Krizantema. Legenda. Prijazno in prijetno je živela sveta družina v svoji ubožni hišici tam v Nazaretu. Sveti Jožef je pridno tc-saril, Mati božja je gospodinjila, sveto Dete je pa raz-veseljevalo Marijo in Jožefa. Mali Jezusček se je kaj rad igral na trati pred hišico. Sveti Jožef in Marija pa nista itnela vedno časa, da bi pazila na nebeško Dete. Zato je prosila mati Marija sosedovega pridnega Božidara, ki je bil leto dni starejši kot Jezusček, da se je hodil igrat z Detetom na trato in je varoval malega Zveličarja. Božidar je bil kaj priden in pobožen deček in je z velikim veseljem delal družbo božjemu Sinu. Nebeško Dete je pa tudi ljubilo dobrega dečka in se radostno igralo z njim. Božidar je imel doma golobčke in nekega dne jih je prinesel Jezusčku v dar. Jezusček se je razveselil daru in 'njegovo srce se je še bolj oklenilo Božidara in se vedno razveselilo, ko je prišel dobri deček. Božidar pa je zbolel in umrl. Bridkostno je žalo-vala božja Mati za pobožnim otrokom in tudi božje Dete je težko pogrešalo svojega milega prijateljčka. Nekoč pa je šel Jezusček z Marijo iz Nažareta. Pot ju je peljala mimo Božidarovega groba. Ko sta prišla do groba dobrega otroka, sta obstala. Nebeško Dete je stopilo h grobu malega prijatelja. V srce se mu je zasmilil dobri, pobožni deček, ki je v cvetu svojih otroških let moral umreti. Božji Sinek se je razjokal. In njegove solze so padle poleg malega groba. In glej! Iz božjih solza so vzklile prckrasne cvetke in nagnile žalostno svoje nedolžno - bele glavice. — Bile so to prve krizanteme ... 0 krizanteme, ve pričc Jezusčkovih solzic, ve priče žalosti božjega Deteta, tudi mi smo vas posadili na gro-bove svojih dragih. Tudi naše solze ste videle, tudi naše vzdihe čule. Pripovedujte o naših solzah, o naši srčni žalosti našim dragim v grob. Pripovedujte pa tudi, da se je iz naših src dvignila vroča molitev do božjega Srca za tiste, ki snivajo v hladnem grobu. Nismo jih pozabili, posebno danes so nam stopili jasno pred oči, posebno danes — vernih duš dan... J. S. 1 i L.