoni dolarjev (13,8 in 24,7), le nekaj manj je izvozila DO Elementi, in sicer za 33,4 milijona dolarjev, od tega na konvertibilno tržišče za 24,2 milijona dolarjev in na kliring za dobrih 9 milijona dolarjev. Avtoelektrika je izvozila skupno za 27,6 milijona dolarjev, delovni organizaciji Elektromotorji in Rotomatika sta vsaka izvozila po približno 23 milijona dolarjev, nad 10 milijonov dolarjev pa so izvozile še CEO, ERO in Delta. Izvoznega načrta lani ni uspelo uresničiti Videomatiki, Elektrozvezam, Mikroelektroniki, Kondenzatorjem, Telematiki, Elektrooptiki, Merilni elektroniki in Rotoma-tiki. Najbolj je plan presegla Delta, in to za skoraj trikrat. Za izvoznim načrtoma smo torej zaostali za približno 24 milijonov dolarjev, kar vsekakor ni majhna vsota, nekaj pa je zanimivo in hkrati spodbudno: zastavljeno izvozno nalogo smo lani presegli v trženju z deželami razvitega zahoda, torej z najzahtevnejšimi kupci. Res pa je tudi to, da tja prodajamo predvsem elemente in podsklope, medtem ko nam izvoz zahtevnejših naprav in sistemov uspeva le v DVR in SEV. Kot že rečeno, je lanskoletna Iskrina uvozna številka 180 milijonov dolarjev šele ocena, gotovo pa se ne bo dosti ali pa prav nič razlikovala od dokončne. Vsekakor je teh 180 milijonov rekordni letni Iskrin uvoz v vsej njeni zgodovini. Odločilno vlogo pri tem so imele kooperacije, saj je bilo prav na njihov račun v začetku minulega leta kar tričetrt uvoza, to razmerje pa se je čez leto nekoliko znižalo, predvem zaradi delovanja deviznega tržišča ter spremenjenih pogojev za plačevanje v tujino v drugi polovici leta. O pomembnosti tega kooperacijskega kanala za Iskrin uvoz, je dovolj zgovoren podatek, da smo lani kupili v tujini po tej poti več kot 60% repromaterialov. Lado Drobež Q___Iskra Kibernetika, Iskra Commerce______ Iskrina licenca za števce v Argentini »S prodajo licence za proizvodnjo števcev za merjfenje električne energije argentinski firmi Compania Elektronica Sudamerica (C.E.S.) se nadaljuje uspešen prodor Iskre Kibernetike s prodajo licenc na zunanja tržišča. Posebej moram izpostaviti, da gre za projekt plodnega sodelovanja in povezovanja znanj Iskre Commerce v delovnih okoljih Kibernetike.« To je med drugim zapisal v inter-.ne|m glasilu Kibernetike glavni direktor te delovne organizacije Peter Kobal, za predstavitev tega tekrinega dosežka v Latinski Ame-r|ki v našem osrednjem glasilu pa smo zaprosili pomočnika direktorja fržnega področja dežel v razvoju v tekri Commerce Jožeta Štajerja. podobno kot direktor Kobal je tudi on izredno ugodno ocenil sodelo-vanje med Kibernetiko in Commer-corn v tem projektu, kar navsezadn-te dokazuje tudi izredno kratko obdobje, v katerem se je argentinski partner odločil za nakup Iskrine "čenče: prvi stiki med Iskro in Companio Elektronica Sudameri-oa segajo v zadnje dni leta 1987, tebruarja lani so se začeli neposredni pogovori, že oktobra je bila nato podpisana licenčna pogodba, ^n sicer v Buenos Airesu, zadnje oni lanskega leta pa so pri nas Podpisali še pogodbo o dobavah opreme in sestavnih delov. T- Bi nam na kratko predstavili celoten projekt? »vrednost tega posla bo v nas- lednjih desetih letih približno 10 milijonov dolarjev, pri čemer je Kibernetika že dobila, in sicer takoj po podpisu pogodbe, naročilo za milijon dolarjev.« — Compania Elektronica Sudamerica je precej impozantno ime, kakšna je to firma? »Gre za skupno 8 tovarn, od katerih je večina v širši okolici Buenos Airesa. Tam bodo izdelovali tudi sestavne dele za števce električne energije, same števce — v njih bo tudi nekaj Iskrinih delov — pa bodo sestavljali v tovarni v San Luisu, nekaj stokilometrov zahodno od Buenos Airesa.« — Bi lahko podpis omenjenih pogodb označili za začetek bolj dolgoročnega sodelovanja z argentinskimi partnerji, saj je znano, da smo tja doslej tržili le elemente in nekaj telefonov? »Nedvomno se začenja s tem projektom novo industrijsko sodelovanje, pri katerem morda ni izključeno celo naše sovlaganje. To je pravzaprav že naša druga tovrstna aktivnost, če upoštevamo mešano podjetje Iskraemec v Ekvadorju. Naše števce montirajo tudi že v Kolumbiji, dogovarjamo pa se še o montaži števcev v Venezueli. Namen vseh teh akcij je dolgoročno povezovanje z lokalnimi partnerji, s tem pa tudi naša trajnejša prisotnost na tem tržišču.« — Omenili ste, da proizvaja argentinski partner tudi opremo za energetiko; se zato lahko nadejamo sodelovanja tudi na drugih proizvodnih področjih in ne samo števcih? »Vsekakor, zlasti pa sta za njih zanimiva programa Kibernetike in Avtomatike.« — Poskusi za vidnejši Iskrin prodor na tržišče te latinskoameriške države segajo kakšnih pet, šest let nazaj. Pred dvema letoma, o čemer smo tudi pisali, smo formirali celo konzorcij za sodelovanje v projektu za posodobitev argentinskih železnic. Iskra je bila nosilec konzorcija, v njem pa so bili že Minel, Rade Končar in Rudnap. Kaj je zdaj s tem projektom? Jože Štajer »V ta projekt smo vložili ogromne napore: organizirali obiske strokovnjakov, organizirali celo simpozij, homologirali vso jugoslovansko opremo, ki bi prišla v poštev v tem projektu — od lokomotiv do skoraj zadnjega instrumenta — vendar celotna akcija ni imela nobenega efekta, ker argentinske železnice enostavno nimajo denarja. S tem je vsa stvar zamrla, zamrlo pa je tudi delo konzorcija. Lado Drobež Iskra Baterije Zmaj Reorganizacija ni cilj, ampak sredstvo za dosego cilja — cilj je moderno gospodarjenje Baterije Zmaj so ena izmed prvih Iskrinih delovnih organizacij, ki so že izpeljali reorganizacijo. Od 1. januarja poslujejo kot enovita delovna organizacija. Hkrati so tudi prvi, ki bodo že po novem Zakonu o podjetjih (57. določba) imenovali novega individualnega poslovodnega organa, ki bo predlagatelj delavcev s posebnimi pooblastili. Torej skušajo že uveljavici princip mandatarstva. V sedanjem družbeno-gospodar-skem trenutku, ko gre takorekoč za biti ali ne biti, so Baterije Zmaj pristopile k razreševanju problema organiziranosti izključno s stališča poslovne in tehnološke optimalnosti. Pri tem so skušali obdržati skupaj zdravo jedro podjetja, ki naj bi s pomočjo izkoriščanja sinergičnih učinkov obstoječih tehnologij in programov, opreme in znanja, v bodoče dosegalo boljše poslovne rezultate. Tem rešitvam prilagajajo tudi samoupravno organiziranost. razdelitvi delovne organizacije na tri samostojne subjekte vodenja in upravljanja, izstopale nekatere pomanjkljivosti, ki so tovarno z vidika podjetništva postavljale v podrejen položaj na svetovnem trgu. Te so: prevelika razdrobljenost moči in odgovornosti, visoki stroški poslovanja pa odtujenost od osnovnih smotrov obstoja podjetja, omejena sposobnost za prilagajanje tržnim zahtevam, nemobil-nost kadrov in izvajanje kadrovske politike itd. Pomanjkljivosti prejšnje organiziranosti vJ^aJ.u zelll° Zmaj je bil organiziran v dve te- d°SeCI Z nOVO meljni organizaciji in delovno skupnost, ki so bile že v začetku, zaradi organiziranos tjo Osnovni cilj, ki ga v Baterijah Zmaj želijo doseči z reorganizacijo, je preusmeritev tovarne v tržno naravnano podjetje v dveh tovarnah, usposobljenih za stroškovno optimalno proizvodnjo ob vzporednem dograjevanju glavnih področij učinkovitosti integriranega podjetja. Cilje, med katerimi so tudi učinkovitejše prilagajanje različnim poslovno-planskim strategijam in načinom vodenja, optimalnejše izkoriščanje omejenih finančnih, proizvodnih in kadrovskih resursov pa povečana individualna in skupinska odgovornost in izboljšanje vodenja vseh poslovnih procesov in posodobitev in poenotenje sistema odločanja in koordiniranja, bodo v Zmaju skušali doseči na različne načine. Eden izmed glavnih bo vsekakor uvajanje računalniške obdelave na področju financ pa na področju Tudi samoupravna reorganizacija Vzporedno s preoblikovanjem poslovne or- avtonomnosti. Za takšno organizacijo so se gamziranosti Baterij Zmaj je potekala tudi sa- odločili delavci na zadnjem občnem zboru sin-moupravna reorganizacija. Vsi samoupravni or- dikata sredi januarja, predvsem zaradi prostor-gam m družbenopolitične organizacije so konsti- ske oddaljenosti in specifičnosti problematike v tuiram tipično za enovito delovno organizacijo, z Specialnih baterijah v Šentvidu pri Stični Vsa eno samo razhkrv mnrlikata Ta ia i.:-ž---“ . . .... eno samo razliko: sindikata. Taje sicer organiziran kot enovita DPO, s tem, da ima osnovna organizacija bjvše temeljne organizacije Specialnih baterij Šentvid pri Stični določeno mero prašanja, ki pa se nanašajo na celoten sindikat delovne organizacije (spremljanje sistema nagrajevanja, življenjski standard) pa bodo.reševa-li skupno. neustreznih, premajhnih proizvodnih, finančnih in kadrovskih resursov, preveč razdrobljene, da bi bile produkcijski procesi optimalno obvladljivi. Ukvarjanje vsakega subjekta z lastno organiziranostjo so skrb za op-timiranje organiziranosti samo razvrednotili, problemi pa so se kopičili. Krčenje proizvodnih programov, smotrnejše zaposlovanje, silovite potrebe po modernizaciji programov, ki naj bi tvorili prestrukturiranje, tehnološka in poslovna prepletenost procesov, posledice velikih izgub ter zaostrene gospodarske in družbene razmere, so prav prisilile tovarno v iskanje boljših organizacijskih rešitev. Poleg tega pa je v tehnološko izredno prepleteni delovni organizaciji, ki lahko učinke na trgu-dosega samo s celovitim pristopom pri izkoriščanju svojih virov in potencialov, je delitev delovne organizacije na dve temeljni organizaciji in delovno skupnost s tako koncentrirano močjo odločanja na produktno funkcijo, v preteklih letih povzročilo organizacijsko in tehnološko razgradnjo produktno podjetniške funkcije (kljub nekaterim zavidljivim tehnološkim rešitvam). S tem pa tudi izgubo sposobnosti in volje za celovit pregled na reševanje programov v delovni organizaciji analize in beleženja ter kontrole stroškov, hkrati pa tudi z uvajanjem računalniškega vodenja'v proizvodnem procesu. V Baterijah Zmaj se tudi zavedajo, da bo moralo biti, glede na vse načrte, kadrovanje v naslednjih letih izrazito selektivno in ekonomsko opravičljivo. Referendum uspel Konec lanskega leta so v tem 430 članskem kolektivu uspešno izpeljali referendum za enovito delovno organizacijo. Tako od prvega januarja v tem_ bodočem podjetju najdemo področje za realizacijo izdelkov in dodatne vrednosti in programskopro-duktivne enote (Tovarna baterij Ljubljana in Tovarna baterij Šentvid), ki se lahko širijo in imajo jasno definirane programe. Ob tem pa so tudi mak-roorganizacijske enote (razvojno-teh-nično področje, komercialno, finančno področje...), ki so vezane na dodatne vrednosti. V takem sistemu organiziranosti naj bi nastopali v okviru stalnih ali občasnih projektov določeni programi in plani kot nosilci optimalne razporeditve nalog. To zahteva zelo učinkovito organizacijo poslovanja, ki se mora prilagajati ali zoperstavljati motnjam in zunanjim relevantnim dejavnikom. Pri tem je potrebno poudariti, da je osnovna zakonitost tega sistema organiziranosti obvezno usklajevanje in povezovanje vseh delavcev pri izvajanju določenih strokovnih opravil, tj.: da se v matični organizacijski enoti srečujejo specialisti za sorodne strokovne naloge ter med seboj usklajujejo strokovna mnenja in se strokovno dopolnjujejo in drugič, da se v organizacijski enoti ali delovni skupini, ki je odgovorna za uresničitev določenega programa in plana, sestanejo razni strokovnjaki za uporabljali delovni organizaciji: J r " izrazov ki so sev petnafstihlem globoko zasidrali v,' nS^v^danS^^t^^z!^ ne bodo Po temeljiti analizi, ki so jo v Zmaju vecrekli, da so delovna organizacija z dvema temeljnima organizacijama, pač pa enovita ali boliše cedili zadnje mesece lanskega leta podjetje. Na sliki stroj za pakiranje baterij v blister embalažo v Baterijah katereaa velika hitrost »Msrtitassrs «*>«*» <•—<■«** *• m «**». določeno reševanje nalog ali programov ter v teamski povezavi izvajalo sprejete obveznosti. Taka oblika organiziranosti preprečuje zapiranje organizacijskih enot, kar je bilo velikokrat vzrok za neučinkovitost pro-izvodno-poslovnih procesov v preteklosti. Uveljavljanje principa mandatarstva .. Enovita delovna organizacija Bate-r|je Zmaj je v celoti poslovno pa tudi samoupravno konstituirana, saj je slednja potekala sočasno z reorganizacijo poslovne organiziranosti. Po besedah direktorja splošno-kadrov-skega področja Andreja Kajdiža, so ze izvršili vpis v sodni register in trenutno čakajo na sklep. Sedaj poteka tudi razpis za individualnega poslovodnega organa. Ko bo ta imenovan, bodo uveljavili 57. določbo Zakona o Podjetjih — o mandatarstvu, kjer bo glavni direktor predlagatelj delavcev s posebnimi pooblastili. Večjih problemov v samem proce-su reorganizacije v Baterijah Zmaj ni bilo, razen nekaj manjših težav v bivši temeljni organizaciji Špecialnih bate-nj v Šentvidu pri Stični, kjer so izražali bojazen za njen nadaljnji razvoj, kar Pa so s skupnimi močmi uspešno rešili. Ta 133-članski kolektiv ima namreč izrazito akumulativen pro- pridobivanja prihodka na svetovnem sov. Pri tem pa se moramo vsi skupaj gram, ki je tudi zelo perspektiven. trgu in tehnološkem razvoju te pano- v Iskri dobro zavedati kar smo zapisa- Torej Baterije Zmaj z letošnjim le- ge, slediti tudi uspešnim organizacij- li že v naslovu, da namreč orgamzaci- tom poslujejo kot enovita delovna or- skim vzorcem v razvitem svetu in, da ja ni cilj, pač pa samo sredstvo za do- ganizacija — podjetje, ki jo je in jo še na področju organiziranosti ni več seganje cilja ta pa je dobro usmerja spoznanje, da mora ob nuji možno sklepati usodnih kompromi- gospodarjenje. v. Ž. Na številnih sestankih, od sindikalnih organizacij, do zborov delavcev so potekale razprave o novi oroaniziranosti ZMAJA v letu 1989, za katero so se delavci opredelili na referendumu 23. decembra. Na sliki je zborovanje delavcev TOZD Baterije v sredo 14. decembra v obratu družbene prehrane (sliko smo si sposodili iz internega glasila »Glas Zmaja«). Predstavljamo vam Milana Mandiča Tehnika gre skupaj tudi z umetnostjo Nihče si ne bi predstavljal, da se za običajno podobo diplomiranega inženirja strojništva in direktorja razvojno-razisko-valnega področja v Zmaju, skriva takšen svet fantazije, ustvarjalnosti in neponovljivosti, ki presega še tako ozke matematične formule. Tržičana Milana Mandiča, iz katerega že po prvih besedah veje neka prožnost, neodvisnost, radovednost, predvsem pa izredno opazna odprtot duha, je že od rane mladosti zanimalo ogromno stvari. Predvsem pa umetnost. Najprej je to izražal z veseljem do glasbe, saj je igral trobento, klavirsko harmoniko in se kot študent preživljal s svojim ansamblom. Res se je sicer Posvetil študiju strojništva, toda, kot sam Pravi, ni bil nikoli tipičen strojnik«, saj je ves Prosti čas dokaj vztrajno namenjal drugim področjem, predvsem medicini, gradbeništvu in arhitekturi. To vsestranskost, ki je nedvomno pogojena z ogromno energijo pa je nenehno spremljala želja po kiparjenju. Toda, ker so ga v vseh teh letih ob strojništvu okupirali tudi različni gradbeniški projekti (tudi sedaj pripravlja velikanski gradbeniški projekt), inovacije, patenti, saj ie po naravi izredno iznajdljiv, vztrajen in movativen, je željo po plastiki potiskal v drugi plan. Pred tremi leti pa je izbruhnila na dan in od takrat do danes »se je rodilo« že enajst skulptur. Izbral je les, ki njegovim razgibano abstraktnim in estetsko dovrše- nim malim plastikam daje prijeten in topel ton. Ker ima Milan Mandič bujno fantazijo, natančno predstavo in izreden občutek vživljanja, velikokrat dobi preblisk — vizijo za svojo bodočo stvaritev, včasih pa ga kos lesa tako motivira, da takoj nanj naredi neke vrste projekcijo. V svoji umetniški smeri ni nikoli iskal vzornika, ker pa ima prirojen občutek za dizajn, predvsem pa za estetiko, je svojemu samorastništvu prepustil spontano in prosto pot. Tako so nastale plastike z motiv/ materinstva, starosti, pa dvojčka in obeliski, čeprav opozarja, da opazovalcu prepušča svojstvene predstave ob gledanju malih čisto abstraktnih figur. V kratkem jih bo predstavil tudi širšemu občinstvu, saj trenutno pripravlja svojo prvo razstavo. Pa izdajmo še eno skrivnost: ker je les velikokrat zelo zahteven za fino obdelavo, bo v bodočnosti verjetno prešel na kovino, saj imajo varjene konstrukcije veliko več izraznih možnosti. Milana Mandiča kot umetnika, strojnika in človeka ne moremo jemati vsakega zase. Tako kot rad pobegne v svoj svet domišljije, ki ga umirja in izpolnjuje, ima rad tudi svoje delo v Iskri, kjer lahko sprosti svojo ustvarjalnost, inovacijsko usmerjenost in neustavljiv pohlep po znanju. Po naravi pa je Milan Mandič skromen, družaben in nekako optimističen človek, odlikujejo ga izredno široki interesi, predvsem pa vztraj- Diplomnirani strojnik in direktor razvojno-raziskovalnega področja v Zmaju Milan Mandič. nost, delavnost in trda samodisciplina, ali kot pravi sam: »Do sebe sem zelo špartan-sko usmerjen, do drugih pa popustljiv. V medčloveških odnosih sem izredno črno-bel glede resnice in pravice. Toda v današ-jih časih je to verjetno prej hiba, kot pa prednost. In tako jo tudi jemljem...« Vesna Žunič št. 5., 6. februarja 1989 5., 6. februarja 1989 5. stran 4. stran ------—Iskra Elementi_ ______________________ Razvojna gibanja izključno po pc babah trga preUrrnS tovarne.*8' Pre9'ed poslovania sm0 P^prašali Alb=rta Ermana d1rek?o$ ma pa se s lemeljnimi najeli jamo5«?želŠ kuroa Imemm /nS^ma™56 razlL0'"e od- razvoj atomizacije prahov, s zakona o podjetjih: tržni'pristop, SmerdeLn k^nnmini h* danam.arkef.'ns^ čimer bi nadomestili uvoz suro kontrola stroškov predvsem pa ra S™ i ® Povprasevaniu na vin, saj jih trenutno še 40°/ kontrola stroškov pred vsem pa ^mer^sign, kar pomeni, da ana/izah, povpraševal na vin s^ HSno čim večja racionalnost v organi- o/odd/JfA ^ a,/ uvažajoJNa temTelu se pove- zS^SSt1;!: fcSsEEE ^ f^art***** ^r'tveVSajsmo izvo.zl60%te prihodka rif|pTJnl htr^H? --A_ z_uyM5Uor\U lCU\UliyiU, zaprosili pa smo za sredstva Ma- meritve saj smo izvozili 60% te »ka .Predvsem so odraz naših last- ‘ič^vega sklada; KV?dI'Jein'ZtrŽili1’077miod°- hodnje zvišali vsS na11do"2% q'h lzl^ušenJ na tujih tržiščih. v tretjo vrsto temeljnega razvo- nofivoST^0^^' ........................... ' E^m-^rfnihmateria- rczijcpv. uctuaiidmeravamole vred- 1 oH,cm,JdMje rrenaov v svetu m ja sodi skupina amorfnih materia- KPPmHnnrfa \5 d0 3 mi° d°- Naslednja določnica naše raz- ucmS3 v PovPraševanJa nas lov. Hitrost in intenzivnost dela na fžnn nmH^n Za uspešn0 vojne dejavnosti je opredelitev nf mfvJ ■ k nen®hf',1 razvoini di- tej nalogi pa bo odvisna od razpo- nem razvn m vhneneh- da iščemo znanje na njegovih vi- vn^np in^30?3^,3^ proiz" lož|jivih sredstev, ki nam tudi po- trezn °JU> investicijah m us- rih, torej na inštitutih in univerzah Doniač *! abora,°nJsk6 opreme, gojujejo morebitno sodelovanje z nem razvoju, investicijah in us- Mhlre^nBiMnSKah n°dne in laboratorijske opreme '7' ~ fejSSSaSf znmTja" y l I IVM ^UIU IV OUUeiUVČU IJV £ dresdensko fakulteto, s katero že w , diirio na dopolnitvi tega znanja aaj jugoslovanski kupci rkzvojno navezujemo prve slike jK ffS?VSS£fS85 v ***, * sisrassssito ssrsss^« celoti rezultat lastnana ra^vnio w ukvarjamo z meritvami sai \/Qak Milu m i on uci itJMMuiugiji in so v lauviaiuMjin pd se iiajveu celoti rezultat lastnega razvoja v ukvarjamo z meritvami, saj vsak tovarni. magnet potrebuje svojo pripravo in svoj sistem meritev. Na tej os- m oywj oioivill 11 Id UtJV. IMd lej Ub- V proizvodni program smo le- nov' oblikujemo tudi standarde tos vključili skupino magnetov iz za magnete, ki jih v Jugoslaviji še samarii-kobalta. ki smo Tih razvili ni- Naša bodoča razvojna vlaaan- tos vKljučili skupino magnetov iz za magnete, ki jm v Jugoslaviji se samarij-kobalta, ki smo jih razvili P1- Naša bodoča razvojna vlagan-skupaj s strokovnjaki IJS, redno Ja- kot tudi posodabljanja proiz-proizvodnjo le-teh pa nam orno- v°dnje, bodo v največji meri od-goča nova oprema. visna od finančnih sredstev. Veliko pozornost, posvečamo opremo "ki ll"nedvom^oŽi-trem temeljnim skupinam razvoja vala na izboljšanje pogojev del m sicer so to. magneti iz litine in kvalitete? P97 neodij-zelezo-bor; na tem segmentu Judi sodelujemo z inštitu- Že lani nam je nabavljena tom Jožef Stefan, proizvodnja pa oprema omogočila preskok v nov naj bi stekla ze naslednje leto; kakovosten razred, saj smo sko- raj vse tehnološke procese pod-Pr|i z računalniškim vodenjem. Preizkušamo pa tudi že prvo robotizirano celico za program ABS, vse to pa nam bistveno zmanjšuje izmet in reklamacije. Moram pa dodati, da uvožena oprema (vrednost 2,5 mio dolarjev), povzroča našim inženirjem nemalo preglavic pri zagonu, saj so tehnološke rešitve v tujini strogo varovana skrivnost, zato smo jih prisiljeni iskati sami. Obsežnost in prepletenost razvojnih procesov gotovo zahteva ustrezen način organiziranosti. Kako poteka usklajevanje razvojnih nalog, saj gre očitno za timski način dela? Za odgovor smo zaprosili Alojza Severja, ki je nosilec usklajevanja vsega razvoja v tovarni. V letošnjem letu smo predvide-1 35 razvojno-raziskovalnih na-!°g. zajemajo pa področja razvo-la materialov, tehnologije in avtomatizacije proizvodnih procesov. Vsak od naših dvanajstih mženirjev, med njimi imamo tudi magistre in doktorja znanosti, je zadolžen kot nosilec ene ali več nalog. Pridobili smo tudi obširen krog zunanjih sodelavcev, znanja pač iščemo kjerkoli ga je moč dobiti. Nesmiselno in neracional- no bi bilo namreč na lastno pest razvijati nekaj, kar so drugod že razvili ali imajo za to boljše pogo-je. Praviloma imajo razvijalci pri vodenju nalog polno svobodo in seveda tudi odgovornost. Sami si 'zberejo sodelavce in imajo možnosti nabave tuje literature, izpopolnjevanja v tujini in obiska sejmov. Vsak mesec na sestanku Pregledamo potek nalog, razpravljamo o problemih in skupaj potrjujemo pomembne odločijve. . V začetku ste omenili skoraj 'Zključno izvozno usmeritev vaše tovarne. Nam lahko poveste neka[ podrobnosti vaše tržne uspešnosti? Naše tržne aktivnosti usmerjamo na čim širši krog kupcev v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji, Švici... Z nekaterimi smo že vzpostavili dolgoročnejši tip sodelovanja ali celo kooperacije. V preteklem letu smo začeli dobavljati posebne magnete za Boschev ABS zavorni sistem, ker ni bilo nobene reklamacije, so letos naročila povečali štirikratno in hkrati podpisali pogodbo za sovlaganje v namensko opremo za povečanje kapacitet. V Siemensu smo uspeli pridobiti naročila za magnetne podkve za električne števce. Dolgoročnejše sodelovanje začenjamo razvijati s švicarsko firmo Portescap in Magnet Fabrik Bonn. Z dosedanjimi nastopi na zahodnem trgu smo se tako do neke mere že potrdili s kvaliteto in imenom, vendar se nam doseženo lahko tudi podre, če ne bomo zmogli odgovarjati na rastoča povpraševanja z ustreznimi količinami, kar se nam tu in tam že dogaja. Zato bomo na vse načine poskušali povečati obstoječe zmogljivosti, se pravi z večjo izkoriščenostjo pa tudi nabavo nove računalniško podprte opreme. Pravkar pripravljamo novi investicijski projekt za posodobitev opreme in uvajanje novih kvalitet ALNICO magnetov v proizvodnjo, kar nam bo omogočilo še agresivnejši nastop na tržišču magnetov pri najzahtevnejših kupcih. Na kratko, smoter našega dela vidimo v stalnem dvigovanju tehnološke ravni in s tem doseganje cen, ki ne pokrivajo le vrednosti živega dela in surovin. Irena Stok višjo ra1’ ra^na,n,®^° vodenimi pečmi za sintranje zagotavljajo ^^6. februarja 1989:> .Iskra Kibernetika____________________________ »Kulturno« o kulturi Če vedel bi, ne skladal not bi v melodijo, ne packal beline lista s prozo, poezijo. Pomočil čopič v kapnico, če vedel bi, da so samo zidovi. Irena Pija Bevk Kaj ni kultura del človeka? Mar z obiski literarnih, gledaliških, lutkovnih predstav, melodičnih zvokov glasbe klasikov in modernistov, razstav v galerijah, ne širimo svojega duha in vsaj za trenutek utečemo puščobi dneva, skrbem? Ni več daleč 8. februar, kulturni praznik Slovencev, priprave kulturnih sekcij nanj pa so podobne mrzličnim novoletnim nakupom ter 1. novembru, ko mnogi (vsaj) enkrat v letu obiščejo in uredijo grobove pokojnih. Starejša in srednja generacija, katerim je obiskovanje zgradb kulturnega življenja v krvi, si s tem ne delata preglavic. Pa ne zaradi izvirnosti kulturnih dogodkov, temveč zaradi misli, da je naš vsakdan treba zapolniti tudi s tem. Mnoge police po domovih se šibijo pod težo knjig, na katerih pa se nabira prah. Kljub temu je lepo imeti lastno knjižnico pa čeprav se roka poredko ali morda sploh nikoli ne dotakne knjig. Mladi se spomnimo na gledališče, galerijo, umetnost, kadar nam posedanje po lokalih in diskotekah preseda in je tu nekaj alternative. So svetle izjeme. Nekaj se pri mladih premika, vendar je to premikanje valovčkov na jezeru ob pihanju vetra. V Iskri Kibernetiki deluje nekaj sekcij, ki želijo popestriti osemurni delavnik zaposlenih v DO. Odzivi na njihove programe so različni. Za obveščanje o dogodkih na kulturnem področju je poskrbljeno, če pa so — ušesa gluha in takšna so bila pri mladih ob ustanovitvi igralske skupine, potem... Irena Pija Bevk V proizvodnji magnetov. 7. stran Iskra Kondenzatorji Zbrala Vesna Žunič Kultura se predstavi... Semiška Iskra je s pokroviteljstvom razstave — Likovnega srečanja Semič ’88 med drugim dokazala svoja prizadevanja po dvigu kulturne ravni svojih delavcev, obenem pa potrdila, da današnji čas z strojem ali risalno desko ne potrebuje človeka — robota, ampak vsestransko razgledanega, razmišljujočega delavca, s čimvišjo kulturno zavestjo. Lahko priznamo, da take vrste kulturnega užitka delavcem le malokrat omogočimo in približamo. Te besede so bile izrečene v uvodnem govoru ob otvoritvi razstave umetnin, ki so nastale na likovnem srečanju Semič '88, katere pokrovitelj so bili semiški Kondenzatorji. Takrat — pozno lansko jesen, so na srečanju poudarili, da nas težave v gospodarstvu vse bolj pritiskajo in obremenjujejo, tako da vse bolj razmišljamo o svojem materialnem položaju in socialnem standardu. Tisti, že v nebo vpijoči aksiomi, da brez široko razgledanega delavca — občana, ne moremo graditi boljšega in perspektivnejšega življenja nas in prihodnjih generacij, že počasi tonejo v pozabo. Že oni zgodovinsko »priznani« nauki, ki govorijo o medsebojni povezavi in vplivu materialne baze in njene nadstavbe, nas postavljajo v položaj, ko ob današnji krizi gospodarskih in družbenih razmer, že nekako pasivno gledamo tudi na krizo kulturnega ustvarjanja. Zato so takšni umetnostni utrinki, kot je bila nedavna likovna razstava, v našem, ne preveč rožnatem vsakdanjiku, še kako dobrodošli. Tudi v sami semiški tovarni, kjer je bilo še pred kratkim, po besedah referentke za kulturo pri sindikalni konferenci Marjane Malnarič, kulturno življenje dokaj živo, se vse bolj srečujejo z upadanjem zanimanja za tovrstno dejavnost. Edina, lahko bi rekli »svetla točka« v teh dogajanjih, je semiško Kulturno društvo, pri katerem v dramski sekciji sodelujejo v glavnem Iskraši Kondenzatorjev. Ta amaterska igralska skupina je zelo aktivna, saj svoja dramska dela uprizarjajo doma v Semiču, gostujejo pa tudi po celi Beli krajini. Spoprijemajo se predvsem s komedijam in tragedijami naših in tujih avtorjev, tako so se »srečali« z Molierjem, Mušičem, Perom Bu-dakomšn nekaterimi modernejšimi avtorji. Pri delu jim veliko materialno in finančno pomaga semiška Iskra, sodelujejo pa tudi s semiško osnovno šolo, ljubljansko Dramo in RTV, ki jim velikokrat posodi kostume. Trenutno tudi pripravljajo skeče ob pustnem rajanju, ki je v semiškem koncu vsako leto skoraj do potankosti izdelano in pripravljeno. Člani dramske sekcije se srečujejo tudi z nekaterimi kadrovskimi težavami, saj se vse manj mladih zanima za to dejavnost, ampak kot pravijo: »dokler je med nami starejšimi še toliko entuzijazma, bo že šlo...« Skušajmo naša na kratko nametana razmišljanja zaključiti še z eno, ne preveč poetsko resnico, da nas nerazumevanje kulturnega dialoga med različnimi miselnimi tokovi in nezavzemanje za bolj kulturne in humane odnose nas vseh, ne bo pripeljalo daleč... ali pa...? VARSTVO PRI DELU Kmalu preizkus znanja Kaj se dogaja na področju varstva pri delu? — pripravljajo preizkus znanja iz varstva pri delu za delavce kateri vodijo, nadzirajo in opravljajo dela s povečano nevarnostjo za poškodbe pri delu in zdravstvene okvare — po programu potekajo redni zdravniški pregledi delavcev, ki opravljajo »nevarna« dela — pripravljajo nadaljevanje izvajanja ocenjevalne analize delovnih mest, ki jo opravlja mag. Tatjana Gazvoda iz novomeškega zdravstvenega doma — po programu pregledujejo delovne naprave v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti MLADINA: enakopravnejše vključevanje Semiški mladinci se pospešeno pripravljajo na svojo volilno programsko konferenco, ki bo te dni v Semiču. V svojih usmeritvah ponovno poudarjajo, da se morajo celovitejše posvetiti vprašanjem in problemom, ki so pomembna za razvoj in perspektivo semiške tovarne. Predvsem pa se bodo zavzemali in skušali doseči enakopravno vključevanje pri razreševanju problematike v Kondenzatorjih. Konkretno bodo v prihodnosti nakazovali na pomembnost problemov kot so nedisciplina, inovativna dejavnost, nagrajevanje po delu, dopolnilni program, ki bi zaposloval delavce v kriznih obdobjih, ko ni naročil, pomanjkanje dela, ki posledično povzroča nezadovoljstvo mladih delavcev. Ob stalnih mladinskih aktivnostih pa bodo skušali razreševati probleme mladih, kot so stanovanjska problematika, nezaposlenost in doseči večje vključevanje mladincev v akcije semiške mladinske organizacije. CVETKA Slišimo, a ne pišemo, še manj razrešujemo Sliši se, da so delavci semiške Meta-lizacije razočarani in nezadovoljni z (ne)-reševanjem problematike postavitve nove metalizacije. Ena največjih investicij v Kondenzatorjih — metalizacijska naprava, ki bo kmalu prišla v tovarno bo kot vse kaže inštalirana na dvorišču. IZOBRAŽEVANJE Kako pospešiti inovacijske procese? V sodelovanju z Medobčinskim študijskim središčem CK ZKS Novo mesto so semiški Kondenzatorji v okviru funkcionalnega izobraževanja pripravili dva strokovna posveta z naslovom »Kako pospešiti inovacijske procese?«. Vodila sta jih redni profesor mariborske VEKŠ Matjaž Mulej in izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ciril Baškovič. Predavanj so se udeležili poslovodni delavci Kondenzatorjev, nosilni kadri na področju razvoja, raziskav, trženja in nekateri predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov semiškega delovnega kolektiva. Ob 8. februarju slovenskem kulturnem Prazniku Iskra Elektromotorji Petintridesetletni Lojze Tarfila, doma iz Železnikov in delavec DO Iskre Elektromotorji Železniki, je predsednik Likovne skupine Iskre iz Železnikov. Na vprašanje, naj kaj več in podrobneje pove o njihovi skupini, nam je Tarfila odgovoril: »Naša likovna skupina nenehno deluje že več kot deset let in trenutno šteje devet članov, izmed katerih pa samo eden ni zaposlen v Iskri. Sicer pa je naša skupina odprta slehernemu, ki se ukvarja ljubiteljsko s slikarstvom, vendar pa mora seveda izpolnjevati pri tem neke minimalne kriterije, da lahko postane naš član. Seveda čemer pa moram zlasti poudariti, da obvezno enkrat na leto razstavljamo v naši tovarni v Železnikih, ki kaže polno moralno in materialno razumevanje za naše delo in seveda tudi za naš razvoj in uspeh. Poleg tega prirejamo vsaj enkrat letno tudi skupno razstavo v galeriji muzeja v Železnikih, dalje pa nastopamo skupno še na razstavah v Škofji Loki, na Jesenicah, v Kranju, Metliki, Zagrebu in Tržiču, lani pa smo ob dnevu Iskre in borca, katerega organizator je bila naša delovna organizacija, priredili razstavo v avli Iskrine stolpnice v Ljubljani. Toliko o naših skupinskih nastopih. Franc Rant: Gozd (olje — platno) FRANC RANT se vedno bolj poglablja v nekakšen analitični pristop k obravnavanju krajine kot tistemu motivu, skozi katerega hoče doseči pravo slikarsko govorico slike. V zelo kratkem času se je poglobil v likovno problematiko zemeljsko rjavih tonov in opustil dobesedno prepisovanje iz narave, kajti zdaj ga predvsem zanima le barvna pojavnost motiva in odnosi tonskih vrednosti znotraj ene, predvsem rjave barve. deluje naša skupina v delovnem smislu homogeno, pri čemer nam veliko pomagajo akademski slikarji kot mentorji. Tako je bil dolgo vrsto let naš mentor akademski slikar Janez Hafner, zdaj pa je njegovo vlogo prevzela akademska slikarka Mirna Pavlovčeva. Pri tem pa ne smemo nikakor mimo umetnostnega zgodovinarja in škofjeloškega kustosa Andreje Pavlovca, ki nam ves čas tako kot umetnostni zgodovinar, likovni kritik in selektor nenehno pomaga pri našem delu, izbira naša dela za razstave, piše strokovno in kritično o nas in našem delu — skratka v njem nimamo samo izvrstnegapropa-gatorja našega dela tem več tudi človeka, ki nam po svoje, zlasti s svojo kritičnostjo in okusom pomaga, da smo prešli ozke okvire naše doline pod Ratitovcem in se uveljavili tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru ter tudi zunaj naših državnih meja.« Rezultati vašega dela se kažejo, tako v skupinskih razstavah in nastopih, kot tudi v nastopih posameznikov na različnih razstavah in likovnih prireditvah v obliki »ex tempore«, ki še posebej in zlasti pomagajo pri uveljavitvi posameznih slikarjev. Bi nam lahko tudi o tej dejavnosti povedali nekaj več besed? »Lahko rečem, da smo v teh desetih letih priredili več kot trideset skupnih razstav, kar vsekakor ni malo, pri Seveda pa nastopajo še posebej na drugih razstavah naši posamezni člani, ki so se doslej udeležili najrazlilč-nejših likovnih prireditev povsod po Sloveniji kot v Piranu, Novem mestu, Rogaški Slatini pa tudi v tujini kot v Beljaku (A vstrija) ali pa Špetru Slovenov (Italija). Ob tem moram še opozoriti, da so marsikateri člani naše skupine prejeli nagrade na omenjenih razstavah, posebej pa moramo še omeniti nagrade na natečajih »ex tempore«, ki jo je, na primer dobil Franc Rant v Novem mestu ali pa jaz sam, ki sem večkrat prejel to nagrado v hudi konkurenci številnih slikarjev v Rogaški Slatini, Tržiču, Cerknici in Škofji Loki.« Sicer pa bo o delu Likovne skupine Iskra Železniki najbolje spregovorila pričujoča priloga pod naslovom »Kultura izpod Ratitovca,« v kateri predstavljamo likovne stvaritve vseh devetih članov skupine; ob njih pa še pesmi besednih ustvarjalcev, delavcev Iskre Elektromotorji iz Železnikov, s čemer želimo na ta način obeležiti in nuditi svojevrsten prispevek v čast in proslavo našega kulturnega praznika 8. februarja — Prešernovega dneva. Ob 8. februarju slovenskem kulturnem prazniku Iskra Elektromotorji Želje Želim si, da nikdar ne bi videl solze v tvojih očeh, želim si, da nikdar ne bi ugasnil nasmeh na ustnah tvojih, želim si, da bi večno žarela sreča na tvojih licih, želim si, da bi vedno živela ljubezen i' srcih vseh ljudi, a tvoje pa ni in več je ni...! Ladi Trojar Sanje Jaz pa vidim sonce za obzorjem vidim gozd zelenih dreves zagledam veselo ptico na jablani ugledam gručo brezskrbnih otrok na travniku padajo bele snežinke iz neba vidim teče modra reka prek starega mlina vidim jasen dan vidim noč in Ladi Trojar Matevž Jenštrle: Ob vodi (tempera) Q> Slovo Odšla si, kot izgine sončni žarek, ki spusti se za goro. Odšla si kot oblak, ki, spreminja se v temo. g Odšla si kot dobra misel, ki se v srcu izgubi. Odšla si kot dober človek, ki zdaj je in ga več ni. S Odšla si... .s A jaz ostal sem sam kot žarek, oblak, dobra misel in dober človek... Ah vrni se, zakaj te več ni?.... Ladi Trojar Matevž Jensterle je eden izmed tistih razstavi)alcev, ki se je otresel naivnih primesi in v svoje slike vnaša vedno več dokumentarnih elementov, točnih opisov krajev, v katerih izginja naša kulturna dediščina. Prav dokumentaričnost in vernost slikarskega zapisa kraja, tudi samo dela vasi, morda nekaterih stavb, je tista vrednost, ki jo moramo ceniti pri tem slikarju. Verjeti, ljubiti, XZ • J • živeti Verjeti v dobre ljudi, jih je šč kje kaj? Ljubiti zveste ljudi, mar živijo kje in še kdaj? Živeti — živeti ob dobrih in zvestih ljudeh, VERJETI, LJUBITI, ŽIVETI ob njihovem smehu, ob njihovi želji, da svet bi obstajal iz samih ljubečih ljudi, mar res jih več ni? Ladi Trojar JOŽICA REJC slika predvsem tihožitja in najljubši ji je motiv tihožitje z rožami, ki jih pred gledalce postavlja na način, ki so ga mojstrih holandski mojstri tihožitij v sedemnajstem stoletju. Jožica Rejc je od teh mojstrov prevzela tisti način dobesednega posnemanja narave, torej rož, ki morajo na njenih slikah izgledati takšne kot v resnici tudi so. Prišel si, rekel: greva. A jaz, o reva, nisem znala reči ne, hotela sem le potešiti srce. Zdaj se tistih trenutkov spominjam in sama sebe v srcu preklinjam: če takrat bi vedela, kar zdaj vem, bi ti odločno rekla: Ne grem. A tvoj pogled, preklet pogled, podrl mi je ves sanjski svet, da k tebi sem šla, ljubila sem te, a ostalo mi je le razočaranje. A zdaj ljudem zaupati ne znam, z življenjem grem, a sama ne vem — kam. Irena Peternelj Pomladni sprehod Za mano ostani, o mesto, z veselo te dušo pustim, čez travnik, čez polje in cesto od griča do griča hitim. Sijati pomlad je začela, toploti umika se mraz, vsa zemlja je spet vesela, vesel je človeški obraz. Studenec in reka se taja, vsa rast iz zemlje hiti in tukaj in tam se sprehaja družina veselih ljudi. V najkrasnejši dobi nam leta, naj človek bo star ali mlad, veselja up največ obeta, obeta še mnogi nam sad. O, kar je življenje na svetu in kar je zemlji stvari, ko pomlad začenja cveteti, vse giblje se in veseli. Tudi meni srce se dviguje, skrbi pa umikajo se, iz misli se misel mi smeje, iz radosti radost cvete. Veselje mi daje peruti kot ptiču, ki ječe je prost, zemlje skoraj noga ne čuti, navdaja me up in mladost. J°žica Rejc Irena Peternelj Sreča Sreča, kakšna čudna stvar ali pojem? Zdaj jo imaš pa ti spolzi iz rok, se ti izmuzne, izgine in se spet prikaže. Le za hip. In če si prepozen v tistem trenutku, ko se ti zasmeje, spet izgine. Ob 8. februarju slovenskem kulturnem prazniku Iskra Elektromotorji Daj, pridi in ostani z menoj, da bo moj obraz spet vesel nasmeh, da bo moj glas zveneče petje in, da v mojih prsih ne bo ležal težak kamen.... Pridi! Ladi Troj ar Besede So besede, ki bodo večno živele, So oči, ki bodo večno žarele, So dlani, ki bodo večno iskale, So srca, ki bodo večno ljubila. Ladi Trojar Rafko Primožič: Martina (olje) Podoknica Rekel sem ti, da si nestalna kot veter pa si se smejala, rekel sem ti, da si otročja trapa in smejala si se naprej. Ko pa sem ti rekel da te ljubim, si jezno odšla. Na kapljo medu, več muh se ulovi, kot na pelina sod, stari govore ljudje. Narobe svet današnji mar z medom ne, s pelinom dekleta se lovi? Jaz pa sem uganil pravo! Lepih pesmi peval več ne bom pod okni, napijem vina v gostilni se zakotni, potlej pa pod okno dret! Psi preplašeni zbežijo, ljudje ušesa si mašijo, otroke bo stresala božjast. Deklica pa moja, prevzeta od polnočne serenade, izpolni mi vse srčne nade. Marjan Peternelj Tako seje RAFKO PRIMOŽIČ že večkrat predstavil s portreti, ki jih slika v duhu modernega realizma z močnimi vplivi hiperrea-lizma in s temi svojimi slikami dokazuje obvladovanje obrtnega znanja in tudi smisel za prevzemanje najnovejših slikarskih dognanj. '! ; 0 vAvVA V • n t" Vvv \})? , V.V: '■ Materi Že temna noč na trudno zemljo lega in pokrajina vsa že spi, le eno okno je še razsvetljeno, tam skrbno mati še bedi. Ko njeno dete spokojno že počiva, se smehljajoča sklanja nanj in misli: »Kje se, zate, dete, v svetu sreča skriva?« Kaj pa je sreča? Srečuje otroški nasmeh, Sreča je žarek v njegovih očeh, Srečuje njegov prvi korak, Sreča je njegovih ročic zamah. In tako razmišlja mati, ko zre v speči njegov obraz, bo prišla ta sreča tudi k tebi, dete, pravi čas? Ladi Trojar Pismo ^ožnja dneva v večeru ugasne. I rej je bilo vse napeto, Prej je bilo vse kot izpeto. °do prišle sanje krasne? Ke. Saj ne morem spati Z vs° težo dneva v sebi. ne morem tebi Vsega napisati. Grožnja dneva v večeru ugasne. a kip pozabljeno je vse napeto, 1 več vse kot že izpeto. 4 v zori dneva spet iskra prasne. Jure Rejec Gazela Pod grmom skrita cvete roža, ki je Jk veter jo vsak večer boža, ki je jfkor iz raja je njen vonj, ki vate r [votla kot kraljevska loža, ki je ,ezko hoditi mimo nje in nič ji ret P VSO, je tnphkn nipnn knžn ki ip STANE ZGAGA se še najbolj drži motiva kot tiste opore, ki jo kot slikar potrebuje, da lahko izpove svoj osebni odnos do polnih zelenih barv in modrih odtenkov, s katerimi kombinira predvsem svoje gozdne pokrajine. \ Jure Rejec Iluzije iz fantazije v nuni je tema zunaj ni snega v meni je dan ko zaplavam v san ulica polna ljudi strah koprni ulica prazna utvara porazna dekle v tv^ni telo ob deuciu po posvetu vzemi o vzemi v njej je luč v meni je sneg v snu na breg grem po ključ Jure Rejec Ob 8. februarju slovenskem kulturnem prazniku Iskra Elektromotorji Sredi nežnih trav Sanjavo zamišljena zreva v modro nebo, sredi nežnih trav. V šepetu neslišnem le srce govori, sredi nežnih trav. Ljubeče objema pogled tvoje lepo telo, sredi nežnih trav. V strastnem objemu spočne se življenje, sredi nežnih trav. Vladimir Polajnar Vladimir Polajnar se v zadnjem času ukvarja predvsem s pastelom in ga skuša obvladati do tiste mere popolnosti, kot ga je v slovensko umetnost prinesel Božidar Jakac. Dosegel je že tisto značilno mehkost, kakršno ta tehnika zahteva, vendar jo prekinja z risbo, da so mehki pastelni prelivi ujeti v risarsko konstrukcijo, s katero poudarja kompozicijo krajine. Želje Spet se osmi marec približuje žena, dekle, mati naj praznuje, vsaka za hip naj delo odloži in se praznovanju posveti. Želimo vam samo zdravje in veselje, da se vam izpolnijo vse želje, da bi 365 dni srečno ve živele in prevelikih skrbi ne bi imele. Da varno otroke svoje k sreči bi vodile in same čim več veselja zaužile, naj vam senca temna nikdar obraza ne prekrije pa vedno naj vam svetlo sonce sije. Ladi Trojar Vladimir Polajnar: Sorica (pastel) Budilka Trrrrrr in trrrr bum! Oooo, ti kruta budilka realnosti, zakaj me dramiš ravno takrat, ko sanjam, daje sobota? z-akaj pokvariš s svojim odurnim, izmozganim zvokom najlepšo glasbo mojih sanj, ki bliža se ji aplavz? zakaj me spodiš, ko kot zvezdnik delim avtograme? zakaj mi trobiš na uho, da res ni, ko sanje pravijo, da ljubi me. In zato se tudi ne deri kot kalimero, aa se ti godi — krivica, ko te vsako jutro mahnem po betici. Mateja Samec v Štefan Bertoncelj: Park (akvarel) Materi ^ati, tvoj obraz je kakor podoba Srca. Zmrači se, kadar te žalimo, zasije kadar te razveselimo. T v VoJe blage oči so podobne sončnim zarkom, ■ ’ Prepade meglo ln °Srejejo naša srca. T1 l'°Je ljubeče, zgarane roke nas lsneJo v svoj objem in potolažijo. ^aj ostane tvoj obraz podoba I Ca’naj bodo tvoje oči sončni arki naj bodo tvoje roke naša lolazba še dolgo, dolgo... Ladi Trojar Še do nedavnega skoraj neopazni akvareli ŠTEFANA BERTONCLJA, polni nadrobnosti in drugih nepotrebnosti, so danes odrešeni vseh odvečnosti in so naslikani v čisti akvarelni tehniki kot ploskovna sestavljanka pojmov o krajini, ki jo moramo šele mi, gledalci, napolniti s podrob-' nostmi, se pravi dograditi. Slikar sam namreč z akvarelom, ki gen ■ zares obvlada, samo nakazuje slutnjo videnega v naravi tako, da slika izraža samo bistvo motiva, ujetega v nekem trenutku, ki utora biti tudi naglo prelit na papir, z zares zahtevno akvarelno tehniko. ISKRA Ob 8. februarju slovenskem kulturnem prazniku Iskra Elektromotorji O vzpenjanju slikarja Lojzeta Tarfile proti vrhu, na katerem je napisana beseda kvaliteta, doslej še nismo spregovorili, ker smo opisovali samo posamezne faze njegovega slikarskega razvoja. Ta razvoj bomo morali zajeti na nekiprevesnici, na nekem mestu, ki si ga je izbral zato, da bi se ustavil in pregledal pot, ki jo je doslej prehodil. Na tem mestu je mogoče pribiti kratko oceno: od tam, odkoder je prišel, lahko zre nazaj na prve začetke, ko gaje zvestoba motivu tako obvezo vala, da se ni mogel posvetiti čistim slikarskim problemom. Toda delo, razmišljanje o slikarskih problemih, obiskovanje razstav in prirejanje svojih lastnih, vse to mu je razširjalo obzorje in ob vsem tem se je razvijal njegov prirojeni čut za likovno govorico oblik in barv. Iz ozkega gledanja na pokrajino kot na tisti predmet, ki ga je v Lojze Tarfila: Dašnica (akril — platno) svojih slikah že z lahkoto posnemal, je šel naprej; povzpenjal se je na višje razgledališče in odkrival nove probleme, ki so mu kazali v nova obzorja in do novih zahtev likovne tvornosti. Dokopal se je do svojskega obravnavanja kompozicijskih rešitev slik, kar je imelo za posledico tudi posebne poglede na reševanja splošnih kolorističnih problemov. V svojem razvoju je prišel tudi do lastnega slikarskega rokopisa. Kaže se v odločnih potezah čopiča, ki za seboj pušča široko sled, s katero uglašuje celotno sliko na tonsko vrednost barve. Še drugače lahko to povemo: Lojze Tarfila se je tako v svojem desetletnem razvoju umaknil vedut-nim pogledom na pokrajino in se otresel novo romantičnih razpoloženj v svojih krajinah, ki jih pojmuje povsem drugače. Zakaj vsi dobro vemo, da slika ne predstavlja resnice in, da nam slikarstvo le omogoča spoznati vsaj tisto resnico, ki jo lahko dojamemo. Narava in umetnost sta povsem različni stvari, ki ju je nemogoče enačiti, kajti s pomočjo umetnosti lahko slikar izraža le svoje (ali naše?) videnje narave. Prav na tem mestu se mi zdi potrebno povzeti tisto, kar je bilo o slikarstvu Lojzeta Tarfile že zapisano. Tema slikanja Lojzeta Tarfile zajema resnične predmete, kijih srečuje na svojih poteh po pokrajini in v naravi. To so predvsem razni krajinski izseki, v katerih išče svoj motiv bolj zaprtega prostora, kakršen je na primer potok, ki teče skozi gozd, morda jez, s katerega pada voda in je ves obdan z gozdom. To so motivi, ki ustrezajo v intimo zagledanega slikarja. Motivni svet Tarfile se je še do nedavnega omejeval predvsem na pokrajino zgornjega konca Selške doline. Vendar je ta ozki pogled počasi razširil tudi na druge pokrajine, a je tudi tam iskal motive, ki so sorodni domači in znani pokrajini. Lojze Tarfila se pri izbiri motiva odloča za takšne, ki s svojimi diagonalami ustvarjajo perspekti-vično poglabljanje v globino in, kjer se diagonalne osi srečujejo skoraj v sredini slike. S takim načinom izbiranja motiva slikar zadovoljuje svoj realistični odnos do pokrajine, vendar kljub ostajanju na zelo široko pojmovani realistični poziciji ni eden izmed tistih slikarjev, ki hočejo iz morejo naravo prepisovali do vseh tistih podrobnosti, ki jih ob dani pred-metnostitudi vidijo. Tarfila marsikatero podrobnost opusti na račun jasnejše pregledne kompozicijske zgradbe slike in svojemu slikarskemu hotenju podreja, tako motivni, kot tudi barvni svet. Če slikar premišljeno opazuje naravo, doživlja intenzivnost pokrajine na poseben način. Neverjetne se mu zde oblike, ki se razblinjajo in celo spreminjajo tone in barve in predmet opazovanja, ki se spreminja v odnosu do konkretnih oblik in se pojavlja v novi atmosferi. Tarjilove slike, ki so polne analiz fizičnih sprememb oblik i' naravi, so polne raziskovanj možnosti tudi deformacij predmetov — predvsem posameznih delov krajine, oblik hribov ati dreves —, da bi se izognil vernemu posnemanju le-teh, če jih lahko po svoji volji prilagaja posebnemu konceptu slike. Zato Tarfilovo sedanje slikarsko izpovedovanje teži k svobodnejši obravnavi osnovih elementov linij, barv in njihovih odnosov do forme. Slikar vse bolj stopnjuje intenzivnost tona znotraj barve in se tako oddaljuje od tematske predloge, od dejanskih barv v naravi. Vzrokov za lak način slikanja je več in med drugim tudi izbira slikarskega materiala ni nekaj, kar bi lahko prezrli. Lojze Tarfila slika z akrilnimi barvami, ki zahtevajo zaradi hitrega sušenja skoraj enak postopek slikanja kot tehnika ak varela. A krilne barve tudi ne do volj ujejo doslika v in preslikav, kot oljne barve in tudi izbira posameznih barv je omenjena le na'modro, zeleno, rjavo in oker ter belo in črno. Ta pa je tudi skoraj rsa slikarjeva paleta, s katere pobira barve in jih s trdimi, skoraj kot izklesanimi potezami čopiča polaga na platno, kjer mu pomagajo ustvariti organizem slike, ki je skoraj skrajno sumirana vizija krajinskega pojava, osredotočenega na trdno kompozicijsko zgradbo. Omenili smo že, da se Lojze Tarfila odmika, oz. se je že zdavnaj odrekel verističnemu prepisovanju narave, zdaj pa se približuje slikarskemu doživetju, ko se nekako oddaljuje od konkretnih oblik in jih slika skoraj le še kot osebno doživetje, videnje in dojemanje narave. To pa pomeni, da slikar raziskuje možnosti za razpuščanje naravnih form v amorfne barvne nanose, ki se spajajo na subtilen in živahen način. Življenje tonskih odnosov in barvnih gmot na platnu (ali papirju, če je akvarel) skoraj ni več podrejeno tradicionalnemu krajinarstvu, ampak živi kot osnovne silnice slikovnega polja, ki mu je meja le njegova velikost in format ter izbor in intenzivnost barvnega nanosa. Pri Lojzetu Tarfili opažamo, kako ga bolj kot opazovanje pokrajine ali narave veže na slikarsko dojemanje izkušnja celovitega dojemanja narave, kar pomeni prestop iz objektivnosti v novo občutljivost, ki jo pogojuje današnji čas in iz njega izvirajoča potreba, ki določa slikarjev odnos do narave. Ta odnos ni nasilen, je umirjen in premišljujoč in o tem nam govorijo tudi barvni nanosi, enovita ubranost tonov, ki jih oživljajo nenadni svetlobni predori tako, da se nam zdi, kot da poteze s čopičem niso dokončne, ampak se pred našimi očmi šele spletajo v atmosfero slike. Andrej Pavlovec Iskra Telematika Srečanje s štipendisti V Iskri Telematiki so se spet zbrali štipendisti, ne vsi, pač pa J1|inovo udarno jedro. Blaž Kavčič, Brane Račič in drugi predstavniki delovne organizacije so jih seznanili z aktualnim poslovnim dogajanjem, ki je že dlje precej zagatno, a se počasi le suče na bolje. Načrti v zvezi s Siemensovim sistemom EWSD, domačim Sl 2000 in paleto terminalov zahtevajo veliko svežih, usposobljenih kadrov, zato za zaposlitev mladih strokovnjakov ni skrbi. i klub štipendistov Iskre Telematike r Dl! ustanovljen v mesecu decem-i ic ?®6- Skozi začetne težave se je DrvSv0 preb'1' zdaj pa se ozira na-p ?!:v njegovem priložnostnem spo-ociiu lahko preberemo, da bodo Ktivnosti usmerjene v intenzivnejše ^nmževanje na področju elektro-ennike in računalništva, pri čemer pa ® bodo zapostavljeni strojniki, eko-°misti, organizatorji in drugi, j J3 svojimi idejami in svetovanjem ®' WlJb sodelovati pri organiziranju D Omarjev in tečajev. Prostore za l , avanja ima in sicer sejno sobo v b Sreina in klubski prostor na rosičevi 4 v Kranju, ki gaje potrebno ni ~,xZno °Premiti. Obljubljen je oseb-in bbunalnik (PC) v polni konfiguraciji mogoče še kak manjši računalnik. , Uvozno prakso želijo narediti bolj an m|v° ln koristno. Štipendisti naj bi nai*Tčeval' pri najnaprednejših in J§f°d°bnejših delovnih nalogah, j0M ynal.! naj bi najnovejšo tehnologi-anioenij0’ da je v času prakse mo-2a,^el0 dobro spoznati svojo DO. aih tl6 1 se b°do tudi za obiske v dru-Delta arnatl’l kdor pa ni, naj razvija druge dele poslovanja. noLuSposobl)ene kadrovsko, teh-onrorL0',5 stavbami, prostori in nilni«T°’^er lahk° opravljajo hra-baomi delavn°st. Toda čas gre toDno” Zaradi dragih sredstev, pos-raznkši?a Pobijanja podjetniškega Drina* j!3, da razvijaš tisto, kar ti &iln° siužbo ogrele nekatere smo 1 or9anizacije pa tudi v IB PoslovParnfa0pili k razvijanju tega biothf Dln? služba ima sedaj dvojni tem Pomembnejši je ta, da s iivov nh rzim° del likvidnostnih od-sistemalzplačilih OD OZD v okviru a. drugi pa ta, da se s tem pričenja oblika vlaganja sredstev delavcev Iskre v svoje OZD, oz. v Iskro. V banki menimo, da je ta drugi razlog še pomembnejši kot prvi, ki je zreduciran samo na ohranjanje likvidnosti. Spremembe v naši družbi in gospodarstvu bodo gotovo prinesle več podjetniške logike v poslovanje Iskre in s tem tudi v poslovanje njene banke, oz. finančne organizacije v smislu novega zakona o podjetjih. V teh razmerah pa pričakujemo uvedbo vrednostnih papirjev, delnic, itd. To pa pomeni tudi vlaganje občanov, delavcev, podjetij, institucij..., v vrednostne papirje Iskre. Hranilne vloge niso ustrezne tem instrumentom financiranja, so pa dobra podlaga za prehod na novo poslovanje. Hra- nilne vloge pa je treba obravnavati tudi kot znak pripadnosti in zaupanja firmi, kar pa je predpogoj za uspešnost podjetja in sistema. Sedaj pa še nekaj podrobnosti o HKS IB. Iskra banka je pričela s poslovanjem svoje hranilne službe 19.9. 1988. Začetno obdobje imenujemo poskusno. V okviru poslovanja HS delavci lahko vodijo hranilne vloge na hranilnih knjižicah ali kot vezane depozite za določen čas. Banka obrestuje vpogledna sredstva na hranilnih knjižicah po obrestni meri, ki je enaka vsakokrat veljavni revalorizacijski stopnji in, ki se bo mesečno spreminjala. Poslovne banke obrestujejo hranilne vloge v višini 20% vsakokrat veljavne reva- lorizacijske stopnje. Obračunane obresti bodo pripisane hranilni vlogi ob zaključku vsakega trimesečja in ob koncu leta. Vezane depozite obrestuje banka po veljavni obrestni meri poslovnih bank, povečani na 2 poena, ki veljajo za posamezno dobo vezave. Obresti bodo pripisane ob koncu vezave. Za sklenitev varčevanja, ki bi bilo vezano na tekoče usmerjanje dela osebnega dohodka, mora vsak delavec izpolniti Pristopnico in Izjavo o določitvi zneska osebnega dohodka, ki se bo redno usmejal na njegovo hranilno vlogo. Ker je dopolnitev programa za obdelavo osebnih dohodkov še v teku prosimo, da v Izjavi navedete fiksni znesek, ki ga boste redno mesečno usmerjali na svojo hranilno vlogo, takoj po dopolnitvi programa z obdelavo OD. Ta dopolnitev je predvidena do konca I. četrtletja 1989. Do sedaj poslujejo prek HS IB delavci Iskre Merilne elektronike, Anten Vrhnika, DS SOZD in DS IB, pripravlja pa se poslovanje HS tudi za delavce Iskre Commerce in Iskre Videomatike. Matjaž Kaštrun Aktualno Izziv desetletja OSI (Open system Interconection) kot imenujejo ta poenoten standard (protokol) povezovanja raznolike in pogosto nekompatibilne računalniške opreme se počasi prebija iz dokajšnje anonimnosti. Zastavil si je vznemirljivo ambiciozno nalogo — med seboj harmonizirati in vskladiti nekdaj utopičen sen pri posredovanju in izmenjavi informacij — enotna mreža računalnikov, torej strojne opreme kot tudi operacijskih sistemov in aplikacijske programske opreme ter fizičnih povezav in protokolov. tema odprtih povezav. Izredno odločno podporo imajo ta prizadevanja s strani številnih vlad, saj te mnoge razvojne in naložbene projekte v ZDA, Kanadi in Zahodni Evropi pogojujejo s skladnostjo OSI specifikacijam. Tem jasno izraženim stališčem in formulacijam, se pridružuje izredno jasna in nedvoumna podpora največjih proizvajalcev računalniške opreme zlasti IBM in DEC. Oba sta se »nenadoma« povsem zavedla in spoznala, da te fundamentalne specifikacije povezav imajo bodočnost ter da bodo kvečjemu prispevale in ne škodile tudi njihovim prodajnim načrtom. Čeprav so že danes možnosti — resda bolj simbolične, izmenjav podatkovnih Ponudba opreme in storitev vsklajenih s specifikacijo sistema odprtih povezav OSI (Open System Interconection) narašča dobeseno iz dneva v dan, četudi je uradno sprejetih le prvih sedem standardov. Poizkusi oblikovanja računalniških mrež niso nič novega (IBM, APPLE, DEC, ETHERNET) toda bili so omejeni praviloma le na računalniško opremo povsem določenega dobavitelja, niso pa si »prizadevali« med seboj povezati še tujo strojno in programsko računalniško opremo, saj so v prvi vrsti spodbujali prodajo lastne. Če recimo mreža GM (General Motorsove) divizije Hughes povezuje nad 10.000 uporabnikov računalniških storitev na 20 različnih lokacijah (gre za DEC-ovo mrežo ETHERNET) si potem lahko zamislimo kakšna masivna mreža bi bila tista, ki bi temelječ na OSI arhitekturi odprtih povezav povezala še internacionalno številne in različne uporabnike računalnikov! V desetletju, ki je za nami, smo bili priča neverjetno hitremu razvoju informacijske tehnologije, ki je s seboj posledično prinesla tudi nezdružljivost tako opreme kot protokolov in postopkov. Giganti svetovne industrije računalništva, telekomunikacij in informatike so pogosto vztrajali na neizprosni, že kar darvvinistični obliki konkurence, katere značilnost so pogosto bile hermetično zaprte arhitekture in odsotnost vsakršne »želje« po poenotenju, standardizaciji, vsklaje-vanju. Toda — trendi globalizacije te-leinformatike so povzročili v zadnjem času bistvene spremembe — in na celi črti od sistemov do soft-verja in standardov so prisotni zelo progresivni premiki! Poenostavljeno povedano, koncepti kot je tudi OSI, imajo za cilj definirati enotni jezik sporazumevanja med različnimi računalniškimi sistemi. V praksi to seveda niti po naključju ni tako enostavno — recimo sistem odprtih povezav OSI je pravzaprav le zelo splošna referenca in označba za več kot 50(!) standardov, ki podajajo zelo natančno in kompleksno tiste temeljne usmeritve, na katerih so osnovana prizadevanja za »združevanje« računalniških sistemov. Od tu pa do uresničitve te, v preteklosti vsaj navidezno povsem utopične zamisli, pa je seveda še vedno daleč. Po nekaterih napovedih celotno harmonizacijo ne bo mogoče doseči prej kot v desetletju, čeprav to ne pomeni, da ne bodo nekateri povsem konkretni učinki teh prizadevanj vidni že v I. 90—92. V ospredje prihaja OSI Iniciativo za takšno povezovanje zelo parcializiranih računalniških sistemov in zmogljivosti, je dala mednarodna organizacija za standardizacijo že leta 1977. Rezultat dosedanjega desetletnega dela je arhitekturni model sistema odprtih povezav OSI v obliki sedmih ravni — nivojev povezovanja, ki pokrivajo področje vse od fizičnih zvez povezovanja pa vse do aplikacijskega nivoja. Prav v teh dneh se vrstijo številne demonstracije opreme in softverja zasnovanih na OSI arhitekturnem protokolu. V Baltimorju v ZDA bo nad 50 proizvajalcev iz ZDA in Zahodne Evrope predstavilo kako daleč so napredovale konkretne rešitve; v Evropi pa so že decembra v Bruslju v okviru posebne »računalniške delavnice« predstavili specifikacije in osnutke delovnih standardov. Oblikovali so posebno združenje 9 različnih orga-nizcij z različnih področij industrije, uporabnikov, raziskovalnih inštitucij, zavodov za standardizacijo, imenovano EWOS, ki ga vodi SIEMENS Ag. Namen je podrobneje usmerjati, definirati in analizirati dejavnosti povezane z uvajanjem sis- baz med uporabniki IBM in DEC računalnikov, pa seveda z OSI povezovanje dobiva povsem drugačne razsežnosti. Podobne »povezave« zadnje mesece niso več nič nenavadnega — prej nasprotno! Tako sta se javno »zaročila« tudi DEC in APPLE, ipd! Seveda ne gre le za nenadno skupno »ljubezen« do težav uporabnikov, ki so si (nekateri) dokaj anarhično gradili računalniške sisteme — v ospredju je povsem oprijemljiv poizkus pravočasne delitve kolača, ki se bo v nekaj letih približal 1 milijardi $! Povezovanje v geografsko oddaljene mreže tudi danes ni novost — tako obstajajo številne LAN (Lo-cal area netvvork) povezave, ki bodo (tako javne kot tiste privatne) doživele pravi razcvet in povezale računalnike in telekomunikacijskega sredstva preko vodnikov, zlasti fiber optičnih vodnikov, satelitov, radijskih zvez, itd. Ne glede ali (današnje) rešitve temeljijo na povezovanju v mreže osebnih računalnikov ali zmogljivejših delovnih postaj, postaja povezovanje v mreže osnovna premisa, ki se ji nihče več ne bo mogel ne želel izogniti. Trenutno so najbolj znane takšne mreže ETHERNET (v ozadnju DEC in XEROX), APPLETALK ter sistemi mrež nepogrešljivega IBM. Slednji ne vidi v OSI konkurenco za svojo rešitev SNA (System Netvvork Architercture), ki je zaprta rešitev povezave IBM računalniških sistemov. Ta bi naj še nadalje omogočala povezovanje IBM opreme, za OSI pa menijo, da bo komplementaren sistem, ki ne bo ogrozil SNA ampak dodatno razširil njihovo že v praksi vpeljano mrežo. IBM se je tudi sicer predstavil s številnimi OSI rešitvami, saj se tako kot drugi zaveda, da neke druge poti pravzaprav niti ni — vlade ZDA in Kanade sta recimo že postavili tudi povsem konkretne časovne zahteve, da v dveh letih vsa oprema, ki jo bodo prispevale mora biti vskla-jena s sistemom odprtih povezav OSI! Svet ena sama velika mreža teleinformatike? Poudarjeni procesi globalizacije v svetu imajo seveda v sistemu odprtih povezav OSI velikega zaveznika, saj bi naj ta res omogočil, da bi teleinformatična oprema spregovorila med seboj svojevrsten experanto čez pogosto zelo »zaprte« državne meje. Nedvomno bodo mnoge težave še ostale in ne bodo kar čez noč premagane. Recimo že to, da sprejema mednarodna organizacija za standardizacijo ISO svoje sklepe le s popolnim konsenzom ali pa omenimo na drugi strani povsem tehnične omejitve zlasti tiste povezane s hitrostmi v računalniških mrežah — te bi morale biti kar nekako 100 x hitrejše kot so danes, če si zares želimo množično »internacionaliza-; cijo«. Toda — že iz sedanje ravni; lahko povsem upravičeno sklepamo, da je sistem OSI dobil (zasluženo) verifikacijo in ne le radovedno pozornost. Smeje pa lahko ugotovimo, da bo (čeprav malo pozno!) odrešil nekatere nesmotrne nakupovalce različne računalniške opreme pri nas doma, greha in kritik, ki so ga doživeli z nakuporn v preteklosti povsem nezdružljive opreme. Sila ironično bi bilo namreč poslušati njihova »opravičila«, da so »vedeli«, da bo v bodočnosti p3Č nekaj združilo vsoto ropotijo, k* so jo napamet in nepremišljeno kupovali. Brane Gruban Nov uspeh digitalne tehnike — DAT AUDIO kasete Digitalizacija—zapis pojavov v obliki ničel in enic, kar povečuje zmož-nost prenosa podatkov in shranjevanja podatkov ter njihovo »kakovostno« obdelavo, si utira pot v naš vsakdan. Če je bila nekoč digitalna tehnologija razervirana zgolj za področje profesionalne elektronike (te-■ekomunikacije, računalništvo, merilna oprema) pa se danes digitalna oblika zapisa pojavlja v mnogih izdelkih široke potrošnje: CD naprave (compact disk), TV, itd. — med zadnjimi uspehi pa so DAT (digital audio tapes) kasete, ki omogočajo snemanje in reprodukcijo zvoka v izjemni kakovosti. VnIte^n?logija sama po sebi ni no-nrJi’ 80 i° Japonci (kdo drug!) Podstavili že pred dvema letoma. Pkm ,n£llvni "industriji« glasbe in nnvo , u ie uspelo kar dobro leto in ,86,m bojkotirati širšo uveljavitev DrawZšintev digitalnih kasetnih na-V n,:2 novimi DAT audio kasetami, dpj J,meru prvih je skrb povzročalo QJ«’VP’ da nova tehnologija omo-sk 8 (Pravzaprav spodbuja) pirat-tkn1,S?emanie 'n razširjanje posne-disko . seveda načenja profite d aw?„9raf,skih hiš in hkrati avtorske staiJp® glasbenih ustvarjalcev. Kriška?3 šistost zvoka in vrhun-lav/eitroclukciia ter možnost izde-šani= •Vl!.nih kopij brez poslab-tka 3 or'9inaine kakovosti posne-datieTže2 dvoma resen »izziv« industriji monn* S~a 80 drugačni, saj je s tem torn 0Cnim muitinacionalnim gigan- hd?®8 ?e močno razvejani piratski PHii loii Povsod po svetu. Motivi ''■UHvS-g {nogočnim pl?l namreč povezan izum CD ijvpi.'k! 50 se že v precejšnji meri 1 Rjavile v svetu. Samo v ZDA so v Prav p-?da|i nad 4 milijone CD na-CD ni si?vl|o originalno posnetih novih nšč,pa 86 giblje že v tisoče prodanihSSč 'n St°tine milii°n0V Sb,,«Bht,?aTM: Lipi ° močno ogrozil interese PHI-Cn tudi drugih ponudnikov diaitain-i?In naPrav. Prednost DAT oč''na?nh|oaUičnakaSet in napravie notiirii °g|čna — z njimi je moz- cilaun?nemanie ne ,e reproduk-Vsenn?1 Y Primeru CD naprav! le s^od'kjer je možno sneman-'akšni6 , v Preklosti izkazalo ima PredtLre^'.ev odločilno prednost ianip- TJ'k,er J6 možno le predva-SramofnnP r,ecim° kasetniki pred Pred u!0n 31 Pa video rekorderji D0datrSersklmi video »gramofoni«! tudi H?naprednost DAT pred CD je niaturn h V0’ da ie v segmentu mi-MaSj ^ Prenosnih naprav (WALK-vpsl»ee izdelati bolj kako-kasetar?'Z?nesliiV0 napravo z DAT Predvsem kot pa CD Ploščami, vostj zaradi manjše občutlji-DATkac sljaie' Velikost novih seSSSBttsse digitalni 50 '°rej prednosti novih t6hničmhnfudl° kaset in naprav lo da tn nesporne, pa seje izkaza-pojavainhni10 po sebi še ni dovolj, 'er a nXi?ball2acije svetovnih tržišč očitno daleč večjo pozornost »političnim« oviram in protekcionizmom — tako se je s to problematiko intenzivno ukvarjal tudi Senat ameriškega kongresa! Arbitraža je bila nujna, saj je boj interesov postal vroč in neizprosen. Japonci se vse predobro zavedajo da brez osvojitve ameriškega trga (prodaja zaenkrat teče v omejenih količinah le na Japonskem in v Zahodni Evropi) ne bo mogoče dvigniti proizvodnje na tolikšno količinsko raven, ki bi omogočila znižanje cene DAT naprav, kar je ena od pomembnejših ovir širši uvejavitvi DAT tehnologije. Ker so kaže formalne ovire v ZDA zdaj odpravljene, smemo pravo merjenje sil pričakovati to jesen. Tudi nove aplikacije DAT tehnologije DAT digitalni kasetniki morajo predvajati ogromno količino »podatkov« v razmeroma zelo kratkem času — kar nad 2 milijona bitov zvočnega zapisa in podatkov za korekcijo napak v eni sami sekundi! Da bi bilo možno spraviti na trak širok le 3,8 mm celoten zapis, so si proizvajalci DAT izposodili rešitev znano pri video rekorderjih. Znano je namreč, da se magnetne glave za snemanje in reprodukcijo pri teh gibljejo izjemno hitro v primerjavi s hitrostjo traku ter s kompresijsko potiskovalno tehniko spravljajo razmeroma obsežen zapis na magnetni trak. Snemalna in reprodukcijska glava sta pri DAT kasetniku nameščeni na nasprotnih straneh vrtilnega valja, ki je nameščen pod kotom nekaj stopinj. Valj se vrti s hi-trosto 2000 vrtljajev v minuti, dve snemalni glavi pa nanašata na magnetni trak podatke. Trak se pri tem giblje relativno zelo počasi — komaj 1 mm v sekundi! Te lastnosti DAT tehnologije, ki omogoča shranjevanje precejšnje količine informacij za razmeroma nizko ceno, nameravajo zdaj uporabiti tudi za shranjevanje podatkov v računalništvu. Prav ironično je da, tudi tu kaže ne bo šlo brez zapleta — tokrat gre za zaplet s formati, bitko pa vodijo na eni strani HITACHI na- drugi pa SONY in HEVVLET PACKARD. HITACHI-ju se je pridružilo že nad 30 proizvajalcev, ki so sprejeli njegov standard. Naveza SONY/HP stavi na dejstvo, da njun format omogoča večjo gostoto shranjevanja podatkov in njihov hitrejši prenos, toda nažalost zahteva za svojo rešitev zelo visoko licenčno odškodnino, medtem ko je HITACHI pripravljen odstopiti svoj format. Gre za prototip 1 Gigabytne kasete, ki transferi-ra podatke s hitrostjo 133 Kbyt na sekundo, SONY/HP rešitev pa temelji na 1,3 Gigabyt spominski kaseti s hitrostjo prenosa podatkov 180 Kbyt na sekundo. CD se ni odrekel boju za primat Navkljub nespornim prednostim DAT digitalnih kaset, pa njihovo prisotnost tako kar zadeva originalne posnetke kot naprave same, še ni mogoče širše zaslediti v trgovinah. Na Japonskem so se pojavili že marca, pa tudi v Angliji in Franciji so se že pojavile SONY inačice DAT digitalnih kasetnikov. V ZDA jih je mogoče zaslediti v obliki predvajalmh naprav — naprimer v nekaterih modelih FORD-ovih osebnih avtomobilov. Japonskim pobudam se zlasti še močno upirajo diskografske hiše, ki bi naj prispevale originalno posnete digitalne kasete. Terjajo da ti vgradijo v snemalne dele DAT kasetnikov posebna elektronska vezja, ki bi naj onemogočila piratsko presnemavanje. Če že tehnično možna, pa bi ta rešitev gotovo še dodatno podražila že sicer drage DAT kasetnike — ti so danes med 1000—2000 $, kar je seveda precej več kot cena kompaktnih naprav med katerimi je že zaslediti modele pod 200 $. Zaradi teh negotovosti je zaslediti komaj sto naslovov originalno posnetnih DAT kaset. Toda bitka med DAT in CD se počasi seli iz tehnoloških in »političnih« prizorišč na sam trg, ki bo v končni fazi odločal v prid eni ali drugi tehnologiji. Dominacija CD je zaenkrat še nesporna — lansko leto so po svetu izdelali 9 milijonov CD naprav (od tega kar 7 milijonov kosov japonski proizvajalci!) Toda ti so pričeli »izčrpavati« CD — na Japonskem ima že 20% gospodinjstev CD, v Evropi pa precej manj kot 10%, toda ta je PHILIPS-ov vrtiček, pa tudi sicer se (pre)rada brani »rumene« nevarnosti z vsemogočimi uvoznimi omejitvami, kvotami in zaščitnimi carinami. Zato je razumljiva nervoza Japoncev, da s skrajšanjem razvojnih ciklov vedno znova ponudijo nove in nove rešitve in posnemajo smetano namenjeno prvemu ponudniku. Pred prihodom digitalne TV pa je prav DAT primerno mašilo. Prav zaradi vsega navedenega si mrzlično prizadevajo poiskati kompromis in odstraniti antagonizme in kont-o-verze, ki spremljajo DAT. Zdaj ko so v ZDA in tudi v mednarodnih krogih zavrnili CBS antipiratske rešitve kot nesprejemljive in vprašljive, se evropski in japonski pogajalci skušajo zediniti okoli PHILIPS-ove rešitve, ki predlaga inačico DAT s katero je mogoče sicer zagotoviti snemanje na digitalne DAT kasete a le z CD plošč! Na ta način bi bilo mogoče odpraviti precej pomislekov glede DAT, toda ostaja vseeno vprašanje ali je to tehnično 100% izvedljivo in zanesljivo, saj so se podobne rešitve v preteklosti izkazale ali v škodo kakovosti DAT ali pa jih je bilo vseeno možno (z manj ali več težavami) obiti. Tudi sicer CD proizvajalci povsod po svetu še ne mislijo odvreči puške v koruzo, pa tudi sicer vrh prodaje CD napovedujejo šele za naslednje leto. Razširjenost CD, štiriletne izkušnje in seveda cena so še vedno garancija v prid ČD. Cena posameznih CD plošč je zdaj 10 do 15 $ in CBS records iz New Yorka napovedujejo prodajo nad 250 milijonov. Tolikšno povpraševanje povzroča odpiranje novih proizvodnih lokacij za CD plošče — nekatere bi naj imele zmogljivost kar med 50 in 100 milijoni letno. Vsem tistim, ki so že imeli priložnost preizkusiti CD naprave (in teh tudi pri nas ni malo!) je tolikšno povpraševanje logično, saj tako trajnost plošč kot seveda izjemen užitek v vrhunski reprodukciji ne načenja niti še relativno visoka cena CD plošč v primerjavi z klasično gramofonsko LP plpščo. Kolikšna bo prava komercialna cena DAT kaset je zaenkrat še neznanka, a tiste proizvedene po starejši znani tehnologiji najbrž ne bodo cenejše od CD, prej nasprotno. Res da so mnogi že najavili (SONY) da že obstajajo nove tehnologije za proizvodnjo DAT kaset, ki bi utegnile ceno močno znižati, vendar še vedno ne gre prezreti tudi cene DAT kasetnika samega, ki je povprečno okoli 1.200 $. Možnost, da bi tu cene bistveno padle, razen za tisti del do katerega običajno pride z veliko serijsko proizvodnjo so relativno skromne, saj so DAT že izdelani z novimi elektronskimi tehnologijami — npr. mikrovezji z visoko stopnjo integracije. Toda tudi pri CD napovedujejo, da bo cena plošč z novimi tehnologijami precej pod 10 S, ter da bodo uspeli odpraviti tudi eno od ovir, ki zvišuje ceno, to pa je velik izmet v proizvodnji CD. Napovedi kot ponavadi segajo še dlje in se ustavijo pri CD ploščah, kjer bi bilo možno posneti material izbrisati, vendar pa je do tega najbrž še nekaj let. Vsekakor bo boj CD in DAT v korist njegovega veličanstva potrošnika, ki bi naj dobil nove digitalne naprave po nižjih cenah. Brane Gruban __________Iskra Elektrozveze _______________ Likovne razstave so bile lani dobro organizirane in na visoki umetniški ravni V DO Elektrozveze so lani dokaj dobro delovali na kulturnem področju, vsaj glede na to, da kulturno udejstvovanje ne sme motiti delovnega procesa. Pogrešamo lahko morda le več osebnih pobud, kar pa je spet vprašanje posameznih navdušencev in njihovih zamisli ter sposobnosti. Sicer pa dokaj dobro deluje v DO Elektrozveze Komisija za kulturo, ki ima na skrbi organiziranje raznih prireditev, zagotavljanje vstopnic (po polovični ceni) za gledališče, opero, Cankarjev dom, Poletni festival, organizirala je ogled gledališča v Trstu, predavanja o popotovanju, ki ga je imel sodelavec Stane Kranjc, zelo lepo pa skrbi za že ustaljene likovne razstave, na katerih se je predstavilo precej kvalitetnih in priznanih akademskih slikarjev, predstavili pa so se tudi slikarji, ki šele začenjajo z razstavami svojih del. Zelo je uspela tudi razstava slik in risb otrok sodelavcev DO Elektrozveze, s katero so popestrili prihod dedka Mraza in novega leta. Boris Čerin 1 Slikarka Lidija Jovanovič Pretehtane, duhovite kompozicije ilustracij Kamile Volčanškove nas vedno znova presenečajo z novimi rešitvami. Včasih se pravljični junaki postavijo pred nas kot za skupinsko fotografijo; včasih se zdi, kot, da so se, kot v znani pravljici, sredi najbolj burnega dogajanja za hip ustavili, da bi jih slikarka mogla upodobiti, da se nas torej zavedajo in nastopajo pred nami; drugod spet so ilustracije polne gibanja in liki, ujeti vanje, živijo svoje življenje naprej, ne da bi se zmenili za nas — opazovalce, obiskovalce tega pravljičnega gledališča. In kakor dobri igralci na odrskih deskah so upodobljene osebe psihološko prisotne v prostoru; malim sanjačem govore o sebi in prelivajo vanje svoja občutja. V obraze in drže prepričljivo ujete značaje in čustva dopolnjujejo barve in simbolična ornamentika kostumov. Duhovita, grdikavo prikupna pravljična bitja Kamile Volčanškove so otrokom blizu, podobna so jim, pa vendar drugačna od njih — skrivnostna in rahlo odmaknjena ter zato privlačna in zanimiva. Razstava slik naše sodelavke Lidije Jovanovič Igra barvnih kompozicij v domišljijskem likovnem izražanju je prijetna za oko in tudi naša domišljija se ob pogledu nanjo nekoliko razburka. Pred nami se odpre vpogled nove svetove ter nas s tem sili v razgibano sprejemanje slikovnega sporočila, ki na svojstven način prenaša na nas bogatstvo barv in pestrost zanimivih likovnih prikazov. S takim likovnim izražanjem se nam je predstavlja tudi naša sodelavka iz planske službe razvoja na lokaciji Tržaška 2, Lidija Jovanovič, ki v drugem nadstropju poslovne zgradbe DO Elektrozveze v Stegnah, razstavlja svoje slike. Živopisen domišljijski svet, prikazan na Lidijinih slikah, nam je razkril, da ima naša sodelavka kar precej smisla za tako umetniško ustvarjanje in glede nato, da je to že njena druga razstava, ki je po slogu precej različna od prve, lahko tudi ugotovimo, da naša Lidija lepo nadaljuje z izgrajevanjem svojega likovnega izražanja in, da nas bo v bodoče še presenetila s svojimi novimi umetniškimi deli. Boris Čerin Sodelavci pri ogledu slik Lidije Jovanovič »Bik v pejsažu«. Delo akademskega slikarja Klavdija Tutte, kije razstavljal v naši DO Ivan Razboršek o krasilni umetnosti Ko se je pračlovek — lovec ustavil in začel graditi svoje bivališče, oz. svoj ooro, je začel uporabljati razne naravne predmete in jih pozneje obdelovati. Uporabljal jih je kot orodje, orožje in opremo v bivališču. Te predmete je na-S.krasil, morda jih je s tem zaznamoval ^ P? jih želel popestriti. Ker ni imel orodja, je te predmete krasil z jelenovimi rogovi ali trdim kamnom. Z razvojem umne m ročne spretnosti se ti okraski razvijaj0 iz enostavnih (pika, kratka in oeoelejše črte ter ravna in valovita črta) v pestrejše in likovno izrazitejše ter se ^nozijo, lepšajo in povečujejo, zajema-Pvs®. večjo površino — oblikovno se tjP^J0- Tako smo prišli do ornamen-F*e- Beseda ornament izvira iz latinske oesede omare, kar pomeni krasiti — za-? uPQrabljam namesto ornament našo uesedo okrasek in namesto ornamen- Qi?as'*na umetnost- slikarstvo je likovna umetnost, v r®r! Podajamo stvarno življenje, ki nas nokf ’ ^^vnik vnaša v svoje delo last-^občutke, skratka sebe. Druga smer v ;?letnosti, nasprotna slikarstvu, je kra-Vmetnost. Ki umetno ustvarja z ostraktnimi, tehničnimi in prirodnimi prvinami in motivi stvari, katere vzbujajo razna čustva. To se pravi, da kra-ni umetnik (ornamentalist) koristi okra-/T®12 narave in dediščine in jih oblikuje spreminja in dopolnjuje) ter pri-'zvedbi^i 'zc^e*K0V 'n tehnologiji, oz. predniki so skozi stoletja v raz- J^zboršek- r°ien 1924’od •iht*43 v svoism prostem času uč ?imatlčn9 zbira’ sort/ra in pro- voU% narodnoin folklorno bogast-<vov- y° 9radivo namerava ralv»iV,knli9L Sv°ie izdelke /e haktu 19 V ^slavij!, Evropi in Din?fl!'nstvo Prenaša na foto pa-ČPtegram tehniko. Sefingotelinee 23 kr'S,a,'faP'" of Tnfc,9 združenja National Society libri*!; lndDecorativePainters. Ex Ovfn.Pllb le izdelal za kongres v derafcn’ obiavili v vl1- knjigi Fe-te*rP.n 'n.ternationale des socie- nih režimih in vplivih gojili in razvijali ljudsko in krasilno umetnost, posebej pa vezenine in okraske na nošah in predmetih, danes pa smo to zanemarili. Danes narodne in originalne okraske pačijo največkrat iz neznanja in ni čudno, da imamo tako slabe in neoriginalne spominke. Da bi rešili, kar se rešiti da, bi morali ljudske in industrijske izdelke ter spominke krasiti smiselno in originalno. Za uspešno delo na tem področju primanjkuje v naših šolah in nasploh literaturi, oz. vzorcev in idej, navodil za izdelavo raznih vzorcev za vezenine, za ročno ali industrijsko izdelane predmete in umetnostnih udejstvovanj. V svojem prostem času že od leta 1943 sistematično zbiram, urejam, proučujem in rišem ljudske okraske ter drugo ljudsko umetnost in folklorno bogastvo Slovenije, ostalih narodov in narodnosti Jugoslavije in sveta ter o tem tudi predavam. Pri tem mi vsestransko pomaga moja žena Marija. Najbolj me privlači prvobitni ljudski okrasek kot prvina in motiv. Doslej sem zbral približno 6000 krasilnih prvin in motivov iz Slovenije. O ostalih pa zaradi obsežnosti ne vodim številčne evidence. V tej zbirki je med ostalim 1500 srčnih oblik in 1000 nageljnov, ki kažejo in dokazujejo ljubezen in vztrajnost ter ustvarjalnost naših prednikov. Posedujem bogato knjižnico domačih in tujih knjig. Iz obstoječih predelanih prvin ali motivov sestavljam in rišem lastne motive in kompozicije na papir, steklo, keramiko, platno, plastiko, les in kovino (emajl) v različnih tehnikah. Izdelal sem 750 osnutkov za tapiserije in gobeline ter ostala ročna dela s slovenskimi in jugoslovanskimi okraski. Svoje osnutke dajem šolam, domovom ostarelih in bolnicam brezplačno. Do danes sem sodeloval pri 71 skupinskih razstavah v Jugoslaviji in 17 razstavah v Evropi in Tokiju. Imel sem 168 samostojnih razstav v galerijah, tovarnah, trgovinskih podjetjih, ustanovah, domovih ujDokojencev in domovih ostarelih. V 82 šolah sem razstavljal in predaval o nastanku, razvoju, uporabi in risanju krasilne umetnosti. V sevniškem gradu je bila 26. 11. 1987 odprta galerija kr&silne umetnosti, v kateri so razstavljene risbe, okrašeni in gravirani predmeti ter ex librisi, katere sem izdelal. To galerijo sem podaril Sevnici in posvetil moji mami. Skupščina občine Sevnica mi je 7. 10.1988 na svoji občinski proslavi dala medaljo za dosežene uspehe na likovnem področju in tesnem sodelovanju z njihovo družbenopolitično skupnostjo. Najrajši rišem okraske v ex librisih, ker drobna grafika omogoča obilno in raznovrstno uporabo okraska samega ali v kombinaciji z zgodovinskimi ali ostalimi figurami in grbi. Narisal sem skupno preko 2500 ex librisov. Podjetje Iskra mi je natisnilo za XVIIi mednarodni kongres, ki je bil v Linzu I. 1980, 15 ex librisov; za XIX. mednarodni kongres, ki je bil v Oxfordu 1.1982,160 ex librisov; za XX. mednarodni kongres, ki je bil v VVeimarju I. 1984,23 ex librisov ter za 1300 let Bolgarije 6 ex librisov, za katere sem dobil srebrno diplomo. Moj prijatelj Mario De Filippis iz Italije mi je natisnil za XXI. mednarodni kongres v Utrechtu — Nizozemska 1.1986 30 ex librisov iz vsake evropske države po eden motiv; za turistično društvo in občino Cortona — Italija je natisnil mapo »Studi per motivi Ornamentali« z 21 etruščanskimi ex librisi; 12 ex librisov v mini mapi »Con Štirna« ter mapo s 4 pesmimi moje hčerke Maje Razboršek, ki sem jo opremil s 5 ex librisi. Slovenski kolendar za 1982. leto je objavil 23 ex librisov in članek. Knjižnica v Appiano Gentile — Italija je izdala knjigo s prispevki 80. grafikov iz vsega sveta, v kateri so objavljeni tudi 3 moji ex librisi. Muzej v rojstni hiši C. Gollodi je natisnil knjigo »Ex libris Dal mondo per Pi-nocchio« s prispevki 270 grafikov z vsega sveta — med njimi je tudi moj ex libris. Hkrati sem postal član tega muzeja. F. I. S. A. E. Federation Internationale des societes d’amateurs d’exlibris je po kongresu v Oxfordu objavil knjigo s 326 ex librisi, ki jih je prispevalo 45 grafikov z vsega sveta. Med njimi je tudi 8 mojih ex librisov in tekst, ki ga je napisal prof. Jaro Dolar. Mednarodni inštitut Ex librisa in Hale galerije »Gianni Mantero« Saveria Mannelli v Italiji, ki je bil organiziran na pobudo enega največjih svetovnih zbiralcev ex Librisa Maria De Filippisa, kije tudi ravnatelj tega inštituta in, ki me je povabil naj dam celotni opus svojih ex librisov za njihovo arhivsko zbirko, hkrati pa predlagal, da se ta inštitut pobrati z galerijo krasilne umetnosti na Sevniškem gradu. Omenjeni inštitut je razpisal izdelavo ex librisov; od 1700 pris- pelih ex librisov (od 700 avtorjev), je v katalogu inštituta objavljenih ex librisi 32 avtorjev — od tega tudi 2 moja ex librisa. Ostale ex librise sem naredil zase in posameznike. Sem član upravnega odbora društva Exlibris Sloveniae — Ljubljana, Trubarjeva 14. Do danes sem narisal prek 13.000 krasilnih motivov in kompozicij, ex librisov in drobnih grafik. Kot alpinist in planinec imam rad naravo in se od nje učim, saj je narava najboljši in največji umetnik, v njej sem dobil ogromno idej. V rastlinstvu sem našel raznolike in čudovite oblike. Prešano in suho rastlino s kontakt kopijo prenesem na fotopapir, s tem dobim takorekoč rentgenski posnetek. Te fo-tograme imenujem krasilna umetnost v naravi. Drago Kocjančič je v svoji knjigi »Fotografiramo in snemamo« omenil to , moje delo. V Iskrini tovarni elektronskih telefonskih central sem dobil tiskana vezja, ki delujejo kot izmišljeni okrasek. V želji, da originalne in lepe antične okraske popestrim, sem za podlago vzel ta tiskana vezja in tako povezal antiko z elektroniko ter to poimenoval »antika — elektronika«. V Iskri je bilo na mojo iniciativo osnovano likovno in planinsko društvo. Sevniški grad ima poleg galerije krasilne umetnosti tudi galerijo, v kateri razstavljajo svoja dela vabljeni umetniki, stalno razstavo zgodovine Sevnica in sevniške okolice, stalno razstavo NOB, šolski muzej Posavja, gasilski muzej in poročno dvorano. Sevniški grad obratuje; v torek od 15.-17„ v četrtek od 10,—12, v soboto od 11 .—16. in v nedeljo od 15.—18. ure. Vstopnina je za mladino 1000 din, za odrasle 3000 din. V gradu je restavracija, ki obratuje vsak dan od 11 .-04. ure. Bife v gradu je odprt ob delovnikih od 14,—24. ure, v soboto pa od 11.—24. ure. V bifeju lahko dobite po predhodnem naročilu kompletno kosilo ali malico. Informacije lahko dobite pri; Tov. Albertu Felicijanu Kulturni skupnosti občine Sevnica tel. 0608 — 81-455 Po želji lahko galerija krasilne umetnosti pripravi strokovno vodstvo po galeriji oz. tov. Razboršek osebno obrazloži nastanek, razvoj, izdelavo in uporabo krasilne umetnosti; prosimo, da nam to sporočite 14 dni pred obiskom. Informacije dobite lahko tudi direktno od Ivana Razborška, 61111 Ljubljana, Postojnska 27, tel. 061 — 261 -502 OD ANDSKIH LEDENIKOV ™“" DO AMAZONKE Polet 23. 5. sam je minil zelo hitro, saj smo se hitro spoprijateljili s stevvardom, ki nas je zalagal s pivom in ko se je zdanilo, smo že občudovali zaledenele pet in šesttisočake Cordillere Blance ter globoke doline in jezera med njimi. Zdeli so se nam že kar domači, saj smo glavne obrise poznali že iz literature in kart. V Limi, glavnem mestu Peruja se je danilo, ko smo pristali. Po opravljenih formalnostih, ki so hitro minile zaradi tega, ker so nas imeli za člane avstrijske odprave, smo se znašli prepuščeni sami sebi. Na turističnih informacijah smo kar na črno menjali nekaj dolarjev, seveda so nas, zelence, napetnjastili. Ko smo hoteli rezervirati sobo v hotelu Evropa, ki je nekakšno zbirališče popotnikov v Limi, smo izvedeli, da je zaseden. Zato so nam svetovali hostal KARINA, ker pa smo zelo prilagodljivi, smo takoj zbarantali in zbili ceno za 30%. Nato so nas seveda nategnili za taksi, čeprav smo tudi tu zbili ceno. Takšno barantanje je zelo zanimivo, saj kupec misli, da je naredil dober posel, prodajalec pa si mane roke, saj je kljub popuščanju dobro zaslužil. Taksi je bila stara ameriška limuzina, ki jo je še edino rja držala skupaj. Prestrašeno smo se ozirali okrog sebe, saj smo se vozili skozi četrti, ki so bile videti kot po potresu. Kot je nekoč dejal Vili, ne ve_š, ali jih podirajo ali gradijo. Že prej so nam povedali, da j&Lima eno izmed najbolj umazanih mest v Južni Ameriki, vendar si tega nismo ; znali predstavljati. Ob cestah kupi smeti, ki jih veter prenaša ; sem in tja, nedokončane opečne hiše, leseni provizorji pokriti s pločevino. Bolj kot se bližamo centru, večje so hiše, umazanija pa kar ostaja. V hostalu smo bili prijetno presenečeni, čisto, ■ varno, blizu centra, z zajtrkom ,200 starih jurjevi na noč, v' 24-posteljni sobi', kjer 'pa še je ved-' j no: zbrala pisana druščina, z vsega sveta. . Odložili', smo prtljago jo..ge odpravili na prvi'potep po' Limi, , strogo po., nasvetih smo se j oklepali'" fotoaparatov, držali • smo se, skupaj in nezaupljivo ogledovali vsakega, ki še nam i je približal. Bili smo opozorjeni, - daje Lima rekorder po tatvinah, ropih in številu ter domiselnosti i žeparjev..Vendar šmo ugotovili, , da. hudič le-, ni tako črn in se kmalu sproščeno potikali po Limi! Lima ima okrog 7 milijonov prebivalcev, kar je tretjina prebivalcev Peruja, pritisk doseljencev z dežele pa je vedno večji, saj vsi pričakujejo lažje življenje kot na trdi, gorati in neplodni ali pa suhi, polpuščavski zemlji. Zato so tudi življenjske razmere nevzdržne, predvsem v revnih, barakarskih naseljih, ki jih imenujejo barriade, kjer živijo ljudje brez vode, kanalizacije, elektrike in ostalih življenjsko pomembnih dobrin. Seveda tujcem strogo odsvetujejo obisk teh področij, tudi podnevi, ne samo ponoči. Vendar ima Lima tudi zelo lepa, nova in moderna naselja, predvsem v smeri oceana. Odpeljali smo se v našo ambasado, ki leži v predelu San Isidro, prav tako tudi predstavništvo Air France, kjer smo potrdili povratek. V ambasadi niso imeli uradnih ur, pa smo se odpravili na obalo Tihega oceana, kjer je naselje Mira-flores, polno modernih poslovnih in stanovanjskih zgradb modernih širokih cest ter novih, pretežno japonskih avtomobilov. Plaža — sicer ni primerljiva z našimi plažami, saj peščeno obalo bičajo in erodirajo vetrovi in valovi — je obkrožena s hoteli in apartmanškimi naselji ter parki, ki jih zaradi suhe zemlje, oz. peska pridno zalivajo. Zasebni klubi, teniška igrišča — pravo nasprotje revnih naselij. Ker nismo zaupali v sposob- nost prenašanja kreolske hrane, smo kompromisno odšli na pico v italijansko četrt Miraflo-resa. Izbrali smo eno izmed mnogih picerij, sedli ter naročili pice in obvezno pivo ter vzpostavili prvi spontani stik z domačini — po pravici povedano z domačinkami. K sosednji mizi sta sedli dve prijetni deklici, temnejše polti in indijanskih potez. Kar hitro smo vzpostavili kontakt. Ugotovili smo, da so dekleta v Peruju zelo komunikativna in dovzetna za navezovanje stikov. V Limi smo pogosto uporabljali taksi, saj so avtobusi zelo natrpani, vozni red in linije pa je zelo težko ugotoviti. Ker so avtomobili zelo dragi, jih lastniki uporabljajo, dokler ne razpadejo pa še pozneje. Bojan, kot lastnik VVV-ja častitljive starosti za naše razmere, je ugotovil, da je njegov nov v primerjavi z razbitinami, ki vozijo po Limi. Brez luči, blatnikov, da o malenkostih, kot so brisalci ne govorimo. Prav nič boljši niso taksiji, v katerih pogosto skozi luknje v podu lahko vidiš luknje na cesti. Ker smo potrebovali denar, smo prvič šli na devizno borzo. To je v vsakem večjem kraju predel, kjer prekupčevalci povsem legalno kupujejo in proda- jajo devize ter potovalne čeke. V Limi je to trg San Martin, kjer množica prekupčevalcev s kalkulatorjem v eni in šopom bankovcem v drugi roki nagovarjajo mimoidoče: »Change do-lars, chegues?!«. Vsa gibanja na svetovnih borzah se takoj odražajo na teh črnih borzah, prav tako pa potek svetovne trgovine z mamili, saj se milioni dolarjev stekajo v Južno Ameriko, v obratni smeri pa marihuana in kokain. Zato se vrednost dolarja spreminja nekajkrat na dan, pogosti so tudi veliki skoki. Menjava na trgu San Martin ni rizična, saj dobiš najprej denar, da ga prešteješ, šele nato daš dolarje. Na obrobju pa prežijo na priložnost in na naivneže posamezniki in skupine, ki te želijo prevarati. Pogost trik so stari bankovci. Pred leti je Peru spremenil denarno enoto solvinti(1 intije 1-000 solov). Vendar so v obtoku tudi stari bankovci in kar hitro nepoznavalca prevarajo. Drugi način je podoben praksi v vzhodnih državah, kjer z rokohiter-skimi metodami zamenjajo dva šopa bankovcev in ko ugotoviš, da denar, ki ga držiš v rokah ni tisti, ki so ti ga našteli, so »menjalci« že za devetim vogalom. Ker je bil Bojan zadolžen za stike s črno borzo, nisrrio imeli nobenih problemov. Llanganuco Iskra Zahvale Sodelavkam jn sodelavcem v TOZD Inženiring iskrena hvala za prelepo darilo. Želim jim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Slavka Kalan iskra Commerce Ljubljana Vodstvo DO vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje naslednjih del, oz. nalog za nedoločen čas v Komercialnem inženiringu tržnih sistemov Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sindikatu TOZD Števci za lepo knjižno darilo in lepe želje. Posebno zahvalo izrekam umerje-valnici števcev in osebnim prijateljem, ki so mi pripravili prelepa darila; in mi želeli najboljše. Tudi zato se vsem še enkrat najlepše zahvaljujem in želim uspeha v osebnem in delovnem okolju Ivanka Šimnovec vod/a izvedenske grupe v KITS (za vezano trgovino) Pogoji: Vil — 1 ali VI st. izobrazbe ekonomske, oz. tehnične smeri ^ 5 let ustreznih delovnih izkušenj zunanjetrgovinsko registracijo, pz. izpolnjevanje pogojev za pridobitev zunanjetrgovinske registracije " 3 mesečno poskusno delo Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v i.aPfh PO objavi pošljejo na naslov: ISKRA COMMERCE UUBL-ANA, Kadrovski sektor, Topniška 58. -—Iskra Kondenzatorji__ Nekateri so rasli in živeli s tovarno Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem v Tovarni stikal za prejeta darila in dobre želje. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva Niko Sladič Vijolici Lepo cvetko to dehtečo, želela zgrebsti bi v spomin, v njej lepoto plamenečo, v balzam mojih bolečin. Vendar krasna tu ostani, venčaj prt nam, polje, log, zlivaj vonj, nam vigred drami, daruj lepoto naokrog. Tu zlival sleherni bo nade, ki morda mimo bo prišel, in v gumbnico te, cvet, pripel bo, občutil sreče bo odmev. Marija Novak Kcndenaztorj lenih iJe°10 leta 1951 Z£ jena le,dvanaist delavc S ta'v nekdanji revni va na J,e 2rasla sodobn bližn^’ t('dar|es zaposluj: i 1700 delavcev. Poko °H Pdhaiaj° v zasl Sidelavci.ki so v ras dietni bo let°s Praž ri v'0 Co svojega del; Bahorok,0i odhaja tudi n4b’u! se jev lova Dragi Pavli v slovo Komaj nekaj mesecev je minilo, odkar si odšla na intenzivno zdravljenje pa te je kruta usoda že odpeljala iz naše sredine in od tvojih najdražjih. Življenjski mozaik, ki si ga gradila skozi življenje iz kamenčkov veselih in žalostnih trenutkov, se je sesul in zapustil v srcih tvojih najbližjih tvojemu možu, sinu, sorodnikih, tvojih sodelavcih in prijateljih grenko bolečino in obup nad minljivostjo življenja. Stari sodelavci, prijatelji se te spominjamo še kot mladega dekleta, ko si se leta 1956 prvič zaposlila na Inštitutu za elek-trozveze, v obratu Kondenzatorji, katerega naslednik je v okrnjeni velikosti današnji Iskra-SEM. Rodila si se v družini, kjer kruha ni bilo v izobilju, zato pa si imela od staršev pridobljeno in privzgojeno pridnost in voljo do dela. V mladosti ti ni bila dana možnost šolanja, vendar si si s trdim delom in tebi dano vztrajnostjo, energijo in iznajdljivostjo pri delu pridobila izobrazbo in prakso v delu tako, da si hitro napredovala od delavke prek administrativne delavke do prodajnega referenta Iskra-SEM. Delo si opravljala vestno in požrtvovalno vrsto let vse do tvoje usodne bolezni. Bila si med pionirji-graditelji Iskra-SEM, SEM si imela rada in se za njega tudi žrtvovala. SEM ti je pomenil drugi dom, delo v njem pa veselje in zadovoljstvo. Življenje je teklo hitro, prehitro. Od prve ljubezni v rosni mladosti, ki si jo naklonila svojemu možu Niku, poroka, rojstvo sina Miloša, delo in napredovanje v službi, srečni in topli trenutki so se vrstili v življenju in že je bilo tu leto 1988, ko so prva bolezenska znamenja prinesla vate, tvojo družino, med sodelavce in prijatelje tesnobo in nemir. Upali smo, da bo tvoja trdna narava in nepremagljiva volja do dela in življenja, zmogla premagati tudi bolezen. Vendar je bila zahrbtna bolezen tokrat močnejša in te zlomila že na začetku komaj 49 leta tvojega življenja. Tvoji sodelavci in prijatelji ob slovesu trpimo in sočustvujemo s tvojim možem in sinom, v katerem se nadaljuje, kljub zadnjemu slovesu, tudi tvoje življenje. Draga Pavla, imeli smo te radi, te cenili in spoštovali kot človeka, sodelavca ter prijatelja in takšno te želimo ohraniti tudi v svojih srcih. Slava tvojemu spominu! Zanimivosti 20. seia CK ZKJ Še več nafte v Saudski Arabiji Znatno večje rezerve surove nafte imajo v Saudski Arabiji. To je sporočilo vodstvo države pred nekaj dnevi. Ta puščavska država je namreč lani načrpala 252,38 milijard sodčkov nafte, kar je za 51 % več kot v predpreteklem letu. Večje količine surove nafte pa niso rezultat novo odkritih nahajališč, temveč prej natančnih ocenitev rezerv. Saudski Arabci so po šestletnih raziskavah natančneje ocenili svoje zaloge. Ker uradno raje postrežejo z manjšimi številkami črpanja zaradi organizacije OPEČ, menijo zahodni strokovnjaki, da so rezerve realne. Od leta 1987 do 1988 so vse arabske države vključno z Iranom povečale svoje rezerve in s tem zahtevale od organizacije OPEČ tudi večje deleže črpanja. V Saudski Arabiji pa so največja nahajališča surove nafte na svetu. (Trends) Mrtvaške glave Američan Watt Espy je zbiralec fotografij mrtvih. Že 17 let zbira fotografije moških in žensk, ki so jih v ZDA obsodili na smrt in justificirali. S svojo zbirko hoče Espy dokazati, da je smrtna kazen po vsem svetu neupravičena. Med akademiki velja za vodilnega zgodovinarja na tem področju. Pri dolgoletnem študiju ameriških obsojencev je ugo- tovil, da so bili smrti »deležni« predvsem črnci in še ti so izvirali iz siromašnega okolja. Med njimi je najti mnoge, ki so bili usmrčeni po krivici. V ZDA — ne povsod — še naprej velja smrtna kazen. Trenutno čaka na justifikacijo 1.900 ljudi. Če bi šlo za kako drugo državo, bi to zanesljivo šteli za kršenje osnovnih človekovih pravic. (Štern) Lakota v možganih Debelost, ki se je nekateri ne morejo in ne morejo znebiti, ni posledica slabega značaja — nagnjenja k požrešnosti — ali nepravilnega delovanja žlez. To so dokazali poskusi na podganah in prašičih. Pri vzrokih za adipoznost (tako imenujejo zdravniki bolezensko stanje, za katerega je značilna preobilica maščobe v tkivih), so najprej menili zdravniki, da gre za moteno duševno življenje. Ameriški biokemiki pa so našli krivca v beljakovini adis-pin, ki potuje po krvi v možgane in vpliva na apetit. Podgane, podvržene debelosti, so imele v krvi veliko manjše količine adispina kot druge živali z normalnimi prehranjevalnimi navadami. Zdravniki upajo, da bodo v bližnji prihodnosti debeluhe lahko zdravili s preprostimi adipsin tabletami. (Spiegel) Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj ________Mali oglas Prodam vinograd s (lišico, (enosobno) stanovanje z elektriko in vodovodom ter obširnim inventarjem v bližini Brestanice. Lahko pa tudi zamenjam z lastniškim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe na tel. 061 343-912. ŠPORT V KONDENZATORJIH Dobri rezultati ženske kegljaške ekipe Ženska kegljaška ekipa se-miške Iskre je izredno uspešna na različnih tekmovarj#-Na občinskih delavskih športnih igrah že nekaj časa op-naša prvo mesto, nedavno,?? je Iskrašica Sonja Vidmar osvojila prvo mesto na regijskem tekmovanju v Ivanch1 gorici. Na odprtem finalnej11 prvenstvu Trebnjega, ki je. bJl° 29. januarja pa je Sonja Vidmar dosegla četrto, Jelka Kočevar pa deseto mesto. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja dre<**1*J1(1 odbor, Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik DM*a Željeznov. tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubija0"' Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica Dnevnik. TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je gla®1 oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.