O LA S SVOBODE HrxWKIS'Hlvl TEDNIK /.A UUIIITI IHUTMtu« GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE sLovknio weekly Dllurtll To Tm I«tu««i O* Tki I^kwwuta Cimf. Vabilo na naročbo. Obračamo so šo enkrat do naših somišljenikov in gg. naročnikov, kojim je potokla naročnina, prosimo, da se v najkrajšem času odzovejo, ker dru-gači smo primorani vstaviti list. Do-tičnike, koji so list naročili, pa še nič plačali, prosimo, da v najkrajšem ča su poravnajo svoj dolg. Stavec, tiskar vse zahteva denar! Od kod naj ga dobimo, čo nam ga nepošljejo gg. naročniki? Mi nimamo cerkvenih zakladov, da bi ž njimi zalagali list. Kdor miBli resno, naj tudi resno nastopi. Komu poteče naročnina, naj jo ponovi ali pa piše, da mu je list propo-dučljiv. Ako moramo mi vedoti. kdaj mu izmed tolikih naročnikov potečo naročnina, naj tudi sam ve, kdaj ima isto ponoviti. Prosimo torej! Upravništvo "GLAS SVOBODE", 683 Loomis St., Chicago, II}. Uazglctl po svetu. Avstro-Ogrsko. Baron Jfejorvary je dobil od krulja pooblastilo sprejeti splošno voliluo pravico v njegov vladni program. Koalicija je jako razburjena, in misli se, da bode i ona primoranu »prejeli splošno volilno praviev v svoj program. Urol' Hathyany, voditelj koalicije, pravi, da bode koalicija posta vila š« radikalnejši program kot je Fejervarijev, in da bode znižanje kraljeve civilno liste zahtev alu ruz-vcljuvo trozveze, sklep razsodnih jhj-godb. — Iz Lvova poročajo: V neki občini pri Grobeku so s« izselili vsi člani občinskega sveta v Ameriko. Namestnici vo je moralo poslati tja vladnega komisarja, da vodi občinsko j>osle. — V Olomucu je imeio ri. t. m. pet polkov "bereitachaft". Ker jo vlada prepovedala nameravani talior, je bil v "Narodnem domu" shod, na kate rem je bilo sklenjeno, da je takoj začeti nujbrezobzirnejši politični in gospodarski boj proti Nemcem. Popoldne je na raznih krajih prišlo do bojev, pri katerih je bilo več oseb ranje nih. — Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Minister za notranje stvari grof By laud t Ulieidt je vaprejel dalmatinske državne poslance, ki so ministra prosili, naj reži jezikovno vprašanje v Dalmaciji, na način, da bo isti odgovarjal potrebam prebivalstva. Minister je izjavil, da bo ta Btvar kmalo reSena! — O splošni volilni pravici, Poslanec Prade je objavil razpravo o splošni volilni pravici, kjer navaja, da je bilo pri ljudskem štetju leta 1900. nad 24 let starih moških v Avstriji pri Nemcih 2,41J,90G, pri Čehih 1,-388,576, pri Poljakih 912,118, pri Ma torusih 7CG.008, pri Slovencih 283,584, pri Hrvatih in Srbih 107,822, pri Italijanih 172,559, pri Itumunili 44,070 in pri Madjarih 2,035. — Avstrijski Slovani imajo potemtakem 1,104,202 vol i lea vež kot Nemci. — Hiše za delavce. Na Dunaju so sezidali hišo za stanovanje neizrečenih delavcev. V njej ho lahko stanp-valo 544 delavcev proti plači 00 v na dan. Rusija. Stavka železničarjev v Moskvi je zaprla pot kupčiji. Na osmih ielez niških progah je promet popolnoma prenehal. Voditelji železničarje* bo izdali proklamacijo, v katerej poživljajo vse železničarje cele Ru«ke k •ploenej stavki. — floverner v Odesai je naročil policiji, naj v »lučaju nemirov strelja v množico brez da se jo prej opozori. — Car j« dovolil rabiti poljski in litvinski jefcik v zasebnih Mah na Poljskem in Litvinskem. V zgodovini in zemljepis ju se mora še nadalje po-dučevati v ruščini. — Stavkajočim črkostavcem v Mo-sk\i so se še pridružili peki, vozniki, in drugi delavci. V Petrogradu ao erkostavL'i iz simpatije za stavkali 16. t. m. Nijcdan časnik ne izide. — V Moskvi so veliki nemiri. Vojaštvo strelja na množice. — V Tifli-su so eksplodirale bombe na več krajih. Ranjenih je več oseb. — V Libi >o našli lajno tiskarno, kjer so kon-fiskovali mnogo revolucijskih spisov in oklicev. Japonsko. Cesarsko jwrocilo, v katerem bc naznanja j»i>tidilo mirovne [togodbe, o-jioinina ljudstvo, naj ne razglasujo svojega domišljavega narodnega ponosa, in pojasnuje, da se ima narod za -Sijajne zmage zahvaliti duhovom svojih prednikov, požrtvovalnosti bro-dovja in armade, in izvrstnemu ljudskemu duhu. Mir in slava sta zagotovljena, in cesar se šteje močnega, biti deležen istih. Rusija je zopet prijateljica Japonske, in cesar upa, da se bodo prijateljska vez ojačila in o-h ranila. — liaixra Kom ura je dospel v glavno mesto Japonsko .Na kolodvoru je Idi sprejet od nekaterih članov vlade. Po ulicah koder se je paljal naravnost v cesarsko palačo so bilo razj>ostav-Ijene vojaške straže, da so ga čuvale pred razburjenim ljiulstvom. Japotnskn jo za 30 milijonov mark topov pri Krupp-u naročila. Mnrilna kultura napreduje. — Vlnda hode |x>viSnla armado od 13 na 20 divizij, iz ozira na dolžnosti mi prani iinelewkej zvezi. Vinilni poročevalec naznanja, da pojdo Mikado v tempel Ise naznanjati Bogovom sklep miru, kar se smatra velike važnosti. — Japonski odmiral Togo bode v kratkem obiskal s svojim hrodovjem Italijo, kjer pa bo sam kralj Viktor Flnianuol sprejel. Koreja. V provineiji Tsohjong v severni lvorcji je vzbruhnila vstaja, kakor tudi v provineiji Knngja. Proti vsta-5eni se je odposlalo čete jajionskih vojakov, da naredijo zojnit mir, ker korejska vlada se ni brigula za to. Angleško-francoska zveza proti Nemčiji. "Matin" jo prinesel razkritje bivšega ministra zunanjih zadev Delcas-seja. Kakor znano, je Delcasse odstopil zaradi napetosti, ki je nastala med Francijo in Nemčijo zaradi Maroka. V seji ministerskegn sveta pa je izpovedal na dan odtttopa, da je Anglija izjavila francoski vladi, da jo hoče podpirati do skrajnosti, ako bi bila Francija nepričakovano napadena. Anglija so je celo ]>onudila, da mobi-lisuje svoje brodovje, zasede kanal Cesarja Viljema ter izkroa 100,000 mož v Slezvik-Holštajnu. To razkritje jo v Berolintl napravilo uničujoč v tisk, ker Nemčija spoanava, da nima v eeii Evropi prijatelja. O grško rumunskem sporu. Meseca maja t. 1. je |K> nasvetu romunskega odposlanca v Carigradu, Aleksandra l^ihovarya. izdal Sultan i rade (ukaz), s katerim je priznal romunsko narodnost v Turški. S tem je pr./Mal pravico, da si smejo osnovati svoje lastne šole in imeti svoje cerkve. Število Romunov ali Tvucovlabov ni natančno določeno. Proti militarizmu. ' Policijski prefekt v ParizU je ujel več oseb, ki so plakatirale pozive, na-l»erjene proti milibarizmu. Zaprli so 5 oseb. Plemeniti kleteplazci. Cesar ViljČe bode ca nekoliko mesecev obhajal srebrno poroko, in ob tej priliki hoče newjorSko-nemikeinu društvu "Oemnan Warior" podariti t »koz v a no "Pwneh Bowl", katera bode stala samo 5,000. Ameriške vesti, uL. Banko oropali. Vo6 bančnih uradnikov je zatoie nib, da so orojMili hranilniško banko v Denver, Golo,, m $1,712,537. Bivši predsednik Edmonson je obdolžen, da je sam ukradel 105,000 dolarjov. Sodnik v nevarnosti. Robert D. Stetsoi^&ef Vehdome hotela v Chicagi, jo streljal v sodnej dvorani "Justice Grant", na Lee A. l^amkinsa, ter ga smrtno ranil. Ramkins je obd^l/.il Stetsona, da jo preveč znan z njegtovo ženo. Val od tega je Stetson tožil Lamkinsa, in ko sta se srečala v »odnej dvorani, je Stetson takoj napadel svojega nasprotnika z revolverjem. • Deserter] i. Od leta do leta' se število deserti-rancev iz armado triea "Sama" vedno bolj množi. I^eta 1JM>4 jo ubeglo (i,S42 vojakov, pribtiiwflO odstotkov cele armade. V zadnjih petih letih je doseglo • število ubeženeev 27,388. Stric Sam je letos izdelal nov načrt, kateri bode to zuaaprej onemogočil. Tornndo. Mesto Sorenlo, 111., je vsi od silnega orkana zdatno poškodovano. L'eteri osebe so mrtve, 45 ranjenih. -10 hiš je uničenih. Ukaz. Po ukazu predsednika Roosevelta se je zapoved« lo vsem članom kabineta strogo molčanje glede rnzprav-Ijenja v zbornici, sosehno napram časnikarskim poroČovincem. Ta odredba Članom kabineta ni nič kaj po volji. Tajnik mornarice Bonaparte je prvi prelomil zapoved predsednika. In se tudi v prihodnje ne l>ode pustil motili v reševanju potrebnih vprašanj. Predsednik na potovanju. Tedy potuje jjo Zdr. državah v prav kakor kronami vlailarji. Ljudstvo ga sprejema z vsemi kraljevskimi častmi. Koder hodi ozir. se vozi so mu pota s cvetlicami |w>"uta. Srečen vladar I Bele sužnje. Neka vdova Lottie Iluyward v Chicagi se je že več let buvila z kupčijo belih suženj; mlade dekleta je znala ta nesrauinica pridobivati s toni, da jim je obetala imenitne službe z veliko plačo. Končtio je pa vondar policija prišla na sled nesramnemu početju omenjene 4 posredovalke služb'. Pred kratkim je bilo L. Ilaywanl vkmdono nakit nih dragocenosti v vrednosti $;i,000, med tem tudi neke izdajalne listine, katere dokazujejo, da je prodajala dekleta l>ogatim Kitajcem v Hongkong in drugod. Razžaljcnje amerikanske princezinje. Dva kitajski, urednika sta za pet let izgnana iz Hongkong-a, radi priob-čenja slike, katera predstavlja Alice Roosevplt v dvokolnici vlečena od štirih želv. Vliogi Kitajci I Katastrofa. Strašen vihar na canudskih jezerih, kateri se je bliskoma razširjal, jo pro-vzročil velikansko &kodo. 14 ladij je zgubljenih, čez 20 težko poškodovanih. Najmanj 12 osob je utonilo. /Milijonar porotnik odpuščen. "Jaz nemorero voliti za obsodbo moža koji je vkradel denar, da«si je* kupil potrebnima živeža za iztradano ženo in otročiče. Jaz sem prijatelj o-nih, kojim je sreea odpovedala svojo milost, in mislim, da jo bolj častno pomogati jim iz ječe riegn v ječe." Ta'ko je govoril 22. t. m. veletriec J. O. Newmaister sodniku, ko je ta končal svoj jjovor poroLnikom pred-no no se imeli zapreti v posebno sobo za obsodbo. "Kaj je Vaša trgovina?" vpraša ga sodnik. "Jaz prodajam sir in politiko," odgovori Newmaister. " Jaa ne zapopadem." odgovori sod- nik, "du ima prodavanjo sira kaj b tem opraviti." ".laz nemorem ]>onirij,rati, tukaj so obtožbe, za katero jaz nemorem voliti m olisodbo i>a mukar da so krivi." "Well, ta dežela bi rapidno raatlu v anarhijo, ako bi šo drugi verovali tflkorirot verrrjrte Vi," mlgimnil je sodnik. " \"i ste |MHH>]noma nezmožni ,n odšlo v I jeni od porotni&i va." • Potres. V Newport, Vt., jo bil hud potres 23. t. ju. Treslo je hiše, i*>bilo okna in v priMlnjalnoh za omizje naredil velikanske škode. Spremljan z močnim tnlenjem v daljavi, podobnem tre ^ku in bombardiranju. Osemurni delavnik v Navadi. Že odkar je postavodajalstvo v Navadi |>otrdilo zakon za osemurni delavnik, so združeni lastniki nulokopov gonili zadevo čez višja sodišča z na-menoin isto ovreči kot ne/ postavno, ali ofH'kli so s<>. Višje sodišče je do s mož. Sodrug Kotoku iz Tokio, Ja^on»ko, poroča sledeče: "Jajtoutfka država sedaj žanjo vspeh (Mitriotizma in jingoizma, koji se je prvotno pojavil in narod razburit. Že od H. sop, sem se mesto Tokio |H>taplju v morju krvi in ognja, veliko nedolžnih ljudi je {Kilicija jiomorila, in na vse zadnje jo bilo izvaurodno stanje nad mestom oklicuno. Tiskamo enajstim časnikom so se zaprle ia tisk prepovedal, tudi našo glnsilo "Cho-eagen" je jx»lioija zaplenila 10. sep. in od Uikrat ne izhaja več. Glavni inšpektor |xište v Tokio pa je pooblaščen tudi privatna pisma in brzojave pleniti. Vrhovni polieijs-ki prefekt je prepovedal vse politične shode in go-vore. Glavna stvar cele razburjenosti med narodom je ljudska nezadovoljnost nasproti koruuipirani birokraciji no-go demonstracije nasproti sklenitvi miru. Illinois Federation of Labor. Letna konvencija Illinois Federation of i,alxhr se je vršila 18. t. m. v Danville, 111. Preko 250 delegatov jo bilo navzočih. Danville je majhno mesto, v katerem živijo večina premo-garji, in vsak delavec je ud te organizacije. Pri konvenciji sta bila navzoča tudi predsednik Shea in tajnik Hughes unije voznikov. Vozniki so se trudili pridobiti delegacijo za A. F. of L., kar se jim je končno tudi posrečilo. Barney Cohen je zopet izvoljen predsednikom z veliko večino. rhikaška stavka voanikov jim je delala živahne debate. Delavska stranka y Avstraliji. Masa delavskega ljudstva v Avstraliji ni kur bi si kdo mislil, torej tudi ne sužnji kapitalističnih gospodov, kot njili sodrugi v Ameriki. Oni ne upijejo na grabeštvo in dolgo ure in potem, da bi volili za prijatelje kapitalističnih gospodov na vlado kakor to delajo delavci pri nas; oni oe za veda jo, da njih politična moč drži njih gosjiode-kapitaliate pod kontrolo, in to je edini varok. da so se poprijel! sami politike. Delavci v Avstraliji mnogo bolj t»-predujejo na političnem polja, bre* da posedajo splofao volilno pravico, kakor sodrugi v Zdr. državah, kateri so svojih pravic ne zavedajo, in jih ne žrtiajo ceniti, Zopet eden! Justičncmu oddelku v Washingto-nii jo od zasebne komisije zatožon /.vuzui sodnik llucker v itidiuni, da jo nabiral denarno prispevko za volitve I. 1902 in z Eein kr5H postavo, katera to prepoveduje. JustiČni uradniki pa so mnenja, dai jo zadeva vže zastara-'na, vsled česat so tožba nemore vzdigniti. Pivo na vrsti. Republikanski voditelji ugibajo vie delj časa kako bi poravnali deficit v zukladuem uradu. Koučno so prišli do zaključka, da so mora zopet stari davek na pivo vpeljati, in sicer en tolar od soda. Po preračun jen ju bi ta davek znašal 45 milijonov tolarjev na leto; tornj lij milijonov več nego jo potreba za [kikritje deficita. Ta modra ideja je našla milost v očeh nesebičnih "SUuwlpotter-jev'katera so naj-brie tudi ne ho ovrgla. Zagotovljen napredek. Lepa prilložnost je duma vsakomur, naučiti se angleškega jezika. V vsih inestah Zdr. držav, se nahajujo šolo /.a odrastle, kjer Be brezplačno ix»du-čuje angleški jezik; kur je velike važnosti za splošni napredek narodov živečih v Ameriki. To velja tudi za nas Slovence. Vsak rojak naj bi porabil to priliko in obisjiuval večerne šole. Večerne šole v Chicagi bo se otvo-rile \'l. okt. kakor sledi: Na severu: Augustus H, Hurley, Barry A v., blizu Ashland Av.; George II. Thomas, High in Belden ulic; Robert Waller, GBthe ul., blizu Wells nL Na Beveroziihoilu: Salmon P. Chase, Point Place in Cornelia Court; Jonathan Burr, Ashland in Wubansia Av.; Nordvvest Division, lJiMomnc in N. Claremont Av,; Washington, Morgan in Erie ul.; Wells, Ashland in Cornelia A v. Na zapadu: R. T. Crone, Oakley Boulevard in Van Buren ul.; Seam-mon, Morgan in Monixie ul.; Dante, Di'splaines in Fonnpier ul.; Foster, Union in O'Brien ul.; Walsli, 20. in Johnson ul.; Gnrfitsld, Johnson ul. in 14. Place; Medill, 14. Place, blizu Tli l oop ul.: Froehel, 21. in Robey ul.; Hammond, 21. Place in California Av.; Frank J. Jirka, 17. in I-aflin u!. Na jugu: Jones, Harrison ul. in Plymouth Place; Harrison, 23. Place, blizu Went worth Av.; South Division, Wabash A v. in 20. ul.; Wendell Philips, 20. ul. in Prairie Ave.; McAllister, 30. in Gage ul.! Fallon, 41 in Wallace ul., John II. Hamlin. 48. in Bishop ul.; Englewood High, Ste wart Av. in 01. ul.; Pullman, Pullman Av. in 113. ul.; South Chicago, IIoustolje popravilo Steruv dopis. , Prijateljski obisk. V tekočem tednu nas je posetil pri Slovencih na zapadu v obče znani in priljubljeni srbski narodnjak Sava R«d«dcovičt vračajoč se iz konvencij« "Srbska Saves" v Harrisbmgu, P«-Sedaj se mudi v Chicagi v trpmnskih zadevah. Želimo mnog« uspeha! Glas Svobode.^ "0D BOJA DO ZMAGE"I , -»- . "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev. 43 , Chicago, 111. .27 oktobra 1005 7 . Leto IV Materializem žene svet. Sedanji v vik jo cua materiali zrnu V teh časih bo vso vprašanja sučejo okoli materialističnih stvari. Vso po prašuje, kako bo bodo bogastvo pridobilo; kako se bodo pridelki mod ljud Btiwzii in dober dobiček razdelili. In M) veliko družili vprašanj jo »a svotu nerešenih, pa ljudem 'ne twlaja času da bi jili razmot rinili in jim sledili, ker jirej omenjena vprašanja prevladujeta reo druga. Ako bojo fai ljudje gotovi jedila, obleko iji stanova uja — potom bojo imeli časa dovolj se vkvarjati z verskimi in umetniški mi stvari. Nekateri ljudje mislijo, d» se more najprej vprašanje tičeie se duše rešili. Morebiti imajo prav. Dru gi zopet mislijo, da v splošnem ube nem delu vslh telesnih i*>t relwcin se bodo rosil pojrn pravičnosti. Morebiti imnjo tudi 'ti pmv. Kamorkoli pa da nes pogledamo, vidimo, da se kruto bije vojska za pridobitev bogastva Za bogastvu se narodi bojujejo med seboj, za bogastvo si ljudje drug, dru-nega podj'rtja uničujejo, za bogastvo se ženijo in mož i jo. Uzori po kojih svet sedaj hrepeni in jim al odd, 90 uzori materializma. Beeede, koge so v sedanjem času naj bolj priljubljene, katere ima vsak na jeziku, so: Bogastvo, dobiček, dobro plačana služba, obrtnija, tekmovanje obresti itd. Te besede vzbujajo rausti-lakomnost ter ženejo človeka v še večje breadno. Za kraljevim prestolom in v postavodnjalnih dvoranah se sil-si odmev teh besedi. V cerkvah Sb Čujejo te besede, ker bo podlaga obi teljskiga življenja, one zidajo mesta in vso, kar d-elavBkn roka vstvariti samore. Bogastvo je dandanes bog, ako štejemo žrtvenike, na kojih »e prvemu ali druaeraa žrtvuje. Bogu ne služi toliko vdanih duš, njemu se tisočkrat manje žrtvuje kot bogastvu Dobiček je ljudem več kot molitev, bodisi kateregakoli bugea. Tekmovanje izključuje vse pobrat imstvo. Pol ja. ko j n no posvečena obrtniji so raz-prostmejša kot nel>e£ko kraljestvo Vilic temu i>a ljudstvu no menja hitro svojih nazorov. Ono se vklanja besedam, katere so častili njih pra dedje, zalo ker slednji so se bojevali, da so duh teli Imsedi vresniči. Beseda; "Demokracija"' je prazna pena, tiiko izgledamo kako se premoženje v nekaterih rokah nakopičuje kar še bolj loči stanovo. "Jednakost" je bridka šemarija, ako pomislimo, da jo čdovok odvisen od druzega za svoj vsakdanji kruh. "Svoboda" postano bajka, če vidimo delavce delati za to kar jim kdo hoče dati, in ako pogledamo na neodrasle otroke, kateri so primorani delati po tovarnah in raznih tvomirah za borno plačo, ki jim Atoma j za borni živež zadostuje, "Bra tovščina" no moro obstati tam kjer močnejši jemlje slabejšemu. "Pra vičnost" — kdo zna, kaj ta beseda pomeni! Ljudje učeči načela katere ta beseda (»meni, v tistem času, v praktičnem življenju vzdržujejo od-ttošuje, kateri so zojwr duha pravičnosti. Ako bi oni varovali v boga in pravico, j»otem bi oni te odnošaje od-pravili, — ker pa to ne storž zarto jih imenujemo "pobeljeno grobov je". Človeeanstvx> [«i je začelo spoznavati, da sedaj ni tako; imenovani dni-žabni red le na napačnih podfwrah sloni. Spoznavati je začelo delas^ko ljudstvo, da gnjilobn celo človeško družbo prodira, in da je le ona, katera ima Pravico do vsega, kar se na svetu prideluje in izdeluje. Materializem zdaj žene svet — oni pa, kateri vstvarjajo ves material, oni so primorani čakati, da jim kaka droptinic« od bogate mize materializma odpade. Temu <*o mora konec storiti, h polni mizri hoče tudi delavec sesti. Socializem je ekonomično, gospo-darsko-filosofični nauk, še nasprotniki priznava,jo, da so njega načela visoke, etične vrednosti, to pa zato, ker ljudstvo oziroma občinstvo, moralič-"H» njegovo moč visoko ceni. V čim pa obstojž ti njegovi nazori T V tem, da se naj razvoj človečsn-tffoa pomika proti mini, proti blagostanja in svobodi; valic temu, da se vsaki dlan družabni zločini, kateri zahtevajo neitevUn« Brtve. Da si se dokaže prej omsi,f(fu eilj; pa bode treibs ge vsRjegs človsboljubja, večje inteligence in večje sloge. Ta načela ne rodč prepira, ropstva in ubijalfitva, to delajo sedanji gnjili odnošaji, nekteri ekstromni egoisti v stranki somi — proti kojim so tudi mi boju jemo. Kjer je družabni zrak z škodljivi mi mijazmi našitem, tam se imamo eksplozij nadejati. V prvi vrsti pa mamo le vedno socialno gorje, vzrok teh zadostnih prikazni, in bode tudi tako ostalo, dokler se socialna krivi ca in gosiiodarsku lilapccatvo no od pravi. i . * * * Duh novega časa jo vihar, kateri lomi In treska vse, kar zavira napre deik človeštva. Mladi krepki naraščaj je delavsko ljudstvo, katero hoče prostora, hoče zraka, hoče svitlobe, da bi se zamo glo razviti bolj in bolj; ter da bi po *»i«!l« samostojno deblo. Kar je trli leno, gnjilo in suho v človeški družbi nori duh lomi in meče proč. V nižjih rilojih celega sveta se je, začelo giba ti, tresti, — čudoviti nemir bc je po lastil delavskega stanu. Blagodejni vihar novodobnega duha je prodrl na dno gozda, tor začel zračiti zaduhle zrake in pline, knteri so zaduševoli svobodo, in krepki razvoj zaiU-tih rar. tlin. Ko bi v naravi velikih viharjev ne bilo, vsi gozdi bi postali mrtva, trhle 11« gnjilobna masa, kjer bi lo rastline zajedavke mogle vegetOvatL Slednjič [«a bi tudi te moglo iz um net i — pa še le lakrat, ko bi druga drugo uničile Priroda pa nigdar ne pripusti, da se njeno dolo po|*»ljnoma vniči. Iz gnjilobe — iz propadlih snov vstvar ja narava boljfte in stanov i tnejŽe t™ rine. l>uh. ko j i je prodrl v sedanjem ča sil ,dol do najnižjih stanov; bo očistil človeško dražbo vse gnjilobe, vse tro hnolosti, vsih nndiihlih plinov, kateri so se skoz stoletja v njej nabrali. Ta duh je zakon narave, iz slabej Sib tvarin vstvar jat i boljše. Svetlobo sveži zrak in dosti prnstora — te darove narava pošilja tje, kjer ona želi obuditi novo, krepko in boljše življenje. Naj bode slovenskemu proletnrcu svoboda —svitloba. kojo naj spremlja Hvpjfi, krepčevalni zrak novega veka. Pod novim orlom. | Zgodovinska psvest. Ponatis I* "Slov. Naroda' DRUGI DEL. I. Zdaj se je obrnil Naitoleon na drugo stran ter se polastil Španske in Portugalske. Med tem se je Avstrija zopet oja čila in se je začela pripravljati na vojno preti Franciji. Napoleon je vsled tega zapustil &i>ausko in se vr nil v Pariz.. V treh mesecih je imel zbrano veliko armado in je napadel Avstrijo od nemške in italijanske strani. Avstrija so je za to vojno že celo leto pripravljala, tako na severu, ka kor na jugu. Že meseca julija leta 180S jo prišel nadvojvoda Ivan \ Ljubljano, da organizira črno vojsko Poslal je zopet duhovščino v boj. Z vseh prižnic se jo agitiralo za vojno proti Francozom in raznetilo se je zlasti med kmetskim ljudstvom tako sovraštvo proti "brezbožnim francoskim tolovajem", da so rudarji v I-driji in v Železnikih pometali naborne pozive proč in protsovoljno vstopili v armado. Valentin Vodnik, ki je bil korni kaplan ljubljanskih meščanskih grenndirjev, pa je zložil "Pesmi za bromlnjvce". Aprila meseca 1. 1809 se je začela vojna in zatrepetala je vsa kranjska dežela. Vsakdo je slutil, da postane ta vojna največjega pomena. Prebivalstvo je bilo razdeljeno na tri tabore: Velika večina sploh ni imela jtojma za kaj se gre, marveč jo slepo sledila avstrijski zastari; draga skupina je želela, da bi zmagali Francozi, ker je od tega pričakovala, da se izvedejo tudi v Avstriji že davno in težko pričakovane reforme; najmanjša je bila tista skupina, ki jo pričakovala od zmage Francozov narodnega prerojenja Slovencev. V dobi od prve invazije Francozov do leta 1809 se je bilo v Ljubljani marsikaj spremenilo in zlu ti ja bal precejšnji dol prebivafstva propojea narodnega duha. Dne 9. aprila je bil vLjubljani uradoma nabit poziv nadvojvodo Karola "na nemški narod", naj gre v boj proti Francozom. So tisto noč so bili vsi ti lepaki zamazani, poleg njih pa so bili nabiti listki, na katerih jebilo zapisano, naj gre nadvojvoda iskat pomoči na Nemško, kor Kranjci niso Nemci. Tudi vsakovrat-nr pamfloti so bili zdaj in zdaj skrivaj nabiti in kiukor, bc je policija tru dila, da bi storilce zasledila, se ji to vendar ni posrečilo. Policija je bila v velikem 'strahu ^pred prebivalst vom, 'ker ^e ?lobjx> vedela", koliko jih je, ki se" v nimajo za Francoze. Zaradi tega jo postopali , z neusmiljeno krutostjo. Neko deklo je obsodila na 25 udarcev s jialico, ker je v prepira z nekim policajem zaklicala: Le čakaj, kadar pridejo Franeozi, ti bodo že dali. Bilo je "dne 17. aprila, tisti d an j; ko je Napoleon začel pri Donau-wdrthu poditi Avstrijce tako, da so v "i>etih dneh pritekli rat Češko. Ta dan je došlo kranjskim stanovom pismo nadvojvode Ivana, v katerem pismu jo bilo sporočeno",r da Avstrijci v Italiji sijajno zmagujejo. Kranjski slano«! so dali to pismo tiskati in so je nabili |*» vseh vogalih, policija pa je najela in nagnala ljudi, da so kričali: Vivat cesar Frane! Vivat nadvojvoda T van! Smrt Francozom! Pilo je opoldne, ko je Andrej Kopitar šel iz šole domov in pred ro-tovžem naletel na mnogoštevilno množico, ki je na vso grlo kričala. Prerinil »o je skozi to množico in čital lepak s pismom nadvojvodo Ivana. Bil je presenečen, kajti iz zasebnih poročil, ki jih je dobival Damjan od svojih trgovskih znancev, je vedel, da niso iimngovnli Avstrijci, nego Franeozi. Ravno, ko je hotel oditi, ga je ogovoril oficijal Siegl. — 0, gospod Kopitar! Kaj ne, danes je vesel dan? 0, kaiko veselje je napravil nadvojvoda s tem pismom vsem pravim Avstrijcem! — Če je le res, kar nadvojvoda piše, jo menil Kopitar. Teduj pa j« oficijal Siegl kakor jastreb planil na Kopitarja, ga zgrabil z obema rokama~Ih kakor bceen začel kričati: — Izdajalec I Jakobinec! Primite ga! Ta človek da nadvoj- voda ni pisal rthuiice. V ječo r. njimi Na vesala ž fvjirn! In zaganjal se jo v Kopitarja kar divje, tlako da se napadeno« še braniti ni mogel. Ljudje so bili toko presenečeni, da s*1 ni nihče gonil. Siegl pa je v onomer kričal: (Pride fie.) C. R. CAVE l / 238—244 na 92ti cesti South Chicago, 111. Velika jesenska otvoritev našega pohištvenega oddelka. Ob tej priliki dobi lepo dorilo vsaka žena, katera obišče ta naš oddelek na otvoritveni dan v soboto 28 oktobra t. 1. Trgovske varstvene znamke dajemo /. vsakim nakupom. Pozor! Pohištvo in peči prodajamo tudi na mesečna plačevanja. Kdor želi postati forman mu priporočam najnovejši Slovenhko-angleški hečnik, kateri ie jako razumlivo sestavljen, in bo v najkrajšem času angleščine brez učitelja nauči. Velikost žepno knjižice, cena jI je samo fiOcentov katere He lahko v poštnih znnmkah naročilu pridene. V. J. Kubelka, 90 Dearborn St. Chicago, 111. NIC VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. :tl in v Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Ycrku, Srčno Vam mhvaliuietn iu Va5a uspcin.i zdravila, s ktcrinu ste ozdravili inojega malega deteta Yf ste otroka oz-draviii popolnoma po jednomesrčnem zdravljenji, d ibi mu ni moyel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi pospod zdravnik, tnijo uajiskrcnijSo zahvalo Zajedno Vas pnobl.i^am, da prijavite moje pismo v C.isio.ii-ili s sliko mojo In mojega detet i. Z.gotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na Ktcrikoli bolezni Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Kutilsky 3 — 116 — Dimley Pa. Dela čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in znlivaln so potrjene od javnih notarjev, ter ko bistven dokaz o sijajnih zinoi-nostih profesorjev. Hi-ritti to kar potrjujejo osebe, kt»-t ih Klike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč umije in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: ibivmii-tizein, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožno bolezni, očesne, nAesne bolezni} bolezni v nosu, grlu iu prsih. Ako zgubljate lose, če vas boli želodec, dalje, za spolskc bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, wifilis, impotence, neredno menečno čiščenje, krvnein trebušne bolezni, oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem s tein drage volje, da sem več mesecev trpil na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krita, tako, da mi ie bilo iivljcnje neprespano trpljenje. Danes pa ^rm hvala Hogu popolnoma zdrav po jedno-mesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spo&tova-nja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V zn ik zahvale srčno udani Frank Tulliovič, Springlield Ave. Grantford , N. Y. To spričevalo ie bilo podpisano ■ mojej prisotnosti K. septembra leta Nikola Grill, Notary Public,*« Grand St Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zln>r zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičue^a zdravnika specialista. To Vnm doknzuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, k tern jo vže j »reje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vapehom. Če imate priliko, jios^tife nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „81^tie". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nei voziteto, imi>otenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem, Ak«> bivate daleč, naj si bodo tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam jKtšljeiuo zdravila po ffExpress" in z vsemi določili iu nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Ka nade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, k r ona Vam donašajo srečo in blagostanje k VaScj. družini. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOV« Universal Medical Institute, 30 W. t h Street, New York, blizu Broadway. IfP "DITE URE: Vsak dan od 10. do 1. are pop., Ur od 3. do 6 ure pop. — Ob torklb In sobotah od 3. nrt do * ur« pop., is od£7. do 8. ar« xrtč«r — Ob ntdtljah rd 10. ni« dop do t. ur« pop. CEDAR RAPIDS IOWA ' '4 Pro vzvišeni, promilostni kntxz in škofi Iz celega srea so Vam, promiloetni goepod, zahvaljujem za voleeenjona lista; ko sem ju prebrala, pokleknila som in s solzami v očeh zahvaljevala Boga. Dobri Bor naj prosvitlemu gospodu za tolažilo poplača! On edino ve, koliko trpim! Verujte mi, da pridejo momenti name, ki so grozni! Obno-ivla bi, ako me ne bi molitev iu zaupanje v Boga jKxlpiraln. Verujte mi, prasvitli gos|Kxl, da ni nobena malenkost, kar je nad me prišlo. Rojena sem bila v bogati hiši in dobro Bern bila odgojena. Kot ženn si>o&tovanoga in velikega trgovca nisem poznala pomanjkanja, bila sem ilobra in nk rima gospodinjo. In denar, katerega sem imeln pripravi jmngala iz zadrego z denarjem. In tako sem jaz ]*> gospodu Rudolfu različna (!!)... (Sledi spot zahvala za tolažbo!) Pismo, v katennn pripoveduje nekdaj imovita, sj>ožto\-ana pwj»a svojo nesrečo, v katero jo je pahnil jH>h«t,ni katoliški škof skozi železniško okno! Paziti bi moral, da tako katoliškega duhovnika silno komprvmitujoče pismo ne pride med ljudi, a ljubljanski škof je, kakor pravimo, fufre, ki v svoji »traŠni navdušenosti za sveti klerikalizora marsikaj sam pripomore, da pridejo na dan lepi čini kranjskih farjev. Rudolf je zdaj župnik v Oadežu pri Brežicah! Ko je ]>obožno ženo izprašal do mozga in kosti, ko jo je takore-< koč oropal vsega premoženja, ko je dobil svoje žrtve vso: denar, čast, poštenje, celo lastnino njenih otrok, dosegel je svoj cilj in milostni, pre-mrtostni škof ga je povišal v župnika in ga prestavil v drug konec dežele! M(*ito, da bi za(>eljiuio, obupano gosj«o (»omatral rešiti iz bodo, v katero jo jo spravil njegov uradnik, jo škof milostno tolaži, in reviea so mu zahvaljuje za to dobroto in mu konci pisma iskreno s solzami v očeh polju-buje roko... In potem hočete, da bi imeli do takih svojih dušnih pastirjev spoštovanje in se jim klanjali kot vzor duhovnikom t Badaya dobite! Voliko podobo z dvanajsterico kabinetnih slik, pri fotografu J. F. Maly. 570W.18.St.blizu Bine Island Dobro delo, zmerne cene, Mo/.ke obleke iu Niiknje C* r najnorejše mode po________■ do............................2 6.00 Obleke za deck© In *uk <> r.j) nje najnovejšo mode po ^ 0»*J\f do............................$IO.OO POSEBNI 0QLA8. Noma prokamorska črta—Srodocomako in Adrljansko morje. — Cunard Line. ustanovljena leta 1840. , S 20. aprilom 1904 so pričeli pluti parnlkl Cunard Lino lz New Yorka pre ko Neapolja ▼ Trst ln Reko. Parnlkl plujejo iz N?w Yorka: Slavonia, (nov parnlk, z dvojnim vijakom, 10.005 ton) dno 17. okt, t. 1. Pannonia (nov parnlk z dvojnim vijakom. 9,851 ton), dno 1. nov. t 1. Carpathla (nov parnLk, z dvojnim vijakom), dne 21. nov. t. I. Kasneje odpluje vsakih 14. dni en parnlk.—Pri nožih agentih dobite vozne listke ro najnižji ceni. Tretji ra*red Jo opremljen z vsem modernim kom-fortom. F. O. Whiting, ravnatelj na Doarborn In Randolph ulici, Chicago. Se Išfiejo agentje! Naši po $ 1.50 iu $ 2. klo- jm buki so najboljši vmestu. Spodnje možke obleke vsake vrste, srajce in f||| druge potrebščine po JMt 50c. 7Sc. in g 1, 1 0 hiše I te nas iu prepričajte no Na vogalu 14 nice In Blue Island Ave. Frank Stonich, prodajalec Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno -U0HTILXO- na 163 Reed St., Milwaukee, Wis, Postrežba točna iu solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do sel! C. HOFBAUER. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. J OS. J Kil AN, 159 W. 1H. St. Chicago, so priporoča za popravljen je god. instrumentov Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — sod o v iV o In mineralno vodo. 76 W. 19, St. Telefon, Oanal 6296 ZAUPANJE se prav lahko stavi v oni lek, ki je že več ko Četrt stoletja pomagal zdraviti bolnike. Severov Balzam za pljuča ri je v tem času stekel brezštevilnih zahval, ter je danes najvspeSnejge zdravilo v lečenju kaŠija, prehlada vnetja duŠnika, oslovskega kaŠija, hrupe in vseh prizadeti) na pljučih. Pridružite se onemu zboru, ki pohvalno opeva Severov Balzam za Pljuča. Cena 25 in BO centov. Tu Hledi jedno izmed tisočerih priznalnih pisem, ki jib imamo na razpolago "Našli smo, da je Vaš balzam za pljuča o-Effi^H zdravil člane naše družine ne same v slučajih hu-Sgggs dega prehlada, kašlja in prizadetij na pljučih, ampak tudi, da je isti najfineši lek zoper katar. Louis Suldovsky, Chippeva Falls. Wis." Nnznanje. Vsled obilega posla, naj se zadovoljijo z odgovorom tem potom, vsi oni ki želijo pojasnila tičoč se tiskovnega sklada. Kolikor je nam znano, da slovenski socialisti nabirajo pri-BjH-vke za tiskovin sklati z namenom iudajati poBolsui list ali revijo. Omenjene prispevke sprejema socialna stranka v Chieagi na svoj posebni tiskovni sklad. Nikakor pa ne za tisikoa-ni sklad "(ilus Svobode" kakor »i nekateri sodragi napačno tolmačijo. Toliko danes v pojasnilo. Spregovorili lnrmo pa še obširneje kaloor hitro nam bode v to čas dopuščal. O neinu sodrugu koji je denar po slal m. tpotej navedeni t inkovni sklad, a prejel i>n nobeaiga potrdila »winjemo naj se to aadsvno obrne na ono osebo na kojo je denar poslal. Upravništvo in uredništvo "GLAS SVOBODE". WF AtviR*Co NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki so mudi na potovanju. Dotičuik ima pravico nabirati'naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "QLAS SVOBODE". V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastoj II pošljete denar v staro tlo-HMI movitio, obrnilo se zaupnd na M V. Konda-ta. f>8H Loomis Str., Chicago, III Dobro za žene. Srodstvo. ki pomaua ženskam pri bolt/nib njim lattalm, mora biti Člslatio. Severov ženski regulator J« že n« *to'ine ž*nsU reJII hudepa trpljenja. Koristi namret- materam, ženam in hčeram. Pišite i»o knjižic) "Ženske bolezni", ki jo brazpK-^iio razpošiljamo. Cena 11.00. Nepokojno srce ima oni, ki trpi valed srčne hiba. Strah pred zgodnjo smrtjo ga vznemirja. Severov srčni krepčilec ojačl slabotne srčne stranli e, odvajanel ln Uiripalne žile ter pospešuje delovanje srca in pretakanje krvi. NajbolAi lek zoper vse srčne bolezni. Cena 11.00. Suhotni ljudje jiolrfbujHjo nekaj več kot 1 rano, da postanejo jačjt. Severov balzam življenja 02dr;ivi neaavZltnost in podeli zdrav apstit. Vsakemu organu povrnstdravje Inčlloat, ter napravi telo debelejše Koristi možkim, ženam in otrokom Cena 750. Miren spanec bodete imeli l« uživate Severov laksoton. O/dravi ope«iinost valed nervo/.nosti možganov in podeli moč celemu sistemu, ki je ope Salo vsled pogostega pijančevanja in druge xlorabe. Prepreči celotnoopelanost živcev. Cena $1 t*). Ko je bil Rudolf tako daleč, (la mu jo bila v vsakem oziru zagotovljena naklonjenost bogata gospe, glodal je, tla se je čimbolj okoristil. Denar, denar, denar 1 je bil njegov culj in toliko časa ga je izpresaval iz ^vojo žrtve, dokler se je dalo in dokler ni bilo nekdaj lotto 1 toga to iwtiOBtvo v kupu dol- M Sej^^B^so se usmiljenja vrwlni vdo^^^W oči. A bilo je prepoano, z< in : v [ H>zno 1 Vzroji »tiski se je obrnila du ljubljanskega škofa. Škof pa ni imel drugega zanjo, kof da jej je pisal dve toiaiilni pismi. Kaj pa ljubljanski škof v srcu čuti za zatirane in vdove in si joto, nag pnea naalednj« pismo, ki ga spodaj iz originala ponatiskuje-mo. Ko jo bil letos maja meseea škof v Trnovem, mu je bilo najbrž to pismo ialočeno tam. Ko se je nato polja.1 proti Trstu, ' vrgel je dotieno pismo smehljajočega se obmaa skozi okno vagona na progi med Divačo in S«wa-To pismo je pobral ieleznižki 6u-wZ«laj je prišlo nam v roke in mo-ren»> slovenskemu svetu pokazati v pran luči tisto božje namestnike, ki uživajo vse zaupanje pri ljubljanskem škofu. Pismo je sieer nekoliko raztrgano, vendar se dajo glavne in najvažnejše n.'! rti »h nit i. (Masi se: Uničena rodovina. Pred dobrim mesecom je bilo prodano eno noj večjih posestev v B. na Notranjskem. Da ni imel tukaj vmoa : stojo poB^-očono roike "božji namestnik", ne bi bilo prišlo tako dale3. Da spoznajo tudi naši bralci rafinirano ' iumparijo, katerih se easih {»oelužu-jejo "božji, namestniki". Ponatisnemo sledeči elanok iz "Slov. Naroda": I j—-o to posestvo je bilo vredno gotovo nad 70,000 kron. V najboljšem stanu jo bilo, brez vsakega dolga, pri Kiši mlin in zaga, rodovitno jwljo, go- 1 sto zarustli gozdovi, v h lovili polno živine in v hiši ena največjih proda-jalen inod lteko in Trstom. Mir iu sloga sta vladala v družini, zato so < je i»a premoženje rapidno večalo in L... je pošiljal od časa do časa lope vsote v hranilnico. Tako je bilo pred leti, dokler ni aa-tisuil Oči gospodar, kremen it-znaoaj in usmiljen mož; vsled zadnje njegove lostčota ubogih". Posest to je prevzela njegova žena, energična in pridna, |xxl koje vodstvom jo ravno tako uspevalo kot preje, dokler je bil njen mož še živ. Tu pa pride v hišo sam satani Razvpiti kaplan Rudolf, čigar vragu in ljubljanskemu škofu dopadljiva dela so raianu po visem Slovenskem, si jo znal ^»olagoma ugladiti pot v L—ovo hišo, to {>a zlasti, ker je bila gospa precej j>ol»o/.na žetutka, ki je v katoliškem duhovniku videla le vzor človeka ir> edino božjega namestnika in poatanca chI Bt>ga. Da bi svoje da-lekosežne satansko namene izvršil puHlužil se je Rudolf svojega brata Dominika, sedanjega žu[»aiia črno-vr^kega. Pripeljal ga je seboj in splot-karil toliko ease, da so je ta zaročil s hčerjo powwtiniee. Ko jo bilo to izvršeno, je pa znal kaplan Rudolf sjiet tako manevrirati, da jo Dominik ne-k^tra lepega dne enkrat za vselej pustil s\r»jo jairočenko na rodilu. Ta Bi je »alost in sramoto jemala tako k art-u, da je lepi c to toč i sestri Margareti in zvedel bo, da je iz B. na Notranjskem in da je to tisla deklica, katera so zaradi njega dosmrtno objeli mrzli samostanski zidovi iu jo tako storili za vbo življenje m* reč no. Vso to pa je bil le namen Rudolfov. Ko je odšla hči v samoto, sinukal so j«' okoli njuno matere z najsveteiAe opremljenim obrazom iu znal pobožno gospo prepričati, da jo božja volja, da je Dominik Rudolf pustil na cedilu svojo zaročenko iu da se je ta odteguiia svetu. Zato si je lehkoveraa žeua štela v časi, da je prišel v hišo tak svet mož, kot jo kaplan Rudolf, ki ji jo trobil dannadan, koliko prej bo prišla v nebesa, ker bo "nuna" za njo molila 1 Čuditi so torej ne smemo, da se je prijateljska vez, ki je bila koj sprva precej trdna, utrdila sčasoma v ljubezensko voz, kar je bil edini in glavni namen Rudolfov. Solidna trgovina oblek. "Glas Svobode" [The voice of LiulutyJ WEEKLY „ Published by The tilus Svobode Co (>8:i Looittis St. Cliicugo, III. Koto red at thi> I'.m off*. »I Ublriiit«, 111., »« Second Cl»t* Matter. __ Subscription $1.50 per year. Ai slovenski narod v Amertk'. Naslov zu dopise in pošiljat.ve je sledeči: *roke, pogreba, o-bračali vedno no slovenskega župnika v Calunietu iti sedaj mu jo od škofu zof>ot dfoSel dopis, da se ne vtika ua tnohavvško zadeve. Kam |>a rnij gremo sedaj? Ali h človeku, ki akoiravTio duhoven, ne razumeva našega in tudi drugih narodnoetij jezika J Ali k človeku, ki hodi po rovih, ter z frančiškansko nesratmweljo zahtev« donedte za katoliško cerkev od dnigih narodnosti, ki niso naše vere t # Pri tem je pa še drug "point". Patri frančiškani so iznašli Hov pot, kako ljudi k graditvi cerkve prisiliti. Hočejo namreč, da bi nam rudarska družba odtegnila v posameznih zne -*kib, l>akemu jk> .$25.00. Kdo ima gospniariti o zaslužku delavca, kateri s«1 mWi nor in dan za njo, če no delavec sam i Ali bo o tem gospnlaril liosopeti frančiškan 1 Vršila bo se o tem vprašanju, o graditvi cerkve in o prispevkih za njo, uže dva cerkvena zborovanja, pri katerih smo mi tukajšnji Slovenci in z naini združeni katoličani dmgih narodnosti sklenili, da se temu nesramnemu frančiškanskemu irn škofovskemu navalu enkrat za vselej ustavimo. In ravno dance smo zopet "coklarju" pokazali, da smo mi sami g»«j>odarjI v svoji hiši. Cul jih je takih, katere mu bodo vedno zvenele v ušesih. Žalostno je |>a, da se v to zadevo vtikuje naš rojak Peter Ruppe — ki jozua le shivdiske tolarje — ne pa svojih rojakov in njihovih teženj, ki NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovico miuernine vode in drugih neopojnili pijač. 82.....84 Fisk St, Tel. Cunul 1105 Import i run U)bnk iz stare domovine. V zalogi imam po 7, H, 18 in 17 kr, kakor sport, sultan in (brniško cigarete. J,. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. John- J. D>vyer 67if Blue Island Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in dragim Slovanom v obilen obisk Postrežba tot-na in solidna J. J, Dwyer, B79 Blue Island dve, Moliawh, Mich. Dne 15. okt. 1905. Od nai» gotovo že dolgo časa niste čuii/ Mi čudo, ker smo jio leti vsi Slovenci tu na CalinnoLu oziroma na Mohavvku dobili krč v desno roko, kar nas je zaviralo pisati. Sedaj pa, ko smo zagledali prvi sneg, nam je ves revmatizeui zginil, ker mrzli vetrovi od jezera nam dajejo dovelj lila du in naše roke puntale so zopet rev-matizmu proste in navadili smo se opetovauo pisati. Mesto, iz katerega dobite sedaj ta list, ni takošno mesto, kakor ga si drugod domnevajo, — ono je samo rudarska naselbin«, katera obstaja komaj pet let. Ali v tem času se jo razširila tako, da šteje sedaj*nad 250 hiš, opremljenih z vsem. Ta naselbina šteje nad 1,000 ljudi in s ponosom smem reči, da Slovenci tu tvorijo večino glede ]»osameznih tu zbranih narodnosti. Imamo Fince, Norve ^ ^ žane, Švede, Francoze, Italijane, Slo- (Uuulaiies ^ milijonar trdi, da je vake, M »žare, Angleže, Irce, Škote Nemet,f ako mu j0 tekla zibelka in Slovence. Družba jo otvwila do se- ob Kolpij kjpr ni nomšlke govo- du j j*t rovov, kateri uspevajo tako ri(1(? in ki llatwiflmw j^o lep. pravdam, i ki delnice dan za dnem ra- jmj govori, Kaj njemu bri-»U«jo v vrednosti; delo'je složno, pla-|ga EU ^.rkev na Mohavvku f Kaj njemu .-a je t, ozin.ni na dejanske razmere a,j.n ^htevamo mi slovensko dobra. cerkev Pusti nas, ljubi striče pri Tlom j v tej našej naselbini bivajo j ^^ kakor mi tcb0i ljudje raznih verskih izpovedovanj, i Fltu^iak011ski " cokla r" se jo pa Imam« tu do sedaj angležko meto- tU(]i dumiB liamU|il, nam predbacivati, distko cerkev, finsko in norveiko cer-|(hj mefjto p}vo piti( dajmo to za cerkev. Tudi nara katoličanom je treba kcy Ht} ^^ Siirismiin(1> k(|o pa Ste-cerkve, katera jm žalibog ne l*> tako ^ omf stt?kU,nil.e pjva in Štefane vina, ki se popijejo pi samostanih! Ali jih plačate frančiškani ali pa nevedno ljudstvo T Knkrat za vselej si mi Slovenci prepovedujemo take napade ua našo narodnost od strani gospoda Petra Rnp-peta in od strani frančiškanov — mi hočemo, da l>odi med nami čist račun. Ako [ki želita oba gospoda še kaj več, o tem jima damo prihodnjič Se večji porejtm. Sprejmite od nas Slovencev na Mo-hawku presrčen porxlrav. MohavvČan. Ljulka In pšenica. • Kdor potrebuje duševnega ali telesnega krepila, naj bo zateče k nowjor-škemu knmistu, kateri jako duhovito opisuje v 248. št. "Glas Naroda" svojo bogato zalogo. Kar se duševne hrane tiče, izvršuje tu človekoljubni kronist, edino le "duhovna dela usmiljenja", kakor: nevedne podučuje, žalostne tolaži i. t. d. brezplačno. Samoumevno le naročnike O. N. Na zagotovljen uspeh smejo računati vsi tisti, kateri želijo vstopiti v njegov '♦specialni institut blaženega Antona od Kala". Kakor sam profesor N, N. zatrjuje zajema svojo duhovitost in učenost nepremišljeno — v neusahljivem studencu Sv. Simplici-ja. Da nadarjeni profesor zajme če-stokrat v smrdljivi luži, mesto v bi-strimu studencu svojo učenost, dokazuje navodilo po katerem naj bi se ravnali poslušni učenci. Za veliko nevarnost smatra združenje mišljenja. Enake ideje ljudstva ozir. narodov bi znale postati nevarne; res velika nevarnost za kapitaliste birokrate in njih pristaše. Sloga vlada edino le med enakomislečim ljudstvom; in ▼ slogi je moč 1 Večina Slovencev v A-meriki je dovelj zavedna, da zamore odbirati IjuHto od pšenice. * hitro ustanovljena. In zakaj T Vže nekaj nedelj prihaja semkaj duhovnik — frančiškan, kateri deluje nato, da bi se ustanovila tu katoliška župnija povse angležka, da bi irski frančiškani jo oskrbovali. Mi ne vemo sicer, ali je škof Eis v svoji nemški gluposti res prišel do tega sklepa, da zatira slovensko narodnost, kjerkoli-je zamore, to j>a vemo, da se bodemo njegovim nakle-slal na zgorej navedeni tiskovai poni ustavljali do skrajnosti. Tu v A-mertki ustanavljajo se župnije po potre meriki ustanavljajo se župnije po potrebi prebivalstva in ako ono to zahteva. Mi Slovenci in tudi drugi katoličani nismo nikdar zahtevali, da naj nam tu postiri Nemec^frančiškan, ki ne govori druzega jezika, kot angleiko in nemško. Naše slovenske žene in tudi mi — ker odkrito rečeno — hodimo na Calumet v slovensko cerkev, kjer o pravljamo svoje dolžnosti, ki jih nam zapoveduje vera katoliška in cerkveno zapovedi. Tam so se dosedaj vršili vsi slovenski krsti, ženitbe in pogrebu Sedaj je pa prišlo vse drugače, Ni še dolgo časa, jedva je preteklo leto, ko je prenehal rudnik na Phoe-nixu s svojim delom. Tam, akoravno , skoraj dve uri daleč, imeli smo svo-! jega duhovnika, kateri je prišel vsak mesec vsoj enkrat k nam. Ko je prenehalo delo tam, prišel jo za nekoliko tednov semkaj na Mohawk — bil je pa potem kmalo prestavljen. Ta go-1 »pod bil je Francoz in je, da smo za-mogli brez daljnih stroškov opraviti svojo velikonočno spoved, povabil našega rojaka ča»t. goep. župnika Klopčič« is Calumets, naj on pride na Mohawk ter tu Skmmee Lipove. Bes je prišel ter nam storil to taingo in ni-kxk> i«ned pas iti b« teto *»p, da ni Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje In pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrnno. John Mlakar, OOtli. A Greenfield A ves.. West A Ills, Wis. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe • Coinpagiiie Generale Tninsatlantique. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Yorka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent za Ameriko in Canado nu. 82 Broadway St New York. MATRICE W. KOZMINNKI, glavni agent m zapad, na 71 Dearborn St. (Jnlcago, III. Frank Medosh, agent ua IM78 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. i1. Jaiikovk'li, agent na 2127 Archer Ave. Cliicugo. Ill, Na prodaj poseslvu proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašujte za imenik. i. F. Stepina, Odvetnik, notar in zuHtopuik aa prodajo posestev. 352 W. 18th St. Chicago« III. o v 0. # ^ # ^ p ■ c° v N <3° V Stika predočuje zlato domsko tiro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ;ili Waltham. To vrste ura stan k le V obilo naročbo se priporočil vsem Slovencem in Hrvatom ilobro znani Jacob Stonicli, 72 E. Madison St. Chicago, III. $14.00 Ako hoeete prihraniti nekaj dolarjev, knplte peel In pohištvo pri m- NAS -m Jas. Vasumpour, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111- BRATJE DELAVCI! Prvi parnik jo kupljen; cena delnic gre kviško! Naše novo p«robrodnodruštvo je kupilo veliki Ameriški parnik "Brooklyn", ki lahko prevaža do M 000 potnikov ill. razredu. Z redno plovitbo bo družba pričela v začetku meseca oktobra t. 1.. Kadi tega bodo tudi cene delnicam poskočile. Še je č»s, da si venki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrud-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite i denarjem na spodaj omenjeni naslov. Kdor bučo kupiti Tlelnice nove parobrodne družbe "The Frank Zotti Steamship Co.", naj nnpiše. izreže in pošlje ta le kupon na spodnji naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. jlnkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 u plačan ili. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— 8 tem pmiplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano Bvrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite. S tem se razume, ako pred plače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku, Ime. Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki< menice (trate) in postne nakaznice naj Be pošiljajo direktno na: ^ __ Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. _ _ A h nedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. podpredsedniki Matija Stkohkn, 413 Main Str. I.a Salle, 111. Tajnik: Mabtin Konda, 083 Looinis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 184 \V. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9017 having Avo., South. Chicago, 111, l Dan. Badovinao, P. O. Box 1911 La Salle, 111. Nadzor- ) JollN Vkuščaj, 074 W. 21st PI., Chicago, III. 'niki: j Matija Stuohkn, 448 Main Str. La Salle, III. i Martin Potokar, 504 S. Centru Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakoh Tibol, 813 Fulton St. Pullman, III. .Martin Skala, Hox 1050 Ely, Minn. Bolniški johiP Matko, Box 481 Claridge, Pa. odbor: >jAX,JA PBcjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. fbE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Josip Stario, 1021. Suspendovanje. Oil društvaSlavija" it. l v Chicago, 111.: "Društvo šteje 70 udov udov. Od društva "Triglav" št. 2 La Sulic, lil.: Alojz Drčel, 171: Silvester Lintlič. 1021. Društvo šteje 101 udov. Od društva "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Frank Smrekar,l30 Frank Samo, 150; Ferdinand Hočevar, 152; Ivan Lovše, 390. Društvo šteje 50 udov. Od društva "Bralstvo"'št. 0 v Morgan, Pa.: Joni p Kokalj, 127. Društvo šteje 57 udov. - • Od društva "Sokol" št. l i v Koslyn. Wash.: Antok Ložekar,32l; Ignac Mrvar, 329; Lnkas Tišler, 445; Frank JeBornik, 503; Ivan Du-linšek, 504. »Društvo šteje 14 udov. Od društvu''Sloga" št. 1 I v Wuukogan, TU.: lvrn Mabnič. 1(57, Društvo šteje 10 udov. Od društvu "Zarja'1 at. 15 v Havenstlale.—NVa^h.: Fryuk Dobnik, 512; Dfuatyo šteje 28 udov Od društvu "Orel" št. 19 v Stone, City, Kana.: Ivan Mlekuš,683; Josip Klovoru, 718: Paul Komac, 717. Društvo šteje 39 udov. Od društva "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Peter Puulič, 79S. Društvo šteje 80 udov. Od društva "Orel" št. 21 v Pneblo, Colo,: Ivan Peček, 048; Ivan Ogulin, 702; Ignac Kovač, 701. Društvo šteje 28 udov. Od društva "Zora" št. 25 v Tercio, Colo. Frank Prah, 950. Društvo šteje 29 udov, Od'društva "Celje" št. 27 v Frontenac, KanB.: Frank Kovučic, 1070; Društvo šteje 40 udov. Iiklueenje. Od društva "Orel" št. .9 v Stone City, Kana.: Andrej Robio, 719. Društvo štojo 88 udov. " MARTIN KO NBA, I. r. tajnik. Hermanekov Angelika balzam je najboljSe krepilo. Kedar telo slabi in bo njega moč oimdalje Ijoljinbolj zmanšuie tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, da ojači oreva in led vice Hermanekov angelikn balzam ge proizvaja le i/, korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo potrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A. ko poBtuno kri nečista, se pretaka nepravilno in |h>stnju ruzkrojcnn, te-■lo ne dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je l>olez-nim, nervoznoeti, slabemu prebavljen ju, izgubi alaati do jedil, nespečnosti. Poleg se pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je najboljši kričistileo in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. jfatV- Cena 75c; po pošti 85c. '"teU Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Centre A v. Chicago III. Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave— • kjer bodeva točila pivo prve vrste, pristna naravna vina in Izborno žganje. Vnijsks smodke na razpolago. V obilni potiet ne priporočava vsem rojakom, bratu Polansek brata. P. Nehoenhofen Brg. (Vh. Najboljše pivo je Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111. Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 80 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na loto. Pošilja ae denar na vbo dele sveta in prodaja se tudi vozno listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestvu in zavarovalno police. fjLl t lUI ca CO'lV !S i! Mične kupčije za prebrisane ODJEMALCE. Vašemu obisku dokazuje najboljšo vrednost katero Vam nudi ta razprodaj\ lstinitost te razprodaje vsa-kteri lahko spozna V tor pride in si ogleda sam Te cene veljajo za ta tede i :::::::.:: : --------------------■■■ — —zPRODAJALCI - £; 1A John Kremesec in Frank V/. Zatliureiky. Vprašajte po štev. 12 ali po štev. 3. i!« IS (iS B (i. t- '!» I 5 £ Slovenska Narodna Podporna Jednota. \stop. Novo društvo "Novi Dum" št. 2S v Greenland, Mioh.:' Peter Geahell, 1180; Mihael Gersetich, 1181; Jurij Mnjerle, llb2; Peter Gersetich, 1188; Josip Mihelioh, 1184; Ivan Kuro, 1185; Ivan Su-jatovich, 1180; Matija Schneller, 1187; Frank Suppan, 1188; Jakob . llrula. 1189. Društvo štejd 10 udov. Novo društva "Domovina" št. 29 v Thomas, \V. Vn.: Ivan Gru-den, 1190; Anton Mer bar, 1191; Martin Luzar. 1192; Ivan Mer h ar, ' 1198; Frank Kaferle, 1104; Frank L'dovio. 1195; Matija Petrovčič, 1190; Jakob Luzur, 1197. Društvo šteje 8 udov. Novo društvo" Popotnik" št 30 v WeirCity, Knns.: Martin Ver-be, 1198; Frank Mišmash, 1199; Valentin Cerar, 1200; JosiprGovekar, 1201; Josip Menhard, 1202; Ivan Smon, 1203; Ivan Mišuiuah, 1204; Frank Brodar. 1205; Joaip Povodnik, 1200; Ivan Simončid, 120»; Alojz Femes, 1208; Peter Kukovic, 1209; Matija Vidergur, 1210; Joaip Papeš 1211; Peter Skufca, 1212; Anton Padar, 1213; Frank Gorenc, 1214; Ferdinand Čerček, 1215, Frank Uerček, I2l«i; Jakob Kukovio, 1217* Ignac Mišmash, 1218; Frank Gorenc, 1219; Martin Štefančio, 1220; Frank Sikošek. 1221; Joaip Ari., 1222; Ivan Eaih, 1223; Anton Marenoio, 1224; Josip Štrukelj 1225; Paul Obregur, 1220; Jakob Štrukelj. 1227; Ivan Kancilja. 1228; Alojz Cirar, 1229: Frank Jančic 1230; Ivan Jetovšek. 1281; Bluž Sile, 1232; Martin Zimšek, 1233; Jakob Arh, 1234- Anton Jero, 1235; Andrej Pevc, 1230; Ferdinand Krampuš, 1237; Ivan Novak 1238; Lnkas Novak, 1239; Anton Intihar, 1240; Anton Albin. 1241; Ivan Marolt. 1242; Frank G n »šel, 1243; Alojz AnJelj, 1244; Frank Breznik, 1215; Ivan SnŠek, I24fi; Frank Jeršek, 1247; Ivan Govekar, 1248. Društvo šteje 51 udov. Pristop. K društvu "Slavia" št. 1 v Chicago, III.: Alojz Ruč j gaj, 1249; Alojz Kobal, 1147. Društvo šteje 08 udov l K društvu " Triglav''št. 2 v La Salle. 111.: lornaž Golob. 12oO; Ivan Šotina, 1251; Ivan Jalovec, 1252; Valentin Potisek, 1258; Jakob Jarovo, 1254: Frank Knez, 1255; Ivan Grioar, 1260; Vid Kamnikar. 1257; Ivan Ženica, 1258; Frank Pirnat, 1259; Anton Rokaveo, 12(X>. Društvo štoje 101 udov. K društvu "Adrija" št. 3 v Johnstown. Pa.: Ivan Turk. 1148; Jurij Ošaben, 1149; Vid Hodaj. 1150; Jurij Essig, 1151; Ivan Hribar. 1152. Društvo šteje 54 udov. K društvu "Bratstvo" št. 4 v Steel. Ohio.: Mihal Jane, 1153. Društvo šteje 33 udov. K društvu "Naprej" at. 5 v Cleveland, O.: Anton Križan, 1154; Mihael Tome, 1155. Društvo šteje 17 udov. K društvu "Edinost" št. 12 v Murrnv. Utah: Josip Pongero, 1150 Društvo šteje 17 udov. , „.„ K društvu "Zarja" at. 15 v Kanvenadnle, \\ nih.: Ivan Umeb,Ilo7; Frank Hudohmet, 1158; Josip Ocepek, 1159. Društvo šteje29 udov. K društvu "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Andrej linhotiria. 1100; Štefan Ivoa, 1101; Josip Brence, 1102; Ivan Klemen. 1103; Anton Teran, 1164. Društvo šteje 30 udov. K društvu "Planina" št. 18 v Wellsbnrg, VV. Va.: Josip Kozole, 1165;Josip Friškovic, 1166. Društvo šteje 18 udov. K društvu "Sokol" št. 20 v Ely; Minn.: Ivan Grabek, 067; Ivan Tomaž in, 1108. Društvo šteje 81 udov. K društvu" Orel" št. 21 v Pueblo, Colo.: Anton Much, 1109. Društvo šteje 31 udov. Iv društvu "Edinost" št. 23-v Darragh, Pa.: Andrej Obed, 1170; Frank Osterman, 1171; Ignac Renko, 1172; Valentin Sušnik, 1178. Društvo šteje 39 udov. t.1 K društvu "Šmarnioa" št. 24 v Jenny Lind, Ark.: Ferdinand Dernovšek, 1174; Ivan Ustar, 1175. Društvo šteje 22 udov. K društvu "Zora" žt. 25.v Teroio, Colo.: Anton Cesnik, 1170. Društvo šteje 30 udov. K društvu "Bratje Svobode" št. 20 v Cumberland, Wyo. Vin-Ibsnc Žlabornik, U77. Društvo šteje 30 udov. K društvu "Celje" št. 27 v Frontenac, Kana.: Anton Ulttga, 1178 Jakob Miklaučio, 1179. Društvo šteje 41 udov. Stispendovanl ii«lje zopet nprejeti. K društvu " Slavi ja" št, 1 v Chicago, 111.: Martin Mrak, 34; Mihael Skočir, 40; Karol G. Fonček, 45. Društvo šteje 71 udov. K društvu "Triglav" št. 2 v LaBalle, 111.: Alojz /upancic, 4ol; , Jernej Grill, 454. Društvo šteje 100 udov. K društvu "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring, Wyo.: Martin Bo-f ga ta j, 800. Društvo šteje (18 udov. K društvu "Sloga" št. 14 v Waukegan, 111.: Ignac Kušar, 479. I Društvo šteje M udov. K društvu "Sloga" št. 16 v Mllwakee, Wis,: Ivan Janša, o2l. K Društvo šteje 11 udov. K društvu "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Peter Paulič, 018. Dru- s štvošteje 31 udov. v . _t K društvu "Orel" št. 19 v Stone Ci!y,KmiB.: Ivan Bozicnik,751. Društvo šteje 12 udov. K društvu "Danica" št. 22 v Trimountain, Mich.: Jurij Iskra, ? 790. Društvo šteje 52 udov. - Prestop. Od društva "EdiuoBt" št. 13 v Wheeling Creek, p.: k društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kana.: Leopold Kranjc, 343; Anton Blatnik. 793. Prvo društvo šteje 31 in drugo 57 udov. ^^j^tt^^^^^M^Mtfp Ave. Klobuki za ženske in dekleta. Žametasto okinčeni klobuki za ženske in dekleta velike majne po najnovejši jesenski modi in barvah 0 PH kikor tudi v črnih, na hber po 0,01) Svila in žamet za otročje čepice francoske mode, v veliki in raznovrstni zalogi v najnovejših barvah PQn p»...........................JUU ST:.......Ofl 75c HO $2 25 Velika posteljna odeja obšite z pisanim satinom, napolnenc z čistim belim bombakom, navadna cenP (tjl QQ $i2. 75, posebna cena ......."U)l,iJ0 Obleke za dečke in možke. z pasom, tesne suknje za možke 46 palcev ali 52 palcev dolge, delane iz najfinejega kersey ali melton sukna, modernega kroja podšite z finim podkladkom, velikost 35 do 42 prsna mera (jjfi Pf| navadna cena $12.50, sedaj.. .U)OtoU Trpežna in udobna obuvala. Cižme za možke delane iz trpežne te-letine, z lepimi kapcami, vsakojake velikosti in širokosti, navadna 1 QQ cena $1.65, sedaj pa ..........I Cl\j Trpežni čevlji za šolarje posebntga dela, velikost 9 do I3 par Qjjji Spodnje obleke, pletene jope in nogavice. Sive čisto volnene spodnje obleke za možke srajca ali gače, vsake velikosti do 50, navadna cena Si .25 QQp sedaj le.......................(Jull Ribbet fleece za ženske »m- ali bele barve, zapenjajoče se spredaj Qf)p ali na ramah na izbiro..........uiJu Čisto volnene pletene jope za možke najfinejše vrste in pletenine, v taktičnih barvah velikost 34 do 44 na-1 QQ vadna cena $2.00, tvoja izbira l,uu Sivo volnene nogavice za možke najboljša vrednost 15c, za časa raz- lnp prodaja pa te po...............lUu Blago za obleke in žamet. 38 palcev Čisto volneni sackings za ženske v veliki in bogati zalogi, vsakojakih barv, prejšnja cona 38c, sedaj fJJjjj Svilnato in volneno blago v krasnih barvah, navadna cena 59c jd. QQp sedaj le....................... Uu „ 24 palcev široki in težki žamet za kostume v 'popularnih nuaneah, v modri rujavi in črni barvi na PQp izbero jd. le.................. Udu o Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. — Strašno zločinstvo. V rimki gubemiji Mohilov ob bukovinski meji jo zmanjkalo v vasi devet o-trok v starosti 4 do 7 lot. Orožniki in nesrečni starši so otroke par dni zaman iskali, končno pa zaslišali iz neke skalne votline v gozdu otročji jok. Orožniki so šli v jamo ter zagledali starega kmeta Sorkegiv kakoie z velikim nožem paral malemu dečku trebuh, dočim so trije otroci zvezani Mali na tleh. Starec je hladnokrvno prignal, da je umoril na isti način šest otrok, češ, daje imel v spanju prikazen, ki mu je rekla, da bo našel vsak zaklad v zemlji, ako se zemlja napoji s krvjo petdesetih nedolžnih otrok. — Srbsko vseučilišče v Belgra-du se je svečano otvorilo 15. t. m. Slavnost se je pričela ob devetih dop. Kralj Peter je s posebnim govorom otvoril VBOUcilišče. Pri svečanosti so bila zastopana po odposlancih hrvatsko vseučilišče v Zagrebu, bolgarsko v Sofiji in češko v Pragi. Pri otvoritvi edini Izmed Jugoslovanov pa niso bili zastopani Slovenci, ki nimajo vseučiljišča! — Nova klerikalna kasarna se je ustanovila pred kratkim v Križankah. Do zadnjega časa je zadostoval ondi en duhovnik, zdaj pa je nemški vitežki red napravil kar '•Zuehtstatto fur deutsche Jesui-tenpriester". In res. karcei tu-cat jih lazi teh nemških jezuitov za k rižanski in i zidovji. B"g ve, Čemu? — Ogenj je upepelil Ignaeijit Flajsu v Oesnjicah občine Dvor gospodarsko poslopje z vsem, kar je bilo v njem, ter sviujak. Zažgali so kajpak otroci! Škode je 4000 K. zavarovalnino pale 1200 K. — Med Bolgarijo in Srbijo so baje sklene vojna konvencija. O-be državi sprejmeta v principu avtonomijo Makedonije in izzoveta Bkupno med Makedonci takšne dogodke, da 1k> Turčija prisiljena prijeti zn oreije ter jima napovedati vojno. V to svrho bi Srbija morula dopolniti svoje oborožbo, da bi mogla izpolniti svojo stra-tegiČno nalogo, ki bi jo zadela v slučaju vojiit s Turčijo. — Kolera. Iz Poljske se poroča o osmih slučajih kolere; štiri osebe so umrle. — Veliko poneverjenje se je razkrilo pri bolgarski državni nu rudni banki v Sofiji, Poneverjenje znaša blizu t milijone frankov. Finančni minister je odredil, da so ravnatelja in več višjih uradnikov zaprli. — Teroijalke na delu. Salezi-jatici zidaja na Rakovniku novo cerkev, seveda ne na »voj«ystroške marveč na stroške praznovernega ljudstva. Tudi bo Salezijanci iiiso omejili na sprejemanje prostovoljno prinesenih daril, namreč so se lotili sistematičnega "tehtanja". Izposlovali so pri deželni vladi dovoljenje, da smejo "fehtati" za o-mejetio cerkev, Da bi šlo to lie-račenjo bolje in hitreje od rok, so najeli ve* torcijalk in jih poalnli kot svoje agentinje po svetu. Ena teh ngentinj je bila oigararica Marija Ahlin, druga kuharica Okorn Ti dvo ženski sta hodili po deželi iu na vse načine nadlegovali ljudi. Pobirali stazo cerkev in bo se do-tična darila vpisovala v posebno knjigo; pobirali sta pa obenem še za opeko za zgradbo te corkve, a ta darila se niso vpisovala. A glej zlodja — ženski sta vzlic Hvoji silni pobožnosti prišli ua suui, da sta poneverili nekaj za opeko daiova-nega denarja in prišli sta pred — sodišče, kipa ju je oprostilo, ker se jima poneverjenje ni moglo dokazati. — Konferenca hrvatskih poslancev na Roki. V nedeljo 1. t. m. Be je prjcclu na Reki konferenca hrvatskih poslancev, za katero se je delovalo že več mesecev. Od povabljenih Be jo niso udeležili pri staši čiste stranko prava in Srbi; prvi niso prišli na konferenco, ker sploh ne marajo skupnega dela.Sr-bi pa zaradi tegu no, ker so mislili da so sestanka udeleže tudi fran-kovci. Za predsednika konference je bil izbran dr JP. Cingrija, za poročevalcu dr. Trumbio za tajnike pa ilr. Harambušič in dr. Majstro-rovio. — Konferenca je sklenila,da preide preko pisuia dr. Franka, v katerem naznanja, da se ne udeleži posvetovanja, ker bo nanj vabljeni tudi Srbi, na dnevni red. Isto bo je storilo tudi s pismom dr. Iva Prodana, ki je sporočil, da no pride zbog tega na konferenco, ker nanjo niso bili pozvani tudi slovenski poslanci. Izjava srbskih poslancev, v kateri opravičujejo svojo odsotnost Be je vzela z obža-vanjem na znanje. Dobrovoljnn smrt. Dolgo časa jo vzelo pralno je angleška vlada zamogla iztrebiti vsakdanjo navado Indijancev, dovoliti vdovam dobrovoljno smrt da bi bila živa z možem vrt*l pokopana. Se revni podložniki bo-bili tej groznej navadi vdani ter vzdrževali po vzgledu druzih. Da si težko verujemo, je vendar veliko ljudi med nami koji si dobrovoljno vsaki dan krajšajo življenje stem, ker prezirajo opomin narave. Sprememba pri vlivanju, in navadno slabi počutki so opomini na bližujočo se l>olezen. Trinerje-vo zdravilno grenko vino takoj pomaga celemu telesu ter ga postavi na pravilno delavno stanje, in naredi prebavne organe dovolj močne, da zopet sprejemajo in delujejo vsako hrano. Prebavni organi v naravni poziciji pomenijo resno življenje. Bledolični, oslabeli, vtrujeni Ijddje; in oni koji imajo slab okus v ustih bo počutijo slabo v želodcu, nimajo slasti do jedil, in vsakojaka nerodnost, najdejo v Trinerjevim zdravilnem grenkem vinu vedno zanesljivo zdravilo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So Ashland Ave., Chicago, III. NAZNANJE. Na čedno stanovanje z hrano, se sprejmejo štiri slovenski ali hrvatski funtje. Več pove uredništvo "Glas Svobode" nafiKJ Loom is St. vogal 18, PI. Chicago, III. Podpisani priporočam vsem bratom Slovanom mojo —Gostilno-" dvorane za ohdr/.avanje sej , In zabav. JOSEPH POLAČEK, ♦58:$ LoomiB, cor. 18 PI. Chicago, (Telefon Canal 7231) Somišljeniki naročajte In priporočajte 'GLAS SVOBODE. Največja slovanska tvrdkn Emil Bacliinaii, 580 80. Centre Ave. Chicago i ifcrj 1 mjA ji-rL* i - „&i& i - 7« . . Izdeluje društvene znake, gumbe. zastave in druge ptrebščine. K-7i Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kcgljiščo iu igralna miza (pool table). Solidna postrež-ba zagotovljena. Za obilen obisk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, Ili.. NOTA MODA JESENSKIH IN ZIMSKIH OBLEK! Nikjer drugod ne dobite toliko zo-logo raznovrstnih sukenj in površnikov Pridite In oglejte si našo zalogo, isto vam razkažemo brezplačno ako kaj kupite ali ne. Vse naše obleko bo delane po najnovejši modi, okusno in trpežno. Suknje z enim ali dvoj- (j* AA 11 Itn oprsjem po...... do..................... $25.00 Površniki najnovejše jjj* ^ do...................... $20.00 imamo posebno obleko v zalogi za majhne, velike kakor tmli za navadne ljudi. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih Želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav Želodec, ki redno preba\ tja, ako le rabi V OflEPH THIN HE'S Listnica uredništva: G. La Salleski Slovenec. Obžalujemo, da Vaša pesem nima nobenega pravega smisla za priobČitev v našem listu, ne kot pesem, ne kot dopis. Sporočajte nam kuj druze-gn. Listnica uprsvništra: Gg. dopisovalce in naročnike prosimo, da naj oproete ako svojih pisem ne dobijo takoj odgovorjenih. Nabralo se je toliko gradiva, dn nas uprav veseli živo zanimanje za naš list. Potrptu država letnih 2325 Iv. V Astro-Ogrski stane vsak vojak na leto 1125 K. v Franciji in Nemčiji 1035 Iv. v Italiji 950 kron, na Ruskem pa 925 K. — Najdražja brzojavka ki se jo sploh kdaj odposlala po svetu, je bila depeša, ki jo je Vile poslal carju in s katero mu je naznanil vso vsebino rusko-japonskegu dogovora glede miru. Brzojavka je bila Šifrirana, obsegala jo 15.190 skupin šifer ter je veljala 28.000 K. — Spomenik iz srebra. Pedro A1 varati n je |>oBtal v nekaterih lotih najbogatejši človek v Mehiki. Bogastvo si je pridobil s kopanjem zlntn in srebrno rude. Nedavno um je umrla žena in sedaj ji hoče na grobu postaviti spomenik iz karuskega mramorja in čistoga srebra, ki ga bo treba 20 meter-skih stotov. Čudak. V Nondorfu ua Avstrijskem je Živel v razpadli koči cunjur E. Kondrotski. Ker gani bilo par dni na izpregled, vlomili so sosedje v njegovo stanovanje ter našli cunjajr.i mrtvega, okoli njega pa 13 mačk, ki so bile raz draieno divje. Le z veliko pro vidnostjo so jih polovili. Mož je umrl naravne smrti,, kajti našla se jo tudi oporoka, v kateri določa svojo zapuščino 10000 K v dosmrtno preskrbavanje njegovih mačk Njegovi sorodniki hočejo oporoko ovreči. — Pravila zn japonsko nevesto. Japonski pisatelj Namo Toni ura je priobčil v nekem pariškem listu 13 zapovedi, ki jih da japonska mati svoji hčerki pred poroko: 1 Ko bo prooii, postavno nisi več moja hči. zaradi tega moraš sluša-ti svojega tasta in taščo, kakor si slušala dosedaj očeta in mater. 2 Ko Be udas, ti je tvoj soprog edini gospodar. Bodi snažna in poBtre-žljiva. Stroga pokornost možu jo plemenita krepoBt žene, 3 Ko so omožiš, l>odi vedno ljubezniva napram svakinjam in svakom 4 Ne bodi ljubosumna, ker ljubosumnost ni sredstvo, da Bi pridobiš Iju-bezep svojega moža. 5 Ako tudi tvoj mož nima prav, ne jezi se, temuS hod i potrpežljiva, in govori ž njim o stvari šele, kadar se umiri. <>. No govori preveč; ne reci ničesar slabega o Bvojim bližnjem nikoli ne laži. 7. Vstajaj rano, hodi spat pozno iu nodremlji popoldne. Pij mal6 vina in no mešaj so pred svojim petdesetim letom v svet. 8 No daj si nikoli od čarovnikov prorokovati bodočnosti. 9. Bodi dpbra ^osp wiinja inštodljiva. 10. No mešaj se nikoli med mlade ljudi, če ravno si mlada gospa. 11 No nosi svetlih oblek, oblači se snažno. !2, No bodi prevzetna na prouiožonje in stališče svojega o-Četn. 13. lluvnuj vedno dobro s BVojimi uslužbenci. Ti nauki bi tudi nevestam drugih narodnosti ne škodili. — Kos mesta se je pogreznil v morje. V OdeBi jedel mesta, kjer imajo milijonarji svoje vile, izpod-jodla voda, da so jo /rušil v morje. Milijonarji so zapazili nevarnost pravočasno ter so odselili v notranje mesto. Na zrušeni zemlji je bilo mnogo lepih vil. Posebno krasna je bila kneginjo Fcmidov-Sum Do-nato, obdaua z dragocenim parkom: Vse je požrlo morje. — "Hleb in sloboda"anarhisti©-no glasilo, ki je kakor smo žo po-ročali, jelo izhajati v Belgrndu ima tale progrum: Svoboda je mati, a ne hči reda. Mi ne priznavamo no Boga, ne vladarja, vladne avtoritete, ne večine; uii ne priznavamo niti monarhije, niti republike. ho privatne lastnine, kakor tudi ne državne najemšeino. , DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20 50 Temu Je pridjati še 10 centov v poštnino. IŠČE SE Andrej Spoluk, ud dru-štva "Zarja" št. 15 8. N. P. J. v Eavensdale, Wash. Za njegov naslov bi rud zvedel zastopnik društva Anton Logar Box 28 Unvensdnlo, Wash. išče se John Stonič po domače Sapa, zadnje čase je bival nekje v Coloradi. Za njegov naslov bi rada zvedela i.jegova v Chicagi živeča ilahta. Njegov naslov naj se pošlje na upraništvo "Glas Svol>ode" 083 Loomis St. Chicago, III.' IŠČE SE Jurij Volčanšek, inejhno in debele postave, po rokodelstvu jo pek. Meni podpisanemu dolgu jo $30 za hrano in stanovanje. Drugim sostanovalcem pa je pokradel. enemu 10. in drugemu 5. tolarjev. Delat noče, govori tudi nemško. I)otna je nekje od Kostanjevice. Kdor rojakov ve za njega naj ga blagovoli meni proti primerni nagradi naznaniti. Felicjan Volčko 912 Chestnut St. Johna-town, Pa. IŠČEM zanesljivega in poštenega agenta za razpečevanje grončioe "Triglav" in "Ban Jelačič" moj Slovenci in Hrvati. Ponudnik mora biti dober hustler koji se ne l k > j i dela. Zaslužek iu provizija dobra. Vzamem tudi kom-panjona proti polovičnem odplačilu. To zadevno obrnite se na Triglav Chemical Works 568 W. 18th St. Chicago, III. ; Knjiga "OPATOV PRAPOR- j i SCAK," spisal F. K. je izšla. i Ta zanimiva zgodovinska povest j : je izšla kot podlistek v "Slov. i : Nar." in "Glas Svob". Knjiga | : obsega 211 strani in stane 50c. j : poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj : : se zglasi za pojasnila pri uprav- i | ništvu »OLAS SVOBODE". i 683 Loomis St. Chicago, lil. i Somtlhentki nmočujte in Pri+o-rrtu jU svjf laMpist. ■ i 7 Konklavc 1. 1903. I. Politična moč je-iuiolu svoj izvor vodno v ekonomičnih razmerah. Tudi razvoj duhovsko vsemogočnosti in pogin demokratskih uredb kristjanskih verskih združitev- jo bil mogoč samo vsled tega, kor so škofje i,n duhovniki kaj hitro začeli zbirati in kopičiti pre-m oženju, Žu kmalu jk> ustanovitvi škofij se jo izkazala [»ožrešnost farške bisagv, in Še danes, čez toliko stoletij, rfi fa poz resnost, nič manjša kot je bi-*la tedaj. Dokier je bila uredba verskih združitev demokratičnega značaja, je bilo premoženje last vseh vernikov in so verniki imeli toliko laglje stališče, čim več je bito skupnega premoženja. Oim pa jf bil uničen vpliv vernikov na vse zadeve verskih združitev, čim je prešla vsa oblast v roke duhovščine, je duhovščina dobila tudi prej skupno premoženje v roke. S tem je duhovski vpliv neznansko narasel. Povrh tega je bila ravno tista doba jako ugodna za lov na velika premoženja. 1'mirajoČa rimska družba je imela preogromna premoženja in tam jo bilo mnogo podedovali. DuhovSina so je trudila, da pograbi čim več mogoče. Že takrat se je ]>okaznlo to, kar jo šele čez stoletja označil Goethe s klasičnimi besedami, da ima cerkev tako izvrsten želodec, da ji tudi krivično blago dobro tekne. Tedaj se je cerkev nalezla ogrmn-uih zakladov. Škofje so ljudi varali, učeč jih, da, kar se daruje duhovnikom ali skupno ali posamezniku, to je darovano Bogu in Bog plačuje taka darila z raznovrstnimi dobrotami na tem in onem svetu. Zlasti se je da hovščina trudila, da od žensk in od umirajočih ljudi izpreša, kar je mogoče. Skof Damazij (306 -384) si je pridobil posel »on priimek valod spretnosti, s katero je znal ženskam i z vab Ijati denar. Njegov tajnik llijeronim t je o tedanji duhovščini z velikim o-gorčenjem pisal: "Starčkom broz o-trok in staiiim ženskam držo duhovniki nočne posodo, se sučejo vedno okrog njih ležišča in love, lastnoročno njih pljunke. Vdove se vtič no može, ker so tako dosti svobodnejše in duhovniki jim —- služijo." toliko več prej poganskim templjem lastnih zakladov je prišlo v duhovske roke in z njimi jo zlasti rasla moč metropolitov, namreč tistih škofov, ki so imoJi svoje sedeže v največjih mestih in ki so bili znali druge škofe in duhovnike spraviti v odvisnost. Ti metropolitje so se imenovali tudi eks-arhe ali patrijarlie. Za časa cesarja Teodozija jo bilo jH>t takih • |»atrijar-hov, namreč v Carigradu, v Antijo-s hiji, v Jeruzalemu, v Aleksandriji in V-Jiimu. V začetku so imeli ti jmtri-jarbi- jV)i*>lnojna enake pravice in e-nako vot^avoj ali riinnki duhovniki so z različnimi zvijačami iu z jako premeteno politiko znali združiti in o-Bredotočiti v rokah rimskega patrijar-lia najvot'jo oblast. Njih ideal je bil: Him bodi sredince vse cerkve, rimski }»apcž naj l>o vladar vsega sveta. Kini je bil starodavno središče tedanjega sveta in rimski duhovniki so dobro računali, ko so rekli, da je laglje zavzeti starodavno središče, ki uživa po vsem svetu največji ugled, nego i »a iz nič ustvariti noro središče. Z veliko spretnostjo so izkoristili mod kristjani razširjano l»ajko, da je bil sv. Peter v Rimu križan. Rdkli so: Jezus jo postavil sv. Petra za poglavarja cerkve, Peter je bil v Rimu škof in torej so njegovi nasledniki poglavarji kri-stjanstva. Cerkev uči to še dandanes, dasi je že damo dokazano, da sv. Peter »ploh ni bil nikdar v Rimu. Ta rimska cerkvena politika je v začetku zadeta na jako resen odpor. Ko je |x*od-stvo je trajal 500 lot, veljal je ogromno denarja in še mnogo več človeško krvi, pmvzročil je, da so jo kristjan-ski svet razcepil v dve eerkvi, v pravoslavno iti;V rimsko, ali pape&tvo je doseglo, po čemer je hrepenelo. Največ v tem boju je koristila eerkvi nacionalna raztepenost ovroj>ske-ga prebivalstva. Cerkev je veljala vsemu svetu kot nasleiliii^v rimskega imperija, v katerem so bili združeni najrazličnejši narodi. To je cerkev dobro uviilevnhi in se jc nato postavila na internacionalno stališče; obsojajoč vsako stremljenje po nacionalni samostojnosti, je eabronila nasprotstva med posamičnimi plemeni in ta ple-mr>nn spravila pod svoj podptfttr Že v začetku 9. stoletja jo bila papeževa oblast večja od cesarjeve obla nti. Spretno jo pnpeštvo vaiovalo to srojo pozicijo iu je skrbelo, da se jo čimdaljo l»olj utrjala. Na vrhunec oblasti so se rimski paj»oži povzpeli za časa križarskih rojen. Tedaj, ko so kralji, knezi, vitezi, meščan je in kmetje, "kakor ovce sledili migljaju rimskega pastirja", tenia j je |>ostala veljava rimskih [»apežev tako velikanska, da jo poleg nje vse izginilo. Križarske vojne niso bile drugega kakor nekaki tolovajski [»jezdi. Sedem milijonov kristjanov so te vojne spravile v grob, ali cerkev jo pri tem obogatela. Vojna je zlasti mnogo ple-menitašev spravila ob glavo in cerkev se je [Kvlnstila njihovega imetja. Cerkvena ixwestva so se neznansko l«oiimožiln. Samostanov je bito le malo manj, kod krtin. Po križarskih vojnah je bila Evropa opešana — papež |«i je bil najmogočnejši vladar na svetu in cerkev največja in najbogatejša zemljiška posestnica. (M anarhistične revolucijo do go-spodstva nad vsem svetom — to je |*>t. ki ga je cerrkev naredila tekom 1000 let. Somis servorum, hlapec vseh lilnjv-rev se je imenoval rimski papež, a to imenovanje je bilo vedno le hinavska krinka. Dokler je bila posvetna oblast toliko močna, da je papežem lahko stopila na tilnik, so se pred njo plazili in valjali po prahu. Toda ko jo t im bolj je propadalo ,H.gun»tvo, ),iU organiz^ija utrjena in /moc posvutuc oblasti zdrobljena, te- daj se jo hlapec vseh hlapcev spremenil v nadutega, brutalnega tirana. Nič ne označujo te brutalue nadutosti bolje, kot papeaa Gregorja Vil. triurni' pad cesarjem llenrikum IV., ki so jo dal tako potlačiti, da jo Ui dni bosuuog stal pivd v rutini Kanosso in jokaje prosil ml urnega papeža u-stuiljeiya. V starih časih jo rimskega jwipeia volila cela kristjanska občina. Vsi kristjani so imeli pravico glasovati: duhovniki iti senatorji, plemeaitaši in sužnji, moški in ženske. Izvoljen je bil vedno najstarejši in cesar, oziroma pozneje nemški kralj je inoral izvolitev i>otrditi. To jo bila demokratična uredba, a čim je cerkev začela zapuščati demokratična načela, so tudi duhovniki za čeli delati na to, rta utesne in odi*-a-vijo vse zunanje vplive na volitev jki-peža. Ne bomo tu popisovali procesa, kako so papeži najprej rimsko ljudstvo pripravili ob pravico, voliti ]iapeža, ter pustili to pravico samo duhovnikom, in kalko so se iznebili cesarjeve lMidoblasti. To je bilo |*opisniio že v razpravi "lasa temnih dni". Kimrfka cerkev uči, da odločuje pri volitvi rimskega |>apeža sv. Duh s tem, dr. razsvetli cerkvene kneze, tako da postane naslednik sv. Petra vedno najvrednejši izmed kardinalov. Starim Alarijinim devicam to morda močno imponira, drugi ljudje pa že davno nimajo več tako t nI nega katoliškega prepričanja, da bi verovali v tako bajko. Kako tudi, ko priča zgo-ilovina. koliko hudodelstev je dostikrat odločilo pri izvolitvi kakega papeža. Strup in bodalo, denar in sila sta prav rnnoprnkrat provzročila, da je izvolitev papeža spravila jako ne-vmlne ljudi na prestol. Ali morda kdo verjame, da j« .potreboval av. Duh Ixxlal in strufM, denarja in sile v »vrli« i, da so bili kot najvrednejši nnsled niki sv. Petra izvoljeni na pr. pomorski tolovaj Bahlaasare Cossa, ubijalec Julijan Rovere, morilec in krvo-, sramnik Rodrigo Borgia t Če je sv. Duh v zadnjem konklavu razsvetljeval kardinale, sabaj je čakal toliko časa, da jo kardinal Kampolla imol že 30 glasov in zakaj ni sam kardinalu Sartu pomagal do zmage, nego jo to prepustil ugovoru avstrijskega cesarja! Cerkev uči, da sv. Duh votli volitev papeža. Če je tako, zakaj pa cerkev strogo prepoveduje izdajati dogodke v konklavu. P redno vstopijo kardinali v konklave, morajo priseči na evangelij, da bodo o vseh dogodkih v konklavu strogo molčali. Isto prisego morajo storiti vsi drugi konklavisti, tajniki, služabniki itd. Kleče so prisegli absolutni molk — za par cekinov pa so brezversiki žurualisti vzlic tej vele slovesni prisegi izvedeli vse detajle kar sproti. Znamenit zgodovinar jo izrekel strašno, a resnične besede: Na celem svetu je tli hiše, kjer bi se bilo zgodilo toliko vnebovpijočih hudodelstev, kakor v prebivališču rimskih papežev — v Vatikanu. Najhujša hudodelstva so se v prejšnjih časih dogajala pri volitvi papežev, ko so so posanezne rimske fnmi-lije med seboj klale, katera se jjolasti I «i pešk o krone in si ž njo pridobi mogočno oblast in neusahljiv vir bogastev. (Halje prihodnjič.) Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje,' svatbo, zabavne večere itd. veliko dvorano pa za narodne iu ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro dosli! Priporočam se vepm v obilen posel. Frank Mladi?, 587 S. Centre Aye. Chicago, 111. Telefon urada Main aw. Telefon stanovanja •J 28 V. Dr. T. E. Hick lin La Salle. III. Se prijKjroča tu živečim Slovu-nom. I rad ima nad StratiH.i-vo prodajalno. Ozdravljenje oči je moja posebnost. NAZNANILO. Slovencem in bratom Hrvatom najtopleje priporočava. posta-rokranjskom okusu delane SMODKE. Fino izdelane viržinke po najnižjih cenah. Zunanja naročila sprejemljeva z posebno točnostjo poštnine prosto Vsa naročila naj ho noslovijo na BA1IOVEC BROS. Sf.7 So. Centre Ave Chkaun. III. Nižje podpisani priporeonm Slovencem, Hrvatom itt drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni —SALOON— / <1 vojn in kegljiščem in hi I jar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerji-in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. John K ii m a i% na vogalu Laflin in 20 ulice in lil tu; Island Ave. Chicago, III. HOJAKI POZO II! 1000 mož potrebujeva v ^»Silver Saloon— 461-463, 4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dol»e hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH. San Francisco, Cal. N a z d a f rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočala bvoj lepo urejeni Saloon: počiva vedno szeže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine utnodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček S90 S. Centre tie. Chicago, III. Pozor! Slovenci, Pozor! "Salon" z >101) K H NI.M KEGLJIŠČ K M k Sveže pivo v sodčkih in buteljkah iu druge raznovrstne naravne pijače- nujl>oljše in najfinejše linijske smodki čedno prenočišče za nizko ceno Vsem Slovoneem iu drugim Slovanom se priporoča Potniki dobe Postrežba točna in izborna. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III, Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleko od tvorničarjev. Predvsem je treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero. potem se še le prične z delom. To je pa pri nas v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnnta {»odlagana ramenih, platnena |H«lln^a na prsih jamčijo, ^la je obleka izdelana solid-no. Take obleke bo pa le dobi pri hub. kakor vsakovrstne uniforme, v čigar izdelovanju snio pravcati mojstri. Telefon-Canal 1 108 Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge value reči za možke za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in i/delujem nove Wt gfctT -.------- po "v^i jt, najnovejši modi in nizki ceni. ji JI RIJ MAXEK, 5H1 S. Centre Ave. Mizo 18. ulice Chicago, lil. O Dr. Ms A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 47B Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 031 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e>. .e | 'enui pustiš od nevednih zobo-! zdravnikov izdiruti svoje, mogoče še popolnoma zdrave zolie? Pusti ai jih zaliti s zlatom ali sre-: brom. kar ti za vselej dobro in po i najnižji ceni napravi Dr, B. K. Sinionek Zobozdravnik. 544 BLl'E ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.