PROSVETA PODPORNE JEDNOTE I» .eren.Uk» IfftT ft. LavadeW A«% orriM *t PabUMtu«! HCT Uwiàli Am Chicago, DU 13. decembre (Dec. 13), 1929._ STsnnsr JsäL STE V.—NUMBER 292 v pui z i že tepe delavce jgba o neznižanju pUč dobi-B velike kontrasta. "Kaj, ata-k, v tem čaeu ...!" Ford do-I |e enega poenemaka. "Prld- • delajte ln plače ostanejo....** lew York. — (E. P. — Oblju-ili pakt, ki je bil eldenjen I Hooyerjem, podjetniki in ftelji Ameridke delavske fe-peije, da morajo plače oetati t lo," je pričel dobivati čud-odmeve. Vsaj v New Yorku pričeli nekateri podjetniki učiti ta pakt na način, ki go-j ni v korist delavstvu, led podjetnike, ki skušajo is-iti logično interpretacijo apo-uma med Hoover jem in volji ADF, spada tudi Louis Schwartz, predsednik organise oblačilnih podjetnikov. • International Ladles Gar-it Workers unija grozi i ve-itavko z namenom, da orga-tra 45,000 newyorfkih obla-ah delavcev, je predsednik nrsrtz dvignil mogočen pro-¡ni glas v imenu podjetnikov. V času, ko predsednik nafte de in vodilne oeebe naših tiikih institucij skušajo e aie industrije in trgovino, bi imel nikdo misliti, da bi veneti posamezno industrijo, nanj pa, da bi oklical stav-' On je mnenja, da dežela rebuje miru, ki je ie posebno KMflikl nad rudar ji posla ja resen Pripadniki dietrlkta sklenili pri-četi z delom; rudarji v Kentu-ckyju odglasovali sa stavko Sprintffield, III. — Nad 600 ru-darjev, ki so lojalni distriktni organizaciji, je v sredo sklenilo, da pričnejo drugi dan z delom v rovu v Auburnu, ki je Ust Panter Creek Coal kompanije. Delo Je bilo v tem rovu suspendirano, ko so piketi levičarske unije zavrnili rudarje. Toveyški rudarji so danes odglasovali, da se vrnejo na delo v rov it. 8 Peabody Coal kompanije (v tailorvlllskem okrožju), kakor hitro bo odpoklicano vojaštvo. Šerif Dubar iz Tailorvilla je naznanil, da bo vojaštvo u-maknjeno takoj in da bodo v rovu pričeli z obratom. L1 Pri vseh rovih, kjer je prišlo do suspendiranja obrata, (razen prej omenjenega rova v Auburnu je po stavki prizadeta edino Peabo4y Coal kompanija), se vrši stavka, pravijo voditelji levi ai danimi močmi stabilizira- čarske unije.. Voditelji distrikt- ne organizacije trdijo obratno. Oči vidno je, da bosta obe frak-ciji vztrajali vsaka na svojem stališču, kar končno pomeni, ds bodo delo izgubili pripadniki ti- ...............#..............ste frakcije, ki bo v konfliktu reben v sedanjem času, ko je j poražena. To bo logičen rezultat do pretresel borzni krah. boja v kolikor se tiče posame* I no prepričani," pravi on, nega rudarja, ker boj se vrši v i je glasovanje o stavki v tako znamenju notranjega konflikta katni periodi najslabša stvar Bati se je, da pride do flričnaga tsliiča bizniaa dežale." med pripadniki obeh toiečilnim delavcem bo uverjev pakt delal n glavic, ker nudi podjetnikom zidarjem "javnega mnenja" ar argument Henry Ford je i\ posnemaka v osebi veletr-«kega magnate Philipe An-tha, ki je svojim delavcem ki plače za deset odstotJcov._ h drugi ütrani se je vodstvo bert Clinton hotela poelužilo «e taktike za "stabiliziranje Bisa." Petsto hotelskim u-Ibencem je bilo na posebnem svetovanja" sporočeno, da se kotel držal Hooverjevega nato in da delavcem ne bodo hne plače in aicer pod enim lojem. Ta pogoj je bil, da mo- * uslužbenci bolj pridno dela-»t v preteklosti, kar se je tu-tttoj zgodila "We worked devils," je povedal postreš-> Rezultat te nove požrtvovalni je bil da je vodstvo v treh * nove "stabilizacije" apo-h da ima preveč delavcev. * tega spoznanja je bilo »polenih na cesto 50 ushižben-'—Fina stabilizacija bizniaa, rn^? farmarji dobili novega predsednika '•"hington. *— Za novega Upnika unije električarjev W imenovan po glavnem od-JH. H. Brosch, sedanji podanik. On naaledi James "oonana, ki se j« zadnji ta-1 »duAii v ognju. Broach Je pinja leta na čelu newyor-» električarjev, kjer Je oči-'7a,no un,i° ogabne korup-*°n je še mlad človek izred-■Poeobnostl in zelo energič-Pjt. Progresivni unkmlsti "»jningtonu smatrajo, da bo ■«evo vodstvo pomnilo no-■""» agresivnosti Ameriške JJ« federacija, katera bo ff P"dprcdMdnflL Watt and ** najboljši nasvet J T*"112. dee. — Silnemu E; ki i« »dnjf teden pot*. 60 ladij z okrog 110 T naokoli Anglije, Je T? h«do deftevje, ki Je sprs-S* V jeaera ta I ■ P* naraščati Í Ponekod LiiH razširila aa tri Kralj Mistov Grnndy imaaovaa saaalarja«! Pennsylvanski governor dal toge zakuUsniku, ki nadomesti izključenega Vareja. Veliko ogorčenje v senatu Waaklngton, D. C. — Gover-ner Pennsyfcvanlje, John S. Fisher, je v sredo imenoval Josephs R. Grundyja, 'predsednika organizacije pennsylvanskih tovarnarjev in zadnje tedne ras-krinkanega glavnega carinskega zakulisnika v Washingtonu, senatorjem namesto W. S. Vareja, ki je bil zavržen radi volilne korupcije. Grundy je v četrtek dospel v Kapitol, da tirja avoj sedež. ■ Imenovanje Grundyja je silno razkačilo "sinove divjih oslov" z zapada: progresivne senatorje, ki so komaj pred nekaj tedni žigosali Grundyja kot kralja carinske lobije. Progresivcl bodo skušali odvzeti mandat novemu senatorju iz Penne, če najdejo kak postaven vzrok sa to. Vender pa le malo upanja, da sa jim — , »| to naailMi fipisv Je resnica, da City, — Rud*ni it bII Grundyjev sede« kupljen "" za višjo vsoto kot je stal Vareja, )e governerjevo imenovanje u-staven čin. v zapadnem delu Kentuckyja so odglasovali, da pričnejo s stavko. Za njo so se izrekli rudarji celega okrožja. Zahtevajo priznanje unije in vzpostavitev mezdne lestvice iz leta 1917. (V tem okrožju je do 18.000 rudarjev. Organizacijo so izgubili po stavki leta 1922 radi okolščln, ki so John L. Lewisu baje prineele več ato-tisočakov kot je poročal pred par tedni 'Illinois Miner". Kateri organizaciji se pridružijo, po-ročilo ne pove.)__ Bežiš plaši brez- posslssfs delsves a Hotel ae Je namrtltl I Chicago. — John Mitich, star 21 let, je v sredo tepli «trup na pragu centralne policijske postaje, U. in So. State ulica. Policijski zdravnik mu Je hitro izpraznil želodec in ga rešil smrti. Zdaj leži v bolnišnici in Urna takole f "MoJa žena zasluži $25 tedensko' v tovarni Western Electric, toda meni so plačevali le po $16 kot odpošiljatvenemu .kler-ku Zadnjo soboto so tal vzeli še to, ko so me odslovili. Zena je vzela dete in me zapustila, čei, da se lahko sama živi in ne bo še mene živila, ker nlnum dela. Božič se bliža in jaz bom brea doma ln dela. Zato sem sklenil umreti. Zakaj nleem umrl, prodno so me pobrali r Tvoj deleft denarja v obtoka Je $40.N Waahingtoo, D. C. — Zaklad-niški department poroča, da je bilo t decembra v žepih ameri škega ljudstva, to Je v obtoku isv*n federalne zakladnice in rs-zervnih bank. približno $4.929,-600,000 gotovine. Gotovina v obtoku Je v novembru porsetls zs $»13*7,000. Ako bi Ml U de-nsr razdeljen v enakih deležih merf vee prebivalce, bi imela vsaka oaeba $40.9», oairoma 72 centov več kot SI. oktobra In en do-lar manj kot pred enim letom. Vaegs denarja v Združenih državah Je danes približno devet milijard ($8JJW,900,000) to Je preko pol milijarde več kakor lani Boj $ cerkvijo v Mehiki as nadaljnje Mexico City, 12. dee-—Nsd-škof Leopold Ruiz y Flores, papeškl delegat v Mehiki, Je izjavil daaee, da cerkev v Mehiki ie ai izvojevala svojih "pravic," rsdi tega ae bo konflikt s vlado nadaljeval. "Katoliško ljudstvo v Združenih državah se dobro zaveda našega položaja,- Ja rakel nadškof. "S tem, da smo bili pri-morani sprejeti zakon, i« ni rečeno, da ga tudi priznava-mo In odobravamo." VALEfiKI PRINC DOBER «SALESMAN* Tudi Angleži so praktični New York. — Na vprašanje, zakaj Angleži ne odpravijo monarhije in druge srednjeveške parafernalije, je Mark Starr, ki uči na brookwoodski delavski šoli, odgovoril, da Je razlog med drugimi tudi ta, ker postaja angleška kraljeva družina dober "prodajalec". Ko se je preteklo poletje nahajal valeški princ na obisku v Južni Ameriki, je vsak njegov smehljaj prinesel angleški zunanji trgovini tisoč dolarjev. Mark Starr — Anglež po narodnosti — sarkastično/ugestl-ra, da da bi tudi Amerika potrebovala monarha. Ameri kancem bi lahko služil na več načinov: prvič bi is nJega lahko napravili dobrega "prodajalca", drugič bi Amerlkancem služil v vlogi i-menitnega klovna In tretjič bi a-meriškega predsednika lahko nadomestil v Washingtonu pri sprejemanju (Mskovaleev, ki se počutijo izredno srečnim, ako dobijo priliko seči v roko pred-atavniku dežele. Predeednlk bi potem lahko posvetil vee svoj ¿aa problemom dežele. Starr tudi mlali, (k bi bilo še najcenejše in tudi praktično, ako aa obe delali sdružita ln imata skupnega monarha, namreč ako Je s to pro-pozicijo zadovoljen tudi čikeiki župan Thompson. Oiikl prideidnlh edetspll Atene, 12. te. — Admiral Kondorioti a, predeednlk grške republike. Je podal oetavko radi boles ni. Aleksander Zaimis, bivši prsmi jer, Je kandidat aa njegovega naslednika. Grškega predaednika voli zbornica. * Dele f New YeHu se redči Aftssy. N. Y. — Drisvnl ds-partment poročs. ds Je bilo povpraševanje po delavcih v novembru manjše kot kdaj v tem ¿aa* od leta 192ft Znižanje števila delavcev Je spntltl i industrijah. dbraummpro-ii211« sello-nove policije Aceorai obtožen «mora koaaka; zadeva je navadno omrežen je za "vzgled" delavskim maaam zapadne Pennaylvanije Pittsburgh. — (F. P.) — Prvi dan obrfcvftave proti Salvato-re Accoraijii, ki ae Je pričela pretekli pondeljek. je potekel a izbiranjem porote. Bilo je izbranih devet od dvanajstih oseb, ki odločijo o usodi jetnika, ki Je obtožen umora prve vrste. Zs predsednika' porote je bU izbran neki farmar, ostali porotniki so delavci rssa|h poklicev. Aocorsijeva afera vsebuje dovolj snovi zs spis <4elavske drame. V Ameriko ja prišel nekaj let po vojni In se naselil v premogovnem okrožju zapadne Pennsylvania. Par let pozneje je prišls sa njita tudi njegovs soproga s dvema strokoma. Družina Je posneje narastla še za e-no osebo. Dokler nI prišlo do nje-gove aretacije, je družina sicer živela borno, vendar je pa oie gledal, da nI prišel volk preblteu hiše. Do spomladi leta 1928 je Ac-corsi živel s svojo *ružino v Rus-selltonu, delal v premogovniku ln se leta 1927 odzval radarski stav-ki z drugimi rudarji vred. Poleg rudarske stavke Je deželo pretresal tudi umor tacca In Van-zettlja, katera JeHostonska plu-tokraclja sklenila darovati na altar ju Justliuo ofrrasije,na o-ziraje se na njuno nedolžnost in ns številne apela vsega človeko-ljubnega iveta. t - Proti umoru sa sklenili protestirati tudi radikalnejši rudarji plttsburškega okrožja. Dne 22. avgusU leta 1927 ao se v ta namen abrall itn pikniku, ki so ga priredili na vrtu Gajdove farme v bližini Acmetonije, vzhod-no od Pitteburgha. Na zboroval-ce pa je navalila takoavana jeklarska te premogovna policija, ki je del privatnega Mellonove-ga kraljestva. - Pričela Jn Uriti pravi teror fn je bila po aborovalcih vsekrižem. Prizanašala nI s svojimi količki nikomur, tudi otrokom ne, ki jih je trgala It materinih naročij. Poalažila se Je tudi bomb za solze, s katerimi Je najprvo omoti la zborovalce. Teror Je trajal cel popoldan. Ko Je polici ja razgnala piknikarje na Vse štiri vetrove, Je pričela s strahovlado tudi na državnih eeetah. Pri napada na rudarje se Je posebno brutalno obnašal kozak Downey, na katerega Je nekdo oddal pet atrelov, ki so končali kozakovo življenje. Kdo je Dow-neyja ustrelil, ne ve nihče, ker je v splošnem metešu neopaže-no pobegnil. Pri mrliškem ogledu Je Mla izprašan s tudi privatna policija, izmed katere ni nihče mogel povsdstl, kdo Je morilec. Accorsl se plkniks nI udeležil. Tisti čas je popravljal svojo "11 siko" na domu v Rusaeiltonu, ki se nahaja Šest milj proč od Gsj dove farme. Obramba pravi, da bo to potrdilo več prič. Ko je dovršil popravilo na avtu, ee Je odpeljal na poskušnjo. Na cesti Je bil ustavljen od privatne policije, ki ga Je Izpustila brez kakih poeledlc. Osem mesecev po dotičnem incidentu Je bil htgnsn is Icomps-nijskega stanovanja po ukazu Republican Iron kompanije radi sUvkanJa. Z družino vred Je odšel v New York, kjer se Je naselil na Ststen lelandu In pričel delati kot navaden delavec pri nekem osstnem k on traktorju. Prošlega meseca Junija pa Je dobil povabOo od pftteburlkfh oblasti, naj es vrne, ker ga Žale izprašati o umoru koaaka Dow n«yJe. Ker tegs nI storil, Je bil enostavno obtašsn umora in proti njemu Je bils lzposlovana elu-trsdlkeljsks Uralnica, katero Je podpisal newyorikl sr London, 12. dec.—V diplomatskih krofih v Londonu ae širi vest, da namerava delavski premijer MacDonald prt-eenetltl aborovalee na mednarodni mornarlčnl konferenci v Londana prihodnji meeec a predlogom, da aa bajne ladje oklopnjače (drednatke) popolnoma odpravijo. To bo kon-cealja, ki Jo hoče dati MacDonald Franciji, katera ae protlvl odpravi podmornikov. Angleški kabtnei ša nI odobril tega radikalnega predloga. Odkritosrčnoet generaU Buttler-Ja dela sitnoatl Hooverjevi ad-mlnlatracljl. Ameriški pomor-ščaki ao dobri noaiteljl "de-mok racije" ^ Pittaburgh. — (F. P.) — Odkritosrčnost Je lepa človeška čld-noat. Držal se je Je tudi general Smedley ButUer, ko Je tukaj govoril na sestanku gradbenih kon-traktorjev. On Ima bogate Izkušnje kot poveljnik ameriških pomorščakov, ki skrbe sa "rad in mir" v raznih kolonijah ameriškega WeM streets. Zborovalcem je pripovedoval o svojih iakuš-njali z veliko odkritosrčnostjo, ki meji na brutalnost a močjo prepojenega človeka. Šf*1 iljuU « drtlgim Je pripovedoval malgamated C oth ng Workers tudi o zadnjih volitvah v Nlka-unije so izrekli prlsnanje svoje-' ragvi, Id so sa vršile v awjci a-mu voditelju na poeeben način. Uatanovill so Hillmanovo štipen- čikeiki krejašl obdarili Hlllmaaa Uatanovill aa Hillmanovo štipendijo na člkaški univerzi iijo na člkaški univerzi in v to «vrho določili letnih tiabč dolarjev. Štipendijo bo dobila vsako leto najboljše kvalificirana ooe-ba v svrho, da se posveti študijam ekonomijo in delavskih ras-•nsr. Ustanovitev štipendije Je po mnenju čikašklh krojačev najboljše in najprimernejše prizna-ije Sidney Hillmanu, predsednl-cu unije, za njegovo delo. S tem priznavajo, da je Hlllman na sa-no voditelj v navadnem pomenu ■jeeede, temveč tudi mialec. Po-•neni tudi, da člkaški krojači sna-|o ceniti mlsleoe na najbolj dostojen način. S tem korakom člkaški krojači smatrajo, da Ja u« čenje važno tudi za delavsko gl- Kenia, o šemur ea ilosr nsnosr< govori, manj pa isvajn v praksi "Via mirno m UaUalrl Irasll" nimu Trenil Število mrtvih Haltlčanov narastla na dsset I'ort-Au-Prince, Haiti, 12, dec. — Polkovnik Richard Ougf, poveljnik ameriške mornaritesfcri-gade, poroča, da Je "vse mirno" po vsem Haiti ju. Domačini se ne upajo več rebelirati. Predsednik Borno Je prejel podrobno poročilo o spopadu v Aux Gayesu zadnji teden, kjer so auHriški vojaki streljali v množico domačinov. Sest oseb Je bilo.na mestu ubitih ln štiri so kasneje pod legle ranam, skupaj deest mri vlh. Ranjenih Je bilo 80, Druga lordaka ritem London, 12. doc—Višja (lordska) zbornica Je včeraj spst izrekla nezaupnico dslsvskl vladi s 4« proti 18 radi stališča vlade napram Bgfptu. Lordska __ upnica pa ne pomeni doati, ker ima nižja zbornica glavno besedo. Neva revolts v Pešsvsr, Indija, 12. dee. — b Kabuls poročajo, da Ja Idbruh nila vstaja proti novemu kralju Nadir kanu v Afghan is tanu. Nadir jeMal brž obglavitl 2« zarot-nikov In njegove čete so na delu, da uduše vstaško gibanje. privedle v Pittaburgh. Glavna priča proti njemu Je koiak W W. Brown, katerega Je vzela devet mesecev, predno je moisi v Accorsl Ju spotnati morilca, oziroma Je prišel na to Idejo. Ker Ima po izjavi zagovorni štva Accorsl vež pri« Is Rüssel I-tona, ki so v stanu potrdHJ, da Je bil on za čaaa policijskega da na sborovalee doma, Je otir vidno, d* Je njegova afera vprašanje brutalnega omraženja. E-dlnl rsslog sa to Je najti, ker oblasti žele dobiti nekoga, ki bo dal zob sa sob, življenje aa «v 1 Janje. Kilo mens zahtevajo od revnega Imtgranta Accoratjs sa vagled delavskim masam zapadne Penney Ivani je, kar strah pred pri v st no policijo si utrditi ns U sli oni način. Iskreni general izgebezdal lepe reši iz kolonij merlšklh bajonetov pod vodstvom tega odličnega generala. "Naši kandftdatje so vedno in po-v sod zmagoviti",yae Ja bahal But-tler. Ako to ni mogoče doseči drugače, imajo |>omorščaki pravico "metati Mol". Ker so pa na razpolago manj dramatične, a ravno tako Ifsktivne metoda, se Jih ameriški pomorščaki rajše poalužijo kot pa tratenja streliva, akoravno so • tem dobro za-lošenl. Buttler ja enkrat dobil nalogo, da akrHI, da bo gotovo izvoljen neki kandidat, ki Ja bfl "našim" interesom izredno naklonjen. "Mi «no Šli na delo in zbrali skupaj 400 voliloev, na ka-smo sa lahko zaneall. Volilni KHaJaka brazga Naval na Nanking, medtem ao pa blU vataši tepenl prt Kan-Ionu _ Kanton, 12. doc. — Rebelne takoavana "šeleane čete" generala Cang-Fak-vsija niso uspela a ofenzivo sa okupacijo Kantona. Vladna nacionalistične Me to včeraj odbila napad ln takoj ato-pile v protiofenaivo, ki je aada-la vstašem silen udarec. Polovica vataiev Ja bila ubitih, ranje-nttt ln ujetih; nacionalisti računajo, da so ujeli najmanj 5000 mož. Poraženi rebeli ae adaj u-mikajo proti severu. fiangaj, 12. dec. — Uporne vojaške množice, ki so obrane v Pukovu, se pripravljajo na napad na glavno mesto Nanking. Brea malega vsi inossmcl so izpraznili glavno mesto. Bojevanja aa vrši tudi v Sangaju, kjer ao aa pojavile oborošsne "delavske čete." Mednarodna kolonija ja pomnožila svoje policijske kordone in zaprla nota v kolonijo s barikadami ls žakljev s peskom In strojnicami. jalafiaMj Devdt ustralJanUi v nswyorškl kasnilnlcl Auburn, kjer Je le-tos Izbruhnila is druga rpr+ U In peU v deželi Auburn, N, Y. - V sredo Je Izbruhnila desperatns revolta jetnikov v tukajšnji državni ka-snllnlci, ki Ja bU* še druga v tam ...... bitka takoj zakljušUi volitve. Opostcl ja nI Imela najmanjša prilika", Je povdnrjsl general, kar Ja verjetno. Govori) ja tudi o vladi pomorščakov na HattUu, kjer ao ameriški nositaUl "rada 1 rada" namenoma provoclrall nemire v dr žavni zbornici, ko Ja naftala na> varnost, da kongres sprejme a-, rn0tUm Interesom nenaklonjeno ustavo. 8 tam korakom ao dali diktatorju priliko, da Je takoj razpustil parlament. Ven-dar pa nI bil to v«ek čednosti "naših" pomorščakov, oairoma generala Ruttlerja. Največji "Jo-ko" Je bil dossšen, ko Ja Buttler uapel, da Je bil Imenovan halt-šklm šolekim mlnlatrom človek, ki ni snal ne člUtl niti piaati. To Ja boljše, da oatans med nami", je sugastlral odlični general. Na Kitajakem ae poalužujajo nekoliko drugačnih metod. Na t>iko*eo si enkrat vzeli nekega delavskega agitatorja, ki Je bil nevaren "Mm" interesom. A-merlški poSfior^akl ao ga dcfeill v roke In «U naložili v aeroplan. "Iz sraka smo nato vrglo bombo ln mu pokaaall njen pomen. Po tsm Incidentu nI bil vsč tako na-dlažen", je pravil noaltsij am« riškega pripora atrmečlm kon-traktorjent, med kstsriml ao bili tudi časnikarski poročevalci. Novlcs o njegovem govoru Je doaegls tudi Waahlngton. O njem Je bil obvešien I»r<'ili»ednlk senatnega odasks ss zunanjs zadeve senator Borah. Sitnoatl ima tudi državni department, in ča~ snlkarskl poročevalci sunanjlh držav sodoMH navodila, da sve» Jim listom praekrbe Buttlerjev govor v celoti. — Bližajo se božični prazniki In mir ljudem na sami hnh Nemški aaležnlb Isžl Trodtljs Berlin, 10. dsc. — Zsložnlk v Dresdenu Je vložil tožbo proti lieontrTrocklJs. bhršemu sovjet-skemu vojnemu komisarju in danes izgnancu na Turškem, ker nI poslal rokopisa svojih spominov, sa katerega sta sa pogodila. Tro-cklj Ja pojasnil, da Je odklonil i*>godbo, ko Je Isvedel, da Je leti zatožni* prej izdal knjigo Karan-I akija. v kateri sU Lenin In Troc-1 kij silovita 'IIWJI m in vojaštvom niml cWilisti js traj ifeMjČ joborožo-Jsla do poane noči. Ko Ja bila potlačena, ao luitell deest mrilšavi devst Jat-nlkov In glavnaga čuvaja G. K. Durnfolda, ki Js prvi padal. O-krog 15 oaeb, večinoma upornikov, Ja bilo ranjenih. , Približno 1800 Jštniltov aa Ja udeležilo upora, potem ko ao voditelji dobili orožje utlhotaplje-no y zapor. V začetku ao uporniki imeli abeolutno kontrolo nad vao Ječo, ujeli ao JatnlšsrJa W. S. Jennlngaa In sedem stražnikov, ubili glavnega čuvaja In u-kaaalii da ae jim morajo takoj dati avtomobili za beg, če ne, bodo ubili vse Jetnika. Odgovor Ja bil takojšen napad na upornike, ki niso imeli Aaaa misliti na ekaakucljo. Okrog 800 vojakov In dvillatov Js napadlo Jst-nfks s bombami (n kroglsmi la pušk In strojnic In kmalu ata padla dva glavna voditelja u-pomlkov, Vojaki ao okupirali poalopje M poslopjem, dokler ae nI asdnjs gruča jatnlkov podala v teku noči. *ZJlYorii.''AH |i msatno Časoplaje vedoma na atranl ve-N blanlaar V tem smislu si bili vprašani študentje newyotdke univerze. Ogromna večina —- 83 odstotkov — Izmed njih Je miš-IJsnJa, ds komercialno čaeopiaje namenoma prlkraja vesti po o-kusu In v prid vsloblsnlšklm Interesom. 80 procentov Je mnenje, ds revščine ns lavirs Iz lenobe, temveč radi pomanjkanja ekonomskih prilik. 7t odstotkov Je odgovorilo, da sa najbogatejša na obstajsjo zakoni, ker v A-meri ki Je nemogoče kaznovati o-sabo s milijonom dolarjev. "U-nlon Tascher," glasilo nswyor-šks učiteljske unije, pravi, ds postaja nova generacija vedno bolj aksptlčna, kar ja aeveda pregrešno. Je potovala 17 let • Memphla, Tenn. — Pismo, ki ga Je oddal na pošto konfederacijah ujetnik v ujetntškem taboru v Columbueu, O., sa čaaa civilne vojne pred 87 leti. Je bilo doatavljeno 11. t m. naalovljen-cu v Portarevlllu, Tenn., ki Je tudi še 80 let mrtev. Pismo Je prejel njegov sin. Pošta nI pojasnila, kje Je bilo pismo toliko šasa. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT a lastnika nLovsasas xaaooNB rooroau VB JKDNOTS M« jnlir kr »W Www M»l>—I »MM» SmMt , Mnimi Mm to Zmm» um m (hl im. 91 (hm> ■ ■I. MUMKM Fordova mezda ▼ Jugoslaviji Proeveta je zadnji list. kl bo kadil Fordu zaradi viaoke minimalne mezde v njegovih tovarnah. Forda ai je treba dobro ogledati od vaeh štirih atrani in od zgoraj ter od spodaj — da, tudi1 od apodaj! pa ti bo jaana njegova "človekoljubnost", Ako Ifenry Ford plačuje avojim delavcem mak» več kot drugi, zna tudi Izprašati iz evojih delavcev veliko več produkte kot drugi. V tem je vaa tajnoet Fordove "dobrotljlvoeti". Niti eden Fordov delavec ni ie prejel prebitega centa, da ga ne bi bil zaalu-Žfl, polteno zaelužil. Ford Ima tovarne tudi v Evropi, po vaem •vetu. Zadnje čase je Ford prilel na idejo, da bi dvigali plačo avojim delavcem v Kvropl na lato vMino kot je v Detroitu, torej na vilino a-merilke valute. Njegov delavec v Angliji« Franciji, Nemčiji in v drugih evropeldh deželah bi potemtakem dobival tolike mezde v valuti dot ¿¿ne delete kolikor znaša minimalno sedem dolarjev, ki je zdaj najalftja dnevna meada v njegovih ameriških in kanadskih tovarnah. Zakaj to namerava, je njegofc atvar. Vsak — od naših "poglobljenih" filozofov zaničevani — Janez pa lahko ugane, da Henry ne bo delal nobene Izgube, četudi vaem avojim delavcem v. inozematvu plačuje po aedem dolarjev dnevno; on ae fte naplača na drugi strani, zato ja Ford. • * r Fordovi delavci v Evropi naravno niao proti temu — ao pa evropski kapitalisti. Tako imamo apektakal, da danse evropski kapitalisti rebeMrajo proti ameriškemu kapitalistu Fordu ; evropski industrijski magnatje napadajo Forda in mu očitajo, da bi rad pokvaril evropske delavce, da bi jih "preval razvadir z dobrimi plačami. da bi jih "poamerikanll" Itd. Najbolj gtasai so magnatje v Franciji, fsšisti v Italiji in zadnji tedea ao ae of laaili tudi industrialcl v Jugoalaviji kot poroča brzojavka Iz Berlina. V Jugoslaviji, kot razumemo» še ni Fordove tovarne, toda Ford ja še vprašal aa konceai-)" ia ss pripravlja, da. postavi tovarno nekje v DahnsrlJL Ko bo tovarna v obratu, ne bo ime? la pueabMs velikega oeobja. ker bo le aaamblij-ska tovarna, to aa pravi, da bodo tamkaj le sestavljali avta Iz ia pripravljenih delov, ki pridejo la Amerike In la deloma is Jugoalavlje. Kljub tema, še obvelja ameriška meada za Fordove tovarae v Evropi, bo par sto ali kvečjemu par tieoč delavcev v Jugoalaviji prejemalo približno 400 dinarjev dnevno. Po mnenju jugo-siovaaakih induatrialcev pa to pomeni katastrofo ia Jugoslavijo! Jugoslovana« Industrijski baroni izjavljajo, da je nizka evropska mezda edini pogoj, da Evropa lahko konkurira z Ameriko! I)0bra je ta konkurenca! Tako je dobra In koristna za E-vropo, da dHavako in kmetsko prebivalstvo beti na vae strani, aamo doma noče biti t Ako M ne bila Amerika pravočaano po vojni zaprla vrat. bi bilo danes ie pal Evrope v Ameriki in najbrž bi bila tukaj vaa JugualavlJal Ker mora biti v industrijah Jugoalavlje nizka mezda zaradi uapetae konkurence s Ameriko, zato belita jugoslovanski delavec in kmet v Argentino, Kanado In kamorkoli, tako da nazadnje ne bo več nikogar za parade ob "velikih narodnih slavnostlh".... Ford bi rad zanqpel ameriška razmere v K vropo. kapitalistične razmere, to aa razume. Presadil bi rad tja koa Amerike g ameriškim izkoriščanjem in ameriškim standardom živ-Ijenja. To bi ponujalo toliko, da delavec in kmet v Kvropl ne bi več potem iskala Amerike v Ameriki, ker bi jo imela doma; namesto ds garata v Ameriki, bi garala doma. kar nakje morata garati, ako nočeta sama biti kapitalista v obetoječih razmerah. To je vae kar ja. Toda jugoalovsneki industrialcl. ki so še tristo let za luno, nočejo tega. Oni hočejo nizko mea-do, da bodo jugoslovaaaki delavci In kmetje še bolj pridno IM*lali Iz "mile domovine". Äe eden alibi: Fantje, jaz «m "brok'\ suh kot poper. Vae. kar aem imel. mi je potrt Wall street.... e e Upo je. ker bo sds j saltan dohodninski da-vek Ae lepèe bi pa bilo. če bi jaa imel toliko dohodkov. da bi sploh plačal kak davek. e e Homer je uatavH vojno v Mandžuriji, Mo-»kva ja pa uatavMa vojno na llaitija! Zdaj je GÎàêovi PROSVETA iz naselbin mmmm Chicage. — Ovimo stavljam do znanja rodjaclma i prijatelji-ma, da je umro 7. nov. brst Jakov Kružič, rodom iz Mrkoplja, Gorski Kotar, Hrvatska. Poslje-dlce prerane smrti pokoj noga Krutiča jeau, kao I večine naših radnika u najljepšfcj muževnoj dobi od 46 godina, težak I na-poran rad ss zagušijivim plinom napanjenim u ugijenokopima, u kojima je pokojnik niz godina radio i izcrpljivao svoju mlado-načku anagu; ave do natrsg par godina, kada ae je odlučio da potrati nešto bolju areču ovdjt u Chicagu, gdje je nakon četiri godina teškog I napornog rada kod Chteago Surface Lines avr-ik» svoj patnički život Pokojni brat bio ja članom od-ajega br. 166 HBZ, kpje društvo je bile obvješteno još isti dan, kada ja brat umro. Članstvo (Ui bolje reči odbor) ovoga drultva odazvalo ss ja tak drugi dan. Ovdje ču navesti, kako se ja članstvo gore imenovanog oda joka ponašalo kroz avoje odbornike drugog dana u večer. Dodje jedan od odbornika, nesnam da* finitivno, ali držim da je bio tajnik. Ovaj niti nepogledavši odar avojeg društvanog brata, več zatraži od aupruge pokoj noga certifikat, kojeg ja pogledao. Pročitao je, da se osmrtnina i-made iaplatiti njegovoj suprugi I viša ništa. Tsda poče on tratiti, da ma koju avotu js pokojnik oejeguran 1 koliko ča stajati tro-ikovl oko pokopa, te u koje grob-Ije če pokojnika pokopati i tko če biti pogrebnlk. Pa opet da fma sirota žena nabavi i pošalje sdirtni list, ta neka ne bi zabo-rgvila iatoga dati providiti po ravetvenim oblastima grada Icago. Takodjer je počeo opo-njati da ne bi zaboravila pri-Apjbe platitl. lato vrijeme ispu- tivao ja tiakanicu o prijavi u-log člana. Cuvii, što svs traži * sirote žena, upadnem sa rije-la, da je to dušnost društva, da neka Ide i sam nabavi. Takodjer ga upozorim na dušnost, koja nalaže društvu, da što pri-•(ojnine oda zadnju počast biv-4pmu bratu. Ujedno ga pitam, ako samo posnaJe pravila. Odgovor je bio da Ja on pokojnega brata više puta nagovarao, da bi plačao dva dolara vile, i to povrh redovitih pristojba, ali da on nije htio. Takodjer ga pitam, dali kod njihova društva plačaj u članovi koju svotu u društvenu blagajnu p rečeno je, ds plačaju 26c za upravne troškove, i da je to pokojnik plačao. Na upit "salto su dva dolara vilka f odgo-vorio je, da ja to saključak drultva, ko j i se glasi, da se dsde naši jednicima umrlog brata $150 lz društvene blagajne 1 da se kupi vijenac na odar. To js sva, u koliko ssm mogao razumlti iz razgovora. Društvo je usvojilo zaključek, da isti vrijedi aamo sa članstvo, koja plača, dočim ko-I jI ne plačaju, naravno da ne oče-ki vaju, da mu draltvo plati sto-pedeset dolara naknadno. Dodju još dvojica odbornika i pozov u prijsšnjcgs; ta sva trojica po-sovu suprugu pokaj noga brata. Bio aam viša nago sigurna, da au došli, da ugovore I njome. kako če Ito pristcdaije da pokopa-ju avoga društvenoga brata. Ali aa aamo ja, veš brojni rodjaci i prijatelji, kaj i au došli da tješe razcviljenu ob i Ulj, oatadoša ari razočarani, kada jedan od troji ca pozove drugu dvojicu aa rije-čirtia "idemo vanl. pošto nema doeta mjeeta u kučl." I tako odo-le ta druMvena brača, ill l>otjc reči nehrsča. Pokojni brat je takodjer bio članom 8NPJ, odejek br. Ml, lato u Chicagu. III. Ovo društvo odmah nakon Mo je obav jelteno poalalo je vijenac i istodobno po-»lak» svoje nnaafla aa automobi-lom u koma ao sa sv i varili. Jedan od ove hrače pročiUv je nad-grol.no slovo, na čemu ee obitelj Kružič najljeple aahvaljuja. koli pomenutom društvu, toll cijelo-kupnom članatvu 8NPJ. Kada slučajno ovaj brat ne bi liaaa rodbinu i broj no prijatelja, pa kada ae bi bio članom SNPJ po Aruštvu "Juraj Bijankini." od-sjek 166 HBZ, obitelj pokojno-ga bi bila priailjcae. da se uteče k«»d t ud j ima aa usla*u, Mo ne bi bilo članstva HBZ aa ponoa. Ja sam članom, pri j« Nil Z, a^H IIBZ od godina 1MB. Km ajeka. Da kako, da ja za ovo vrijense od 28 godina umrlo pri-ličan broj članova, i uvjek je članstvo goštivalo pravila i vr-iilo dužnoat spram umrlog brata. Ovo je prvi puta u mome životu, da ee ja jedno društvo H.-B. Z. ovako nebrataki poneslo. Članovi, kao Ito su pomenutog društva, nezaslušuju da ih ae zo-ve bračom. Ovakovi članovi no-pol^i vaju lozinku HBZ: "8 v i za jednog, jedan za ave." Dne 11. nov. 6. brače od drultva br. 181 8NPJ uepratnju u-cviljene obitelj i brata, seatara, broj ni h_ prijatelja i znanaca sprovedoše mrtvo tijelo na vječ-n^počinak. O samom sprovodu imam reči toliko, da isti ae ja vrlio protiv volje pokojnika, ali nato mu ae ima zahvaliti onima fanatičarima, ko j i su mu odma nakon je mučenik prestao, da diše insistiraM na ubogu Ženu dotičnog brata, da treba popa i "božjeg blagpeiova," nama reči dali je to bila pokojnika ialja ili ne (što su svi prieutni znali da olj*), tirne su pokasali, da ne Mtuju ni mrtvo tijalo, jer su ae ogrešili o ideju sa koju jO pokojnik živio i kojoj je geslo oslobo-djenje radničke klasp. Po običaju i društvenim pravilima od atrane društva br. 131 SNPJ jedan brat je pročitao nadgrobno slovo. I tako smo sa za ovijek rastali z našim bratom. Ali od društva "Juraj Bijankini", ocl-sjek br. 166 HBZ nije bilo niko-ga, što mora da bude, na sramo-tu cijelomu odsjeku. Pokojni brat oatavlja iza sebe ucviljenu suprugu, dvije čerke, Ivku 17, i Viktorij u 7 godina, te dva zina, Miju 16 i Valentina 18 godina, brata Andriju u Madridu, Iowa, dvijš sestra, Petru Iskra u So. Hange, Mich., i Antonij u Klobučar u Peoriji, I1L U atarome pa/kraju brojnu rodbinu 1 prijatelje, kao i ovdje u Americi. Slava pokofnom bratu i drugu Kjfuiič a . njegovim milim i dragim iakreao saučelče. L Craič, član drultva "Napredek" HBZ. 1 Miklavžev« večer in drugp Moon Run, Pa. — Bliia s^ konec tega leta* a iz nale naselbine menda la ni bilo nobenega poročila v Prosveti. Da ne |>odo čltatelj i mislili, da amo popolnoma zaspali, hočem jsa podati nekaj novic. Gleda dela Je tukaj kot drugod: slabo. Pfttsburgh Coal Co. obratuje vaak dan, kakleto je zaalušek pa ne vem, ker ddlim drugje. Večina starih premo-garjev dela aadaj drugje v rovih, nekateri pa v tovarnah v McKees Rockau, aploh povsod, kjer se dobi delo. Pri PitUburgh Coal Ca ao nekateri delavci zapisani v "črnih" bukvah, kar ao mnogi ie okueili, zato vem, da je resnica. Naša društvene razmera' ao ša precej povoljne. Ako bi prihajali nali ljudje iz starega kraja v toliki meri kot so pred leti. bi bilo v Um osiru bolje. Danes ni tega več, a upam, da sa bo stvar spremenila. Včaaih eo se ljudje bolj selili, prihajali ao v naselbino in odhajali tar pristo-psli k društvom. Sedaj je to minilo. Edino naša mladina doraš-ča ia pristope is mladinskega oddelka v odraslega tako, da se društvo le drli pri svojem številu članatva. Mladinski oddelek peša in zato ja veliko vzrokov, ki so znani vsakemu, in jih jaz ne bom naštevaL Naša mladina namerava ustanoviti svoja drultvo iz razlaga, ker je bolj velča angleščine kot slovenščine. Dne 17. deč. bo Imela svojo prvo sejo, na kateri se bo zbrala, da se poavetuje. Mladina upa, 3a bo pridobila nekaj novih članov, ker ae jih nahaja tukaj še mnogo, ki še nieo člani jednote. V tem oairu ji želim veliko uepehs In aem jI na nopo-Isgo, ako bo potrebovala mojo (tomoč. Tukajšnja društva bodo priredila Miklavževo veselico na 14. dec. zvečer. Starši naj ne posa-M jo pripeljati svoje otroke dvorano na ta večer, da bodo o-troci veseli, ko bo Miklavž delil darila. 8oc. klub bo imel avojo vo na atarega leta zvečer, rtelevc«« opoearjam. naj poaetija prireditev kakor tudi klubave seja, na katerih ae lahko pogovo-rimo o atvareh, ki ao v dobrobit vrijeme promjenio sam više <*laas samih. Delavci se morajo u- čiti, da bodo lahko prišli do svojih pravic, katere so jim sedaj kratene. O teaa bi ae dato le veliko pisati, a naj to zadohtuje. Sodrugi in somiiljaniki, ne po. zabite na zabavo na sUrega la-U s večer I PridiU» vsi, da ae "zahvalimo" za dobrote, ki amo jih prejeli v tem letu. Ako bo ime kdo pritožbe čez to in prejšnjo leta, se bomo o tem pogovorili na zabavi. Mogoče nas bo to po-ioUdilo, ko bomo jemali slove od rftarega leta v upanju, ds nam bo prihodnje bolj naklonjeno. . Michael Jerala. PneMaka aktivnost PueMo, Celo. — Lojte, lejte kako ae ja "Orlov" razhudil. Samo za par besed, ki mu niso bile po volji, je udaril po celi puebl tki naselbini. V mojem dopisi ni bilo nič napačnega, čemu torej toliko krika in vika? Jaz senr. pohvalila mlade in atare, ali ni to pravilno? Kaj pa je s temi pevci in alovensko pesmijo? Ca 10 v Italijo je zašel v svoji pre veliki navdušenosti. On misli, ds jas nimam smisla za petje; tudi jaz cenim lepo petje, čeprav nisem pevcev nič imenovala, kei sem mislila, da ako jim bo kdc že pred menoj podaril polovici kolone, da je to dovolj. S Subljem je tudi prišel na dan po tolikem času. Vsak, kdor ga je slišal, je bil ves vnet zanj. Kaj hoče le več? Ako pa ni bila udeležba večja, ni moja krivda. Kdo rhu je neki dal pravico vtikat moje ime v dopis? "Franca,' selo lepo, glasi se prav po hribovska "Vi tata na vzhodu, pojdite ae solit," naša naselbina je "najaktivnejša." Jaz nisem rekla, da je najaktivnejša, si ac pregledal, prijatelj. Zakaj spre minjati moje besede? Vsak pameten človek ve, da jaz nisem imela v mislih Clevelanda ali Chicaga, torej ne ilčl in ne pikaj okoli sebe. Jaz le danes trdim, da nala naselbina ni med zadnjimi. Ako je aktivnost naselbine odvisna aamo od atvari, katere on navaja, sakaj ae ne potrudi ter nabere pfkaj naročnikov Prol. in ustanovi soc. klub itd. Nsda-Ije, "kjer ni dobrih in neumor-hih graditeljev . . ." Nikomui ni pot zaprta, kdor hoče biti "graditelj," ampak radi se liro-koustimo, naredimo pa nič. F. a de nekaj o naši naprednosti Cleveland. — V pondeljkovi IteviHci ae neki —Z. pritožuje čez najbolj razupite cleveland zke narodnjake, ki ao menda o-stali doma, namesto da bi pose-tili res dobro uspelo Parmo vo o-pero 'Urh, grof celjski'. Njegov dopia lahko napravi na zunanje čitatelje popolnoma napačen vtla, valed tega bo v korist agil-nemu pevskemu zboru "Zarja", da ie atvar pojasni. Bodoči uspehi "Zarjinih" prireditev so odvi-sni od dobre volje raznih elementov v naselbini. Ce bi prišli le člani kluba številka 27 in nji hovi prijatelji, se bojim, da bi dvorana bila več kot pol prazna V resnici je bilo praznih le nekaj 8-dolarskih sedežev v prvih vretah. Morda bi JUli tudi ti zaeedeni, če bi ae narodnjaki ne bali bal takih oseb kot so Esl in Žeji, ki bi jim posneje lahko oponašali, da ao bahači in se preveč postavljajo. Rad bi vedel, koliko vetopnic po $8 ja ie kupil nan prijatelj Z. S tem ni rečeno, dn sedeži nieo MU vredni denarja, opozarjam le, da naj ee Zarja bo ji takih prijateljev kot je Z. In le par večnih grnogledcev in bla-tometačev is Clev«'landa. Poleg tega bi bHo zanimivo zvedeti, katere ljudi ematra Z. za razupite narodnjake? Dozda i smo smatrali sa najboljše narod njake gručo okoli Slovenake narodne čitalnice, okoli Sokola. "1 vana Cankarja". Ti eo ee odsvs- 11 V polni meri. Saj ao bili akore val pevci eoHati tak oz vanl narodnjaki miroma naprednjaki. Morda pa misli tiate narodnjake, sa katere ee ja njegov prijatelj Si-sktovkh zadnje časa tako zavzel, katerim načel j uje dr. Seliškar, glasnik jim je pa Pire s Ameriško Domovino? Ce misU Sisko-richeva narodnjaka, naj bi ta omenil. VajbeUe M bilo, da bi take atvari piaarM. Ponavljajo ee pa v Prssvetl in v Proletsrcu tar tudi v dragih Iktih, ds se človeku ga. M, pilejo jih eni la leti ljudje, morda trije aH štirje, da sunanjl ČMatdji dobijo vtla. ds amo v (le vela odo ree taki čadni njaki in LJUDSKI GLAS ■■•JU» J. PETEK, 13. DEOEMBRj Higiena in moda Samovoljna moda ae za higijeno kaj , briga, In ni današnja praktična ženska nikakor nastala iz higijeničnih vzrokov ¿J — V Proeveti t, ao se splošno norčevsli it modne novoati' t a t L aem opazi/ grinjajo gornji del telesa v kožuhe, noge r 1 pustimo nezavarovane. Nato je moda m no dopustila pieane nogavice iz ovčje voli letos kar naenkrat takoavane ruske ¿ka Prej so snežni čevlji, ki estetično gotovo lepo učiakovali in ki ao bili pri damah še no skrajšani, sioer nogo greli, a ao pustili ča popolnoma gola; sedaj morejo ruski ¿k varovati nogo pred mrazom vsaj do pol, *eč. A tudi ruski ikorenj, ki je narejen iz čuka, ima avoje napake, ker ni luknjičav torej dihanja kože ne pospeluje posebno atanejo lahko tudi kožni izpuičaji in pri' li ncinji tudi potljive noge. Star zdri priporoča usnjena Ikornje, ki imajo pa avoje napake. Za dež in južno vreme je boljši le Ikorenj iz kavčuka, aeveda samo n sti; za hud mraz naj bo podložen s flanel s kožuhovino. Buai aami nosijo ob vel mrazu Ikornje iz klobuševine kakor nale dajalke na trgu. Ti prav izborno grejejc mo malo Itorasti ae vidijo. Bodimo zadov da so se naše dame tako hitro navadile vsi ruske Ikornje, čeprav so is kavčuka. F prišla druga moda in se je bomo spet hit prijeli, tudi če bo v higijenskem oziru ša od eedanje. Tako vidimo, da je moda nejša od higijene in da hodi popolnoma po jih potih, ne glede na higijeno. Včasih ko ta skupaj, a to je le slučajno, kakor če g na cesti dva čisto tuja človeka par kot vštric. T?" I I ■■^■H b a Nigger in the Weed Pfte" Chicago, lU. ine &. decembra iopis od br. Shragla. ki ae sale-ava ob mojo malenkoat glede sdruženjs dveh društev, št 39 in 131 SNPJ, kakor da aem jaz največji nasprotnik. Kaj še! Jas aem a združenje, aH to naj ae isvrši etfainim potom. Radi tega aem ia junijski seji društva it 39 priporočal in zagovarjal, da naj ie članstvu da pravico, da odloči lali je za združenje ali ne. Nasprotujem pa, da bi mala skupi aa članov odločevala na društve-li seji proti volji večine članstva. Članstvo It 39 je odglaeo-ralo v večini proti združenju, in tega ae jaz držim, ker smatram, la velja odlok večina, pa če je iieni prav ali ne. Br. Shragal citira številke .zidu drugega giaaovanja in me iioče prikazati v javnosti, da sem jaz smatral glasovanjč legalnim. To ni resnica.: Naj bo br. Schrag« u na uho povedano, fla jaz aem «a drugi glasovnici zapisal: "Ta glasovnica je zame neveljavna, ter jaz aem že glaeoval na prvi glasovnici." Nadalje br. Shragal prav bahaško izraža, da št. 131 ima olagajni $100t pri nas pa imamo samo 18c. Br. Shragal me ni do-jro razumel, ko sem na zadnji leji poročal, da imamo v blaga j-ii %1J2&; to sicer ne dela velike razlike, ampak fakt je, kar je. Ako društvo It. 181 -želi prinesti nam svojo blagajno, jo lahko. Vsi člani naj pridejo k našemu društvu s prestopnimi llati, pa bomo vsi skupaj v enem dru-Itvu in bomo imeli eno blagaj-10. Saj sem to že trdil na združitveni seji dne 29. aeptembra, ko aem bil vprašan od člana it. 181, če bom sprejel asesment od 51anov it. 131. Odgovoril sem, da ?s bom sprejel potom prestopnih listov, ker to ja edina pot do pridružen ja po sedanjih pravilih SNPJ, ^ Nadalje br. Shragal omenja, ia je vzel preatopni list k it 1§1, in ker je izvedel od nekaterih članov, da 6. oktobra drultvo it. 131 preneha, potem je pa prinesel prestopni list na nato sejo šele dne 20. okt. Jas mi-ilim, da je br. Shragal tudi lahko izvedel od 6. pa do 20. oktobra, da društvo it. 131 še obstoji tako, kakor je. To sem mu tudi jaz aam povedal na ome-qjeni aeji, ko je na vaak način hotel priatopiti k nam. Zakaj br. Shragal ni šel k št. 131, ker je imel preatopni list izdan k omenjeni številki? Morda zato, ker so ga menda zavezniki nagovorili, da naj k nam priatopi, da bo en Član več pri zaveznikih, da bo 90 meni udrihaL To je pa tinti "nigger", ki g» br. Shragal išče in ki ae akriva za leseno kopico. Amen. Frank Udevteh, čina št ZA 3600 LET RADIJA Danska se lshko ponaša med evropski«! državami, da se je preskrbela z radijem bolj nego vse ostale dežele skupaj. Nabavila je namreč 3 grame radija In je plačala za to količino 600 tieoč danekih kron. O radiju i-mamo pri nas navsdno takšne pojme, da bi ga 8 grame vtaknili kar v čep. A tako misli le lajlk. Ko eo pa radij za Dansko nalagali v Bruslju za prevoa v Ko-dani, so rabili za tfenaport tri vellkanake zaboje, okovane s težko pločevino. Te tri zaboje so ves čas vožnje atražili atražniki, po številu 12 moš, ki jih je poelalo is Dan-ske v belgijsko prestolnico koda-njako policijsko ravnateljstvo. Zsboje so aajprai pregto strokovnjaki, ki ao ugotovili, da ao pravilno zaprti ia nedotaknje-nL Zakaj tudi na radij pražijo moderni tatovi, čeprav ja no krasti ga, ker zamre v urah aleherno tkaniéevja, že priés v dotik a njegovimi žarki. V Kodanju sa zaboje sopet izkrcali ia jih izročili v varstvo danski Državni baaki. 8 to pošiljatvijo radija bo Daneka preskrbljena sa točenje vseh modernih bolesni sa lep čas 8600 let — vsaj če ee niso smo-UU učenjaki, ki eo izračuaaU. da bo trajala emaaacija radija tolika JE 2IVAL PAMETNA? To je vprašanje, za katerega rešitev prelilo že sila mnogo tinte. Toda naj en primer pokaže in reši to vprašanje. Pren živali'živi tako lepo, da bi ae morali mi pri njih učiti. Saj posnamo živali, ki si I skrbne/gospodinje priskrbe živeža za zimi znamo živali, ki so si uredile svoje lsstne ve, da celo take živali žive, ki ai asme obdi jo polje in si rede avoje lastne domače I Saj vemo, da ai rede mravlje laatne uši, k dajejo sladek sok in da zanje celo hleve gri Neka vrsta mravelj goji posebne gobe m jih vrtovih. Posebno zanimivo pa je živi ose-roparice. Te ose ne «umore svoje žrtve, več jih s svojim strupom sa dalj časa orna ter zagrebejo torej še žive v zemljo, dsj način priskrbe hrano sa svoje potomce, nepovabljenimi gosti zakrijejo ta zakia ta način, da zadelajo a kamenčkom, na ki ga potem naaipljejo peska. S avojo glavk tem ta pesek še lepo ogladijo in zravnaj opazili so celo, da si je ta osa pomagala pi delu z orodjem. S čeljustmi je zgrabila mi menček ter s njim tlačila pesek. Potem je žila to orodje, nanosila zopet peska in z nr' djeknilo od tašče. "Vsemi ga ti. jas ga sdaj nenmrsrn mi ga aprldtta". ja bil Xbrli ja molčal, ker nI |sil priti d "Izgubili sto moža", je vsel besedo proti Veroniki, ni bil dosti prida, ker vas ja si* dosti isguMIL..: Pa U mM ste rsM Tort sni val kot ea naj Taššn je plačala rdeči PETEK, 13. Jugoslavije j Ljubljani» M- nov- 1929 Zbnem pri ga*tek izginil ,d 2 in pol letni fant posest-r Podtika. Iskali so ga dol-l n so «a našli. Pred dnevi je fjS? okoHei, v gozdovih ume, bil prirejen U>vin ob tej 80 našli v gozdu majhno Saggs« °Bilo je 20. septembra, iški cerkvi celodnevno eeece- Rešnjega teleaa. Popoldne • ila v cerkev tudi Podlesniko- * mati, to je stara mati otro-SU ki je silil, da hoče iti babico. No - ona je vzela tbo 4-letnega Joškovega ^at-rioska pa je hotela potolažiti, J drugič pojdešpe ti z mano )lrok je silil za njo in nekaj ko-tkov celo stekel za njo. Potem t je vrnil v hišo, a ko je šla ma- i i! gobe, jo je pobral tudi fan-e ter stopil in se skobacal v fozd, ki je prav tik hiše. Ko se . mati vrnila v sobo, ni več na-k otroka. Klicala ga je, iskala, I» v hlev, na skedenj, nikjer ga ii bilo. Tudi oglasil ae ji ni. To t bilo 20. septembra. Proti ve-eru. Začelo je deževati, hlad je utopil in trda noč — iskanje 0 morali opustiti ter se preda-| zlem slutnjam. Naslednjega ne in naslednje dni so iskali o-roka po okolici vel vaščeni — iman je bilo vse. Otroke ni bilo več. V okolici so tedaj taborili ci-asi, pa je razumljivo, da se je jed ljudstvom .začelo šušljati se mogoče o zvezi ciganov z iz* inulim otrokom. Pripovedovali 0, da so ga cigani ukradli, ge 1 učili in bržkone umorili i. t. d. Judje imajo radi kaj take ro- Vendar je sčasoma zmagala omneva, da je fant zašel v goed, t izgubil in postel Žrtev kake reri. Domnevo je potrjevalo ejstvo, da so se tedaj priklatile gozdove Jatne črede merjas-rv. Najdena lobanja je potrdila ) domnevo popolnoma. Neki ra-eški lovec jo je bil našel na loti. S svojim wom je bil v Jat- 1, kar je zaslišal nenavadno la-inje svojega psa v neki globeli, 'asje vedenje je bilo nekam nraljivo. Vendar lovec ni stoti blizu, le skozi goščo je opazil «ko kost, čemur pa ni pripiso-il nobene važnosti. Po končanem lovu je pripovedi o tem svojim lovskim to-iritem in znancem. Eden izmed jih je pomislil: "Kaj če niso to ostanki Podanikovega JoŠkaT" ^ec je opisal kraj, kamor > «e potem potrudili domači ter («iskali vso okolico. Našli so o- Mo lobanjo, ki so jo napedli I črvi. Grozen trenutek ze domače. 7« je naš Joško," Je dejale in držala v rokah majhne, J*rto lobanjo. Drugega niso na-1 ^e Podlesnik Je odnesel J*njo orožnikom, ki so Jo dali ■avnlku, ki Js potrdil, da Je »nja krog 2 leti starega fanta. Gotovo je zdaj, da se ne motijo domnevi, da Je fantek zašel ««d, se oddaljil od doma, sa-¡J1* » je noč, hlad in črede ki ga je raztrgala. Le lo-■J«. ki j« ležala kake 8 kilo-** «d doma, je priča in edini *"nin te tragedije v goadu. Novomeška poroU .. Novo mesto, 26. nov. Novomeška poroU Je c&orl- »voj prvi dan razprav ■«Mcega isssrteaja. Prvi oblo-r* bil 15-letai Anton An- •Noten, da Js s cigareto ali zažgal slamnato streho J* ^ Antona Zavi«nika. rudarja, da Je fant kot delom rineš, po te-■•lažnivec in nepoboljšljivo izpovedbi prič. Je Auflič Z kradel krompir na ■ r r kovi njivi. Gospodar Za-r?;,«a je pri tem salotll ter Zl ; T1** » i* * p**I.Lstee spomladi ee Je i-¡T ponudil sa pastirja. < niso ovz ročltl jako resne bolezni. Seda vemo, de te dozdevne maleo kost je dostikrat vzrok srčne bolezni, Infekcij kosti in členov In nevarne podihranjenoetl. KUee lz male točke šfnjllobe v zobu lahko prodirajo v krv in provsro čajo kronično zastrupljanje, ki oslabša telo In dovaja do br<* krvnost slabega zdravja lif bo leznl. Dostikrat ss Je zgodilo, de so bolniki ozdrsvell od revmetlz me eli živčnih bolezni le zato, ker Je bil odstranjen gnoj v zo bu. GnJil zob utegne Izgledati kot popolnoma zdrav, med pa strup v njegovi korenini zastru-pije vse telo. Ni treba čakati, da zob zoll, prodno se človek odloči ltl k zobozdravniku. Trebe preprečiti zobobol vnaprej • tem, da se gre k zobozdravniku ne manj kol enkrat vsakih šest mesecev. On utegne najti gnitje, ki gs člo vek še ne občuti. Male vdolbine v zobu se zlahka napolnijo. Ni trebe čakati, da postaajejo take velike, ds jih ni mogoše več napolniti in trebe zob izpuliti. Nepravilno zrsščene zobe tre. be poprsviti v mladih letih. Drugače utegnejo provzročiti sitnosti v posnejšem življenju. Povrh tega p* kvarijo lepoto obreza. Ne morejo pravilno žvečiti. Provzrožujejo vnetje dlesna, kar dovede do plorije. Taki zobje propadajo tem legije ln uU-unijo kvariti vee telesni razvoj. Ako zobje otroke so zakrivljeni, traba ga doveeU k zobozdravniku. Clm mlajši je. tam lažje Je uravnati sobovJc. Treba tudi znati, da prvi zobje otroka, desi so le začasni, potrebujejo reveo toliko oskrbe kakor stalni zobje. DrugI zobje bodo ravno toliko dobri, kolikor dobri so bili prvi zobje. Tukaj je navodilo ze zdrave sobe: . 1. Jej pravilno vrsto hrene. "Previlne hrena" Je one. ki vse-huje dosti mineralnih soli. Taka hrana obstoja vsčinoma Iz mlaka. sveže zelenjava, pšenice s o trobi vred la sadje. 1 Izogibaj se prevelikemu u žlvanju slaščlč, potic In enakih sladkarij. 8. Vadi sobe s tem, de žvečiš 4. Ne rahi sob kot kaks klešče ali stiskaš sa orehe. 8. Obišči soheedrevaika vsakih šest mesecev,. 6. Pazi ne prve zobe tUroka. So ravno tako vašni>< kot 'drugo 7. Babi krtačico ze zobe redno — zjutraj, po vzaki jedi (ako mogoče) in predno grel spat. ^ 8. Splahni usta s apneno vodo po okrtačenju- 9. Ne stavi Igel v usta. v 10. Rabi svileno vlakno se od« s t ranjen je košShov hrane med zobmi. PLM. Odvetnik Klepotec je zagovornik, ki s svojim govorom vfeasih celo aodnijo gane do solz. Pred kratkim je zagovarjal mladoletnega težkege zločinca. "Gospodje!" je govoril silno o-gnjevito. "Pomislite vendar na človeško plat slučaja. Mislite na ubogo mater obtošenca, ne njegovo edino meter.... P POSLKDK K UVEDBE LATI-NICB V TURČIJI Mogočni angorski diktator Kemal paša si gotovo ni bil s sve-sti, kake neugodne posledice bo imela temeljita reforma turške pisave. Dnevniki, tedniki ln revije, ki morajo izhajati brezpogojno v latinici, so izgubili naenkrat polovico in več naročnikov. Nekatere revije ao imele pred pred reformo dvajset do trideset tisoč naročnikov, sedaj pa se morajo zadovoljiti komaj a par sto čitatsljcv. Jasno je, da so morale Že tekom prvih mesecev reforme ustaviti izhajanje. Poslsnec Kadribeg, ki je sodelavec in pri-jatelj diktatorja, je imel pogum napisati o grozečem stanju naslednjo tožbo: "Ako vlada ne poskrbi sa radikalno zboljšanje' v tem poglodu, potem bo reforma pisave doživela popoln poraz ln treba ze bo vrniti k staremu pismu. Turška inteligence pada «talno in nje nivo bo pošaei nižji, nego je bil v najbolj črnih Mfrh iur*kf zgodovine. Z orjaškimi koraki se bližamo popolnemu kulturnemu propadu." Mina pomoč bi bila izdatne subvsnoija listom is dršavnlh sredstev, dokler ns zraste število iHisnavalcev neve pisave de višine, ki t>o zajam^ila zopet izhajanje listov bres drtavae pomoči. dole. ki so bile oanovane, da se odrasli ljudje nauče čita-ti latinico. Je doslej oUsMs j»U drugi milijon ljudi. Kakor je to velik uspeh, očlvidno ne zadostuje, ker Je znano, da vsakdo, ki zna čitati, zato še ne člte časopisov in revij. Boljševlki, ki so tako deuet-ni sa novoterije» so uvideli, de bi uvedbe latinice ne imela popolnoma nlkakega pomena, ker piševa same še ne sbllluje narodov, pač pa bi poveročila veliko kulturno Škodo. NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI abOVRNCIf NARAVNOST IZ MCN-M ARO VIK LASTNIH VEGA DOBIČKA RICHMAN BROTHERS U4-11S South ajss«—11 CHIC; IICAGO, ILU Ertobllthod Kupite OBLEKO in SUKNJO- oboje za navadno ceno ENEGA Vi lahko storite to pri Mchmtnovih, breg da M žrtovali m kakovosti . .^Katerokoli blago, pravi kroj, popoln obstqj, ter krasno izvrstno irJiAfrfffflf* delo, Id se ga sploh do* biti more v obleki, to dobite po dvakratno znižani stanovitni ceni v Richman Bro-thersovi aalogialipa v njih 40 prodajalnah. VI dobite pri ui obUko kot naUtf pri-pravjjeno sa vaa v kakorinemkoli kroju A AH sploh zamorete dobiti bolflo immtieljo sadel valih prihrankov, vaiega Božičnega hranilnega kluba, ko lepo Rkhmanovo obleko ali giikfljo. Vsaks vrste ohlslco, suknjo aH praanlš-• no obleko, lahko dofcfc* v vsaki fticb. man Broškam prodajalni v U. 3. la THi RICHMAN BROTHERS COMMMV 1I4-1IB OOUTM STAT8 OTfltRKT NdkRPft+Tf PALMO* HOUII CHICAOO, IL L. A Bttfc known Japanese herb, th discovery of u eminent Genna •dentist (Dr. Stklcel) initantl soothes the corn, cslious or war then loosens it so that shortly vo can lift it right out This ne discovery called "Corn Fly" exciti the white blood corjwscies to actio and granulates the corn st its nx so that it drops oat and leaves a You wSTilso fexT-cirn Fly F« Bath Powder" a boon for sore, tire or perspiring zest. -Corn Fly' for corns, 35c, «Co, Flv Foot Bath Powder" 2Sc, an **Corn Fly Bunion Remedy" 50c, (i three—$1.10 value—for $1.00), ai sold Under a positive money-bat guarantee by Hi-One Co., Newat N. J., or local druggist THAT LITTLE CAME OartaenOa^l.f^-3y B» Link tx>mt lit , uroKwroi vA/oaK — i •MAU -THE CAat>3. j CMtPS,-will. hoo, Mistea? CHIP FiOfrT CMOld i WíCK lid.* coamortL > DmocriAr* • WASH «M UPI VEALi ¡ DEAL I v PB08VBTA l^oehard Frank: Za Proaveto prevedel Mile Klaptt¿ In ko Ja nekega dne prikorakalo neko rodoljubno mladinsko društvo — nedoraell fantje a puškami — po ceati navzgor in pelo mimo hotela* "Kann dir dle Hand nicht geben, die-weil ich eben lad' .. ee je xave* krivde pe-koče zatrla v Roberta. Zakaj tudi on je bil učil in dal učiti sina takih peeml in ga poln oče-tovakega ponosa poslušal. V divji napetosti je aUl pod hotelskim porUlom in čuti i, da bi bil njegov skok na mimo korakajoče, zapeljane fante akok v zrak. Zakaj za fanti In za bojno peamljo je bik) nekaj, čeaar ne more* zgrabiti: neviden, breztelesen aovražnlk. Bog ga je zadrtal pred skokom. Pridrtal ga je za tisto minuto, ko bo ao-vrstnika lahko «rabil, je čutil Robert Nekega dne pa je tako oetro «pognal povratnika, ki je v človeku samem in ne izven njega, da «o postale njegove oči oči morilca, ki se zaveda svoje krivde. Zgodilo ae je tedaj, da ao ga polile aolze divje mrtnje, če je videl dekleta, ki je izgubilo svojega ženina, teno, ki je izgubila svojega moto, starše, ki ao izgubili svojega alna, pa ao se vendarle lahko smehljali in kot vedno naročili čašo piva. Neko mater, ki so jI bili na polju čaeti poteptali njeno oporo ta staroet, njeno upanje, osrednjo točko vae njene ljubezni — njenega lastnega alna, in ki je rekla Robertu, "zdaj ae moramo pač sprijazniti a tem", je divje zgrabil za vrat Bog je pobotal natakarjev« roke in polotil njegove prste — ki jih je btta iznenada «preletela ljubezen — rahlo materi na rame. Zakaj ni bila kriva fena, ni bila aovratnik ne ona ne njene beaede, marveč to, kar je bik» za beaedami. In to je bilo nekaj« čeaar ni bilo. Bila je nepričujočnoet ljubezni. ' Morilska zavaet krivde je Isžgala majhno očetovsko ljubezen, da je lahko vatalo v njem pračustvo velike ljubezni. Z najglobljo ponižnostjo, katere središče je bila neusahljiva moč ljubmi, je opravljal poele plkola, noail gostom vode, izpiral ko-' zaree in odhitel v veliko hotelako dvorano, ko ga je bil poklical zvonec. Velika hotelaka dvorana je bila polna ključavničarjev, zidarjev, mizarjev, kleparjev, ta-petnikov, steklarjev — Izmozganlh moških, podobnih kosmatim, strahotno odurnim tivalim s človeškimi očmi. Zveza gradbenih delavcev je Imela svoje letno zborovanje. "f Robert je prinesel govorniku, ki je stal na odru, steklenico vode, ae naekmil na klavir, za katerim ao tičale otroške sabljice in puške, ter poslušal govornika. Govornik je razlošil, da letoe niso mogli izplačevati podpor brespoeelnim ln obolelim članom. Saj nI bilo skoro nobenih prispevkov. Vrhu tega ao stalno pošiljali podpore ¿lanom, Id ao na bojišču — in ti ao med vsemi prvi. "Rezerve ao izčrpan«. Blagajna je prazna." Sedemsto parov oči aedematoterlh topo molčečih ljudi Je strmelo brca sveta v govornika. 2enam, ki ao jim bili kuhinjski lonci prazni, ln šenam, ki ao Jim trfll mošje na bo- jišču ali pa so te padli, ao pordela lica. na plošča, ki je ležala že dve leti preko vae Evrope, je vidno ležala tudi preko teh eedem-Atoterih tovornih tivtočet, skrčenih v boleeti in bedi. Pritlikav fant je bil potegnil taca klavirja, ki je stal na odru, otroško puško ln pomeril, a kopitom ob sivem Ileo, na sedemato nepremičnih mož in žena. Vsi so strmeli v odprtino eevi iz bele pločevine. Na bojišču pa ao stali, a puškinim kopitom ob licu, v krivdi in grehu milijoni ljudi nasproti milijonom ljudi, ki ao ataii v krivdi in grehu. Tedaj je Robert ekočil. Popolnoma počasi je ekočil. Meeečniško varno je šel k fantu, mu vzel igračo od lic in stopil prav na rob odra. In medtem, ko je govornik pil vodo inure-jal avoje obračunske papirje, je izpregovoril Robert: "To-le je puška. Jaz . jaz aam seto jo kupil avojemu fantu. 2 njo ae je igral. 2 njo je neopazno zaigral ljubezen iz svojega srca. 2 njo se je učil streljati. Učil aem ga atreljatl, ubijati. Moj sin je padel. Mrtev Je. Ja* sem njegov morilec ... I» očetovskega ponosa, sla-vohlepja, nepremišljenosti in navade aem postal morilec. In vendar aem ravnal le, kakor «te ravnali tudi vi. Tudi izmed vaa je marsikdo izgubil svojega . . . eina." Robert je zamaJpiil a puško po kolenih in mirno polotil oba konca k avojim nogam. "Tako bi bil moral etoriti pred petnajatimi leti ... Ste vi storili? ... Potemtakem gte tudi vi morilci. Naši mošj« in afoovi streljajo mote in ei-In oni rao*je in ainovi atreljajo naše in al nove. Sleherni pa, ki le oatal doma, upa: moj moft, moj aln ae povrne; drugi naj padejo in pomro. Samo blaznež lahko teli kaj takefca . . . Vprašam vaa: ali ni morilec, kdor vzgoji nedolžnega otroka tako, da mora poetatl najprej morilec, predno njega samega umore? Mar ne poeta ne tako vzgojeni človek morilec, če uatreli prav tako zapeljanega nedolžnega človeka? Ni ga v Evropi dandanee človeka, ki ne bi bil morilec! ... Zaslepljeni amo in morilci, ker iščemo in mislimo najti «ovratnika izven aebe. Ni «ovratnik ne Angiei ne Francoz ne Ru« in zanj« ne Nemec, marveč v na« aamlh je. In le zato vidimo v drugem človeku «ovratnika, ker Ja pravi sovrafnik nekaj, čeaar nI. Nepričujočnoet ljubezni je «ovratnik in vzrok v«ah vojn. Vsa Evropa joče, ker vsa Evropa ne zna več ljubiti. Vaa Evropa blazni, ker ne ena več ljubiti. Mar ni blasnoat, da «e veselite vesti: dva tisoč francoskih trupel je obletelo pred našo črto? Mar niao blazni Parižanl, da ae vesele vesti: dva tisoč nemflkih trupel j« obležalo pred našo črto? Ob boleatl kričimo, isjokamo si oči od bo-lesti, še pade naš «In. Dokler prav tako ne zakričimo, če pada Francoz, ne ljubima Dokler ne začutimo: nekdo, ki nam ni ničcear storil, je padel in umrl, smo blazni. Zakaj človek, ki je padel in umrl, je imel mater, očeta, ženo, ki kriče od boleeti. Človek je bil. Rad bi biltivel. Pa je moral umreti. Zakaj? Cetnu? Ml, njegovi morfid, amo ga pustili umreti, ker ne ljubimo." j L ', . is;, J L „u. t-—J3 nove. Lafcadio Hear«: Legenda o Yurti-Daki Blhu vasi Kuroeake, v pokrajini Hoki, pada z visok» skal mogočen slap z imenom Vurei-Dakl — Slap duhov. V Zakaj se tako imenuje, nI znano. Ob njegovem znotju stoji z medjo okovana skrinja, posvečena bogu tega kraja, ki ga ime-nujejo ondotni prebivalci. Taki-I>aymyojln, ln pred skrinjo je "salsenbako" — majhen lesen nabiralnik, — v katerega verniki mečejo svoje darove. O tem nabiralniku pripovedujejo ljudje takšnole zgodbo: Nekega mrzlega zltnakega večera, pred kakimi pet In tridesetimi leti, so se zbrale ftene dekleta v predilnici ne posode za njale čas s zgodb o Pri vseh je bila groza že doae-trla višek, ko je zdajci zaklica-lo mlajše dekle: "Kaj pa če bi šle danes ponoči vae, druga za drugo k alapu YureJ4Jekl?" Predlog je povzročil splošno razburjenje. "Ce gre katera izmed nas tja". m» je oglasila neka delavka. "JI I «Klari m vae predivo. kar aem ga danes napredla i" "Jaz tudi", Je zaklicala dru. ga. "Jaz prav tako", je rekla tretja. e , "Me tudi, me tudi.** so se vae vprek oglašale predtce. Tedaj pe je vatala Yaaaum»to. O-Katau, zidarjeva lena: na hrb-tu je imela privezanega svojega dveletnega edinega sinčka, ki Je M ravno aavit v toplo volneno ruto la je trdno spel. "PftalušejU" predivo, kar ate ga dane« napre-dle, pa poj dem k Yurel-Dakiju." Tem beeedam ao ee odzvali vzkliki začudenja ln presenečenja, končno pa Je bil predlog vendar sprejet in vsaka predica je obljubila, da JI bo rea dala veo prejo, kar je je čez dan napredla, če pojde k slapu. "Kako pa naj vomo, da j« bila le« Um?" «e je oglaalla nezaupljiva šenaka. "Naj prinese bogu posvečeni nabiralnik e seboj", je predlagala starejša žena, ki ao Jo predice Imenovale Obaa-flan-babica, "to bo najboljši dokaz!" "Dobro, bom pa nabiralnik seboj prinesla," je še zaklicala O-Katsu In stopila na eesto, a spečim otrokom na hrbtu. Jasna, po zapuščeni so bile zaradi hudega mraza trdno zapite. O-Katau Je tekla skozi vaa In nato dalje po poti, preko tHtlh, ta mrzlih riževih polj; samo bleda svetloba lesketaj oči h se zvead Ji je razsvetljevala pot. Tako Je hitela pel ure po poti, nato pa Je zavila na oeko stezico, ki ee je vila pod pečinam 1. Steza Je postajala bolj ln bolj temna in raa-d rs pa na. končno je O-Katsu za-»lifcala pred seboj votlo bobne-nje padajoče vode. Se nekaj minut. ete«a se Je raašlrila v precej veliko globel in bobnenje se je ifcnadoma iz-premenilo v ogluAujoče grmenje. Hlap se Je jasno «dratal od črnih sten. O Katsu j« zagledala pred se-boj zabrisane očrte svete skrinj« — iztegnila je roko — tedaj "Hej, I V Hart valov ena salonu po dolgem čaeu sestal z gospo de Lernejevo. V njenem bledem, e črnim pajčolanom obrobljenem Obrazu sem «poznal nekdaj tako krasno in živahno prijateljico marldja de Perdua. Tudi ona je opazila moje iz-nenadenje. Potem ko eVa al bila rekle nekaj običajnih vljudno-etnih fraz, mi je gospa namig nila, naj ji sledim v kotiček, kjer ae je viiil najin razgovor. Začela je ona: Hvala Bogu našla prijatelja, ki ae mu lahko zaupam in mu razkrijem vso avo-jo bol.... Poslušajte torej »Bilo je zadnje dni aeptem bra 1792., tedaj ob čaeu, ko ao prijemali ljudi kar na ulici. Hišne preiakave ao bile vsakdanji dogodki. Takrat me je K*wt po-eetil moj prijatelj, marid de Perdu. Vedela aem, da ga Ima vlada na sumu, in aem živela v večnem atrahu za njegovo tivUe-n je. Zato aam mu tem rajša dar jala «vetje» posebno ker sem vedela, da je moja aobarlca popolnoma zaneeljiva. Naročila ji, naj pazi in naj mi javi vaak najmanjši eumljivi znak, ki bi pričal, da amo v opaanoeti. Z markijem sva aedela na zo-fi in nieva niti od daleč mialOa na avet in vse tfcrto, kar ae je dogajalo po njem. Nenadoma pa je potrkale na vrata. Cez nekaj trenutkov je vstopila aobarlca in z drhtečim glasom javila: "Maklame, vojaki ao obkolili hišo, začenjajo ee preiakave. Sinila aem pokonci in ni minilo četrt ure, ko «o ae oglaaili u-darci pušldnfc kopit na hišnih vratih. Kaj to pomeni, aem dobro vedela. Nu, obvladala asm ae in s sigurno roko pritisnila na gumb za preprogo v zidu. Odprla ao se tajna vrata*., vodeča v majhno akrivalilča, kjer je b«o toliko prostora, da ss je mogel človek za ailo stisniti k zidu in etraJati tako nskaj fiaea. Marid je gtopH za vrata In ko aem drugič pritisnila na gumb ni bilo nikjer več videti, kaj ' tam zadal Začela as Ja preiskava, ena ti atlfc, ki ostangjo jalove. Daal aem bila zelo razburjena ae nieem upirala, ko so mi napovedali aretacijo- 1 Srečno male delala saveet, da I bo marki kau^u prost, zakaj molja nedolžnost ae bo itak la in vplivni prijatelji me bodo osvobodili. * Pri odhodu sam namignila ao-■ o ,,, , ^ Ibartei, ki ml Je vrgla šal č«s ra- "Hej, O-Kstsu-Ssn P je zno- mo, naj ne pozabi na skrivnost va zaklical glas, esdaj je te zve- ze\ene sobe. POmetiknila ml nel kot groinja. I v znamenje, da razume in da bo O-Kstsu pa je bila pogumna markija takoj izpustila. Vojak tenska; komaj ai je opomogla od ao ml zvezali roke ln me odpelja-prvega atrahu, je že akočila k hi ig ^■■■■M nabiralniku ga vzela in zbetala. Z menoj je bilo, kakor aem Ničesar vznemirljivega ni več miallla: sedela aem v ječi samo videla aH slišala in prišla je so- tri tedne — potem je prišel u-pet na ceeto. Poetala je za tre- kaz, naj ms fcpuetijo. Lahko gl nutsk ln zajela sapo, nato pa je mlelite, a kakšnimi čustvi zopet tekla, kolikor so jo noge tekla proti domu, da vidim, ki) nMle in es nI prej ustavila, do-1 je s mojim dragim k|ir ni prišla v Kurosako. i Potrkala a«pi na vrata. Nič 8 peetjo je potolkla na hišna odgovora Cžjt 1 Potrkala sem drugič. NIČ odzl Kako so za vpile žene in dekleta, ko je vstopila, eopeča — z nabiralnikom v roki! Z napeto poaornoetjo so poslušale njeno pripovedovanje — dekleta so glasno zacvilila, ko Je povedala, da je iz začaranih voda neznan glas dvakrat zaklical njen«» ime "O, kakšna žena t Pogumna 0-Kateu! Dobro el zaslužila predi vo!" uTvojega sinčka mora sek> se-' beti. pJCateuP*je rekla Obaa-San, "napravite proetor, da ga polotimo k ognju!'" doznala, kaj je z nJim, z marki-em za skritimi vrati v zeleni ao- Iv jedrnem zaletu aem predi-rjala atopnjfee; potem aem ae u-atavila in prisluhnila. Hotels «em tej neakončni tUini, ki j*- držala moje tivce v.togi napetosti, pogoditi, če Je v hiši kakšna sled življenja. .. Vse je bilo tako kakor pred tremi tedni, ničesar niso bili premaknili, celo isti mir e napolnjeval vae prostore. Drhte sem odprla vrata in planila v zeleno sobo. Približala aem ae zidu in iskala prstom usodnega gumba ... Tedajci pa aem imela privid: Pred seboj sem zagledala markija, z nasmehom na obrazu, privzdignjeno roko, ki ae je bila pravkar ločila od ustnic, da mi vrte poslednji poljub.... Ah, bilo ml je tako kakor ob slovesu. Nekaj Časa sem strmela v pri-sen, potem aem padla na tla in ko ae mi je vrnila zavest, sem zbežala, ne da bi bila pogledala pod preprogo na zidu. Nikoli poslej ae nisem vrnila v to hišo na Qual d'Orsay u in nihče ni zvedel sa akrivnost zelene sobe.... . n , Nihče tucu ne ve, kak konec je storil marki de Perdu. Od tistih dob, vidite, hodim po svetu v talni obleki in mislim, da je ne bom odložila do smrti." PETEK, 13. DECEMBRA. Fecn-amint Tke Laxative] Te« Chew Uke Gum KLOBASE Zopet ao tu prave domače klobase, ravnotako kakor sta jih oče ln mati doma delala. Cena je 38c funt Denar se naj pošlje z naročnino. Poštnina plačana. Pišite na: J06EPH LESKOV AR • 632 High Street, Kacine, Wto. Najzanesljivejše vesti ss v AH Jih Cfttats va. Hiša je stala mrka ln temna.... Sklenila sem torej, da vprašam pri sosadlh. kako stoje stvari. Tam asm hotela izvedeti, če je kdo videl mojo sobarico. | Pojaenlli so ml. da je te tri tedne ni doma, ker eo jo odpeljali v ječo.... Marala je torej ob i-stem času s doma kako* jaa. Vprašala sem dalje, koma [ JB izročila ključs od hiše. "Ključe?" «o me začudeno gledali aossdl. Saj ni imela toliko časa, da bi jih bila mogla komu Isročiti..« Kakor hitre je odšla. Tudi lačen je gotovo," es j« J« vojaštvo zapečatilo hHo. oNMMte. de ml beste dele O-Katau^anT ae je svareče ogleail neznan glaa ter je rekla po kta- prekričal bobnenje vode. s. "če mi trdno i O-Katau je aunkoma obetala, vse kakor okamenela od strahu. spomnila mati. "takoj mu moram dati mleka!** "Ubogs O-Katsu T je zaklicala 0baa-8an. ki je pomagala dvi gnltl otroka Is volnene rute, "kaj pa je to? Saj si vsa mokra po hrbtu P Nato pa je preetraAena aa vpila t "Ara. saj to Je kri P ' In ko Je bil volneni evoj vezan, je padel ia njega sveftenj otroške gggjL krvjo, prikazali «U J^dTru"ja"I¡T^W ZZZZ Otrokov, glava i« bila odtr- i# ^^ štmAi gana! 1 UHinjt. u trsmn-f Strah me Je «pielstel ob teh besedah. Komaj «ep «tale nogah, tako ao ee ml tveale. O-prljela sem ss nekega držaja, da nisem padla. Mlalila aem, da ae zdajzdaj prekatnem.» Nu. ta pološaj k sreči ai dolgo trajal Kmalu aem aa zopet ss vedla Kakor blasaa sem OMetavaU hišo In Iskala primernega vhe-da Napoaled aem odkrila okence. Id je gledalo na vrt. Rasbila šipo In ko es ml Js videla jala Is-Odprla Je luknja dovolj velika, da sem akosi njo zlezla v ke so ml krvavele, a čutila Naprej samo zaveet, da bomloečno le 'Jo/rilt For pyorrhea Por prevention nee Zonita, tha new powerful antisaptic. Alao guarda againat eougha and aarioua dia-l of PAINFUL CORWa Loosen lift Out Ali ate že naročili Proevete Mladinski list avoiemu prija lju all sorodniku v domovii Js edini dar trajne vredno ga za mal denar lahko poi te svojcem v doasovino. Moat J "T: a] i'J « t»; v\ KiV. 1 ■¿M Tlaka vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje» letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih .VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI •a •.- Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarna. Cene smerne, unijako dslo prve vrata. Pišite pe S.N.P.J. PRINTERY 2667-59 So. Lawndale Avenue CHICAGO. ILL. TAM SE DOBE NA £EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA