77. številka. Ljubljana, petek 4. aprila. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pnjeuian, za avstro-ogerske dežele za celo letu 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gold., za čotrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaoc I gold. 10 kr. Z.i pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za ineaec, 30 kr. za čotrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejenian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačajo od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompelj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frarikirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na eelovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", Opra vništvo,  na katoro naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Hrvatska in personalna unija.
iz ii   'atftKeffa 1. apr.
(Izv. dopis.)
Politika ogersk. drž. zbora, ogerskih državnikov iu ogerakega javnega mnenja dela odločno, in reči se mora, da tudi vspešno, na raz-rušenje z Avstrijo leta 18G7. sklopljenoga poravnanja ali „ausglcicha" in vslcd tega na uvedenje personalno unije na mesto sedanjega duvalizma. Ta ideja se je enkrat na Ogcrskcm obudila, to je taktum, napreduje in se ne bo proje ulegla, preduo svoj cilj ne doseže. Uvcdonjo personalne unije jo denes samo še vprašanje prejšnjega ali poznejšega časa! Kaj bo druga stranka, Avstrija namreč, na to porekla, na to se niti ne misli. — Vpraša se pa : kakšno pozicijo bodemo mi Hrvati nasproti uvesti se imajo-čej personalnoj uniji zavzeli? Ali bodemo to težnjo podpirali, ali se njej upirali V
Prigodom sklepanja „ausglcicha" leta 1867 mi Hrvati nijsmo kot sodelujoči faktor v posvetovanju, poklicani bili. In tudi pozneje nas Magjari nijso vprašali: ali smo s to pogodbo zadovoljni, ali ne ? Nam se je ta „ausgleich" simpliciter na znanje in ravnanje priobčil. Naša narodna stranka postavila se je s prva proti temu državnemu paktu v bran. Pozneje ga je pa vendar iz opoituni-tete pripoznala. Pri uvedeuji personalne unije se pa mi Hrvati no bodemo enostalno mc-moiči mogli. Tudi mi bodemo vprašani, ali hočemo ali nećemo? In v tem slučaji bo treba, da si stalno pozicijo postavimo. — Kašo politiko bodo v tem vprašanji ravnale naše koristi. Mi se bodemo za personalno
0 zarudenji lica.
Lehko bi se nad Darvinom jezili, da je zarudenje, to najbolj poetično vseh prikaznij na človeškem lici tudi v obsežje suhoparnih preiskavanj vzel. „Rudečiča je nasledek oslabljen; a mišičnatih mest malih cipel, po katerih se najtanjše cevi s krvjo napolnujcjo, in to je zopet odvisno od tega, da se dotični središčni deli, kateri cevi gibljejo, ganejo." Kako priprosto, kako tilistcjsko se glasi ta izjava nasproti „sladkemu", „ljubeznjivemu", „uežnemu", „nrikalneinu"  zarudenju, katero naši pesniki opisujejo, in skoraj bi utegnili biti prepričani,   da jo prav  za prav vendar pesništvo, ki je zadovoljno z dejanskimi rečmi in  z veseljem nad jimi, veliko više staviti, nego suhoparno znanstveno preiska-vauje, katero skuša priti samo do dna vsaki reči, ter jo s tem  vsake poezije  oropa iu končno vendar mora sama priznati, da kljubu temu oncsvcčevauju  nij   niti za las prišla
unijo potezali, če bodemo spoznali , da so v njej naše koristi boljo varovane, nego v realnoj uniji. Nasprotno se pa bodemo protivili uvedenju personalne unije, če bodemo uvideli , da bi utegnila našim koristim škodovati. — Ker vprašanje uvedonja personalne unije še nij za celo dnevno vprašanje postalo, tudi še nijsmo pretehtali, na katerej strani naše večje koristi stoje : ali v perso-nalnej, ali realuej uniji z Avstrijo? Naše javno mnenje se v tem vprašanji še nij izjavilo, naše časopisje ta predmet še nij razpravljalo , naši narodni vodji se v njem še nijso izrazili. Konstatirati bi sc pa upal, da avstrijska stranka pri nas, ki personalno unijo perhorescira, nij ravno slaba. Ta stranka je pri nas denes sicer Še latentna, bi se pa v odločilnem trenotku gotovo na živo proti-delovanje prebudila. — V slučaji — ki je zelo verjeten — da namreč mi v realnej uniji z Avstrijo naše koristi bolje varovane spoznamo, nego v personalnoj uniji, v tem slučaji bo naša politika z ogersko politiko, ravno tako na vskriž prišla, kakor leta 1848 in 1849, ko je tako rekoč za ravno isto stvar šlo.
Politični razgled.
Not run J c* deisele.
V LJubljani 3. aprila. I 'olititfi    reforme*  Je tiene* sanlecijonirctšta od cesarja!   Tako se nam telegrafično iz Dunaja poroča! —
M*r£<*v§*i zrMtur je sprejel postavo o železnici Splet — Knin. Trgovinski minister je pri tej priliki objavil, da je ogerska vlada pripravljena, dalmatinsko železnico zvezati s
dalje. Vendar proti temu so ne da boriti, in zatorej plujmo tudi mi rajše tje, kamor nas veter žene.
Po mnogoterih, od Darvvina nabranih datah je precej dokazano, da je zarudenje vsem človeškim plemenom lastna zmožnost, Če tudi ne zarude vsa tako lehko, kakor mi. Tako so na primer pri Kitajcih, Avstralcih in Iudijanih in zelo pri zamorcih rudečico opazovali, pri posljeduih vsakako le na progah, ki dalje časa bele ostanejo.  Navadno je zarudenje tudi s posebnimi  gibljaji  iu obrazi združeno.   Pač vsakteri, ki je kedaj zarudel in si je bil tega v svesti, opazil je pri ostrem čuvstvu  sramovanja na samem sebi pove-šenje oči  in nekako zhadujočc  Čutenje po celem telesu.   Prvo utegne priti od tega, da smo si v svesti, ka jc pazljivost nekoje osobe na nas obrneua,  mi hočemo   lice  pred njo skriti, da bi v njem brati ne mogla. Zarudenje iu posebno zarudenje vslcd plašljivosti Bpiemlja veduo nekako zmedenje duha. Glede nato, pripoveda nam Darvin mično zgodbico. Napravili so na čast nekega neizmerno pla-
karlovsko-rcško. Stroški za zidanje bodo znašali 22,900.000 gld. in bode država porok za 5°/'o obresti tega kapitala. Potem se jc obravnavala postava o posilnem legaliziran ji. Pred dvema letoma jc bil državni zbor zato, da se mora vsak podpis na notarijatskih pismih po dveh pričah legalizovati. Zoper to odločbo so prišle od vseh strani) pritožbe tako, da jc državni zbor postavo, katero jc ravnokar bil sklenil, zopet moral spremeniti. To nam dokazuje, s katero nepremišljeno hitrostjo se pri nas postave kujejo, brez obzira na prave ljudske potrebe. Posilno legaliziranje so terja v prihodnje samo od nekaterih pisem, navadno pa ne.
Nov ilftliiKttiiiski list in posebno tiskarnico zanj , mislijo ustanoviti Dauilo iu tovariši, kakor ve „Narodni list" povedati. Naslov mu bode „Zemljak", zapopadek du-najsko-židovsko ustavoverstvo. V Zadru misle ti možje izlagati to kukavično jajce. Kapital hote po delnicah po 50 gl. med rodoljubi (!) skupaj spraviti. Kadi bi poznali one dalma-tinsko-slovanskc rodoljube, kateri bi bili pripravljeni, za Danilov list le en penez dati. Pa tudi ne bode treba podpornikov rodoljubov; čemu bi bil dispozioijon.ski fond, 5e ne za mazanje škripavih koles takih zvestih ustavakov, kakoršen je pop Danilo postal.
MMelegacije imajo denes svojo prvo sejo. Češki in slovenski narod nij v njih zastopan. Letos so na Dunaji zbrane. Med predlogi za delegacijo so proračuni treh skupnih ministrov za tekoče leto, računski sklepi za 1871, rudeča knjiga in sistemiziranje plač skupnih uradnikov. Poljski poslanci se bodo popolnem ignorirali in v nobeden odsek volili. Debat menda ne bode posebnih, ker so ministri že zanaprej na svoje verne pritiskali, da se mirno udajo v ministerske predloge.
Tnuiijc države.
Kdo je začetek političnega j><su«i«r-vi&ma f Pot tem naslovom prinaša praška „Politik" članek, v katerem pravi, da so
hega moža majhen obed. Ko je on vstal, da bi se zahvalil, povedal je svoj govor, ki se ga je bil seveda na pamet učil, med tem popolnem molčeč in niti da bi bil le eno samo besedo glasno izgovoril. Pri tem pa je z rokami mahal, kakor da bi bil govoril, z veliko živahnostjo. Ko so njegovi prijatelji zapazili, kako reč stoji, ploskali so glasno dozdevni zgovornosti, kakor hitro je njegovo kretanje prenehljaj naznanjalo, in mož še opazil nij, da jo celi čas prcmolčal. Nasproti je pozneje omenil prijatelju jako samozado-stilno, kako misli, da je svojo reč zelo izvrstno dobro opravil. Uzrok tacega znic-denja jc ucdvoniljivo v istinitom sočutji, koje sc nahaja med naj fanjšimi krvnimi cevmi na površji glave in lica in med možganskimi. Kakor one v lici, napolnijo sc te v možganih s krvjo, in jasen nasledek tega tiščenja krvi k možganom mora biti motenje v opravilih.
Glede dušnega stanja, katero zarudenje uzročujc, je pač pred vsem plušljivost, ki jo v stanu, človeku krv gnati v lice. Dozdeva
vzbudili panslavizem baš Nemci 8 svojo pre-širnostjo. Knez Bizmark je hotel oblast Nemčije razširiti, zategadel je tlačil Slovane v Poznanji, intrigiral po svojem poslancu Keu-delu v Carigradu , ter podpiral avstrijske prusake. To je zbudilo naraven odpor pri Slovanih, ki težijo povsodi po združenji, da se ubranijo navalu germanstva. Rusija bode po Bismarkovih nakanah primorana, da postane središče in podpora vseh Slovanov, Slovani pa bodo primorani , opirati se na Rusijo, ako hočejo ohraniti svojo narodnost. Tako se bodete napravili proti nemški vsega-mogočnosti v Kvropi dve mogočne zveze; zveza narodov romanskih, ki se bode uresničila kljubu vsem berolinskim intrigam in pa zveza Slovanov, katere vsa zvijačnost bero-linskega kancelarja ne bode v stanu zabraniti, ker je podlaga njena ravno dandenes toliko imenovani boj za obstanek.
Vra•/<•*>«k<r vlada jc poslala vojakov na španjsko mejo, da bodo zabranili prehajanje Karlistov čez mejo. Francoski poveljnik v dolenjih Pircnejab, general Elio, je dobil ukaz od vlade, da ostro postopa proti Karli8tom. Francoski monarhisti jih pa še vedno skrivajo podpirajo, ker upajo, da bi prišli tudi na Francoskem zopet k moči, ako bi se jim posrečilo, povzdigniti na Španjskem zopet prekucnjeni prestol Burbonov. Pa sedaj ne bodo mogli mnogo več storiti. — Narodna skupščina se še posvetuje o postavi zarad organizacije mestne vlade v Lij onu. Monarhisti bi radi vzeli republikanskemu mestu samostojno županijo, ter mu vsilili vladnega prefekta. Se ve da bodo poslanci levice nasprotovali postavi, a ker v francoski narodni skupščini sedaj odločuje desno središče, ki gre vedno z vlado, je vse odvisno od tega, kako se bo vlada odloČila v tej zadevi. Vlada pa še nij izrekla svojega mnenja.
Na i* š'tiske m se izjave proti novim cerkvenim postavam vedno množe, katoličani in protestante so v tem edini. Nasprotovanje je tako hudo, da protestantovska duhovščina v Kaminu in Schievelbeinu, pomorskih mestih, še cerkev nij hotela odpreti na dan cesarjevega godu, nikar pa da bi bila opravljala zanj navadno slovesno duhovno opravilo. Enako se tudi katoliški duhovni v renski Prusiji nijso hoteli udeleževati slav-nostij na dan cesarjevega godu. Iz Hano-vera je do 700 protestantovskih duhovnov poslalo peticijo do cesarja v tej zadevi. Pravosodni ministri nemških držav se bodo sešli v Berolinu, da se dogovore zarad naprave najvišje državne sodnijc za celo Nemčijo. Saksonska in virtemberška vlada ste baje nagnjeni tej misli, bavarska pa neki hudo|
se, daje ona odvisna od Čutljivosti za mnenje drugih in, kakor Darvin pravi, sosebno o naši vnanji podobi. Samo že zavest, nekaj posebnega ali tudi le novega na obleki imeti, je zadosta, da bode plašljiv Človek celo nestrpljivo boječ. Vsak, ki je kedaj kak javni zbor nagovoril, ve se spominjati na hudo utripanje srca, vročino v lici, sploh na vse ono prikazni, ki so gotovo znamenja tako imenovanega „lampeufieber?"
Čudno je, da zelo ponosni ljudje morejo jako boječi hiti. To utegne priti od tega, da prav posebno veliko na mnenje drugih drže in si zaradi tega v nobeni reči nečejo nič oddati. Precej dokazani resnici, da pla-šljivost na čislanji samega sebe visi, dostavlja Darvin dokaz, da imajo oni prav, ki pravijo, ka mladim ljudem nič več ne škoduje, kakor če so vedno zaradi svojih čutil opazovani, vide, da se njih lice preiskuje in vedo, da se jim stopnja občutljivosti po čujočem očesu neusmiljenega opazovalca meri.
Pod silo naravnega preiskavanja ne morejo na nič druzega misliti, kakor na to, da jih gledajo, in nič čutiti, kot sramežljivost in
nasprotuje, ker bi rada obdržala vsaj nekoliko svoje nekdanje samostalnosti.
Stanje it nI i j€t»»*teegn ministerstva je vedno težavneje. Mnogi, ki vidijo vsled spremenjenih političnih odnošajev vsaktere nevarnosti nastajati za Italijo, nijso zadovoljni z njim, ker vsled slabih financ neče do-voljiti velicih svot za močno armado, katero bi radi imeli. Slabo stanje ital. denarstva je nasledek večletnega šlendrijana v državnem gospodarstvu. Trebalo bi marsikaj potrebiti posebno pri uradništvu, pa tudi drugod. Mi-nisterstvo Lanca se mora tu pokoriti še tudi za grehe svojih sprednikov. — Odsek ital. državnega zbora, ki je bil voljen, da izdela postavo zarad cerkvenih korporacij, predlaga zbornici, da naj jih dobro v prihodnje oskrbuje država. IJ stavi vnanjih narodov pa ostanejo pod dosedanjim oskrbi niš tvora. Poslanec Broglio je v zbornici interpeliral vlado zarad prepira, ki se je dogodil preteklo nedeljo v jezuitovski cerkvi. Govornik graje zlorabo govorniške prostosti, ter pravi, da vera nema s hudimi govori zoper domovino in njene naprave ničesar opraviti. Stvar je politična, ter kali le javni mir. Vendar se pa ne sme trpeti, da bi si narod sam v tej zadevi pravico delal. Minister pravosodja izreče na to, da bode proti vsakemu varoval postavo. Omenjene stvari ne bode dalje pojasnoval ker so dotični že opravdani. Broglio je stem odgovorom zadovoljen.
V Švici je odstavljeni genovski vikar Mermillod protestiral proti novi genevski postavi, po kateri volijo občani svoje duhovne sami. Podpisal je kot apostolski vikar, a vlada mu je poslala protest nazaj, pod naslovom „škof in partibus infidelium". Francoskim monarhičnim listom a la Liberte, Figaro in Pariš Journal, ki so zabavljali čez Švicarje, ter jih imenovali „fabrikante tabačnic" odgovarja ciriški list: „To je ono prodano časnikarstvo brez časti, ki v blatu brba, da ome-tava ž njim poštene ljudi. A trezni švicarski narod se za take nesramnosti ne zmeni.
V tttff/te.ikfiit parlamentu je Lord Enfield naznanil, da se vlada še vedno pogaja z vnanjimi državami zarad prevožnine čez sueški kanal. Angleži nijso zadovoljni s tem, da bi to odločevala družba, katere lastnina je kanal sedaj. Poročilo finančnega ministra naznanja, da so v letu 1872—73 znašali državni dohodki 76,008.770 funtov šterlingov, 1,900,456 več, nego prejšnje leto.
Dopisi.
Iz Topite* na Dolenjskem 1. aprila flzv. dop.j Dasi ravno imamo pri nas dosta
strah. In ali je tako siljenje k vednemu opazovanju samega sebe koristno, je zelo dvomljivo.
Tudi krivda mogočno vzbuja rudečico, vendar nij krivda sama, ampak pred ko ne le misel, da nas drugi za krive držč. Le tako se nam da razjasniti, zakaj nas pogosto rudečica močno oblije, ako nas kake pregrehe dolže, ki je nikdar storili nijsmo. In kako pogosto so smatrali zadrego kake osobe kot dokaz, da je kriva!
Moremo li tudi v temoti zarudeti? — Ako smemo vročino v licu za vednega spremljevalca zarudenja imeti, je to nedvomljivo. Nemamo sc v temi nikakor bati, da kdo naše lice opazuje in torej se ta resnica le po navadi razjasniti da. Mi smo se navadili, pod gotovimi okolnostimi pri luči zarudeti, nasledek te privade je, da zarudimo tudi v temoti.
Kar se fizijologičnega gajanja pri zaru-denji tiče, meni Darvin, da ostro na en del telesa obrneno opazovanje navadno in krc-pilno skrčevanje malih cipel tega dela motiti more.
pritožeb in dosta pomanjkljivosti v županijskih, farskih in drugih rečeh, vendar z veseljem moremo reči, da slovensko narodno čutje se oživlja čedalje bolj in reči smemo, da če so vsi okraji taki kot naš, ne bodo nemški Auerspergi in vsi drugi v našo deželo privandrani Nemci in nemškutarji nič opravili, ako nam začno tuje nemške poslance siliti. — Dokaz vzbujene ljubezni do domače stvari so dali tudi Topličani ob priliki, ko so Novomcščani nabirali za narodni dom. Topličani so radi darovali lesa za to poslopje, posebno smrek, ki bo že večjidel tudi posekane. Vsi so dali radi in z veseljem. — Ravno tako se je tudi slovenska peticija tukaj pridno in rado podpisavala, da si so samo priprosti ljudje za njo agitirali in se zlasti g. župnik in njegov kaplan in učitelj ne brigajo za narodno stvar čisto nič. Kedaj hi bili že lehko imeli kako narodno društvo, ako bi imeli kakega izobraženega človeka, da bi sc podstopil in kaj na to delal. A župnik pravi da nema časa, da je truden če že s prižnice pride. Pač je duhovni gospod truden za narodno delo, ne pa za lov na zajec, kjer ga zmirom najdeš. Sicer pa tako ne bere nobenega narodnega Časopisa, temuč ustavaško-klerikalnega „Volksfreunđa", torej se naš nij.
Ravno tako smo z županstvom na slabem. Mislili smo, da bo novi župan, ki smo ga volili, kaj bolji od starega, a nij nič boljši. Žalostno je, da v Toplicah nemamo moža, ki bi bil zmožen in vseskozi dober za župana. Zdaj se dolgo debatira in Vse zmešano, nazadnje se pa občinski odbor razide, in nobeden ne ve prav kaj in kako se je sklenilo, največkrat se pa nič ne sklene. Največ preglavice dela našim občinskim možem, kako dolg bolnišnicam plačati, ki ga je stari župan pustil. To je prouzročilo že več burnih sej in debat, pri eni teh se je celo mati županja sama udeležila, z metlo podivša enega namestnika in dva odbornika po stopnicah doli od župana. To menda dovolj ilustrira naše občinsko razmerje.
Im srednje Ipavc 31. marca, flzv. dop.] (Shod pri Rebku insadno-kupČijsko akcijonarsko društvo.) Včeraj je bil shod pri Rebku mnogo obiskovan. Sešlo se je skupaj više nego 100 bli-žncjŠih posestnikov, da bi se pogovorili o tej velevažnej stvari, namreč o kupčiji z zgodnjim sadjem. Gosp. Rihard Dolenec ima prvi besedo o pomenu denašnjega shoda; potem nasvetuje, da naj se voli shodov predsednik ter ob enem nasvetuje g. dr. Lav-riča, našega ljubljenega očeta (če ga tudi razporniki v Gorici še bolj črte) za predsednika. Vsi zbrani sprejmejo enoglasno ta nasvet. (Živio dr. Lavrič!) Na to se lepo zahvaljuje in da ima čast biti predsednik tudi v ekonomičnih zadevah, kajti do zdaj je predsedoval zmirom le na narodno-političnem polji. Potem da besedo g. R. Dolencu. Ta gospod poudarja, kako bi se moglo napraviti tako velikansko društvo, kakor je že imajo v južnem Tirolu, da bi lahko iz cele ipavske doline sadje izkupovalo ter tako naprej po raznih potih v velika mesta prodajalo. Potem se zdaj eden, zdaj drugi za besedo oglaša; eden „pro", drugi „contra", tako, da sc nazadnje kakor mali viharček uname. Na vse zadnje se sklene to idejo za letos opustiti, ker je že tako prepozno, in take reči morajo čas imeti.   Potem se na-
svetuje, da naj se izbere odbor 7. mož, koji bodo to idejo gojili za naprej, da reč ne zaspi j tako, če bog da in sreča junaška, bodemo imeli denes leto društvo gotovo. Le škoda je to, in žalibog krivda, da se nij gledalo pri izbiranji odbora na sposobnosti. Dve glavi sti v odboru, ki sti kapacitete v tej stroki, druge nam pa bo pri-hodnjost pokazala. Toliko za zdaj. Vmes je tudi mož, ki nij se nikdar, odkar živi, do denes nobenega časnika, niti političnega niti gospodarstvenega, tem menj gospodarstvenih knjig bral; a vendar skrb bodi Vam prva gospodje moji, da do denes leto imate že društvo organizirano!
Ik IFfHKJtirskegrn koncem marca [Izv. dopis.] Znamenje časa je to, da kakor „Wand." piše, hrvatska kraljevinska deputacija čuti potrebo, sporazumeti se z Ogri. Rekel sem Vam že poprej enkrat, kar ste tudi objavili, da Ogri čakajo, da bode v avstrijskem državnem zboru nova volilna postava sklenena, da bi potem s Hrvati razprave o sporazumljenji ložje zopet nadalje vali, ker brat „Svab" jim žc pot pripravlja <lo moralične presije za sedanje voditelje hrvatske narodne stranke. Nijsem se motil, kajti baš sedaj so se razprave na enkrat zopet pričele. Nc glede" na javno vedenje nekaterih potuhnenih unijonistov, ki so s svojim obnašanjem zaupanje voditeljev narodne stranke vedeli si pridobiti, moram reči, da bodo omečeni voditelji poravnavo sprejeli. Če se tukaj tudi ne bode prokletstvo naroda, kakor pri Dalmatincih takoj pokazalo, hočem jaz žc sedaj trditi, da se hode to kmalu zgodilo. Kdor ve in še denes v obče sliši, da bivšega bana Jela čiča od stranij Oger-ske zaničujejo in so mu posmehujejo, rekoč, da je stal z narodom, koji je bil leta J 848 in 1849 na strani krone, potem da so uporni Ogri bili kaznovani, in mimo tega zdaj milosti in nemilosti posljednih prepuščeni, mora se res čuditi, da se še hrvatski poslanci nahajajo, ki gredć Ogrom na limance. Pisal sem Vam že popred, da sc bode s sedanjimi voditelji narodne stranke sprava dognala, ker sem jaz in vsi, ki si Jugoslovane kot avtonomne želč, jih zdavnaj obsodil. Imamo glede države, kakor narodov trojne opozicije, namreč opozicije čestilakomnosti, opozicije iz maščevanja, in naposled take, ki so svo-emu narodu odkritosrčno ndane, njegov blagor žele in vsako bolečino živo čutijo.
V hrvatski kralj, deputaciji dozdeva se, da so — tudi nekoliko prve dve opozicije zastopane, ako se oziramo na antecedencije. Z eno besedo, zastopniki hrvatskega in srbskega naroda, ki je nad 800 let magjarske neprilike prenašati moral, še nijso stopili v akcijo. Vsled tega se bode zopet provizorij ustvaril, kateri bo najbrž za Hrvatsko zaželene nasledke imel. Narodna stranka dr/i se v Hrvatski pasivno in mirno gleda na daljno napačnost vlade in prizadevanje. Mi Slovenci bi inače še vsako opazko pustili, ako bi ne bili bratje jugoslovanskih narodov, da, večidel izmed nas je rojenih iz sosednje Hrvatske in Bosnije. Naše Čuvstvo je pri tem ugajanji temveč razžaljeno, kolikor želimo, da mora naš jugoslovanski rod v vsakem ozira edinost si pridobiti, ako hočemo kedaj našim nas sovražeČim protivnikom imponirati in kot narod štovani bili.
Domače stvari.
— (Sokolovski večer) bode v sa-bolo 6. aprila v steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Program je: 1. Berilo: „Zanimi-vosti v Ljubljani". 2. Danici. Solo za bariton in štiroglasno sprcmljevanje. 3< Deklamacija. 4. Kuplet : „To videl slepec bo celo". 5. Berilo: „Spomin na sokolske izlete". 6. Ljubici. Cveterospcv. Med posameznimi točkami svira godba c. k. 40. peš-polka vojvode Sachsen-Meiningcn. Reditelja večera sta gg. Hugo Turk in Franc Drenik.
— (Iz Kamnika) se nam piše 8. aprila, da bode na cvetno nedeljo v čitalnici beseda, pri katerej sc predstavlja: „Eno uro doktor!" veseloigra v enem dejanji.
— (Grof Hohcmvart na Kranjskem.) Tz Notranj^kepa se nam piše 1. aprila: V zadnjem času obiskuje grof Hohen-wavt prav pogosto svojo graščino Ravne, katera v prav prijetnem, pred burjo zavarovanem kraji leži. Njegov posebni očigled na popravljanje gospodarstvenih poslopij, poboljšanje vrtnarstva, daje sklepat-, da ne skuša se graščine znebiti, temveč da ostane še dalje njeni posestnik. Včeraj jc zopet odpotoval od tukaj k svoji družbini v Gradec.
— (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše: Naš c. kr. okrajni paša Globočnik jc obsodil vseskozi pošteno narodnega mladeniča Jožefa Potepana zavoljo tega, ker je peticijo proti direkt. volitvam podpisal, na 15 gl. globe ali 8 dni ječe. Ker oni mladenič rad kaj za narod potrpi, kličemo mu : bog ga živi !
— (Velik požar.) Iz Št. Petra se nam piše: Denes popoldne pogorelo je v Knežaku 14 hiš, dvanajst bilo jih je zavarovanih. Požar bi bil še veliko več končal, ako bi bližnji Zagorjani ne bili prihiteli gasit. Kakor se sliši je neka kmetica ognjeno saje v kuhinji nabrala in jih na gnoj nesla, od koder se jo slamnata streha vnela." — Ogenj je moral strašen biti, kajti iz II. Bistrice se nam piše med drugim : „Ravno ko to pišem, vidim strašen dim se plaziti čez Pivko."
— (O goveji kugi na Kranjskem) se piše v „Novic." tako-le: Zatrosila se je kuga po hrvaških bušah najpred v Praše poleg Mavčič, kjer je poginilo dvoje goved in se jih je moralo pobiti potem 9 bolnih in 15 še na videz zdravih enemu gospodarju; pozneje se je zanesla kuga iz hleva tega gospodarja še v hlev sosedov. Iz Praš je ostalih 5 buš lastnik gnal v Kranj na sejm in kupec iz Rajble na Koroškem jih je ondi postavil v neki hlev, kjer jc po njih okuženo domače govedo kmalu potem zbolelo in poginilo. Komisija jc tu dala 14 deloma bolnih deloma zdravih goved pobiti. Iz tega hleva je prišla ena krava na Klanec poleg Kranja, ki jc menda že tudi poginila. Na sejmu v Kranj i 10. sušČa je neki kaj žar iz Smelcduika kupil kravo, ki je 28, dne t. m. bolna pobita bila in komisija je istemu kaj-žarju potem dala še dvoje goved pobiti. Omenjenih 5 buš je gori omenjeni korošk kupec iz Rajble na sejmi v Kranji kupljenih po gorenjski železnici peljal na Koroško; nij Še znano, kako, ali znano je to, da v Ratečah na Gorenjskem in v Rovtah blizu Trbiža sc je tudi vnela kuga. Bati se je, da iz sejma kranjskega ne hi sc bila od onih 5 buš zatrosila še kam drugam po živini, ki je v dotiki bila z bušami. — Tudi najnever-
niši Tomaži zdaj sami vidijo, kako strašno nalezljiva je ta bolezen , za katero nij po celem svetu nobenega zdravila znanega kakor za človeško kugo ne. Vsa ta kuga pa se širi le po nalezbi. Gotovo se obvaruje gospodar, kateri svojo živino, pa ljudi, ki jej strežejo tako zapre v svoji hiši, da za čas kuge ne pridejo ne z drugo živino, ne z ljudmi v do tiko. To je edina, pa prav gotova pomoč. Zato zapoveduje postava, da se iz začetka kar brž pobije vsa kužna živina in taka, ki je bila s kužno v dotiki (za pobito dobi lastnik odškodovanje iz cesarske kase, če nij sam kaj kriv); zato sc vpelje zaprtija, zato se prepovedo živinski sejmi, zato druge dežele iz kužne dežele ne puste ne živine ne kaj druzega v svojo deželo drugaČ kakor po železnici in s spriČali od zdravstvene komisije, če dežele potrebujejo mesa. Če je kje tako skrben in marljiv župan kakor v Kranji g. Jugovic in v Smeledniku g. Keršič, je pač velika sreča za celo sosesko, da se na tanko spolnujcjo gosposkini in zdravniški ukazi. Naj po vsem tem zdaj povemo, da je c. k. deželna vlada 20. marca oklicala sledeči razglas: „Komisija za kugo je 24. dan t. m. za gotovo postavila, da je v Prašah, mav-čiške občine kranjskega okraja, pa tudi v mestu Kranji, povsod v eni hiši, prava goveja kuga, kamor se je zanesla po hrvaških bušah. Da se razširjenju te kuge v okom pride, so sc nemudoma vpeljale najostrejše policijske naredbe in vojaki na pomoč vzeli. To se očitno razglaša s to opombo, da se pričakuje od županij pa tudi od vsacega posamnega prebivalca, da pripomorejo c. kr. okrajnim gospodskam, kar koli je mogoče k izvrševanju po postavi od 29. junija 18G8. 1. predpisanih zaukazov, da se kuga nc razširi dalje po deželi iz gori imenovanih dveh krajev. Pa že zdaj sc je bati, da seže dalje po deželi, ker bc je 17. dan t. m. 5 buš iz Praš na sejm v Kranj prignalo, ondi pa prodalo neznanemu kupčevalcu z živino, kateri jih je, kakor pravijo , proti TrebiŽu gnal. — Ne Bamo postava, temuč tudi lastna korist vsacega, kdor kaj živine ima, zahteva to, da zdaj brž dotičnomu okrajnemu glavarstvu na znanje da, ako mu zboli katero govedo, ovca ali koza." Pozneje 29. marca, ko se je zvedelo, da so je kuga, kakor smo gori povedali, zatrosila še dalje, je dodala c. kr. deželna vlada še drug razglas, po katerem naznanja, da so 3 milje na okrog okoli okuženih krajev prepovedani vsi živinski sejmi. Pa naj tudi nobeden goved, ovac ali koz in pa kož, parkljev ali sploh kaj tacega, kar §. 2. dotične postave prepoveduje, ne skuša gnati, ali peljati na Štajersko, Koroško, Salc-hurško, Tirolsko, Primorsko, ker so te dežele za čas kuge zaprle svoje meje proti Kranjski.
— (Iz seje kra n j s k c g a deželnega odbora) 28. marca poročajo „Nov." —Na prošnjo deželnega zbora za denarno pripo-moč 30.000 gld. iz državnega zaklada, da se kupi primerno posestvo za napravo kmetijske šole na Dolenjskem, je si. ministerstvo kmetijstva deželnemu odboru odgovorilo, da ga jc volja pripomoči k napravi te šole, ali dežela mora vsakako prevzeti en del kupne cene za omenjeno posestvo, zato naj mu deželni odbor pove, koliko bode dežela do-ncsla. Vsled tega jc deželni odbor pred vsem sklenil oklic razglasiti po časnikih, naj mu posestniki na Dolenjskem, ki bi hoteli deželi prodati posestvo za  nameravano kmetijsko
šolo, naznanijo kupno ceno dotičnih posestev, da bode potem deželnemu odboru mogoče, presoditi in ministerstvu povedati, koliko kupne cene bi mogla prevzeti dežela, se ve da po dovoljenji deželnega zbora. — Ofici-jalska služba pri deželni blagajnici se je oddala Fcrd. Omejen, ingrosistu pri deželnem računovodstvu, namesti Omejra pa je bil imenovan praktikant Herman Toman za ingro-sista pri deželnem računovodstvu, — Deželnemu zboru došlo sporočilo vodstva učilnice za gluhoneme v Linci za 1. polovico letošnjega leta zopet kaže, da sc vsi gluhonemi (mutasti) iz Kranjskega ondi pridno in lahko učć in lepo obnašajo, — Po predlogu deželnega šolskega sveta se v proračun normalnega šolskega zaklada za leto 1874 postavi 150 gld. podpore za šolo v Sori. — Deželno gledališče se jo prepustilo dramatičnemu društvu za predstavo slovenskih iger 14., 20., 24. in 27. aprila. — Vsled vloge sedanjega vodje tukajšnjega nemškega gledališča, J. M. Kocky-a, da bi sc mu tudi za prihodnje leto prepustilo deželno gledališče pod letošnjimi pogoji in proti temu, da bi smel v nedeljah iu praznikih, kadar bodo zvečer igralo dramatično društvo, dajati popoldne nemške igre v deželnem gledališči, se je poprašal odbor dramatičnega društva za njegovo mnenje o tej novini, poleg tega pa tudi podporno društvo nemškega gledišča za to, ali da prihodnje leto podvzetniku tudi tolikošno subvencijo kakor letos.
— (Cena mesa za mesec april v Ljubljani.) Funt najboljše govedine od pitanega vola je po 30 kr., srednje po 26, najslabše po 22 kr., kravje meso in vpreže-nega vola bo one tri vrste po 27, 22 in IS) kr
— (Štajerska eskomptna banka) je imela 30. marca svoj 8. občni zbor. Po-ročevalo se je, da je ta zavod letos jako razširil se. Cisti donesek pretečenega leta znaša 409.313 gld. Dividenda na akcijo je 25 gld.
Razne vesti.
* (Konzul u tekel.) Dunajski policijski direkciji so iz Madrida naznanili, da je v Parizi akreditirani španjski konzul Jose Calvov Ternel na škodo španjske vlade več kot 500.000 frankov se polastil in mimo tega pri pariških vel i ko-trgovci h znatne svote izvabil. Pred štirimi dnevi jc iz Pariza ubežal in se baje na Dunaj podal. Ubežni konzul je 33 let star in se pri govorjenji z jezikom spodtika. Spanjska vlada zahteva, ako ga zasačijo, da ji ga izroče.
Narodno - gospodarske stvari.
— Železnica K n i 11 c 1 f e 1 d - Z a p reši Č. Ministerijelni predlog o tej železnici se je v poslednji seji državnega zbora posebnemu odseku 9 udov izročil. Po predlogu gre železnica črez Konjice iu postranske Črto črez Šoštanj in Šmarje nijso priložene. Naloga odsekova je, da z ozirom na sklep štajerskega deželnega zbora in na prošnje okrajev in občin stavi pogoj, da se glavna črta samo onim poduzetnikom dovoli,  kateri se
zavežejo, ob enem tudi postranski črti zidati. Če odsek tega ne stori, zanemarja interese važnega dela dežele, ter si bode malo hvale zaslužil. Po ministerijelnem predlogu bi smela vlada pri koncesijonirauji to železnice privoliti oproščenja od kolkovinc in pristojbine, ter od prihoduinskcga davka za 25 let. Železnica mora v 4 letih dozidana biti in pri oddan ji koncesije se mora odločiti, kje se ima zvezati z ogersko-hrvatsko železnico. Po pri loženem poročilu ima ta črta namen, zgornjo mursko dolino, oziroma Kudolfovo železnico s štajersko-magjarsko mejo proti Zaprešič-u zvezati. Dolgost železnične črte bode do meje 23 milj iu je za vsem 23 postaj namenjenih. Kraji, po katerih bode šla, imajo razvito živinorejo, obilo lesa iu drv, železne in pre-mogovc sklade itd. Iz Hrvatskega se pričakuje privažanje žita in oglja. Vse prav in lepo, samo da bi se nc pozabilo na skalsko, savinsko in šmarsko dolino, ki imajo še večje bogatstvo natornih prirodkov.
Opomenica.
KkHrkuiii'iie dražbe 7. aprila: Štunradovo, 1510 gl., v Loži. 8. aprila: Juvančičevo, 729 gl. 78 kr. In Uitijovo, l>0 gl., v Loži.
Dunajska borsa 3. aprila
(Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   09 gld. 80 kr Enotni drž. dolg v srebru    .   .   72   . 10
1860 drž. posojilo.....103
Akcije narodne banke   .   . 940
Kreditne akcijo......331   „ 7&
London.........108 „80
Napol..........8   „ 731/,
C. k. cekini
Srebro........ 107   . 60
Listnica opravništva. 81. čitalnici v Rifen-bergu: List smo Vam ustavili, zaostalo naročnino pa nam blagovolite poslati — G. O. pri sv. Ivanu (Trst.) List sc Vam redno pošilja. Kriva jo tržaška pošta. Od našo ekspedicijo se vsi listi vsako noč radno odpravljajo. Ako naročnikom no pridejo 0 pravem času v roke, so temu  samu c. k. pošte krive.
Zdravnik za zobe
docent dr. Tanzer
iz Gradca bode od  G. aprila t. 1. v #,///##// rt ni v
„Hotel Elefant" v 1. nadstropji, v sobah štev. 20 in 21, vsak dan od 8. do G. uro v zobozdravuem in zobotehničnem stroku ordinirah
Njegov pomudek je samo na 15 dnij določen.
P. n. zobobolni naj se tedaj blagovolijo podvizati, da se takoj v prvifa dnevih oglasć.
(102—1) Bfcr. Tanker.
Razprodaja
zdravil, želiš, ilropeidep blaga
iz premoženja j?f tirtill <*«»lol>-0 v
konkurza na velikem trgu v Ljubljani se prične
5. aprila t. I.
po naj nižji «'<»iii. ker mora v kratkem prodajalnica biti izpraznena.
(104-D Odbor upnikov.
Menjavnica
„Wiener Commissions - Bank",
razpošilja
dobitne liste (JBezugs- Scheine)
na sledeče razpisano gručo sreček, in se morejo to sestavo iz tega razloga najkoristniŠim prifiterati, ker je vsakemu posestniku takšnega dobitnega lista mogočo, vse glavno in postranske dobitke sam zadeti in razen tega obresti j1© frankov v slatu in lO. gld.
v papirju uživati.
Gruča A. (16 ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledečo 4 srečko: 1 Sperc. državno »rceko po lOO gld. od i. ihoo.   Glavni dobitek 300.000 gld., z
odkupno premijo potegnene serijo 400 gld. a. v. 1 »pere. e. tur&k. državno srečko loo frank.   Glavni  dubitek 000.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Brunsviško srceko «0 tolarjev.   Glavni  dobitek  80.000 tolarjev brez
vsa k šega pridržka. 1 IiiHbrtiNko (tirolsko) srce u o.   Glavni dobitek 30.000 gld.
Gruča B. (13 zdrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 6 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srećke: 1 Spere. e. turfrk. državno srečko loo frank.   Glavni dobitek 600.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Rrunsvidko srečko 20 tolarjev.   Glavni  dobitek  80.000 tolarjev brez vsakšega pridržka.
NsckHeu-MriuiuKeusk« srceka. Glavni dobitek 45.000 gl., 15.000 južnonemško veljave. Potem dobitne liste na peti del, Spere. dri. srečke 1. l&oO. Mesečni obroki & 6 gl. Potem dobitne liste na eele državne srečke 1. 1*0 I. Mesečni obroki a 10 gld. Potem dobitne list«' na pol državne srečke 1. 1*0 1. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dobitne liste na pol ogerske srečke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitne liste na Brunsviske sreel.c 20 tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. Potem dobitne liste na Insbruške srečke. Mesečni obroki a 2 gld. Kazen tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica ,,Wlener Commlsslous-Ilank*' vse kakor koli imenovane ban kine, menjičue iu borzne opravila. I Potrjeno incnjico in priporočila so na vse veliko mesta v Evropi in v Ameriki
I po najnižji ceni razpisavajo. — Naročila na tukajšnem mestu in iz pokrajino se naglo, . gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljeno menjieo in vrednosti so P oziroma na vsakokratni položaj dcuarskcga tržišča po najbolj dobrokupnih pogojih dajejo. I Opravilski prostori so vsak dan od 9. uro dopoldne do 6. ure zvečer brez pre-
'     stanka odprti.
! Vil 1111*1 irirm'il'1 80 natailcno »» tudi ha povzetje izvršujejo. Zapisniki vzdigatev I      ¥ lldlljt* lltll UUld so po vsakem ždrebanji franko zastonj razpošiljajo.        (80—9)
IGOGOGOOOOOOGOOCCOOOOOCOOGOGOOI
Tujci.
8. aprila. l.uro|>!»: ProJ iz Jtadoljce.
Pri Klefantu: Skrabor ii Zatičinc. — Marija Tomšič, BUlim ta Gorice. — Uoiiimenej tz Ameriko. — Kometi iz beneškega. — Spendal iz Kranja. — Br. O0hweiger iz Gorenjskega. — \Vatteri — Baruien. — liusnik iz Trsta — J-ongvel iz Kauiže. Pri Malici
iz
i/.
Pri -Malici : Pukeniuoiur iz Dunaja. — Glaser iz Siseka. — pl. Mecss Dunaja — Borgflr iz Vojnika. — Sonnontlial z gospo iz Celovca. — l.duv liajlieuberga. J
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast 01*. O. If\ afl B i seli. Berlin, Louiseustrasse 45. (255—o5)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen,
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
76^927