1 leto Xl.l. | Štev. 56 ELE K ON: UREDNIŠTVA 25-6? II P 1! A V E 28 -67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 9. marca 1939 NAROČNINA NA MESECt Prejeman v upravi ali po poSti 10.— din. dostavljen oa dom 12.— din. tujina 25.— din Cena din 1 — Angleška ekspedicijska vojska Senzacionalna objava Hore Belishe v spodnji zbornici — Anglija ;e ustanovila oossbno ekspedicijsko vojsko, sestoječo iz 19 najmoderneje opremljenih in na popolneje izvežbanih divizi, ki ?ih bo poslala v primeru vojne v obrambo Franci e na evropsko ceHno LONDON, 9. marca. Angleški vojni minister Hore-Belisha je ob priliki včerajšnje proračunske debate v zbornici izjavil, da bo poslala Anglija v primeru vojne Franciji na pomoč na evropsko celino ekspedicijsko vojsko in s tem znova in precizno potrdil izjavo o popolni angleško-francoski solidarnosti, ki je bila izrečena že z avtentične strani, iz ust ministrskega predsednika Chamberlaina. Hore-Belisha je izjavil, da o tem sicer res ni nobene pisane pogodbe, vendar ne more noben razumen človek več dvomiti, da Anglija v nobenem primeru ne bo zapustila Francije. MOČ ANGLEŠKE VOJSKE. Ekspedicijska vojska sestoji iz 13 pehotnih divizij, in sicer 9 divizij teritorialne vojske, 3 divizij topništva (1 teritorialne), 3 motoriziranih (2 teritorialnih) in več konjeniških brigad in tehničnih čet. Skupno šteje torej vsa ekspedicijska voj-fka Anglije 19 najmoderneje opremljenih in odlično izvežbanih divizij. Anglija seveda ne bo vrgla te impozantne vojske naenkrat čez kanal, ampak postopoma. V ta namen je pripravljeno že sedaj tudi vse potrebno prevozno in zaščitno brodovje. Da pa ostane domača vojska, iz katere se to v glavnem rekrutirala ekspedicijska, nedotaknjena, je bila letos ustanovljena prva strateška rezerva na Bližnjem vzhodu, dru?a strateška rezerva se bo pa ustanovila še letos v Indiji, število posadk najvažnejših pomorskih oporišč velikobri-tansker-a imperija je tudi že organizirano v vc?ni moči, zlasti v Gibraltarju, na Malti, Cipru, Hajfi, Adenu, Singapurju in dru-gleška vojska tudi resnično obstaja. Biv-zana na pomoč iz Anglije, število protiletalskih divizij v Angliji se povečuje pravkar od 5 na 7. Vse baterije bodo številčno v vojnem stanju in so že doslej povečane za 115 odstotkov nasproti lani. V prihodnjih dneh bo vpoklicanih več tisoč rezervnih letalskih častnikov in 17.000 letalskih rezervistov. UTIS V POSLANSKI ZBORNICI. Vsa spodnja zbornica je sprejela zgodovinsko važno sporočilo vojnega ministra z navdušenim odobravanjem. V navdušenih govorih so dali izraza svojemu zadovoljstvu tako vladni kakor opozicio-nalni poslanci. Vodja opozicije, major Attlee je hvalil zlasti moderno opremo ekspedicijske vojske in ugotovil s ponosom, da sedaj ta dolgo pričakovana angleška vojska tudi resnično obstoja. Bivši minister vojne mornarice Duff Cooper f® je popolnoma pridružil temu mnenju in pozval vlado, naj najde že kakšen koli a n, da se bo moglo vse sposobno angleško moško prebivalstvo izvežbati v orožju ter predlagal, naj se uvede vojaški rok k« bi trajal12 do 3 leta. Laburistični poslanci so vzklikali, da so evropski diktatorji sedaj le dosegli, kar so hoteli: ustanovitev ekspedicijske vojske. Postali pa so tudi najboljši agenti za pripravljanje novincev. Na nadaljnja vprašanja je izjavil Hore-Belisha, da znaša trenutno stanje angleške aktivne vojske 541.000 mož, torej 83.000 več kakor lani. V kratkem bodo pričele delovati tudi že nove tovarne za izdelovanje avtomobilskih protiletalskih topov kalibra 3.7 cm. Nazadnje je pa spregovoril še ministrski predsednih Chamberlain in najavil še večjo izpopolnitev protiletalske obrambe v največjem mogočem obsegu ter sporočil, da se bodo v kratkem vršile kombinirane protiletalske vaje med protiletalskimi divizijami, ooazovalnimi brigadami in civilno obrambo, in sicer v takem obsegu, kakor še nikoli doslej. ODMFVI V JAVNOSTI. LONDON. 9. marca. Ker je bila zgodovinska izjava o ustanovitvi ekspedi- cijske vojske podana v zbornici šele v večernih urah, so večerni listi sicer objavili vest o njej v senzacionalni obliki z velikanskimi naslovi, vendar brez vsakih daljših komentarjev. »Evening Stan- j dard« je objavi; z velikanskimi črkami: ‘ »Angleške čete za Francijo!« »Evening I News« ima debel naslov: »Bodoča ekspedicijska armada šteje 19 divizij!« Listi | izražajo zadoščenje angleške javnosti, češ, komaj nekaj dni po Chamberlainov! solidarnostni izjavi je bil že dosežen ta velik korak naprej. Listi prinašajo tudi predvojno ekspedicijsko vojsko, ki jo je določil tedanji vojni minister lord Halda-ne na komaj 6 divizij, s sedanjo ekspedicijsko vojsko, ki šteje kar 19 najmodernejših divizij. ANGLEŠKA MODERNA LETALA. LONDON, 9. marca. Letalski minister K«ngsley Wood je objavil včeraj, da ima Anglija najmodernejša letala na svetu, ki so nenadkriljiva. Njihova bojna moč je tako silna, da si bolj usj>ešnega obrambnega sredstva sploh ni mogoče zamisliti. Izrazil pa je upanje, da ne bomo še tako kmalu dočakali čas, ko bi postala obramba tudi dejansko potrebna. Zapiski Italo Balbo V času, ko obstoja med Italijo in Francijo trajna napetost zaradi italijanskih evropskih in afriških aspiracij, gotovo ni brez pomena, da ie guverner najbolj izpostavljene italijanske kolonije Libije Mussolinijev prijatelj, maršal Italo Balbo. Zlasti je to važno zaradi velikih utrjevalnih del na meji francoske Tunizije in na meji Egipta. Ta dela so v polnem teku. inspiciral jih je te dni tudi maršal Badoglio, in bodo baje v kratkem dovršena. V svetovnem tisku se pripisuje prav položaju v italijanski Libiji in v francoski Tuniziji naj večji pomen in se ponovno ter kljub demantijem zatrjuje, da so v italijanski Libiji na delu tudi nemški vojaški strokovnjaki. Te dni bo obiskal Libijo tudi nemški letalski marša! Goering. Italo Balbo je bil rojen 6. junija 1. 1896. L. 1922. je bil eden izmed štirih Mussolinijevih podvodij, ki so poveljevali pohodu na Rim. Bil je letalski minister. 1. 1933. je postal letalski maršal, pozneje je pa bil poslan kot guverner v Libijo. Novo sredstvo zoper vojne lade Ob priliki nedavnega špljonažnega procesa v Ameriki so prišli na sled senzacionalnemu odkritju. Več japonskih tajnih agentov, ki so se po Ameriki izdajali kot trgovci, je imelo v družbi več Italijanov na ameriško-mehiški meji skladišča, ki so jih deklarirali kot zaloge kemičnih medicinskih preparatov. Ko je neko tako skladišče pogorelo, so oblasti odkrile jedko kislino, ki je odgovarjala po svojstvih kislini, ki je ob ameriški pacifični obali nedavno poškodovala dele ameriškega rušilca pod morsko gla-ino. Kislina plava na morski površini, je brez barve in brez duha iij razjeda jeklene plošče ladij, pa če so še tako debele. Kislino so poslali takoj v kemične laboratorije ameriške vojne mornarice, osumljene »trgovce« pa v vojaške ječe. (Daily Telegraph.) Švedska obramba Tudi Švedska, ki ima velikanska ležišča železne rude. se čuti ogroženo in misli na obrambo. Tako je pred dnevi izdala uredbo, po kateri bodo vsi 18 do 70 let stari moški in ženski prebivalci Švedske in celo tudi vsi na Švedskem stalno prebivajoči tujci v primeru vojne, pa tudi že vojne nevarnosti, takoj pritegnjeni k obrambnim delom. Vojni rok je pri navadnih vojakih podaljšan od 6 na 8 mesecev, pri čestnikih pa od 8 mesecev na 1 leto. Dasi je na Švedskem že vojaška obveznost, je vlada sklenila, ua uvede po angleškem vzorcu prostovoljsko službo pri protiletalskih četah. Tudi ŠVedska je pozdravila angleško oboroževanje z zadoščenjem. — (»Times«). „Nova Stalita" v Franciji V Franciji biva blizu 6 milijonov tujcev, med katerimi tvorijo močno skupino juž-nofrancoski italijanski priseljenci. Zadnje čase se je dotok Italijanov posebno okrepil v dolini Garonne, kjer se je nastanilo že nad 300.000 laških priseljencev. Prve skupine, ki so na povabilo italijanske vlade te dni zapustile Francijo, gotovo ne bodo zadnje. Z uspešnim kolonizacijskim osvajanjem Libije si hoče Italija zagotoviti poljedelce baš i-z Francije, v kateri bo do reducirane skupine tujerodnih, plodnejših manjšin nemalo pripomogle k na-I daljnjemu znižanju rojstvenega prirastka. Obljuba raške pomočiFoljski in Romuniji V PRIMERU, AKO BI BILI POLJSKA !N ROMUNIJA NA ZAHODNIH MEIAH NAPADENI, JU BO SOVJETSKA RUSIJA PODPRLA Z VSEMI SVOJIMI SREDSTVI. LONDON, 9. marca. »United Press« po- ske potrebščine, kakor tudi na surovine, roča, da je po vesti »Daily Expressa« ob-' strelivo iii orožje. Iz tega je sedaj mnog-vestila sovjetska Rusija vladi Poljske in če spoznati, da je imela nova poljsko-Romunije, da jima bo v primeru napa- ruska trgovinska pogodba posebne na-da na njune zahodne meje stavila na raz mene in točno določen cilj. Tudi angleška polago vsa svoja ogromna pomožna sred-1 vlada se živo zanima za to pomoč in se stva. Ta izjava je bila podana v Varšavi bo o njej razpravljalo tudi ob priliki bli-in v Bukarešti brez vsakega posebnega j žajočega se obiska poljskega zunanjega pogoja in se nanaša tako na vse življenj- ministra polkovnika Becka v Londonu. Italijanska letalska industrija GRADITEV OGROMNE NOVE TOVARNE ZA BOJNA LETALA NA VZNOŽJU VEZUVA PRI NEAPLJU. lla s sodelovanjem države severnoitalijanska letalska industrijska podjetja Alfa Romeo, Camtieri Riuniti deli* Adriatico in družba Holding. Nova tovarna bo izdelovala v naglem tempu popolna letala od ogrodij in motorjev do vijakov. Delavci se bodo pričeli usposabljati za svoje delo v posebnih tečajih že pred dograditvijo tovarne in bodo pritegnjeni večinoma iz Neaplja in okolice. NEAPELJ, 9. marca. V zvezi z vedno večjim oboroževanjem Italije, se bo pričela na dan proslave ustanovitve Rima, 21. aprila, graditi na vznožju Vezuva, med krajema Pomigliano d‘ Arco in Acer-ro nova ogromna tovarna za letala in motorje. Zgrajena bo na prostoru 300 hektarjev z letališčem in vsemi ostalimi napravami ter bo zaposlovala že spočetka po dograditvi 200 inženirjev in tehnikov ter 7000 delavcev. Tovarno bodo zgradi- Nov palestinski načrt LONDON, 9. marca. Palestinska konferenca, ki doslej še ni dosegla pozitivnega rezultata, je za ta teden zaključena. Angleška vlada pripravlja sedaj nov načrt za rešitev palestinskega vprašanja, ker je s prvim naletela na židovski in na arabski strani na nerazumevanje. Novi načrt bo predložen zastopnikom Židov in zastopnikom Arabcev^ prihodnji teden. Ako se bodo tudi pogajanja na podlagi tega načrta končala brezuspešno, bo angleška vlada izdelala še tretji načrt, ki bo v nekaterih točkah drugačen od dru-Kega. Ta načrt do doliončen In uveljavljen eventualno tudi proti volji Židov in Arabcev. TURČIJA PRIZNALA FRANCA. ANKARA, 9. ninrcn. Turčija je obvestila Franca, da je priznala njegovo vlado. Sprememba ameriškega nev-traliteinega zakona WASHlNOTON, 9. marca. Komaj 24 ur po izjavi predsednika Roosevelta, da uevtralitetni zakon v sedanji obliki ne služi miru, je objavil predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu, senator Plttman, da se začne prihodnji teden v senatnem odboru za zunanje zadeve velika debata o spremembi tega zakona. Debata bo trajala polnih 14 dni. VOJNA ZVEZA AVSTRALIJE IN NOVEGA ZELANDA. SIDNEY. 9. marca. Na pobudo novozelandske vlade sta vladi Avstralije in Novega Zelanda sklenili skupen nastop v obrambi obeh dežel v primeru vojne. Ustanovljeno je že tudi enotno vrhovno obrambno poveljstvo. Maribor, 9. marca. Odkar se je človek nastanil na obalah morja in se zaupal njegovim valovom, se je obzorje sveta nenehoma širilo. Po odkritju Amerike je človeški pogled segel še dalje, brezkončni gladini oceanov svajali domovini zmerom več dotlej nepoznane zemlje. Atlantik je bil dolga stoletja najživah-nejši del svetovnega morja. Iz njegovih pristanišč so plule ladje v širni svet, na njem se je odločila usoda o nadvladi morja. Na zapadnih obalah Evrope se je iz Španije in Portugalske selil zavojevalni meč pomorcev k Holandcem, Francozom in Angležem. Na oceane so zapluli prvi parniki in zamenjali počasne jadrnice — Evropa je zagospodarila dvem tretjinam sveta. Po zgraditvi Sueškega prekopa se je prizorišče pomorstva prevesilo. Prevladujoč položaj Angležev na Atlantiku je sicer še ostal, težišče njegove kolonialne osi se je preselilo na danes najpomembnejši del slanih voda — v Sredozemlje. Sredozemsko morje je že od nekdaj pritegnilo stare narode nase. Feničanl so trgovali po njem daleč na evropski za-pad, v objemu njegovih valov je cvetela kultura klasične grške države. Mogočni mperij starega Rima je .vklenil dežele na obalah Sredozemlja krog in krog in s tvoril iz njega pravi *mare nostro«. Živahna pomorska trgovina je vabila perzijske vladarje na daljne pohode k vzhodnemu delu morja, ob severni obali Afrike se je razmahnil daleč na zapad arabski univerzalizem in zapustil v Španiji še danes vidne sledove modre vladavine. Topli zalivi Sredozemlja so bili mikavna vaba severnim plemenom Evrope, preko Alp in Pirenejev so drle tolpe da-daleč v Afriko, se nastanile in v nevajenem okolju naglo zamrle. Izginili so rodovi, zatonila je slava starega Rima in Bizanca, divji azijski narodi so preplavili vzhodni rob velikega bazena, le morje je s svojo nespremenjeno dinamično silo dramilo nova pokolenja v življenje in ostalo do današnjih dni veievažno prometno politično področje evropskega ravnovesja. Na Sredozemlje se naslanja danes neposredno osem samostojnih držav. Med nje se šteje tudi Jugoslavija, ki se je z izredno členovito, nad 1200 km dolgo obalo prislonila na Jadran, stranski zatok glavnega morja. Šest kolonialnih dežel Azije in Afrike tvori druščino, blizu 180 milijonov ljudi »diha« s pljuči morja, ki jim odpira okno v široki svet. Prištejmo še Črno morje, države za njim in Anglijo, ki je na varnosti Sredozemlja najbolj zainteresirana, tedaj sklenemo, da veže skupna površina obeh morij v izmeri 3 milijone knr dve tretjini, 377 milijonov evropskega prebivalstva nase. Težišče Sredozemskega morja ni tolikšno v njegovi prirodni legi kolikor v dejstvu, da prehaja po odkritju Sueškega kanala preko njega najpomembnejša vodna pot sveta. Sko&i odprtino pri Suezu se pretaka mogočni veletok kolonialnega blaga, po njem je Evropa tesno povezana z nepogrešljivim tržiščem in bogatimi prirodnimi zakladi dežel v Indijskem in Tihem oceanu. Sredozemska morska magistrala je glavna arterija v široko razpredenem ožilju britske-Ra imperija in Angleži so umeli vse dotlej spretno odstraniti zapreke, ki so sc jim na tem delu sveta stavile na pot. Potisnili so Ruse izpred carigrajskih vrat v Azijo, lokavo so izigrali vsakršno nasprotje prebujajočih se narodov vzdolž Sredozemlja in še pravočasno zasedli važna oporišča. Gibraltar, Malta in Ciper so točke, zaradi katerih se posebno v zadnjem času križajo interesi treh imperijev Evrope. Španski Maroko in Tanger, angleški Gibraltar, italijanska Sicilija in otok Pan-telerija med francoskim Tunisom in angleško Malto, pa angleški Ciper med italijanskim Rodosom. Libijo in francosko Sirijo so križna strategična področja, na katerih jeklu in železnem betonu sloni ogroženi mir Sredozemlja. Močno ladjevje treh imperijev je v stalni pripravljenosti, ljubosumni pogledi Rima, Pariza in Londona zasledujejo vsakršno dejanje nasprotniku — usoda starega Rima razdejane Kartagine se obnavlja z nai- Blokada republikanski! obale Republikanska Španija je od danes popolnoma odrezana od zunan ega sveta — Mir in red v Madridu — Pogatan a med Madridom in Burgosom — Franco zahteva v Bizerto pobeglo brodov e BURGOS, 9. marca. Španska nacionalistična vlada je odredila blokado vse morske obale preostale republikanske Španije. Nacionalistične podmornice so dobile ukaz, naj brezobzirno potope vse ladje, ki bi jih zasledile v bližini republikanske obale. Tuje ladje se zato pozivajo, da prekinejo do nadaljnjega vse zveze s pristanišči republikanskega področja in naj tudi sicer plujejo v primerni oddaljenosti od španskih teritorialnih vod, v kolikor niso namenjene v nacionalistična pristanišča. Blokada se je pričela takoj po teni ukazu in razglasu. POLOŽAJ V MADRIDU. Okoli Madrida je zbranih po zanesljivih MADRID, 9. marca. V noči od torka ua sredo in včeraj dopoldne so nastali novi manjši komunistični upori v Madridu, ki so se pa končali že včeraj popoldne s popolno kapitulacijo. Popoldne so se vdali še zadnji komunistični oddelki, ki so bili zabarikadirani v posameznih poslopjih. Red in mir sta od sinoči popolna In nova madridska vlada je popoln gospodar položaja. Zaradi zadnjih dogodkov in odrezanosti republikanske Španije od sveta se pa že močno občuti pomanjkanje živil, zlasti tudi v Madridu samem. Na frontah vlada popoln mir. Informacijah pol milijona nacionalističnih vojakov, ki čakajo na sklenitev miru ali napad. POGAJANJA S FRANCOM. MADRID, 9. marca. Sedaj se tudi uradno potrjuje, da je polkovnik in minister Casada po nalogu nove republikanske vlade in obrambnega odbora prekoračil bojno črto in stopil v stik z generalom Francom zaradi pogajanj o sklenitvi premirja in miru. Edini pogoj republikanske vlade za sklenitev miru je, da se izvede zasedba republikanskega ozemlja po nacionalističnih četah mirno in postopoma in se na ta način omogoči odhod v tujino vsem tistim eksponiranim republikancem, ki ne morejo pričakovati milosti od nacionalistov. Kakšni so izgledi za sporazum, ni znano. Vse zadevne vesti, ki so se pojavile v tisku in ki govore o nepomirijivosti Burgosa, so samo kombinacije brez uradne podlage. Pogajanja se še vrše in dokler ne bodo uspešno ali neuspešno zaključena, ne bo uobene uove akcije. FRANCO ZAHTEVA LADJE. BURGOS, 9. marca. Španska nacionalistična vlada se je obrnila na francosko vlado z zahtevo, da se ji takoj izroči bojno brodovje, ki je iz Cartagene pobegnilo v francosko tunizijsko pristanišče Bizerto. Vlada stoji na stališču, da jo sedaj ona edina pravna predstavnica Španije in da pripadajo tako tudi pobegle ladje bojnemu brodovju generala Franca. Kaj bo francoska vlada odgovorila, še ni znano. Razmere v Karpatski Ukrajini PRAGO SO PRISILILI NOTRANJE IN ZUNANJEPOLITIČNI VZROKI, DA JE ENERGIČNO POSEGLA V DOGODKE V KARPATSKI UKRAJINI. PRAGA, 9. marca. O spremembah v j po vojni ali šele v zadnjih mesecih pri-vladi Karpatske Ukrajine z odstranitvijo | seljeni Ukrajinci iz bivše carske Rusije in ministra Revaja in postavitvijo poslanca j sedanje Poljske, ki so mislili, da bodo Kločuraka na njegovo mesto, kakor tudi j lahko neovirano vodili svoje akcije za o posebnih polnomočjih generala Prchale se Izjavlja na poučenem mestu, da so bili vsi ti ukrepi nujno potrebni iz notranje in zunanjepolitičnih ozirov. V notranji politiki je bilo treba napraviti v Karpatski Ukrajini red, ker je avtoriteta oblasii upadala in je grozila anarhija. Avtonomna vlada s svojimi lastnimi metodami tega ni zmogla. V Karpatski Ukrajini so dobili po razglasitvi avtonomije glavno besedo tja Veliko Ukrajino. S te strani so bili organizirani razni incidenti tudi na mejah Karpatske Ukrajine, ki niso škodovali samo Ukrajini, ampak vsej ČSR ter ogrozili tu di sploh varnost novih državnih mej. Vznemirili in ozlovoljili so celo tudi Romunijo, tako da so Potem ju najbfže oba še tam najdem,« Je rekel Jenkins veselo. »Kam sta šla.« Služkinja mu je povedala naslov. To je bila hiša Selcottove rodbine in Jenkins }e uganil, da je šel inšpektor gotovo tja, da bi poiskal svojega moža. Medtem je bil tu problem Billa Dala. Ta deček je imel čisto očitno kak dober razlog, zakaj je hotel govoriti z Rey-noldsom. Malo je pomislil in poklical dečka. »Vzemite taksi,« je rekel, ko mu je dal Selcottov naslov. »Snidem se tam z vami.« »Ali se labko odpeljem z avtobusom?« Je vprašal Bill, ko je zaman pregledal vse žepe. »Ne. Čas je važen. Jaz bom že tam, ko sc pripeljete,« je obljubil Jenkins in dobro posnemal inšpektorjev glas: »Yard bo plačal vožnjo.« Preden se je Bill pripeljal do Selcottove hiše, ga je minila dobra volja. Saj navsezadnje ni imel posebnih poročil. Kaj, če se je tista ženska samo napila iz steklenice, »kakšen bedak bi bil potem on! Jenkins ga ni izpraševal. Pozvonil je pri Selcottovih in vprašal, ali je tam inšpektor Reynolds. »Kako, to ste vi, Parson.s?« je zaklical presenečeno. »Ali ste si prebrali službo?« »Samo za današnji večer, gospod. — Inšpektor je prišel pred desetimi minutami. Govori z nekim gospodom. Če hočete vstopiti, mu povem, da ste tu. Bojim se pa, da so vse sobe zasedli gostje gospe Selcottove. Bi ne hoteli počakati v veži?« »Ne motite inšpektorja,« je rekel Jenkins, ker je poznal važnost inšpektorjevega obiska. »Počakajte, da pride ven. V kateri sobi je?« Parsons je pokazal na nasprotna vrata, pustil detektiva z dečkom v veži ter se vrnil k svojim dolžnostim. Zdaj je videl deček lepo temnolaso damo, ki je Šla tiho po stopnicah doli. BiH jo je gledal z očaranimi očmi, ki so videle vsako podrobnost. Njegova mati je bila lepa, ampak ta žena je bila po njegovi neizkušeni sodbi najlepša ženska, kar jih je kdaj videl. Brez besede je šla v ozadje veže — odprla vrata knjižnice, vstopila in tiho zaprla za seboj. . Bill je zadržal dih in štel sekunde, kdaj se bo ta privid lepote spet pojavil. In spomnil se je, da jo je že enkrat videl. Slednjič so sc vrata odprla, toda ni se pojavil privid lepote. Namesto tega je prihitela žena s preplašenimi očmi in prestrašenim obrazom. >Pomoč!« je divje zakričala. ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE. Tragično prekinjen je. Reynolds se je zadovoljno oddahnil, ko je prišel v Selcottovo hišo malo prej m izvedel od Parsonsa, da je gospod Callington Hunt tam. »Poiščite mi kak miren kraj, če ga tu sploh imate,« je rekel lakaju, »potem pa recite gospodu Huntu, da bi rad gospod Reynolds —- ne inšpektor! — z njim govoril v nujni zasebni zadevi.« »Gostje so zdaj vsi v obednici in v biljardni dvorani ter v prvem nadstropju v salonu, gospod,« je odgovodll Parsons. • »Mislim, da vas tukajle notri ne bo nihče motil,« je odprl Reynoldsu vrata majhne sobe blizu vežnih vrat. »Premajhna je, da bi vabila množico. — Privedem vam gospoda Hunta, gospod.« »Trenutek, Parsons,« je rekel inšpektor, videč možev utrujeni in zaskrbljeni obraz. »Dam vam svarilno besedo, katere ne boste prezirali, ako ste modri. Mnogo boljše je priznati manjši prestopek in sprejeti posledice kot mož, kakor pa se dati iz strahu zavleči v hud zločin. Me razumete?« Mož si je ovlažil ustnice. 'Ne — ne popolnoma,« je zajecljaj. Nocoj ste bili spet v garaži svojega brata v Lewishamu!« je rekel Reynolds. (Dalje sledi.) Zanimivosti Strašne posledice brezumnega ljubosumja Tragičen konec zakona prvih Španskih mladoporočencev v Cileju Španija, dežela palm, cvetja m oranž, prekrasnih mavrskih spomenikov, tore-adorjev, trubadurjev In večnih državljanskih vojn ima za seboj žalostno zgodovino. Na višku njene slave, ko je Habsburžan Karl V. vladal zemljam v vseh širinah sveta, ko sonce v španskem imperiju nikoli ni zatonilo, je blesk zlata in prirodnega bogastva zaslepil narod. Kolonizacija Srednje in Južne Amerike spada med najtemnejša poglavja osvajanja tuje zemlje po evropski civilizaciji. V pijanem zmagoslavju prvih desetletij so se v visokih Kordiljerah in Andih dogajale tragedije, katerih žrtve so poleg urojencev bili tudi Španci sami. Naše cenjene dame gotovo ne vedo, da je Čile debela najbolj ljubosumnih ljudi na svetu. Zdaj je žena seveda tudi tam dosegla nekaj svobode. Pred polstoletjem še Ci-lenka ni smela sama na ulico, v cerkev jo je ob praznikih spremljal ljubosumni mož. Priroda je vse jiižnjaške narode prepojila z vročo krvjo, zato so Ijubosum-nejši od hladnokrvnih severnjakov. Cilenška ljubosumnost pa izvira še iz časov, ko so Španci osvajali to gorato de« želo in živeli daleč od doma brez dotoka belih rojakinj. Prva bela žena je stopila na čflenska tla šele 1. 1545., potem ko so bili Spanci že nekaj desetletij gospodarji zemlje nekdanjih Inkov. Bila je to dona Ines, zaročenka visokega uradnika, dona Rodriga Ouiroge. Zanjo je prispela žena dona Pedra de Miranda. V Limi, glavnem mestu Peruja, je pustila hčerko, 18-Ietno krasotico Katalino. Praktična mati si je mnogo prizadevala za bodočnost svoje edinke. Ko se je v Čileju prepričala, kako njeni ugledni roja ki vprav hrepene po belih ženah, se je podvizala, da hčer čim bolje omoži. Pozvala Katalino k sebi. Mlada lepotica se je težko ločila od Lime, ki je bila takrat v primeri s Santjagora pravo velemesto. Množica španskih plemičev se je vrtela okrog nje, blizu 50 snubačev je prosilo za njeno roko. Srečna mati je izbirala med visokimi položaji in zvenečimi naslovi, po stari navadi starša dekle sploh nista vprašala za mnenje. Po večmesečnem oklevanju sta zakonca de Miranda zaročila Katalino z don Joseom Mejijo, bogatim ki uglednim španskim vitezom. Katalina je zardela, pokimala v znak, da se pokori odločitvi staršev. Mesec dni kasneje so z velikhn pompom praznovali poroko, vsi odličniki so prisostvovali prvemu ženitovanju belega para v Santjagu. Srečni ženin Je še isto noč odvedel devl-škl cvet na svoj dom. Katalina je bila zadnjič na ulici. Poslej ni smela več od doma, ljubosumni mož jo je skrbno zaklepal pred radovednimi pogledi. Ni smela niti k roditeljem in mlada žena se je, poznavajoč star španski običaj, vdala v usodo. Brez iskrene ljubezni jima je potekalo življenje dokler ni sedmi mesec po poroki obiskala hčer njena mati, dona Miranda. Katalino je našla v blagoslovljenem stanju, potrto in strašno bledo. Da bi se vsaj nekaj naužila svežega zraka, jo je povabila na izprehod v cerkev. Katalina je vsa srečna sprejela materin poziv ter se jela oblačiti. Tedaj je vstopil soprog kapetan Meji-ja. Videč svojo ženo, da se oblači, je iznenada obstal. Vprašal jo je. kam je namenjena. Katalina je odgovorila, dajo je mati pozvala, naj jo spremi v cerkev. Cez eno uro da bo že nazaj. Ves besen se je kapetan obrnil k tašči, če misli resno odvesti ženo v cerkev, kjer naj bi bila izpostavljena nasladnim pogledom moških?! Kaj ni morda izgubila pamet, da si kaj takšnega izmisli? Dona de Miranda je ponosno dvignila glavo, rekoč, da ji on ne more preprečiti, spremiti lastno hčer v cerkev. Ni še izrekla vseh besed do kraja, že je potegnil kapetan meč In prebodel taščo, da se je brez besed zrušila. Katalina je kriknila od groze, poletela k mrtvi materi, preklinjajoč svojega moža. S krva- vim mečem v roki ji je zverinski mož ukazal, naj se nemudoma sleče in molči. Zena ga je ogorčeno zavrnila, pobesneli mož jo je podrl na tla. Na krik je prihitel oče. Videč mrtvo ženo in hčer je od bolesti pretresen planil na kapetana. Preboden od lastnega zeta je don Miranda z glasnim vzklikom padel na tla. V sobo je planil sosed, ob pogledu na grozodejstva je vrgel »vitezu« v obraz: Zverina! Na licu mesta je ponoreli oficir opral svojo čast in ubil četrto žrtev. Ljudem se je le težko posrečilo, da so brez-srčneža razorožili in zaprli. Razčetverjen tia glavnem trgu. Tretji dan po zverinski žaloigri so kapetana Mejijo postavili pred sodišče. — Obsojen je bil na smrt, štirje konji naj ga živega razčveterijo na javnem trgu Sant-jaga. Ko je v poletju 1549. legla noč na zemljo, se je pred magistratom zbralo vse prebivalstvo Santjaga. Ob svitu bakel so se ljudje naslajali v zadoščenju, da je zmagala pravica nad strahotnimi žrtvami brezumnega ljubosumja prvega zakonskega para belcev v Cileju. Sokoss&vo Uspešno de o Sokola Maribor !!. P«ferež;e V nedeljo je uprizoril naraščajski dramatski odsek v dvorani Sokolskega doma na Pobrežju mladinsko 4 dejanko »Jurček«. V režij: br. Milkoviča je igrica povsem uspela. Tako deca kot naraščaj sta vložila mnogo truda, da sta podala svoje vloge zadovoljivo. Posebno se je izkazal br. Muršak kot muzikant, kakor oba njegova prijatelja godca br. Peroci in br. Dajčman. Nič manj nista zaostajala za njima v vlogi krčmarja br. Močnik in br. Kušar kot Jurčkov oče. Vloga Jurčka je bila podeljena najmlajšemu izmed igralcev, br. Koletniku. Svoje vloge so dobro podali tudi ostali: dekla ses. Pipanova, hlapec br. Trpin. Jurčkova mati ses. Jerkičeva. vloge vetra br. Milkovič, nevihte (ses. Črnko, sne-žaka br. Vikjet ter gozdnih palčkov, vil divjih mož. Zasluga, da je prišla igrica na oder, pa gre br. Milkoviču, ki se je toliko žrtvoval kot igralec in režiser in pičlem času postavi! igrico na naš lastni sokolski oder. Igrica je napravila na mladino dober vtis in je primerna za mladino, kakor tudi za starejše. Želeli bi da priredijo še več takšnih mladinskih predstav, ki vzgajajo in privabljajo mladino v sokolske vrste. Lepotna Tereza, kraljica vohunk EVINE HČERE SO SE VRINILE POVSOD. KAMOR ŠE VRAG NE MORE... Slava, pa takina V majhni prodajalni starin v Parizu se je ustavil D’ Annunzio. Pesnik bi rad kupil podobo madone nekega južnoitalijan-skega slikarja, toda cena je bila previsoka. D’ Annunzio je ponujal 10.000, trgovec je zahteval 15.000, češ da bo še zmerom imel izgubo. Nenadoma je prodajalec pogledal pisatelja in ganjen dejal: — Naj bo, ker ste vi, vam dam sliko za 10.000 frankov. D’ Annunzio je bil srečen zaradi kupčije, še bolj je pa bil vesel, da mu je njegova slava pripomogla k dobri kupčiji. Plačal je kupnino, naročil, naj mu sli-to prineso v hotel Claridge in odšel. Ko je bil že daleč, je prihitel za njim ves zasopel starinar. Pesnik je začuden vprašal: — No, kaj pa je? — Pozabili ste navesti svoje cenjeno ume ... ________________ »žena je vražja mreža«, veli slovenski pregovor. Ni čuda, če so vladarji od nekdaj rabili nežni spol v »službi za poizvedovanja«, to je za ogleduhanje. Tako je bila sredi preteklega decembra v Nevv Yorku obsojena lepa frizerka iz »Evrope«, Johanna Hoffmann, ki je kot članica tajne družbe vohunila za Nemčijo, svojo domovino. Prav posebno pa so jeli pošiljati v XIX. stol. Evine hčere tja, kamor sam hudič ne more. Bismarck je dal zgled. Leta 1851., ko je bil prvi tajnik poslaništva v deželnem zboru frankfurtskem, se je zanimal za vlogo žen kot pomočnic diplomacije. Kamor je prišel, povsod je uredil žensko vohunstvo. Izkoriščal jih je, da je pripravil vse vojne, katere je podpihal, zlasti pa napad na Francijo 1. 1870. V zadnjih letih II. cesarstva so bile neke gospe iz najvišjih slojev samo oglednice železnega kanclerja. Spomnimo se le najslavnejše med njimi: Tereza Lachmann, rojena v moskovskem gettu. Lepa, razumna, častihlepna, odločna. Ko je že marsikaj doživela po evropskih prestolnicah, pride okoli 1850. v Pariz. Portugalski plemič, markiz Pai-va, se zaljubi vanjo in ji ponudi svoje ime. Skoraj je spadala med pariške kraljice. Vsi veljaki slovstva, umetnosti, politike in diplomacije so se gnetli po njenih' sobanah, med njimi pruski grof Henek kel von Donnersmarck, voljan vreči svoje milijone krasotici pred noge. Rezika je moža pregovorila, da se je vrnil na Portugalsko. Donnersmarck je bil Bismarcku sorodnik: poslej je bila Paiva najmočnejša sila nemške špijonaie v Franciji. Ob svojem začetku v Parizu je v svoji bedi neki večer od lakote omedlela na klopi šetališča Champs-£lysčes. Ko Je obogatela, si je na tistem mestu posta vila sijajno palačo. L. 1870. je moral Henckel domov na Prusko. Paiva ga je spremila. Malo zatem sta se vzela. S katero oblastjo je uspelo pustolovki, da je razdrla zakon s portugalskim plemičem? Nemški cesar je Henckla povzdignil princa, ki je nekaj časa prebil v Alzaciji Loreni kot namestnik, nato pa se s svojo princeso vrnil v svojo pariško palačo. Tu se je znova trlo pariške družbe na večerjah In sprejemih. Toda vsaka reč le en čas trpi. Redarstvu je šinilo nekoč na um, da je odprlo debel zavoj, kakršne je dvojica redno pošiljala v Berlin. Da ne spravi v sramoto visokih pariških družin, ki so hodile k Henckelovlm, je oblastvo nastopilo z naj večjo molčljivostjo: vendar pustolovki in njenemu soprogu so namignili, naj čimprej Izgineta čez mejo. Ko bi se bilo Francozu pripetilo kaj takega šel. V našem stoletju se je žensko vohunstvo podemokratUo: zdaj se vrši že bolj v nižjih slojih. Pred vojno so po Franciji prijeli mnogo starih in mladih služabnic iz Nemčije, vohavslje, ki so jih pozaprli v Vincenneskem kurniku (caponničre). Septembra 1914. so na mostu Oise ustavili 15-letno Marjetico, ki je nosila pod svojo obleko načrte vseh mostov in potov pariške okolice. X Nenavadne pravice krojačev. V Nebraski sta dva moža pri belem dnevu napadla tretjega in ga na ulici slekla do spodnjih hlač in srajce. Ko je prišel stražnik, sta mu pokazala staro zakonsko določbo, po kateri lahko Nebraski vsak krojač sleče svoji stranki obleko, če mu je ta v treh mesecih ne plača. Dogodek je zbudil toliko razburjenja, da je morala vlada privilegij krojačev takoj razveljaviti. 1 Sokolsko društvo v Ormožu je priredilo 6. marca pri br. Grivcu odhodni-co zasluženemu tajniku br. Izlakeriu. ki odhaja na novo službeno mesto v Maribor. Številni obisk dokazuje najbolje, kako priljubljen je bil pri nas. Poslovilne besede br. starešine v imenu društvene uprave, br. Bana Vladimirja v imenu mlajše generacije in telovadcev, br. Zrimška za dramatski odsek in br. Štre-klja, so orisale br. Izlakerja kot idealnega, skromnega in nesebičnega Sokola. Z njim izgubi društvo enega svojih najsposobnejših članov. Želimo mu vsi na novem službenem mestu vso srečo in zadovoljstvo, mariborskemu Sokolu pa čestitamo k pridobitvi. — Zdravo! X Prva ženska — grobarka. Na pokopališču v iVlidletonu v Angliji opravlja že dve leti dolžnosti grobarja 26 letno dekle. Oče je bil grobar, in po njegovi smrti je hči prevzela njegov -posel. Te dni je dejala novinarju: »Rada imam ta poklic, ker je zelo zanimiv. Precej naporen je in ker sama kopljem jame, sem ostala, kakor vidite, zdrava in vitka.« MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOMi V malih oelaelh stane voka beseda SO oar: oalmanIS* oristolblna ra H oglase le din 6.—. Dražbe oreklicl- doolsovaBla In ienliovanlakl oglasi din I.— oo besedi NaimanISi znesek ra le oglase »e din 10.—. Debelo tiskane besede so računalo d*olno. Oelasni davek ra enkratno oblavo anaSa din 2.—. Znesek ta male oglase se olačnle takol orl naročilo “zlrrtmiii c, ie vposlatl e pismu tknoal » naročilom ali oa oo ooStnl noloinlci na čekovni raCoo st 11.409 Za vse olsmene odgovore dede malih oglasov se mora ortloiltl mamka ca 3 dlo tono KDOR HOČE DOBRO KAVO PITI mora h »Kavalirju« iti. »Kava lir«, specialna trgovina za kavo. čaj in čokoladne specialitete. KOLJE za sadna drevesa in potreben les za vrtne ograje prodaja Gnilšek, Razlagova 25. 1927 PASJI KONTUMAC. Nagobčniki vseh oblik in velikosti! Se priporoča KRAVOS. Aleksandrova 13. 1769 PROSIM DRUŽBO katera je v oglasnem oddelku »Vcčcrnika« 4., 5. H. t. I. iskala blagajnika, da ml vrne v poslani ponudbi priloženo spričevalo o 6 mesečni praksi na upravo »Večerni* ka« pod »Spričevalo«. 1925 KONIFERE, OKRASNO GRMIČEVJE, NIZKE VRTNICE. DREVESA za parke in drevorede nudi iz lastne drevesnice Olepševalno In tujsko-prometno društvo v Celju. Cene nizke. —• Ogled drevesnice Proti prijavi prost; cenik na zahtevo. 1934 Prodam PRODAM poceni lepo stavbeno parcelo 1134 m’. obCina Pekre. Na-slov v upravi. 1933 Kupim kupim inventar aa špecerijsko trgovino. ša-fer. Verstovškova 42, Pobrežje. 1926 Sobo odda SONČNA opremljena soba s souporabo kopalnice se odda. Naslov v upravi. \022 SOBICA separirana, se odda s 15. mar cem eni gospodični. Studenci. Ciril-Metodova 4. 1928 Stanovanle STARO POHIŠTVO dobro ohranjeno, se radi stnr - , i h Poceni proda. — Vprašati Berlinu, menda ne bi bil tako poceni pro-l.Mcijrka DVOSOBNO STANOVANJE se takoj v najem odda. Vprašati V. okraj, Stritarjeva ulica 16-a. 1887 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanje. Sprej mem tudi več oseb na samo hrano. Gubčeva ul. 5. naspro-tl tovarne Jugosvila. 1935 Službo aobi mPPPamKms’~..: -».ttc* -v.2?amnMi TRGOVSKA POMOČNICA začetnica z dežele, poštena in delavna ki bi pomagala tu di v gospodinjstvu, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Samo pismene ponudbe na Radosavljevič, Tezno-Ma-ribor. 1905 Dva starejša, poštena M02A za obdelovanje vinograda se takoj sprejmeta. Naslov v upravi. 1923 Verzirana HOTELSKA BLAGAJNIČARKA in hotelska plačilna natakarica se sprejmeta za takoj. Naslov v upravi. 1924 POMOČNIK za damsko krojaštvo so sprej me. Salon Kocpek. Stolna ul. 1*1. 1929 FRIZERSKO VAJENKO sprejme takoj salon Drljevič, pr' glavnem mostu. 1930 Iri in In urciuio ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tisku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi sc ne rručojo. - Uredništvo In oprava: Maribor, Kopališka ullen 6. - TeUloo uredniitva fcev. 1M7 In uprave Stav. 518-67. - Poštni čekovni račun Stcv. II. 409.