mali oglas velika prilo ■e't^jglasćoo, Zoisova 1 Kranj vsak petek izide BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papiijev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. OofVfilika d.d.. Blctwe*ov»c i. Kmni Goren)ska^'Banka Banka a posluhom Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 53 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 6. julija 2004 Škofja Loka in Freising po 201. letu znova povezana. Listino o pobratenju sta župana podpisala po desetletju tesnejšega sodelovanja. __ ^ ^ _ _ \ simbol mesta Freising in darilo Skofji Loki - zlati medved bo v Zigonovi hiši. Foto: Tina Dok ŠkoQa Loka - Leta 973 je cesar Oton n. škofu Abrahamu iz Freisinga podaril v posest Loko z okolico, ki je postalo središče freisinške posesti na Kranjskem. V spomin na veČ stoletij skupne zgodovine in v potrditev ideje o združeni Evropi, ki povezuje vse narode, sta občina Škofja Loka in občina Freising podpisali Listino o pobratenju. Ob podpisu listine je domači župan Igor Draksler povedal: "S Freisingom dobro sodelujemo na več področjih, Čeprav nas je politika v preteklosti ločila. Po desetih letih obujenega sodelovanja je prav, da to tudi formalno potrdimo s podpisom listine o pobratenju." Sledil mu je kolega iz Freisinga, župan Dieter Thalammer, ki je povedal, da naj tisto, kar spada skupaj, tudi raste skupaj: "Loka je do sekularizacije leta 1803 pripadala freisinškim škofom. Spominjam se, kako je leta 1994 pri nas nastopila Folklorna skupina Škof- ja Loka, nato pa se je sodelovanje le še stopnjevalo." Mesti povezujeta kultura in zgodovina, industrija in tehnologija, ob tokratni slovesnosti pa je v mesto ob sotočju Sor iz nekdanjega bavarskega središča prišlo kar 70 predstavnikov, od tega skoraj polovica tamkajšnjega mestnega sveta, münchenski prelat, direktor mestne hranilnice in glas- v bene šole, novinarji. Zupan Thalammer je po podpisu listine loškemu kolegu izročil srebrno medaljo mesta Freising, pobratenemu mestu pa, kot je razložil, "v znamenje prijateljstva in združene Evrope medveda, ki ga nosimo v grbu, vam pa naj kaže pot v Evropo". Tudi Škof-jeločani so pripravili darilo - leseno kmečko skrinjo lončarskega ceha iz 17. stoletja. Zanimivo je, da se je sobotne prireditve udeležilo le malo ljudi, niti odstotek prebivalcev Škofje Loke. To lahko pomeni le, da Loča-nom ni mar pobratenja, ali jim ni do zgodovinskih vezi s Freisingom, ali pa jih je sončno popoldne odvrnilo od Škofjeloškega gradu. Boštjan Bogataj Gorenjska banka n^boljša v Sloveniji Krai^ - Angleška ustanova Finance Central Europe je na podlagi lanskih bančnih rezultatov Gorenjsko banko razglasila za najboljšo banko v Sloveniji za leto 2004, njenega predsednika uprave Zlatka Kavčiča pa za najboljšega bankirja. Gorenjska banka je bila med vsemi slovenskimi bankami najboljša tudi po treh posameznih kriterijih - po bruto dobičku pred plačilom davkov, po donosu na aktivo in po donosu na kapital. C.Z. Usoda delavk še nejasna Gorenja vas - Usoda delavk nekdanjega obrata Alpine zaenkrat še ni znana. V zadnjem mesecu se je sicer javil nov kandidat za prevzem obrata, ki ima perspektivno dejavnost. "Delavke so si ogledale proizvodnjo podjetja (imena ponudnika prevzema na seji občinskega sveta niso razkrili, op. a.) in večjih pomislekov nimajo, razen ekološke sprejemljivosti za obratovanje v naselju," je povedal podžupan za gospodarstvo Izidor Mrak, ki si je zadal nalogo za ohranitev delovnih mest v Gorenji vasi. Nadaljeval je, daje smiselno vsakega ponudnika sprejeti in se z njim pogovoriti. Veliko delavk seje namreč prezaposlilo, a je prav, da delovna mesta ostanejo v občini. "Prenos obrata z ministrstva na občino je narejen, podjetje Alpina je že prejela poravnavo. Povpraševanje ponudnikov za prevzem je veliko, predvsem iz Ljubljane. Veliko jih vidi predvsem pomoč ministrstva, ki bo za vsako delavko prejel 1,5 milijona tolarjev," je razložil župan Jože Bogataj. Pri nekaterih ponudnikih so ugotovili, da se ne splača seliti proizvodnje, saj nima prihodnosti. Veliko interesa je tudi za nakup obrata, a bo to zadnja možnost. Prezaposlovanje občini dobro uspeva, do sedaj je 19 delavk odšlo v Unitech, 15 pa v LTH. Unitech naj bi še zaposloval jeseni, v gorenjevaškem obratu pa bo nato ostalo manj kot 50 delavk. Novi ponudnik bi lahko zaposlil 15 delavk, a si župan prizadeva, da bi proizvodnjo preselil v Todraž. Boštjan Bogataj se obeta drugo jezero Nejasna obnova HE Moste. Odškodnina stanovalcem Piškovce. Neupravičena potopitev Berja. Zasip - Krajanom Zasipa je dovolj nejasnosti, povezanih z obnovo hidroelektrarne Moste. Od Savskih elektrarn so zato zahtevali jasne odgovore, kako bo umetno jezero vplivalo na bližnjo okolico in kakšne spremembe utegne povzročiti. Nekaj pojasnil so na skupnem sestanku minuli četrtek tudi dobili. Krajani in Odbor za zaščito Save Dolinke sicer ne nasprotujejo obnovi HE Moste, skrbijo pa jih posledice, ki bi jih povzročilo umetno jezero in potopitev Berja. Jutri protest avtobusnih prevoznikov Krai\j - Jutri, v sredo, bodo med 15. in 17. uro po vsej Sloveniji obstali avtobusi, ki vozijo na rednih javnih linijah. Prometno ministrstvo in avtobusni prevozniki so namreč 10. maja podpisali dogovor o realizaciji zahteve po dodatni subvenciji za opravljanje dejavnosti javnega linijskega prevoza potnikov. Na podlagi dodatne subvencije bi morali avtobusni prevozniki 1. septembra znižati cene javnih linijskih prevozov, s čimer bi poskušali preprečili upad števila potnikov. Pogajanja glede dodatne subvencije doslej niso bila uspešna. Tako jutri z avtobusnih postaj ne bodo odpeljali vsi avtobusi, ki imajo po registriranem voznem redu odhod z začetne postaje med 15. in 17. uro. Simon Šubic 9 Onnov.i HF Mostr f MODkO SOŽITJE VprSS-Jfij?) I,!.i , postavljate vsjk do'. '.«x II . d 08:00 in 0^:00 mo lU tel.: 01 474 91 75 .vwvv.hc moste.sei.si Sestanka v domu krajanov Zasip se je udeležilo okrog 80 ljudi, med njimi je bila dobra tretjina domačinov, vodja HE Moste Anton Koselj je predstavil projekt obnove HE z naslovom Modro sožitje, Zoran StojiČ pa študijo o vplivu obnove HE na okolje. Krajevna skupnost Zasip je najbližja umetnemu jezeru, ki naj bi nastal zaradi obnove in dograditve HE, zato jih upravičeno skrbijo megla, mrčes, smrad in nihanje jezerske gladine. StojiČ je pojasnil, da je strah pred smradom odveč, saj se bo jezerska voda zamenjala v dnevu in pol, tudi megle naj ne bi bilo več kot sedaj, saj je dolina zračno pretočna, in jezersko nihanje naj ne bi seglo nad 4 metre, v turistični sezoni le do 1 metra. Člani omenjenega odbora so večkrat poudarili, da zaradi nekaj dodatnih kilovatov elektrike ni vredno uničiti mo-krišča Berje in zavrnili argument Savskih elektrarn, da bi se v nasprotnem primeru vrnili v srednji vek. Nova elektrarna bo proizvedla dober odstotek celotne slovenske energije, sedanja pa jo proizvede 0,7 odstotka. Domačin Andrej Klinar je predlagal ureditev dovozne ceste do novega makadamskega bazena, stanovalci štirih stano- vanjskih hiš na PiŠkovci, ki bi bili najbližje jezu, so zahtevali zagotovilo o povrnitvi škode zaradi vplivov umetnega jezera. Savske elektrarne pa so jih povabile na ogled študije. Krajani med drugim zahtevajo ureditev okolice jezera, sprehajališče za pse, sprehajalne in učne poti ter igrišča. Za uresničitev projekta prenove HE Moste je po besedah predstavnikov Savskih elektrarn gradnja izravnalnega jeza nujna, erozija pa je v Berju v zadnjih tridesetih letih odnesla Krajani Zasipa so zahtevali argumente in pojasnila za projekt v 35 metrov brežine. Četrtkov pogovor je pokazal, da domačinom manjka informacij, zato bodo podobne predstavitve tudi v ostalih krajih. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki co h O VC) V£> vx) Danes Gorenjski upokojenec Krai^ - V današnji številki Gorenjskega glasa je Gorenjski upokojenec. O čem pišemo tokrat? O državni pokojnini, ki jo prejema že več kot šestnajst tisoč upokojencev in za katero v zvezi društev upokojencev menijo, da naj jo dobijo le resnično socialno ogroženi. Napoved zdravstvene zavarovalnice Vzajemne o povišanju premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje samo za starejše od Šestdeset let je izzvala ogorčenje med upokojenci. Demokratična stranka upokojencev Slovenije je celo zagrozila z izstopom iz vlade. Kolikšne so cene v gorenjskih domovih za ostarele, o tem lahko preberite na osmi strani. Društva upokojencev, ki imajo bifeje, so se znašla v težavah, saj se po zakonu ne smejo ukvarjati s pridobitno dejavnostjo. Na gorenjskem srečanju upokojencev kolesarjev v Naklem so trije bratje upokojenci našteli skupno več kot dvesto let in na gorenjskem teniškem prvenstvu je bil najstarejši igralec star 73 let. V blejskem društvu upokojencev bi ob tisočletnici prve pisne omembe Bleda radi sprejeli v svoje vrste tisočega člana. C.Z. (n in m o r^ o- CS CM CN CS «I e cc C r a: GORENJSKI GLAS • 2. STRAN politika / j02e.k0snjek@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 V Kamniški Bistrici se je v nedeljo zbralo nekaj sto slovenskih izseljencev. "Slovenci smo bili v času Jugoslavije izgubljeni in slabo povezani, po osamosvojitvi pa se nam končno dviguje izgubljena samozavest," je menila Dragica Mayer, ki živi v Nemčiji. Kamniška Bistrica - Slovenska izse^enska matica (SIM) je tradicionalno letno prireditev Srečanje v moji deželi letos pripravila pri planinskemu domu v čudovitem ambientu Kamniške Bistrice. Po maši pri bližnji kapelici so nekaj sto slovenskih izseljencev in zdomcev nagovorili kamniški župan Tone Smolnikar, direktorica urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Jadranka Šturm Kocjan in predsednik SIM Sergij Pelhan. Med udeleženci srečanja je bilo največ avstralskih in kanadskih Slovencev. Slovenski izseljenci se v svoji domovini srečujejo že od leta 1956, ko so ravno v Kamniški Bistrici ameriški Slovenci pripravili piknik. Prav na to je ob izrečeni dobrodošlici opozoril župan Tone Smolnikar, nakar je prisotnim predstavil svojo občino, predvsem pa njene turistične potenciale, na katerih v Kamniku gradijo svojo prihodnost. "Z vedno številnejšim obiskom do- KOTIČEK ZA NAROČNIKE Slasti in nogomet Današnji kotiček namenjamo dvema pomembnima dogodkoma. Eden je seveda nogomet. V nedeljo smo najbrž skoraj vsi vsaj s kotičkom očesa pogledali finalno tekmo, v kateri so nepričakovano zmagali Grki. Na naš nagradni razpis se je odzvalo le devet bralcev (večina si očitno ni drznila napovedati rezultata, saj so prvenstva skoraj vedno polna presenečenj). Tokratnega izida pa verjetno ni predvidel nihče, tudi naši bralci ne. A kot je rekel že Pierre de Cou-bertin, važno je sodelovati, zato podeljujemo knjižne nagrade trem izžrebanim glasovalcem: - Olgi Bolčina z Bleda, - Miroslavu Vaupotiču z Jesenic in - Antonu Megliču iz Tržiča. Od športnih užitkov h kuhnaričnim slastem ... V sredo, 7, julija, ob 11, uri bo v prostorih naročniške službe v Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranju naš gost Andrej Segš, avtor knjige Slasti evropskih kuhinj in nosilec številnih evropskih kuharskih odlikovanj. Vsi, ki bi si radi po ugodni ceni kupili zanimivo knjigo z avtorjevim podpisom, prijazno vabljeni. Za vas beležimo čas! Nasvidenje, Petra Kejžar moauAS r i I I I I I I I I I I I I I • I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I \ t I I I I I I I I I I I I I i \ \ » \ I I i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I p I I I I I I I I L. KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED -BREZPLAČNO- Veljavni so samo kuponi s številko tekočega meseca v tekočem letu (ta mesec št. 7)! MaLi ogLas, oddan po telefonu aLi brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen nasLov naročnika, KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE 0B3AVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU. Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malo-oglasnem oddelku na Zoisovi 1 pa smo vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Kupon ne velja za pravne osebe (d.0.0. - s.p.). Pošljite na: gorenjski glas, d.0.0., Zoisova uL 1,4001 kranj, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: 7 Naročam objavo malega oglasa z naslednjim besedilom: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. kazujete, da se radi vračate v svojo domovino. Vsak tak obisk priča, da kljub vplivom včasih popolnoma drugačnega vsakodnevnega okolja Slovenijo še vedno razumete kot prvo, matično družino," je zbrane nagovorila Jadranka Sturm Kocjan, ki se je nato vrnila na za Slovenijo zgodovinske dogodke v prvi polovici leta 2004, saj je z vstopom v Nato in Evropsko unijo država izpolnila temeljne cilje iz leta 1991. Po njenem nas sedaj čakajo novi izzivi, saj se kot nacija ne bomo več spraševali, ali biti, temveč kako in kaj biti. Dotaknila se je tudi vloge urada in njegovega dela. Povedala je, da se država zaveda pomena izseljencev, zato jim poskuša pomagati na najboljši možni način. Med najpomembnejše aktivnosti urada je uvrstila akcijo učenja slovenskega jezika na daljavo, financiranje učenja slovenščine v Sloveniji za mlade izseljence (letos poletno šolo obiskuje 51 mladih izseljencev, predvsem iz Argentine), organiziranje seminarjev za izseljenske učitelje. Poleg nuđenja osnovnih informacij na Internetu pa bo urad kmalu ustanovil tudi poseben oddelek, ki bo pomagal izseljencem pri vračanju v domovino. "Gre za občutljivo področje, zato k tej nalogi pristopamo previdno, saj izseljencem ne smemo obljubljati privilegijev pri iskanju zaposlitve v matični , državi," je dodala Šturm Kocjanova. Predsednik izseljenske matice Sergij Pelhan je poudaril, da želijo Slovence po svetu Še bolj povezati. "V naslednjih letih bomo tako organizirali tudi druga srečanja, ki bodo namenjena predvsem mladim in takim, ki slo- • s.. J venskega jezika ne obvladajo tako kot prva generacija izseljencev, ki se je zbrala na današnjem srečanju," je pojasnil. Tovrstna srečanja so namenjena predvsem obujanju spominov in starih poznanstev, hkrati pa lepa priložnost, da se predstavijo tudi slovenska društva, ki delujejo po svetu. V Kamniški Bistrici se je tako predstavila tudi folklorna skupina društva Slovenija iz Berlina. "Letos smo drugič prišli na srečanje izseljencev, z nami pa bi prišla tudi mladinska skupina, ko ne bi bila še zasedena s študijem," je povedala Anica Nažene, ki v Nemčiji živi že 36 let. V Berlinu sicer živi okoli 1.700 Slovencev, nekaj sto jih povezuje društvo. "Sedaj imamo že tretjo generacijo. Za ohranitev slovenskega jezika se ni treba bati, saj imamo v Berlinu urejen dopolnilni slovenski pouk, ki ga otroci obiskujejo deset let, zato dobro govorijo slovensko," je še dejala Anica, ki sicer prihaja iz Loškega Potoka. V Kamniški Bistrici seje znova srečala z Marico An-drojna, podpredsednico ljubljanskega kluba tajnic Slovenije. "Pred dnevi smo v organizaciji zveze klubov tajnic Slovenije obiskale Berlin in smo bile tudi gostje društva Slovenija. Bil je enkraten občutek, ko smo občutile tamkajšnjo slovensko besedo in domotožje, ki ga gojijo naši ljudje v tujini. Ob tej priložnosti smo društvu poklonile knjige o slovenskih pokrajinah, vino in pesmarice," je razložila Marica. Najštevilneje so se srečanja udeležili avstralski in ka- nadski Slovenci, kljub temu pa smo med iskanjem sogovornikov naleteli na Dragico Mayer, ki z možem Johanesom živi v Nemčiji, v Ulmu. "Kmalu bo štirideset let, ko sem se odselila v Nemčijo. Slovenijo obiščem vsako leto, tu živita tudi oba moja sinova, ki sta že v mladih letih spoznala Slovenki in se z njima poročila," je povedala. Po njenem so taka srečanja potrebna. "še posebej zato, ker smo bili Slovenci v času Jugoslavije izgubljeni in slabo povezani, po osamosvojitvi pa se nam končno dviguje izgubljena samozavest," je prepričana Dragica. Kot pravi, ljubi svojo državo, najbolj pa ji gre na živce naš promet in nestrpni vozniki. "Vsaj v Ljubljani parkirajo kjer koli." Simon Subic Milan Kučan v Radovljici Dan Poveljstva za podporo ft Radovljica - Minuli četrtek je radovljiški župan Janko S. Stušek s sodelavci v občinskih prostorih sprejel bivšega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, ki si je ogledal razgrnjen osnutek državnega lokacijskega načrta za odsek gorenjske avtoceste Vrba -Peračica in se s predstavniki radovljiške občine pogovarjal o težavah, ki so spremljale določitev trase in o nekaterih še nerešenih vprašanjih glede gradnje novega bencinskega servisa, cestninske postaje in prestavitve leškega letališča. Seznanili so ga tudi z največjimi okoljskimi naložbami občine: gradnjo radovljiške centralne čistilne naprave, ki jo bodo začeli graditi jeseni, in s projektom DIRO (deponije in ravnanja z odpadki) v Radovljici, ki je še v fazi osnutka 4 ureditvenega načrta. Radovljiška občina je bila med prvimi občinami v Sloveniji, ki je uvedla ločeno zbiranje odpadkov, rezultati slednjega pa so vsako leto boljši. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Pokljuka - V četrtek je bil v jutranjih urah na stadionu na Pokljuki postroj Poveljstva za podporo Slovenske vojske in njegovih enot v počastitev dneva ustanovitve enote. Pove^stvo za podporo je bilo ustanovljeno 1. julija 2002 s temeljno nalogo, da zagotovi logistično podporo enotam Slovenske vojske in silam zavezništva na ozemlju Republike Slovenije. Danes ima poveljstvo sedež v Kranju ter združuje vojake, podčastnike, častnike in civilne uslužbence širokih profilov in specialističnega znanja, enota pa je opremljena z vso potrebno opremo za zagotavljanje logistične podpore Slovenski vojski. Poleg slovesnega postroja Poveljstva za podporo Slovenske vojske in njegovih enot so na slovesnosti hkrati prepodredili s Poveljstva za podporo pod Po- veljstvo sil Slovenske vojske tudi 430. mornariški divizion iz Ankarana. Najzaslužnejši pripadniki Poveljstva za podporo in enot pa so prejeli priznanja in plakete. Slišali smo imena: Drago Bo-žac, Štefan Šemrov, Mihael Rauter, Franc Rudolf, Bogomir Žerjav, Srečko Lisjak, Danilo Jazbec. Prisotne je na slovesnosti nagovoril tudi gost in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Li-pič. Poudaril je pomen logistike kot dejavnosti, obenem pa vsem pripadnikom čestital ob njihovem prazniku. Dan enote so njeni pripadniki sklenili z družabnim srečanjem, kjer je za zabavo s programom poskrbela Re-beka Dremelj. Alenka Brun, foto: Tina Doki Poslanci včer^ o Ruplu Ljublana - Potem ko je parlamentarni odbor za zunanjo politiko prejšnji teden potrdil ustreznost slovenskega veleposlanika v Nemčiji Iva Vajgla kot kandidata za novega zunanjega ministra (opozicija je sejo odbora obstruirala), je državni zbor včeraj na izredni seji že obravnaval predlog predsednika vlade Antona Ropa za razrešitev dosedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Do zaključka redakcije Ruplova usoda še ni bila znana, če pa je pre-mierov predlog potrdila večina poslancev, so poslanci kasne^ od-j ločali tudi o imenovanju novega zunanjega ministra. Simon Subic Dan Poveljstva za podporo je minil slovesno m- «t Torek. 6. julija 2004 aktualno/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Loški rodoslovci spomeniki Letošnji ciklus Blaznikovih večerov vodi Peter Hawlina, znani rodoslovec, ki je predstavil loške iskalce prednikov, potek njihovega evidentiranja ter govoril o domnevnih "Loških" Brižinskih spomenikih. V ta namen sta na ogled razstavi Brižinski spomeniki ter Zamore s krono. Škofja Loka - Muzejsko društvo ŠkoQa loka je v četrtek, L julija, ponovno začelo z Blaz-nikovimi večeri. Peter Hawlina, predsednik Slovenskega rodos-lovnega društva, ga je začel z vročo temo Brižinskih spomenikov, ki so bili pred kratkim na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Hawlina trdi, da so nekateri izmed njih nastali na Loškem, konkretno na mestu, kjer danes stoji Dom na fari. "Nekoč naj bi tam stal predfreisinški dvorec, v katerem naj bi nekaj časa živel prvi zemljiški gospod Loškega gospostva, freisinški škof Abraham. Ko se je vračal na Bavarsko, naj bi s seboj odnesel tudi nekaj Brižinskih spomenikov, popotnih obrednikov z bogoslužnimi obrazci, ki so jih leta 1807 našli v miinchnski državni knjižnici," Peter Hawlina (prvi z desne) je na prvem Blaznikovem večeru številnim obiskovalcem z veseljem pomagal iskati in primerjati rodoslovne podatke. trdi Hawlina, ki bi danes Brižin-ske spomenike poimenoval kar Loški spomeniki. Svojo hipotezo povezuje s spoznanji strokov- njakov, ki so v besedilih našli kranjske jezikovne prvine in ne koroške. Muzejsko društvo Škofj a Loka in Loški muzej sta za to priložnost pripravila tudi razstavo Brižinskih spomenikov, s katero se pridružujejo vseslovenski razstavi v Ljubljani. Hawlina je nato spregovoril o rodoslovju, s katerim se ukvarja zadnjih deset let. Evidentiranih ima več kot tisoč Ločanov. Pri delu se je srečal s številnimi loškimi rodoslovci, ki so že opravili pomembno delo. Opozoril je na župnike, ki so od leta 1612 naprej zbirali podatke o krstih, porokah in pogrebih, na podlagi katerih so izdajali rodovnike, s katerimi so prosilci dokazali so-rodstvo. Prvi viri so seznami podložni-kov Loškega gospostva iz leta 1560, ki jih je Franc Kos izpisal v delu Doneski leta 1894. Iz istega obdobja je tudi Register umrlih Članov Crngrobške bratovščine. Sledijo starološki župnik in dekan Jernej Božič, ki je leta 1823 v svojem delu Memorabilia razčlenil začetek rodovi-ne Demšar v gradu Stara Loka; Franc Pokom, starološki kaplan, s Krajepisno-zgodovinskimi črticami Loka, v katerih je popisal Znamenitejše družine in odličnejše osebe staro in škofjeloške', Jožef Žagar iz Stare Loke, ki je leta 1920 zapisal in narisal hišni rodovnik z začetkom pred letom 1737; Rudolf Andrejka, ki je leta 1932 napisal knjigo Selški predniki dr. Evangelista Kreka, in Branko Berčič, ki je leta 1954 v Loških razgledih opisal Rod, dom in prvo šolanje pisatelja Ivana Tavčarja. Med rodoslovci delavnikih poceni tok v • ponoči Z novo časovno razporeditvijo tarifnih časov se prilagajajo spremenjenim življenjskim navadam in tržnim razmeram. Kranj - Nova uredba o tarifnem sistemu za prodajo električne energije, ki je začela veljati minuli teden, je odpravila cenejši popoldanski tok za gospodinjstva. Gospodinjstvom bodo odslej električno energijo po nižji tariH zaračunavali ob delavnikih samo ponoči ter ob koncu tedna in med prazniki ves dan. Upravljavec omrežja bo moral števne naprave novemu načinu merjenja prilagoditi v šestih mesecih. Z vladno uredbo so dodatno odprli trg za 70 tisoč odjemalcev, ki bodo odslej sami izbirali dobavitelja električne energije, tarifni sistem bo veljal le še za gospodinjstva. Tudi za slednja pa se bo trg v celoti odprl Čez tri leta. Zato, pojasnjuje podsekretar pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo Jože Dimnik, so želeli z drugačno časovno razporeditvijo tarifnih časov gospodinjstvom na neboleč način namigniti, kaj se bo takrat zgodilo. V času, ko smo imeli pri nas cenejši popoldanski tok, to je od ponedeljka do petka med 13. in 16. uro v zimskem času ter med 14. in 17. uro v poletnem času, je namreč na trgu mogoče kupiti električno energijo samo po najvišjih cenah, je razložil Jože Dimnik. To je podkrepil s podatkom o cenah električne energije minuli četrtek, ko seje cena med 8. in 15. uro gibala okoli 39 evrov za megavatno uro (ob 12. uri je dosegla celo 48 evrov), od 16. do 24. ure je bila cena okoli 30 evrov, proti jutru pa je padla na manj kot 10 evrov. Cenejši nočni tok bodo za gospodinjstva ohranili tudi v prihodnje, in sicer od 22. do 6. ure, nižja tarifa pri obračunu porabljene električne energije pa bo veljala tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih ves dan. Sprememba tarifnega sistema, pričakujejo pri ministrstvu, se naj gospodinjstvom ne bi poznala pri računih za električno energijo. Od 20 tisoč stikalnih ur, kolikor jih je na omrežju Elektra Gorenjske, jih po besedah direktorja poslovne enote za dobavo električne energije Mitje Anže-ja le približno 150 omogoča nastavitev na novi način meijenja. To pomeni, da bodo morali vsi ostali, če bodo želeli, da njihove naprave preklapljajo med cenejšim in dražjim tokom, stare števce zamenjati. "To bo odločitev vsakega odjemalca posebej. Nekateri bodo verjetno želeli, da bi imeli tudi ob praznikih cenejši tok. Odvisno od njihovega načina življenja. Tisti, ki te dneve izkoristijo recimo za izlete, jim to potem namreč ne bo koristilo," ugotavlja Mitja Anžej. Števce, ki jih ni mogoče programirati, bo treba zamenjati. Strošek zamenjave števne naprave, ki znaša okrog 25 tisoč tolarjev, nosi odjemalec, če se to opravi na njegovo zahtevo, je pojasnil Jože Dimnik. Sicer pa imajo upravljalci električnega omrežja na voljo pol leta za re- programiranje števnih naprav, da bodo poceni tok beležile tudi ob sobotah in praznikih. Pri Elektru Gorenjska, je zagotovil Anžej, to že izvajajo. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Na Duplici gradijo in protestirajo Obžalujejo dvig rok v šenčurski občini občani zelo počasi gradijo individualne priključke na kanalizacijo. Nekateri občinski svetniki menijo, da zaradi nepremišljeno sprejetega odloka. Šenčur - Verjeti gre, da so imeli ob sprejemanju odloka o zbiranju, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda občinski svetniki v Šenčurju dobre namene, ko so v njem opredelili, da morajo občani sami plačati stroške izgradnje priključka na javno kanalizacyo. Na ta način so finančno razbremenili občino, občanom pa so dali možnost, da si sami poiščejo primernega izvajalca, da zgradi njihov priključek. V praksi se sedaj kaže, da morda občinski svet vendarle ni najbo^e ravnal in da je ta del odloka pomanjkljiv. Med blokoma na Groharjevi bo okrog 40 parkirišč. Duplica pri Kamniku - Medtem ko so stroji že zakopali na prostoru, kjer bo v prihodnje izobraževalni center Jehovovih prič, na Duplici urejajo tudi že prva parkirišča. Med blokoma na Groharjevi jih bodo uredili okrog 40. Vendar so ob začetku gradnje stanovalci dveh blokov protestirali, urejanje pa seje nadaljevalo, koje inšpektor ugotovil, da se prostor ureja na podlagi lokacijske informacije. V drugi fazi bodo parkirišča uredili tudi ob ulici Matije Blejca in pri šoli na Duplici. Župan Tone Smolnikar pravi, da še vedno ne razume dupliške zgodbe. "Zdaj tisti, ki so se prej zavzemali za parkirišča, protestirajo proti urejanju le-teh..." A. Z. www gorenjskig a s s I "Čeprav sem tedaj glasoval za odlok, pa sedaj menim, da smo storili napako. Tudi mene so prepričali, da ravnamo prav, žal pa je praksa pokazala drugače," tako ugotavlja Božidar Jurca (LDS). Po njegovem bi morali z odlokom določiti, da se mora priključek do posameznega objekta zgraditi takoj, torej Še ob gradnji glavnega kanala. "Sedaj se dogaja, da se pri gradnji primarne kanalizacije prekoplje vsa cesta, se na koncu spet zasuje in vse pospravi, individualne priključke pa nato gradijo tudi po tri leta. Še najbolj neživljenjsko pa je, da izvajalec del, ki gaje za gradnjo kanalizacije naročila občina, sploh noče takoj zgraditi priključka niti ti- stim, ki so pripravljeni takoj plačati njegovo izgradnjo. Menda zato, ker ima drugačna navodila," pravi Jurca, ki je predlagal, naj občinska uprava preveri, ali bi se dalo "neživljenjski" odlok spremeniti brez pravnih ali finančnih posledic. Enakega mnenja so še nekateri svetniki. Med drugimi je tudi Cirilu Sitarju (ZLSD) žal, da je dvignil roko za sprejetje odloka. "Nekateri izračuni namreč kažejo, da bodo morali posamezniki, katerih hiša stoji nekoliko dlje od glavnega kanala, za izgradnjo priključka plačati celo dva milijona. Dejansko je potrebno pretresti nastalo situacijo in jo rešiti na način, s katerim ne bomo nazadnje med seboj skre- gali tiste, ki so priključek že zgradili, in ostale, ki jih to še čaka," meni Sitar. Tudi župan Miro Koželj se strinja s temi ugotovitvami, vendar pa ima pomisleke, ker bi s spremembo odloka v neenakopravni položaj postavili ravno občane, ki imajo priključke že zgrajene. "Do sedaj je zgrajenih približna tretjina priključkov, razlogov za počasno gradnjo pa je več. Nekateri kljub javni objavi seznama ne poznajo izvajalcev, drugi enostavno čakajo, spet tretji pa sploh ne vedo, da morajo priključek zgraditi sami, čeprav smo tudi to že večkrat javno povedali. Do naslednje seje bomo zato pripravili analizo stanja in na njeni podlagi bomo lahko šele ugotovili učinek sedanjega odloka," je povedal. Le Franc Kern (Lista za napredek in razvoj občine) meni, da je odlok povsem v redu, napaka je bila storjena le toliko, ker v njem niso določili roka, v katerem mora biti priključek zgrajen. Simon Subic je le ena ženska: Antonija Šif-rer, znana kot Gregorčeva Tončka, z rodovnikom Jerneja Šif-rerja, ki zajema prebivalce s območja Zabnice in okolice. Kako začeti pisati rodovnik? Enostavno, trdi Hawlina: na prazen list je potrebno vpisati le svoje ime in priimek, datum in kraj rojstva. Sledita imeni in priimka staršev, datum in kraj rojstva, poroke in, če sta umrla, datum in kraj smrti. S temi podatki je lažje iskati sledi prednikov, a ko se zgubijo, je tu še vedno Škofyski arhiv, civilni arhivi na upravnih enotah, v novejšem času pa medmrežje, kjer Slovensko rodoslovno društvo vzdržuje dve strani: slovensko http://www2.ar-nes. si/-rztopl/rod/rod .htm in angleško http ://geneaIo-gy.ijp.si, ter celo molekularno genetsko raziskovanje prednikov v ZDA. Številni slovenski radovedni rodoslovci si najpogosteje pomagajo tudi med seboj, na srečanjih v društvu, našim radovednim zanamcem pa pomagajo z obrazci Moji predniki in Družinskimi listi. Slovensko rodoslovno društvo je za to priložnost ponovno postavil na ogled razstavo Loka in zamore s krono, ki sta jo Peter Hawlina in Muzejsko društvo Skofja Loka pripravila leta 1997. Katja Dolenc mOLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo a novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax; 04/201 42 13. e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik. izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT. petek; 300 SIT; za junij: 2.200 SIT drugo četrtletje: 6.500 SIT. letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta: naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. * ' p GORENJSKI GLAS • 4. STRAN gorenjska Torek, 6. julija 2004 Vrtci bodo drai^i Jezersko - Ceno programov v vrtcu Palček na Jezerskem so povečali, sedaj v starostno kombiniranem oddelku znaša 60.727 tolaijev. Cena, ki velja od 1. maja naprej, je za kakih pet tisočakov višja od prejšnje. Spremenjena je tudi cena skrajšanega varstva, vzgojnega programa s kosilom, ki odslej velja 43.354 tolaijev in programa z zajtrkom, ki je poslej vreden 36.323 tolaijev. Polno plačilo staršev znaša 80 odstotkov cene programa, v katerega je vključen otrok, sicer pa je prispevek staršev zmanjšan glede na njihov socialni položaj. Podražitev vrtcev je v vseh občinah neprijetno dejanje, vendar pa je občina kot ustanoviteljica dolžna poskrbeti za vrtec in pokrivanje cene. Stroške v vrtcu na Jezerskem so že večkrat vzeli pod drobnogled in še jih bodo, vendar majhen vrtec že sedaj posluje zelo racionalno. Doslej je bilo vse v redu, saj je bilo ob zadnjem izračunu v vrtcu 24 otrok, trenutno jih je 19, jeseni pa samo še 15. Zaradi manjšega števila otrok in ob enakih stroških nastaja izguba, ki je v petih mesecih narasla na dva mihjona. D.Z. Usoda šole v Lešah Leše - Svetnik Janez Bogataj je na junijski seji občinskega sveta Tržič vprašal, kakšna bo prihodnja usoda podružnične osnovne šole v Lešah, ki je zaradi upada rojstev v krajih pod gorami sedaj prazna. Spomnil je na obisk ministra dr. Slavka Gabra pred leti v Lešah, ko je predlagal, naj bi v šoli nastal center šolskih in obšolskih dejavnosti. Ker iz tega pozneje ni bilo nič, obstaja bojazen, da bodo šolsko poslopje prodali, s tem pa bi bilo za kraj izgubljeno. Zupan Pavel Rupar je povedal, da sta pred leti občina in šolsko ministrstvo podpisala pismo o nameri, da bi izpraznjena lešanska Šola služila šolskim in obšolskim dejavnostim, krajani pa za pobudo niso bili navdušeni. Lastnica šole je občina Tržič in šole po županovih zagotovilih ne namerava prodati. Razmišljajo o možnosti, da bi v njej uredili stanovanja, prostor v njej pa bi se za simbolično ceno našel tudi za tamkajšnjo krajevno skupnost. D.Z. Prihodnost podeželja turizmu Z odprtjem pohodniske poti v Martinj Vrhu pričakujejo začetek razvoja turizma v vasi, ki ima približno 250 prebivalcev. I Martiixj Vrh - Društvo za razvoj podeželja Resje je skupaj z Upravno enoto Škofja Loka pripravil nov projekt TiiristiČne pešpoti preko Martiiy vrha^ ki je vključena v projekt pešpoti po Škofjeloškem hribovju. Pot po Martinj vrhu so v nedelo predstavili turistični ponudniki ob poti ekološka kmet^a Pr' Bohinc, kmetija Pr' Demšar, ekološka kmet^a Pr' Martinšk in ekološka kmetija Na Puč. "Ideja je plod Anči Trojar iz Turističnega društva Železniki, skupaj smo se povezali in predstavljamo ponudbo naših kmetij," nam je povedal Viktor Trdina, tudi predsednik društva Resje. Pohodniki se bodo tako lahko ustavili na kmetijah ob poti in poskusili domače dobrote s kmetij, domaČe žganje, kupili izdelke domače obrti ter se okrepčali na kmetiji odprtih vrat. V nedeljo so se zbrali pri Tajnetovi žagi v Zalem logu, opravili manjšo slovesnost ob odprtju, nato pa so se pes odpravili po MuŠtrovi grapi mimo Dobreta na Pintarjeve do Mrzlega vrha, kjer je lep razgled po' vasi in po okoliških hribih. Pot so nadaljevali mimo Čem-šišarja na Romovc, od tam se vračajo nazaj na Čemšiše, mimo Bendišča in Jakca k Bohinc. Tu so se ustavili in ogledali ekološko kmetijo in žganjeku-ho z degustacijo, pot pa jih je vodila naprej k Demšarjem. Tu so si ogledali lesene izdelke, naprej pa so nadaljevali mimo Za-žlebaija k Martinšk. Na slednji kmetiji so se pohodniki posladkali s pekovskimi izdelki. Od tu sojo krenili Še na kmetijo odprtih vrat Na Puč. Čas je bil za golaž, kviz in družabno srečanje. Zatem je pohodnike čakal le še spust v dolino. "Radi bi, da ljudje spoznajo vas Martinj Vrh, uživajo v lepi naravi, pestrem rastlinstvu, uživajo v lepem razgledu na Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, hkrati pa seveda pričaku- Prvič so se po Martinj vrhu pohodniki odpravili v nedeljo, goste pa bodo kmetije v vasi pričakovale vse leto. jemo, da je to začetek turističnega razvoja Martinj Vrha," so nam povedali ponudniki turističnih storitev iz te lepe vasi v Selški dolini. Pohodnikom je na poti varnosti in sreče zaželel tudi domači kaplan, ob odprtju pa je nekaj besed za spodbudo povedal tudi župan Mihael Prevc: "Ponavadi odpi- ram ceste, gasilske domove in podobno, a ima odprtje poti tudi vrednost. Gre za promocijo Martinj Vrha in naŠe občine, pohodnikom boste pokazali lepote vasi in predstavili kmetije, prav v turizmu pa vidim prihodnost obstoja in razvoja našega podeželja." Boštjan Bogataj Tokrat svatba v Železnikih Sredi junija, natančneje, 19. junija, sta si po 50 letih ponovno obljubila zvestobo na Škofjeloškem gradu Marta in Martin Miklavc iz Železnikov. v Železniki - Spoznala sta se v takratni kmetijski zadrugi, kjer so se prehranjevali razni delavci. Marta je kot 18-letno dekle tam pomagala v kuhii\ji, Martin pa je prihajal na zajtrk, kosilo in večerjo. Po dveh letih "spoznavanja" sta se odločila za poroko. v v Civilno sta se vzela v Železni- sv. Antona v Železnikih. Glav- kih, cerkveno pa v Gornjem Gradu, od koder je Martin doma. Takrat so se zbrali svojci obeh ter nekaj sosedov kar na domu ženina, kjer so jima pripravili kmečko svatbo. Po 50 letih ju je znova poročil župan Železnikov Mihael Prevc, ki jima je zaželel sreče tudi v nadaljnji poti. Za pričo sta bila sin Martin in hči Heda, svatje pa so bili tudi snaha Maja in vnuk Gal ter ostalo sorodstvo. Cerkvena poroka se je tokrat odvila v cerkvi no praznovanje je bilo po poroki, kamor sta povabila tudi številne prijatelje. Skupaj so se na-plesali in veselili v gostilni Lu-Šina na Češnjici, za zabavo sta poskrbela Janez in Vane Triler. Marta je kar 17 let varovala in vzgajala otroke. Kar 20 se jih je zvrstilo pri njej, največ pozornosti pa je seveda namenila svojima otrokoma. Leta 1958 se je srečnemu paru rodil sin Martin, ki sta ga bila zelo vesela, pet let kasneje še hči Heda. Otroka sta Prostor za šport in druženje Pri osnovni šoli Naklo so uredili sodoben športni park. Namenjen bo tudi odraslim za tekmovanja in rekreacijo. Naklo - Okrog. 150 milyonov tolarjev vredno naložbo so uresničili v dveh letih, večino sredstev pa je prispevala občina. Športni park so odprli na svečanosti v petek zvečer, vendar ta teden še ne bo v uporabi zaradi končnih del pri urejanju okolice. V Naklem so najprej zgradili centralno šolo, pri kateri so lani odprli še nov prizidek. Ob šolski zgradbi so že lani delno uredili športno igrišče, ki je do letošnjega poletja zraslo v pravi športni park. Na več kot hektar velikem zemljišču, ki je ograjeno, so največ površin namenili za atletiko in igre z žogo. Imajo 250 metrov dolgo stezo za teke in urejene prostore za skoke in mete, igrišče za rokomet oziroma nogomet in po dve igrišči za odbojko ter košarko. Ob igriščih je učilnica na prostem in kotiček z igrali za manjše otroke. Za obiskovalce bo na voljo okrog 50 novih parkirišč, ki jih Še urejajo. "Gre za pomembno pridobitev, ki bo namenjena šolski mladini in vsem drugim občanom. Popoldan bo športni park odprt za razna društva, ki imajo v svojih programih tekmovalno dejavnost, odrasli pa bodo sem prihajali tudi na rekreacijo. V objekte so vgradili kvalitetne materiale - zlasti na atletsko stezo in del igrišč, zato je skupna vrednost naložbe okrog 150 milijonov tolarjev. Večino denarja je zagotovila občina, 8 milijonov tolarjev pa je prispevala država. Z občino smo se dogovorili tudi za zaposlitev vzdrževalca, ki bo skrbel razen za razpored vadbe in red še za vrtnarska dela," je povedal ravnatelj OŠ Naklo Boris Černilec na dan odprtja športnega parka. Svečanost ob odprtju parka so pripravili minuli petek zvečer. Kljub deževnemu vremenu so se ob šoli zbrali številni prebivalci in ugledni gostje. Poleg ravnatelja sta zbranim spregovorila župan občine Naklo Ivan Štular in Borut Chwatal iz ministrstva za šolstvo in šport. Šolarji so pripravili krajši kulturni program, po katerem je sledilo družabno srečanje. Ta teden bo športni park še zaprt, ker urejajo še nasade na zelenicah in polagajo asfalt na parkirišča. Potem si bosta v njem podajala roko šport in družabnost. Stojan Saje rasla in imata urejeno lastno življenje. Desetletje je bila Marta zaposlena v Niku Železniki, Martin pa je skoraj 40 let opravljal dela gozdarja. Mnogi se ga bodo spomnili kot vestnega delavca iz Jelovice. V zadnjih letih uživata v pokoju, Marta ima zelo rada krizanteme. Ob njenem delu ji ponosno stoji ob strani mož Martin. Boštjan Bogataj i -j-fT^'*. Marta in Martin Miklavc ob "njunih" vrtnicah na Kresu v Železnikih Cerklje so stare 850 let Cerkve - Občina Cerklje se letos spominja 850-letnice najstarejšega v pisnem viru ohranjenega imena kraja. Glavnina prireditev bo"Rožna pot", že uveljavljena kombinacija dogodkov, ki gradijo na kulturi, duhovnosti, zabavi, izročilih in turizmu bo na sporedu 9., 10. in 11. julija in bo letos izredno pestra. Med številnimi razstavami (Zimski Čas, Čipke, razstava cerkvenih praporov ali bander, Štirje letni časi, razstava malih živali), koncerti (pevski, kitarski in godba na pihala) ter drugimi manjšimi prireditvami bodo letos izstopale tri večje: "Cvetje v cerkvah" - slovenski floristični mojstri bodo v šestih cerkvah (Zgornji Brnik, Trata, Pšata, Adergas in Cerklje) ter v kapelici v Vopovljah že tretjič demonstrirali svojo umetnost in tako s svojim zgledom skušali pomagati tistim, ki se s tem delom ukvarjajo skozi vse leto. Dogodek je v prvih dveh letih vzbudil izredno pozornost, saj na zelo učinkovit način prikazuje, kako krasiti cerkve z bogato in skromno notranjostjo. "Skrebljajo konjički go-reiyski" - sprevod konjskih vpreg v Cerkljah. Sprevod ohranja prometno dediščino furmanstva na Gorenjskem. "Košnikova gostilna" - zabavni večer v Adergasu s folklornimi plesi, godbo na pihala, pevkami in pevci, igralci Kulturnega društva Pod lipo, Adijem Smo-larjem, Miho Dovžanom, Tonijem Sotoškom in Janezom Košnikom, ki ga bo igral Mito Trefalt. Ob tej priložnosti ob Trefalt proslavil tudi 45 let neprekinjenega dela kot gledališki igralec, športni reporter, avtor in urednik zabavnih televizijskih serij, oddaj o trimu in hujšanju, programa za zdravo življenje "Brazde vzdržljivosti" ter številnih javnih prireditev, s katerimi se ukvarja Še danes. Če bo lepo vreme, bo vstop na vse prireditve prost, med posameznimi vasmi bodo voziU brezplačni avtobusi, možen bo ogled gradu Str-mol in vožnja z zapravljivčki med hišami, polji in travniki, poročata Kulturno društvo Davorina Jenka in Kulturno društvo Pod Lipo. Začetek praznovanj Lescah V okviru praznovanja krajevnega praznika je bil v nedeljo Leski kolesarski krog, ta teden bodo na vrsti podoknice, konec tedna pa še osrednja prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Lesce. Lesce - Krajevna skupnost Lesce, kamor spadajo vasi Lesce, Hlebce, Hraše in Studenčice, ima svoj krajevni praznik 14. julija, prireditve v sklopu praznovanj pa so se začele s slikarsko kolonyo 30 leških slikarjev, njihove slike pa sedaj krasijo izložbe in trgovine v KS. Prireditve se bodo nadaljevale še cel teden. Minulo nedeljo je bil na vrsti Četrti Leski kolesarski krog, na katerem je sodelovalo 100 rekreativnih kolesarjev. Ti so na krajši poti vozili po mejah KS skozi Lesce, Radovljico, Hraše, Hlebce, Studenčice in nazaj, na daljši pa po občini Radovljica skozi Kamno Gorico, Podnart, Brezje in čez vasi nazaj v Lesce. Med njimi je bil znova tudi radovljiški župan Janko Stušek, ki se prireditve rad udeležuje malo zaradi druženja s krajani, malo pa tudi zaradi prijetne rekreacije. V Lescah so v okviru meseca kulture, zabave in Športa že priredili nogometni turnir mladih nogometašev, ta teden pa sledijo Še kulturno-zabavne prireditve. Danes, jutri in v četrtek bodo v vaseh Hraše, Hlebce in Studenčice kulturni družabni večeri s podoknicami, ki jih bodo izvajali trije domači pev- ski zbori. V petek bo prostovoljno gasilsko društvo Hlebce pripravilo veselico z Modrijani in srečelovom, v soboto pa bo na vrsti osrednja proslava v Osnovni šoli F. S. Finžgarja, po njej pa še veselica. Na tej zadnji prireditvi bodo podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim v KS. Le- Predsednik KS Lesce Zlatko Kavčič in župan občine Radovljica Janko S. Stušek v družbi kolesarjev na Leškem kolesarskem krogu. tos jih bodo prejeli Jože Zima, ki je zaslužen za gasilstvo v Hlebcah, Brane Antolin, dolgoletni funkcionar in tudi igralec pogometnega kluba Lesce, Nada Tošič, ki deluje pri Rdečem Križu in Društvu ročnih del, ter predsednica Rdečega križa Marica Jereb. Krajevni praznik Lesc ima korenine v letu 1956, ko se je pri Šobcu začelo delati bajer. Letos praznovanje poteka že četrto leto zapored in kot upa predsednik KS Lesce Zlatko Kavčič, se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Kot je še povedal Kavčič, je za samo praznovanje značilno, da veČino dela opravijo krajani sami, vse temelji na podlagi prostovoljstva. Letos bodo nastopale tudi leŠke družine. Veliko jih je namreč takih, v katerih je več glasbenikov, ki bodo nastopili skupaj. Predsednik KS tako pričakuje še en lep večer v družbi sokrajanov. Barbara Todorovič, foto: Tina Doki Torek. 6. julija 2004 kultura / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Posodja so se držale školjke Na Škofjeloškem gradu bo dobro leto na ogled razstava Arheološke raziskave srednjeveške Škofje Loke. Škofja Loka - Arheologi Loškega muzeja so ob izkopavai^ih opuščenega gradu Zgornji stolp in Kranclj^v letih 1954 - 55 ter Komuna in Poganskih vrat na mestnem trgu leta 1972 našli številne predmete, ki so jih dali restavrirati in shraniti v depoje. Letos so se odločili, da po dolgem času zopet predstavijo arheološko dejavnost, s katero se muzej tudi ukvarja. V velikem galerijskem prostoru so pripravil zanimivo razstavo, na kateri razstavljeni predmeti razkrivajo življenje predvsem višjega sloja prebivalstva. Jože Stukel, kustos - arheolog muzeja, avtor razstave in razstavnega kataloga, je na ogled postavil poleg reprezentančnih predmetov, kot sta svečnik v podobi paža in bronast prstan z napisom, tudi orožje, konjsko opremo, različno orodje, ključe, dele ključavnic, okovje oken, vrat in skrinj, dele okenske zasteklitve, jedilni pribor, predmete za osebno nego, otroške igrače, lončaste in oploščene pečni-ce, dele peči in ostalo opremo. Razkriva nam, do so bili njihovi lastniki dokaj premožni, kar so potrdile tudi zraven najdene «■ školjke, ki so bile za loško okolje v tistem času zelo prestižna jed. Najstarejši predmeti so iz zgornjega stolpa na Kranclju, ki jih uvrščajo v obdobje od 11. do 16. stoletja, ko je bil grad po potresu leta 1511 opuščen, mlajši pa iz Komuna in Poljanskih vrat, iz obdobja od 16. do 18., 19. stoletja. Razstava, ki jo je LoŠki muzej odprl v četrtek, 24. junija, je rezultat večletnega dela muzejskega oddelka za arheologijo. Direktor Muzeja Franc Podnar je povedal, daje muzej od svoje ustanovitve leta 1940 do danes pripravil tri stalne razstave, ki jih je pripravila muzejska svetovalka Zorka SubiČeva. Prvo, Slikana meščanska keramika 16, in 17, stoletja, so odprli leta Lepo okrašeno keramično posodje razkriva imenitnost ustvarjalcev in astnikov. 1980, drugo. Gradovi, v letih 1984 in 1988, tretjo. Postavitev Loškega ozemlja v arheoloških obdobjih, pa leta 1997. Z letošnjo razstavo pa muzej spreminja tudi namembnost galerijskega prostora, v katerem so do sedaj prevladovale likovne razstave. Na ogled bo do avgusta 2005, v naslednjih letih pa bodo sledile še druge tematske muzeološke razstave. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Vzhodno od Vzhoda Ljubyana - Minuli petek zvečer so v prostorih Ljubyanskega gradu odprli razstavo sodobne kitajske in slovenske vizualne umetnosti Vzhodno od Vzhoda. Razstavo je odprl predsednik vlade Republike Slovence mag. Anton Rop, odprtja pa sta se med uglednimi gosti udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter in veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Slovenci Wang Fuyuan. Razstava je bila v nekoliko spremenjeni obliki z naslovom Različnost enakega prvič predstavljena konec lanskega leta v Sanghaju ob odprtju prvega muzeja sodobne umetnosti na Kitajskem, na njej je 4 sodelovalo 8 slovenskih in 21 kitajskih umetnikov inje doživela velik uspeh. Kustosa lanske in tudi tokratne razstave sta dr. Nadja Zgonik z ljubljanske Akademije za likovno umetnost in svobodni kustos iz Nanjinga Zhu Tong, ki sta za razstavo Vzhodno od Vzhoda izbrala uveljavljena slovenska in kitajska imena, ki za svoje izrazno sredstvo uporabljajo nove tehnologije in množične medije. Na ljubljanski razstavi sodeluje 15 kitajskih umetnikov, od slovenskih pa Mirko Bratuša, Bojan Gorenec, Tomaž Gregorič, Zmago Le-nardič, Irwin, Marko Jakse, Bogoslav Kalaš, Tomaž Lunder, Borut Peterlin, Milan Pajk, Nataša Prosenc, Andrej Zdravič in Huiqin Wang. Razstava opozaija na ustaljeno in splošno sprejeto razdelitev geopolitičnih vlog v svetovni umetnostni eliti, posvečena pa je "večnemu Vzhodu", neprestani vlogi drugačnosti določenih kulturnih žarišč. Zamišljena je kot pot čutnih senzacij, na kateri se obiskovalci na različnih prizoriščih srečujejo z večmedijskimi projekti, videoinstalacijami, računalniškim tiskom, fotografijo, slikarskimi in kiparskimi deli. Kustodinja razstave Nadja Zgonik je poudarila, da bo razstava prav zaradi prevladovanja novih medijev zanimiva tudi za mlajše obiskovalce, odprta pa bo do 1. avgusta. Renata Škrjanc Blejski festival presenetil Kako poživiti Linhartov trg Kulturno društvo Sotočje je pripravilo okroglo mizo, na kateri so se pogovarjali o pobudah za oživitev prenovljenega Linhartovega trga. Bled - Polna dvorana blejske Festivalne dvorane je bila dobra popotnica letošnjemu devetemu Festivalu Bled 2004, ki se je s koncertom Ko boš prišla na Bled začel minuli četrtek. Radovljica - Nedavno so se v v Župnijskem domu pogovarjali o oživitvi starega mestnega jedra, ki ostaja po mnenju številnih občanov in obiskovalcev po obnovitvi Linhartovega trga neizkoriščen in prazen. Okrogle mize so se udeležili umetnostni zgodovinar in častni občan občine dr. Cene Avguštin, občin- ski svetnik dr. Janez Resman, mag. Cveto Uršič, ki je predstavil rezultate ankete "Linhartov trg 2004", občani in člani društva. Večina jih meni, da mora trg zaživeti. Dr. Cene Avguštin, ki je mestno jedro predstavil s kulturnozgodovinskega vidika, je poudaril, da v Evropi ni mesta, ki Navdušeni nad čipkami Tržič - V Tržiču že tretje leto poteka klekljarska delavnica, v katero se vključuje vse več udeležencev. Znanje minulega leta predstavljajo na razstavi čipk, ki je na ogled v Rotudni Abanke. Na veliko presenečenje postajajo čipke vse bolj domače tudi v Tržiču. Zanimanje za to, več kot tristo let staro slovensko izročilo, je bilo izraženo pred tremi leti v knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Na pobudo direktorice Marije Maršič je jeseni leta 2001 v prostorih knjižnice že začela delovati klekljarska delavnica, v katero sta se vključila tudi Občina Tržič in Zavod za zaposlovanje Kranj, ki stajo uvrstila v program izvajanja javnega dela. Udeleženke, ki jih je bilo sprva malo, so se srečevale ob večerih, tako kot včasih klekljarice. Počasi je bilo udeleženk vse več - prihajale so iz Tržiča, bližnje okolice in celo Izlak - pridružili so se tudi moŠki. Danes jih je okrog trideset. bi imel z arhitekturnega vidika tako avtentično ohranjeno staro mestno jedro, in da ima Radovljica zato odlične pogoje, da se razvije v imenitno staro mesto mednarodnega pomena. To že nakazujejo "srednjeveške" prireditve, festival stare glasbe, Linhartovi dnevi ... V ta namen bi morala Občina Radovljica za trg nujno urediti razvojni program in prostorski načrt, pri Čemer bi si lahko pomagali s predlogi (postaviti tržnico, prirediti več koncertov in lutkovnih predstav na prostem, povabiti ulična gledališča in potujoče ulične glasbenike ...) in sklepi okrogle mize, ki jih bo dr. Janez Resman predstavil na prvi seji Občinskega sveta. Začeli naj bi s finančno izvedljivimi projekti, kot so postavitev klopi, rož, košev za smeti, namestitev informativnih tabel, v prihodnje pa delo usmeriti v leto 2006, ko bo Radovljica praznovala 250. obletnico rojstva Antona Tomaža Linharta. Čebelarski muzej se v ta namen že pripravlja s projektom Živimo Linhartovo mesto. Katja Dolenc Z otvoritvenega koncerta 9. Festivala Bled, na katerem je nastopil festivalski revijski orkester z gosti. Občinstvu so se z znanimi slovenskimi popevkami, prirejenimi za orkester predstavili revijski orkester, pod vodstvom Tomaža Habeta in gostje Darja Svajger, Katrinas, Manca Urbane - Izmajlova, Jaka Puci-har, Matevž Smerkol in Wolfgang Panhofer. Festival Bled je odprl blejski župan Jože Antonie in med drugim dejal, da je blejski festival nepogrešljiv, letos pa je dobil tudi svoj orkester. Ob odprtju je bilo slišati tudi misel, da omenjeni festival zara- di kakovostnega programa in vrhunskih izvajalcev lahko pišemo z veliko začetnico, da je to festival z obrazom in da so v Sloveniji tovrstni festivali redkost. Priredbe slovenskih popevk Zvončki in trobentice, Ne čakaj na maj. Med iskrenimi ljudmi. Pesem o pomladi in prijateljstvu, Brez besed. Lastovka, Orion, Poletna noč in nepogrešljiva Ko boš prišla na Bled so navdušile občinstvo in poskrbele za prijeten in nostalgičen uvod v štirinajstdnevni festival. V petek so si obiskovalci lahko ogledali glasbeni kabaret Cisto čezz, v nedeljo je nastopil Trio Luwigana, sinoči se je občinstvu predstavil mednarodni SFK Youth Symphony Orchestra, ki je bil ustanovljen pred štirimi leti, nocojšnji večer pa bo v Vili Bled v znamenju avstrijskih komponistov v eksilu. Med pomembnejše prireditve, ki spremljajo festival po besedah umetniškega vodje Jerneja Brenceta spadajo mednarodno tekmovanje violinistov in violistov, ki je edino tovrstno tekmovanje v Sloveniji, mojstrski tečaji priznanih glasbenih pedagogov iz vsega sveta in slikarska razstava Supernova, ki bo v Festivalni dvorani na ogled do 15. julija. v Renata Skrjanc, foto: Tina Doki Festival bled 1. -14. julij 2004 \u U7 u; . f e s t i v o I b I e cl . C o rn Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Delavnica poteka v dveh semestrih, jesenskem in zimskem, na pomlad pa z delom zaključijo. Njen potek vseskozi koordinira Evelina GuČek. Najprej jo je vodila mentorica Zora Komac, nato pa Vla-sta Prešern, ki je doma z idrijskega območja. Pred dobrim letom je opravila izpit za učiteljico klekljanja, zalo sta letošnja semestra potekala po Študijskem programu. Ob zaključku so se udeleženci odloČili, da pripravijo razstavo, na kateri bodo javnosti predstavili re-zuhate svojega znanja, k sodelovanju pa morda pritegnili še koga. Tako so v četrtek, 24, junija, v sodelovanju s knjižnico. Turističnim društvom Tržič in Občino Tržič v Rotundi Abanke odprii razstavo Odkrivajmo lepoto čipke. Poleg čipk je na ogled tudi del starega pribora, stroj za navijanje in punkli. Klekljarska delavnica, ki bo še naprej pomagala ohranjati slovensko izročilo, se bo nadaljevala tudi naslednje leto. Razstava bo odprta do 24. avgusta. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Obujeni spomin. Ob 220. obletjuci smrti Petra Pavla Glavarja, več avtorjev, uvodnik Tone Hrovat, zbrala in uredila Franci Šivic in Jože Zupan, vinjete Lucijan Reščič, Čebelarska zveza Slovenije, Lukovica 2004, naklada 1000 izvodov, 120 str. Peter Pavel Glavar, v Enciklopediji Slovenije preberemo, daje bil gospodarstvenik in mecen ter bogoslovec. O njem je leta 1922 napisal roman Ivan Pregelj, po njem nosi ime komendsko čebelarsko društvo. Namreč v Komendi na Gorenjskem se je začela njegova življenjska pot (beseda komenda označuje posestvo v lasti malteškega viteškega reda) takrat, koje tam župnikoval in posestvo upravljal malteški vitez iz Malte Peter Jakob Testaferrata; nekega jutra leta 1721 seje na njegovem pragu znašla košarica, v njej pa otrok, krščen kol Peter Pavel - komendatorjevega 'greha' sad. Oče otroka nikoli ni priznal, saj bi tako izgubil ves ugled, in službo. "Kako občutljivo je to vprašanje še po skoraj treh stoletjih, sem občutil ob zadnjem razgovoru s člani družine Testaferrata na Malti leta 2002. Ko sem omenil Glavarjevega očeta Jakoba, meje sicer prijazni baron maroni Testaferrata obzirno opomnil, naj uporabljam besedo 'domnevni'," pripoveduje zgodbo Franc Šivic, avtor večine besedil v knjigi in podpredsednik slovenske Čebelarske zveze. Tole o očetovstvu niti ni pomembno za Človeka, ki se je v slovenskem prostoru med drugim proslavil tudi z ustanovitvijo prve čebelarske šole na Kranjskem, če ne bi naslednja zgodba ponudila ohlapnejšo 'enačico': grad Lan-šprež pri Mirni je bil svoj čas v Glavarjevi lasti. Tam sta pokopana Glavar in Jernej Basaj, general in oficir Vojne krajine. Od tu se moramo spet premakniti na začetek: po rojstvu je Peter Pavel prišel v rejniško družino Basaj in odraščal skupaj s sinom Jernejem. Da se je lahko kot nezakonski otrok šolal, sta pripomogla rejnika tudi zaradi tega, ker so bili Basaji znanci družine Testaferrata. Nikakor pa se tu ne omenja krvne vezi, čeprav je menda to bilo zelo očitno, tudi iz korespondence, ki je med očetom in sinom potekala vse življenje. Preden pa je Glavar kupil Lanšperž, je v Gradcu končal bogoslovje in se seznanil s teorijami francoskih ekonomistov in fiziokratov; nato se je vrnil na Gorenjsko kot kaplan in župnik ter najemnik ko-mendskega malteškega posestva. Dal je sezidati šolo, številnim dijakom pa je pomagal s podporo; premoženje je zapustil revežem in za zidavo bolnišnice v Komendi, še danes je v beneficiatni hiši v Komendi ohranjena knjižnica z okoli 2000 knjigami in Glavarjevimi rokopisi. Obujeni spomini so hommage Glavarjevemu poznavanju čebelarstva. Na svojih dveh posestvih je vzorno gospodaril, obenem pa skrbel za splošno in strokovno izobraževanje mladih. Vplival je na vsebino Scopollijevih znanstvenih prispevkov o čebeli in napisal dopolnilo o prahu matice. Prevedel in dopolnil je knjigo Aniona Janše Pogovor o čebeljih rojih. Pred leti je pri Mohorjevi družbi izšla zbirka pridig Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja avtorja Viktorjana Demšarja. » / » * • V, GORENJSKI GLAS • 6. STRAN verske skupnosti / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 Za duhovnika pomembni Prazniki in godovi sposobnost 5 znanje in talent Duhovništvo je druga od treh stopenj duhovniške službe oziroma svetega reda. Zanj je bilo letos v Sloveniji posvečenih 15 novomasnikov. Ljubljana - Upravitelj ljubljanske nadškofije škof msgr. Andrej Glavan je na praznik sv. Petra in Pavla na posvećenju sedmih novomasnikov v ljubljanski stolnici v nagovoru dejal, da je danes duhovnikovo delo vsestransko in odgovorno. Zahteva veliko sposobnosti, znanja in talentov. Duhovnikovo poslanstvo je najprej učiteljska služba in oznanjevanje. Sodobni človek prisluhne samo še ozna-njevalcem, ki so najprej pričevalci in živijo tako kot uČijo, je dejal msgr. Andrej Glavan. Duhovništvo je ena od treh stopenj duhovniške službe oziroma zakramenta sv. Reda v katoliški Cerkvi. Prva stopnja je diako-nat, Diakonsko posvečenje prejmejo kandidati za duhovništvo, že nekaj časa pa je diakonat samostojna služba, ki jo lahko opravljajo samski ali poročeni možje. Diakoni predvsem berejo in oznanjajo božjo besedo, prisostvujejo sklenitvi zakramenta sv. Zaona, delijo blagoslove in vodijo krščanski pogreb. Pre-zbiterat ali duhovništvo je druga stopnja duhovniške službe. Diakoni prejmejo duhovniško posvečenje po polaganju rok škofa in so postavljeni v polno službo Cerkvi. Duhovniki lahko obhaj aj o evharistij o oziroma mašujejo, krstijo, obhajajo, spo- Novomašnik Matej Pavlic blagoslavlja kapelico na Klancu v Kranju . - Foto: Gorazd Kavčič vedujejo, bolniško mazilijo in poročajo. V izrednih primerih in z dovoljenjem Škofa lahko tudi birmajo. Tretja stopnja pa je episkopat ali škofovstvo. Škofom je pridržano podeljevanje dveh zakramentov, ki jih duhovniki ne podeljujejo. To sta birma in mašniško posvečenje ali sv. Red. Za škofovstvo so značilne učiteljska, posvečevalna in vodstvena (pastirska) služba. Novomašniki, letos jih je v treh slovenskih škofijah in redo-vih skupaj 15, imajo po posvetitvi v rojstnih župnijah nove maše. Te so se začele v nedeljo, 4. julija. Na Gorenjskem sta bili dve. Urban Kokalj jo je imel v župnij i Škofj a Loka, Matej Pavlic s Klanca v Kranju pa v Kranju. Kranjski novomašnik je pred odhodom od doma k novi maši v kranjski župnijski cerkvi v bližini svojega doma blagoslovil kapelico, po novi maši pa je bilo slovesno kosilo s številnimi povabljenimi v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju. V nedeljo, 11. julija, bosta na Gorenjskem še dve novi maši. Gregor Lavrinec jo bo imel ob 10.30 v Škofji Loki, kapucin Jury Stravs pa ob 10. uri v Poljanah nad Škofjo Loko. Jože Košnjek Benedikt varuje Evropo Najbolj znano geslo sv. Benedikta je Moli in delaj (Ora et labora), najbolj znan benediktinski samostan pa Montecassino nad Neapljem. Danes, 6. julija, se katoliška Cerkev spominja device in mu-čenke Marije Goretti, ki jo je leta 1902 staro 12 let v navalu strasti do smrti zabodel mladenič Aleksander Serenelli, prerok Izaija in spokornica Bogomila. Zelo znan je prerok Izaija. Deloval je v Jeruzalemu v osmem stoletju pred Kristusom. Bil je nadaijen in bister mož in je največji med preroki Stare zaveze. Jutri, 7. julija, bo praznik škofov Vilibalda in Odona Španskega ter opatinje Edelburge. V četrtek, 8. julija, bo praznik irskega misjonarja in škofa Kili-jana, ki je deloval v Nemčiji, kjer so ga leta 689 ubili, škofa Prokopija Palestinskega in papeža Hadrijana III., ki je vodil cerkev le dobro leto. V petek, 9. julija, bo praznik kitajskega duhovnika Avguština Zhao Konga in tovarišev mučencev ter redovnice in opatinje Veronike Juliani. V soboto, 10. julija, bodo praznovale dekleta in žene, ki jim je ime Amalija, Malči, Malčka in Malka. Ta dan bo praznik Amalije, ki je v 8. stoletju živela v Belgiji. Bila je zelo lepa in po legendi naj bi jo snubila kralja Pipin in Karel Veliki. Vse snubce je odklonila, naredila zaobljubo večnega devištva in odšla v samostan benediktink. V soboto bo tudi praznik redovnic Rufine in Sekunde, meniha Antonija Pečerskega in Gor-kumskih mučencev. V nedeljo, 11. julija, se bo katoliška Cerkev spominjala opata in zavetnika Evrope Benedikta, kneginje Olge Kijevske in škofa Olivereja Plumketa. Najbolj znan je Benedikt, začetnik zahodnega meništva. Rodil se je okrog leta 480, umrl pa je leta 547. Benedikt je z geslom Moli in delaj prinašal napredek in znanje. Rodil seje v Italiji. Imel je sestro Sholastiko, ki je kot opatinja hodila po njegovih stopinjah. Umaknil se je v samoto, nato pa je kot oče (abbas ali po slovensko opat) skupaj s'Še nekaterimi menihi krenil proti Neaplju in pri mestu Cassino na visokem griču zgradil znameniti samostan Montecassino. Imajo ga za matični samostan benediktinskega reda in vseh samostanov v Evropi. Benedikt je ta samostan vodil do smrti. V nedeljo bodo imele zaradi spomina na Olgo Kijevsko god tista dekleta in žene, ki jim je ime Olga. V ponedeljek, 12. julija, bo praznik mučencev Mohorja in Fortunata, ki sta umrla mučeni-ške smrti okrog leta 304 v Času vladanja cesarja Nerona. Delovala sta tudi v Ogleju, kjer je bilo središče misijonskega delovanja med Slovenci. Imeni Mohor in Fortunat sta na Slovenskem redki. Iz njih pa je izpeljanih več priimkov kot Fortin, Fortuna, Forte, Mohorč, Mo-horič, Mohorčič, Mohorko itd. Jože Košx\jek Srečanje muslimanov na Jesenicah Zbor ljubiteljev jaslic Slovenije Jesenice - Tudi 4. tradicionalno srečanje muslimanov v Sloveniji je bilo na Jesenicah. Srečanje je organizirala jeseniška Islamska skupnost s pomočjo Kulturnega društva muslimanov Biser z Jesenic. Gostje so bili eminentni predstavniki iz Islamske skupnosti v Sloveniji, Hafiz (oseba, ki zna cel Kur'an na pamet) Mustafa Efendić iz kraja Zavidoviči (BiH) in pisatelj Nedžad Latič, ki je predstavil svoji najnovejši knjigi "Boja povijesti" in "Poslanici". v petek je pred molitvijo nekaj verzov iz Kur'ana recitiral devetletni Davud, potem pa smo molili v prepolni molilnici. Program se je nadaljeval zvečer, ko je imel predavanje hafiz Mustafa Efendić, po večerni molitvi pa^je svojo prvo knjigo predsta- vil tudi Nedžad Latič. V svojem delu "Boja povijesti" opisuje mučenja, ki so jih preživeli "Mladi Muslimani" po II. svetovni vojni, proces proti Aliji Izet-begoviču in njegovemu bratu dr. Džemaludinu Latiču leta 1983 ter govori o vojni v Bosni in razvoju politične misli v BiH. V soboto se je program nadaljeval v dvorani Kulturnega društva muslimanov Biser na Jesenicah. Najprej je bila proslava ob zaključku verouka na Jesenicah. Kviza se je udeležilo 40 otrok, zmagovalca pa sta bila Meho Selimanovic in Adisa Sadič. Vsi prisotni so prejeli tudi nagrade z željami, da se bo uspešen študij nadaljeval tudi jeseni. Ostale so nam v spominu besede Mustafe Efendiča, ki je v med drugim rekel: "Čuvajte svoj islam, ker v nasprotnem boste škodovali državi, v kateri živite, na koncu pa boste škodovali tudi sami sebi. Spoštujte svojo državo in bodite dobri ljudje." Večerni program se je zopet nadaljeval v jeseniški molilnici, kjer se je Še enkrat predstavil Nedžad Latič. Tretji dan srečanja je potekal na Poljanah. Najprej smo imeli opoldansko molitev, potem pa je nastopil jeseniški pevski zbor. Po uvodnem nastopu je imel predavanje Mustafa Efendić. Ob treh je sledilo okusno kosilo, potem pa smo imeli športne aktivnosti in prosto druženje. Srečanje je bilo enostavno enkratno. Ahmed Pasic, predsednik Islamske skupnosti Jesenice Brezje - Na Brezjah so se zbrali člani Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. Po slovesni otvoritvi in uvodnih besedah predsednika društva patra dr. Leopolda Grčarja so se jasličarji ob 10. uri pridružili številnim romaijem. Somaševanje je vodil pater Mihael Vovk, rektor bazilike na Brezjah. Največ pozornosti so namenili projektu Svetovne razstave jaslic Betlehemskega muzeja, ki jo je društvo skupaj s Duhovnim središčem Sv. Jožefa pripravilo v Ljubljani. Zanimiva razstava eksponatov iz vsega sveta, ki je bila v cerkvi Sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani od 14. novembra 2003 do 15. februaija 2004, je požela velik odmev, tako na verskem, kulturnem in političnem področju doma kot zunaj naših meja. Razstavo je zaznamoval rekorden obisk, več kot 42.000 obiskovalcev, tako da je organizator razstave lahko pokril vse finančne stroške, del prihodka pa je namenil za humanitarne namene "Aninemu skladu". Predsednik je podal informacijo o pripravah na EVROPSKO RAZSTAVO JASLIC, ki bo letos v cerkvi Sv. Jožefa v Ljubljani. Organizacijo te razstave pa je prevzelo Duhovno središče Sv. Jožefa. Za boljšo organizacijo in poživitev dela društva je občni zbor sklenil, da se ustanovijo sekcije društva po Sloveniji, ki bi povezovale člane - jasliČar-je, kiparje, lesoreze in druge simpatizerje. Za posamezne okoliše in dekanijska področja pa je občni zbor potrdil seznam oseb, ki bodo skrbele za izvajanje programov. "Kulturno zgodovinska dediščina jaslic je na Slovenskem tako bogata, da bomo le s takimi programi in našo zavzetostjo ohranjali in razvijali jas-ličarstvo tudi v prihodnosti!" je zelo zavzeto poudaril pater dr. Leopold Grčar. Vrhunec srečanja članov Društva ljubiteljev jaslic Slovenije na Brezjah pa je bila podelitev Zahvalnih diplom z apostolskim blagoslovom Svete-ga očeta Janeza Pavla IL, ki so jih prejeli zaslužni sodelavci, ki so pomagali pri pripravah in izvedbi razstave JASLIC SVETA v Ljubljani. Program občnega zbora sta popestrila s svojim petjem še brata Zupan in Tržiča in mladi citrar Luka Demšar iz Ribnega pri Bledu. Anton Sedej Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju I. del Brata Zemva generala avstro-ogrske vojske Dva avstro-ogrska generala, Janez (Johann) in Blaž (Blasius) Zemva (Schemua), od katerih je bil slednji v letih 1911-1912 tudi načelnik GŠ avstro-ogrske vojske, izvirata iz pokljuške veje znane ro-dovine Žemva. Čeprav obstajata dve veji, je skoraj gotovo, da gre za enovito rodovino Semfa, tudi Semffa, nemško Schemua in slovensko Žemva, ki pa je iz cerkvenega arhiva verjetno napačno preimenovana (prepisana) v Semla (Semlla). Pravim napačno zaradi tega, ker iz okolice Žirovnice poznamo tudi priimek Schemla, ki je poslovenjen v Žemlja. Ponovna preveritev v nadškofijskem arhivu zato ne bi bila odveč. Po podatkih iz cerkvenih matrikul, ki so jih leta 2003 zbrali in uredili v arhivu Ljubljanske nadškofije, sta znani dve veji: zatrniško-mevkuška in pokljuško-krniška veja. Začetnik zatrniško-mevkuške veje je Adam Semlla z ženo Marjeto in njunim sinom Andrejem Žemvo, kije bil rojen 17. 11. 1638 v Saterniku (Zatrnik). Njegov sin Jurij, rojen 8. 3. 1701 v Zatrniku, je bil najprej poročen z Dorotejo Žemva (iz druge, mlajše veje), v drugo pa se je poročil z Jero Rekar. Sin Gregor, rojen 9. Janez in Blaž Žemva, pehotna generala avstro-ogrske vojske, 1913. 3. 1748 v Zatrniku, se je 3. 7. 1776 poročil z Ma- v rijo Žitnik in se nastanil v vasi Meukusch (Mev-kuš) štev. 1. Tudi njegov sin Matija, rojen 24. 2. 1778, poročen s Heleno Kunshla, je prebival v vasi Meukush (Mevkuž). Nazadnje se je v Mev-kužu 19. 1. 1815 rodil sin Blaž, ko so vejo nadaljevali vsi ostali "slovenski" nasledniki s priimkom Žemva (okrog 50 družin, največ v okolici Bleda). Druga, mlajša veja, po vsej verjetnosti tudi izvira iz Zatrnika, le da za začetnika veje Mathiasa Semlo, poročenega z Marino, ter za njunega prvega sina Jurija Žemvo, rojenega 4. 4. 1654, ni navedenega kraja rojstva (verjetno je šlo za Satrnik oziroma Zatrnik). Šele za Jurijevega sina Pavla, rojenega 23. 1. 1686, je navedeno, da seje poročil 4. 5. 1722 z Lucijo Pokljukar in da sta z ženo živela na (Stari) Pokljuki. Naslednik Janez je bil rojen 22. 12. 1723 in seje 18. 9. 1757 poročil z Marjeto Pretnar. Živela sta na Pokljuki Štev. 23, ko je prvič navedena tudi hišna številka. Njun sin Urban, rojen 20. 5. 1769, seje 13. 2. 1792 poročil z Nežo Gogala, s katero sta prevzela posestvo. Kdaj je bila Stara Pokljuka preimenovana v vas Krnica, ni znano, vendar je dejstvo, daje stara hiša (oljna slika je ohranjena pri Pintarjevih) družine Žemva Stara hiša družine Žemva - "Pri Figovcu" na Krnici 79 (prej Pokljuka 23), 1990. dobila drugo hišno številko - 79. To seje vsekakor zgodilo pred letom 1820, saj je takrat gospodar Urban na gospodarskem poslopju postavil tablo z napisom "Anoj 1820 Urban", ki še danes stoji, skupaj s prazno hišo. (se nadaljuje) Torek. 6. julija 2004 gorenjski upokojenec / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN V V zvezi društev upokojencev ne nasprotujejo državni pokojnini, zavzemajo pa se za to, da bi .preverili pogoje za pridobitev in da bi bili do nje upravičeni le socialno ogroženi. Kraiy - V Zvezi društev upokojencev Slovenije so v programske usmeritve zapisali: "Prizadevamo si, da državno pokojnino do-byo samo upravičenci, ki so resnično socialno ogroženi. Pristojni organi morajo v večji meri upoštevati dohodek na družinskega člana in ne samo lastnino." "Ko smo s pokojninsko reformo leta 2000 uvedli državno pokojnino, je bilo mišljeno, da bi jo dobivali le klošarji oz. tisti, ki nimajo nobenega dohodka in premoženja. Po takratnih ocenah naj bi bilo v Sloveniji od sedemsto do devetsto takih ljudi, letni izdatek za tovrstne pokojnine pa naj bi znašal okrog dvesto milijonov tolarjev," pravi Vinko Gobec, predsednik zveze društev upokojencev, in dodaja: "Ta pravica je zastavljena preveč na široko, vprašanje je tudi, kako se jo izvaja. Verjetno se premalo upošteva dohodek na družinskega člana," meni Vinko Gobec in kot teoretično možnost navaja, da državno pokojnino pridobi tudi gospa, kije sicer lastnica hiše, počitniškega stanovanja in avtomobila, a se je vsej lastnini odpovedala v korist moža ali otrok. "To ni pošteno do nekaterih drugih prejemnikov pokojnine. Ženska, kije, na primer, petnajst let delala v Tek-stilindusu in ves ta Čas vplačevala v pokojninski sklad, dobi 36 tisoč tolaijev pokojnine. To kaže, da nekaj ni v redu," je prepričan Vinko Gobec in dodaja, da v zvezi društev ne nasprotujejo državni pokojnini, zavzemajo pa se za to, da bi preverili pogoje za pridobitev in da bi bili do nje upravičeni le tisti, ki ne sami ali njihovi družinski člani nimajo nobenega dohodka. Politični kompromis Je število državnih pokojnin res preseglo začetna pričakovanja? Kot so odgovorili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, so na merila za pridobitev državne pokojnine opozorili že ob pripravi in sprejemanju zakona leta 1999, vendar je bil takrat velik pritisk za uvedbo državne pokojnine, ki pomeni tudi neke vrste politiČ- Državna pokojnina predstavlja 33,3 odstotka osnove za odmero dodatnih pravic in po februarski uskladitvi znaša 32.853 tolarjev. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so že ob sprejemanju zakona napovedovali, da bo do državne pokojnine upravičeno približno dvajset tisoč ljudi. Foto: Gorazd Kavčič (arhiv Gorenjskega glasa). Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je državno pokojnino decembra 2000 prejemalo 88 upokojencev, ob koncu leta 2001 10.890, ob koncu predlanskega leta 13.781, decembra lani so izplačali 15.229 državnih pokojnin (od tega 929 na območju kranjske območne enote), maja letos pa 16.355. Temu primerno so naraščali tudi izdatki za državne pokojnine: leta 2000 - 27,3 milijona tolarjev, 2001 - 3,3 milijarde tolarjev, 2002 - 5,2 milijarde in leta 2003 - 5,9 milijarde tolarjev. ni kompromis. Predlagatelji zakona so res napovedovali manjše število upravičencev, na ministrstvu pa so že takrat na podlagi ocene zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ocenjevali, da jih bo približno dvajset tisoč. Ocene so bile očitno dokaj točne, saj po zadnjih podatkih državno pokojnino prejema že več kot Šestnajst tisoČ državljanov. Ali ministrstvo predvideva morebitno zaostritev pogojev oz. kakšne druge spremembe? Kot so odgovorili, "sistem pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja predstavlja dolgoročne pravice, v katere se praviloma ne posega pogosto, predvsem pa ne brez širokega družbenega konsenza." In to naj bi veljalo za pridobljene kot za pričakovane pravice. Ko smo za mnenje vprašali tudi na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, so odgovorili, da kot izvajalci zakona ne morejo komentirati morebitne zlorabe pravice do državne pokojnine niti ocenjevati zakonskih meril za pridobi- Se bodo v Vzajemni premislili? Nadzorni svet Vzajemne naj bi včeraj ponovno pretehtal odločitev o 13,5-odstotnem povišanju premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zavarovance, starejše od šestdeset let. Kranj - Po petkovem pogovoru predsednika vlade Antona Ropa in ministra za zdravje Dušana Kebra s predsednikom nadzornega sveta Bojanom Petanom je pričakovati, da bo Vzajemna odločitev za nekaj mesecev "zamrznila". Parlamentarni odbor za zdravje je na petkovi seji predlagal vladi, da naj parlamentu posreduje v obravnavo zakon o izravnalnih shemah. Na odločitev Vzajemne o povišanju premije so se burno odzvale tudi številne upokojenske organizacije. Koordinacijski odbor organizacij in strank upokojencev Slovenije, ki ga sestavljajo predstavniki zveze društev upokojencev, zveze združenj borcev in udeležencev NOB, sindikata upokojencev, koordinacije klubov in aktivov upokojencev, zvez društev Maksa Per- ca, demokratične- stranke upokojencev in upokojenskih delov parlamentarnih političnih strank LDS, ZLSD, SLS in SDS, je v protestni izjavi pozval pristojne državne organe, da upokojence in druge zavarovance zaščitijo pred kapitalskimi manipulacijami in diskriminacijskimi ukrepi vodstva zavarovalnice. Kot navajajo, je Vzajemna od 1999. leta dalje vsako leto zaključila poslovanje z dobičkom in tudi letos bo verjetno tako, saj se epidemiološke razmere niso spremenile, tudi obolevnost upokojencev ne, izdatki za zdravila pa se z uvedbo referenčnih cen in-drugih ukrepov celo postopoma umirjajo. Če bi Vzajemna brez povišanja premije zašla v izgubo, ima po oceni odbora na voljo razne vrste rezervacij, med njimi tudi sredstva iz izravnalnih rezervacij, ki so bile z zakonom ukinjene in v katerih seje nabralo 5,3 milijarde tolarjev. Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), zgrožena nad enostranskim in ne- upravičenim posegom v pravice upokojencev, je napovedala, da bo 1. avgusta izstopila iz vladne koalicije, če vlada ne bo prepre-' čila povišanja premije. Stranka je že avgusta lani ob t.i. Arhaije-vem dvigu zavarovalnih premij zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri naj bi obravnavali zaostajanje pokojnin za gibanjem plač, odpravo indeksacije proračunskih socialnih transferjev in zakonsko uravnavanje izravnalnih shem v zavarovalništvu. Ker državni zbor doslej tega še ni obravnaval predlagajo, naj bi poslanci to storili še pred parlamentarnimi počitnicami. Cveto Zaplotnik Upokojenci delijo usodo zaposlenih Upokojenci opozarjajo na vse slabše razmerje med povprečno pokojnino in plačo. Krai\j - Slovenski upokojenci so se 24. jun^a zbrali na tradicionalnem letnem srečai\ju, tokrat so za kraj srečai\ja izbrali letališče pri Sloveixj Gradcu. Med udeleženci je bilo tudi veliko go-reiyskih upokojencev, saj so številna društva na ta dan organizirala v Sloveiy Gradec avtobusni prevoz. Zbranim sta spregovorila tudi predsednik vlade Anton Rop in predsednik zveze društev upokojencev Vinko Gobec. Kot je dejal Vinko Gobec, je ekonomski položaj upokojencev zelo odvisen od položaja zaposlenih in od tega, kakšno plačo prejemajo. Gmotni položaj upokojencev se poslabšu-je, na kar kaže vse slabše razmerje med povprečno pokojnino in plačo v zadnjih desetih letih. "Obvarovali smo temeljni kriterij za usklajevanje pokojnin z rastjo povprečne plače vseh zaposlenih, razmišljamo pa tudi o tem, da bi pokojnine usklajevali s plačami trikrat na leto -februarja, junija in oktobra," je dejal Vinko Gobec in dodal, da se z vlado pogajajo o tem, da bi pri septembrskem usklajevanju pokojnin upoštevali tudi premije za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje javnih delavcev. V zvezi podpirajo predlog predsednika vlade, da bi razmerje plač v javnem sektorju omejili na ena proti deset. Vinko Gobec Ekonomski položaj številnih upokojencev in zaposlenih je na robu preživetja. 240 tisoč upo- kojencev, med njimi jih je 160 tisoč s polno pokojninsko dobo, prejema manj kot sto tisoč tolarjev pokojnine, 270 tisoč zaposlenih pa podpovprečne plače (manj kot 157 tisoč tolarjev). V zvezi društev upokojencev podpirajo predlagano zdravstveno reformo, opozarjajo pa tudi na dolge čakalne dobe in na premalo razvito zdravstveno nego na domu. Jeseni bodo volitve v državni zbor, upokojencev je 450 tisoč ali 29 odstotkov vseh volivcev. "Potrudimo se, da kot pomembna skupina izvolimo v državni zbor od deset do dvanajst poslancev in da podpremo stranke, ki so nam naklonjene," je dejal Vinko Gobec. Cveto Zaplotnik tev te pravice. Kot so še poudarili, morajo spoštovati in tudi spoštujejo vse zakonsko predpisane kriterije. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so do državne pokojnine upravičeni ljudje, ki nimajo pravice do druge pokojnine po domačih predpisih ali iz tujega javnega pokojninskega sistema in njihovi lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Konkretno to pomeni, da lani niso imeli višjega mesečnega dohodka od 78.477 tolaijev oz. premoženja, višjega od 4.762.000 tolarjev. Pogoj je tudi, da imajo stalno prebivališče v Sloveniji, so dopolnili 65 let in so v obdobju med 15. in 65. letom starosti najmanj trideset let prebivali v Sloveniji. Zakon je glede starosti določil prehodno obdobje, ki se bo končalo leta 2006. Leta 2001 je bil pogoj starost 70 let, odtlej dalje pa se vsako leto zniža za eno leto. Lani je bil pogoj 68 let, letos je 67 let, prihodnje leto bo 66, leta 2006 pa 65 let. Cveto Zaplotnik Na tenis pri sedemdesetih Kranj - Teniška sekcija kranjskega društva upokojencev je 22. junija pripravila na igriščih Triglava letošnje gorenjsko prvenstvo v tenisu. Kot je povedal vodja sekcije Miro Stegnar, je v treh ženskih in petih moških kategorijah je nastopilo 36 tekmovalcev iz šestih društev - Kranj, Kamnik, Tržič, Naklo, Kropa in Železniki. V posameznih kategorijah so zmagali Milka Urbane, Marjan Mozetič in par Milka Urbane - Mojca Stare (vsi Kranj), Mila Kralj in Mitja Stritih (oba Tržič), Jernej Koncilya ter para Jože Uršič - Franc Novak in Jernej Koncilija - Marjan Novak (vsi Kamnik). In kdo sta bila najstarejša udeleženca tekmovanja? Pri moških je bil to 73-letni Hazim Omerovič iz tržiškega društva upokojencev, pri ženskah pa 71-letna Greta Pehare, prav tako iz Tržiča. C.Z., foto: Gorazd Kavčič Gorenjski upokojenec Priloga Gorenjskega glasa za sedanje in bodoče upokojence Junij je bil za upokojence zelo razgiban mesec in po vsem tem, kar se je dogajalo, se zdi, kot bi hoteli čim veČ narediti pred (bolj) vročim julijem in avgustom, ko se vendarle obeta manjše upokojensko zatišje. Slovenski upokojenci, med njimi pa je bilo tudi veliko gorenjskih, so se pred dnevom državnosti zbrali na tradicionalnem vsakoletnem srečanju, ki je bilo tokrat v Slovenj Gradcu. Da so bih tam dobro zastopani tudi politiki, ni naključje. Jeseni bodo držav no zbor ske volitve, na katerih bi vse politične stranke želele podporo upokojencev, upokojenska stranka pa izvolitev od deset do dvanajst poslancev. Ko so v zdravstveni zavarovalnici Vzajemni napovedali, da bodo 1. avgusta za 13,5 odstotka le starejšim od šestdeset let zvišali premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so upokojenske organizacije strnile vrste, kot le malokrat doslej. Zanimivo: v Koordinacijski odbor organizacij in strank upokojencev Slovenije, ki je sprejel protestno izjavo zoper napovedano podražitev, so se od političnih strank poleg DeSUS-a vključili tudi seniorski deli LDS, ZLSD, SLS in SDS. DeSUS je celo zagrozil z izstopom iz vladne koalicije, Če vlada ne bo preprečila podražitve. Pa Še to: naslednja priloga Gorenjski upokojenec bo izšla v torek, 3. avgusta, še naprej pa velja naše povabilo k sodelovanju. Cveto Zaplotnik GORENJSKI GLAS . STRAN gorenjski upokojenec / info@g-glas si Torek, 6. julija 2004 bifejih študentje ali najemniki Tako kot vsa društva se tudi društva upokojencev ne smejo ukvarjati s pridobitno dejavnostjo, zato so v bifejih zaposlili študente ali jih oddali v najem. sobi Jesenice - Po nasi zakonodaji se društva ne smejo ukvaijati s pridobitno dejavnostjo, kar je prizadelo predvsem tista društva, ki so izkupiček od dejavnosti v gostinskih lokalih namenjala za vzdrževanje svojih domov. Te spremembe so zelo občutili tudi v nekaterih upokojenskih društvih, tistih, ki so imela bifeje in ki so denar potrebovala za obnovo domov. Ni ga bilo veliko, saj v te lokale kljub znižanim cenam niso množično zahajali ne upokojenci in ne drugi gostje, pa vendarle. Bilo ga je nekaj in prišel je še kako prav, saj društva vedno bolj tare pomanjkanje denarja - članarine ni veliko, v občinskih proračunih gaje vse manj ali nič, vedno težje pa najdejo sponzorje. V društvu upokojencev na Jesenicah so se morali zahvaliti upokojenki, ki je bila doslej v bifeju in v skladu z zakonom zaposlili preko študentskega servisa, v društvu upokojencev Žirovnica pa nam je predsednik Edi Kavčič dejal: "Naše društvo svojega bifeja nikoli ni imelo, saj stavbo Osvald dajemo vseskozi v najem. Z najemnikom smo se dogovorili, da prostore lahko koristimo za naše potrebe, drugače pa bo tedaj, ko bomo uvedli dnevni center. Tedaj bomo to dejavnost najbrž želeli imeti." Društvo upokojencev Javor-nik - Koroška Bela je pozval celo inšpektor za delo, da morajo gostinsko dejavnost opravljati v skladu z zakonodajo. "Lani julija smo prejeli dopis inšpektorja, da moramo predložiti vso dokumentacijo," pravi Vinko Cerar, predsednik društva. "Inšpektor nas je opozoril, da se mora gostinska dejavnost opravljati kot profesionalna dejavnost: da se mora redno zaposliti kvalificirana oseba ali nekdo s statusom Študenta. Nič več delo za upokojence. Ko smo vse skupaj preračunali, smo uvideli, da tako ne bo šlo in da nam ostane edina možnost, da prostore oddamo v najem. Dobili smo najemnika, z njim sklenili pogodbo, po kateri pokriva stroške bifeja, ogrevanja in razsvetljave. Bife je vsak dan odprt pet ur. Najemnino hranimo za popravilo doma, ki ga moramo vzdrževati." Vinko Cerar V upokojenskih društvih menijo, da bi bilo bolj prav, da bi ta dejavnost društvom ostala in da bi bili pri zaposlovanju deležni olajšav pri plačevanju prispevkov. Kljub vsemu pa v upokojenskem bifeju ni toliko prometa kot bi si kdo predstavljal - dejali so nam, da so "pokasirali" toliko, da je imelo društvo za plačilo ene ali dveh položnic, a upokojencem so bifeji s pijačo po nekoliko znižanih cenah veliko pomenili. Vanje so zahajali zaradi druženja, igranja kart ali šaha in pri tem popili pivo po nižji ceni. Zdaj tega ni več, cene so take kot povsod drugje. Darinka Sedej Zavod podpira invalidska podjetja Ljublana - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na junijski seji sprejel predlog, da za sofinanciranje razvoja invalidskih podjetij nameni nekaj manj kot 322 milijonov tolaijev. Na razpis se je prijavilo 62 podjetij oz. dve petini vseh, vlogo enega podjetja pa so izločili, ker ni bila pravilno označena. Komisija je pri ocenjevanju vlog upoštevala, koliko njihovi investicijski programi prispevajo k ohranitvi in odpiranju novih delovnih mest, uvajanju novih tehnologij in tehnološki prenovi, preusmerjanju podjetij, pripravi in izvajanju programov za usposabljanje in izobraževanje invalidov ter kolikšen je med vsemi zaposlenimi za nedoločen čas in s polnim delovnim časom delež delovnih invalidov. C.Z. OBČINA ŠENČUR Kranjska oesta 11 4208 Šenčur tel. 04/2519-100 fax. 2519-111 e-mail: obcina@sencur.si url: www.sencur.si ŽUPAN Na podlagi 28. čiena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02. 8/03) Občina Šenčur sklicuje PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt "BRITOF - SEVER VOGE" ki bo v sredo, 14. 7. 2004, ob 13. uri v sejni sobi Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, v Šenčurju. p Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta "BRITOF - SEVER VOGE". Postopek priprave In sprejema občinskega lokacijskega načrta bo vodila Občina Šenčur. Namen prve prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi z izdelavo prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Štev.: 035-21/04-2 Datum: 01.07.2004 Župan Miro Koželj balkonom je dražje Kakor v hotelih tudi v domovih starostnikov cene niso enake, čeprav jih ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oblikuje po enotnih merilih. Kranj - Vsakdo želi starost preživeti kar se da prijetno, tudi če mora v dom upokojencev. Zato v domovih vlada vse večje povpraševanje po enoposteljnih sobah, saj si tako starejši ljudje zagotovijo svojo zasebnost, potrebo po družabnosti pa zadostijo na druge načine. Vendar žal vsakdo ne more dobiti sobe, kakršno bi si želel. Domovi starostnikov po Sloveniji so namreč povečini grajeni v obdobju, ko je bila pomembnejša zmogljivost domov in manj njihov standard. Čeprav tudi slednjemu ni kaj očitati in domovi nudijo zadovoljivo življenje na stara leta, pa je tedanji standard narekoval pretežno dvoposteljne sobe. In ker so danes domovi tudi zelo zasedeni, se prosilec za mesto v njem večkrat pač zadovolji s tistim, kar je na voljo. In kako je s cenami v posameznih domovih za starejše občane? V Domu starejših občanov Preddvor v Potočah smo izvedeli, da je osnovna cena določena s povprečno dnevno oskrbo v dvoposteljni sobi. V tem domu od aprila naprej znaša 2913 tolarjev. Bivanje v enoposteljni sobi je za desetino dražje, v večposteljni sobi desetino ceneje. če ima soba balkon, ji to dvigne vrednost za nadaljnjih pet odstotkov, vendar v pred-dvorskem domu pravijo, da to V Domu starejših občanov Preddvor imajo na voljo vse od enoposteljnih do večposteljnih sob. velja le za sobe z neposrednim izhodom na balkon ali teraso, o čemer pa so se morali sporazumeti s pristojnim ministrstvom. Za dvoposteljno sobo v tem domu oskrbovanec plača mesečno (preračunano na 30 dni) 87.3 90 tolarj ev, enopostelj na stane 96.120 tolarjev, bivanje v večposteljni sobi, kakršnih imajo v starem delu v Potočah kar nekaj, pa 78.669 tolarjev. To pa je le cena "hotelskega" dela bivanja, kajti cena, ki jo plačuje, je odvisna tudi od tega, v kakšnem zdravstvenem stanju je stanovalec, ali je popolnoma samostojen ah pa morda docela odvisen od pomoči domske- ga osebja. V slednjih primerih doplačuje tudi dodatek za oskrbo. Ceno v domovih starostnikov torej določi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki jo oblikuje glede na standard, upošteva pa tudi amortizacijo, tako da so novejši domovi dražji, starejši cenejši. Cene se potem povečujejo glede na življenjske stroške in stroške dela, kijih prikazujejo posamezni domovi. Ti predlagajo nove cene, odobri pa jih spet ministrstvo. V Domu upokojencev Kranj, ki je star tri desetletja, njegov prizidek pa desetletje manj, smo izvedeli, da je dnevna cena dvo- posteljne sobe 2784 tolarjev, kar stanovalca v mesecu dni stane 83.520 tolarjev, če je -seveda brez balkona in drugih pritiklin. če ima lastno kopalnico, to sobo podraži za 15 odstotkov, lastno stranišče za 10 odstotkov, balkon kakor povsod drugje za 5 odstotkov. V domu pripominjajo, da prebivalcem zaračunavajo prostor in ne socialnovar-stvenih storitev, kar bi bilo morda smiselneje, kot to velja denimo za zdravstvene storitve. Za primerjavo smo si Ogledali še cene, ki veljajo v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. Gre za dom, star 27 let, kjer ocenjujejo, da so s cenami nekje v zlati sredini slovenskih domov. Za dvoposteljno sobo zaračunajo 2693 tolarjev ali 80.790 tolarjev na mesec, kadar ima ta 30 dni. To velja v primeru oskrbe L, medtem ko je pri oskrbi 11. ta cena skoraj za tisočaka višja. Razlike v cenah med domovi na prvi pogled sicer niso velike, obstajajo pa vendarle. Toda cena navado ni merilo, ki bi močno vplivalo na odločitev, v katerem domu se bo naselil star Človek. Večina jih želi prebivati čim bližje domačega okolja, tako da ima nekdanji dom in svojce v bližini. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič Prve rente iz Prvega pokojninskega sklada Ljubljana - Zavarovanci Prvega pokojninskega sklada, ki so bili ob uveljavitvi zakona o Prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb 13. julija 1999 starejši od 55 let, bodo z letošnjim 13. julijem pridobili pravico do izplačila pokojninske rente. Kapitalska družba, ki upravlja s skladom, bo za izplačilo rent oblikovala kritni sklad, v katerega bo iz premoženja pokojninskega sklada prenesla predvidoma 13,7 milijarde tolarjev. Julija bo pogoj za izplačilo rente izpolnilo 10.929 zavarovancev ali 22 odstotkov vseh, od tega 5.950 z manj kot dva tisoč točkami sklada, 778 z dva do pet tisoč toč- kami in 4.201 z več kot pet tisoČ točkami. Višina rente bo odvisna od števila točk, ki so jih zavarovanci pridobili na podlagi zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, od tablic smrtnosti in od vrednosti enote premoženja. Za izračun rente bodo uporabili nemške rentne tablice umrljivosti iz 1994. leta, vrednost točke pa je odvisna predvsem od gibanja vrednostnih papirjev na borzi in je za maj znašala 280,98 tolarja. Po spremenjenem zakonu o Prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, kije zaČel veljati 5. junija, lahko zavarovancem, ki imajo dva tisoč točk ali manj, izplačajo rento v enkratnem znesku, tistim, ki so imetniki od 2.001 do 5.000 točk, pa enkrat na leto. Zavarovanci tudi lahko izbirajo med dvema vrstama rente, med doživljenjsko rento in doživljenjsko rento z zajamčeno dobo izplačevanja pet, deset ali petnajst let. Pri prvi sklad izplačuje zavarovancu rento do konca življenja, s smrtjo pa prenehajo tudi vse pravice iz zavarovalne police. Pri drugi vrsti prejemnik rente določi upravičenca, ki bo tudi po morebitni njegovi smrti prejemal rento zajamčeno dobo. Naslednje leto bodo zavarovancem ponudili tudi možnost odložene doživljenjske rente z zajamčeno dobo izplačevanja. Cveto Zaplotnik 4 Ob tisočletnici tisoč članov V blejskem društvu upokojencev si ob praznovanju tisočletnice prve pisne omembe Bleda želijo tisočega člana. Bled - V društvu, ki združuje člane iz naselij Bled, Ribno, Selo, Bodešče, Koritno in Bohinjska Bela, jim do številke tisoč ne manjka veliko, trenutno imajo 975 članov, članstvo pa jim zaradi raznolike in zanimive dejavnosti vse bo^ narašča. S tisočim članom (čaka ga pryetno presenečei\je) bi "okronali" prazno-vai\je tisočletnice Bleda, v katero so se ob koncu jun^a vključili tudi z dnevom odprtih vrat in razstavo društvene dejavnosti. Kot je povedala predsednica društva Katka Knaflič, so na tridnevni razstavi v društvenih prostorih v Olipovi vili na Bledu prikazali raznovrstno dejavnost sekcij in njihovih članov -od izobraževanja, kulture, športa, šaha, ročnih del, izletov, pohodov, prostovoljnega dela ... Z razstavo so želeli opozoriti tudi na to, da v društvu dajejo velik poudarek izobraževanju. Ne samo mlajši, tudi starejši se želijo naučiti računalniške "abecede" in tujih jezikov. Na računalniškem opismenjevanju je bila letos druga skupina, že tretje leto so organizirali teČaj angleščine, dve manjši skupini sta bili celo v Londonu. Zgovorne so fotografije z literarnih srečanj, na katerih so se spominjali velikega Prešerna ali so se predstav- ljali člani društva - pesniki in literati. Zakonca Ljuba in Drago Soklič sta za razstavo prispevala umetniške slike, Jože Zupančič z Bohinjske Bele pručke je predstavil samokolnice, sklednike, ljudske instrumente in druge lesene predmete, ki jih izdeluje, Leon Makar z Bleda, po izobrazbi dimnikar in po poklicu mizar, pa svoje rezbarske mojstrovine. V društvu že deset let deluje skupina za samopomoč, letos šteje osem članov. Kaj vse počnejo? Veliko se družijo, praznujejo rojstne dneve, pojejo, izdelujejo ročna dela. "Del njihovih izdelkov smo predstavili na razstavi, obiskovalci so se med drugim lahko prepričali, Česa so sposobne naredili roke čez devetdeset let stare ženice," je pripovedovala Med ogledom razstave, prva z desne predsednica Katka Knaflič. Katka, ko nas je vodila po razstavi. Novoustanovljeni ženski klub se je na razstavi predstavil z ikebanami, ki so jih ženske izdelale s pomočjo cvetličarske mojstrice Mete Kenda. Da v društvu še vedno veliko naredijo s prostovoljnim delom ali, kot pravijo, le za malico, so prikazovale tudi fotografije, na razstavi pa so predstavili tudi dosežke šahistov in športnikov, pohode in še bi lahko naštevali. V zadnjih dveh letih so povsem obnovili streho doma, za kar so najeli tudi hipotekarno posojilo, ki ga morajo redno odplačevati. "To zahteva od nas skrbno gospodarjenje," je povedala predsednica društva in dodala, da so I uredili tudi fasado in že precej notranjosti, pri tem pa poskušajo ohraniti nekdanjo podobo stavbe. V domu imajo med drugim klubsko sobo in bife, zunaj pa je še balinišče. Cveto Zaplotnik Torek, 6. julija 2004 gorenjski upokojenec / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN seje Odkar se je Igor Slavec, nekdanji glavni urednik in direktor Gorenjskega glasa, 1985. leta upokojil, piše dnevnik. In v njem, denimo, piše, da se je 26. julija lani kopal v Savi. Kranj - ''Ni najpomembnejše, kolikšna je pokojnina, važno je, kako dolgo jo lahko uživaš,'' pravi Igor in navrže misel, ki jo je nekje prebral: za pametnega je starost žetev, za neumnega pogreb. Igor in Ančka sta izbrala žetev, imata veliko dela in jima ni nikoli dolgčas. Spremljata svoje tri sinove ter vnuke in pravnuke na življei^ski poti, ohraiyata dobre stike s številnimi prijatelji doma in v tujini, veliko hodita v hribe in na sprehode, Igor piše tudi dnevnik in se posveča pisai\ju knjig ... Ančka se je kot trgovka, najprej pri Trčonu in nato v Živilih in pri Mladinski knjigi v Kranju, upokojila leta 1981, takrat je bila stara štiriinpetdeset let. "Upokojitve sem se že veselila, bila sem utrujena, v službi in doma je bil hud tempo," pravi in dodaja, da staji bila vedno prva družina in dom, zaradi rojstva treh sinov je bila osem let tudi doma. Igor se je leta 1948 zaposlil v Iskri, leta 1975 je postal glavni urednik in direktor Gorenjskega glasa, deset let kasneje se je upokojil. Star je bil dovolj, za polno pokojninsko dobo mu je manjkalo nekaj let, a že tedaj je razmišljal: upokojiti se je treba pravi čas. Ni najpomembnejša višina pokojnine, važno je, kako dolgo jo lahko uživaš. "Upokojitev tudi ni nobena tragedija ali stres, če se na to pripravljaš in veš, kaj boš potlej počel," pravi Igor in svetuje, da se po upokojitvi ne smeš ne telesno in ne duševno zanemariti. rojstnih dni!" se pošali Igor in pove, da se družina redno zbere v Struževem na njegov rojstni dan, za Ančkin god in na božični dan, na vsakih pet let pa praznujejo tudi obletnico njune po> ke, jima vzame veliko časa, a jima tega ni nikoli žal. "Ne glej samo na koristi. Ko zavržeš prijatelje, ostaneš sam," svetuje Igor, ki za novo leto napiše sto trideset voščilnic. To niso običajna voščila "srečno, zdravo, zadovoljno novo leto", ampak vedno tudi pregled tega, kaj se je njima in njegovim najbližjim zgodilo v tistem letu. Novinarska, pisateljskega žilica Igorju tudi sicer ne da povsem miru. Napisal je dve knjigi. Peščeno zrno v viharju, v kateri opisuje zdaj še rada zaideta v hribe, vendar zahtevnost prilagajata letom. Predlani sta bila najvišje na Ratitovcu, lani sta bila na tromeji. Rada se sprehodita do Okroglega, po poti ob Savi, do Povelj in do Lovrenca, vsako leto gresta za obletnico poroke v hotel Delfin v Izolo in še na morje v Fieso. Alpsko smučanje sta lani opustila. "Palice in čevlje sem zabrisal v kontejner, smuči pa tudi ni nihče hotel, ker niso "karving"," pravi Igor in dodaja, da pa se še vedno Ko se vsi zberejo, jedo v izmenah Odkar seje Igor upokojil, piše dnevnik, doslej se je nabralo že dvajset zvezkov, in v lanskem, denimo, piše, da seje 26. julija kopal v Savi, ki teče mimo njihove domačije v Struževem. Dnevnik piše sproti, vsak dan, tudi po večkrat na dan, kajti "v teh letih človek hitro kaj pozabi". V njem - razumljivo - velikokrat "nastopajo" tudi trije sinovi Andrej, Tomaž in Janez pa njihove snahe, devet vnukov, ki so stari od šest do dvaintrideset let, in tudi že dva pravnuka. "Izračunaj, koliko je to praznovanj Ančka in Igor Slavec roke, letos so že praznovali 55-letnico. "Takrat se nas zbere toliko, da jemo v izmenah," pravi Igor, Ančka pa dodaja, da "tam-ladi" radi pridejo na njeno orehovo ali pehtranovo potico, ki jo speče za vsak praznik. Sto trideset voščilnic za novo leto Ančka in Igor imata po Slove niji in tudi v tujini veliko prija teljev. Da z njimi ohranjata sti svoje življenje od mladostnih dni do poroke, in Struževo od 1931 do 1941 s podnaslovom Naš ponos,- naša skrb, naš dom..., prispeval je približno polovico za knjigo Struževo 1941 do 1945 (in s podnaslovom Da se ne pozabi) ter svojo izpoved prisilnega mobiliziranca v nemško vojsko za knjigo Lands-bergerji, ki je izšla maja lani. Ančka in Igor sta nekdaj veliko hodila v gore in sta zlezla na marsikateri dvatisočak, tudi "spravita" na tekaške smuči, kadar je v Struževem dovolj snega. Skrb za okolico hiše ter za sadni in zelenjavni vrt sta prepustila "tamladim", televizijo gledata bolj malo, ker za to nimata časa in ker sta se nekaterih "ksihtov" že naveličala. Zdravje jima zaenkrat še kar dobro služi, želita si, da bi bilo tako še naprej, veliko pa jima pomeni to, da še vedno lahko vozita avto. Cveto Zaplotnik Zgodbe, kijih piše življenje Piše: Milenca Stare Moje prvo srečanje z očetom v. del Oče je uvidel mojo bolečino in jezo hkrati ter hotel pogovor nadaljevati nekoliko pomirjajoče. Jaz pa sem pridobila sedaj že nekaj samozavesti, tako da sem lahko prekrižala nogi ter popila kavo, ki se je medtem že skoraj čisto ohladila. Še vedno sva bila sama v kuhinji. Vprašal meje po moji mami, kako kaj živi. Sedaj sem imela priložnost, da vrnem milo za drago njegovi ženi (ranjena žival paČ tuli in se brani). "Ja, v redu je - stanovanje ima, prostorno in lepo opremljeno, pa tudi vse lase in vse zobe ima." Malce seje nasmejal moji "zlobi" (koje uvidel, da tokrat leti to na njegovo ženo) in jo začel zagovarjati, da si zobe popravlja in da pravzaprav ni tako slaba, le da je danes zelo razburjena. "Ja, toliko o moji mami, ki ji nimam kaj očitali," sem nadaljevala, "tebi pa lahko mirno in s čisto vestjo rečem, da si se izkazal kot najslabši oče - na mojo veliko žalost." Prav tako sem mu rekla in ne morem verjeti, da mc nikakor ni skušal ustaviti ali mi nasprotovati. Prav verjetno sem delovala Zelo resno in odločno. Medtem je tudi Marjan dobil "dovoljenje", da se nama pridruži; tako da smo bili sčasoma vsi zbrani v kuhinji. Dan se je prevesil v noč in oČe nas je povabil v duoajsko zabavišče Prater, za kar mu takrat prav gotovo nisem bila hvaležna. Kajti množica in bučna glasba nam ni omogočila pogovora, ki sem si ga želela nekje v miru. In takrat sem prvič v življenju imela priložnost spoznati in uvideti, kam se zateče nemočen moški; moški, ki je razpet med družino in preteklostjo, v kateri je za njim ostal otrok - nezaželen in s tem zanj pozabljen ... Kam? Ja, v pijačo. Z Marjanom sta se nalivala s pivom (litrskim) kot za stavo. Dobra stran tega zabavišča pa je ta, da so nenehno okrog miz hodili fotografi in na željo gostov naredili fotografijo. Ja, to pa je t plačal oče - skupno sliko (to hranim še danes) in "lectovo srce" sem dobila. Sprejela sem ga z grenkim nasmehom. Ura je bila že pozna, zalo smo se vsi skupaj odpravili proti njegovemu stanovanju - peš do prvega taksija. Žena in sestra sta hodili pred nami, mi trije pa za njima. Med pogovorom mi je Marjan (ki se je po popitih vrČih piva kar dobro razumel z očetom) rekel, naj le pristopim k očetu ter ga primem za roko (kar mi je bilo nekako tuje). Sedaj je tukaj in ti z njim - imaš priložnost... Moja vzgoja in sploh življenje je bilo bolj trde kot mile narave, brez posebnega izkazovanja kakršnihkoli čustev. Sploh pa zdaj, ko sem prišla k očetu -se mi zdi, da sem, vsa moja globlja čustva, ki sem jih izkazovala ob vsakem malo bolj žalostnem filmu z jokom, pustila doma. Čutila sem pa neko meni neznano olajšanje, potem ko sem mu predočila svoje mlado življenje z otroštvom, polnim hrepenenja po njem; in to hrepenenje je trajalo, vse odkar sem se začela zavedali svojega življenja pa do danes! Še vedno smo hodili proti ulici s taksiji, ko sem le pristopila k očetu in ga prijela pod pazduho, z nekim oklevanjem sicer, pa vendar se mi je posrečilo. Takrat pa, kot da bi začutil mojo okorelost, se mi je spretno izmaknil in pohitel proti svoji ženi in hčeri, ju objel in odšel z njima proti taksiju. Ponovno sem začutila svojo "vsiljivost" do te družine. Sebi sem sicer skušala dopovedati, da sem tudi jaz njen del, pa ni šlo. Preveč očitno so mi pokazali v določenih trenutkih. Pa kaj bi drugega, on je imel svojo družino in jo mora ohraniti - ne glede na grehe svoje preteklosti, pa čeprav na račun užaloščenega in zapuščenega otroka. To sem pač morala sama videti, doživeti in ugotoviti. Nađayevar\je prihodnjič Blejski upokojenci Londonu % Včasih se zgodi, da se ti želja, ki si jo odrival skoraj vse življenje, uresniči šele takrat, ko postaneš upokojenec in "nimaš vec časa" Učenci angleškega krožka DU Bled smo že dlje negovali idejo o obisku angleškega glavnega mesta. Izkazalo se je, da je zanimanja veliko in da bo treba na pot v dveh skupinah. Novembra in marca smo si res na dveh petdnevnih ekskurzijah ogledali neveijetno mnogo, še zlasti, če upoštevamo, da smo s seboj jemali tudi svojo sladkorno, srčno in še marsikatero drugo bolezen, da o bolečih nogah ne govorimo. Ryanair je pocenil vozovnice, da so bile primerne tudi za naš žep, vodnik Slavko je poskrbel za primerno prenočišče in za to, da smo v najkrajšem času videli in doživeli kar največ. Le dežja v novembru tudi z dežniki nismo pregnali. Zato pa smo vse obiske galerij, razstav in muzejev izkoristili tudi za to, da smo si sušili namočena oblačila. Prevažali smo se z železnico in seveda tudi s podzemno, kjer se je treba dobro znajti in posebej paziti ob vstopanju in izstopanju. Avtobusi so najcenejši, ironični Anglež je nekoč rekel, da se z njimi vozijo le reveži in turisti. A nam ni bilo mar. NoČna vožnja na vrhu dvonadstropnika skozi center mimo parlamenta na Oval, kjer smo stanovali, je naredila na nas mnogo večji vtis kot kaka razglednica z motivom "London by night**. Prvi obisk spodbuda za drugega Kadar greš v tako veliko mesto, z dolgo politično, gospodarsko in kulturno zgodovino, že vnaprej veš, da bo prvi obisk lahko le spodbuda za naslednjega. Kljub temu smo si ogledali mestno središče, westminstrsko katedralo z okolico, Buckinghamsko palačo, od strani pogledali domovanje ministrskega predsednika, doživeli celo popoldansko zasedanje spodnjega doma. Vzpeli smo se na razgledni stolp v spomin na požar 1666 in si pridobili priznanje za prehojenih 311 stopnic. Obiskali smo znamenito katedralo sv. Pavla in po 543-ih stopnicah "osvojili" zlato galerijo! Seveda je bilo treba še sestopiti! Sprehodili smo se čez milenijski most, da bi si v Novi Tate galeriji ogledali inštalacijo, o kateri so pisali tudi naši časopisi. V novem Shakespearovem gledališču Globe smo si privoščili kavo ali čaj. Prav tako so nas nove stavbe, ki smo jih videli med vožnjo po Temzi do Greenwicha, rumena Canary Wharf s stolpnico Canada Tower (259 m), prepričal^e, da je arhitektura v tem mestu živa in dinamična. Obrisi in podobe novih stavb se velikokrat izvrstno vključujejo v staro okolje. V supermoderna bivališča prenovljena skladišča v dokih pa pričajo o drugačnih standardih za lepo. Razlaga v astronomskem observatoriju nam je dala priložnost poslušati lep angleški jezik, četudi nismo prav vsega razumeli. Na suhem na ogled postavljena ladja Cutty Sark in mnoge zanimivosti pomorskega muzeja pa so pričali o dolgi zgodovini pomorstva v tej deželi. V velemestih cenijo zelenje Velike trgovine so nas le skominale, saj za nakupe nismo bili ne pripravljeni ne dovolj spočiti, da ne govorimo o Času, ki nas je bolj ali manj vseskozi podil. Sprehod skozi parke nas je prepričal, kako cenjene so zelene površine v velemestih, saj so za prebivalce najbližja možnost za stik z naravo. In potem so na nas čakali še londonski grad, Tower, veliko razgledno kolo, imenovano London eye, muzej voščenih lutk in Piccadilly, še posebej očarljiv ob sobo- London v večernem mraku. tah zvečer. Nedeljsko dopoldne smo preživeli v Windsorju, kamor nas sicer kraljica ni povabila na čaj, čeprav je bila doma. Treba je reči, da so del gradu, uničen v požaru, lepo obnovili. Ob cesti na grad pa smo opazili prometni znak, ki govori o žalitvi, če piješ alkoholne pijače v tistem območju - zagrožena kazen je 500 funtov! Slikarja na ogled Turnerja Velemestni vrvež lahko povzroči tudi neljube dogodke. Lahko se v trenutku zgubiš, ko te množica potegne s seboj, potem se odpelješ domov s taksijem, čeprav te ostali del skupine mrzlično išče. če podzemna iz neznanega vzroka ne zagotovi potrebne zveze, lahko svoji skupini na turistični ladji samo Še pomahaš z obale in se dogovoriš za naslednji prevoz v njihovo smer. Imeli smo tudi možnost ogledovati si znamenitosti in trenutne razstave po svoje, kar so nekateri izkoristili - naša slikarja sta šla gledat Turnerja, drugi spet Britanski ali Naravoslovni muzej. Vtisi s poli so se gotovo v vseh potnikih na različne načine utrdili, nekaj jih je mogoče obnoviti s pomočjo fotografij in filma. Gotovo pa so nekateri nepozabni in vabijo na ponovni obisk. Metka Smolej Stane Lampe GORENJSKI GLAS • 10. STRAN gorenjski upokojenec / info@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 Gorenjskega srečanja kolesarjev se je kljub slabemu vremenu udeležilo 173 upokojencev Duplje - Društvo upokojencev Naklo je ob dnevu državnosti in prazniku- Občine Naklo pripravilo tradicionalno gorenjsko srečanje kolesarjev upokojencev, ki so se ga udeležili kolesarji iz desetih upokojenskih društev - Bled, Cerklje, Kamnik, Kokrica, Komenda, Kranj, Šenčur, Tržič, Žiri in Naklo. Po okoli trideset kilometrov dolgi kolesarski progi so se kolesarji v spremstvu gasilcev in reševalcev pripeljali na turistično kmetijo pr' Trnove v Dupljah, kjer so so lahko pogostili z golažem in osvežili s pyačo. Kolesarji so se zbrali v Naklem, odtod je njihovo kolesarko popotovanje potekalo po naslednji poti: Polica, Cegelnica, Strahinj, Bistrica, Podbrezje, Podtabor, še enkart Bistrica, skozi Žeje in Duplje na turistično kmetijo. Dr. Lili Žura, zdravnica Predhospitalne enote (PHE) Kranj, je povedala, da med kolesarjenjem ni bilo nobenih zdravstvenih težav in večjih poškod sodelujočih. Manjše praske in odrgnine so si kolesarji oskrbeli- sami. Minki Govc iz društva upokojencev Kokrica, ki je bila z osemdese- timi leti najstarejša udeleženka, sta praski na nogi in nosu oskrbeli starejši gospe. Med oskrbo je Govčeva povedala, da vsak dan povprečno prekolesari od dvajset do petindvajset kilometrov. S svojim kolesom na tri prestave premaguje celo klance navzgor. Vseh udeležencev je bilo 173, od tega jih je bilo 86 iz drugih društev, ostali so bili Naklanci vseh generacij. Srečanje je namreč potekalo v okviru občinskega praznika v Naklem, udeležence je zato nagovoril župan Ivan Stular, ki je vsem čestital • - ' - v Jurij Košir s svojim osemdeset let starim kolesom. ob dnevu državnosti in občinskem prazniku. Glavni organizator Franci Pretnar se je vsem skupaj zahvalil: "Hvala lepa. Se bolj hvala pa Bogu, ker mi je tako vreme zrihtal." Vse Jubilej radovljiške Lipe Ženski pevski zbor Lipa, ki deluje kot sekcija Društva upokojencev Radovljica, praznuje tetos 25-letnico. Radovljica - Zbor je ob jubileju pripravil koncert, na katerem je petindvajset pevk zapelo šestnajst pesmi, kot gostja pa je nastopila mlada flavtistka Eva Zupan. Ženski pevski zbor Lipa deluje neprekinjeno že petindvajset let, v tem Času se je zamenjalo več pevovodij in tudi vse pevke z izjemo Dore Anderle. Preživljal je težke in uspešne čase, vidno pa je začel napredovati v zadnjih petih letih, ko je zborovodja postala Beti Demšar Zupan, ki je spremenila repertoar in z vztrajnim delom dosegla, da je zbor prav v letu praznovanja na vrhuncu kakovosti. Zbor sodeluje na pevskih revijah in na proslavah, prireja samostojne koncerte ali skupaj z drugimi, gostuje v različnih krajih in v domovih starejših občanov. Deluje kot sekcija radovljiškega društva upokojencev. Kot ob tem poudarja predsednik društva Franc Renko, je sekcija oz. njen odbor zelo dejaven, saj s pomočjo zborovodkinje zagotavlja dovolj pevk ter skrbi za izbor in izvedbo repertoarja, za lep izgled nastopajočih in tudi za finančna sredstva. Ob jubileju so v soboto, 12. junija, pripravili v radovljiški Graščini koncert, na katerem je 25 pevk pod vodstvom zborovodkinje zapelo šestnajst pesmi, prvič tudi Pesem Radolci, za katero je besedilo napisala Članica zbora ZoHja RakiniČ, uglasbila pa Beti Demšar - Zupan Kot gostja je nastopila mlada flavtistka Eva Zupan, prijeten večer so popestrile recitacije Vesne - Sanje Koser, program pa je povezovala Barbara Ferjan. Vse pevke so prejele vrtnico, dvanajst pevk pa tudi Gallusova priznanja za dolgoletno in uspešno prepevanje. Pevke so se zahvalile zborovodji, poleg tega pa tudi sponzorjem in vsem drugim, ki pomagajo zboru. C.Z. Velik piknik na Javorču Prav kmalu, v soboto, 10. julija, bodo poljanski upokojenci pripravili tradicionalni piknik na Javorču. Ponavadi se zbere čez 100 članov. Gorei^ja vas - Društvo upokojencev za Pogansko dolino, zajema člane iz vse doline brez Sovodnja in Zirov. Trenutno je v društvu ribližno 640 upokojencev. Od marca naprej društvo vodi Pavle adež z Dolenje Dobrave. "Naša prva dolžnost je, da pritegnemo tudi upokojence iz Lučin. I\idi za ta kraj moramo dobiti poverjenika," nam je o prvih treh mesecih vodei^ja povedal predsednik. V tem času so se'malce tudi posodobili, saj jim je gospodarska družba Termo podarila rabljen računalnik, ki ga bo uporabljala predvsem nova tajnica Danica Oblak. Program dela za letos je bil pripravljen že pred volitvami, saj večjih sprememb ne pričakujejo. Velikokrat gredo na izlete, v sklopu Planinskega društva Gorenja vas pa deluje tudi sekcija upokojencev pohodni-kov. "V načrtu imamo vzpon na Stol in na Golico, to je dvodnevni izlet, sicer pa ne silimo ng vršace," pravi predsednik. Enkrat letno se gredo kopat na morje, dvakrat v toplice, sredi avgusta si bodo ogledali Orlovo gnezdo v Avstriji, septembra pa še na Vršič in v Trento. Oktobra se bodo tradicionalno odpravili na martinovanjc, 26. decembra pa bodo organizirali silvestrovanje. V društvu deluje tudi smučarska sekcija, kjer na tekmovanju „tik ^^ Pavle Cadež štirih društev dosegajo lepe uspehe. Društvene prostore imajo na razpolago v občinskem domu, ki pa ga uporabljajo le za sestanke. "Naši člani so razbiti po vsej dolini, tako da je zelo težko organizirati predavanja in izobraževanja," pravi Čadež, ki pa napoveduje zagon tudi teh programov, če bo le dobil dobre predloge. Vsako^ leto organizirajo tudi srečanje na Javorču, ki bo letos v soboto, 10. julija. "Običajno pripravimo hrano na žaru in pijačo. Poverjeniki že vnaprej prodajajo bloke za hrano, tako da lahko izračunamo koliko moramo pripraviti," o organizaciji spregovori predsednik. Na prireditvi velikokrat nastopi Anica Berčič, ki je znana daleč naokoli po igri iz Tavčarjevih del, ansambel Suha špaga je že večkrat oživelo dogajanje, tudi letos naj bi bilo tako. "Najbolj pomembno pa je, poleg kulturnega programa, da se zopet vidimo, se pogovorimo, družimo. Veliko vlogo ima pri prireditvi vreme, v zadnjih letih smo imeli veliko srečo, vedno je bilo lepo in je tako prišlo okoli 120 naših članov," še pove predsednik, ki dodaja, da so lepo vreme tudi letos "naročili". Tradicionalno se piknika udeleži tudi njihov član, župan Jože Bogataj. Boštjan Bogataj dopoldne se je namreč pripravljalo k dežju. Fanika Pagon, tajnica društva upokojencev Naklo, in Marjan Gradišar, podpredsednik društva, sta društvom podelila priznanja. Gradišar se je zahvalil občini za denarno podporo: "Upokojenec je poln želja in sile, denarja pa nikjer." Srečanja so se udeležili tudi bratje Jošt - Ciril, Francelj in Ivan. Vsi so člani naklanskega društva in se kolesarskega srečanja udeležujejo že štiri leta. Najbolj zgovornemu, Cirilu, se proga ni zdela preveč težka, starejši brat Francelj pa je bil nasprotnega mnenja. Bratje so stari že veČ kot sedemdeset let. "Skupaj imamo tako več kot dvesto let," se je pošalil Ciril. Najbolj zanimiv kolesar je bil Jurij Košir iz Kovorja, ki je progo prevozil na osemdeset let starem kolesu, ki mu ga je nekdo "šenkov", kot se je izrazil. Na kolesu ima registrski tablici, jugoslovansko in avstroogr-sko, namesto navadne luči pa na krmilu "karbidovko", ki sveti, kadar vanjo nalije vodo, ki skupaj s kalcijevim karbidom tvori acetilen. Eva Gračanin, foto: Tina Doki Kolesarji tik pred prihodom na turistično kmetijo Pr* Trnovo. Na pohode, izlete - in še icam Društvo upokojencev (DU) Kranj vabi danes, v torek, z odhodom ob 8. uri izpred društva na kolesarjenje na relaciji Kranj - Škof-ja Loka - Križna gora - Lavtarski vrh - Planica - Kranj. Predviden čas vožnje je 8 do 9 ur. Jutri, v sredo, bo kopalni izlet v Izolo (Delfin), avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob 7. uri. Planinska sekcija vabi v četrtek, 8. julija, na pohod na Črno prst. Hoje bo za šest ur, od tega slabe tri ure vzpona. Tura je zahtevna. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni še danes in jutri oz. do zasedbe mest v avtobusu. V torek, 13. julija, bo turistični izlet v Ziljsko dolino, odhod avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Po-hodniška sekcija bo v četrtek, 15. julija, popeljala pohpdnike v Galicijo, v St. Jungrt in do Šmartinskega jezera, odhod avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Kolesarji se bodo v torek, 20. julija, odpeljali na kopanje v Tržič, dan kasneje je v programu kopalni izlet v Strunjan, v četrtek, 22. julija, planinski izlet na Lepeno in h Krnskim jezerom, 29. julija pa še pohod "čez gore" - Kotmara vas, Bilčovs, Jerbek. Še vedno zbirajo tudi prijave za 10-dnevno letovanje članov na Malem Lošinju v hotelu Aurora od 4. do 14. septembra. Plačate lahko na tri obroke. Prijavite se v društveni pisarni. julija, z začetkom ob 12. uri na Javorču. Avtobus bo iz Javorij odpeljal ob 10. uri. Prijave zbirajo poverjeniki. DU Žabnica - Bitnje vabi v sredo, 14. julija, na pohod na Učko (1394 m). Posebni avtobus bo ob 5.45 odpeljal iz Škofje Loke in se bo ustavljal na vseh postajah do Stražišča. Pot je lahka, hoje bo za okoli 4 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo po tel.; 23 12 288 do petka, 9. julija. Vabijo tudi na splavarjenje po reki Dravi in sicer v petek, 16. julija. Odhod bo ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Kranja do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo do 8. julija oziroma do zasedbe avtobusa od 13. do 15. ure po tel.: 23 11 932. Kopalni izlet v Delfin v Izolo bo 27. julija z odhodom avtobusa ob 6.30 z vseh avtobusnih postaj od Kranja do Sv. Duha. Hotel ima zunanji in notranji bazen. Prijave z vplačili sprejemajo po tel. 23 11 932 od 13. do 15. ure do zasedbe avtobusa. Ker bo pod šotorom, jih vreme ne bo motilo. V torek, 13, julija, bo planinski pohod v dolino Tamar (odhod ob 7. uri izpred AMD), teden kasneje, 20. julija, pa še kolesarski izlet (odhod ob 9. uri izpred AMD). DU Komenda bo v nedeljo, 1. avgusta, ob 14. uri pripravilo pri Lovskem domu na Križu veselico (piknik). Poskrbeli bodo za zabavo, hrano in pijačo, obljubljajo pa tudi bb-gat srečelov. V četrtek, 15. julija, bodo kolesarili na relaciji Kamnik - Komenda - Cerklje -Vodice - Moste - Kamnik, v četrtek, 29. julija, pa na relaciji Kamnik - Komenda - Preddvor -Komenda. DU Tržfč je 1. julija prvič pripravilo kopalni izlet na Debeli rtič, odtlej pa bo redno vsak četrtek v juliju in v avgustu. V torek, 13. julija, bo pri Trnove družabno srečanje članov društva. DU Škofja Loka pripravlja v sredo, 14. julija, izlet na Dobrač. Odhod bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v pisarni društva. DU za Poljansko dolino -Gorenja vas vabi člane na tradicionalni piknik društva, ki bo v soboto, 10 DU Dovje Mojstrana bo julija organiziralo izlet v Rogaško Slatino, Rogatec in na Rujsko goro, datum in uro odhoda bodo objavili na oglasni deski. V četrtek, 22. julija, bo pohod Trenta - Lepena - Krnsko jezero, odhod ob 7. uri izpred trgovine Mercator. DU Cerklje vabi člane v soboto, 10. julija, ob 10. uri pod Jenkovo lipo na tradicionalni, trinajsti piknik. DU Preddvor vabi jutri, v sredo, ob 9.30 v društveno pisarno na merjenje krvnega pritiska, sladkorja in holesterola v krvi. V sredo, 21. julija, bo avtobusni izlet po Dolenjski, prijave zbirajo poverjeniki. V društvu pripravljajo tudi dvodnevni Izlet v San Marino, prijave zbirajo do 15. julija poverjeniki ali po telefonu na številki 040-240-413), poleg članov pa se lahko prijavijo tudi drugi. Pa še to! Društvo se je vključilo v Svet gorenjskih sindikatov v Kranju, kot kolektivni člani pa so deležni različnih ugodnosti: brezplačne pravne pomoči o invalidsko pokojninskih zadevah in drugega pravnega svetovanja, 2,5-odstot-nega popusta pri turističnih aranžmajih v agenciji Sindicom in obročnega odplačevanja in vseh trgovskih in drugih popustov, ki jih sindikat objavlja v svojem glasilu Dialog. Člani društva naj se za koriščenje ugodnosti oglasijo z društveno izkaznico na Svetu gorenjskih sindikatov na Slovenskem trgu 3 v Kranju. Torek. 6. julija 2004 občina medvode praznuje / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN Stanislav Žagar, župan občine Medvode "V desetih letih se je občina skoraj popolnoma osamosvojila ... Medvode so malo mestece med Ljubljano in Kranjem ... Cesta Jeprca - Povodje je korenček, ki so nam ga vrgli, ker se nekomu ne da lotiti poteze Medvode - Šentvid." Medvode - Nocoj bodo v Medvodah na slavnostni seji podelili občinska priznanja in tako slovesno proslavili letošnji občinski praznik. Proslavili ga bodo v spomin na rojstni dan velikega rojaka Jakoba Aljaža iz Zavrha pod Šmarno goro in z obeležitvijo desetletnice samostojne občine Medvode. Ob prazniku smo se pogovarjali z županom Stanislavom Žagarjem. Ze pred občino Medvode ste bili tudi župan občine Ljubljana Šiška. Tako imate danes med gorenjskimi župani najdaljši staž. "Ker je to javna funkcija, so se ljudje morali vsakokrat izreči zaradi nekega opravljenega dela. Najbrž ni šlo za lepe oči." Kako ocenjujete lokalno samoupravo v občinskem prostoru ? "Če primerjam mandat v prejšnji stari in novi razdelitvi, je, kar zadeva neposredno soodločanje občanov, ta samouprava boljša, občine so manjše. Sporazumevanje je boljše, seveda pa je razpršenost slaba stran, ker so bile prej močne občine boljši sogovornik državi. Trdim, da so občine preveč razpršene in so preveč podrejene državi. Pri nas je centralizacija prevelika in občine dobijo velikokrat denar le na podlagi prevelikega lobira-nja, ne pa na podlagi pravih kriterijev. Po drugi strani pa je tudi res, da toliko prej ni bilo narejenega na komunalnem področju po občinah, kot je zdaj." Še vedno kar pogosto prevladujejo težnje po samostojnosti, po svoji občini, "če je zakon predpisal pravila, se jih je treba držati. V Sloveniji je danes samo 26 občin, ki izpolnjujejo tako imenovane sa-mokriterije za občine, vse druge občine so podpirane. Vprašanje pa je, kaj pomeni. Če je neko podjetje potrebno nenehno podpirati. Samoodločbo je treba sicer spoštovati, vendar 500 občin s po 500 občani na primer je po moje popoln nesmisel; organizacijsko in finančno. Tudi evropsko gledano to ni najbolj produktivno. Res pa je, da je to v pretežni meri stvar političnih odločitev." Kaj pravite o vstopu občine Medvode v Evropo? "Tega dogodka ni moč primerjati z nekdanjim ob naši slovenski osamosvojitvi. Nisem evro-skeptik, nisem pa tudi evronav-dušenec. Res pa je, da nas bo Stanislav Žagar, župan občine Medvode Evropa postavila na realna tla, kajti želje so nekaj, realnost pa drugo. Če nekdo reče, da vse, kar je bilo nekdaj v markah, je zdaj v evrih, pomeni zame to lahko stoodstotno inflacijsko stopnjo, padec življenjskega standarda, če se bo dogajalo tako, kot se je že ponekod. Ampak to ni objokovanje za prejšnjim, to je dejstvo in nuja, ker ceste, bi še rekel, da je eden od svetnikov v enem prejšnjih mandatov nenehno poudaijal, da je treba v Medvodah narediti na cestnem področju strateški plan. Jaz pa trdim, daje takšen strateški cestni Dlan v Medvodah že izveden. Se Senica in Medno manjkata, drugih mislim, da ni več. In res je, da sorazmerno hitro lahko pridemo z enega kon- Praznična svečanost je bila pri rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrliu. gre preprosto za to, ali si noter ali pa nisi." Rekli ste, da sedanja lokalna samouprava spodbuja komunalni razvoj. Kakšen je bil ta razvoj v občini Medvode? "Težko bi naštel vse projekte. V ureditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je bilo vloženih kar nekaj milijard. Projekti cest, mostov, krožiŠče ki smo jih imeli za nepremostljive, so gotovi. PirniŠka cesta je bila trd oreh, večinoma stvari potekajo normalno. V planu je še nekaj novih rešitev, ki bi spremenile ureditev prometa v občini, na primer preusmeritev prometa v Preski do Motela Medno, pa proti Senici, ker gre sedanja cesta skozi vas. Kar zadeva ca občine na drugega. Edini za-mašek je še na petih kilometrih ceste, ki poteka skozi Medvode." Kaj pa cesta Jeprca - Povodje, kije še posebej razburila Zbiljce? "Civilna iniciativa v Zbiljah je zame dokaz, kaj zmore človeška energija, če je ogrožena. Vesel sem te civilne iniciative, ampak nadgrajevati bi jo morali tudi drugi. Korenček s cesto Jeprca -Povodje so nam vrgli, ker se nekomu ne ljubi nič narediti na potezi Jeprca - Šentvid. Na nedavnem sestanku sem omenil dokument iz leta 1992. Rekli so mi, da takšnega dokumenta ni, vendar jaz ga imam. Že takrat je bila zarisana cesta, ko sem bil jaz še župan v Šiški. Vendar do Ob letošnjem občinskem prazniku iskrene čestitke vsem občankam in občanom, veliko uspehov in osebne sreče v prihodnje. danes nam je ni uspelo zlobira-ti. V tej državi pač vse temelji na lobiranju. Javno je bilo povedano na TV, da je najbolj obremenjena cesta v Sloveniji Medvode - Šentvid, v programu države pa je, da se bo začela urejati leta 2013. Tega ne razumem. Pa celo v delitveno bilanco smo pred leti zapisali, da bosta obe strani oblikovali poseben dogovor o sodelovanju na projektu štiripasovnice proti Ljubljani in skupaj nastopali ter dogovor posredovali ministrstvu za promet in zveze. Tako pomembna je bila torej ta cesta, da smo jo takrat celo zapisali v delitveno bilanco. Od tega pa so bili ves čas samo sestanki, rezultatov pa ni, ker je resnica pač ta, da so lobi-ranja za to cesto težavna. Je po vaše povezava Jeprca -Povodje smiselna? Odgovor, ki smo ga dobili na protest civilne iniciative, kaže, da bo to stvar prihodnosti. Morda bodo naši vnuki morali razmišljati o tem. Trenutno pa ni potrebna, pač pa bi bila nujna obvoznica mimo Medvod proti Stanežičam s povezavo na Nemško cesto do leta 2030 čez glavo dovolj. To potrjujejo izračuni." Živahno je bilo tudi pri opredeljevanju prostora v občini, "Imeli smo dve obravnavi in sicer dopolnitev starega in oblikovanje novega dolgoročnega plana. Zdaj je v tako imenovani fazi izdelave in sprejemanja novi plan. To je najbolj občutljivo področje, kajti ljudje pač želijo neki razvoj. Mi smo se v občini za vsako od 800 pobud odločno zavzemali, dobesedno borili. Ampak občina ni zadnja, ki odloča. Nad občino je država, so ministrstva, ki rečejo, to ja, to pa ne. Tako na primer dobimo razlago: Urad je pregledal, katere pripombe, zahteve ... so usklajene in doda: V nasprotju s predpisi so... To pomeni, da so nekatere želje neuresničljive in občina pri tem ne more nič. Občinski svetniki na koncu ZcU^adi postopka le še potrdijo opredelitev države." Če gledava na podlagi slogana Medvode - Zelena vrata mesta oziroma Most med ... Kako so Medvode opredeljene, so predmestje Ljubljane, so del Gorenjske ,„? "Medvode so mini mestece na relaciji Ljubljana - Kranj. Mislim, da si zaslužijo, da so zaključena celota. In v tej celoti imajo prednost turizem, podjetništvo, storitvene dejavnosti, ... ne pa težka industrija." Kako pa ocenjujete druga dogajanja v občini ob prazniku ? Dve šoli, vredni pol milijarde, so v občini sami zgradili. Na sliki šola v Smledniku. "Velik uspeh je, da smo brez pomoči države zgradili dve šoli. 500 milijonov je za občino velik zalogaj. Naredili smo kompromis na kulturnem področju. Pir-niško dvorano smo začeli obnavljati. Dvema dvoranama smo obnovili strehe. Uredili smo vse vrtce v Medvodah in prostorske stiske na tem področju ni več. Na področju stanovanjske gradnje ni nekih uspehov. Tu imamo velik primanjkljaj, saj je stanovanj pet ali deset, prosilcev pa je dvesto. Smo tudi ena redkih občin v Sloveniji, ki še. vedno nima svoje športne dvorane; takšne dvorane, v kateri bi bila različna športna, družabna in podobna srečanja. Da takšne dvorane nimamo, si v ne štejem v osebni neuspeh. Želim pa si, da bi čim prej podpisali pogodbo z izvajalcem o izgradnji dvorane pri šoli v Medvodah." Občina ne more vplivati na gospodarski položaj. So pa župani običajno kritični pri ocenah, kAo ga ocenjujete vi v občini Medvode? "V Medvodah smo v prednosti zaradi bližine Ljubljane. Res je, da so se bivša velika socialistična podjetja osula. Se pa gospodarstvo stabilizira, mali obrtniki dobro delajo. Ljudje se samoza-poslujejo. Število nezaposlenih je v slovenskem povprečju." Upravljavec vodovoda občine Medvode je v Kranju. To potrjuje, da so Medvode gorenjska občina. Kakšna pa je oskrba z vodo ? "Z vodo nimamo skrbi. V desetih letih smo načrtovali vodne vire in imamo lepo število vrtin, ki jih lahko aktiviramo takoj, treba jih je le povezati med seboj. Lanska suša nas je presenetila na hribovitih območjih, kjer so še lokalni vodovodi, na kate- v re pa občina še nima vpliva. Ze letos pa bomo en strateški vodni zbiralnik opremili z vodo iz globoke vrtine." Slovensko prepoznavnost je občina letos dobila tudi zaradi Zbiljskega gaja. Enkrat sem prebral v enem od slovenskih časopisov: Ali je medvoški župan avtor Zbiljskega gaja. Dokazovali so, daje šlo za neke vrste poslovno prevaro. Naj povem, da nisem noben avtor Zbiljskega gaja. Jaz mislim, da je šlo bolj za slabo gospodarjenje tistih, ki so se odločili za projekte. Nisem pa sodnik, ki bi to lahko ocenjeval. Pri vsej Škodi bodo kupci rešeni, pozablja pa se na obrtnike, ki ne bodo nikoli dobili plačila. Osnovni namen občine je bila izgradnja Doma za starejše občane. In kdorkoli mi bo dokazal, da bi lahko kje drugje ali drugače zgradili takšen dom, trdim, da ga potem še naslednjih deset let ne bi bilo. Res pa je, da nas je država tu spet izigrala. Sami smo morali zagotoviti trideset odstotkov, kar je bilo tri milijone mark. Drugod bi se morale občine za to združevati, mi smo bili pa sami. Zato naj tisti, ki govorijo drugače, kar govorijo. Mi dom imamo. Nimamo sicer več vpliva nanj, vendar mislim, da se stvari niso bistveno sprerhenile. Naša zahteva je ves čas bila, da dom ne sme biti hiralnica, ampak naj se ljudje v njem dobro počutijo. Vaše sporočilo ob prazniku. Vesel sem, da se je občina Medvode v desetih letih obstoja skoraj popolnoma osamosvojila, da smo dokaj uspešno sklenili delitveno bilanco, da smo z Ljubljano ostali v dobrih odnosih, da je večina ustanov samostojnih; razen knjižnice in Glasbene šole. Problem pa je vrtec, ker je predrag. Prepričan pa sem, da bo v prihodnje naŠ cilj usmerjen v komunalo, komunalo in še enkrat v komunalo. To pa nam predpisuje tudi Evropa." Andrej Žalar 99 Prireditve ob prazniku župan Stanislav Žagar v Ze od dneva državnosti se v občini vrstijo športne in kulturne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Med večjimi je bil kolesarski vzpon na Katarino, kolesarski kriterij Medvod za profesionalce in velika nagrada Medvod za rekreativce. Ta konec tedna so bile svečanosti pri gradu v GoriČanah, dopoldne pa pri rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu. Po srečanju intemirancev pri gradu v GoriČanah je bilo tekmovanje za Martina Krpana. Osrednja svečanost ob občinskem prazniku bo drevi ob 20. uri, ko bodo v prostorih knjižnice na slavnostni seji občinskega sveta podelili tudi letošnja občinska priznanja. A. Ž. -^ii^SISBf GORENJSKI GUS «12. STRAN šport / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 ATLETIKA Najpopularnejši slovenski odbojkarski reprezentant Matija Pleško je iz kamniškega odbojkarskega kluba prestopil v blejskega, kjer si s pomočjo "novega sponzorja in okrepljene ekipe obetajo najprej naskok na slovenski vrh, nato pa tudi odhod v Evropo. Bled, Ljubljana - "Deset let mineva, odkar smo z žensko ekipo osvojili naslov slovenskih odbojkarskih prvakinj. V teh desetih letih je naš klub, ki je eden redkih v Sloveniji z moško in žensko ekipo, postal stabilen klub in tudi dobrih rezultatov ni Trener Nurko Čaušević manjkalo. Imamo tradicijo in prepoznavnost, dobro sodelujemo z drugimi klubi na Gorenjskem, zlasti na Jesenicah in v v Žirovnici, imamo veliko mladih igralcev in igralk in sedaj je čas, da se izkažemo tudi v Evropi," pred pripravami na novo sezono pravi nekdanji igralec, predsednik in sedanji podpredsednik blejskega odbojkarskega kolektiva Aleš Jerala. Napovedi izkušenega športnika pa bi seveda malo pomenile brez dejstva, da je blejski klub pred kratkim dobil pomembno "okrepitev", novega sponzorja. To je Autocommerce, po katerem se klub sedaj tudi imenuje Odbojkarski klub Autocommerce. Pomoč sponzoija pa je blejskim odbojkarjem povečala apetite po še večjih uspehih kluba, zlasti prve moške ekipe, ki sojo v prestopnem roku precej okrepili. V klub se je namreč vrnil nekdanji igralec in trener Nurko Čaušević, ki hiu bo pri trenerskem delu v novi sezoni pomagal Tilen Kozamernik. Garancija za atraktivno igro (in polno dvorano) bo v novi sezoni Matija Pleško, pomembna pridobitev pa je tudi Tomislav Smuc. Drugi Člani moštva bodo še Dragan Radovič, Primož Pretnar, Aleš Fabjan, Aleš Ke-glevič, Tomaž Paravan, Rok Dolenc, Jure Lakota, Andrej ^ __ v Flajs in Jure Božič, iz Škofje Loke pa se je v ekipo vrnil tudi "posojeni" Jernej Potočnik (v Škofjo Loko je odšel Blaž Se-rajnik). Matija Pleško bo v novi sezoni garancija blejskih odbojkarjev za atraktivno igro In polno dvorano. - Foto: Bobo Kot je po zaključenem prestopnem roku (mini prestopni rok bo Še septembra) poudaril novi predsednik kluba (in bivši igralec) Rasto Oderlap, seveda v klubu ne pričakujejo velikih uspehov že čez noč, vendar pa je njihov cilj, da v tej sezoni moška ekipa skuŠa osvojili naslov slovenskih državnih ali pokalnih prvakov, kar naj bi fantom lahko preprečile le poškodbe. V naslednji sezoni bi tako lahko zaigrali v evropskem tekmovanju Top Teams, njihov dolgoročni cilj pa je nastop v ligi prvakov. "Želimo si, da bo Odbojkarski klub Avtocommerce postal klub, za katerega si bo želel nastopati vsak mlad slovenski igralec, prav tako pa si želimo, da tekma v dvorani v Radovljici res postane Športni dogodek, kakršen je že bil ob naših tekmah za naslov državnega prvaka," je na priložnostni tiskovni konferenci v prostorih Avtocommerca poudaril Rasto Oderlap, ki je tudi vodja kreditnega oddelka v tej delniški družbi, sicer najbolj poznani po avtomobilizmu. Vilma Stanovnik Šest zmag na državnem prvenstvu Kranj - Gorenjski atleti so v soboto in nedeljo na državnem prvenstvu za starejše mladince v Mariboru osvojili šest naslovov državnih prvakov. David Celar (AK Triglav) je zmagal v skoku v daljino (711) in v troskoku (14,28), Tedi Draksler (AK Triglav) v metu kopja (59,90), moška štafeta Triglava (Jovanovič, Celar, Šetina, Kovač) v teku 4 x 100 metrov (43,27), Tadej Jensterle (AD Železniki) v teku na 5.000 metrov (15.57,38) in Marko Prezelj (AK Kranj) v teku na 400 metrov z ovirami (54,22). Na drugo mesto so se uvrstili Saša Kampič v metu kopja, Andrej Rihar v skoku v višino in Jure KovaČ (vsi AK Triglav) v teku na 400 metrov ter Tadej Jensterle (AD Železniki) v teku na 1.500 metrov, na tretje mesto pa Anže Jurgele v teku na 800 metrov in Jurij Demšar (oba AK Skofja Loka) v teku na 100 metrov ter moška štafeta Triglava 4 X 100 metrov (Šetina, Jovanovič, Celar, Kovač). Trije gorenjski atleti. Matic Osovnikar (Mass), Rožle Prezelj (AK Kranj) in Brigita Langerholc (Novice Extreme) so minuli konec tedna nastopili na atletskem mitingu za super veliko nagrado v Heraklionu na grški Kreti. Osovnikar je bil v skupini B teka na 100 metrov tretji (10,49) in peti v teku na 200 metrov (20,69), Prezelj je s skokom 224 centimetrov osvojil sedmo mesto, LangerholČeva pa se v teku na 800 metrov tudi tokrat ni spustila pod mejo dveh minut (2.01,54), kar je olimpijska norma, inje s tem rezultatom zasedla šesto mesto. C.Z. FENIS Boštjan Ošabnik je prvak Maribor - Boštjan Ošabnik, član kranjskega Triglava, je v Mariboru osvojil že svoj tretji naslov slovenskega prvaka v članski kategoriji. V finalu je ugnal klubskega kolega Matjaža Pogačnika z rezultatom 6:3; 6:2; 6:3; zaključni dvoboj se namreč vedno igra na tri dobljene nize. Kljub razmeroma gladkemu izidu je bil prikazan kakovosten tenis in naslov si je zasluženo priigral stalni član naše Davis cup reprezentance. Polfinala: Ošabnik : Kapun 6:0; 4:6; 6:3; Pogačnik : Jurman 6:4; 6:7;6:3. Pri dekletih je zmaga nepričakovano odšla v roke Mariborčanki Aleksandri Lukič, ki je bila v polfinalu najprej uspešnejša od prve nosilke Anje Prislan, v finalu pa še od drugopostavljene igralke turnirja Polone Reberšak z 2:1 v nizih. Barbara Mulej KOLESARSTVO VATERPOLO Letos jubilejna tekma s Sv. Jošta Kraiy - Mountinbike klub Kranj bo tudi letos organizator tekmovanja v spustu z gorskimi kolesi s pobočij Sv. Jošta nad Kranjem. Tekmovanje, ki bo letos jubilejno, saj bo na sporedu že desetič, bo štelo za slovenski pokal; organizatorji pa na njem pričakujejo tudi tekmovalce iz drugih držav. Prireditev se bo začela v petek, 16. julija, z ogledom proge, prostim treningom in večerno kolesarsko zabavo na dvorišču gradu Khislstein, sobota pa bo namenjena najprej prostemu, nato pa še uradnemu treningu. Vrhunec prireditve bo seveda nedeljsko tekmovanje, ki se bo začelo s treningom, ob 10. uri bo sledilo polfinale, ob 13. uri pa finale. Druženje gorskih kolesarjev bo tudi letos, v sodelovanju s kranjsko porodnišnico, potekalo pod geslom "Spust z gorskimi kolesi za naše malčke". V.S. Zmagovalec kolesarske Dirke čez Ameriko je spet doma - Jureta Robiča je v nedeljo Opoldne na brniškem letališču pričakala množica prijateljev, sorodnikov in navijačev. Najprej ga je pozdravila žena Petra (na sliki), potem pa so sledile še čestitke in številni stiski rok drugih zbranih. "Občutki so enkratni. Lahko rečem, da je to eden najlepših trenutkov v mojem življenju, saj vidim, da ljudje znajo ceniti vse te napore, ki jih vlagam v šport. Izredno sem vesel ne samo rezultata, ampak tudi tega sprejema," je ob sprejemu povedal zmagovalec ene najbolj napornih športnih preizkušenj na svetu. Barbara Todorović, feto: Tina Doki Mladinci tretji na Slovaškem 4 Kranj - S tekmo Slovaška -Slovenija se je v soboto v Pie-stanyih na Slovaškem končal mladinski tridnevni turnir štirih reprezentanc, ki je našim vaterpolistom služil kot del priprav za nastop na mladinskem EP septembra na Malti. Naši mladinci so turnir dobro začeli in že v uvodni tekmi premagali udeleženca letošnjega MEP, Poljsko. Drugače pa je bilo na drugem srečanju, ko so varovanci selektorja Aleša Ošljaka igrali proti vaterpolistom iz dežele vzhajajočega sonca. Začetniške napake v obrambi in nenatančni streli na nasprotnikov gol so naše prisilile v to, da so se na koncu morali zelo potruditi, da so iztržili točko. Tretje srečanje, ki pa je odločalo o končnem vrstnem redu, pa so naši igrali proti domačinu Slovaški. Naši so tudi zadnje srečanje začeli dokaj podjetno in si pri rezultatu 0:0 priigrali kar tri 100-odstotne priložnosti, ki pa jih žal niso izkoristiU. Sledila je ka--zen in domaČa reprezentanca je povedla s kar 6:0. Ta velik zaostanek so nato naši v nadaljevanju začeli loviti, a je bil le prevelik, da bi lahko iztržili vsaj točko. Rezultati naše reprezentance: SLOVENIJA : POLJSKA 8:7, SLOVENIJA : JAPONSKA 5:5, SLOVAŠKA : SLOVENIJA 9:6. Jože Marinček 30% na vse kopalke In ko|ialne Mače inamk nBEFLV H ETIREL! ^ na izbrano tekaško obutev snamk MIKE, ASICS in AOIDASI ^dSKS d^ 20% 4« •> Lß MaKaMuna na vso nogometno obutev, rokavice In ščitnike blagovnih atnamk taftn iirjoma v I I i > Od 1. do 11. julija 2004 ^pirtti fW4 Ni s» ^^tevžjoi Štik* \c iimbob^l Miklavc in Cuturič zanesljiva Konec tedna so se igralci odbojke na mivki pomerili na prvem letošnjem turnirju za državno prvenstvo Siemens Mobile Masters 2004 - Naslednji konec tedna, Ljubljana - Presenetljivo veliko gledalcev se je zbralo na finalnih tekmah prvega turnirja Siemens Mobile Masters 2004, ki je potekal v četrtek in petek na Aleji mladih v ljubljanskem BTC, saj je v petek igralcem in igralkam ter seveda organizatorjem nagajal dež. Že začetek tekmovanj v moški konkurenci je prinesel nekaj presenečenj, saj sta med prvimi izpadla lanskoletna državna prvaka, ki sicer letos igrata z drugima soigralcema, medtem ko sta prva favorita Čuturič in Miklavc povsem upravičila pričakovanja in se brez večjih težav prebila skozi prvi dan tekmovanja. Hidi hrvaška dvojica Trim-čevski - Perič sta se po porazu s Čuturičem in Miklavcem dokaj zanesljivo prebijala proti končnici. Škofjeločana Jože Logar in Goran Gorenc (ŠS Garač) sta presenetila že v kvalifikacijah in na glavnem turnirju niti nista napovedovala kakšnega presenečenja, kar se je tudi zgodilo, tako da sta po dveh porazih zasedla 9. do 12. mesto. Sta pa Jernej Potočnik in Matej Fojkar dokazala, da se nista naključno, preko "manjših" turnirjev uspela uvrstiti na glavni turnir. Po zmagi v prvem krogu z 2:1 sta v eni najlepših tekem turnirja nu- HOKEJ V DVORANI 16. in 17. julija, na Bledu. Jernej Potočnik v akciji dila izvrsten odpor do takrat vodilni SLO ekipi, sicer izgubila z 2:0, toda nizi so se končali šele s 27. in 34. točko. V petek so organizatorju imeli obilo težav z vremenom in s slabo pripravljenim igriščem v BTCju, a so tekmovanje vseeno uspeli izpeljati. V tekmi za polfinale sta se Fojkar in Potočnik ponovno izvrstno držala, na žalost pa je njun boj prekinila poškodba Fojkarja inje letošnja sezona zanj končana. Oba polfinala sta bila izredno izenačena, v finale pa sta se z zmago z 2:1 uvrstila Čuturič in Miklavc ter Trimčevski s Pe-ričem. V ženski konkurenci ni bilo večjih presenečenj, saj sta se favorizirani ekipi Mercatoija (Oblak/Sirk) in Metropole (Cinger-le/Kristan) brez večjih zapletov uvrstili v finale, medtem ko sta se v tekmi za 3. mesto pomerili madžarska dvojica in naši Pod-lesnikova in Rajakova. Potem ko sta v najdaljši tekmi prvenstva gostji iz Madžarske osvojili tretje mesto, sta mlada Perhaj in Flajs brez težav, v boju za 3. mesto premagala po porazu v polfinalu očitno nezbrana Kam-ničana Makovca in Kanalca v Sabca. Obe finalni tekmi sta bili izredno izenačeni. Lansko sezono najuspešnejša slovenska dvojica Obla^Sirk je očitno dobila dostojno konkurenco tudi na domači mivki, saj se Kristanova in Cingerletova, kljub zaostanku z 1:0, nista dah, dokaj gladko dobili drugi niz in po podaljšku tretjega slavili letošnjo prvo zmago. Tudi Čuturič in Miklavc sta proti gostoma iz Zagreba izgubljala z 1:0, nato pa v izredno razburljivem drugem nizu izsilila še tretji niz, ki sta ga gladko dobila. Branko Maček Prvi tabor mladih hokejistov uspešno zaicijučen Železniki - Hokej v dvorani oziroma floorball je med mladimi vse popularnejši ^port, zlasti veliko privržencev pa ima na Gorenjskem ter v okolici Ljubljane. Tako je državno prvenstvo v dvoranskem hokeju vedno bolj zanimivo, naša reprezentanca pa se je v konec maja tudi ude- ležila svetovnega prvenstva v Švici, kjer je osvojila 15. mesto. Za tako imenovani "Šport 21. stoletja" je navdušenih vedno več mladih, zato je slovenska Floorball zveza letos prvič organizirala tudi 1. Floorball kamp igralcev do 19 let. Prejšnji teden je potekal v že-leznikih, udeležilo pa se ga je 23 mladih iz različnih slovenskih krajev, ki so pet dni vadili pod vodstvom reprezentantov Blaža Kržišnika in Ožbeja Križ-narja, zanimivo predavanje pa jim je ob koncu druženja pripravil tudi selektor slovenske reprezentance v hokeju v dvorani Damir Bakonič. Vilma Stanovnik Torek, 6. julija 2004 šport / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS »13. STRAN Kljub temu da ima Gorenjska med klubi v državnih ligah skromno zastopstvo, pa se raven kakovosti v gorenjskih ligah za vse kategorije iz leta v leto dviguje. - Letošnji prvak med člani je NK Bohinj, med mladinci pa NK Britof. Kranj - Konec junija se je tudi v gorenjskih ligah zaključila sezona 2003/2004. Naslova prvakov v najmočnejši, 1. gorenjski ligi, so se veselili nogometaši Bohinja, ki so na 27 tekmah 21-krat zmagali ter le po trikrat igrali neodločeno in izgubili. Tako so na koncu zbrali 66 točk, kar je Šest točk več kot ekipa Železnikov, ki je osvojila 2. mesto. Na tretjem mestu lestvicfe je ekipa Poleta, ki je skupaj zbrala 50 točk, ekipa Lesc na 4. mestu ima 41 točk, ekipa Visokega na 5. mestu 39 točk, ekipa Hrastja na 6. mestu 34 točk, ekipe Loča-na. Preddvora, Naklega in Bit-nja na zadnjih Štirih mestih pa so izpadle iz prve lige. Možnost obstanka ima le še ekipa Loča-na, ki je osvojila 7. mesto, njena usoda pa je odvisna od prijav ekip za naslednjo tekmovalno sezono. Prvak 2. gorenjske lige je ekipa Save, ki je na 20 tekmah 15-krat zmagala, trikrat igrala neodločeno in dvakrat izgubila ter skupaj zbrala 48 točk in se uvrstila v 1. ligo. Ekipa Kranjske Gore je s 43 točkami osvojila drugo mesto, tretja je s 34 točkami ekipa FC Podbrezij, 21 točk je zbrala ekipa Trboj na četrtem mestu, na petem mestu je e\dpa Kondorja z 19 točkami, ekipa Podgorja na zadnjem, šestem mestu pa ima skupaj le 5 /očk. V gorenjski mladinski ligi je prvo mesto osvojila ekipa Brito-fa, ki je na 16 tekmah le enkrat izgubila in skupaj zbrala 45 točk, v kvalifikacijah za uvrstitev v 2, slovensko ligo pa nato ni uspela. Ekipa Ločan Velesovo na drugem mestu je osvojila 39 ....... -- v \ .> i' ♦ r • . >• t / f • > • . ■ . ' A -« • / • H»' J' • ' -v S.' -y % vs . »v » t .v -WM Naslov gorenjskih prvakov v mladinski konkurenci so zanesljivo osvojili nogometaši NK Britofa. v točk, ekipa Šenčurja na tretjem mestu 14 točk, ekipa Lesce Bled na četrtem mestu je zbrala 12 točk, ekipa Alpine na 5. mestu pa 6 točk. Prvo mesto v gorei^ski kadetski ligi je osvojila ekipa Podgorje Britofa, ki je po osemnajstih tekmah z igrišča vselej odšla kot zmagovalka. Fantje so namreč na osemnajstih tekmah zbrali kar 54 točk. Drugo mesto je z 29 točkami osvojila ekipa Poleta, tretja je s 26 točkami ekipa Ločana, na četrtem mestu so z 23 točkami nogometaši Železnikov, 21 točk je zbrala ekipa Velesovega na petem mestu, na šestem mestu je ekipa Preddvor Visokega s 16 točkami, na 7. mestu pa ekipa Bled Bohinj z 12 točkami. V 1, gorenjski ligi za starejše dečke je zmagala ekipa Triglava B, ki je v 21 tekmah osvojila 59 točk, na drugo mesto pa se je uvrstila ekipa Jesenic s 46 točkami. Sledijo: Velesovo (38 točk), Sava (30 točk). Polet (22 točk). Bled in Ločan (po 19 točk), iz lige pa je izpadla zadnje uvrščena ekipa Lesc, ki je zbrala 12 točk. Prvak 2. goreiy-ske lige za starejše dečke je postala ekipa Naklega, ki se je tako uvrstila v 1. ligo. Ekipa Naklega je namreč na 16 tekmah le enkrat izgubila in skupaj zbrala 45 točk. Sledijo: Šenčur (34 v točk), Alpina (29 točk), Železniki (27 točk), Bohinj (26 točk), Visoko Preddvor in Zarica (po 16 točk), Hrastje (11 točk) in Bitnje (6 točk). Huda je bila konkurenca tudi med ekipami v 1. gorenjski ligi za mlajše dečke, kjer je naslov prvakov osvojila ekipa Triglava A. Na kar 88 tekmah so Trigla-vani zbrali 244 toČk. Sledijo: Britof (205 točk), Bohinj (182 točk), Triglav B 178 točk), Ločan (167 točk), Jesenice (149 točk), Sava (112 točk), Naklo (82 točk), Zarica (79 točk). Preddvor Visoko (52 točk), Ve- Bodoče zvezde pridno trenirajo Nogometni klub Alpina Žiri je po uspešni organizaciji Žirovske noči prejšnji teden izvedel tudi nogometno šolo. v Ziri - "Prekrške določani jaz, zato se ne kregajte! Naredi 10 počepov," je pravila fair playa skušal mladim vcepiti Bogdan Za-ke\j, vaditelj ene od šestih skupin letoši\je nogometne šole. V Ži-reh so jo pripravili drugič, tudi tokrat jih je prišlo skoraj 60 mladih, kar dve tretjini iz okolice Žirov. "Predvsem jih navajamo na delo v skupini, jih seznanimo z osnovami tehnike, nekaj malega jih poučimo tudi o taktiki," nam « je povedala vodja šole Mihaela Oblak Vehar. Razen spoznavanja nogometnih veščin, šola je potekala ves prejšnji teden, so ponudili tudi druge vsebine: orientacijo, odbojko na mivki, šta-fetne igre, v slabem vremenu so risali plakate - seveda na temo nogometa. "Namen šole je vzbuditi zanimanje za nogomet v Žireh, saj je v našem kraju bolj popularna košarka. Vsaj delež mladih nogometašev, tako iz Žirov kot okolice, jeseni pričakujemo na naših treningih," je še povedala Mihaela Oblak Vehar, profesorica telesne vzgoje v gorenjevaški šoli, ki tudi dobro ve, da mladi v Gorenji vasi močno pogrešajo nogometno v v igrisce. "Naš trener je zelo dober, zato rad treniram nogomet in rad prihajam prav vsak dan," nam je o ^ečki od 6 do 10 let so se v poletni nogometni šoli učili nogometnih Spretnosti. šoli povedal mlad nogometaš Miha in dodal, da so se veliko naučili: "Sedaj znamo žonglirati, preigravati, streljati na gol..." Več nam ni uspel povedati, saj ni želel zamuditi nadaljnjih na-potkov vaditelja. O pravkar končanem evropskem prvenstvu (takrat še v polnem razmahu) pa nam je spregovoril Žiga. "Gledamo dober nogomet, najtršega pa prav gotovo igrajo Cehi. Zmagali bodo Čehi," je bil prepričan navdušen napadalec, ki je pri žirovskih nogometaših že drugo leto. Prav nič presenetljiva ni bila njegova izbira najboljšega igralca prvenstva - Milan Baroš. Zmaga Grkov jih prav gotovo ni presenetila. V petek, zadnji dan Šole, so pripravili tudi turnir ekip nogometne Šole, ki so si jo ogledali tudi starši in svojci malih nogometašev. Prav vsi so dobili tudi majice nogometne šole in posebna priznanja. Za nogometaše in nogometašice bo poseben tabor potekal na Vojskem sredi avgusta. Članska ekipa NK Alpina je sicer po vsej verjetnosti izpadla iz 3. lige, Še vedno imajo tudi težave z licenciranjem. Kljub težavam pa jedro članske ekipe ostaja isto in bo nastopala v 1. gorenjski ligi. Ekipa dečkov do 10 let (U-10) je osvojila prvenstvo v 2. gorenjski ligi. Boštjan Bogataj lesovo (48 točk), zadnja pa je ekipa Poleta (32 točk), ki je izpadla iz lige. V 1. ligo se je s prvim mestom v 2. gorenjski ligi za mlajše dečke uvrstila ekipa Šenčurja, ki je na 16 tekmah skupaj zbrala 150 točk. Sledijo: Alpina (137 točk), Lesce (127 točk), Železniki (104 točke). Bled (77 točk), Hrastje (63 točk) in Bitnje (9 točk). V 1. gorenjski ligi za dečke do 10 let (U 10) je naslov prvakov osvojila ekipa NK Triglava, ki je na 18 tekmah petnajstkrat zmagala in trikrat igrala neodločeno ter skupaj zbrala 48 točk. Sledijo: Britof (34 točk). Visoko Preddvor (32 točk), Sava (28 točk), Jesenice A in Triglav B (po 27 točk), Šenčur A (26 točk), Naklo (15 točk). Bled (13 točk) in Velesovo (7 točk). V 2. gorenjski ligi U 10 - A je prvak ekipa Alpine, ki je v 14 tekmah zbrala 39 točk, prav toliko točk pa je zbrala ekipa Zarice na 2. mestu. Sledijo: Ločan (30 točk). Polet (18 točk), Trboje (14 točk). Kondor (13 točk), Železniki (10 točk) in Šenčur B (1 točka). V 2. gorenjski ligi U 10 - B je prvak ekipa Triglava D, ki je v 14 tekmah zbrala 37 točk. Sledijo: Triglav C in Bohinj (po 32 točk), Podgorje Britof (19 točk), Lesce (18 točk), Jesenice B (15 točk), Naklo Podbrezje (9 točk). Kranjska Gora (3 točke). Za naslov gorenjskega prvaka so se pomerili tudi cicibani U -8, na finalnem turnirju pa je zmagala ekipa Triglava, ki je zbrala 9 točk. Sledijo: Kondor (6 točk). Polet (3 točke) in Šenčur, ki je ostal brez točke. Vilma Stanovnik BALINANJE Hujanci Slogi odščipnili točke Krat\j - Krog pred zaključkom spomladanskega dela v državnih balinarskih ligah sta na vrhu super lige z naskokom gorenjski moštvi Lokateks Trata (26) in kranjski Center Pekarna Vrhnika (25). Tretja Sloga za Kranjčani zaostaja že za šest točk. Nemalo zaslug za tak zaostanek imajo Hujanci, ki so prejšnji teden v zaostali tekmi 9. kroga v Ljubljani Slogi odščipnili vse tri točke (11:13). Ostali rezultati: (9. krog) Hrast Kobjeglava Tu-pelče : Center P.V. 10:14, Jesenice : L. Trata 8:16, Krim Špica Bistrica 13:12; (10. krog) Huje Center PV. 8:16, Ilirija Zabiče L. Trata 8:16, Jesenice : Bistrica 10:14. V 10. krogu L lige sta se gorenjska predstavnika pomerila med seboj; za razliko od zelo izenačene tekme v 1. krogu je tokrat na Primskovem Planina zmagala kar s 7:17. Vodi Jadran Izola (26). V 2. ligi vzhod je v zaostali tekmi 9. kroga Tržič doma klonil proti Polju (11:13). V 10. krogu so bili z izjemo Tržiča, ki je izgubil doma proti Velenju Premogovniku (11:13), ostali gorenjski predstavniki uspešni. Gitas Karcher Mengeš je po podaljšku" premagal Polje (13:12), Radovljica Alpetour je zmagala v Dobrovi (6:18), Čirče VAN-DEN pa doma proti Sodčku (14:10). Na lestvici vodi Velenje Premogovnik. S. Š. Mladi odlični v Ravenni Kranj - Prejšnji konec tedna se je 26 slovenskih mladinskih re-prezentantov udeležilo tekmovanja za 7. pokal mesta Ravenne, kjer so se pomerili v balvanskem, težavnostnem in hitrostnem plezanju. V skladu z uspešno tradicijo so se tudi tokrat vrnili s stevilmmi odhcji. 1— T Prvi tekmovalni dan so se pomerili v balvanskem plezanju. Kot je sporočil selektor mladinske reprezentance v športnem plezanju Jure Klofutar, sta se s tremi kratkimi, a težkimi problemi najbolje spopadla Mateja Hohkraut, ki si je pri starejših deklicah prvo mesto delila s češko tekmovalko, pri starejših dečkih pa je zmagal Miha Bri-tovŠek. Pri cicibankah je drugo mesto osvojila Jerca Meglič, tretja mesta pa so osvojili Leja Kos, Jernej Kruder in Jure Raztresen. Naslednji danje bilo na vrsti tekmovanje v težavnostnem plezanju, kjer sta Leja Kos pri starejših deklicah in Nadja Kosič pri cicibankah v dveh plezalnih smereh pokazali največ znanja in moči ter zmagali. Druga mesta so osvojili Miha Britovšek, Kaja Zupanek in Jure Raztresen, tretja pa Jernej Kruder, Ksenja Zupane in Jerca Meglič. Zadnji tekmovalni dan je bilo na vrsti hitrostno plezanje. Pri starejših deklicah je bila znova najhitrejša Leja Kos, pri starejših dečkih pa je zmagal Jernej Kruder, Miha Britovšek je bil v isti kategoriji tretji, druga mesta pa so zasedli Ksenja Zupane, Jerca Meglič in Jure Raztresen. Z odličnim izkupičkom se lahko pohvalijo tudi v končnem seštevku, saj sta pri cicibankah prvi dve ^lesti zasedli Jerca MegliČ in Nadja Kosič, pri cicibanih je bil Jure Raztresen drugi. Pri mlajših deklicah sta Ksenja Zupane in Kaja Zupane zasedli drugo in tretje mesto, pri starejših deklicah in dečkih pa sta Leja Kos in Miha Britovšek osvojila prvo mesto, Mateja Hohkraut in Jernej Kruder pa tretje. Barbara Todorovič Na Miljah 150 balinark Tudi dekleta znajo balinati. Mi^e - Več kot 150 balinark iz vse Slovenije, Hrvaške in Trsta se je minulo nedeljo zbralo na dnevu ženskega balinanja, ki ga je balinarska zveza s pomočjo balinarskega društva Milje TELA že drugič organizirala na balinišču na Miljah. Balinarke so se ves dan merile v igrah troj, dvojk in posamezno, v natančnem zbijanju, v štafeti, na koncu pa še v nekoliko prirejenem hitrostnem bližanju v krog. Predsednik balinarske zveze Jože Rebec in šenčurski župan Miro Koželj sta na koncu pokal za najuspešnejšo ekipo podelila ekipi Ljubljane, za njo pa so se zvrstile ekipa Sežane, Slovenske Istre in Trsta, ekipa Hrvaške, ekipa Ilirske Bistrice in LoŠke doline, ekipa Gorenjska 1, nato Maribor, Gorenjska 2 ter Nova Gorica. Podelili so tudi nekaj posameznih priznanj, z nekaj časovnega zamika pa je priznanje prejel tudi najuspešnejši slovenski balinar na zadnjem svetovnem prvenstvu v Niči Jasmin ČauŠevič (3. mesto v hitrostnem zbijanju). Simon Šubic ercator Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, Ljubljana zaposli mesarja za delo v mesnicah na področju Jesenic in Radovljice. Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe - mesar, živilec najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj opravljen izpit iz varstva pri delu in požarne vamosti Vsi kandidati, ki bodo prišli v ožji izbor, bodo opravljali psihološki test. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom in možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi oglasa na naslov: POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d., Kadrovski sektor, Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. 1». I GORENJSKI GLAS • 14. STRAN rekreacija / info@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 Ansambel Zarja, srnjakov golaž in zmaga domačih Kmečko-vaške igre štirih dolin so bile letos v Jelendolu. Tokrat je bilo posebej zanimivo 'smučanje'. Igro 'nošenja peharjev' je zamenjalo nošenje vode, ker - kot so v šali povedali organizatorji iger, "krompir je v Jelendolu in Dolini še po vrtovih, KAM V PRIHODNJE? češnje bodo avgusta, vode imajo pa dovolj". Joj, samo še malo! Pa ja ne boš ravno sedaj padel! Jelendol - Ko se pelješ skozi Tržič in se začneš vzpenjati proti Jelendolu, počasi dobiš občutek, da stopaš v drug svet. Na ozko cesto, makadamske poti in zoprno srečevanje avtomobilov, ki prihajajo iz nasprotne strani, pozabiš. Ker je bila sobota sončna, je okolica napravila še toliko lepši vtis. Zelenje, gozdovi, hribi, umirjenost, obilica vode, slapovi različnih oblik povzročijo, da bi človek parkiral avto in se peŠ odpravil raziskovat. Vendar sem imela drugo delo. OdloČila sem se, da bom obiskala KmeČko-vaške igre štirih dolin, ki so bile lani v Podlju-belju, letos na prostoru stare karav-le (malce naprej od Jelendola), drugo leto pa bodo na Jezerskem. Smučanje po travi Tokrat je igre organiziralo Kulturno društvo Jelendol - Dolina. Njegova predsednica Franka Magdič mi je razložila, da sta veijetno najbolj zaslužna za dobro organizacijo gostitelj ske tekmovalne ekipe Vesna Štefe in Valentin Dovžan. Kot že trikrat poprej so tudi letos nastopale na igrah ekipe iz štirih dolin: Jezerskega, Loma pod StoržiČem, Podljubelja in tokratnih gostiteljev Jelendol - Dolina. Ekipe je sestavljalo osem članov, kjer je bila polovica predstavnic nežnejšega spola. Na tokratnih Kmečko-vaŠkih igrah štirih dolin so se pomerili v vlečenju vrvi, skakanju v žakljih, nošenje peharjev je zamenjalo nošenje polnih plastičnih 'čebrov' vode, kar je pri gledalcih sprožalo salve smeha, saj predvsem moškim tekmovalcem svitek na glavi ni bil ravno v pomoč. Pri smučanju, kjer sta se moški in ženska predstavnica ekipe spravila na posebne lesene smuči in 'odsmučala' skozi travnato slalom-sko progo, so imeli najmanj problemov predstavniki Jezerskega in Jelendola, dodatno igro (igro presenečenja) pa je predstavljalo streljanje pločevink s fračo. Premalo druženj Na koncu so zbrali največ točk domačini, ekipa Jezerskega je pristala na drugem mestu, Lom na tretjem in nehvaležno četrto mesto je pripadalo ekipi Pod^u- belja. Voditeljica ekipe Jelendol -Dolina Vesna Stefe je še dodala, da je tovrstnih druženj vedno manj: "Že samo sestavljanje ekipe je težavno. Ljudje imajo službe, nimajo časa. Pa še vreme nam je letos malce nagajalo, tako da smo prireditveni prostor pripravljali še danes dopoldne. Glavni poudarek iger je seveda druženje, vendar ko se igre začnejo, naj bodo lahke ali težke, se pokaže tudi tekmovalni duh ekip. Je pa res, da določene igre od tekmovalcev zahtevajo kar nekaj pripravljenosti, kondicije. Recimo skakanje z vrečami na prvi pogled izgleda enostavno, a povzroča kar precejšno zadihanost tekmovalcev." Alenka Brun Kolesarski juriš v Kokrica - Športno društvo Kokrica praznuje 30-letnico obstoja in aktivnega delovanja. Nekdaj kolesarska sekcija pri taistem športnem društvu, sedaj samostojno športno društvo Interšport Kokrica, je pobudnik izvirnih kolesarskih rekreativno-tek-movalnih prireditev. Ob 30-letnici obstoja seje kolesarsko društvo odločilo, da bo pripravilo pester program prireditev. Med njimi je tudi Kolesarski juriš Radia Belvi na trasi Kokrica Gamsov raj nad Bašljem, ki bo 11. julija 2004. Prireditev je namenjena rekreativnim kolesaijem in letos prvič rekrea-tivcem, od najmlajših do najstarejših krajanov KS Kokrica. Pravico do nastopa imajo vsi kolesarji, brez omejitev po kategorijah, z licenco ali brez nje, za prvenstvo KS Kokrica pa izključno njeni prebivalci. Start-nina znaŠa od tisoč in dva tisoč petsto tolarjev, prijavite pa se lahko na dan tekmovanja med 7. in 9. uro v Gostišču Dežman na Kokrici, kjer bodo delili tudi štartne številke. Proga: Kokrica - Bobovek - Bela -Bašelj - Gamsov raj. Cesta je asfaltna z rahlim vzponom do Bašlja, zadnja dva kilometra pa sledi težav-nejši vzpon. Višinska razlika je okoli 350 metrov, dolžina trase pa 9,3 kilometra. v ^ Start je skupinski ob 10. uri izpred Gostišča Dežman, cilj pa Gamsov raj, na zaključku vzpetine pri odcepu za gostišče. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter nagrad pa je predvidena spet pred Gostiščem Dežman okoli 13. ure. Vse ostale informacije na 041/679 432 ali na lojze.dez-man@siol.net. No, bom tole prinese! do konca ali ne? Slovenski alpski maraton Tokrat bo 11. septembra 2004 že četrtič. Tekači in tekačice se bodo lahko pomerili na 50,35 in 10-kilo-metrski progi. Na 5O-kilometrski progi bo start ob 8. uri v Preddvoru, na 35-kilometrski pa ravno tako ob 8. uri v Tržiču. Cilj je na Jezerskem. Tek na deset kilometrov pa se bo pričel na Jezerskem in tudi končal na Jezerskem. Start pa bo ob 9. uri. Minimalna starost tekmovalcev je 18 let (50 km in 35 km). Za 10 km tek ni starostne omejitve. Več o maratonu na strani http://www.klub-trmastih.si/sam2004.htm. Udeleženci maratona tečejo na lastno odgovornost. Udeležbo priporočajo le dobro pripravljenim tekačem. Alenka Brun GRAFOLOSKI KOnCEK Vas zanima, kaj se sknva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list paplija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta In se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas In v njem poiščite svoje odgovore. ŠIFRA: PETRA Včasih smo tako zaposleni, da pozabimo svoj lasten jezik. Tako je pri vas, draga bralka. Pišete v angleščini, toda lahko bi v slovenščini. A to ni pomembno. Poglejte, vse preveč se zadržujete v svoji namišljeni notranjosti. Svoji notranjost" ne dovolite, da bi se bolj odprli, temveč se zadržujete v preteklosti, v spominih. Z okolico tege vzpostavljate odnose, predvsem zaradi dejstva, ker drugim ne dovolite, da bi vas bolje spoznali. Čustveno ste bogati, toda žal tega ne znate pravilno izkoriščati. Zidate gradove, toda gradov brez temeljev ni. To pomeni, da brez osnove težko začnemo. Malo bolj se odprite in postanite bolj dojemljivi. Po naravi ste urejeni in prav prijetni. Prihodnost je vaše življenje, spomini so lepi, toda včasih negativni. ^ (s VJJOUa^ \ K^ayXixCK UvJt Va I I UJ OA^ ^V)^ CUV^ iMorcl UO UA. UU tu^ CoUcuj^ u^ "to so^ b^c^u of Grafološko društvo - LAURA Društvo ZQ proučevanje pisave Partizanska uhca 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com e-mail: gd.laura@email.st G5M : 041/947-113 ŠIFRA: BERNARDA Bohinj je prav prijetna pokrajina in lepo se je prebujati v tako lepih krajih. Jutranje sonce in lepi sončni zahod. Bodite brez skrbi, da bo tudi vas obudilo kakor nas, Štajerce. Sami sebe bi radi prerasli in prehiteli, tako ste notranje nemirni. Toda veste, malo ste premalo samozavestni in lepo bi bilo, če bi bolj zaupali vase. Vaše srce je plemenito, dobrosrčno in veselo. Okolica je vesela vašega sodelovanja, saj ste polni veselja in navdušenja. V življenju ste previdni, premišljeni in zavzeti. Včasih ste bolj jezljivi, saj želite imeti svoj prav. Najbolj ste zadovoljni v prijetni domači družbi. A" M\ dU Ti me in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. 'MGLAS' Znova na Franji V nedeljo je bila na sporedu največja rekreativna kolesarska prireditev v Sloveniji, na kateri so nastopili tudi profesionalni kolesarji. Vzporedno je potekal še družinski maraton okrog Šmarne gore. Tacen - Maratona se je tako kot vsako leto udeležila velika množica ljubiteljev kolesarjenja, ki je štartala v ^ubljanskem BTC-ju in se podala na 150 km dolgo pot po Sloveniji, Do Vrhnike so se kolesarji vozili v zaprti skupini, potem pa so lahko vožnjo nada^evali po svojih zmožnostih. trejši so za 150 km potrebovali le dobre tri ure. Za najboljše v vseh dvanajstih kategorijah so organizatorji pripravili pokale, te so dobili tudi Kolesarskega maratona Pranja se je tudi letos udeležilo veliko število rekreativnih kolesarjev. Trasa letošnjega maratona je potekala od Vrhnike do Logatca in naprej skozi Godovič, Idrijo, Cerkno, sledil je vzpon na Klad-je, kjer se je skupina precej raztegnila, nato pa je kolesarje Čakal še spust v Poljansko dolino in skozi Škofjo Loko in Vodice na cilj v Tacen. Najhitrejši maratonec je bil Andrej Omulec, sicer Član kolesarskega društva Radenska Rog, ki se je marato- na udeležil prvič. "Maraton je bil težek. Presenečen sem, da so rekreativni kolesarji tako dobri. Ko smo na koncu bežali, sem komaj zdržal. Težko je bilo, res težko," je po prihodu pred tacensko policijsko akademijo povedal absolutni zmagovalec. Da so rekreativni kolesarji res v odlični pripravljenosti, dokazuje podatek, da so bile razlike med kolesarji precej majhne. Najhi- klubi in društva, ki so imeli največ prijavljenih kolesarjev. Sicer pa je bil zmagovalec maratona vsak udeleženec, prav vsi so namreč dobili spominsko medaljo. To so si zaslužili tudi udeleženci 21 km dolgega družinskega maratona, ki je v dopoldanskih urah potekal okoli Šmarne gore. Barbara Todorovičj foto: Tina Doki Torek, 6. julija 2004 kronika / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^5. STRAN Ponovno sojenje osmerici za lani oproščena kazniva dejanja Po dveh neuspešnih poskusih se je na kranjskem okrožnem sodišču včeraj vendarle začelo drugo sojenje skupini osmih tatov in njihovih pomočnikov s kamniškega območja. Nadaljevanje v sredo. Kraiy - V spremstvu zaporniških paznikov v neprebojnih jopičih, policistov iz posebne enote in pod budnimi očmi kriminalistov v civilu so včeraj na kranjsko okrožno sodišče stopali priprti obtoženci Dragan Dolar, državljan BiH Hasan Jašaragić in Safet Muratagić. Trojici so se v veliki obravnavni dvorani pridružili še soobtoženi Gregor Podgoršek, Zlatko Mahič, Jože praznik, Marjan Šepetavc in Oton Lešnik. Medtem ko šesterico obtožnica bremeni storitve več kaznivih dejanj velike tatvine, naj bi Praznik in Lešnik pri tem pomagala, vseh osem pa naj bi sodelovalo v dobro organizirani kriminalni združbi. Predsednica tričlanskega senata, sodnica Marjeta Dvornik, je uvodoma pojasnila, da so bili obtoženci pred letom dni na kranjskem okrožnem sodišču že obsojeni za vrsto tatvin, predvsem avtomobilov višjega cenovnega razreda. Andrej Baraga iz skupine državnih tožilcev se je na sodbo pritožil, nakar je višje sodišče v Ljubljani sodbo za glavnino kaznivih dejanj potrdilo in je pravnomočna (kazni je obsojenim celo zvišalo), za šest kaznivih dejanj, za katera so bili v Kranju lani oproščeni pa je "zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja" zahtevalo ponovno sojenje. Kot je v obtožbi zatrdil tožilec Andrej Baraga, naj bi se Dragan Dolar, Hasan Jašaragić, Safet Murata- gič, Gregor Podgoršek, Zlatko Mahič in Maijan Šepetavc združili zato, da bi vlamljali in kradli. Praviloma so vlamljali v stanovanjske hiše, poiskali ključe in odpeljali drage avtomobile. Jože Praznik naj bi pomagal z najemom garaže^ Oton Lešnik pa s prisluškovanjem policijskim pogovorom na "vročem" terenu. Tako naj bi obtoženci v različnih sestavih 22. maja 2002 izpred stanovanjske hiše v Žalcu odpeljali 6,9 milijona tolarjev vreden mercedes, ki so ga policisti kasneje zasegli. 9. junija istega leta naj bi v Vodicah ukradli mercedes, vreden 5,1 milijona tolarjev, in sto evrov, 1. julija v Dobu pri Domžalah mercedes, vreden 9,3 milijona Kriminalist tekel za tatom s Bled - Radovljiški policisti bodo kazensko ovadili 39-letnega Blej-ca, ker je v soboto dopoldne na avtobusnem postajališču ukradel manjši nahrbtnik. Lastnik ga je postavil na tla ob pano, tat pa je neopazno prišel do panoja, izpod njega potegnil nahrbtnik in z njim stekel proti bližnjim hišam. Tatu je opazil kriminalist, stekel za njim in ga prijel. Ko je nahrbtnik vrnil lastniku, je bil ta presenečen, saj sploh ni opazil, da je izginil. Reševanji v gorah Bohinj - V petek, 2. julija, je pozno popoldne pod domom na Planiki omagal oboleli planinec. Ker helikopter zaradi slabega vremena in teme ni mogel poleteti, so se bohinjski gorski reševalci odloČili za klasično reševanje. Planinca so oskrbeli v domu na Planiki, zjutraj pa ga je helikopter prepeljal v bolnišnico. Kredarica - Dežurna ekipa gorske reševalne službe in posadka policijskega helikopteija sta se v nedeljo ob dveh popoldne odpra-viU na pomoč 55-letnemu Ljubljančanu. Koje s prijatelji sestopal po strmi in zasneženi planinski poti s Stenarja, mu je spodrsnilo. Nekaj metrov je drsel po plazu, z nogo zadel ob steno ter jo poškodoval, tako da sam ni mogel veČ navzdol. Reševalci so ga po jeklenici dvignili v helikopter, ki gaje odpeljal v jeseniško bolnišnico. H. J. Kolesar pred avtom v levo Škofja Loka - 25-letni Ljubljančan je v četrtek, 1. julija, ob 12.10 kolesaril s Spodnjega trga v Škofji Loki proti križišču s Kidričevo cesto. Za njim je peljala 29 let stara voznica osebnega avtomobila iz Kranjske Gore. V križišču je kolesar pogledal prek rame nazaj in nenadoma zavil v levo. Voznica seje umikala levo proti sredini cts-te, vendar se trčenju ni mogla izogniti. Ljubljančan je s prednjim de-'om kolesa zadel v desni odbijač avta, z glavo udaril v vetrobransko steklo in huje ranjen obležal na cesti. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. H. J., foto: Gorazd Kavčič Prvoobtoženi Dragan Dolar iz Kamnika je na sodišče prišel posebej zastražen, z nogah. - Foto: Tina Doki fj isicami" na rokah in tolarjev, pet tisoČ tolarjev in kreditne kartice lastnika (da bi lažje kradli, so s časopisnim papirjem prekrili senzorsko svetilko), 4. septembra naj bi mercedes, vreden 8,5 milijona tolarjev, od- peljali iz Radomelj, zraven pa še za 700.000 tolarjev denarja, kreditnih kartic in dva GSM telefonska aparata (avto naj bi Marjan Šepetavc nato odpeljal BiH). 28. maja 2002 naj bi iz Med kuhanjem mu je postalo slabo v Skofja Loka - V soboto, 3. julija, ob 19.45 je v blokovskem stanovanju v Frankovem naselju zagorelo. Policisti so z ogledom in pogovori ugotovili, daje ST^letni lastnik okrog enajstih dopoldne prišel domov, na stopnišču klepetal s sosedo, nenadoma pa mu je postalo tako slabo, da je padel po stopnicah. Zdravniško pomoč je odklonil. Pozno popoldne je v stanovanju pripravljal hrano za svojega kužka. Posodo je postavil na električno grelno ploščo, vključil stikalo na 3, takrat pa gaje spet obšla slabost. Padel je in nezavesten obležal ob štedilniku. Hrana v posodi na štedilniku se je vnela in ogenj je objel kuhinjske elemente. Dim se je iz stanovanja začel Širiti tudi po stopnišču. Sosedje so vstopili v stanovanje, pomagah stanovalcu na varno in pogasih ogenj. Ekipa škofjeloške nujne medicinske pomoči ga je odpeljala na urgenco v Klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. Požar je naredil za približno 400.000 tolarjev škode. H. J. vrtnarij e v Voklem ukradli dlančnik in nekaj denarja, skupaj za 194.000 tolarjev, 27. maja pa iz trgovine v Globokem pri Radovljici odnesli nekaj denarja, bančne kartice in osebne dokumente lastnice, ki so jo olaj-šah za 25.000 tolarjev. Na obtožbo je prva odgovorila zagovornica prvoobtoženega Dolarja, ki je dokazovala nezakonitost pohcijskih dokazov, pridobljenih s prisluškovanji in snemanji telefonskih pogovorov med obtoženimi, ker naj bi ti ukrepi trajah dlje kot šest mesecev, kolikor dovoljuje zakon o kazenskem postopku. Trdila je tudi, da odredba preiskovalnega sodnika o posebnih policij skih ukrepih ne slo- ni na zakoniti podlagi, saj naj bi sum kaznivih dejanj, zaradi katerih je odredbo podpisal, kasneje ne bO nikoli potrjen. V tem smislu je predlagala izločitev nezakonito pridobljenih dokazov iz sodnega spisa, čemur pa je tožilec odločno oporekal. "Vsi ukrepi so bih preizkušeni že v prvem kazenskem postopku ter kasneje potrjeni z odločbo višjega sodišča," je dejal Andrej Baraga. "Ob-sodilni del kranjske sodbe je postal pravnomočen in kazni zvišane, kar pomeni, da je sodišče ukrepe ocenilo za zakonite." Ugovor Dolarjeve zagovornice, ki sta se ji pridružih Še zagovornici Jašaragiča in Podgorška, je kot neutemeljene dokazal tudi z datumsko napako v pisanju preiskovalnega sodrrika, ki je tajno sledenje in prisluškovanje dovolil od 6. maja do 5. novembra 2002, medtem ko je 25. aprila 2002 kranjska državna tožilka preiskovalnega sodnika zaprosila za dovoljenje za izvajanje teh ukrepov. Sodni senat je nato odločil, da bo « o morebitni nezakonitosti dokazov presodil med postopkom. Obtoženci, ki jih je senat povabil na zagovor, so bili zelo redkobesedni. Na vprašanja sta bila pripravIj ena odgovarj ati samo Jože Praznik in Oton Lešnik. Zanimivo je, da je večina obtožencev nezaposlenih, brez premoženja, dva prejemata celo socialno pomoč za brezposelne, nekateri pa so v kazenskih postopkih še na drugih sodiščih. Včeraj je sodni senat prisluhnil tudi pripovedim prič - oškodovancev, sojenje osmerici avtomobilskih tatov pa se bo nadaljevalo jutri. Helena Jelovčan Policisti iščejo voznika in priče Britof - V Četrtek, 1. julija, okrog poldneva sta v semaforiziranem križišču v Britofu, pred gostinskim lokalom Šprajcar, trčila voznika Fiatovega una in Renaultovega megana. Po tojšem pogovoru sta odpeljala vsak v svojo smer, zdaj pa policisti zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče kranjski policisti prosijo neznanega voznika in morebitne priče, da pokličejo na (04)26 81 599 ali na 113. Kraiy - Voznika osebnih avtov lancia in BMW pa sta v soboto, 3. julija, ob 12.35 trčila pri zavarovalnici Triglav v križišču Blei-weisove, Kidričeve in Oldhamske ceste v Kranju. V tem primeru policisti prosijo za pomoč morebitne priče, telefonski Št^ilki sta isti. H. J. Gobar naletel na okostje človeka Kraiy - Gobar iz Spodnjih Dupelj je v soboto, 3. julija, popoldne poklical na številko 113 in povedal, da je v Udinborštu naletel na človeško okostje. Ležalo je približno poldrug kilometer od Zgornjih Dupelj, okrog 400 metrov od urejene trim steze Kriva jelka in kakšnih 200 metrov od gozdne ceste v kotanji pod pobočjem, na gosto poraščeni, z drevjem in grmovjem. Kriminalisti iz urada kriminalistične policije so okostje prepeljali na Inštitut sodne medicine v Ljubljano, hkrati pa zbirajo tudi obvestila, ki naj bi jim pomagala ugotoviti identiteto pokojnika. H. J. MARMO HOTAVL]E U DRUŽBA ZA OBDELAVO KAMNA K sodelovanju vabimo: VZDRŽEVALCA STROJEV Pogoji: - 4. ali 5. stopnja izobrazbe - strojne smeri - želja po dodatnem izobraževanju - veselje do vzdrževanja strojev - lahko tudi pripravnik Izbranemu kandidatu nudimo urejeno delovno okolje, možnost izpopolnjevanja in stimulativno plačo. Pisne prijave pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov Marmor Hotavlje, d.d., Hotavlje 40, 4224 Gorenja vas. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. Granata med odpadnim železom Krai^j - Delavec podjetja Dinos je v petek med sortiranjem odpadnega železa našel topovsko granato. Strokovnjak iz regijske enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki jo je prevzel, je ugotovil, da gre za granato kalibra 74 milimetrov iz druge svetovne vojne. Granata je bila brez vžigalnika. H. J. Podjetje EUROSOL, d.o.o., Jesenice Cesta železarjev 8, 4270 JESENICE objavlja prosta delovna mesta SKLADIŠČNIK/-CA v proizvodnem podjetju z intenzivno uvozno/izvozno dejavnostjo takoj zaposlimo skladiščnika/-co. Zaželeno: primerna šola. delovne izkušnje in obvezno izpit za vožnjo z viličarjem. Eurosol, d.o.o., Jesenice; C. železarjev 8, 4270 Jesenice. DELAVEC/-KA v proizvodnem podjetju polnjenja pršil (spray doz) takoj zaposlimo štiri delavke/-ce. Zaželena ročna spretnost. Eurosol, d.o.o., Jesenice; C. železarjev 8, 4270 Jesenice. Pisne ponudbe z življenjepisom pričakujemo v 10 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu. i .« Nazorjeva 1, Kran]; tel.: 04 271 00 00, fax: 04 271 10 15 t te e- O o o 5 > s >.i k V-' « « ' GORENJSKI GLAS »IS. STRAN zgodba / info@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 VSI veslači Bratje Miha, Tomaž in Žiga Pirih iz Smokuča pri Žirovnici so se drug za drugim odločili, da bodo del mladosti posvetili veslanju, v katerem sta za sedaj zlasti uspešna starejša brata, 26-letni Miha in 23-letni Tomaž, ki sta tudi člana naše olimpijske veslaške reprezentance, 15-letnemu Žigi pa so uspehi bratov velika spodbuda. Bled - "O tem, da bom veslač, v resnici nisem veliko razmišljal: pri nas je pač šlo tako, daje z veslanjem začel Miha, Miha je navdušil Tomaža, oba skupaj pa sta v čoln zvabila še mene. Večkrat smo se doma pogovaijali o veslanju, toda o tem, da je to šport, ki zahteva toliko treningov in garanja, brata nista preveč govorila. Morda sta mislila, da bi se sicer premislil ... Sam ne vem, ali bi se, res pa je, da mi sedaj še malo ni žal, da sem šel po njuni poti in tudi sam postal veslač," mi je ob letošnji blejski regati o svoji komaj triletni veslaški zgodovini pripovedoval najmlajši bratov Pirih, Žiga, ki je - tako kot vsi začetniki - najprej začel veslati v "banjci", nato pa v dvojcu in skifu. "Po letu in pol sem imel idealno težo za krmarja in takrat sem šel v četverec skupaj s Koprčanoma Andrejem Hrabarjem in Matejem PavŠičem ter bratoma Mihom in Tomažem. Najprej smo šli na tekmo svetovnega pokala v München, kjer smo bili drugi, v Sevilli v Španiji pa smo bili tretji. Sedaj spet veslam v dvoj- cu, čeprav mi je osebno najbolj všeč veslati v dvojnem Četvercu in upam, da bom kdaj nastopal tudi v tej disciplini. Morda celo s katerim od bratov ... če bom dovolj dober in bosta ona dva vztrajala toliko časa," pravi Žiga, ki bo letos avgusta dopolnil 15 let in je minuli mesec končal osmi razred osnovne v šole v Žirovnici ter se vpisal v športni oddelek jeseniške gimnazije. "Tako kot brata in tako kot vsak športnik bi tudi jaz seveda kdaj rad nastopil na olimpijskih igrah, vendar vem, da me do takrat čaka še precej garanja. Ampak tega se ne bojim, rad imam veslanje in upam, da bo šlo po načrtih," zrelo razmiš- v Ija Žiga, ki je seveda še kako ponosen na starejša brata in na njune kolajne, ki sta jüi prinesla z velikih tekmovanj, zlasti v mladinski konkurenci in konkurenci članov do 23 let. Najprej hokejista, nato veslača Miha in Tomaž pa seveda nista ponosna zgolj na odlične rezul- Brata Miha in Tomaž Pirih bosta na letošnjih olimpijskih igrah skupaj z Gregorjem Sračnjekom in Janijem Klemenčičem nastopila v četvercu brez krmarja. Na letošnji blejski regati jih nihče ni premagal... Bratje Miha, Tomaž in Žiga prisegajo, da je veslanje najlepši šport tate, ki jih imata v svojih zbirkah, že kar nekaj tudi z največjih tekmovanj, ampak tudi na starša, ki sta ju že zgodaj usmerila v Šport, saj je oče Cveto v mladosti igral hokej na Jesenicah. Tako sta tudi Miha in Tomaž najprej, ko so bili doma še na Jesenicah, igrala hokej, nato sta drug za drugim postala veslača. "Zase lahko rečem, da mi šport res veliko pomeni, vedno sem si želel biti športnik. Tudi na različnih testiranjih sem bil vedno med najboljšimi in nekako sem čutil, da lahko uspem. Bled in jezero sta mi bila vedno všeč in sta v meni zbujala pozitivne asociacije. Tako sem očeta nekoč vprašal, ali lahko poskusim z veslanjem in seznanil me je s sodelavcem Miho Šlibar-jem, ki je bil prej predsednik blejskega veslaškega kluba. Že naslednjo nedeljo smo vsi skupaj šH na Bled in ko smo spoznali trenerje Stanka, Robija in Miloša so nama enostavno rekli, naj v torek pač prideva na prvi trening. Tomaž se takrat še ni odločil, jaz pa sem poskusil in vztrajal do danes. Dve leti kasneje se mi je pridružil še Tomaž in nazadnje Žiga," se veslaških začetkov izpred dvanajstih let spominja najstarejši od fantov, Miha, ki se dobro zaveda, da je bilo prva leta tudi za starša težko, saj so gradili hišo in imeli le en avto, tako da sta se tudi starša morala marsičemu odreči. Sedaj, ko imata Miha in Tomaž v že izpit, je Žigu laže, pa tudi s kolesom na treninge iz Smokuča, kamor so se preselili v svojo hišo pred desetimi leti, ni predaleč. Mame so v trgovini vedno veseli Vse tri fante starša pri športu spodbujata že od začetka in Še vedno rada pomagata po svojih močeh, najbolj zaposlena pa je zagotovo mami, sicer delovna terapevtka v domu starejših na Jesenicah, ki mora nahraniti tri fante, tri športnike. "Mislim, da so mame v trgovini vedno veseli, saj vedo, da nakupuje za "termite". Je pa tudi odlična kuharica in mislim, da smo vsi trije z njeno kuho lahko zadovoljni," ^ravi Miha, pa tudi Tomaž in Žiga se ob njegovih besedah zadovoljno nasmehneta: "Doma se o veslanju sicer pogovarjamo, vendar pa mi je vŠeč, da se starša v naš šport ne vtikata. Rada pa gresta na tekme, tudi v tujino, če le lahko. Ne vem, pa, ali jima bo uspelo letos priti v Grčijo na olimpiado, saj bo takrat v Atenah res huda gneča..." pravi Miha, študent na Fakulteti za šport. Miha in Tomaž se te dni že zagnano pripravljata na letošnji najpomembnejši nastop, ko bosta v četvercu brez krmaija skupaj z Janijem Klemenčičem in Gregorjem Sračnjekom, nastopila v Atenah. "Od oktobra že skupaj treniramo in - kljub temu da seje v zadnjem času pojavilo nekaj "špekulacij" o sestavi čolna - smo prepričani, da je ta posadka najboljša in da lahko uspemo," pravi Miha (nastopil je že na olimpijskih igrah v Syd-neyju), Tomaž pa prepričano dodaja: "Naša letošnja sezona je res uspešna, saj imamo v svetovnem pokalu dve tretji in eno peto mesto, skupaj smo tretji in s tem moramo biti zadovoljni. Seveda pa mislimo, da še nismo rekli zadnje besede in upam, da nam bo na olimpijskih igrah uspel dober rezultat. Kolajne sicer ne moremo obljubiti, je pa vse mogoče ... Na zadnji tekmi v Luzernu so na primer Američani dokazali, da so vsi premagljivi," razmišlja Tomaž, sicer študent na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu. "Sam sem s seboj zadovoljen že takrat, ko trening dobro uspe, to mi - poleg dosedanjih uspehov - daje veliko energije za nove napore, ki nas naslednje tedne pred olimpijskimi igrami še čakajo. Pri tem je zelo po-membnp, da fantje držimo drug z drugim in se spodbujamo med seboj. Trenutno je Jani Klemen-čič v našem čolnu najbolj izkušen in med tekmo daje navodila. Drugi mu zaupamo, kar je v težkih trenutkih, ob napornih treningih in na tekmah tudi zelo pomembno," dodaja Tomaž, ki si seveda - tako kot oba brata -želi, da bi v veslanju doživeli še veliko lepih trenutkov. Z njimi pa tudi njihovi domači, Številni športni prijatelji in vsi navijači, za katere fantje pravijo, da jih imajo res veliko. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki in Vilma Stanovnik Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž_ v Rapallu izgubljena Gorenjska 4 Italijani so konec leta 1918 zasedli zahodno in južno obrobje žirovske kotline. Pri tem se niso ravnali po razvodnici med Soro In Idrijco, po kateri je stoletja tekla meja loškega gospostva frei-sinških škofov proti Idriji in tolminskemu gospostvu. Niso se torej utrdili le na grebenih hribov iTied Žirmi in Idrijo, temveč so se stegnili čez, na sorško oziroma gorenjsko stran tudi do pet kilometrov! Razlog: da bi bolje zavarovali v tistem Času strateško pomembni rudnik živega srebra v Idriji in dostope do njega. Najprej so to storili de facto, na terenu, 12. novembra 1920 pa so v ligur-skem letovišču Rapallo podpisali meddržavni sporazum, ki je to zasedbo potrdil še de iure. Na italijanski strani meje je tako ostalo več kot 20 naselij. Ta so še danes, 80 let pozneje, upravno na primorski strani. Čeprav se voda z njihovih streh odteka na gorenjsko. Tudi cerkveno sodijo na ono stran. Njihove vode se skoraj vse stekajo v Soro ter po Savi in Donavi v Črno moije, škofa imajo pa ob Jadranskem, v Kopru. Bralce vabim, da te kraje obiščejo, saj so prav lepi. če se pripeljete z Gorenjskega po Poljanski dolini v Žiri in greste od tu še naprej proti Logatcu, imate na svoji desni ves čas pogled na hribe, ki obdajajo žirovsko kotlino od zahodne in južne strani. Pobočja in doline, ki jih vidimo, so v glavnem še v žirovski občini, na grebenih ali tik za njimi pa leži še cela vrsta vasi, ki že več kot 80 let sodijo v idrijsko občino. Ogledali bi si jih, če bi ubrali drugo pot. Poleti bi bila zlasti lepa s kolesom. S Trebije bi namesto v Žiri nadaljevali do Sovodnja, tu pa zavili levo v Javorjev Dol in se vzpeli na Mrzli Vrh. Tik pod vrhom bi se ustavili pri velikem mejnem kamnu št. 38, ki stoji tu še iz rapalskih Časov. Tu je izjemen pogled na dve strani. Na levi vidimo del Žirov in nad njimi širni Žirovski vrh, na desno seže pogled čez cerkljanske hribe vse do Matajurja. Pri tem kamnu bi prestopili mejo med občinama Gorenja vas - Poljane in Idrija. Mrzla Vrha sla namreč dva. Hiše, ki stojijo raztresene po pobočju na žirovski strani, tvorijo naselje tega imena v žirovski, hiše na vršnem delu pa naselje enakega imena v idrijski občini. Mimo teh bi se peljali naprej in se po asfaltirani gozdni cesti počasi spustili na nekoliko nižje ležečo Ledinsko planoto. Z ovinkov nad njo zagledamo tri vasi: na sredi Ledine s farno cerkvijo sv. Jakoba, na levi Ledinske Krnice s podružnico sv. Ahaca, na desni so raztresene hiše naselja Pečnik. Gremo naprej proti jugu in se spustimo še nižje, do Ledinskega Razpotja. Tu pridemo na državno cesto Žiri - Idrija, na nekdanji gostilni, ki stoji ob njej, je Še danes skromna tabla. To je že pred 1. svetovno vojno postavilo Slovensko planinsko društvo in na njej napisalo, da je tu razvodje med Črnim in Jadranskim morjem. Mi se z Razpotja ne spustimo v Idrijo, zavijemo levo in se peljemo spet navzgor vse dokler na levi ne ugledamo globoke idrijske doline, ki je skoraj 200 metrov globlja od žirovske. Tu pridemo v vas Gore s farno cerkvijo sv. Magdalene, od katere je sijajni pogled na hribovje zahodno in južno od Idrije, zlasti na Trnovski gozd in Javornike. Gore niso bile v loškem gospoJitvu, pač pa Dole, dolgo naselje na vrhu planote ob stari tovorniŠki poti, po kateri so iz Idrije na Vrhniko vozili živo srebro, nazaj pa vse mogoče blago za potrebe rudnika in rudarjev.-Po veČ kilometrih vožnje mimo osamljenih, a mogočnih kmetij pridemo do križišča, kjer bi lahko Šli naprej proti Logatcu ali na desno Čez Veharše v Godovič. Mi pa se vzpnemo malo višje Pogled čez Žiri proti jugu, v ozadju notranjski hribi. na levo, kjer stoji stara in mogočna domačija Na Mravljišu. Od nje se spet počasi spuščamo navzdol, mimo samotnih domačij, ki imajo na hišnih tablicah napisano Potok - in to je bilo nekoč najbolj južno naselje pod freisinško oziroma gorenjsko oblastjo. Kmalu smo spet na lepi planoti in sredi še lepše vasi Zavratec. Iz njega je samo še gar kilometrov spusta in spet smo na državni cesti Žiri-Logatec. Od Sovodnja do tu smo vozili ves čas v glavnem po stari freisinški meji. Torek. 6. julija 2004 gospodarstvo / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Regionalne razvojne agencije iz Slovenije in Avstrije so se povezale v delovni skupini, ki deluje od jeseni 2002. Ljubelj - Strategija delovne skupine je usmerjena v pospeševanje projektnih pobud zlasti na petih prednostnih področjih. Med i\jimi bodo posebno pozornost namenili gospodarskemu sodelovaiyu, so napovedali strokovnjaki iz obeh držav ob predstavitvi dosedai\jega dela skupine. Delovno skupino "Cezmejno sodelovanje regionalnih razvojnih agencij na Avstrijskem Koroškem in v Sloveniji" so formalno ustanovili konec oktobra 2002 na Jezerskem. Med ustanovnimi članicami so bile štiri agencije iz Avstrije in tri iz Slovenije. Sledilo je osem srečanj v raznih krajih ob meji, med katerimi so obravnavali skupne teme, razširjali partnerstvo na več področij in poglabljali medsebojne stike. Letos si je delovna skupina nadela ime "Cross-border - Regionalno partnerstvo Karavanke" in si izbrala logotip, ki simbolizira združevanje dveh sil v eno. Pred nedavnim je izdala tudi predstavitveno brošuro. "Naši cilji in naloge so, da koordiniramo čezmejne projekte, oblikujemo delovne skupine za pripravo in izvedbo projektov, čezmejno sodelovanje institucionaliziramo na ravni regionalnih razvojnih agencij, usklajujemo strategije in koncepte razvoja na obeh strani meje, lobiramo za inovativne Čezmejne projekte pri pristojnih organih, pomagamo pri iskanju čezmejnih partnerjev, soodločamo pri izboru mikroprojektov in skrbimo za stike z javnostjo," je povedala mag. Slavka Zupan iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske, ki je zadolžena za vodenje delovne skupine na naši strani. S strategijo delovanja se je skupina usmerila zlasti na pet prednostnih področij. Na prvem mestu je gospodarsko sodelovanje, sledijo pa razvoj enotne čezmejne turistične ponudbe, razvoj človeških virov, varovanje in razvoj narave in kulture ter izboljšanje čezmejne infrastrukture. Doslej je bilo veliko projektov le na papirju, sodelovanje v delovni skupini pa odpira nove možnosti, je še ugotovila Zupanova. Med večjima projektoma na naši strani, ki ju že izvajajo, sta promocija poslovnih lokacij v obmejnem območju in razvoj turističnega območja Karavanke. Za oba projekta bodo name- Strokovnjaki z obeh strani Karavank se zavedajo, da sodelovanje daje več možnosti za razvoj regij ob meji. nili od 200 do 400 tisoč evrov, sicer pa bo na razpolago letno okrog 1,4 milijona evrov za izvedbo vseh projektov. Kot je udeležence seznanila mag. Cornelia Pracher iz Avstrije, nameravajo pri njih pripraviti do poletja čezmejni turistični zemljevid, do leta 2007 pa oživiti sklade za male projekte. Za obe državi naj bi imeli približno 50 takih skladov, s katerimi bi hitreje uresničevali gospodarske pobude. Doslej je bila velika ovira počasnost postopkov zaradi zapletenih administracij skih poti. Zbrane sta pozdravila in jim zaželela uspešno delo podžupan občine TržiČ Franci Praprot-nik in župan občine Borovlje Ingo Appe. Srečanja se je udeležil tudi Miran Vatovec iz vladne službe za strukturno politiko in regionalni razvoj, ki je poudaril, da bi si take iniciative želeli tudi na slovensko italijanski meji. Stojan Saje Le vstopnica za razpis Status regionalnega oziroma lokalnega radijskega (televizijskega) programa posebnega pomena samo po sebi prinaša le dodatne stroške zaradi dražje produkcije programskih vsebin. Ali bodo zaradi tega dobili denar iz RTV naročnine, pa ni gotovo. Kranj - Potem ko so gorenjske lokalne radijske postaje Triglav Jesenice, Krai^j - Gorenjski megasrček in Sora status regionalnega radijskega programa posebnega pomena prejele že lani, je agencija za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto tržiškemu Radiu Gorenc status lokalnega rad^skega programa posebnega pomena podelila pred kratkim. Bo ta status pomagal tržiškemu radiu pri premagovaryu finančnih težav, s katerimi se spopada? Sodeč po izjavah direktorjev gorenjskih radijev ne. Regionalnim in lokalnim radijskim programom (pa tudi televizijskim) posebnega pomena namreč po pravilniku o programih posebnega pomena pripadajo trije odstotki od letno pobrane RTV naročnine. Znesek ni majhen, toda, ali bo (je) kaj kapnilo tudi v gorenjske vreče, je drugo vprašanje. Kot je pojasnil direktor kranjskega radia Marjan Potrata, lahko pridobijo deset milijonov tolarjev ali' pa nič. "Sprva smo mislili, da bo pridobivanje sred- stev iz tega naslova lažje, kot pa je dejansko. Kot regionalni radijski program posebnega pomena moramo skrbeti, da je naša programska zasnova regionalna, torej da moramo imeti točno predpisano količino regionalne vsebine. Zahteve so ostre, agencija za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto do sekunde natančno meri dolžino oddaj z regionalno vsebino," pravi Potrata. Radijski in televizijski programi se lahko za obljubljena sred- stva potegujejo preko razpisa ministrstva za kulturo. Prijavljene projekte oziroma programe oceni posebna komisija, ki nato izloči neprimerne projekte. "Status posebnega pomena tako za našo radijsko postajo pomeni le vstopnico za sodelovanje na razpisu. Prav nihče pa ti ne more garantirati, da bomo zaradi tega deležni dodatnih sredstev. Mi v dveh letih nismo do-bih še ničesar, hkrati pa je produkcija teh programskih vsebin štirikrat dražja kot za ostale oddaje," razmišlja Potrata. Kranjska radijska postaja je sicer pred podpisom pogodbe s kulturnim ministrstvom za tiste projekte, ki jih je komisija že odobrila. Tudi Radio Triglav še čaka na državna sredstva. "Po znanem postopku smo si šele pridobili pravico sodelovanja na javnem razpisu. Pogodbo z ministrstvom smo že podpisali, vendar bo od poročila agencije za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto odvisno, ali bomo prejeli tudi kaj sredstev. Pričakujem, da bodo obveznosti izpolnjene z obeh strani," je razložila direktorica jeseniškega radia Rina Klinar. In kakšne obete gojijo v Tržiču? Direktor Radia Gorenc Janez Štimec pravi: "Vlogo za pridobitev sredstev smo seveda oddali, ali jih bodo odobrili, je drugo vprašanje. Osebno menim, da smo do teh sredstev najbolj upravičeni ravno tiste radijske postaje, katerih obstoj je ogrožen zaradi finančnega živo-tarjenja." Tržiški radio se namreč že nekaj časa ubada z veliko finančno krizo. Simon Šubic Vrata Iskre ISD in Iskre OTC odprli svojcem Kraixj - Minulo soboto so zaposleni v kranjskih podjetjih Iskra ISD in OTC pripravili prijetno presenečenje sorodnikom in prijateljem, saj so jih povabili na tako imenovan "dan odprtih vrat". Posodobljeni (združeni) podjetji si je ogledalo več kot tristo obiskovalcev, ki so jim predstavili delavnice in stroje, med katerimi so nekateri najnovejši stroji in linije. Iskra ISD je namreč velikoserijski proizvajalec sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, elektromehan-sko industrijo, industrijo gospodinjskih aparatov in električnih ročnih orodij, glavni kupci teh izdelkov pa so Iskraemeco, Iskra Stikala, Iskra Bovec, Iska Avtoelektrika, Sava Goodyear, Svojci so si v Iskri ISD In OTC z zanimanjem ogledali prenovljene prostore in nove stroje. Gorenje, Novi Plamen, Rasistec in drugi. Proizvodni program v Iskri OTC (Orodjarsko tehnološki center) pa so orodja za predelavo plastičnih mas, zaijferede-lavo Al zlitin, za predelavo pločevine ter posebna merilna, kontrolna in rezilna orodja. Iskra OTC je tržno usmerjena orodjarna, ki ima kupce tako v Sloveniji kot tujini, kot pravijo zaposleni, pa je njihova prednost, ker že v fazi razvoja izdelka pomagajo kupcu priti do pravilne rešitve, oziroma kvalitetnega orodja. Zaposlenih v obeh podjetjih je trenutno okoli 450, vse sobotne obiskovalce pa je direktor Jure Tepina na koncu povabil Še na prijetno druženje v bližnji športni park Zarica. V.S. Zirovska Alpina kljub v vsemu uspesno čeprav v žirovskem obutvenem podjetju lani niso dosegli načrtovanih rezultatov, pa so po mnenju predsednika uprave Andraža Kopača še vedno poslovali uspešno. Žiri - V Alpini iz Žirov so lani V primerjavi z letom 2002 čiste prihodke od prodaje povečali za poldrugi odstotek in tako ustvarili 11 milijard tolarjev prihodkov. Zabeležili so 223 milyo-nov tolarjev dobička iz poslovanja, kar pomeni 3,9-odstotni donos na kapital. Dvignila se je knjigovodska vrednost Alpinine delnice, ki je lani dosegla 27.909 tolarjev, kar za dve tretjini pa so povečali obseg investicij. Te poslovne rezultate je predsednik uprave Andraž Kopač na skupščini delničarjev, na kateri je bilo prejšnji teden prisotnega 85-odstotkov kapitala, označil za nekoliko slabše od načrtovanega, a še vedno uspešne. "Zaradi vedno večje konkurenčnosti ponudnikov obutve na mednarodnem trgu smo bili v letu 2003 soočeni s številnimi težkimi odločitvami, najtežja med njimi je bila zagotovo odločitev o zaprtju naših obratov na Colu in v Gorenji vasi," poudarja Kopač. Lani so poleg prizadevanj na komercialnem, razvojnem in proizvodnem področju v Žireh veliko pozornosti namenili tudi blagovni znamki Alpina. "Z novim pristopom smo presegli vprašanje športnega ali modnega značaja Alpine kot blagovne znamke. Le-ta bo poslej poudarjala našo usmerjenost v razvoj in inovativnost, ki skupaj prinašata večje prilagajanje kupče- vim željam in zahtevam," je dejal Kopač. V Alpini so v prvih petih mesecih letos ustvarili 4,1 milijarde tolaijev prihodkov od prodaje, s čimer so ohranili raven iz lanskega leta. Prodajo modne in športne obutve na tüje trge so povečali za dvanajst odstotkov, medtem ko so na domačem trgu beležili manjšo prodajo. Kljub temu pričakujejo dobro prodajo svoje obutve tudi na slovenskem trgu. Letos so odprli še tri nove prodajalne, tako da sedaj Alpi-nino maloprodajno mrežo sestavlja že 108 prodajaln. Skupščina je podprla predlog uprave in nadzornega sveta, ki mu predseduje Viktor Zakelj, da lanski bilančni dobiček v višini dobrih 405 milijonov tolarjev ostane nerazporejen. Družba namreč v naslednjih letih načrtuje še dodatna vlaganja v naložbe, ki jih namerava financirati z lastnimi sredstvi. Simon Šubic Adria prepeljala več potnikov kot lani Ljubljana - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je v prvem polletju prepeljal skoraj 400 tisoč potnikov, kar je za osem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Za osem odstotkov seje povečalo tudi število rednih letov (8.464 letov), predvsem zaradi povečanja rednih prog na liniji iz Ljubljane v Bruselj, Frankfurt, Zürich, Pariz, Amsterdam in na Dunaj. V tem času je Adria prepeljala 33 tisoč čarter potnikov, kar je za sedem odstotkov veČ kot lanskem prvem poletju. Promet tovora je padel za šest odstotkov in sicer na 1.800 ton. V juniju je število Adriinih potnikov naraslo za tri odstotke, saj so prepeljali 88 tisoč potnikov. Zasedenost letal je bila 61-odstotna, kar je odstotek bolje kot lani. Adriini leti sicer predstavljajo 80 odstotkov vseh letov z brniškega letališča, povečuje pa se tudi število letov, ki jih slovenski letalski prevoznik opravlja med letališči v tu-«« • jmi. Po podatkih združenja evropskih letalskih prevoznikov (AEA) se Adria po točnosti svojih poletov v prvih štirih mesecih leta 2004 uvršča na deseto mesto med 25 članicami, ki svoje podatke posredujejo AEA. Gre za mednarodne polete znotraj Evrope ter za lete iz Evrope na Bližnji vzhod in v severno Afriko, so še sporočili iz Adrie Airways. Simon Šubic Laze 18a, 4000 Kranj ČBNJB CISTBRN DOSTAVA KURILHBOA OUA n W/ J mmMmwi % m- Pnjavi se m cbor za H^stra & Miss Kraiifa 2064, Id bo poteiidi v ^ 30. jgl^ 2(H)4 Rd Giavfiffii trgu v Kraniu. izpolnjeno prijm poniji na naslov: M MIsMa Mräa, iOdri&va 55a, 4000 Krsnj, s pripisooi: za Mntn & nss Kni^ 2004, naji0sne)e do 19. julija 2004. Kandidali oorajo bili starejši od 16 let. Ve( inlormacij na spletni strara: wm.kranieslcom. Ifne in priifnek: Datum rojstva: Naslov: lelefon: Prijavljam se za (usirmo obkro^} Miss Mistra v "l'iy (Ti.,' • i ^ GORENJSKI GLAS »IS. STRAN finance, nepremičnine / info@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 Slovenka se je Slovenica bo tržila premoženjska zavarovanja, Slovenica življenje pa življenjska Kra[\j - Delničarji zavarovalniške hiše Slovenica so na nedavni skupščini sprejeli sklep o razdelitvi zavarovalnice nä dva dela. Medtem ko se bo sedanja družba ukvarjala le še s premo-žei\]skimi zavarovanji, že ustanfav^ajo novo družbo, Slovenica življenje, ki bo tržila življei^ska zavarovanja. Kot je ob tem dejal Matija Senk, predsednik uprave Slovenica, je Slovenica prva slovenska zavarovalnica, ki poslovanje prilagaja načinu, kot ga poznajo v tujini, kjer skorajda ni več splošnih zavarovalnic, ampak prevladujejo specializirane. Od-delitev življenjskega zavarovanja je del poslovnega načrta Slovenice, ki namerava življenjska zavarovanja skupaj s strateškimi partnerji ponuditi tudi na tujih trgih, predvsem v vzhodni in srednji Evropi, trženje premoženjskih zavarovanj pa okrepiti doma in na obmejnih območjih. Nova družba bo začela poslovati, ko bo od agencije za zavarovalni nadzor prejela dovoljenje za opravljanje zavarovalniških poslov. Nadzorni svet nove zavarovalnice se je že sestal na prvi seji in imenoval upravo - za predsednika Matija Senka in za člana Sama Burja, Matija Senk pooblaščenca uprave Slovenice. Sestava nove uprave Slovenice bo znana, ko bo agencija dala dovoljenje za novo družbo. Slovenica je v letošnjem prvem polletju presegla poslovne načrte, še zlasti to velja za dobiček. Zbrana premija je bila v prvih petih mesecih za 22 odstotkov višja kot v enakem lanskem obdobju, pri tem pa so premije za življenjska zavarovanja porasla za polovico. Visoka rast življenjskih zavarovanj, še zlasti Fondpolice, jih ne preseneča, saj imajo zavarovanci pri tem zavarovanju denar naložen v donosne vzajemne sklade KD. Cveto Zaplotnik Finančni supermarketi Družba KD Group bo razvijala "finančne supermarkete" s široko ponudbo finančnih storitev Ljubljana - "Ostajamo vodilni na področju uprav^anja s premoženjem, pomemben lokalni borzni trgovec in zaupanja vreden partner na novih tujih trgih," je dejal Matjaž Gantar, direktor KD Group, na sredini novinarski konferenci, na kateri so predstavili poslovne rezultate lanskega leta in novosti v skupini. Družba KD Group je lani s prodajo ustvarila 9,1 milijarde tolarjev prihodkov in dosegla nekaj manj kot 1,2 milijarde tolaijev dobička, pri tem pa sta z dobičkom poslovala tudi oba stebra skupine - KD Investments, družba za upravljanje, in Skupina KD Holding. Družba KD Investments je lani ustvarila 692 milijonov tolarjev dobička. Njeni vzajemni skladi Galileo, Rastko in KD Bond so zadržali večinski, 58-odstotni delež na slovenskem trgu. Število vlagateljev v sklade je lani preseglo 40 tisoč, neto vplačila so znašala 12,9 milijarde tolaijev, njihovo premoženje je od začetka do konca leta naraslo s 33,5 na 52,9 milijarde tolaijev. Vrednost enote premoženja Galilea kot največjega in najstarejšega slovenskega posebnega vzajemnega sklada se je prviČ dvignila prek dva tisoč tolarjev, Galileo pa je po donosnosti v zadnjih treh letih zasedel prvo mesto. Družba je lani svoje poslovanje prilagodila novemu zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ustanovila je borzno posredniško družbo in odprla sedem novih Finančnih točk, med njimi tudi na Bledu. Kot je ob tem dejal Matjaž Gantar, bodo v prihodnje prodajo razvijali v obliki "finančnih supermarketov", v katerih bodo vlagateljem na enem mestu ponudili različne "produkte" oz. storitve. Velike načrte imajo tudi pri individualnem upravljanju premoženja, kjer želijo postati največji upravljavec tovrstnega premoženja v regiji. Skupina KD Holding je lansko poslovno leto končala s 580 milijoni tolaijev dobička. Družba Kolosej Ljubljana je lani v Celju odprla tretji multikino v Sloveniji, pred nedavnim gaje še v Mariboru. Družba Globtour, ki so jo kupili februarja lani, je poslovala z manjšo izgubo kot leto prej, v naslednjih letih pa naj bi že postala dobičkonosna. Družba Seaway Group je lani pod blagovno znamko Shipman predstavila jadrnico visokega cenovnega razreda, za katero je nä sejmu v Dü-sseldorfu prejela prestižno nagrado Evropska jadrnica leta 2003, v sklepni fazi razvoja pa je nova motoma jahta Skagen 50. Obseg naložb v medijih so januaija letos zmanjšaH s prodajo deleža v Dnevniku. Cveto Zaplotnik Dobre in slabe novice vplivale na svetovne borze V zadnjem mesecu smo bili na vseh razvitih svetovnih kapitalskih trgih priča pravi stagnaciji, saj vsi pomembnejši svetovni delniški indeksi niso bistveno spremenili svojih vrednosti. Najpomembnejša pozitivna novica zadnjega meseca je pocenitev nafte, katere cena je znašala že preko 42 USD za sodček. Potem ko so ministri članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) sprejeli odločitev o povečanju proizvodnje črnega zlata, se je cena surove nafte OPEC znižala pod 37 dolarjev za sodček, kar je upad za 13 odstotkov v primerjavi z rekordnim 2. junijem, ko je bilo treba odšteti več kot 42 dolarja za sodček. Ta novica je nekaj trgovalnih dni pozitivno vplivala na razpoloženje vlagateljev, ker pa so nekateri vlagatelji nato že začeli unovčevati dobičke, se vrednosti najpomembnejših indeksov niso spremenile. V ZDA pa se je zgodilo to, kar smo že nekaj časa pričakovali in napovedovali. Zaradi omejevanja inflacije je ameriška centralna banka (FED) dvignila ključno obrestno mero iz 1 na 1,25 odstotka. To je prvo povišanje ključne obrestne mere od januarja 2001, ko je ta znašala 6,5 odstotka. Ta sprememba je bila povsem pričakovana in tudi vračunana v delniške in druge trge, zato ni imela negativnega efekta. Večina analitikov pričakuje umirjeno višanje obresti tudi v prihodnje, tako da se bodo obresti do konca leta 2005 morda dvignile za skupaj okrog tri odstotke, kar je še vedno dovolj nizko, da vsaj zaradi obresti naj ne bi bilo večjih pretresov na borzah. Sprememba ključne obrestne mere v ZDA je bila po mnenju finančnih strokovnjakov prenizka, da bi lahko vplivala na okrepitev dolarja in bi bila takšna sprememba na denarnem trgu presenečenje in čista kratkoročna psihologija. Kratkoročne napovedi so, da bo razmerje med dolarjem in evrom ostalo na ravni med 1,20 in 1,24 dolarja za evro. Kako so se gibali glavni indeksi v juniju? Evropa: osrednji nemški indeks DAX30 (30 največjih nemških podjetij) je v juniju pridobil približno +4,4 odstotka vrednosti, indeks DJ Euro Stoxx 50, ki vključuje 50 največjih evropskih podjetij, je v enakem obdobju padel za -1,5 odstotka. ZDA: ameriški indeks Dow Jones Industrial Average (30 največjih ameriških podjetij) je pridobil +1,3 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq (vključuje predvsem podjetja iz področja informacijske tehnologije) je zabeležil +1,4 odstotno rast. Azija: nekoliko višjo rast, +5 odstotkov, je v juniju zabeležil indeks največjih japonskih podjetij (EWJ), indeks, ki pokriva področje Pacifika brez Japonske (EPP) in vključuje delnice največjih podjetij iz Avstralije, Hong Konga in Singapurja, je zrasel za +1,5 odstotka. Ostali svet: indeks razvijajočih kapitalskih trgov (EEM), ki vključuje delnice največjih podjetij iz Južne Koreje, Južne Afrike, Tajvana, Kitajske, Mehike, Brazilije, Rusije, idr, v juniju ni bistveno spremenil vrednosti. Goran Dolenc GBD d,d,, Kranj, gdolenc@gbd.si ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DEUVEC BREZ POKLICA ČISTILEC LETAL: do 21. 07. 2004; št. del. mest: 3; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ PREKLADALEC GUM; do 14. 07. 2004; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ STROJNI PLETILEC; do 09. 07. 2004; MILI, D.O.O., ZABREZNICA 7H, ŽIROVNICA POMOŽNI DELJtVEC POMOŽNI PEK; do 14. 07. 2004; št. del. mest: 3; DON DON - PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., TRDINOVA POT 2A, 8330 METLIKA POMOČ PRI IZVAJANJU SUHOMONTAŽNIK SISTEMOV; do 09.07.2004; GREGORINČIČ MILAN S.R, BLEJSKA C. 13, TRŽIČ SNAŽILKA do 09.07.2004; OŠ TRŽIČ, ŠOLSKA UL. 7, TRŽIČ do 13. 07. 2004; PODPEČAN ANDREJA S.P., LOJZETA HROVATA 9, KRANJ OBDELOVALEC LESA: do 09.07. 2004; št. del. mest: 3; JELOVICA, D.D., ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIBI, PREDDVOR LIČAR - POMOŽ. DELA PRI VZDRŽEVANJU JADRALNIH LETAL; do 13. 07. 2004; NOVAK FRANC S.P., POD-HOM 69, ZG. GORJE ZlOAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; do 21. 07. 2004; št. del. mest: 2; VAJDEC DAMJAN S.R, UL. PRVOBORCA 6. JESENICE NATAKARSKI POMOČNIK; do 13. 07. 2004; BÖRSE JOŽE S.R, ŽELEZNIŠKA UL 10. LESCE LESAR; do 10.07.2004; EGOLES D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA BLAGOVNI MANIPULANT - PRODAJA KNJIG PO TELEFONU IKRANJl; do 13. 07. 2004; št^el. mest: 5: PREŠERNOVA DRUŽBA D.D. LJ., OPEKARSKA 4/A, 1000 LJUBLJANA PEK do 14. 07. 2004; št. del. mest: 3; DON DON -PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., TRDINOVA POT 2A, 8330 METLIKA do 13. 07. 2004; št. del. mest: 2; PREKPALJAJ DEDA, S.P., C. MARŠALA TITA 54, JESENICE SLAŠČIČAR: do 13.07. 2004; PREKPALJAJ DEDA, S.P, C. MARŠALA TITA 54, JESENICE MIZAH; do 09.07.2004; št. del. mest: 2; JELOVICA. D.D. ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR ZIDAR INDUSTRUSKIH PEČI; do 31. 07.2004; št. del. mest: 2; VIGO, D.O.O., C. 1. MAJA 120, JESENICE KLJUČAVNIČAR ■ MOJSTER; do 09.07.2004; CMC GALVANIKA, D.O.O., ALPSKA 43, LESCE VARILEC; do 09. 07. 2004; JALEN BOŠTJAN, S.R, HUJE 23, KRANJ MONTER VODOVODNIH NAPRAV; do 06. 07. 2004; št, deL mest: 2: KRČ GREGOR S.P. BELSKA C. 16, PREDDVOR STROJNIK-ŽEflJAVOVODJA; do 18. 07. 2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D.D.. GRAJSKA C, 44, BLED STROJNI MEHANIK SERVISER STROJEV ZA OBDELAVO LESA (ZG. BITNJE); do 25.07.2004: DIMPEX. D.O.O., SP DANJE 5, SORICA KLJUČAVNIČAR (OBDEL INOX MATERIALOV IN TIG VARJENJE): dO 17. 07 2004; ŽVELC DAMJAN. S.R, LAHOVČE 87. CERKLJE KLJUČAVNIČAR Z ZNANJEM VARJENJA; dO 17.07.2004; ŽVELC DAMJAN S.P, UHOVČE 87, CERKLJE ELEKTRIKAH ENERGETIK ELEKTRO)NŠTALATEfi; do 16.07.2004; št. del. mest: 2; ELROD, D.O.O., ZG. BITNJE 143, ŽABNICA ELEKTRIKAR (KRANJ); Pošljite prošnjo, do 13. 07. 2004; ISKRA INVEST, D.D., LJ., STEGNE 25 A, 1000 LJUBLJANA ELEKTRIKAR; do 13.07.2004; URBANC ZDRAVKO S.R, ZALOG 12, GOLNIK GALVANIZER do 21.07. 2004; št. del. mest: 2; CMC GALVANIKA, D.O.O., ALPSKA 43, LESCE do 09. 07. 2004; CMC GALVANIKA, D.O.O., ALPSKA 43, LESCE TISKAR ZA TISK Z IZDOLBINE; do 13. 07. 2004; ETIKETA ŽIRI, INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI SLIKOPLESKAR - FASADER; do 07. 07. 2004; MEGAMATRIX, D.O.O., STARETOVA UL. 39, KRANJ FHIZEH dO 09. 07. 2004; BOLKA JURE, S.R, TUPALIČE 36/A, PREDDVOR do 06. 07. 2004; št. del. mest: 3; MITJA STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O.. TOMŠIČEVA UL 8, 6210 SEŽANA ZIDAR do 15 .07. 2004; BANCA, D.O.O., SEJMIŠČE 5, KRANJ do 09. 07, 2004; št. del. mest: 2; GODNIČ LUKA S.R, TRSTENIK 74, GOLNIK PEČAR; do 15.07.2004; BANCA, D.O.O., SEJMIŠČE 5, KRANJ VOZNIK AVTOMEKANIK do 13. 07. 2004; KOMUNALA RADOVLJICA, D.O.O., LJUBLJANSKA C. 27, RADOVLJICA do 07. 07. 2004; THE BEST, D.O.O.. VIRMAŠE 78, ŠK. LOKA PRODAJALEC POSLOVODJA, TRGOVEC; do 15. 07. 2004; BANCA, O.O.O.. SEJMIŠČE 5. KRANJ PRODAJNI POSREDNIK; do 17. 07. 2004; št. del. mest; 3; JANCOMM, D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE LESARSKI TEHNIK MATERIALNI KNJIGOVODJA: do 17. 07. 2004; EGOLES, D.D,. KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA TEHNOLOG KONSTRUKTOR • IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE; Pošljite pisne prošnje; do 09.07.2004; ŠENK TRADE, D.O.O., BRITOF 23, KRANJ ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK - SERVISER VARNOSTNIH SISTEMOV; do 06. 07. 2004; KANJA PROTECT, D.O.O., ŠERCERJEVA UL. 18. RADOVLJICA GRADBENI DELOVODJA: do 31. 07. 2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, O.D., GRAJSKA C. 44, BLED GRADBENI TEHNIK PROJEKTIRANJE: do 07. 07. 2004; PROTEO, D.O.O., REŠEVA UL. 4A. KRANJ DELOVODJA: do 09, 07. 2004; VIGO, D.O.O., C. 1. MAJA 120, JESENICE TRGOVINSKI POSLOVODJA TERENSKI PRODAJALEC: dO 06. 07. 2004; FAJFAR MARJAN, S.R. SR BRNIK 36A, CERKLJE KRANJ; V vlogi navedite tel. številko; do 06. 07. 2004; KONFEKCIJA JUTRANJKA, D.D., RADNA 3, 8290 SEVNICA ZOBOTEHNIK; do 09. 07. 2004; ROK LAB, D.O.O., IDRIJSKA C. 1/A, ŽIRl GIMNAZIJSKI MATURANT - SKLEPANJE IN TRŽENJE RAZLIČNIH FINANČNIH PRODUKTOV PRI STRANKAH (KRANJ); do 06. 07. 2004; SAVA PLUS, D.D., CELOVŠKA 175,1000 LJUBLJANA INŽ. STROJNIŠTVA - VODJA KAKOVOSTI: do 09. 07. 2004; CSS - IP D.O.O., STARA LOKA 31, ŠK. LOKA EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE - VODJA NABAVE; do 08. 07. 2004; SAT CONTROL, D.O.O., POŽE-NIK10, CERKLJE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE. RAČUNOVODSTVO - RAČUNOVODJA; do 08. 07. 2004; SAT CONTROL, D.O.O., POŽENIK 10, CERKLJE UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE - VODILNI PROJEKTANT; do 06.07 2004; ISKRA STIKALA D.D.. LJUBLJANSKA C. 24A, KRANJ DIPL. INŽ. RAČUNALNIŠTVA - RAZVIJALEC PROGRAMSKE OPREME / PROGRAMER: do 31. 07. 2004; št. del. mest: 2; I PLUS, D.O.O,, KIDRIČEVA C. 75, ŠK. LOKA UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA - PROJEKTIRANJE; do 07 .07. 2004; PROTEO, D.O.O., REŠEVA UL. 4A, KRANJ PROF. RAZRED. POUKA do 11.07 2004; OŠ TRŽIČ, ŠOLSKA UL. 7, TRŽIČ UČITEU V OPBt POOR. ŠOLI LOM; do 11. 07. 2004; OŠ TRŽIČ, ŠOLSKA UL. 7, TRŽIČ V DPB, ZA JUTRANJE VARSTVO, MESTO LABORANTA; do 11. 07. 2004; OŠ TRŽIČ, ŠOLSKA UL 7, TRŽIČ RAZRED. UČITEU V RAZR. PDDRUŽN. PODLJUBEU -1. RAZRED DEVETLETKE; do 11. 07 .2004; OŠ TRŽIČ. ŠOLSKA UL. 7, TRŽIČ PROF NEMŠČINE - UČITEU V OPB IN UČITEU NEMŠKEGA JEZIKA; do 11. 07. 2004; OŠ TRŽIČ, ŠOLSKA UL. 7. TRŽIČ PROF. MATEMATIKE; do 11. 07 2004; OŠ TRŽIČ, ŠOLSKA UL. 7, TRŽIČ DIPL. INŽ. KEMIJE - KEMIK/KEMIČARKA, PRIPRAVNIK; do 06. 07. 2004; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 12, KRANJ DR. MEDICIIK . ZDRAVNIK SPL. MEDICINE / DRUŽINSKE MEDICINE: do 31. 07. 2004; OZG KRANJ, OE ZOR. DOM TRŽiČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU V SPL AMBULANTI; do 14. 07. 2004; OZG KRANJ, OE ZOR. DOM RADOVLJICA. ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED ZDRAVNIK SPL MEDICINE; do 28. 07. 2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM KRANJ, GOSPOSVETSKA UL 10, KRANJ DR. MEDICINE SPEC. PEDIATRIJE do 14. 07. 2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED; Št. del. mest: 2 Ostali pogoji, k\ jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Glin§kova ul, 12, Ljubljana Trdno na tretjem mestu Abanka Vipa je lani "rasla" počasneje kot v zadnjih letih, a še vedno hitreje od glavnih tekmecev. Kraiy - Delničarji Abanke Vipe so na nedavni skupščini potrdili vse predlagane sklepe in sprejeli poročilo o lanskem poslovanju banke. Od 1,6 milijarde tolarjev bilančnega dobička so ga 860 milijonov tolarjev oz. 180 tolarjev na delnico namenili za dividende, 709 milyonov tolarjev za druge rezerve, 40,3 milijona tolarjev za nagrado upravi in 9,6 milyona za nagrado nadzornemu svetu. Banka je lani obseg bilančnega poslovanja povečala za 11 odstotkov, po bilančni vsoti, ki je ob koncu leta presegla 432 milijard tolarjev, je povečala tržni delež z 8,5 na 8,6 odstotka, kar jo je še utrdilo na tretjem Nova steč^a Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 14. junija začelo stečajni postopek za družbo MTA - Meredian, turizem, gostinstvo, trgovina in storitve, z Jesenic, dan kasneje pa še za družbo Romax Prodaja in ser-visirai\je kmetyskih, gradbenih, gozdarskih strojev, iz Kranja. V primeru družbe MTA - Meredian je za stečajnega upravitelja določilo Andreja Marinca, BDO-EOS, svetovanje, iz Ljubljane, v postopku za družbo Romax pa Ladislava Hafnerja iz Reteč. V obeh primerih je dolžnike pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, da v dveh mesecih od objave oklica o začetku stečaja prijavijo terjatve stečajnemu senatu. Za družbo MTA - Meredian bo narok za preizkus prijavljenih terjatev 24. septembra, za Romax pa 1. oktobra. C.Z. mestu med bankami v Sloveniji. Čeprav je lani dosegla najnižjo stopnjo rasti v zadnjih letih, je vseeno "rasla" dvakrat hitreje od glavnih tekmecev. Ustvarila je skoraj 4,6 milijarde tolarjev bruto dobička oz. 3,5 milijarde tolarjev čistega dobička in se tudi kapitalsko okrepila, saj je marca v sodni register vpisala 763.962 delnic. Lastniška sestava se pri največjih delničarjih ni pomembneje spremenila, še naprej ostaja na prvem mestu Skupina Zavarovalnica Triglav s 33,3-odstotnim deležem. Banka je lani ponudbo finančnih storitev obogatila še z leasin-gom, saj je postala 51-odstotna lastnica podjetja Aleasing. Že tretje leto zaporedje bila po obsegu borznega posredništva na prvem mestu na Ljubljanski borzi (lani je dosegla 13,9-odstotni delež), obseg plačilnega prometa s tujino, ki je lani znašal 3,7 milijarde evrov, pa jo je uvrstil na drugo mesto med bankami v Sloveniji. Uspešno poslovanje nadaljuje tudi letos, v prvih petih mesecih je bilančno vsoto povečala za desetino, na 474 milijard tolarjev. Na obseg poslovanja so vplivala večja vlaganja v vrednostne papirje ter večji obseg kreditiranja, še zlasti odobravanje deviznih posojil gospodarstvu. Cveto Zaplotnik Integral bo izplačal dividendo Jesenice - Delničarji družbe Integral Jesenice so se na Četrtkovi skupščini, na kateri so bili navzoči predstavniki 72 odstotkov kapitala, seznanili s poročilom uprave o poslovanju v minulem letu, sprejeli pa so tudi predlog o izplačilu dividende v višini 55 tolarjev na delnico, spremenili statut, podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za lani in imenovali nov nadzorni svet. Družba je lani kljub težkim razmeram in recesiji v javnem potniškem prometu kot glavni dejavnosti končala z 41,4 milijona tolarjev dobička. Kot ob tem poudarja direktor Izidor Jekovec, se dejavnost javnih prevozov zmanjšuje že nekaj let, v družbi pa izpad poskušajo nadomeščati s turističnimi prevozi ter s prodajo in vzdrževanjem vozil. Čeprav se avtobusni prevozniki prizadevajo za sistemsko ureditev medkrajevnega in primestnega prometa, jim to doslej ni uspelo, pri mestnem prometu pa še naprej računajo na aktivno vlogo občine in na sofinanciranje prevozov, kijih opravljajo na podlagi koncesije. C.Z. Torek. 6. julija 2004 kmetijstvo / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS «19. STf=?AN se Devet rejcev iz treh društev je na meddruštveni razstavi predstavilo sedemindvajset koz in kozlov štirih različnih pasem. Verje - Društvo kozjerejcev Goreiyske, ki združuje okrog štirideset rejcev od Zasavja do Zgornjesavske doline, je minuli konec tedna na že tradicionalni lokaciji na Verju pri Medvodah pripravilo meddruštveno razstavo in sejem koz. Udeležba je bila tokrat boy skromna, devet rejcev iz gorenjskega, sevniškega in tolminskega društva je na razstavo in ocenjevanje pripeljalo sedemindvajset koz in kozlov sanske, srnaste, burske in bovške pasme. Marija Podvez "Razlog za slabšo udeležbo naj bi bile težave pri označevanju živali. Veterinarji želijo plastične oznake, rejci se bolj navdušujejo za tetoviranje," je pojasnila predsednica društva Mar^a Podvez in potem predstavila rezultate ocenjevanja. Strokovna selekcijska komisija Biotehniške fakultete iz Ljubljane v sestavi Drago Kompan, Dušan Kastelic in Dušan Bir- tič je med kozli srnaste pasme prvo mesto prisodila kozlu Luku, last gorenjskega društva kozjerejcev, in drugo mesto pa Lukasu, ki ga je na razstavo pripeljal Boris Deželak iz Dola pri Hrastniku. Med srnastimi kozami je najboljšo oceno dobila Deželakova koza Bambi. Med sanskimi kozli je zmagal Sani, last Marka Potočnika s Po-dreče, med sanskimi kozami pa so vsa prva tri mesta zasedle njegove koze Rika, Ada in Fifa. In kako je bilo pri burski pasmi? Med kozli je bil prvi Zorzo, last Mojce in Franca Ocvirka iz Sevnice, drugi Nero iz reje Andreja Dremlja iz Javora pri Do-brunjah in tretji Don, last Jožeta Zuliča z Mlake pri Komendi. Med kozami je dobila najboljšo oceno Dremljeva koza Frida, druga pa je bila Beka, last Janija Subica iz Zgornjih PirniČ. Najboljšega bovškega kozla (brez imena) je na razstavo pripelj al Zoran Teodorovič iz Volčanskih rutov pri Tolminu. Dvodnevno razstavo in sejem so sklenili v nedeljo popoldne s kozjimi dirkami, na katerih so ocenjevali duhovitost, hitrost in znanje. Zmagala je predsednica društva Marija Podvez s kozo Belko, drugi je bil Franc Ocvirk z Zorzom in tretji Marko Potočnik s Sani-jem. "Zanimanje za kozjerejo narašča, povečuje se tako število rejcev kot živali. Na nekaterih kmetijah so zadnje Čase celo opustili govedorejo in se usmerili v rejo koz, na Gorenjskem, predvsem pa na Dolenjskem in Primorskem je za kozjerejo možno dobiti v najem velike površine, ki se zaraščajo," je povedala predsednica gorenjskega društva Marija Podvez in poudarila, da je tudi na Gorenjskem podobno kot drugje v Sloveniji največ zanimanja za koze burske pasme, kijih ni treba ne molsti ne striči. Država podpira rejo koz, letos so do subvencij upravičeni vsi rejci z več kot desetimi kozami ali kozli, pri tem pa ni pomembno, ali jih redijo na nižinskem ali hribovskem območju. In kaj letos še načrtujejo v društvu? Najprej piknik in jeseni še izlet na Slovaško, kjer si bodo med drugim ogledali veliko kozjo in ovčjo farmo. Cveto Zaplotnik ti •VAC'^V../. v Sloveniji je največ srnastih koz, na razstavi so prevladovale sanske Bohinjske mesnine v ljubijani Bohinjska Bistrica - V bohinjski klavnici so maja izpolnili veterinarske zahteve in po poldrugem letu spet začeli klati, hkrati je zadruga klavnico, predelavo in trgovino oddala v najem novoustanovljeni družbi Mesnine Bohinja. Kmetje iz Bohinja imajo odtlej spet urejen zakol živali, v klavnici pa nameravajo odkupno območje razširiti vse do Radovljice in Podnarta. Mesnine Bohinja so se predstavile tudi na tržnici v Ljubljani, že prvič pa so s prodajo domačih mesnih izdelkov vzbudile veliko pozornost. V prihodnje načrtujejo, da bodo prodajni trg še razširile. A.Z. Zaščitili geografsko porelclo mohanta Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik je pred nedavnim izdal pravilnik o označbi geografskega porekla za sir mohant. Pravilnik določa način pridelave, predelave in priprave za trg ter območje pridelave in predelave mohanta. Po tem pravilniku morajo vsi, ki želijo za svoje izdelke uporabljati oz. navajati ime mohant, pridobiti certifikat. C.Z. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Redčimo korenček, porežemo blitvo pospravimo grah 5 Če rdeči korenček raste preveč na gosto, je pridelek bolj droban. Če želite imeti veliko korenje, si zato pomagamo tako, da korenje razredčimo in tistemu, ki ostane na vrtu, damo več prostora in tako možnost, da se odebeli. Korenje v primeru, da je že dovolj veliko, redčimo tako, da iz vrta populimo le največje korenje. Če pa je korenje vse drobno, gredo razredčimo v celoti. Populimo toliko korenja, da je med rastlinami, ki ostanejo, približno pet centimetrov prostora. zamrzovalnik pospravili tako, da smo cele liste najprej vrgli v vrelo vodo, jih premešali in počakali, da je voda spet zavrela. Nato smo posodo odstavili z ognja, s penovko pa smo iz vrele vode blitvo odstranili in jo dali v posodo z mrzlo vodo. Mrzlo vodo približno trikrat zamenjamo, tako da je blitva čim prej hladna. Narežemo jo na manjše kose. Potem jo damo kar v jogurtove lončke in v zamrzovalnik. Po štirih urah lončke vzamemo iz zamrzovalnika, jih raztrgamo in porcije blitve damo najprej v vrečke in potem nazaj v zamrzovalnik. Pospravimo grah Dovolj debele stroke graha smo potrgali že dvakrat in to v presledku štirih dni. Zdaj pa ba počasi čas, da poberemo še vse preostale stroke, ki so v teh zadnjih dneh še rasli in se debelih. Grah bomo tudi pospravili v zamrzovalnik, tako da ga bomo Porežemo blitvo Letošnja pomlad in začetek poletja sta precej bolj deževna, kot sla bila lani, tako da blitva raste precej hitreje. Ker je nismo uspeli pravočasno porabiti, smo zdaj vse velike liste pospravili v zamrzovalnik, male pa smo pustili, da bodo še rasli. Velike liste blitve smo odrezali in to tik nad zemljo oziroma tam, kjer pero začne rasti iz kocena. Srednje liste oziroma vse male liste pa smo pustili, da bodo še zrasli. Blitvine liste smo v lahko uporabljali najmanj do naslednje pomladi. Izluščena zrna bomo vrgli v vrelo vodo in počakali, da vrejo približno pol minute. Nato jih bomo pobrali iz vrele vode ter jih dali v posodo z mrzlo vodo. Tudi pri grahu mrzlo vodo zamenjamo dvakrat ali trikrat, saj moramo grah hitro ohladiti. Mrzel grah bomo nato vsuli v čisto krpo in ga osušili. Osušen grah damo v vrečke, osušen mora biti zato, da se ne sprime v kepo. Potem bomo vrečke dali v zamrzovalnik. Monika in Mateja Bertoncelj Visoka napetost Breg ob Kokri - V ustavi in v zakonih je lastnina dobro zaščitena, v praksi se to včasih izrodi. V primeru, v katerega so se zapletli elektrikarji, bi lahko rekli, da je nastala "visoka napetost". Kmet Ciril Trobec z Brega je vzrojil, ko je prejšnji torek dopoldne zagledal, kako delavci Elektra Gorenjska vozijo po njegovem zemljišču, da bi lahko zamenjali drogove električne napeljave. Enega jim je tudi uspelo zamenjati, potem jih je pregnal. "Se v noči s ponedeljka na torek je deževalo, tla so bila razmočena, elektrikarji pa so se v takem lotili menjave drogov," je pripovedoval Ciril, ki gaje še bolj kot to razjezilo, da ga nihče ni nič vprašal. "če bi me obvestili, bi se dogovorili, kdaj bi bil za to najprimernejši čas, in bi travo tudi pokosil, da ne bi delali škode. Na našem so naredili kolesnice po približno petnaj st centimetrov visoki travi, na sosedovem, kjer je "zrela" za košnjo, so jo okrog droga vso pomendrali." Poklicali smo tudi v Elektro Gorenjska, kjer so nam povedali, da je menjava treh drogov na breškem polju nujna, ker jih je v nevihti poškodovala strela. Da lastnikov zemljišč ne vprašajo, ni njihova praksa, tokrat se jim je zgodilo in se vsem tudi opravičujejo, za povzročeno škodo pa so jim pripravljeni plačati odškodnino. C.Z. Izvoljeni v odbore izpostav Kranj - Medtem ko seje svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije že sestal na konstitutivni seji, je predsednik sveta Marjan Roblek že sklical tudi odbore izpostav. Na majskih volitvah so bili v odbor radovljiške izpostave izvoljeni Andrej Lipovec iz Zgornjih Laz, Janez Derlink iz Hraš, Andrej Resman z Zgornjega Otoka, Anton Dolenc iz Vrbenj, Janez Zupan iz Bohinjske Cešnjice, Emil Peternel (KGZ Sava Lesce) in Janko Pokljukar (Župnija Bled). Jeseniški odbor sestavljajo Andreja Šebat z Blejske Dobrave, Edvard Makovec iz Rateč, Vinko Toman z Bre^a, Slavko Rabič z Dovjega, Franc Smolej iz Prihodov, Janez Sebat (KGZ Sava Lesce) in Anton Klinar (Župnija Jesenice), škofjeloški odbor pa Ivan Janko Vidmar iz Osojnice, Viktor Trdina iz Martinj Vrha, Viktor Šturm iz Stare Oselice, Jernej Bogataj s Češnjice, Franc Jurca iz Brekovic in Marko Oman (KGZ Škofja Loka). V kranjski odbor so bili izvoljeni Janez Konc iz Letenc, Janez Groše^ iz Poženika, Alojz Ješe z Jame, Tomaž Šifrer iz Žabnice, Matjaž Rozman iz Zadrage, Miro Jenko (KZ Cerklje) in Jože Bizjak (Župnija Kranj), v tržiškega pa Bogomir Bajd iz Seničnega, Marijan Ahačič iz Podljubelja, Stanislav Cotey s Popovega, Drago Česen iz Tržiča in Janez Škr-janc iz Seničnega. C.Z. V zbornici zavračajo očitke Krai\j - Mlekarne so s 1. julijem znižale odkupno ceno mleka za višino mlečne premije (2,47 tolarja za liter), pri tem pa naj bi razliko uveljavile tudi za mleko, odkupljeno aprila in maja. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se s tem ne strinjajo in poudarjajo, da mlekarne želijo svoje finančne težave zaradi nekonkurenčnosti v novih tržnih razmerah prenesti na kmeta, ki že zdaj prideluje mleko pod mejo gospodarnosti. Kot so zapisali v obvestilo za javnost, ne držijo očitki o tem, da kmetje niso upoštevali rezultatov agrarnih ekonomistov in da so investirali v neperspektivno panogo. Medtem ko so študije za prirejo mleka prikazovale pozitivne učinke vstopa v Evropsko unijo ali vsaj verjetno ohranitev dosedanjega položaja, so agrarni ekonomisti opozarjali na nekonkurenČnost mlekarskih obratov, predvsem na nizko stopnjo produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega. Tudi trditev, da je slovenska poraba mleka in mlečnih izdelkov že na evropski ravni, ne drži, ugotavljajo v zbornici in s podatki dokazujejo, daje še pod evropskim povprečjem. V zbornici so tudi prepričani, da so mlekarne načrtno izbrale junij za znižanje odkupne cene, saj je prav tedaj ponudba mleka vedno največja. C.Z. GLAS. doo 2o«cwb t KRANJ iZUePi-Si Vs*»lov«itsld portal matüi oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO IIMMIl VESTNIK iSL GLAS primorske Siaierski novice Kumare so začele cveteti. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN društva / stojan.saje@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 Srečanje gasilcev treh dežel Gasilci jeseniške in kranjskogorske gasilske zveze skupaj z italijanskimi gasilci iz Furlanije in avstrijskimi s Koroškega 26. junija na 30. srečanju preizkusili, kako hitri in natančni so pri uporabi motorne brizgalne - Prihodnje leto verjetno bolj poudarek na druženju kot tekmovanju. Mojstrana - Gasilci treh dežel ■se srečujejo že trideset let, posamezna pokrajina pride za organizacijo na vrsto vsake tri leta. Na slovenski strani si pripravo tekmovanja po nastanku novih občin izmenjujeta jeseniška in kranjskogorska gasilska zveza in tokrat so bili na vrsti v Mojstrani. Avstrijske gasilske ekipe so prišle iz Drobollacha v občini Beljak, iz Podkloštra in Bi- v strice, italijanske iz Ukve, Zab-nice in Ronchijev v občini Mog-gia, slovenske pa iz Mojstrane, Zabreznice in Smokuča. V tekmovalnem delu so se pomerili v čim hitrejši pripravi cevi in uporabi motorne brizgalne, kjer je bilo potrebno na koncu s curkoma iz dveh cevi zadeti tarči in tako "pogasiti ogenj". Alojz Mertelj, predsednik Gasilske zveze Kranjska Gora, pra- Preizkus mešane ekipe gasilcev. vi, daje bil začetek pred tridesetimi leti zelo težak, saj "se je tista peščica gasilcev iz Furlanije, Koroške in Slovenije morala zelo potruditi, da je lahko do srečanja prišlo." Italijani so mo- rali dobiti dovoljenje iz Rima, Slovenci iz Beograda. Gasilci so bili prvi, ki so postaviU temelj prekomejnega sodelovanja ob tromeji. Za prihodnje leto se dogovarjajo, da srečanje ne bi več imelo toliko tekmovalnega značaja, kot bi bilo namenjeno predvsem druženju. Na sobotnem tekmovanju so se med člani najbolje odrezali in prejeli prehodni pokal gasilci iz koroškega Drobollacha, ki so nalogo opravili v dobri minuti brez ene same kazenske točke. Pri mladincih so bili Mojstrančani boljši od mladincev Podkloštra, mešana ekipa, za katero je po enega člana prispevalo vseh devet ekip iz treh dežel, pa je bila po času in natančnosti v zlati sredini. Mendi Kokot gobah na mestni tržnici Gobarsko društvo Škofja Loka je bilo ustanovljeno 16. julija 1974, svečano praznovanje so ripravili pred tednom dni. Škofja Loka - Že pred več kot 30 leti so delovali kot sekcija kranjske gobarske družine, v njo je bilo vključenih 25 članov, kar je bilo dovolj za ustanovitev lastne gobarske družine (od leta 1996 društvo). Zadnja štiri leta društvo vodi Marta Novljan, danes imajo 60 članov. Praznovanje je potekalo na strelišču v Crn-grobu, prišlo je 40 članov z družinami. "Povabili smo tudi pet gobarskih društev, s katerimi sodelujemo, vse dosedanje predsednike društva in determinatorje -poznavalce gliv, ki so prepoznavali in razlagali posamezne vrste gliv od ustanovitve družine do danes," nam je povedala predsednica. Ob praznovanju so člani pripravili tudi razstavo gob, družabne igre in srečelov. Sedem članov je društvu zvestih vseh 30 let: Fani Bertoncelj, Ludvik Božnar, Alojz Homan, Andrej Justin, Ivanka Milanez, Bogdan Tratnik in Janez Završ-nik. Ti so prejeli zlato plaketo društva, po štiije člani pa Še srebrno in bronasto plaketo. Go- v barsko društvo Škofja Loka je ob tej priložnosti iz rok predsednika Zveze mikoloških društev Slovenije Amadeja Dolenca prejelo veliko bronasto plaketo za 30-letno delovanje. Društvo letos ne bo pripravilo tridnevnih razstav gob. "Letos so izredno dobri pogoji za rast gob, zato bomo prvič v soboto, 10. julija, na mestni tržnici v Škofji Loki predstavili vzorce trenutne rasti gob. Hkrati bomo svetovali tudi o gobah, ki jih bodo prinesli obiskovalci," je razložila Novljanova, ki napoveduje postavitev stojnice vsako drugo soboto vse do novembra. Edina stalna razstava bo zadnjo septembrsko nedeljo na Erma-novcu. Zadnjo soboto v mesecu se člani odpravljajo na strokovne ekskurzije na teren, načrtujejo pa tudi ustanovitev sekcije v Poljanski in Selški dolini. Letos so končno, po 30 letih, prišli tudi do prostorov za delovanje v nekdanji vojašnici. Društveni mikologi poskrbijo tudi za "kar-tiranje" - to je popis nabranih godb z označbo rastišč in določitev pogojev za rast. Boštjan Bogataj Marta Novljan, predsednica Torta za prvakinje Polje pri Vodicah - Na tekmovanjih za pokal Gasilske zveze Vodice, ki so se ga udeležile številne ekipe starejših članic in članov, so bile tudi tokrat še posebej uspešne dvakratne državne prvakinje -starejše članice PGD Polje pri Vodicah. Ob županu občine Vodice Branetu Podboršku, ki jim je podelil priznanja, seje s torto pridružil že drugič v zadnjih dveh letih tudi poveljnik GZ Vodice Lojze Kosec. Andrej Zalar Zahvala članom in kraj anom Gasilci Homca so proslavili 75-letnico delovanja Homec - "Pred petimi leti smo začeli zbirati denar za nakup novega avta, ki ga danes predajamo namenu. Iskrena hvala članom in krajanom naselij Homec, Nožice in Preserje, ki nam vedno pomagajo," je na svečanosti ob 75-letnici gasilstva na Homcu poudaril predsednik PGD Homec Tone Pavlic. Slovesnosti so se udeležili številni PGD Homec v Gasilski zvezi Domžale še posebej skrbijo za izobraževanje, za redno vzdrževanje hidrantnega omrežja in so uspešni na tekmovanjih; predvsem najmlajši, veterani in članice. Na slovesnosti ob 75-letnici so podelili priznanja GZ Domžale Aljoši Baniču, AljoŠi Repanšku, Primožu Ulčarju, Toniju Zekar- Zdaj imajo nov avto za prevoz desetin in opreme. gasilci iz sosednjih društev, iz pobratene Gasilske zveze Lendava in pobratenega društva Odranci, županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražem, posebej pa je društvu ob jubileju čestital predsednik KS Homec -Nožice inž. Janez Repnik. Novo gasilsko vozilo, ki ga je blagoslovil župnik Anton Do-brovoljc, bodo imeli za prevoz gasilskih desetin in opreme. V v ju in Igoiju Sarcu. Martinu Horvatu iz PGD Odranci so podelili listino častnega člana PGD Homec, spominske plakete pa še GZ in občini Domžale, KS Homec - Nožice in KS Preserje, PGD Odranci in GZ Lendava. Posebna priznanja pa so podelili tudi botrom avtomobila Mitji Struclju, Stanetu Galunu in Dragu Ošepu. Andrej Žalar Naravovarstveni planinski dan t Preddvor - Planinska sekcija Preddvor, ki deluje v okrilju Planinskega društva Kranj, je pred časom na Kališču pripravila naravovarstveni planinski dan. Vsako leto ob tej priložnosti predstavijo določeno tematiko, ki se nanaša na planinski prostor, letos so udeleženci spoznali zasnovo in vsebino Kamniško-savinjskega krajinskega parka in naravovarstveno zakonodajo Natura 2000. To ni namenjeno le naravovarstveni ozaveščenosti planincev, pač pa tudi posestnikom, ki jih je na območju Storžiča veliko in jih utegne še posebej zanimati, kako bo urejen prihodnji krajinski park. Med udeleženci naravovarstvenega dne so bili tudi predstavniki CIPRA in krajinskega parka Logarska dolina, prišli pa so tudi drugi ljubitelji narave, ki so se po strokovnem posvetu podali na botanični pohod po okolici, bodisi v smeri Storžiča bodisi Jakoba. D.Z. STREET BALL TURNIR PREMANTURA 2004 09., 10. in 11. julij 2004 V KRANJSKEM KAMPU - .la STREET BALL za samo 7.500,00 SIT Cena 9.500,00 S/T na osebo vključuje: (za bralce GORENJSKEGA GLASA samo 7.500,00 SIT) - 2 X nočitev - 2 X polpenzion - zaključna zabava Prijave in informacije: Počitniško društvo VODNIK Kranj Tavčarjeva 5, 4000 KRANJ Tel.: 04/23-62-640 Fax: 04/23-62-641 GSM: 070/770-676 www.pdrustvo-vodnik.sl e-mail:luka.melihen@guest.arnes.si Zlati jubilej sovodenjskih gasilcev S slavnostno sejo in parado so proslavili 50-letnico društva. Za žur bo poskrbel DJ DANAJA KUPONČEK KGLAS MEDIJSKI POKROVITELJ STREET BALL TURNIR itr kiiuon it) prihranite 2.000.00 SIT! Sovodenj - S slavnostno sejo in kulturnim programom, v katerem so nastopili člani kulturno umetniškega društva Sovodenj, kvartet Krehovci in učenci podružnične šole Sovodenj, so sovodenjski gasilci v soboto zvečer začeli praznovanje 50-letniče delovanja društva. Na svečanosti pa so podelili tudi priznanja za dolgoletno delo v društvu. Po ustanovnem občnem zboru 13. junija pred pol stoletja so po treh letih nabavili prvo brizgal-no. Nabavili so tudi zemljišče za gradnjo doma, vendar so ga kasneje prodali, prostore pa dobili v bivšem sokolskem domu. V začetku šestdesetih letih so obnavljali prostore in zgradili stolp za sušenje cevi. V začetku osemdesetih let pa so se začele resne priprave na gradnjo doma. Zgradili so ga s prostovoljnim delom in se vanj preselili leta 1985. Potem so se pospešeno opremljali. Tako so sredi devetdesetih let kupili novo kombinirano vozilo, kmalu pa so začeli zbirati tudi denar za novo intervencijsko vozilo. Avtocisterno z visokotlačno črpalko so slovesno prevzeli pred tremi leti. Društvo je danes na vseh področjih delovanja med uspešnejšimi v Gasilski zvezi Škofja Loka in v občini Gorenja vas -Poljane. "Skrbimo za usposabljanje in izobraževanje, imamo mlade Člane, na tekmovanjih pa so uspešne vse naŠe ekipe, od najmlajših do starejših," je poudaril predsednik društva Edi Bajt, ko se je v nedeljo na slovesni paradi s 170 gasilkami in gasilci zahvalil vsem, ki so se udeležili njihovega praznovanja, Predsednik Edi Bajt se je zahvalil občini in županu. še posebej pa občini in županu ter sponzorjem za sodelovanje in podporo pri njihovem delu. Ob jubileju so med drugim dobili priznanja trije ustanovni člani Anton Dolinar, Franc More in Ernest Debeljak, plamenico tretje stopnje GZ Slovenije pa je dobilo tudi PGD Sovodenj. Andrej Zalar • t Torek, 6. julija 2004 zdravje, dobrota / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Že pri osemletnikih V Sloveniji je evidentiranih 2860 uživalcev drog. Prepovedane droge je v svetu uživalo kar 200 milijonov ljudi, od tega 8 milijonov ekstazi. Ljublana - Inštitut za varovanje zdravja je nedavno predstavil podatke o razširjenosti in uporabi sintetičnih drog v Sloveniji, saj njihova poraba narašča. Po podatkih Urada za droge in kriminal pri Združenih narodih je v letih 2000 in 2001 prepovedane droge v svetu uživalo kar 200 milijonov ljudi, od tega 42 miiyonov sintetične droge, kamor spada tudi, v zadi\jih letih zeio razširjen, ekstazi. V Sloveniji je poraba drog zelo visoka, lani je bilo evidentiranih 2860 uživalcev drog. ki so iskali pomoč v sedemnajstih centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Od tega so 504 osebe pomoč iskale prvič, najmlajša oseba vključena v program pomoči, je bila stara 13 let, ob prvi uporabi droge pa komaj 8 let, najstarejša pa 54 let. Po besedah vodje informacijske enote za prepovedane droge Mercedes Lovrenčič, je lani dobrih 90 odstotkov vseh evidentiranih uživalcev prepovedanih drog najpogosteje iskalo pomoč v centrih zaradi težav s heroinom, manjši delež pa zaradi težav s kanabisom, kokainom in drugimi poživili. Uživanje drog je neposredno povezano tudi s kaznivimi dejanji, saj je bila dobra polovica vseh evidentiranih uživalcev prepovedanih drog obravnavana pri policiji, v sodiščih ali v zaporu. Med novimi iskalci pomoči je heroin primarna droga, sledita kanabis in kokain. V zadnjem Času se je povečala poraba sintetičnih drog, med najbolj znanimi so amfetamini, ekstazi in LSD. Vse bolj narašča tudi poraba novih sintetičnih drog MDEA, MDA, PMA in PMMA. v Sloveniji je evidentiranih več kot 2800 uživalcev drog. V letih 2000 in 2001 naj bi 0,2 odstotka svetovne populacije starejše od 15 let uživalo ekstazi, 40 odstotkov celotne # porabe pa naj bi bilo koncentrirane v Evropi, ki predstavlja eno pomembnejših področij pro- izvodnje in uporabe sintetičnih drog, predvsem ekstazija in am-fetaminov. Pri nas je bilo v obdobju od leta 1996 do 2003 v mreži Centrov za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog med prvimi iskalci pomoči 140 oseb, ki so kot eno od drog uživale ekstazi. Manj kot tretjina je bila žensk, dobrih 43 odstotkov pa je bilo starih od 20 do 24 let. Večina je poleg ekstazija uživala še heroin. Evropska raziskava o razširjenosti uživanja alkohola in preostalih 'drog med šolsko mladino je pokazala, da je leta 1999 ekstazi v Sloveniji uživalo 4 odstotke dijakov prvega letnika, poraba ekstazija pa je pogostejša po 14. letu. V Sloveniji je policija največ tablet ekstazija zasegla leta 2000 in sicer veČ kot 27.000 tablet, lani pa so jih zasegli 2831. Renata Škrjanc Varna in pravilna raba zdravil Kranj - Izdatki za zdravila zadnja leta v Sloveniji zelo naraščajo, lani so iz obveznega zavarovanja za zdravila namenili 58 milijard tolarjev, kar je dobrih 17 odstotkov vseh odhodkov za zdravstvene dejavnosti in 6,4 odstotka več kot leto 2002. Kljub novembrski uvedbi sistema medsebojno zamenljivih zdravil pa si Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prizadeva tudi za pravilno in varno rabo zdravil na recept. Doslej so temu področju v Sloveniji namenili premajhno pozornost, s podobnimi težavami pa se srečujejo tudi v razvitih evropskih državah, kjer se vse pogosteje odločajo za izobraževanje in vzgojo prebivalcev za varno in pravilno rabo zdravil. Raziskave kažejo, da zavarovane osebe, zlasti kronični bolni- ki, starejši od 65 let, kot neporabljene zavržejo od 10 do 20 odstotkov vseh predpisanih zdravil. V Nemčiji tako odvrže-jo kar za 4 milijarde evrov neporabljenih zdravil, z letošnjo akcijo znižanja nepotrebnih zalog zdravil za polovico pa naj bi prihranili za okrog 2 milijardi evrov. V Sloveniji zavarovane osebe letno zavržejo za od 8 do 17 milijard tolarjev zdravil, skoraj 7 odstotkov gospodinjstev pa doma hrani 20 ali veČ škatlic zdravil. če bi za polovico zmanjšali količino neporabljenih in zavrženih zdravil, bi s tem prihranili od 4 do 8 milij ard tolarjev. ZZZS zato načrtuje promocijsko kampanjo Partnerji za varno in pravilno rabo zdravil, ki naj bi ljudi spodbudila k skrbnejšemu ravnanju z zdravili. R, Š, DRUŽINSKI NASVETI Pogovori o spolnosti (2) Damjana Šmid V novodobnih revijah za mladostnice in ženske najdemo kopico neuporabnih nasvetov, ki že s svojim načinom razmišljanja največkrat poneumljajo. Nimam pojma, od kod ljudem ideje, da potrebujejo mladostniki nasvete v smislu, "kako postaneš najbolj zapeljiva punca na šoli", saj je že mladost sama po sebi nekaj tako lepega in zapeljivega, da vsak kič kvečjemu pokvari videz in vtis najlepše punce. Moški svet ostaja k sreči bolj privržen športnim nasvetom in razyijanju mišic kot pa deljenju nasvetov, kako biti najbolj zaželen fant na ulici. Kljub temu je videti, da bodo tudi fctntje kmalu zasuti z informacijami, kako zapeljati dekle in kako jo obdržati. Ljubi svet, le kam greš? Če bi ljudje že od Adama in Eve naprej ne znali zapeljevati in imeti spolnih odnosov, potem ne bi bilo o nas ne duha ne sluha ... In sedaj v moderni dobi, v svetu robotov in tehnike, potrebujemo nasvete od a do ž, saj brez njih nam ni živeti? Na smeh mi gre, ko prebiram nasvete, ki naj bi pomagali do dobrih odnosov, do zadovoljnega seksa in do večnih zakonov. Nasveti so si podobni kot jajce jajcu, skoraj vsi avtorji pa se trudijo, da bi tovrstne trditve potrdili tudi z raziskavami. Kakšna raziskava je to, če vprašate sto moških, kaj jim je pri spolnosti všeč? In potem najdete odgovor, da jim je všeč, če zraven vzdihujete kot ranjena zverina in kaj vam je storiti? Se boste tega držale, drage gospe ali boste sledile svojim vzdihom ali ne-vzdihom? Človek računa na zdravo pamet vseh, ki berejo tovrstne nasvete za čarobno spolnost. Kljub temu me skrbi, da se v našo deželo počasi tihotapi neki Čuden mit o popolni spolnosti, o orgazmih, ki naj bi jih doživljali dan za dnem, o popolnih mišičastih in vitkih telesih in o zapeljivih oblačil-cih, v katerih se je potrebno kazati, da te kdo sploh opazi. Pri vsem tem me ne skrbi za odrasle, ampak za otroke in mladostnike, ki verjamejo in sledijo tem zapovedim. Da bi bile punce lepe in zapeljive, si mučijo svoja mlada telesa z dietami, z bruhanjem, s podhladitvami v jajčnike in ledvica in pri vsem tem še kažejo bleščeč nasmeh. Ko slišijo, kdo s kom in zakaj one ne z nikomer, mnoge med njimi zagrabi panika in tako se pod vplivom alkohola ali droge prepustijo prvemu moškemu, samo da bi bile enake drugim. Ker dobijo v revijah in od raznih prijateljic nasvete prav za vse, se zna zgoditi, da bodo izyrstno odigrale svojo prvo vlogo v spolnosti, hkrati pa izdale sebe. Tako mogoče ne bodo nikoli zares vedele, kaj je v spolnosti lepega in bodo tako kot veliko njihovih predhodnic, to pač počele, ker je to pač treba početi? Zato si najprej in predvsem želim, da bi v imenu mladosti prenehali prodajati raznovrstne neumnosti o pripravah na prvi (drugi, tretji, zadnji ...) seks, o nasvetih za boginje seksa in še in še. Nobene potrebe ne. vidim, da bi z raznimi stereotipi in izmišljenimi raziskavami prali možgane mladim ljudem. Le kdo bi si potemtakem sploh še želel spolnosti, če mora biti vse tako zelo popolno ? V • Zakonca Metka in Janez Rozman iz Britofa živita z eno samo pokojnino, vendar sta kljub temu pomagala revni družini iz Premagovcev v občini Krško zgraditi hišo. Britof - Na skromni kmetiji v Premagov-cih blizu hrvaške meje živita Jožica in Božo KodriČ s Šestimi otroki. Najstarejšima dvojčkoma je trinajst, najmlajši Jožici štiri leta. Starša sta brez zaposlitve, Božo od nesreče pori gradnji hiše tudi invalid. Živijo zgolj od socialne podpore. Kako sta revno družino, ki ji je edino bogastvo kopica otrok, našla Rozmanova? "Ko sva bila pred leti v Čateških Toplicah, sva hodila na izlete po okolici in tako zašla tudi v Premagovce. V eni od starih viničar-skih hiš, razmetanih po pobočjih, so živeli KodriČevi," pripoveduje Metka Rozman. "Hiša je bila brez kopalnice in stranišča, kuhali so si še v krušni peči. V pogovoru sva izvedela, da jim je občina Krško dala brezplačno lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter načrt za gradnjo nove hiše, vendar nista vedela, kako in s čim začeti, saj sta bila oba brez zaposlitve in živela le od socialne pomoči. Zasmilili so se nama in obljubila sva, da jim pomagava." Pomagala sta s svojimi prispevki in iskala donatorje. Našla sta jih med prijatelji in znanci, se obrnila na Rdeči križ v Kranju, na kranjski in ljubljanski Karitas, na Anin sklad. Zvezo prijateljev mladine Slovenije, na podjetnike (Tuhnja Britof, BTC Ljubljana), prek oddaje Pomagajmo si TV Sloveni-« ja pa je za akcijo izvedela vsa Slovenija. Rozmanova sta pogosto prihajala v Premagovce, da bi pomagala Kodričevim odpreti la ali ona vrata," vendar vsega nista zmogla, zato sla se povezala s socialno službo, kjer so jima pomagali najti človeka, ki bi bil sposoben vodili tako zahteven projekt, kot je zbiraje denarja in materiala za novo hišo. To vlogo je prevzel Tine Kodrič, Član krajevne skupnosti Podbočje in svetnik v občini Kr- ško, po besedah Metke Rozman sposoben, a skromen mož, ki je kot nekakšen vodja gradbenega odbora pripeljal gradnjo k uspešnemu koncu. Začela se je leta 2000, leto pozneje je bila hiša pod streho. Pri strehi se je tik pred zimo nekaj zataknilo in takrat je pomembno pomagala družina Bečan Metka in Janez Rozman iz Britofa, dobrotnika družini Kodrič iz Premagovcev. iz Seničice pri Medvodah, ki je s prijatelji zagotovila, da so hišo še pravi čas prekrili. V zvezi z gradnjo in opremljanjem hiše Metka Rozman gostobesedno niza dogajanja, ki so pripeljala do cilja. Žal se je vmes zgodila tudi nesreča, ko je Božo Kodrič padel s prve plošče, bil potem več mesecev v bolnišnici in je sedaj na invalidskem vozičku. "Ko sem hodila okrog donatorjev in prosila za pomoč, so me vprašali, kakšna podjetnica sem. Nikakršna, sem dejala, z možem sva upokojenca, ki živita le z eno pokojnino. Toda čutila sva se dolžna pomagati družini v hudi stiski in sedaj sva srečna, da imajo dom, kakršnega si zasluži družina s toliko otroki. Povabili so naju na odprtje hiše, kije bila prava mala proslava, na kateri so se zahvalili vsem, ki smo pomagali pri gradnji, pridobitev je blagoslovil tudi domači župnik. Veliko donatorjev je bilo, ki so pomagali z materialom, delom, denarjem, midva pa sva vesela, da smo bili med njimi tudi Gorenjci." Da so med donatorji za Kodričeve iz revnih Premagovcev tudi pregovorno skopi Gorenjci (spet se je izkazalo, da po krivici veljamo za takšne), sta zaslužna ravno Rozmanova. Pri tem ju ni vodila želja po časti in slavi, pač pa občutek odgovornosti za ljudi, ki živijo v nezavidljivih razmerah. Veselje, ki so jima ga pokazali Kodričevi, ko so šli v novo hišo, jima je bilo največja zahvala. Nedavno lega ju je krajevna skupnost Pobočje povabila na svoj krajevni praznik, ob katerem sta prejela tudi priznanji. Zelo sta bila počaščena, Metka pa je izrazila tudi presenečenje, kako imenitno prireditev znajo pripraviti ljudje v krajih, ki veljajo za odmaknjene in zaostale. Danica Zavrl Žlebir, Foto: Tina Doki Nikoli več tolikšnega dolga! Sredi junija se je na Rdeči križ v Kranju obrnila dmžina Baloh s pismom, polnim obupa. V več letih jim je dolg za stroške bivanja tako narasel, da so jim sklenili stanovanje zarubiti. Kra^j - Nada Baloh je mati šestih otrok. Trije so že samostojni, za tri še vedno skrbi. Dolgo je bila brezposelna, zato so težko živeli. "Vem, da sem bila nespametna, ker sem položnice za stroške bivanja kar odlagala na kraj, namesto da bi jih plačala, a s tistim, kar smo imeli, smo komaj živeli. V stanovanju, ki smo ga pred leti sklenili odkupiti in za kar plačujem po 10 tisočakov mesečno, je že vse staro in dotrajano. Veliko je stroškov z raznimi popravili, ob tem pa moramo živeti, otroci potrebujejo obleko in obutev, trije so namreč še v šoli. Dvajsetletni sin gre iz srednje šole naprej na visoko, hči je srednješolka, najmlajši Še osnovnošolec. Rada bi, da se izšolajo in imajo lepše življenje, kot so ga imeli doslej," Nada Baloh opisuje tegobe svoje družine. Poldrugo leto ima redno zaposlitev, a je sedaj na bolniški, tako da prejema vsega 60 tisočakov, ravno toliko dobiva tudi z otroškimi dodatki. Stroški pa so veliki. Ko so vsi v bloku napeljali centralno kurjavo, so jo tudi Balohovi. Kot ostali, morajo tudi oni plačati vsa vzdrževalna dela v bloku, čeprav jim z denarjem trda prede. Okna v 40 let starem bloku bi morali zamenjati, a s čim? Balohova pravi, da pozimi dajejo papir med okna, da jim ne piha. Kadar se jim je denimo pokvaril pralni stroj, ga je vedno skušala popraviti sama, sedaj je dokončno odpovedal in morali so kupiti novega. Ko so popokale cevi v kopalnici in je teklo k sosedom, so morali spet takoj popraviti in spet je to načelo skromni družinski proračun. Položnice za stroške stanovanja pa so kar nekaj let odlagali. Po 25 tisočakov nä mesec so znašali, dolg pa je zrasel na več milijonov. Pri Domplanu, kjer obračunavajo stroške, so bili na prošnjo Območnega združenja RK Kranj, Karitas Kranj in Centra za socialno delo Kranj pripravljeni zmanjšati obresti in za leto dni odložiti rubež in izselitev, ki sta grozila družini. Tako se še ne bodo znašli na cesti, kakor jim je kazalo še pred mesecem dni. Toda 2,5 milijona tolarjev morajo vendarle poravnati. Sami seveda ne bodo zmogli, ob pomoči dobrih ljudi, ki so že velikokrat prisluhnili družinam v stiski, pa bo lažje. Rdeči križ Kranj bo na svojem računu zbiral denar za pomoČ družini Baloh. Od danes naprej že lahko darujejo na račun 07000-0000100776, sklic na številko 555 (pripis "za družino Baloh"), pa tudi Balohovi bodo naredili vse, da se nikoli več ne bo nakopičil tolikšen dolg. Nada Baloh se bo na banki dogovorila za trajnik, prek katerega ji bodo odtegovali stroške za plačevanje stanovanja, tako da se ne bo več moglo primeriti, da bi položnice odlagali na stran. Pomagajmo torej Balohovim, da obdržijo stanovanje! Lahko pa pomagate tudi z oblačili in obutvijo za otroke, radi pa bi zamenjali tudi dotrajan naslanjač v dnevni sobi. Danica Zavri Žlebir GORENJSKI GLAS • 22. STRAN zanimivosti, mladi / info@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 za žirovniško šolo Kranjčani v La Ciotat Uskladitev proračuna predvsem zaradi manjših prihodkov od odlaganja smeti sosednjih občin Radovljice, Bleda in Bohinja na Mali Mežakli. Žirovnica - Tudi žirovniška občina je pripravila popravek proračuna za letos. Pri oddaji deponije na Mali Mežakli se prihodki znižujejo za nekaj več kot 18 milijonov, okoli 6 milijonov bo tudi manj koncesijske dajatve od izkoriščanja vodnega potenciala Save. Prav tako ne bodo letos uspeli uvesti prispevka občanov za kanalizacijo in verjetno ne odprodati poslovnih prostorov v bivši Planiki. Bo pa v proračun priteklo nekaj več denarja od načrtovanega od dohodnine in na novo iz koncesije od iger na srečo (1,9 milijona tolaijev). Na odhodkovni strani bo še enkrat več sredstev od predvidenih, 15,5 milijona tolarjev, potrebnih za obnovo sanitarij in garderob za zaposlene v žirov-niški osnovni šoli in namesto ocenjenih 8 milijonov tolarjev 20 milijonov tolarjev za ureditev knjižničnih prostorov v pritličju stavbe TVD Partizan v Ži- rovnici. Nekaj več stroškov bo z izvedbo kanalizacije v starem delu Smokuča, kar gre predvsem na račun arheoloških izkopavanj obsežnega in pomembnega najdišča, nekaj dodatnega denarja bo treba zagotoviti za Gornjesavski muzej, dokler ne izpeljejo reorganizacije, nekaj manjših sprememb pa je tudi na drugih postavkah. Za pokritje vseh predvidenih stroškov in načrtovanih investicij tako žirovniški občini zmanj- Listina o prijateljstvu Bled - Blejski župan Jože Antonie in župan Brixna Klaus Seebacher sta pred dnevi v okviru praznovanja blejske ti- sočletnice, ko so se na Bledu predstavile prijateljske občine, podpisala listino o prijateljstvu. V njej sta se zavezala, da bosta Blejski župan Jože Antonie in briksenški župan Klaus Seebacher sta podpisala listino o prijateljstvu. v imenu občanov in občinskih svetov utrjevala prijateljske vezi med mestoma, spodbujala in podpirala izmenjavo skupnih interesov na področju kulture, občinskih služb, trgovine in turizma in si prizadevala za mir, blagostanje in enotnost Evrope. Antonič je ob tem dejal, da bo Bled s podpisom listine še okrepil dosedanje prijateljsko sodelovanje z Brixnom. Na Bledu so se poleg briksenŠke občine predstavile še partnerske občine Benbrook, Doberdob, Dubrovnik, Vrba in Beljak. Zanimiva pa je bila tudi predstavitev blejskih kulturnih društev, ki so predstavila svoje zanimive in raznolike dejavnosti, s katerimi zaznamujejo življenje na Bledu. v Renata Skrjanc ka okoli 79 milijonov tolarjev, ki jih bodo pokrili iz ostanka sredstev iz preteklih let. Tako pripravljen rebalans proračuna pa so svetniki na julijski seji potrdili samo v treh postavkah: za obnovitvena dela v osnovni šoli, za Gornjesavski muzej in prerazporeditev iz sredstev za delovanje turističnega centra na izvedbo Markovega semnja. O drugem bodo ponovno odločali jeseni, saj je bilo v razpravi slišati očitke, da je rebalans pripravljen površno, premalo ambiciozno, postavke premalo obrazložene in da ni narejen načrt razvojnih programov. M. K. Krai^j - Medtem ko sodelovanje med Kranjem in pobratenim angleškim mestom Oldham nekako ne uspe ponovno zaživeti, pa je s francoskim La Ciotatom iz leta v leto bolj plodno. V okviru mladinskih izmenjav je v nedeljo zvečer v Francijo odpotovalo 27 kranjskih dijakov, ki jih spremlja profesorica Marija Vreček (na sliki). Sredi tedna se v La Ciotat odpravlja tudi župan Mohor Bogataj, ki-se bo udeležil četrtkove slovesnosti ob poimenovanju enega od mestnih trgov po Kranju. H. J., foto: Tina Doki Občinska pomoč zaposlovanju Občina Tržič je lani na razpisu ponudila za 7 milijonov tolarjev sredstev za pospeševanje zaposlovanja. Tržič - Nepovratna sredstva in subvencije so namenili za samozaposlitvam brezposelnih in tistim delodajalcem, ki zaposlijo brezposelne ali ljudi s statusom presežnega delavca za nedoločen Čas, iskalca prve zaposlitve pa za določen čas. Na razpis se je oglasilo 16 prosilcev, od tega 9 za sofinanciranje samozaposlitve, 2 za zaposlitev brezposelnih in 5 za zaposlitev pripravnikov. Zavrnili so le enega prosilca, vsem skupaj pa odobrili 3,3 milijona tolarjev. Ko so na seji občinskega sveta Tržič obravnavali poročilo o dodeljevanju sredstev za pospeševanje zaposlovanja, je bil svetnik Anton Horvatič iz LDS začuden, da ni porabljenih več sredstev za ta namen, saj naj bi občina Tržič po stopnji brezposelnosti sodila med najbolj kritične v Sloveniji. Predstavniki občinske uprave na seji niso imeli pri roki podatkov o brezposelnosti v občini, da bi lahko zavrnili takšno razmišljanje, zato pa smo jih imeli novinarji. Še leta 2000 je bilo v občini Tržič po podatkih območne enote Zavoda za zaposlovanje v Kranju 1175 brezposelnih, letos spomladi pa 620, kar pomeni 10,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti v državi je 12,8 odstotka, torej je tržiška brezposelnost nižja od povprečja v državi. Župan Pavel Rupar je ob tem dejal, da občina Tržič ob sodelovanju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve uspešno premaguje brezposelnost in je v tem ena najuspešnejših v državi, o porabi sredstev pa je dejal, daje še zanimanje za nepovratna sredstva in bo preostala polovica do konca leta že porabljena. Danica Zavrl Žlebir Šuštar je 99 lim al čevlje Učenci podružnične šole Kovor so odkrivali germanizme med kovorskimi rokodelci Tržič - "Odkrili smo toliko besed nemškega izvora, da smo popisali kar dva polna lista," je poudarila učenka drugega razreda podružnične šole Kovor Ana Zupan. Skupaj s sošolci so namreč v okviru projektne naloge Skriti zaklad raziskovali germanizme med kovorskimi rokodelci. Kaj so odkrili, so minuli teden predstavili v Kurnikovi hiši. Otroci so v okviru projekta spoznavali delo rokodelcev in sproti odkrivali stare izraze, ki so jih uporabljali pri svojem delu. "Med drugim smo obiskali čevljarja, ki se mu je včasih reklo šuštar. Spoznali smo, kako se izdela čevelj in kakšno orodje se pri tem uporablja," je razložila Ana Zupan. Na predstavitvi v Kurnikovi hiši se je uče- v ^ nec tretjega razreda Zan Doli- nar postavil v vlogo "Šuštarja". Marljivo se je posvečal izdelavi čevljev, kljub temu pa nam je zaupal: "To je zanimiv poklic, včasih tudi težak. Treba je delati od najzgodnejših ur pa vse do poznega večera." Daje pravi šuštar, je dokazal tudi z dobrim poznavanjem izrazov, ki so jih čevljarji včasih uporabljali pri svojem delu. Mnoge, je razloži- la Ana Zupan, so odknli tudi v starih knjigah in pesmih o rokodelcih. Za pokušino sta jih nekaj naštela, recimo rajsnedl (risalni žebljiček), lim (lepilo) in seveda Šuštar (čevljar). "Germanizmi so bili in so še pri domačinih v Tržiču in njegovi okolici živ del pogovornega jezika. Večina teh izrazov je danes, žal, že preteklost, ki so jo mnogi med nami še doživljali in ki bo v mnogočem za vedno ostala del njih," je dejala Mela-nija Primožič, direktorica Trži-škega muzeja, s katerim so učenci sodelovali pri pripravi svoje naloge. Po mnenju višjega kustosa Janeza Štera je najti besede, ki so germanizmi, zahtevno delo. "Za marsikateri germanizem iz vsakdanjika niti nimamo občutka, da to je." Nemškega govornega izvora je bilo zelo veliko izrazov, ki so jih rokodelci uporabljali pri svojem delu, kar Janez Šter pripisuje dejstvu, da se je veliko vajencev obrti učilo na Koroškem. Del teh izrazov so znova obudili ko-vorski učenci. "V šoli že vrsto let s pomočjo projektov raziskujemo šolski okoliš in življenje v njem. Letos smo se namenili raziskati stare obrti, običaje in jezik minule dobe," je pojasnila vodja podružnične šole Kovor Irma Lipovec, ki je vodila projekt. Mateja Rant foto: Tina Doki Za najrevnejše učbeniki zastonj Učbenike si v šoli izposoja 85 odstotkov učencev in 60 odstotkov dijakov. Kranj - Z učbeniškimi skladi, ki jih je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport začelo vzpostavljati najprej v osnovnih, kasneje pa še v srednjih šolah, želijo staršem olajšati breme, ki ga predstavlja nakup učbenikov. Po podatkih ministrstva si ta čas učbenike izposoja že 85 odstotkov osnovnošolcev in 60 odstotkov dijakov. Šolsko ministrstvo bo letos za vzdrževanje in obnavljanje učbeniških skladov v osnovnih šolah namenilo okrog 130 milijonov tolarjev, v srednjih šolah pa 30 milijonov tolarjev. Za učbenike, ki si jih učenci oziroma dijaki izposodijo v posameznem šolskem letu, plačajo največ tretjino nabavne cene. Tako za komplet učbenikov, ki za posamezen razred oziroma letnik stane 40 tisoč tolarjev, odštejejo le okrog 13 tisočakov. So- cialno najšibkejše starše učencev oziroma dijakov lahko na predlog skrbnika učbeniškega sklada delno ali v celoti oprostijo plačila izposoje- « Valnine. V osnovnih šolah je okrog šest odstotkov takih otrok, v srednjih šolah pa štirje odstotki. Ministrstvo ob tem predvsem osnovne šole spodbuja, da del sredstev na računu za učbeniški sklad namenijo najrevnejšim učencem tudi kot pomoč pri nakupu delovnih zvezkov. Letos so poleg tega zagotovili 38,8 milijona tolarjev za nakup atlasov za geografijo in zgodovino po znižani ceni. S tem želijo doseči, da bi imele Šole v vseh učilnicah po en atlas na Šolsko klop. Tako želijo prispevati k zmanjšanju teže šolskih torb, saj učencem atlasov, ki so ena najtežjih šolskih knjig, tako ne bo več treba nositi v šolo. Mateja Rant spoznavali so domačo obrt Učenci iz Železnikov so v projektu Comenius spoznavali kulturo in običaje avstrijskih, grških in škotskih vrstnikov Učenec Žan Doiinar je prikazal delo Šuštarja. Železniki - Skupni naslov projekta Comenius, ki spada pod okrilje Evropske unye, je Kultura nas zbližuje. "Zadnje leto smo posvetili tradicionalnim izdelkom, kulinaričnim dobrotam in umetniškim stvaritvam. Drug drugim smo predstavili, kaj izdelujemo in jemo v času božiča in velike noči ler izdelke tradicionalnih obrti," nam je povedala koordi-nalorka projekta Comenius iz železnikarske šole Tadeja Šu-štar. Ob zaključku triletnega projekta so se na šoli odločili, da svoje sodelovanje, izkušnje in izdelke povežejo v snopke in jih ponudijo na razstavi, izdali so tudi posebno izdajo šolskega glasila Naše poti. Razstava bo Za božič so mladi osnovnošolci predstavili božične izdelke, nato pa božične škatlice, okraske za božično drevesce, predpasnike, voščilnice in dobrote, ki jih uživamo ob tem prazniku, izdelali po idejah iz partnerskih šol. Med velikonočnimi dobrotami seveda niso mogli mimo potic, ptičkov, pletenic in pirhov, z veliko fotografijami so podrobno prikazali, kako se izdela piščančka, kokoško, peščene pirhe, kokoške iz gline, zajčke in podobno. jeseni predstavljena tudi v gale- • • nji muzeja. Učenci so bili še posebej ponosni na kreativno interpretacijo Ivana Groharja in njegovega v dela Jez v Železnikih (olje na platno). Najprej so predstavili velikega rojaka iz Sorice, nato pa so se posvetili sliki. Ugotovili so, da to ni ena njegovih pomembnejših slik, a je tesno povezana z Železniki. Lotili so se je kreativno, zavestno so se odloČili za izrazite posege v risbi in potezi. Med tradicionalnimi obrtmi so seveda predstavili klekljarstvo, izdelovanje brezovih metel, dražgoških kruhkov in druge. "Do prvega marca moramo poiskati nov projekt, želimo pa si takšnega, kjer bi na projektna srečanja potovali tudi učenci. Želimo si tudi takšne izkušnje," je še povedala koordi-natorka. Boštjan Bogataj ♦ « H f f čir v» / V Koordinatorka projekta Tadeja Šuštar s posebno izdajo šolskega glasila. a> (ü o *to o o OJ (O o H LU 0 rt 2 0 a 0 co ■ ^^m ^ 0 • ■ ^^m C »O p 0 CO >co C 0 0 E »Ü > CM C CÖ S ■ ^^m 0 a ^ CO N C ^ 0 N >N 2 C N ■ mm^ « C >co 0 0 Z E 2 0 N a "2 3 0 0 TJ C 0 0 < Z m LiJ (0 ir o LiJ >C0 < >ü CQ O UJ o CD O o o oc o o Q. lU o LU a E o 03 N N D •D CO (D E o a C w •o > o ca o E cb O o CO cc N Z D: lij Z K/) < UJ O O O s> UJ og o o •o o £ o v "O o D) CO 5 o n o a: N o O Lil X CO QQ SO o. ^ < o o LU O) UJ < 0Q H >N UJ i< LU go o m o O < ^ O a Q < (O O 00 LU O) LU O O cc LU S « LU LU O LU QC C/) O O LU JjJ'ü cF O tt nr «O O Ö o o o CM ^ LU ffi O QC O 3 0Q>O O Z a»« LU <»ü CC §2 LU O LU O Z o o ^go 0 O) o LU 0 I C CO I ^Bl^b i a o CO N C 0 > o C CO CO D 0 CO O) CO a UJO OQ o o m LU =5 CO o s ffl o s CO g o 3 ? o o. o. Og o« o z C0 5 <0 C >o o 'n T3 CO C C • MM CO 0 E w 0 C 0 • ■ 1 - 2 O) o. o 3 CO CO = CO a D >N 0 di i a i CO C »Ü X) o CO 'F -- i >ü <0 Ovi C ■ p CO "ö CL co I o LU lÜ cc o LU tc DC 5 =>0 LU cc gm GC z o. lu o gm qO Oo UJ o s ^ g cc oc Q. CO o i a g3l J o < 90 o a CO o o CO ü CD o LU Ü LU oc LU LL >fS o o Q. CO "O CO 9 o" 0 C 0 n >N CO 0 CO a CO ^ CO 0 C * ^^^ • .. >ü 0 ^ 1 =5 i § s g o -o 0 o. 'k <1> Q C o 0Q < cc o o. < N CO UJ ooc UJ K o ^ w « SF o o CQ qO o > _ < ODO S>CO UJ o. UJ t cc cc p □ o ^ < CO LU cc o. UJ N CO < o UJ o o (O I a CO CO O) CO 0 E 0 T3 Ü CO N • ^aa E 0 'co o 2 a 0 Ü s « E Ä d W <5 CO Q- o >N t? 0 < E tri < Ü o SE 'N < o 0Q o CO I ^^^^ C CO I 0 I Q. CO o 0 CO C 2 i ^ C o ^ "S ft s « § ■o 0 o >co !1 « N gg Ć0 0 "c T3 0 i —' CO .g "n co" 11 CO ^ 0 2 o CO 0 CO »o cc o cc Gl o o a o < oS a o o CM Qo UJ s < UJ o s UJ ii 0'N ^ UJ 3.Ü o ffi o o 0 »Ü '«t >ü 2 73 o o. CO o 'č? ■D o i 0 o. 0 1 0 § 0 T3 CO N s 1 2 a co co i o CO C co 0 8 g 0 2 Ö) o. o ^ co >o O 0 O S CO 9 CO co N N D "D CO co N ■D O a I ■0 a E 0 'c co 1 • T3 CO C co s "O co C co O) 0 cb 2 a ■C a « v ■ >o 2 "O o Q. cb iS o O) co N ■o 2 O) C N 0 E s o a G) -o 0 >o n o to o C o" « 0 ^ >o o o - 9 bü t? a co co » t^M CJ co I ^^m O § c^ I co s »o CL 2 p _ "O 0 - o o a 5 & >N CO i CO N 0 a >co C 0 0 ^ C CO I o a 'Ü ■ ^^m E co co o a § o co > 0 >C0 S o i CO 0 CO ■ ^^^^ C > CO 1° co 0 i — 0 0 O CO CO C o E m CO ^ CO 0 Ü CO 2 a a co 0 Ü) o co 0 C >w s o N ■o co > o g 0 co "O >co o a co o O) o "O a 0 >0 o E o a 0 C 1 2 "co 0 a co k k 0 « S co s ^^ co jQ ° S a .2. co C o 0 Ö) 'N o o E 2 a 0 0 co -P - -E .a § «Ž iü. TO 0) C CC C I co s « 10 1 O) co Ti- o N. 10 aS 2 Q. CD O) C O) Q. - O C/3 TJ I h-. >ü (3) O) CD I ■a 0 1 0 oT co co - o »o o co O E S to co ^ •Ü o co OJ co a 0 co o "O 0 1 co O) C o ID co N CO co D _0 >0 CT) CO cO n >0 o ■o 0 1 ^ 05 co" OsJ O) '5) c\j « r^. O>1o co co' en o •o 0 1 to 0> co ^ co »o N- o - "O co o t 2 ^ co 5 C ^ $ CO o lA >0 O) o co I O) O) C\J 00 05 co" cvj d" o o o o o o N. co co n co co ■a 0 1 «g «J s ^ co >ü o co =5 3 o co LO >0 05 o C\J , co >0 o ■o o J 00 O) co CO 00" 05 . o co n >0 o ■D 0 1 C55 05 C35 10 co' D co a 0 ™ C 0 cc >U 3 •>o CO CM g §i SI o ÜÖ 1 C co •go -D 0 o z CM o o ^ CM CD o co z: Pk ^^ N. O) o N. 0 ^ co cr i o -O z LU , O>co C ■o 0 co 0 "2* Q. co rj- o o CM CD o o co 0 C "O C 0 >0 10 co a 'N co ^ o 0 i a D 0 ^ co C >Ü o o s 2 « "O « ■o o N ■o co co I ^^^^^ 0 E co i a TD 2 CO 0 a 0 C 1 a D i co 9 >ü n o co >o ^ JD 0 o Q LU co >ü ca o o B Q->CO r^ 2 lu o UJ o o LU UJ oc a § < o oc o o 0 >0 CD Q. co >N 0 ž co C >5 o co to E 0 a co co ^ to g .a s o ä g "O co 2 't! a TJ 0 N O) T3 2 SS C ^ — co 0 0 I s 0 TS 2 a .a >s 1=6 g s o i i co 2 a a E o co co co co s s N .»= "D >0 >0 co 0 >0 UJ CQ o o o Q UJ 3 LU UJ .a Cl5 ^ TO Ä'O O) o 2 i 0 2 to o. a — T3 ^ 0 := s 'CJ a o — "2 O) o 3 d s >0 - p .5.-D >o o o a T3 _ I co o .sJi TJ o C o.,g iS —. co o co N 3 5 'N ^ co w co o C o co ^ s g 0 ■C § a 0 >co s £ o O) TJ 0 1 a co ^ co E 2 a co co" C 0 co co o o w o 5 č 0 Ui rt N s 0 0 ^ D) T3 B ^^m 0 TJ rt N JC 0 0 C 0 O. > > 0 rt C 0 a 0 TJ 2 to rt D 0 C rt « 0 a O) D rt N 0 0 'cö* ■D rt aTi > 0 p, 2 0 0 a C co 0 N 0 .0 co rt^ C >o ^ 0 ^ i ^o ^C g ^ co ir io 3 ^ .£ co »Ü = 0 XI 0 0 g 0 —' 1 i 1 "O m _ o 5 .2. Q. co >Ü a p o Q -So o .. co 3 -C- s SÖ co > o 10 o C C > co ^ >0 DC o o a E 0 C > o 0 ■o ._ N. N o>ü o ■o o co LU •co 0 C >Ü cO- ^ Po o _ £ ? "O LU O>co 0 »o I o 0 ■o o O) 0 >ü o o "O B 'o 0 ^ ž Q. i| 0 co n o >0 n o co Js p co ir O) o o co § s E ^ o 0 >ČJ o e o E a 0 co I co o a co O) 0 • ^^^^ o 3 >0 co co o co 0 co »Ü >co 0 o co N co i d co -JC C 2 to Ü I a co "c § 0 >ü C co 0 >0 3 ^ i- o B co 0 C >ü o 0 O) 0 co C 0 C 1 CL D co 1 o C T3 2 co 0 a 0 C 1 a D i co C >CJ o C co E o co co 0 ^ -I gz ^ F »co .b o >0 co co __^ 0 O) a 1 Q. co ^ co C >Ü o 2 o E m E co •5 ^ CJ) C "5 — o R« a ,0 co 0 co CO CO CO D * C § o CO o a ■C CL 0 O) "O 1J o o > =0 0 o 'd " o cc ■o 3 c>0 5 UJ §<0 to g 0 C >U 1 o co co 2 a 2 co »o co co to > o C o o 0 N 0" I co C co ■ «^HM o o x: 9 to co 'C 0 C i a C 0 Ü i a 0 p ^^^^ o ä 0 '07 D >ü « ^^m C co 2 0 >5* 1 »o o ■Ö > g) rt co ž E^ co co o "O co O) 0 C 0 co o 0 2 C to N a B 0 o T3 rt 0 .0 "O rt rt rt 0 ^ C« ^ 0 co "O C 0 >ü O) v o ž I > o o co E 0 E co Ö) T3 0 0 o •= a C cO > ^ 0 o >o rt . C rt 0 C C >o o o 2 rt rt I i a co C >0 n o o C rt co D 0 o 1 0 »o rt" o ä o 2 "O a o rt CJ) rt Torek, 6. julija 2004 GORENJSKI GLAS • 23. STRAN o o CM CD I C35 <0 UJ CO UJ oc o (3 CO UJ o co co r^r^ooooo>o>o o o CM CM co CM O Ifi 10 h- rt C 0 E 0 TJ O TJ O O TJ O ^o _ CÖ < 0 O O) UJ -o o hI CM 0 O g O 5 •»- co C ^ >0 >(/) -Q ^ O CO 0 CC J o CJ5 >C0 0 .0 "o* -F ■II C % n B t ^^m O o5 rt O) rt 0 rt' T3 g a 0 to TJ 2 co TJ O O O O O O) 05 m o CD <0 CD O 0> CO C35 10 00 m 10 10 CM ^ o • • 1- CO ;; CM U^ ^ m ^ m co o CM co Ü 0 0 E CO a o 0 'O C rt TJ o .0 ■flir a CO ^ ^ o 0 co 2>co o CJ) 0 Ö o ^ rt ^ C " O -o _ rt --rt ^ to 0 co N C Ö5 10 ^ rt ^ »o C rt • ^ CM CD CT rt C>C0 TJ ^ 0 o C rt r- o T3 o «s aoc C o. ■g O) C > o C co o 0 TJ 2 a TJ o >0 »co f 0 N 0 'ČO* T3 g a "D o >o rt UJ TJ o TJ O CL Q t- CM CO "«t CM fl N! CL CL 0 ■O < 2 z co o C UJ >0 iZ 2 UJ o "5 OUJ ö SF TJ O. O O T3 I N 2 Q. O ^ C co i? 'o ^ D + N + - O žS 0^0 ^ 2 S Q.Q g = o o .0 ■ ^MM CJ gCE O UJ TJ U- _ 0 CO 0 3 >ü o § co O C g o II 0 Ü Q. rt rt N N > s 8 rt rt o S 0 w h C o o rb D) »O rt rt oc UJ U. CO n E v co o -e N TJ 2 s a rt a «t CL CL •y rt "O co N o. 0 m CO TT CM CM N. CO 10 N. CM CO CO CO O) 05 h- 00 N. 05 CO CO a q 0 ■ 0) g 10 CD 10 • CM* CM CO N- CO TT CO 5 CM CM f < S N & ^ 0 UJ D CC f- CO OCM COO^O:*iOOT-CMC005^0 CMCM h-CON'^C/J^OOOOO^H 3 >0 C 4) >C0 rt J, 0 B co rt O a o 03 a ^ o 5 UJ oc Q. CO O >0 O rt >0 >0) i 0 N rt O) 0 C > rt to o n rt o d rt N I to t: o 'tJ ^ 0 rt co a rt •=• rt C rt - § E ß o a a co o 0 0 T3 O S >N 2 E o E rt E Jo i co TJ O a co o O) E o E rt Ü rt N I ^MB C rt g) o E 0 to C 9 rt O co 0 E o cj) o C ^ Tj- co C 0 »o rt 05 o 05 rt ^ rt W XJ o C 2 ^ a-g 2 r- o O)- CT) >co Sc?-rt o co •C 0 CO "n co C C rt 0 >o CM 0 »O co ^ l: Q. rt 0 «u Ü co 0 ^'CO rt 0 o E o •o rt C o «J «o O > ^ rt E »o C0 11 0 N O a "O 0 co 0 n 0 0 S o a co o S o. 2 § o ? s jg rt a ČT . TJ 2 0 0 § S-o o co rt C >Ü CO 0 š to T3 O TJ S 0 CO rt r o N 0 E rt co o a •C B co C rt >0 Q o O 0 rt ^ C E Ü o T3 0 co C rt CO ÖJlU D 1- CM CO CM 5 • « •D 0 CO 0 n 0 C TJ 0 co rt C rt ■C >u rt >ü O 000 co o • _ >to a E C rt »o o 0 rt 0 CO C 0 >0 0 0 0 TJ O rt := Q CL 0 to TJ 2 — CO oc UJ CO o C co O rt _ "c Jil "S rt O) (J C UJ r- 'N I« ^ UJ aCO UJ rt Q ± Z O co CM ^ 0 0>O s < 1 oc o o f CO 0- O < OC o oc 0. co o o o 0Q »N o < UJ < < oc UJ < I 1 ž £ 'O co < u. >ü < oc od 0 >o C 0 >Ü 10 0 O 0 rt ZT to o o C rt 0 'O 10 (O o a ž co 0 g to ■o o C "D S 0 co rt •C O O o CM CL S O C o 2 o (D co 0 > E 0 C TJ rt n o o a rt TJ C "D 0 CO rt rt > 0 C Ü rt N _o TJ O rt O < < ^ Q>N d LU < I oc > ^ UJ 000 < Q O CC ^ a CM \r) + O N CO + o o CL LO N 000 t LU >N Ui UJ O X co co < a < a LU CL OC CL S CO :=. UJ O _ <0 :=, Q. CO ^ oO Q. LU < 'Ü UJ C rt ■o rt rt TJ O CL rt < ^ rt s 0 a, rt O "S co CM + + o ž »N UI O CL O co o CL < CC o □ CD r^ Ö CQ O 1- O CVJ I « I" CO o o ob ^ CM ^ rt •co Q >N o UJ rt UJ ffi S UJ S UJ oc Q. CO 0 ^ >N 0 O 0 00 ■a O CL sl-a a Q J? co y 3 Q 0 >0 0 Z § 0 < GC O < O z s oc >N < Z >0 GQ O TT O O CM CL C. C I OOO(0(DCD = 0)(DC000 (0<0053C00>0>^ O ^ ' 2 d oc ■ < LU CO O LU OC CO LU CM O O in LU LU o a K C ^ 0 o >N < C5 Q m o o N ^ 0 J ■JŽ.0 10 O o o S'« o -o rt 0) rt E UJ co ^ UJ < UJuj*^ oc 'Ü !5 CL O O LO m o TJ rt < ;č5»0 rt UJ a> 5 O o CL O X lO 10 > tmuj y Z - co co C75 Ü m rt C 05 o >co co CC rt O rt C o co rt N 05 05 05 00 0 0 C C >0 >ü j:: n o O rt 5 S S - to ■ g.C 0 »Ü od 0 - o co C »Ü n ^ O O) CM O O CO 05 O - C ^ ~ O .^05 rt C ^ rt ^ ^ 5 o 05 rt 5 ^ m N CJ5 — C35 O) \ iS TJ - Q. C35 rt CD m o T- r^ O) o CJ5 o w Tt CM cc 05 h- ■to CO cc co D rt o 0 a co o o CM 4 h- 0 C TJ co CD 'o' ž rt C rt Ü co 2 2 •N 'iši rt 0 C > 0 'N 0 C >ü 0 3 C 3 >0 rt 0 a 0 0 0 rt 0 ^ CM 0 Q "O 0 0 0 £ rt rt N .-g C 0 a 0 ■D C rt £ E 0 E 0 a (0 0 0 'Ü C _0 »Ü CO 0 CO CO O 10 co (3 >N o n o N > O E 2 a> g o. r >o rt CM C C C? co >o rt 2 a 0 TJ '«t o o CM Q B s rt Ü o •N 0 C >ü n O □ C D 'Ü 2 2 a o D O TJ O CO rt O) 0 co rt T3 1 rt • alM C 0 E 2 a co C 0 'Ü o rt O) 0 0 TJ rt 0 co o a čo co C o >w o C c^i TJ 0 CO rt rt 'Ü o o TJ 0 CO i O. co "O o a 0 'Ü 2 rt C rt c: D 'Ü 2 2 a 0 TJ 'CO rs O a co co N O o o o o s o o oc CL < Ü z 00 < co ■ C 2 o O co 0 E 0 C TJ rt rt n o o a C rt TJ TJ 0 rt rt I 0 C rt N o T3 O rt b CO o o o o o CvJ CL c^ i S + CO N + CM h«. + iS CD >N rt ■N i o C 2 u. o o i CO o o CM \ O O CM O O I CM O CO O 9 r-. q CM o rt <0 c^ CM N o 00 05 CO -rt f-CO CO CO O) ^ CM 00 N CM 00 05 3 h. CO 05 CO ^ CO CM h-+ 2 0 »Ü io O TJ C O O o h- Q SF o 0 0 0 'N TJ O E o 2 TJ a 0 •C o V> o rt SI rt oc>o -I go rt rt rt C C >0 rt E o Q II rt rt Q Q CO N O CO 000 s. s. K V.« 0 0 0« ISJ to B N« CT C 0 CT ^ to 3 a < 0 3 CT 0« 0 3" co to 0 C CT CT 0« 3 3 < co S" 0 CT •3 S 0 < 0 0 < 3 to 0 3. 3 C ^ 0' g 3 ^^B V to CT C 0 co 0 C N« N« CT 0 n« 3 C 0 CT 0 to < 3 P «J v^^p v < 0 Q. Ol (D 3 < 0 "0 to co 0 C SS- Ž 0' 3 Q. co < 0 Q. to 3 0 s: 3 s o" < v 0 co CT ^ Q. 3 0 CT C CT 3" C i 0 0 CQ 0 3 0 3 CT co 0 Q. 0 co TT CQ C C 0 CT C CQ 0' KJ CT ^^B ■ 0 0 0 B 0 CT a 0 0 3 0' 0 to a. f co 0 a 0 CT S 3 to C CQ 0 0(2 z 0 0 CT 1 3 ** 3 ■ 0 3 $ to' CO O N 03 p B CD a CT o o p ■o o 03 (D 7 o a. fD o S o W N< o C o. "O o ■ N CO 0> (D 0) 3 9: o Z (D Ö S. S m i O' C p t; "2 N (D s <• < < N CD C 3 £2. -o ■D S S 3 CO § s 3 < C CO Q. C (O 3 "O 03 CO« CO N< CT CD CD CD O ® O 3 Ć3 =3 P W cd" ® o" 3 W O (Q CD § CL CD 3 'S' 0 CT O« 3 CO S" C CT 1 CD q" CT 9 CD W N < CO CD =; O N O CD CD CT 3. Q. O CT 3 CD O Q. O CO CO o ^ -g aE 3 O O (O CO ® Q. 2 CD 5 CD CT O CO P O 3 CO 0 CT o< 3 CO 03 C CT 1 03 CT CÖ' P 3 03 N 03 < O Q. ® 3 cd' N CT O 3 03 O I' 3 CD (Q 03 N 3 03 O« Ä 03' g CT O CO. p o" 03 Q. Ö O s 3 o N 03 C CT 3 _, O 3 ž- O O o 3 03 O s f: CO. - C u N< CD CT CO CD O -CD CD ti O- ^ CT ® o < o CO o 2: CT 03 0< 3. C % "O p s 8 s O 3 J- g 1 o 3 O. ^ =: O =-(Q CD CT - S o o 2 Ö ^ o< S2. CD CD N 03 g 03 0 1 3 03 CD I CT O Q. 5 o< 03" a CD 03 CT Ui CT CT i ^ a-. Ö " S CT CD E 3 (Q CD CD Ol C (Q CT 8 ca 03 3 o a. o N i cd' CQ 03 N< 03 CD < 3.-W 03 ^ CO O« CD CD CO ro o (O CD n' s o cd" (D 03 Q, CD Zli o g 0 (Q CT O 03 CD 3 O. CO CD 3 3* O« O O CD CT CT g O Ä 3 ^ 03 g S- 2 o 3 p s CD co< ^ •i- O CD (Q CD CT 03 O CT 03 O. O 3 O CT S 0 CT - 1 03 03 Q. O' S CO CD R- C ^ 5' i i 03 =5 3 CT t. s CT tf O 03 3 CT CO CD ^ o CT S 18 o 03 3 o 0 CT O« 3 CO ^ CT 1 03 CT CT -H 03 3 03 3 o< 03 O. CT O CO 03 3 ^ CD 3 si 3 § 03 03 o< a. § N 03 CT s o« C 03 o. CD ^ 3 (Q CT 3 ^ 03 5: o S- ^ P S ^ O CT CL W. -I I o Q: CD 3 co< N) ■ CD CT A CD 2 o. o - co" ff g s o Q. C W CO. o C CO N< ^ S" o CD 3 < Q. o n O* CT 0< O » O 3 o C0< CT CD i CO CT O CO CD CT S" 3 o CÖ CO« CT CD f tö' I N O CD 3 03 a N o CT o CT O O CT 03 CO CT || O Jß. 3 = CD CT o ? o N CT E i i 03 N< C CT 03 3 03 O CT o CO CT O CT = CO N 03 03' (Q 03 3 N 03 < CD O« O CT O« CS =J s" o (Q O CT O« CD W CT 03 5-CO CO N (Q 03 ^ 9" ĆB ^ a Ä. QJ 03 s 03. O CQ O CT O« 3 CO ^ 3 CO« CT CD •S" CO S" o o CT O« CO CO« CT CD O cd' CO CD O« N 03 CO S ö B 03* CD C CT CT P 03 O CT o< ■WW* 3 CD C/D«M m O O ^ CO ö) Qr O 2. CT CO« O« 3" CO Ol CD 03 § CT O« CÖ' CT O g CO 3 O 9. O« Si 03 s: o o tQ. CT SS 3 § CT i 0 o CD S s- 03 §'0 Q. CD O (Q 0 9 I I C C o o« CO CT 3" 3 3 g- 0 J <. 0' o o § - o ^ -J o. o W 0 CT o Ö" QJiP 03 CO 2 ^ 0' ^ N Q. CT - I (Q 0 3" ^ cB 2 03 ^ 2. CT o 03' 3 3 § co = 0 o 0 < 0 (O 03 3 O 0 CT O« 3 CO TT 0 C CT 1 0 CT CO o« o g R g a O (2 Ö 03 I co 0=3 < 2. o 3 § ^ Ö3 o 3 -o 3 _ n' 05 03 ^ S O, O N «= O 0 3 03 a Ö % 3 0 <. 3 s- 3 o Ö CT o So o 2 JO o o > p« z o > o 00 o< 0) m TJ 33 > m z m z O o« o 03 O« •^Bi* ^ CO O 03 W C 0 CT 0' 03 < CO g 3 o K i 0 g O co co CT 0 0 C 1 g F CD O (Q g B. I I 3 0 (Q 03 N 3 i I 0 3 0 N 3 03 SS- o o CO 0 CT O« 3 CO 03 C CT 1 03 S čf CO 0 g O« 0 § ^ 03 o 03 3 0 03 N ■Ö ^ O 03 ^ o« 03 C (Q ^ S š 3 CO 03 3 o < CQ W 03 CO CT 3 0 N« CT 03 03 03 Q. C N N 03 O 3 o CT 03 a a. C (Q p' C CO. C N« CT 0 3 O 5' O C C:L CT O 0 CT 3 O« S 5' o co N« 03 ^ S 3 0 N O 03 o- as TT CO« SI _. o 03 < 03 O CO CT O CT O O CT 03 CO O CO N< C CT 03 Q. 3 N< O C CT CT O« § 5' S % ^ (D 3 ^ • ^ 0 co * 9i 0 3. 3. 0 CT 0« ^^B « co 0 C N« to 03 CT to 3 to 3 3 c c CT co ^ CT i 3 CT to 3 3 0 CT 0 co ^^B • 0 3 3 MB • 0 CT 0 MM • 3 i 0 n 0 n d. to 3 * c q. c n« 3 c 0 to cq 0 3 (q a 0 n' to g 3 MM • p 3 3" 0 3 co c CT 0 CT 3 0 cq to 3 0 SS- 3 0 ^^B V ■ SS. n 0 CT 0« * co 0 q. 0 3 co c 0 3 N a to < c 3 cq o« o« o 5' 03 TT CO 2. 3 0 ^ 0 ^ =3 3 g 03 P5 go-» C (Q 0 0 0 3 o o CT o< 3 03 Q. 0 co 3 W a. 03 C o« CQ 03 O 3 ^ "O 'S' • O 03 3 . Q! 0 o' 3 W Ä 03 03 3 «= Q. 3 o 0 CT O« 3' CO g" C CT 1 0 o« 0 CQ 03 N 03 CT O CO ^ "O ^ < O $ CT W p. O CT I 0 03 3 o TT C ■ 03 S' 03 o < 03 03 03 0 N ^ CL S o< Q - CT O O CT 03 CO o 3 O. 0 0 3 9 ? 03 3 CT g O« p g § C v. ^ § § 9 0 ^ o« N 03 (O o CT P O O 3 9" p-š CO« o« 03 CT C 3. 3 s. o o Q. CO CQ 0 § O < 0 SS.' 0 0' o« 03 Q. - 03 CO 3 ü o =• öl p o 03' 3 O 'S 5' 0 CO Q- ^ ■o Č0" C O CT < 3 C. CD 0 fl> = 2 03 Q. 3 (Q 03 O CO« < p. O o' 3 3 3 03 N __03 9 N p 03 ^ o i. ^ o CT (Q O O O ^ 05 0 co C CT O CO 03 Q. 0 CO 0 Q. 1 ^ 03 0 w (Q 03 03 0 CT CO 1 3 ^ I s «> CT O S" CT O CD CD = a 3 ? g CJ> p« 0 i 0 C CT M 0 CT 1 co o a o =:• 0 ^ O 3 g- o« (Q 03 CO S CQ 03 N "O ?? i 0 č0- R B 03 3 N' tš]' "O B o o 3 0' i? ^ O 3 5>' I.& CT o O« 0 S 0 N 0^ 0 (Q 03 0 Q. I CO 3 3 N> > D m C/3 CD O J3 m co 7s m CO' co I 03 hO O O GORENJSKI GLAS • 24. STRAN Torek. 6. julija 2004 C < 0 cn Bi 03 2- 0. 0 0 3 3 to C 0 » 3 ® 0 Q. to C _L 03 P < tO 3 to Q. 0 CT p co ■ 0« 3 0 co 3 0 CQ to co k t 3 3 N' N 3 0 a CO' 0> ĆD 3 •• • • o o CO r* cn Ö ro -si -i il ^ N) (O (D w CO fi) 3 O O 0 v> o 09 0 w 3 3 o> 5 O O« o 3 0 a Ö SSL fi} (Oc Cd 0( 5:-D O CT (O m o 5' o ^ • N ^ ( fi} Cd m 33 m > N 03 03 03 p: 0 3 o 3 co 0 (A O 0 (A 0 -D < O O ^ ^ ® w - < <0 ..-o X co o 5 -k N' g' W C "O > o ro o Cd o V) cn Ö 'S P g- 9- 0 fi) -I fi) ^ a -t: fi) ' o. (Q ^ 03 p Q, o" ^ ^ O CQ 0 0 O ^ N« O 03 "R N' 3. 03 W "gos ° o' ^ - o 9- 3 o O' 03 co 3 0 co« ^ o o 0> 3 — 0 ^.9-0 < ^ P CT CT 2" 3 i "O 3 3 o o a g o o 5r w N« ^ S" ° — o CL C o SS. Sž. ^ 3 ® o to 3 - fo 03 Q. B ^ 03 S 3 0 ^ I CT O CT 9 CO o CT O o T O Q. 03 ČO CT O« J 0 CO p b- 0< CO 0 ® 3 CQ 03 CO O CQ (S Ä § -03 3 3 lil 0 0 0 to' 3 CT 5 CO - 3 o o ^ < ^ 0 o SS o 3 ro p 0 0 a. CO N N N ^ S to ^ O CT 3 CO o 3 CQ o CO CT O Q. 03 0 ^ 0 3 3 O 0 0' CT 3. Q. O CT CQ 03 03 i II M ^ • 3 CO 3 0 CT 3. CT O 3 o« CO N 3 Q. 0 2 i CQ, CQ CQ o« — 3 CT 0 3. Q. S" O K ^ P 0 3 3 p 03 S: S < ? 3 3 0 0 C/3«< ^ § O CO O« ^ CJ3 C o — C 3 O CT 3 CO O 3 co " -g 0 - »Q. roa 00 03 CD 5 00 S u; C o 3 0 a ^ a • • CT ro o 00 CQ 00 p OB' 03 Q. CO CT S 0 CT 3 O % SS 3. o ~ CO ro o . 03 CO ZJ CO CO« I cn cn CO M CO 0 CO CT 0 ÄCT 3. o o ^ 3 B 0 Q. CO« 0 5 < g c;i CT g 00 CT 0 O 3 9: 0 ^ 2. CO o o« to' ^ to CO 52 cn 0 O "O CT o o« SS. = o to CT § T3 I 0 o< 5" 03 CO "o S CQ CO fi} o Ii fi) pj 0 CO CT 3 0' g to o CT o< ^^B » 3 CO o 0 0 <0 3 fi) 3 CT fi) O fi) 0 , Q. CO 0 (Q to O 3 To > S to to co 0 o. o CT o o CT 0* S . . N O fi) O CT 2 3 _ CA< o <. fi) o fi) ® ® i -1 o m' s "2 3 o CQ fi) 3 T3 O (A O S" < 03 » • o > to o 0 3 to N to to o N C a 3 ^ CL CA fl •S ■ p 0 3 O p« 0 ^ 0 5 3 3 0 o (a( (Q CT 3 I S: 3 A O "CT 5' o ^ 3 CA( o 2' 3 < fi) N 0 3 o< C CT to o ■ CA ? b to ■ o S?' N. § O g' 3 - " 'S* a ® o a o CT B « CT O CA 0 (Q 0 CT O CA > (O ro o o 3 co 0 a. o Q. to to p 0 co 0 (Q to co 3 to % to % (Q i». S CA« Q. 0 J- O CT _ O« O a, cp- o M o< =i ^ o to O) o to S 0 fi) o E. 3 C 3 0 to 3' 0 3 a o •o C CA N ' 0 O« 3 § o« o C a co o o> s co 0 Q. O Q. to CT 0 co CT p 0* ' O 3 Q. to co 3 O (O to a - g a s 0 ^ 0 3« 0 o CA< 03 "o co O ~ CT O 3 0 N. 5 :t to co 0 > CT CO 3 0 0 2 cn 1 00 m - Q. m 03 > ^ 30 CQ ^ 03 [tj co > to o p 0 • • ^ o I« (p 5 o C 00 CT • 0| 0 ? O > CD I O) ro o o D m co o o J3 m co m co 3 3 -sj igu^mn CO i LÜ CO LH CC O o CO LÜ Q O O CVJ CD i O) t iO CD ■O N B 03 C >o CO 2 a CO CJ) a> CO O) <0 o o o CO € >o CO C >ü •> CO § s a I "O £ CO o a o i) o a (D O S a »o C CO "O Ä o ^ ai 0) CO C >o n o CO ČO* s CO * C CO I a> (Ü a'i o CO 0) ■o 0) o S g) p "O £0 5 a C a I ^^^m Q. O O) 0 CO C S g CO 1 o _ a $2 CO i 'O % CO S 3 >C0 -S S o CD C 'Ü n o CO C O) 5 o CO 2 a C 0 C »o o CO * MH^ C 0) ■ o E g a 5 Ü CO C č .32. N C <3) CO CO •ü »ü C CO CO N »ü O C ■ CD »Ü o c c P §5 E CO 92 o Q. a CO D CO D 0) C CO Ui « "ö g a 0 a 3 ■O g CO o a CD ^ (D ■g s 0 CD CO » C cO CO >ü CO N CD CD C »O 0 1 o o o CO CO C § o (D ■D O CO CO o 'O c\i CM n o CO u> •D • lo CO CO CO o 0 * ^^^ ■^^^ 2 p CL a CO » I ^^m 0 CO N 1 ^^m CO g) 0 cd' C 1 a 3 CO 0) g a >N O CO . Q. 0 O 'N to g O E Q. CD m CO Ü "co <1; o - £ k cO O. g . y Q. CO 0) E CD 3 a a C p CO .E CO 0 CO •čo* 2 »o CO ^ 3 O •I- N CO ■C CO čo* . o o 2 "0 a > 0 3 o a 3 "O CO a 0 32, fe 9? I CO >N _3 CO 0 E CO CO o . C 4= ä w .2. O 0 9 ■o § J*: -D 5 cO ^ ^ « C >0 E-lgg 8 E -§ & 2 .1 ä-ü ^ CO I I I I I CO CO "O o a CO 0 O) cO 1 0 1 JO CO I 0 •O o 'S CO o. CO I Q. s ^ CO — C TD N CO O N ■O CO S So 0 3 CO 0 C CO 3 E o 0 ^ C 'g I', 'Ü o ^ V- ff "D CO C ^ £ C g iS 3 CO 'Ü « CO '■ä 2 o a S.I 2 o 00 0 C >ü o lo CO E CO >ü k E g a 0 N CO g a _ t CO C ^ ,£0 S Sf a I CO ■D o a CO o O) CO O) 0 CO ■ C § 0 'CO 0 1 2 o N ■o CO C CO O) 0 CO .Si, ^ CO CO E g a I § 0 C CO to 1 0 >5 cO N I 0 a »CO % 2 co T5 g co ö> C >Ü n o t 0 C »Ü O "co o C ■ o to a 0 CD 0 co C 0 Ö) 3 ■D ■ ^^B "D 3 CO 1 a 0 1 2 a 3 S co C »o n O • • o C co co >o g "O o a co 0 O) p CO co O 3 "O 0 "O (D 2 I o> 2 a Ui co I g iS p co o E a o co C co d) O. u> >N "O 3 iS CO O fä I S a b. 3 o 1 g « >o C >o co ^ C O < C3 rt « a ^ 3 •= E S o a N o co C co Q. 3 >N _co o o Q. co _0 »Ü co CM O o a čo Ui o co co C o ^ a C 'CO ^ o 'O a o co p C a .co Q. O a iS 0 "C 0 ■ C _0 co CO co _C0 N § 2 a 3 CO co C '>o n 0 co 1 a o > 0 ■o co N C >co p a co >o O • • "O o CD 55 co 0 »o cd CSJ co o 'c — Q. E B č « ž 'ui E g Ui C ■D »Ü >co ■ ■O o co •a 0 2 Š ^ -o 0 S :ö 0 n C o S .92, 0 a C o Q. N co I a co ^ co cb co iS N i 2 a co ^ co C 'Ü 0 co 1 a 0 1 0 E I co 1 2 co TJ O a co o Ui 3 'O* g ■D O a co I co co ■a o Q. co o O) 0" co C Ui > 0 O 5 ^ 8 C TJ CO £ S N g 3 ^ >C0 0 .=» a 'Ü <0 P o ■D o s a o a 0 CO 0 3 Ui ^ p 0 CO ^ C p co • • m "O ^ 0 C 0 CO O) t t. :=< p CO C 0 p C I ^ ,'0 E ^ g = co C .t n co O |e- C >Ü 2 o co o ^ a co "O o CL CO O O) co Ui 0 C g ■o co C § 0 >co 0 Q. CO O a 0 a 0 o 0 O o co § E rt ^ ^ 0 O C N 0 0 ■O S 0 -t: O m" 'O a 2 0 CO 0 0 CO rt I 2 C g- rt Q. E I CÖ I s? O) CO S a TJ I cb CO 0 E a i 0 o. rt O) ■ • 0 0 g S SO "O ^ co 3 0 0 ^ ■c g -g I 1 p 0 "D rt ■C >o rt C rt CJ) 0 'S a co E o >o 2 g a co 0 CO C >Ü n o > iS 0 0 ■o "O rt n N .y, Ü rt N rt E 0 CO ž w s® ^ ^ co o. Ui 0 -g Ü rt E 2 CD g E 0 to "w rt O) i co ■ ^^B Ü rt E 2 a 0 0 C 1 ^^^k g to C I M^B 0 Ui o ^ co 's" >ü s g C rt "I ^ rt 0 § g ■o rt rt E rt c:) co C >o o —» o o C o 2 0 "S š 0 C rt I a 2 ^ O- o C c: a -D I rt I 0 O Ui o ca rt 0 rt 9 rt Ü n rt 2 i co B r C >o — rt 0 ^ C 0 co ■c s g* "O 5 s g d) L3 >■0 0 rt a C 3 0 C — X) co co »N co co d 3 N "O o ^ 2 « o ^ rt §■■0 Ü ^ o s rt o. 0 rt ^ o a s s rt 00 N .fig 0 E s o >o rt p 0" "O rt N o co co >0 o 8 iS ± co C 0 'O t c\j co S lir rt i-Šl Q. rt O 0 co co o >ü iS a o 0 C rt >ü p ■o O 'Ü i-O 0 0 O ^ a rt "D rt rt N = S 0 rt >N W •O 3 »t? rt I 0 1 ?S rt Fi. S P CO 58 o rt^ o 2 a 0 C >0 >C0 0 ■D 0 ■D O Q. CO 0 Ü 0 CO O 0 * C § 0 1 s 0 C 1 T3 N 0 ■O O a »o p "O o 0 C rt co" ■Ö N 0 n >N "D rt >ČJ g ■o o o. N • ^^B 0 Ö) p rt C 0 C >N C 0 0 o co 0 r^ "D O z ^ -g g ^ g I § o N g o 0 1 p co rt 0 o C > g . - "co co o TJ — ^ 0 O Ä to ag>o Cd rt g rt O) C .i« Ü 0 E o •D E Q § TJ ^ Ž rt 2 Ui a 0 3 'i co C >CJ o iS C 0 E o Q. •O rt o N o 0 TJ E 0 P -Q a E rt C g rt p co o rt C 0 B E rt "c w rt g-rt-E 0 ■fl) § p co o Q. a E 0 co Q. CO 0 Ä 0 n'S B § C I Ä i Ui > 0 0 ^ »N E Ö 1 N o. N =5 fi rt > N co g 'S a 0 E 2 a 0 1 n rt C N Š ß • • 0 Ui O rt C 0 k ^^^k C TJ 0 rt TJ 3 i a rt co C >Ü 0 .rt 1 a o > 0 ■D rt N 0 0 ^ Ž P 2 rt a 'CO p a co 3 »Ü g TJ O a rt 0 E rt rt rt tr S Ü o 2 0 a-ö co>co N 1 I I rt « B Ui ^ 0 ^ E 0 TJ n 2 o. co 0 ^ S CD 'ÖT ^ Q 1 Q O čo » ^^B E k I E co O rt = O » E 0 rt O) p rt co 5 co C 'Ü o 0 C »o n o o co "d. ■o 2 a rt 'Ü >co 0 B O 0 CO C >CJ o E 0 1 C 2 I ^^B E b rt g) o E 0 C ■g p 0 TJ N "n n N rt C 0 TJ O CO O rt I N CO ^ rt .2. .2, 'Ü >o >0 o rt o o g, ^ rt 0 rt C C C rt I 0 73 o co rt O) 0 C TJ g rt C ■D 0 E 3 >ü - P g-b i ^ 2 rt a C 0 p rt 0 C 'Ü 0 0 C 1 g to C 0 C i Q. 3 0 Ui rt 3 "b 0 > 6 TJ > 2 2 Ui Q. rt C rt a rt C rt a C 2 _ "O >o rt E g N O rt o o. ^rt rt « s rt s 'N co T iS ri O O a o a rt 2 a o rt C >0 . . C rt co C o ^ o o a o a ■= >o g rt rt C § č 'N ■o 3 S ^ O -S C a b rt C »co o a co i co Q. •C a Ui o rt o a iS 0 TJ rt Ui 3 ■b 0 2 S & 2 a Ui rt rt C co m Q. 2 rt a .b g jo p rt b E a g > 'n o o S rt >N rt .SS, TJ co S N •= 'N Mm ■9 to o rt a n rt a »Ü EM S ^ o a ^ S'S rt p I & Q. _ rt O co -o o >ü a o 0 o a a rt o = a rt rt M fe >c; C ^ I CO 1 I rt rt o. C 8 a rt 3 O) p rt C O a rt 0 ■o >co p a co i o. b. I 0 >o 4 CVJ p >o p CVJ 2 3 to >0 rt P | O rt rt TJ C o > o § Ui o. rt 3 CJ) 0 ^ -g Si 2 a 3 rt co >co p 0 •C 'N CO ■Ö o C 0 o 2 rt TJ O Q. CO O Ui rt" ■ ^^^k o o rt CO rt rt O) 0 C rt 3 —. >o P ^ o 2 o s. "Ort—, Cl g rt Q. o I S E 5 to 2 rt rt ^ TJ C O — a co o rt ^ 1-1 S co co N 0 C 0 •Si. rt E o .2, o Ü O. 0 o o 0 > •c ^ 0 E >o o »co m »Ü % E 0 0 n N 0" ■ C rt o a 0 TJ N O > "O O § 5 92. X 03 rrt m ^ TJ s 8 liž = C7) o o TJ rt a TJ o N 0 rt rt _ rt' "rt' 0 O) p rt C 0 p ^^^k C T3 0 CO rt »Ü g TJ O a co rt N rt E N I Q. 3 _ ^ m I rt TJ o a co o Ui co C »Ü n 0 rt 1 a o rt O rt ■ 0 >N 0 "O O a S co 9 ■C O rt rt c^ 0 E rt O* 000 C C C 3 rt rt rt 000 >ü g >{/) >co 'to TJ 0 0 0 o a a a o co co co ^000 co a Q. a rt C o "O) 2 3 co rt" O) 0 S rt C o 'en 0 > O) o 9 E w 2 •S >0 P i-2 O) o. ^ I CO TJ "O 0 O 1 I TJ rt a •o o .0 11 0 Ui p rt 0 C TJ 0 58 rt N i co Q. 3 rt p >ü 10 CSJ co C >ü 0 rt 1 a o Ü C rt C > Ö) rt p 1 2 2 ^ "O »Ü O 5 Q. rt rt ~ I Torek. 6. julija 2004 GORENJSKI GLAS • 25. STRAN o o C\J CD I o> » 'S LÜ CO LIJ QC O O 2 I- co Q ž r) CD C a E p •O o (O o A (Ü N O (O rt ■o 6 rt o a .. o fl) T3 " O N 'S 0) Q> N E ■S ® O Q> 5 S <0 O 0) d) CJ CO o 0 2 rt Q. •s o to 0 0 1 _rt 0 Q O Ü Ö"ö d) ^ 0 E ■Q 0 ™ to c> (Q CO 'O 10 2 50 io o- o > ■Ö o •o rt rt 0 Ü 0 C co I■ ^^m £ E CÜ w co Iii ■5 rt B ® 'c 2 rt "O ^ 2 n > s^ CO ■ C o K/) 0 C O o 0 C ■o o > N • ■M O a o C (A 0 (O rt N 0 O) rt ■D O a o C X3 0 0 TJ I CO co • • rt o a rt > rt O) o a 0 > rt (O o rt >0 rt <0 •a o 'Bi 3 T3 'E 0 E 0 o. co o. Ui «a E • 2 5 O) >0 0 0 0 E O; O) 0 C E. 0 •0 E 0 rt a 0 (Ji v« rt C S E ^ £ o rt N rt > O C <0 rt N rt rt 'O E 0 N rt O) 0 C ja > rt to > 0 0 »to CVJ co S ^ 0 Ü rt ; a ^ b 'c co ^ b rt § rt »o 'CO E 0 N 5) 5 5 rt ■o C -I g « II rt o -o a o <0 a o V> O) 0 1 0 s rt 0 co co co O - 0 V >0 >0 p o ■O 0 O E co OJ O 00 rt s Si i <0 >0 o S «"S 2 ä o- > ^ Sä CO •= 3 'Ü C 0 »CO 0 C 0 Ü 0 C TJ 1 O o C co £ 0 co r «Ü rt C O co Ü s o s § o C co f3 rt m « -i 0 = > -o "D m • • (O E ^ rt b)^ o Ui o: (O o C > C .2, ■S-5 >0 > 0 0 >0 a 0 (0 C 0 b G d) (O 0 > E 0 C ■o rt 0 > rt • MM rt ■o E Ui o rt 0 > 0 C >0 rt N p •D O .rt A ri O N TJ -g O cO 8 § »N TJ rt »Ü 'CO • MAi E 0 N rt o 0 rt to > 0 'O p o TJ S 0 O rt TJ O a 0 C n 2 a. rt^ E -S CO g ' 0 C CO rt co rt E g 0 E S »Ü C 0 •CO o Q. CO »o rt C rt c:) 0 o I CVJ C3 # ^^B to 0 Ü ■o o rt •g 'n o Q. 0 C rt E o p o a o a 0 0 'Ü »CO E 0 N co TJ O 0 C N rt S a * 3 o s O 51 s o " 10 « (O fcj' > B 0 CVJ CVJ ^ m o o 00 o rt o 0 ^ CO 0 ■O I O a co o •o N o rt Ui a o ^ co M cS i= . o rt 0 »o o E n O 0 co rt O) 0 co co rt a rt O) 0 — :=. LO 0 co m 'S s 2 o E E"" rt 0 N o rt O T- O) >o 00 C T- 0 0 •o I CVJ s 1- co 0 CVJ — 0 0 TJ 7 ^ CO \ LO o 0 . 10 ■o § O 5 I 2 O rt o 0° E »N rt o C 3 N • E co 0 O 9 »N § .2. ■O O 0 I CO O o CO rt ^ >co 0" N rt co t C 2 o »o o 0 a co o o cvi CD O O co 0 TJ ■s o- rt o aO _ co ^ 0 o C I o ~ > "O o o co o »co ,, £»Ü ^ CO C co _'C0 co Ć0 ■ N 0 > .52 0 O a C >ü TJ ^ rt o 0 co LO rt rt »cj rt C 0 »Ü 10 "O) rt TJ O a rt ci. 0 «»co « .0 N 2 o to g a 0 »o cb 'Ü 0 1 co 0 rt N ^ rt C 0 'O O S 0" c' rt o C co co rt N 0 a E o co ü 0 C o co o 2 0 •o rt T- Ü cv- S rt o O č g E ■C 2 ^ ^ o E o E « C 2 co > Q. J,: p co co o a o C 0 0 E rt C 0 0 lo" o E n O o CJ) o a 0 0 1 ■ ^^B 5 0 1 co C rt 0 co o o C 5 iS rt 55 CO o >cj M/ M rt C i rt Ui O -ii Q. .CO rt ü _ rt rt ■g N o S- ^ -I 0 ,N >0 »O »CO P 13 o E "O 0 0 N CO p rt CO C o s 0 £ rt o C |Ü 00 C rt -e 3 a 0 Z •C 0 E CO rt TJ i rt < CVJ D-c O »Ö 0 * o to n o cb TJ a ^ 0 »Ü 0 • ^^^ O In n o 0 rt rt Ui co C »co rt TJ TJ O Ui rt »co O 2 3 E to 0 C 0 X} TJ 2 Ui C »Ü rt E co rt O co ■o o »čo « ^BM C rt E o 0 rt N O O) o a C 0 ^ s ö C 0 ><0 .E n E o ^ co o o o o O (0 O a o rt p ■o o «o ■S d) Sf ■|E rt n E 0 E 0 a (A i) o rt c:) 2 a o E co 0 co 0 1 o* a o p ^^^k o . > rt co o! co o Q.;Ö C C rt -s? S 0 n o 0 co rt C •co p •E O C ■ ^M* P O to 0 Ui § 1 O a 0 0 co > rt C to o C rt •g 'n o a b rt TJ rt C CVI + Q. O "rt" 0 CO 2 a 0 2 3 E to 0 C _ 0 CO 0 "S 2 co t- 'rt* 0 .■fe »o T3 0 rt C rt N 0 »c; 0 š A o C ■o 2 Ui N « w o rt C 0 ^ Ui N 0 0 C O o 0 o o C .0 E 2 a o o C rt C 3 E o a rt -u o O) rt o C rt E Q > 0 rt o ;rr C C S 0 ■ O 0 2 'N 0 § P 0 TJ rt N 2 3 S E to rt E o rt C 3 S E rt C rt C 3 E o S a 0 »o o E o 0 rt •o o rt < c\i CL 0 C O o 0 'O 0 P CO 0 > 0 Q. O C n 2 o a o n * M* to o rt 0) •o C 0 0 a ^ cb o co >C0 o b co (3 C o B CO 0 'c > rt-- ^ TJ rt N ^ "O 1 g lo ^to 2 "c a E > C m g O) a « § 0 Q. I I W E C « O CVJ CM CO rt N o-?: CVJ o 0 o a co o C - co o Tt CVJ E 0 ^ E ^ C E . rt o ^ o o LO 10 « • _ iil 0 * E O ^ co a 0 E CO O) co 2 ^ Q ^ co »co ° to 3 03 0 0 r- ^ O) co 0 E bi a 0 C =0 2 iS ^ C ^ 0 o E co o D O rt" •Ü P ~ o co "O O) -rr o -D i 85 g !5 rt 0 »Ü cvj N oj L: 0 Ui o co B 2 co 0 Ü co 0 0 C o o »cb »N Ü 0 ^ »Ü O -T^ 0 o" O C § _ _ O) rt co m N ^ 2 0 O rt 0 ■o rt c:) 0 C § 0 CO ■O O iS rt 2 a rt o C t s »o »co 0 E 3 o a 0 C CL 0 »o ä o rt C ^ I o o § o rt n •I o I' s n C 0 ^ 'Ü 0 o co E 0 »N rt ^ 3 x: 1 I 2I C 2 rt ^ B 0 o g a. (3 B o a o • «MB P CO 0 Ü O C CO E 0 CO co 0 2 E o o 3 ■b o to 0 o o CO iS 0 Q rt C CL 0 C O o 0 »u o TJ O n 3 g E 0 C 0 > 0 CO o a < CVI CL E o ■o o o TJ O > N O C rt 'rt" a rt o 0 »Ü o E X) O 0 »nT 2 E o o J»: co ■ ■ O rt CVJ N o ^ P co 0 Ü 0 CO B o to 0 Ü rt o O'^ 3 2 "c E ^ 0 0 2 o. rt C »o 0 > CO .U a rt Ü 0 rt rt o a rt 0 o o rt ■o o > o •o o 0 CO n o rt D5 co iS — 0 2 »Ü Q. n 3 O 'g (D o N rt >0 O "5 E a n o o TJ C o 0 a 1 ^^^^ rt C rt rt Ü I fBVB to rt TJ o ■o CO CL O o ■ «^M to rt N 0 co 05 rt i p TJ O 3 C 0 »Ü id ^ rt E N 0 C g co g ^ § a TJ rt co N o 2 o b rt p N ^ rt ^ C rt 0 •o o > 0 C TJ rt a T3 o 0 co o —' P o g 0 o 0 E B ^ 0 co 0 O O. rt C o o rt C ■o o > N O a o C <0 0 co TJ- o. p »o co o u o o C 0 TJ TJ 0 O rt & Ö. cO _ cb N I O n 0 »R 2 E o o S p 0 co 0 g) 0 0 O C »Ü O E n o CL cb 0 'Ü 0 ■ ^HM« O to o 2 a rt >0 o E n o 12 rt" rt o rt O) N O C TJ O ■O 0 O •Ü rt O) 0 E rt E C a N o rt N rt O a o 0 ■3 rt ^ 'Ü rt 0 C co 0 'O p o XI 'rt" 0 C rt > rt C TJ O rt N 0 ■o o > 0 CO 0 a rt 'N o a •b -g p rt TJ rt a C rt 5 0 0 2* c:) N < CVJ CL 0 C o Ü 0 >o 0 • O CO n o 0 n 0 rt 0 "2 E 0 "S co o 0 rt •Ü N B o co — ID 0 rt o TJ 0 S 0 co 0 § * 0 CO N c^ 0 C s I ^^^^ 0 g N 0 > O a 0 'PT 2 E o CO e rt ^ Ui <2 0 g co ^ 0 s« 0 C rt TJ — - o rt 0 2 o >o rt . > co rt ^ ^ o rt C E rt rt Ui 0 C 0 0 rt to "O o CJ) — -o 06 £ r 3 h- ^ CD 0 O 2 •o 0 CO 0 n 0 co C 0 E 2 a co Ui o 0 <0 ■o 0 CO O co ■o 0 s R o 0 0 C N > ^ rt ■ w o CM C C ti rt C >N g '■5 00 3 O rt rt O) 0 C > rt rt N rt 0 C rt •Ö • ■M N V» 0 C 0 • 0 = ~ CO o - "O ^ o -o n o o -o o «I ® ~ ><0 o '> «0 co rt ■o .2. ® > O) rt 2 a o. 3 0 .ä co o rt Q-Ö) > o _ co 0 'rt & O rt N >0 O E n o o ■O rt <0 co rt C N rt N Sü C rt rt C rt ^ o> n 0 o co "O o -C a 5. 0 o ^ i: C o rt o. 0 >0 p o ■D O 0 rt C rt CO >N rt «o to 0) o 0 > E X o 2 O 2 0) 2 o o> to o 0 č 2 ® 1-1 •o 2 O a jö >ö p o ■o .2. 'rt •■mi 0 > 0 'o E 0 > . 'N S «J to N I »Ü rt Q. GC O CO ■> P O a rt »o o E n o 3 g E 0 C »N 3 E 0 'Ü 3 •C « ^^B * ** 5 o a 0 p rt 0 ^ iS g 0 Ü o CL 6 »RT 2 E o o C TJ O rt ■ C TJ rt N rt C 0 T> « ^^B > TJ 2 b. 0 ■ M^» 0Q C\J CL 0 C O CJ »Ü 3 o E 'CO 0 o »Ü 0 p co n o rt C E o cb a t co a co 4) 0 o ^ »Ü rt o. o .2 o o rt o 0 C p 0 ■o co o rt co »N co 2 E 0 »o n o > rt a o to < co CVJ o E g 0 ^ rt TJ 2 3 o 18 — O C a rt > 5 rt I ^^m š 0 0 1 C rt > g rt co > N rt f3 a rt .<2 5 E 2 0 o a co p 0 0 1 0 »to o a 3 o 'E o E O) 0 co o CL O -3 rt "O n 9 2 ^ 0 .2. —' C 0 rt >ü g g £ C X2 rt o E N E 0 ^ i 1 rt C O O) 0 .a o §1 O .t TJ O 0 CO ■ aMB a TJ 2 a o a 0 T3 o C X] 0 p »Ü O co E to o ■■5 o rt Q. (D 0 »to p s § ^ a • J o £ O ^ »co o Ä ^ O 0 O O a rt a rt O) 0 co co CM _ CO »o .v ><0 rt ECO m N 10 CM 00 0 . O (O rt CM C 00 0 5 co h» co -T C ^ <0 (O O) C 0 'O ÜN rt TJ o TJ 0 CO E o C p »o o 0 >o CD 00 « ^^^ N N ><0 00 Ü (5 oT a -f- >o ^ >co >> i=«00 0 ^ N r = 00 0 ^ > rt B ~ »co •d: 6 C Q rt 0 a a Q. — 0 'O O 'Ü »CO rt N O E 2 o rt N 2 o to g Q o n 2 N 0 0 E co o a rt C rt rt* rt C 0 co Q. I 3 »Ü C 0 •CO o CL CO 0 'Ü o E n o 0 1 ■o 0 0 n TJ 0 0 ^ £ a > rt 5 m E ■fc TJ 0 rt C 5 co S o O) N C« ^ N o z co '5 gl fe O Ui s s N C 5 'I 2 U) Ie »o o C 0 E g a o TJ 2 o a u 3 0 1 0 0« C CT 3 0 0 0 3 P 3 3 0« 0 3 0 0" 3 3 P P 0 CD CD 0 3 D. CO 3 CT 0 D. 3 o< p' C CT 3 p" 3 p" N 3 0 CT I I 3 C CO =■•00 3 ^ Q 0) Q. = 3 fi) ~ 03 3 (D Ä ^ 5* 3 O I Ti o N < w 3 (Q Ž. 3 D3' g* o" (D N — N 3 O 3 ? g a 3 p 0 B (S ^ o o 3 (O a> < s o« ■O 03 "D O Q. 3 o< o C o« ^^m v 3 (D CQ 03 ČB O. 03 I 03 0 •o 1 0 CT O« 3 (fl S" "D 1 03 C1 03 03 W 03 (D Q. (5' I "D 3. a o g' 3 o' 3 (D ■O (B 3 o« 3 ® CQ P (D 3 o N< O O)' s ■p- o g- m' Q. "a 3 C o N< C/) 0) "0 3-3 03 O« 1:5. o a o" o O" o« (Ji ■O 3 Q. (D O 03 3 o N« O. a a u (O S 2 8 I I (Q 03 O Q. (fl N "O O O a 3 w JU «3. o. ® _ 3 g- CD' 5' B. 3" < 03 ^ CD "O 03 si CD 03 N ft) ft3 CO. CD O. ii ■o 0 Q. 3 o« C C "O 1 03' ft) CO 03 CD ■O o 3 C7 N ft) i' CD a CT o 0) o< 03 CO Ol ■ CD ■o 3 3 S. CD 3 03 5: C O CD m" •O 3 3 o K' ^ _ CD 0)' 2. o CQ C ■a 3 03 cd" N O CT cd' O O. 3 CD 03 N O. o (D CD 's;* O ■Ö O 3 CT p O £3 o/ O m' fti ^ (fl CD CO CO •D cd' O (Q CT 3 "D 3 O' 3 o 3 o CO ■D O Q. 03 o' CO O« CD Q ft) 03 o CT o< 3 CD ft) XJ O CO "O Ro 3 3 3 7 03 Q. 0 N CD O CO m 3 ^ ft) 1 O- ® N' S ^ S S' 0 3 ' « _ 5 CD 03 C O CD Q. s "-'S ^ 0' i" s i. -S' CD ft) O Q. S- N 03 0) O g o CO o 3 o N S ■D O O "D - Q. ■D 0 3 o CT O« 3 CO "D O Q. ^ 0 W S. CD Ii a 3 o 0 CO N 03 CO O 3 Q. (O 03 5: O < CO ft) o Q. 3 N ft) R O 03 W - ■ 0) 0 ^^m * 3 o 7 o I CÖ' 0 (O 03 3 -03 Q. Ö I o ■D 3 ft) 0 (T O« CO g" C "O 1 0) N. 03 CO 0 ■a 3 3 o< 03 3 03 O o* o« 3 0 0 ■D 1 m' O CT o< 3 CO 03 CO Ol 0 N a. ^ 0 Ši. 03 O" CO O « Ql 0 ^ 03 fi a O o iS = s p ^ 0 ■o 5' o ^ o. T3 ft) O § I Ö p-"O o 3 o* 0 o a 3 0 3 "O o cr w * 3 3 m' ■o 3. ■D P 0) CO ■g. o co< •D 'S' 3 ^ Q. =■ •g ^ co"o o o < CD p o •D o s 3 o- 0 o s gco 3 03 CO o. 0 ft) I s 0 N N O CT O« MM« CO o. ^ 03 0 Ii =3 0 a "O o 03 CO 0 (O 0 "O 3 CO o o 3 S S co' 3 S" a ž I E S 3 ^ ■a Q. 3. Cß n" ^ b. ® o o o o fi s o? ^ o s. o- s g RE I I •D - II CO O (t) 0 S CO O CO TT 03 O T3 3 CO O 3 "O (Q S ® CO < o g 3 0 - N __I § CO "O 3, -a 3" I O- O c§ 5 CO ^ s o S ft> 0 (Q O CD "D 3. 03 3 "O 3, ■D ■O i XJ ^ 3 0 S2 ■o 3 •o 3 co o 3 o 3 ■D 0) 3 co a C (O 0 "O o co 0 (O 0 T3 Ä 3 co I I I "O "O "D "'3 3 w co o o ^ 0 = o co 05 co co o " o "D 03 a S.' 0 ^ o 0 5 D. 3 o 0) g ^ O ^ 03' 03 •D O CO 0 C^.CD 0) 0 f- I 3 03 0 O« 0' < 0 ■O 3 3 ft) CO 5 o o 0 t--§ 9 0 o. 0) CT 5 CD Q 2. 03 5 o C7 Q. ft) Q. I _ "a 0 3. ^ "D •o I o g i.« tS š ^ CO« ft) 5 ■O 3" 8E CT O i i C o« N< 5. w s ft) o o N _ 3 o 3 3 03 0< CJ. ~ • MM • 3 =■ s: o- 9 C g 3 0) 03 3 o< p "O o "D O O CT 0) MM • č" N« C ■D 03 0) • CO Zti o 3 • ' 03 3 O« 3 03 0 "O 1 ÖT T3 O ■O O O CT 03 CO ■D 10 3 3 0 0 a (D ft) C N< C ■O ft) 3 03 a C CD 0 C "Ö i 3 0 05. 3 I 3 o (S o« 3 0 3 S. o (D 0 CO ■O o o p« 03" N 03 (/>< O« 0 0 co< s 03 3 3 ft) o o g 3 s< ■D I p' 3 0' CO 0 P M •g co ^ß^m I I CT N P •O O (D O CO« co 0 P g- g i- Ö' ' ' 3 W N' e. ^ a O CT 0 tD ^ C fc» p 0 3' O B' i 9 0 p 0 p : 3 o o -o -M p' 3 0' P ^ O« 'S' ^ .3 N • P C0< O« P A' 5< 0 p = 0 N P CO« o< 0 CO« 0 P = Ct> C Sß' CO 0 o i co p p gr -p' 3 0" N P P O CQ 0 Ö CO« o« •■B ■ 0 < o w a ^ 0) K = p I o CT 3. CO Q. g< "O CO s § g o S: 2. 0 0 S' 3 D. o« 0) i! s p g CT C? ? P CT O O. 3 o< N P CO« O« ■Mrt • 0 ? 0 CO« 0 g 3 p" 0 CT 1 p" 0 CT o< CO P C CT 1 p N. P CO P 0 Ci 3 0' O P 5" o« 0 0 C 3 3' F p p o co o CT O« čo- i. ^ Ä 0 B n 0 CT 3 3 o« p Ii CO p o w' « a D. O« 3 = o o N« co CT O 0 CT 0 CO CT Q. P p- 3 o P O CT 3 o c5 SI' 03 CT O CD O 0 (D ^^m I 0 P O« a. o p o« a. i p J:; 3- CL g CD 0 3 0 P CT 3 CO O 3 o CT o« 5' 0 N p CT O 0 0 0 CT 0 O D. 3 0 3 a E ® g- g < ® ID 5. a» 0 O co ® 11 s-g ^ i Ii 3- Q. w § I» O a Ä o i' I P £13 9 0 ^ CT O. «i ■a o 1 i 0 - P o CT P C^ CT O 3 s ^ 0" 3 TT 0 "O 9 O co o o« 0 p p CT 3 CO 0 a o Ii 2. o 0 w Ii o. 3 3 2- P O g-CD 0 i«" 0 "O co o CT O« - co s o co g p 2. S " P co 0) 0 3 O g si 3 ^ i— 3 (D 3 3 W 0' p 3 P 3 o o« co CT CD 3 3 s o. 0 0 a CD p P 3 0 < P 3 to' 0 CD P CD 0 CO CT CO 0 ro a ■ p 0« S. 0 3 p 0 CT 3 p' « 0 CT 0« ^^^B % 3 CO P C CT 3 < P N P CO p 2 ä N ^ o CD CT o; ^ 0 3 CO 3. CT C S t g § ^ p N ^ §CT CT 3 o (D 2. 3 O I CT CT i P CT 3 a o CD § o 0 3 p' P O co I co CT 3 3 p' 0' CT O CO O g 3 p' p' I I Q. CO CT P O 3 0 O co a' g § p p CT CT O 3. CT 3 g 3 CT O g. (3 # 0) 0 3 0 co C N« 0 co 0 p N -J co CT _ o 0) co' 0 N P O ii S« CT 0 O iT či: -m- P (D ^ ^ h 0 •m- i 0) = t 5--- = 0 co. C CT N« O co oi' o 03 3 o o 0 CT P 3 0 p' co C CT P O 5 "O 0" ^ co< co« o« 3 0 g CO O. 3 r3« CT 0 o o co« s 0 Ö o ö p. CD 0 co CT O Q. 3 o« p' p 0 CT o D. P 0 £) O O)" n < = B 13 => B) I i D. Q co C — 0 CT p N g s 3 - 0) £ If 0 TT P P co 3 co N« CT co % O o p" o 3 C p I "O CT i p co CT O co« D. 0 P CT O 05. O (D C P ct 3 8E CT O g g ii C o« n. i P 1 CJ g 5' 3 3 P CD 03 3 0 ^ 3-S P g CT 3 O § Q;ct Š 03 p 0 CT i: 5' O P CT CT O O CT CT co 3 § P O 3 Ä O- O ^ P ^ ^ W 0 N« = "O N« O« P m CT P O - P O N CT O O 3 3 p o< a ~ 3 ^ S C CT CD 3 3 s ^ 0 =5- 0 D. C CD P P 0 3 P O CD 0 co CT O O. 3 o« p" CT 3 3 0 p co o Zj CT CO 3. C ■0 N« ctct P — P 5 § 3 CT 3 CD CT o D. 0' CT O O CT O« 3 P 0 "O o g Ä s 0 ^ co —• n« O o. ? CD O co ct 9 CTCT C < C p 3 g 0 ^ p 3 cd" S- — p ^ co co 0 ^ s CT o< 5'CD co 3 O ^ D. 0 p' CD CT CT N P O O co q. 0 0 E - o CT O = N P O o« 3 0 0 CO =;• O 3 CL ^ oP o« p 3 0' CT 3 3 _ 0 0 0 o p N ^ p p N « g- O (D 03 0 D. 3 _ __ O« N.N P ^ "S s o 0 0 d. co P CT 3 s Š - 03 0 Q. 03 C S (Q 0 CO 2" § O g« s. o« š <1 §.1 0 p p 'S' o I 0 -D o CT O« O 0 co P O S « CT CT § I co 21 P co. 0 a 3 cd" 3 P CT O D. P CT 3 O CD 0 D. P p O« O« p, o p p' 3 p' CD O co CT O D. P 3 P s: § co 0 co 0 0 p' P O' Ö p' 3 p' P 3 0 I 0 P 0 c0< O« CT a (D 3 CT 3 P D. 0 p' CT O O co co« N 0 0 O CT P P CT P co. C N< CT P c0< o< I CT D. P CT O O CD C P P ^ P P O« 3 P O C 0« N« 3 C CT P £0 ■ o< P 0 0 0 < N CT 3 0 3 3 p 0« D. « ^^^^ s 3 3 0 d C »3. CD p C CT CD 3 3 < D. 0 ■ < 0 D. ^ C (D P ct 3. ct- i = p 03 co 3 CT. O« "O ÖT I " O p CT O CT O O CT P co E- ° IeI lil n< CT P 3 P n« C CT P P 52 3 3 o m C/D o o J3 m C/3 7s m co- CD I O hO O o GORENJSKI GLAS • 26. STRAN Torek, 6. julija 2004 ä -^80 5 9 Ö C» w TT O) 2: Q. a o o o (O ® ftS' p p ro o o o (O s.-o 2. ž (D 2 o 3 iT S 5- p o (O ^ CÜ 9- <0 (O -o 3" p o ■o o 3 £> O 2 o- o 2: - p O a 3 O ® o« o- (D a N cn p 00 o -k o 0)2: ^ n i» a a < o M- p' o 5 Oc S w iS ^ < TJ "2 3 a. ^ o. « c: 3 o o CT*"' 3 (O 0 O 1 ^ ^ Si a w to 3 to IS •o (O O a ^ •o <>0 o o S. 0) O« CL 2! to ■n 3 O o ro N> co cn o o (j> O) - o pi^ co s ro So O) ro CD CD o CD CT 9> 3 -L O 00 0' o CT co CD CO 3 g s: CD o« C7i p Si < o w ro 0 o o N) C/3'" 3 o o« N) C ^ co CT ' . o CD a CD co CT 0 0) 1 s ro 2. O co« 0 co <. 9 ^ o 3-1 o ro A ČD o ro 3- P w ro CD 00 CD 00 ^ ^ M ro " - CD o 00 ro \ (J) ro (O 3 a 0 o o< 3 0 ca p a C N( O" 0 3 0 (Q P ■O P 3 P O C o« 3 0 o< r« ^ i N P O CT O. O 0' o a 0 p N P O f £ o s O' ® 0' 9* 0° or 0 2! p 3 i ® 5 (/)c<0 § o o. o (Q O O Oc o ® -o to 0 •2. 3 A) (P 31 O P CT 0 g. 5-0 O ro p 2. o g 5. 3. o S ^ O o ^ ^ 0" 2 o a S. (O p

0 co ■CT 0 3 0 p p a p co 0 co o ■ o O) ro o o - to (0( (O CT 0 0' O to "5 2" w 3 o N-n S ^ o I 050- £ 2: o< 2: p 3 f/, (O ^ P 0 "O P -O o co < 0 P ^ 0 C N ^ P P < O- ~ O 3 W š 3 ® X 0 (/)<(/) b 0 - o< S?' 2 0 o< o 3 C ■ ^ O« ^ C ^ - C o o ^ 3 0 W ^' 00 P CO w O K 55: T3 o 0 9 r to -i lää s Ji». s I (O TJ-O 0 -n O 2 < CD O Oc = p O 0), ^ •Pk co p ^ o 3 o< co 2^ " p p 9r « o N • P O. _ CO 3 "S 0 0 3 0 3 o a p p o p p 3 o § a F" co 0 Ol CO o o (O p co CT 3 3 0 3 CT 0 CO 3 O g g o 2 ^ o. p co 2: g co < 0 O) ^ S" 2 to • ■ a o CT o e 0 O CT 3 o D. 3 0 O O 3 0 (/)' 0 3 O-C T O to g- 3 o p • co o ro P w ro o o o N o C O > K 0 O Oc Ul ro co 0 (A S* § I q! o- 0 3 0 (Q P ■O S" to t* to o o-& 0' -o o (O p < 0' -o X o co H O J} co 0 co •o 0 3 0 3 a o CT O P CO 0 a <0 00 o> I <0 (O o o o« p CO CT 0 3 0 3 CT 0 a o CT O Oc v ? ® 0 CO 3 0 a 3 0' O Oc 3 0 (O P CT_ P 3 P P 0 a 0 N P 0« 3 0 < 0, ^^m h CT 0 3 B co' D. P 3 CT 0 0 0 0« CT p" 0 < ^^m % < 3 D. 3 0 3 < 0 co 3_ ^ C CD 0 3 3 < N-O C CT "O o< to C« 3 TT P ''CT 0 CD P O D. P CO CT 3 3 0 CT 3 o co co 0 3 a 0, o 3 0 co 3 0 CO CT 0 3 0 3 c;t o (O p 3 cn ® o C - §1:7. P 3 3 p 2. 0 (O ^ "S a 0 1:2.3 ^<0 0 2 3 o 2" Oc 0 3 .. 0 3 p co< 0 ro CT p a o CT O 3 0 CO o co p ^ cof CT —• =S 3 ^ CO CT 3 " 0 3 CT 0 3 0 to 2 N ^ to 0 N p co 3 O < 0 3 P O« 3 P C 0 p' 3 p' 5 P -.a. P Ü1 ro g- o" ^ o to ■ p co a P TT p 0 co CD « O« 0 3 CO CT 0 3 0 3 CT 0 3 a o CT O 3 0 a o co o o o« 3 0 CO p CT^ P 3 P S o 0 D. 3 g o i o 0 C-g o CT a o« ^ 5' 0 co CD ^ to ^ o C Q. "2 0 to S to ^ CT O 3 ? =3 0 0 p ffil Z SS. C o X Q: ^ o CD cd \ to 3 CD N' S to CD D. 9 co • Oc 0 3 "D m z o o z m § o< co t o« 0 m D O O Oc CO m o CT 3 o o« p' co< CT O a. 3 o 0 0 P O CT O < 3c IMA« 3 co 00 0> o CT 3 o ^c p' N P TT 3 0 CO o CT O Mi» N < O o. 0> <0 co 10 S' 3 p (D p 0 o< CD P Bi E. Ö' 0.7 o co 0 CD P P CL § P 3 ^ 0 3. < 3 i. I ffl- a a o § S' g 3 -.g o- Q) 3 9. 5 fi> CT T o ili: § I § 3 g CT O _ I' N S - S O S E - 3 S' I CT O CD O 3 D. «L to - § ^ § K P g CT O CO O CT 0 Q 3 0 0 o a 0 3. Z. Q p CT 9 N H & CT P CD O 2 'S- P" ^ CT či o CT 3 o ^c p' N P CT O S o a co o il: 3 to tog 3' co p Ii .=: fil a 2. «S N 2 P> 00 0> CT O co 0 CO O ro p co 0 cn lo o> 0) 0 0 0 0 3 3 3 ro K) hi o o 0 0 CT 0« p 3 3 CO p' C 0 CT < i N P CO 0 < co jr P D. C CO CT 3 a CO CT p co" o< N p 0 3 CD 0 0 < k Q. 0 0 S 3 0" 3 0 3 3 0' ^ 0 < N. 0' COc 0 TT 0 <0 5 2. 0 a a 3 ^ 0 s co C "2 p § "s* 3 ® 0 S I N ^ < ä = 3 a p o — CT N ? ~ 3 0 < CT C0_ 0 a ©' o co 3 e; CT <0 ? ? i:? P ro p o 0 0 a co 0 p 3. "S. o p 0 3 P CO o CT O co 0 CO CT 0 a 3 0 0 2 N cn < o<> z > co m m 5 o "g OD O« ro co CT 0 3 S 2! o^ 3 3 a o CT o co T. m -0 > m N < m O O > > o« 0 - CD CT CT 5' O to to O = ^ sr o o« 0 5- co o s ^ Q. ^ 0 O C co« CT o N N P O S2. 0 co 3 s: o N «3. CT " 0 C co n O 3 p CT O D. S O CT O« N CO CO ^ 0 D. P O Ö " Q. CT O O 3 CO K i. N CT 3 D. CT co' O CD 0 ? o! O P 0 p p Q. § g « 5' D. CT 0 Ü O O CO 0 CT 3 3- O CO« o D" CT O 0< 0 g- 5- S- 0 CO o N ^ C/)' II CT 0 = O 0 N P I 0 a 0_ o o D. CD o g 3 ^ 3 -55' N« 3 Q. O 3 o B W o" 3 J13 -J- O o -o ■ 3 CT p co O) k 0 D. O O O« 0 3 0 d C 1 D. O O O« O 3 3 p D. 3 s: o a 9- 3 co« CT 0 O MM I CÖ 3 "O CD o N C O si I 10=; CT M 0 0 CD P P O. S I P CT i O 0 I O CT i O CT CO -CT CO ^ ^ ^ 0 0 a 0 0 < O CT 3 o Oc COc CT O a. 3 O 0 jr 0 m' 0 a 0 0 < CT O N < O a 3 0 3 0 3 to p N CT o « o 3 CT i- 3 o Oc CT 0 P O 3 0 «5 COc (O o CT Oc to □ 0 COc 0 3 Oc O 10 c;i c;i co ro co o co 2 3 S o O) CT a o CT 0' WC ro ^ co ro sr o co o 3 00 00 00 co o co Q. 0 _ CO «a (O to p < 3 (O CT 3 i? COc N =;- a CT O < 3c N 0 3 Ć0Ć o« co p < CT 3 P N 0 3 <0 ^ ^ 5' co ® a o> o. 3. ■^00 co 0 g i' -sj ^ 0 - (O ro CO to 00 o a O (O COc Oc P P I P a p 3 0' 3 CT 0 CO 0 a C a C N< CT 0 3 (O 00 ' p cn a 3 C g. CT 0 3 Ö $ < 0 to «CT P 3 C O) ro ^ co 3 -M P - a 10 p co 3' ^ 0* P 3 ro CT 00 8 © 0 00 a" =: ca C ro Ig (O o cn 3 o o to ^ a O 3 o =: 0 co 3 (O 0 COC C0< p o CT Oc 3 0 p 3 CT p 3 C P a 3 co CO CD I ro o o O m co CD O m co Ts m co 3 3 cn 2004 Teden čudovitih spominov Tudi minuli teden je bilo navkljub slabšemu vremenu veliko festivalskih dogodkov, ki so navdušili obiskovalce. Vpogled v program tekočega tedna pa napoveduje veliko nepozabnih doživljajev, ki vam bodo pustili več kot čudovit spomin. Vse se je začelo z juhico, ki je privabila smeh na obraze, se nadaljevalo s čudovitim filmom, folklornimi plesi slovanskih dežel, odlično klasično ter jazz glasbo, nabritimi uličnimi umetniki in razigranimi Beneškimi fanti. Podobno razgiban bo tudi ta teden. Seveda z eno razliko! Dodali mu bomo malce začimb, ki bodo poskrbele, da vam bo ta teden resnično ostal v lepem spominu. Vse se bo začelo v torek z uprizoritvijo nove komedije Prešernovega gledališča - Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega. Za smeh in dobro voljo bodo poskrbele tudi štiri ulične predstave {ŠpohtI girISj Ivan Alonso, Sprajt, AD' B) na Glavnem trgu In sicer prvi dve v torek, naslednja v petek ter zadnja v soboto. Z velikimi koncertnimi dogodki se bo teden \ahko bahal že od srede naprej, ko bo na gradu Khislstein nastopila slovita slovenska violinistka Anja Bukovec. Za odpadlim koncertom skupine Cubis-mo vam ni treba več žalovati, saj bodo v četrtek nastopili Havana Abierta, najboljša mlada kubanska skupina, ki bo poskrbela za večer plesa in salsa ritmov. Petek vam bo serviral odličen glas Juana Vasleta ob spremljavi Opus Cuatra in APZ Franceta Prešerna. Seveda bodo prišli na račun tudi ljubitelji jazz glasbe, ki bodo lahko v petek poslušali glasbo Jadranke Juras na Pungertu. Za veliki finale pa bodo poskrbeli legendarni angleški glasbeniki The Platters, ki bodo s svojimi čudovitimi glasovi prižgali marsikatero iskrico v srcih in poskrbeli za kaleidoskop nepozabnih melodij. Festival organizira Art center, zavod za kulturo mladih, pod pokroviteljstvom Mestne občine Kranj in sponzorstvom Save Tires - podjetjem koncema Goodyear, Zavarovalnice Triglav, Probanke, Terrha Škofje Loke, ŠSCMOK, Ministrstva za kulturo in mnogih drugih. Več o pisanem programu festivala in morebitnih spremembah programa najdete na www.FestivalCarniola.com. Urednik strani in novinar: Jure Ramovš Foto: Samo Bešlagič Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega je duhovita situacijska komedija, v kateri se z bliskovito naglico vrstijo dobro načrtovani dramaturški obrati. In ko že zgleda, da smo prišli končno do konca, vas po vseh komičnih peripetijah, zamenjavah in presenečenjih pričaka še poslednje in tudi največje presenečenje. Kot se za vsako dobro komedijo spodobi, je tudi Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega komedija nepredvidljivih obratov, zamenjav in presenečenj. In kot je za večino uspešnih komedij značilno, tudi ta govori o večni temi - erotiki. foto redna 'i : # • < Fc Shvati raviaia o Ä/tvl Zahvaljujejmo se pokroviteljem!!! Generalni pokrovitelj MERKUR Goren|ska^ Bank^ m iiS nature ta® kItjB ilvOeniov Pt^istca hM t interlogls studentski servis cm K KokfA mm SNOVIK_ * l »» * »•i^i. Jože Toni s.p. Figura d.o.o. Lespat d.o.Q. Medijski pokrovitelji G1V >as hrlr/ima c»sl carniola clasica i Anja Bukovec Sodobna umetnica pri dvajsetih letih, ki skrbi za populariziranje klasične glasbe! Zavrača vlečenje vzporednic med njo in Vanesso Mae, češ da je Vanessa bližje elektronski glasbi kot klasični. Najraje igra pozno romantiko, impresionizem in moderno; ki jo občinstvu predstavi tako, kot jo sama čuti, hkrati pa poudarja, da je glasba narejena za zabavo. Trenutno se trudi nastopiti na čim več koncertih, hkrati pa si želi posneti prvo ploščo in najti sebi primeren orkester, v katerem bi bila solistka. Anja Bukovec je torej nadaljevanje klasike z drugimi sredstvi in tako verjetno ne bo porušila temeljev ročka ali popa, ki simfo glasbo uporablja zgolj kot dodatek k svoji glasbi. Bukovčeva je znana po tem, da rada nastopa bosa ali v supergah, visokih pet pa zaradi počutja ne mara preveč. OD carniola Havana Abierta O» C > JS O 4; C « C < Mlada in kreativna skupina s Kube, ki igra mešanico različnih glasbenih zvrsti (od latino-rocka do acid jazza) in ji navkljub temu uspe ohranjati prvin-ske kubanske ritme. Skupina je tako izdala zgoščenko, na kateri je slišati uporabo rockovskih prijemov, ki so zmešani s tropskimi funk-reggae ritmi. Kubanska glasba z zapelji- k vimi in izčrpnimi besedili o ljubezni, življenju, sreči in svobodi. carniola priporoča The Platters Več kot 300 milijonov prodanih albumov, 400 posnetih pesmi, koncerti v več kot 91 različnih državah, več kot 230 posameznih nagrad in priznanj po vsem svetu, člani "rock hall of fame" in še bi lahko navajali presežnike, ki so si jih pridobili The Platters v svoji, več kot pol stoletja dolgi glasbeni karieri. Pa pojdimo kar po vrsti! Vse se je začelo daljnega leta 1953, ko je pevec, basist Herb Reed sestavil skupino štirih glasbenikov in ji dal ime THE PLATTERS. Skupina je igrala po lokalnih amaterskih šovih in vedno odšla s prvo nagrado. A vse dokler ni začel leta 1955 Buck Ram -glasbeni manager - razmišljati o glasbeni skupini, ki bi izražala drugačnost, bila sposobna pritegniti pozornost občinstva ter hkrati igrati drugačno glasbo, kjer bi s spreminjanjem konvencionalnih glasbenih prijemov, "ukrivljanjem" vokalnih in zvočnih koščkov, dobili glasbeni kaleidoskop, se ime The Platters ni pojavljalo v javnosti. The Platters so ustvarili hite, kot so: Only You, My Prayer, Sixteen toons, Smoke gets in your eyes,... Danes je French E. Thompson edini dedič, ki s skupino izjemnih vokalistov, ki jo sestavljajo še Kim Rhone in Orlando Johnson, še naprej skrbi, da ljudje po vsem svetu doživljajo glasbeno izkušnjo, ki bi jo z eno besedo najlažje poimenovali The Platters. informator torek, 6. 7. 20:00 • ' t. •: . Ivan Alonso (Španija) ! ".'i r K.i J r'ir ulična predstava petek, 9. 7. 17:00 ■ ' Zaigrajmo kot klovni glasbena delavnica 17:00 ■ Zaigrajmo kot klovni glasbena delavnica 18:00 Zaigrajmo kot klovni glasbena delavnica 21:00 20:00 Prešernovo gledališče Kranj: Nekaj dragega in popolnoma gledališka neuporabnega predstava Sprajt 21:00 sreda, 7. 7. KD Priden možic ulias bcle/jmo čas! -»» , GORENJSKI GLAS • 28. STRAN avtomobilizem, motociklizem, navtika/ matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 Pred dopustnisko vožnjo je potrebno posvetiti nekaj trenutkov stanju avtomobila, na poti pa upoštevati priporočila. Pločevinasta reka na kolesih se ob koncih tedna že vali proti počitniškim krajem, pravi naval motoriziranih turistov pa je pričakovati v prihodnjih dveh tednih. Preden se z avtomobilom odpravimo na dopustnisko vožnjo, si je modro vzeti nekaj časa za pregled prevoznega sredstva, saj morebitna okvara in nezgoda lahko krepko pokvarita načrtovani oddih. Pregled nekaterih vitalnih delov avtomobila lahko opravimo kar v domači garaži, zahtevnejša opravila pa prepustimo strokovnjakom. Ker bo štirikoles-nik na dopustniški vožnji težnostno najbrž nekoliko bolj obremenjen, preverimo stanje in napolnjenost pnevmatik; avtomobilski proizvajalci pri večji obremenitvi priporočajo za nekaj dese-tink bara višji tlak, natančna navodila so običajno na notranji strani pokrova posode za gorivo ali pri voznikovih vratih, vsekakor pa v knjižici z navodili za uporabo vozila. Preverimo tudi rezervno kolo, delovanje svetlobnih teles in naprav za pranje in brisanje stekel. V avtomobilski prtljažnik poleg obvezne opreme sodi tudi manjši komplet orodja, za vsak primer pa še enkrat pregledamo, ali so v rezervnem kompletu vse žarnice. Zahtevnejše posege in nastavitve prepustimo strokovnjakom v servisni delavnici, vendar je to modro storiti nekaj dni pred potovanjem, saj lahko mehaniki odkrijejo tudi kakšno prikrito pomanjkljivost, ki zahteva nekaj časa za odpravljanje. Z otrokom na daljšo pot Če se na pot odpravljamo z otrokom, ga moramo obvezno prevažati v otroškem varnostnem sedežu ustrezne velikostne skupine. Predvsem daljša vožnja je za majhne otroke precej velik stres, zato poskrbimo, da bo imel ob sebi nekaj najljubših igrač. Enako pomembni so tudi ostali kosi otroške opreme, ne pozabimo na brisačo, vlažilne robčke in vrečke za bruhanje. Če je otrok Še v plenicah, jih je določeno količino najbolje vzeti s seboj; sicer se dobijo na skoraj vsaki bencinski črpalki, določene vrste in znamke pa le v nekaterih tr- mora biti uravnotežena, sicer nas hitro začne premagovati utrujenost, ki je skupaj s poletno vročino lahko usodna. govinah. Da bo otrokom in odraslim potovanje prijazno, med vožnjo poskrbimo za dovolj postankov. Nekaj korakov in telovadnih vaj bo odpravilo posledice zasedenosti, pitje osvežilnih brezalkoholnih napitkov (najbolje pa kar vode) pa poskrbi za osvežitev in pripravljenost na nadaljevanje poti. Pomembno je, da pred in med vožnjo ne uživamo težke hrane, tudi količina Previdno s klimatsko napravo Vse več novejših avtomobilov je opremljenih s klimatskimi napravami, s katerimi je potovanje manj u^udljivo in zato prijetnejše. Dokazano je, da primerna temperatura v potniški kabini pomaga pred povišanjem krvnega pritiska, to pa pripomore k boljši voznikovi koncentraciji. Klimatsko napravo uporabljamo tako, da piš ohlajenega zraka ni usmeijen neposredno v telo ali v glavo, ampak tako, da se čimbolj enakomerno razporedi po kabini. Pred vožnjo odprimo stekla ali vrata, da se zrak v avtomobilu prevetri. Temperaturo delovanja nastavimo tako, da med potniško kabino in zunanj ostj o ne bo več kot štiri do pet stopinj razlike, saj se pri večji razliki izpostavimo prehladu ali vročinskemu šoku po izstopu iz ohlajenega prostora na zunanjo vročino. Matjaž Gregorič Drugačnost agresivno podobo Seatov enoprostorski novinec uvaja športnega duha med Avtomobili španskega Seata že nekaj let slovijo po značilnem mediteranskem temperamentu, ki ga udejanjajo predvsem z dinamično zunanjostjo. Tudi z novo alteo, avtomobilom, ki po merah in namembnosti sodi v razred kompaktnih eno-rostorcev, ni niČ drugače, panci so štirikolesniku nadeli kratico MSV (Multi Sports Vehicle), kar v nekoliko prilagojenem prevodu pomeni, daje altea večnamensko športno vozilo. prostorsko razkošne tekmece. Altea z dolžino 4,28 nietra ni izjemna, po drugi strani pa je snovalcem uspelo spretno izkoristiti notranji prostor. Morebitnih ambicij o več kot petih sedežih pri Seatu niso imeli, zato pa je dovolj prostora za prevoz štirih in nekoliko manjšega petega potnika, prav tako je mogoče sedežno razporejanje podrediti različnim potrebam. V osnovi ima avtomobil 400 litrov prtljažnega prostora, kar tudi ni posebej veličasten dosežek, vendar Oblikovalci so pod vodstvom Walterja de'Silve, kije svoj čas služboval pri italijanski znamki Alfa Romeo, zrisali silhueto s poudarjeno mrežo hladilnika, drzno obliko žarometov, mišiča-stimi bočnimi linijami v obliki loka in elegantno športen zadek. zadostuje za prevoz zmerne količine družinske prtljage. Tudi na voznikovem delovnem mestu se zdi, daje altea precej športno nastrojen avtomobil, globoko vdolbeni merilniki, trikraki volan in kratka prestavna ročica so namreč precej podobni kot v J \ ^ iiA t-1// Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od H. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si Znamka In tip Letnik-barva Cena v Sit Opel Corsa 1,2 1995 bela 499.000,00 Fiat Cinquecento 1995 rdeča 430.000,00 VW Polo 1,6 1996 bela 680.000,00 VW Golf 1,4 cl 1995 rdeča 730.000,00 Kia Clarus 1,8 cz,abs,es,sv,2air 1998 zelena 740.000,00 R-Clio oasis 1,2 1997 bela 730.000,00 Fiat Brava l,6sx 1996 bela 880.000,00 Opel Vectra 1.6 1996 zelena 950.000,00 Renault Clio 1,2 2000 rdeča 1.240.000,00 R-Twingo 1,2 es,r 2001 rdeča 1.270.000,00 Volvo V70 2,0 k,abs,sv,C2,es... 1997 srebrna 1.850.000,00 R-Clio 1,2 16v k,4air,abs,cz,es,sv 2003 modra 1.990.000,00 R-Thalia 1,4 16v k,es,cz,sv.... 2004 srebrna 2.070.000,00 bolj Čistokrvnih športnih avtomobilih. Pogonu so namenjeni štirje motorji, začenši z bencinskim l,6;litrskim, ki razvije 75 kW/102 KM in je že znan in preizkušen pogonski stroj. Za več vozne dinamike skrbi 2,0-litrski s tehnologijo FSI in zmogljivostjo 110 kW/150 KM. Ob tem sta na voljo še dva tur-bodizelska motorja in sicer 1,9-litrski, ki zmore 77 kW/105 KM, in 2,0-litrski s 103 kW/140 KM: Vsaj za zdaj drugi motorji niso napovedani, zato pa si je pri močnejših, razen petstopenjskega ročnega, mogoče omisliti tudi samodejni menjalnik DSG z dvojno sklopko. Oprema je razdeljena v nivoja reference in stylance, v vsakem primeru pa je v altei klimatska naprava in za varnost štiri zračne vreče. Oba nivoja je mogoče za doplačilo nagraditi še s Športnima paketoma, s katerima postane altea še bolj športna in prestižna. Pri uvozniku Porsche Slovenija si z alteo obetajo predvsem prodajni pospešek za znamko Seat in naznanitev nove generacije modelov, ki še pridejo. Letos bo na voljo do 150 kompaktnih enoprostorcev, prihodnje leto pa naj bi altea osvojila od 200 do 300 kupcev, za ceno od 3,82 do 5,35 milijona tolarjev. Matjaž Gregorič RENAULT uAvvv.alpetour-remont.si Za vozila z yarandlo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PRKI/KUS ♦ 82 TOCK KONTROLE NA VOZILU ♦ TFHNICNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOC NA CESTL VI J3(0 AU POPRAVILO ♦ DO 12 MESECNO TEHNIČNO GARANCIJO i.r(n,si)A: (I \ 0/11,0 Z GAR-WniO K MJMA SV SKR\ () VniAN C/. CKNTRALN'Ü 7J\KJJ^IF'ANJK K R/\l)l(l i-:.s i;ii-:KiR tn tn sti kki. AIK AIRRA(i Vse za va5 avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, UUBIJANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Pr()d k : C I »t t ^ i Gorenjski otaltf o o 2olUM^ Kran| Nudimo ttgodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko troQIne, star kredit nI ovira. Tel.: gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1984, 330.67m2, parcela 696m2. Cena: 40 mio SfT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000_ Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1938 , 74m2. parcela 437m2, kmetijsko zemljišče 473m2. Cena: 26 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000 Ljubljana - okolica, Katarina, zelo lepa in atraktivna hiša, 165m2, 1050m2 parcela, letnik 1999 na idilični lokaciji. Cena: 90,1 mio SIT, možnost menjave za stanovanje v Lj. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000_ Radomlje, samostojna hiša, I. 2002, 184 m2, parcela 432 m2, zelo mirno in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 59 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040 850-000. .1 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN mali oglasi / info@g-glas.si Torek, 6. julija 2004 iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malloglasi@g-glas.si. ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.tzberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d-o.o,, Zoisova 1, Kranj Poljanska dolina, Gorenja vas, gostinski objekt z apartmaji, 670 m2, 10.800 m2 parcele, letnik 1974, primerno za turistično dejavnost ali gradnjo samostojnih hiš. Cena: 80 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si KRANJ -Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2. sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si PREDDVOR-okolica; 330 m2.1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svetoepremicnine.si KRANJ - Stražišče; dvostanovanjska hiša, ločena vhoda, I. 1980, 180 m2, parcela 300 m2, prevzem takoj. CENA: 33,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremlcnine.si KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, eno-stanovanjska, nova, parcela meri 562 m2, mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si STRAŽIŠČE: PRODAMO vrstno končno hišo, 90 m2,1. 1970, cena 28 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča 920 m2, cena 34 MIO sit. PREDDVOR, stan. hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena 17 MIO sit, možna menjava za dvosobno stanovanje v Kranju. BLED- Zasip, novogradnja, IV.gr.faza, polovica dvojčka, 232 m2 upor površin + terasa + 2 balkona, na 276 m2 parcele. Cena: 38,9 MIO sit. JESENICE - Javornik, poslovno stan., let. 1984, 160 m2 bivalne površine, parcela 411 m2, polkletni posl. prostor 112 m2 prl-zidan leta 1997 Cena 37 MIO sit, možna menjava! CERKLJE - Lahovče, stanovanjska hiša, letnik 1940, adaptirana cca 1975, 200 m2 bivalne površine, gospodarski objekt, predelan in adaptiran 2002, 267 m2 površine + mansarda, skupaj na parceli 1078 m2. Cena 67 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 BITNJE PRI KRANJU: novogradnja - hiša površine 158 m 2 v dveh etažah, sodoben razpored, zgrajena do IV. gradbena faze (brez kopalnic in finalnih tlakov), na parceli 644 m2, cena = 37,5 mlo SIT, izgradnja do III. gradbene faze ima ceno 26,7 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12', Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja - stanov, hiša, razgiban tloris, v izmeri 14 X 13 m, parcela 500 m2, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2. parcela 476 m2. cena = 25.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, I. 86. površina 91,30 m2. parcela 360 m2. cena = 20.5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ GOLNIK: 43 let stara hiša. podkletena s pritličjem in mansardo (nT izdelana), površina 91 m2 v eni etaži, podkletena, 729 847 m2. cena - 26,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 SEBENJE: nedokončana hiša v izmen 435 m2. možnost izdelave 5 stanovanj. 2 v pritličju in 3 v nadstropju, parcela 530 m2, cena - 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ P0DBRE2JE (bližina): 1/2 stan. hiše, letnik 39. bivalne površine 90 m2. parcela 770 m2 v deležu 1 /2. cena = 13.0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan, hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvosta-novanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2. cena = 60,0 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 JEZERSKO: stan. hiša. stara 40 let. vel. 12 X 8m. delno obnovljena, na parceli 489 m2. v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22.0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 NAKLO - stan. hiša. 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, 1. izgr. 1982. obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39.5 mio sit. Mike&Co. d.o.o., Bleiwei-sova 6, Kranj. 20-26-172. 031 605-114. w/ww.mike-co.si ŠKOFJA LOKA: V Škofja loka prodajajo stan. hišo z razgibanim tlorisom, tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. površine je 240 m2. hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena = 88,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - okolica, smer Škofja Loka. 2 stanovanjska hiša z veliko, ravno parcelo, 900 m2, možnost dveh stanovanj popolnoma ločenih. 1. izgr. 1976, prodamo za 40 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. www.mike-co.si VISOKO - okolica. 1/2 stanovanjske hiše. zgornja etaža, s pripadajočo kletjo, podstreho, parcela 413 m2, 3 ss, lepa lokacija, starost 27 let, /možnost nakupa cele hiše/, zgornjo etažo prodamo za 20 mio sit. Mike&Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mlke-co.si KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo. ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK-olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vselji-vo po dogovooj. CENA: 37000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net PODNART, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na na 701 m2 zemljišča. 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2>mai{: gtv^ele-tv.si INTERNET: http://www.tels-ty.si Zato nas pokiičite in naročite 1 TELETEKST STRANI. VIDEOSTRANI. TV REPORTAŽE, V10EOSPOTE. OTVCKUTVE. TV PROGRAM V 2iVO, PREDSTAVITVE PODJETM, CHREKTNE PRENOSE ALI 'CELOVEČERNI FILM" N»š OlOfTALNI STUDfO zm&r9 f« Ma^ nas boste v snaj Gorenji -GTV gor^^e teievu^, Nifcole 2. pjp. IBt. 4001 KR^ v TELE-TV d.o.o., Nätote T«äe 2. Kraf^ PLANINA t - 2,5 ss, 54,90 m2. IV. nad., balkon, 1. izgr. 1974, prodamo za 15,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2,5 ss, 66,22 m2, 7. nad., 1. izgr. 1984, prodamo za 16,8 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA III - 2 sobno s kabinetom. 76,27 m2, 5. nad., leto izgradnje 1987, prodamo za 19,9 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si ZLATO POUE - 2 ss z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi. prodamo za 20 mio sit, Mike&Co. d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, viww.mike-co.si PLANINA II - 2 sobno stanovanje z dvema kabinetoma, VI. nad., 2x balkon, 1. izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si . PLANINA I -1 ss, pritlično z atrijem, 44,80 m2, 1. izg. 1977, prodamo za 13,7 mio SIT, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si V Kranju - ulica Zlato polje, gradnja dveh enodružinskih stanovanjskih dvojčkov tlorisne dimenzije 10 7 m, klet, pritličje in mansarda. Primopredaja v 4. gradbeni fazi, ki zajema urejene zunanje terase, ograje, fasade in vsi priključki na fasadi, zemeljski plin, voda. elektrika. KTV. kritina Tondach ali Bramac. stavbno pohištvo - AJM, priklop na biološko čistilno napravo ter delno urejena okolica, prevzem po dogovoru. CENA 32.000.000,00 SIT. KRANJ - ČIRČE, prodamo novo in zelo lepo dvosobno stanovanje v 1. nadstropju/2, 61,83 m2, terasa, CK-plin, vsi priključki, 2xpokrit parkirni prostor, vpisno v Z.K., vseljivo takoj. CENA; 22.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net AGENT KRANJ d.o.o. Vam ponuja novogradnjo v Brrtofu pri Kranju. 15 novih stanovanj z števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - 1S.S.+1 v pritličju. 38,02 m2. CENA: 13.670.624,64 SIT (57.228,00 EUR) - 1S.S.+1 v pritličju. 38,83 m2, CENA: 13.932.914,88 SIT (58.326,00 EUR) - 1S.S.+1 v pritličju, 39,24 m2. CENA: 14.078.631,68 SIT (58.936,00 EUR) -1 S.S.+1 v pritličju, 38,43 m2, CENA: 13.807.741,76 SIT (57.802,00 EUR) -1S.S.+1 v pritličju, 50,16 m2, CENA: 17.730.629.12 SIT (74.224,00 EUR) -1S.S.+1 v mansardi 47,49 m2, CENA: 16.837.695,68 SIT (70.486,00 EUR) -1S.S.+1 v mansardi 36,44 m2, CENA: 13.142.222,08 SIT (55.016,00 EUR), ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V(8.57o). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA 1., II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom. 54,10 m2. staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulicft 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net ŠK.LOKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo dvosobno stanovanje, 50,19 m2, staro 43 let, 4. nad./4, JV-lega, stanovanje je svetlo, zastekljen balkon, CK-plin lastna, vsi priključki, nova kopalnica z menjanimi odtoki, nova streh bloka, drvarnica + klet, hitro vseljivo. CENA: 16.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj .nepremičnine, net ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi JANKO BENEDIK iz Stražišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, družinskim in njegovim prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. kaplanu Zvonku Vozlu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem za lepo zapete žalostinke in gasilcem. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Velika zahvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sv. maše in sveče. Tončka, Jai\ja z družino, Irena, Iztok z družino, Bojan in ostalo sorodstvo KRANJ-OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom. 54,90 m2. 4. nad./12. staro 30.let, balkon, vsi priključki. opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si Prom OPEL VEKTRA 1.8 i. ran, vreden ogleda, v »3tzbeff.»i 91, garaži-031/428-428 8203 KRANJ - CENTER, prodamo dvosobno stanovanje v pritličju. 64 m2, stavba obnovljena leta 1993, CK-olje, vsi priključki, potrebno izdelati kopalnico, prazno, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000'.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I. prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, staro 30 let. 54,90 m2, 4. nad./12, balkon, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarieva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, prodamo lepo trisobno stanovanje vpisano v Z.K., 60,30 m2. pritličje, staro 44 let. brez balkona, CK-plin lastna, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.500.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije, stanovanje bo izdelano na ključ, 75.96 m2, mansar-da/2. brez balkon, CK-lastna na plin. vsi priključki, prevzem takoj. CENA: 23.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo, takoj vseljivo dvosobno stanovanje s kabinetom v izmeri 76,27 m2 + 4.51 m2 kleti, 5. nad./8, staro 18 let, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vpisano v Z.K... CENA: 19.700.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III. prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75.40 m2, 6. nadstropje/8, staro 21 let. vsi priključki . vseljivo po dogovoru, CENA:19.500.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarieva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net VIKEND Jost nad Kranjem, 76 m2, stan. pov. na parceli 2048 m2, 1. izgr. 1961, prodamo za 17,5 mio SIT. Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.si VOZILA Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo, v 20-11 -413. 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj. Savska cesta 34, Kranj 7757 CITROEN AX 1.1 i. allure, 130.000 km, reg. do 11/04. črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, strešno okno. deljiva klop. 170.000 SIT. tt 041/704-219 Jure FORD MONDEO I. 94, ABS, klima, -ff 031/638-878 »3i2beri.8i ' 8070 Prodam OPELKADETTB 1.3 i, I. 90, reg. 10/04. cena po dogovoru. « 041/782-371 »Sizberi.sJ 8202 R TW1NG0, 1.98, pack opema, streršno okno, ele. paket, servisna knjiga, cena 820.000 SIT prodam. V 041/773-790 »3lzfoeri.«i 8218 FIAT PUNTO 55 1. 97, 100.000 km. 3V. rumene barve, prodam. IT 041/697-492 »^IzberLsi 8241 JUG045A, 1.87, registriran, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, 4 zimske gume na platiščih za 80.000 sit. ir 040/72-5&46 8254 k Brmnv Pr,iprntniK 10 4?ü? N.iklo Te!/Fax. 0-1'257-6052 PRODAJA iN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽI LCEV ^kArs^nrstx fMOHROEl SEAT Ibiza. I. 04. 5 vrat. klima, alu platišča. prodam, kredit na položnice. tP 041/543-876 826i Prodam SEATCordoba, 1,6, I. 96, klima, SV, CZ, el. stekla, lepo ohranjena, cena 860.000 sit. tt 041/727-128 8264 ZAPOSLIM VOZNIKA C ali Cin E kategorije v mednarodnem transportu in AVTOKLEPARJA redno zaposlimo. ® 041/614-722, Vrba d.o.o., Struževo 4Kranj » 3 i2beri.ii esas Zaposlimo izkušenega FASADERJA. Me-gamatrix, d.o.o., Staretova ul.39, Kranj, it 041/421-820 »SltbmiM 7556 Zaposlimo MONTERJA POHIŠTVA ali par-ketarja, lahko tudi priučenega. ® 041/681-510, Montažne storitve Mišo, Draško Bunič s.p., st. Žagarja 44, Kran »3lzb«ri.sl 7779 Zaposlimo dekle v strežbi takoj, tt 041/704-409. Avtobit, d.o.o., Zg. Bitnje 191, Žabnica »Siziwri.ti 6090 V mednarodnem transportu zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije. Inf. na « 041 /444-440, Ažman d.o.o., Tržaška ul. 1, Lesce » 3 izben.«! 8095 Pogodbeno zaposlimo osebo za pomoč v strežbi. Inf. osebno ali po V 041 /831-233, Picerija Pod gradom. Koroška c.26, Tržič »3lzberi.si 8107 Simpatično dekle za delo v strežbi uposlimo. nedelje prosto. Kavni kotiček Čuk. Kidričeva 47, Kranj, tt 202-67-79 »3lzberi.si 8111 Iščemo kuhinjsko pomočnico za honorarno delo. IT 01/36-11-242 po 11. uri, Bel-šak Dušan s.p., Golo brdo 8, Medvode »3lzberi.si 8158 Iščem moškega, ki je brez dela, naj se javi na ® 031 /575-472 - za kmečka dela. 8i64 Iščemo VODJO NABAVE - zahtevana visoka univerzitetna izobrazba, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje Worda. Excela, interneta. komunikativnost, lasten prevoz ter RAČUNOVODJO - zahtevana VI. ali VII. stopnja ekonomske smeri, vsaj 7 let delovnih izkušenj v računovodstvu, komunikativnost, lasten prevoz. Pisne prošnje pošljite na naslov; Sat Control, d.o.o., Poženik 10, 4207 Cerklje, Informacije na: http//www.sat-control.si/zaposlitve.htm »3izberi.fi 8i66 Zaposlimo ŠIVILJO s prakso, n 031 /887-484, Zupane Janja s.p.. Na vasi 24, Šenčur 8190 Začasno zaposlim VOZNIKA C kategorije, po možnosti z izpitom za upravljanje s palet-nim dvigalom, tt 53-30-275, Stoilov Rade s.p., Ljubno 57, Podnart »^»»»»wi.«! 8192 Honorarno zaposlim dekle v strežbi. ® 25-35-630, Pelko, d.o.o.. Visoko 103c. Visoko »3 8205 Zaposlimo fanta za razvoz hrane v Tržiču. Inf. osebno ali po 1? 041/831-233, Picerija Pod gradom. Koroška c. 26. Tržič »Slihetttl_^ Redno zaposlimo NATAKARICO. IT 070/350-114, Frantar Dejan s.p., Ste Marie Aux Mines 15. Tržič 0211 Iščem žensko pomoč na kmetiji, plačilo po dogovoru. » 041/726-483 8214 Gostilna v Kranju zaposli žensk za pomoč v kuhinji. Inf na IT 041/229-788, Erzar Matjaž s.p., Jezerska c. 41, Kranj 8216 Zaposlimo KV mesarja ali kuharja za nedoločen čas. 9 041/650-975. Oblak janež s.p., Delavska 18, Žiri 8222 Zaposlim stavbnega kleparja, krovca in pomožnega delavca, tt 041/62-82-92, Spartak d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur »3>zb«ri.ii 8232 Slaščičarsko podjetje zaposli kvalitetne SLAŠČIČARJE-KE. Izkušnje obvezne, prošnje pošljite na naslov: KRALJEVI MIG-NON, d.o.o., Gasilska c. 39, Šenčur 8238 Nudimo delo na domu v leseni galanteriji, potrebujete prostor in elektriko 380 W. samo resni inf. na ff 041/365-149. Gaber d.o.o'.. Gorenji Novaki 28. Cerkno 8253 Zaposlimo natakarja, vodjo lokala, ff 041/692-821 iDtertrend, d.o.o., Hotemaže 50, 4205 Preddvor 8256 Podjetje Modrta potrebuje nove sodelavce v telefonskem studiu v: Radovljici; inf. na telefon 04/532-58-50, Kranju; inf. na telefon 04/201-48-36. Če ste brezposelni ali upokojeni pokličite. Število delovnih mest je omeje--no. tt Modita, d.o.o.. Šuceva 25. Kranj 8266 Ste resni in ambiciozni? Imate deset ur prostega časa na teden? Pokličite nas! Nudimo vam dobro plačano honorarno delo. ff 051/369-086. 040/834-873 Gantar Minka, s.p.. Vinnaše 170, 4220 Školja Loka 8267 ŽIVALI PRAŠIČE, različno težke, prodam in pri-peljem na dom, g 041/724-144 7774 Prodam BIKCA ČB. -ff 031 /304-138 ai97 Prodam 10 dni staro TELIČKO simental-ko. » 041/509-467 8i98 Prodam 10 dni starega ČB BIKCA. Žeje 3, Duplje, tr 041/386-837 8226 Prodam teden dni stare ČB BIKCE. Gori-če 19. « 031/230-413 8229 Prodam TELIČKO križanko, staro 1 mesec. «031/250-114 8257 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave in teleta. iT 041/650-975 7385 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. g 031/568-140_^ Kupim PSIČKO bernardinko, mladiča, g 051/238-345 8240 OSMRTNICA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 84. letu starosti zapustila naša mama ROZALIJA GORICANEC iz Stražišča Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 6. julija 2004, ob 17. uri na pokopališču v Bitnjah. Do pogreba leži v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Po pogrebu bo maša zadušnica v farni cerkvi v Šmartinu. Žalujoči: sin Martin, hčerka Irena, Julka in Rezka z družinami ter ostalo sorodstvo Ni smrt tista, ki nas loči in življenje ni, kar druži nas so vezi močnejše -brez pomena so razdalje kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA v: Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata, nečaka in strica FRANCA ŠIMNOVCA t se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami. Lepa hvala za cvetje, sveče, svete maše ter sosedom za denarno pomoč, ustna in pisna sožalja. Zahvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik oddelek 200 za zdravljenje. Topla zahvala patronažni sestri Idi Pire. Zahvala g. Janezu Jenku za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi nosačem, gasilcem, praporščakom in pevcem iz Predoselj, trobentaču za zaigrano Tišino, ge. Veri, SreČu Jermanu in pogrebni službi Navček. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča žena Slavka ter ostalo sorodstvo Britof, 29. junya 2004 Ljubil si zemljo in družino v srcih zapustil veliko nam praznino. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naŠ dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in tast JURIJ VALANCIC p.d. Janinikov ata iz Planice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vikendašem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostale darove. Hvala vsem, ki ste se od našega ata v tako velikem številu poslovili na domu in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala tudi osebju bolnišnice Golnik, osebni zdravnici dr. Jerajevi, župniku g. Snoju iz Stare Loke za lepo opravljeni pogrebni obred in sv. maŠo, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Akris. Žalujoči: žena Anica, hčerke Ema, Mira in Ani z družinami ter ostalo sorodstvo Planica, Prebačevo, 26. jun^a 2004 zadnje novice / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo .KAcf^iei ZA CVPo icATf ö¥e teri. v ' • 'i? TOREK od 12 °C do 25 SREDA od 11 do 23 °C ČETRTEK od 12 do 28 °C Sssrn« t z' lOmEt Danes, v torek, dopoldne bo še razmeroma sončno, a že proti poldnevu se bo začela kopičiti oblačnost. Popoldne bo spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami, ki se bodo nadaljevale v noč na sredo. Zjutraj bo od 10 do 13, najvišje dnevne temperature pa od 23 do 27 stopinj C. Jutri, v sredo, bo sprva še pretežno oblačno, čez dan se bo jasnilo. Možne bodo posamezne kratkotrajne plohe. Nekoliko manj toplo bo. V četrtek bo sončno, zapihal bo jugozahodnik. Popoldne bodo krajevne nevihte. d o : 3 izhePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberl.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po mallli oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. Gorenjke in Gorenjci v petek v Snovik Krai\j - Zaradi slabega vremena smo morali minuli petek tradicionalno vsakoletno srečanje odpovedati. Tako se bomo zbrali ta petek, 9. julya popoldne. Gorenjke in Gorenjce vabimo, da se nam pridružite ob 15. uri. Vsem Gorenjkam in Gorenjcem meseca bomo podelili spominska priznanja, gorenjski dan pa se bo v Termah začel že dopoldne. Vse, ki se nam boste pridružili, vabimo, da nas čim prej (najkasneje pa do četrtka, 8. julija, do 12. ure) pokličete v Gorenjski glas na telefonsko številko 04/201-42-10. A. Z. Knjiga Nedolžnost in sila je najnovejša v zbirki knjižnih izdaj v založbi Gorenjskega glasa. Cena knjige Nedolžnost in sila je 2.500 SIT (z DDV), za naročnike Gorenjskega glasa pa 2.000 SIT (z DDV). NAROČILNICA Neprekiicno naročam knjigo Nedolžnost in siia me in priimek.................................................. Ulica in hišna št.......................................... Poštna številka in kraj .............................. Naročnik Gorenjskega glasa J NE J DA - naročniška številka Poštnina ni vključena v ceno. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja. v v je z IV Umetnine kovaške kolonije tudi na Dunaju. Premierna predstavitev diafilmov o zgodovini kroparskega železarstva. Kropa - Sejem bil je živ. Ehako velja za Kovaški šmaren, tradicionalno kroparsko prireditev. Prvi petek in soboto v julyu oživijo vigenjci, s kroparskega Placa odmevajo zvoki kladiva, obiskovalci pa lahko izbirajo med različnimi izdelki domače obrti in si ogledajo kulturne prireditve. Ljubiteljska gledališka skupina iz Krope je navdušila z gledališko komed^o Dva čajna v ognu, muzej pa je poskrbel za predstavitev zanimivih diaHlmov. Po deževnem petku je bila sončna sobota dogajanju v Kropi bolj naklonjena. Kovaški šmaren pa je tudi letos privabil veliko obiskovalcev. Prireditev, ki ima korenine v letu 1705, je Turistično društvo Kropa letos pripravilo že osmič, namenjena je ohranjanju kroparskega fuži-narskega izročila in etnološke dediščine, vključena pa je v mednarodni projekt Venerina pot. Društvo Kropp in podjetje UKO Kropa sta pripravila Četrto kovaško kolonijo, na kateri je trinajst kovačev ročno kovalo izdelke notranje bivalne opreme po načrtih znanih slovenskih oblikovalcev in arhitektov. Najboljšim so ob zaključku kolonije podelili priznanja, kovani izdelki bodo razstavljeni v prostorih UKO Kropa, konec leta pa jih bodo predstavili tudi na Dunaju. Omenjeno podjetje je po besedah direktorja in predstavnika društva Kropp Tomaža Peternela največja kovačnica v državi, v kateri še kuje 15 pravih kovačev. Sicer pa se kovaškemu poklicu slabo piše, saj v Sloveniji šole za kovače ni, kovaško šolo v Kropi pa so zaprli že leta 1954. Po lanskem premoru je ljubiteljska gledališka skupina iz Krope tokrat uprizorila priredbo znamenite komedije Zupanova Micka z naslovom Dva čajna v ognu, ki je navdušila občinstvo. Za zanimivo popestritev programa so poskrbeli tudi v Kovaškem muzeju, kjer so v soboto prvič prikazali diafilma iz leta 1938 o zgodovini kroparskega železarstva in razvoju kovinar- Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali ročno kovanje vvigen} cih in kovane umetnine kovaške kolonije. Evri in tolarji Gorenjcem prihod evra ne dela večjih preglavic. Minilo pa bo še več kot dve leti, preden bodo lahko v svojih trgovinah tudi plačevali z njim. Že prihodnje leto pa bodo cene v trgovinah izražene v slovenskih tolarjih in evrih. Rožle Ka-dulc, Čirče: "Če varčujem v evrih? Trenutno pa se bo slej ko prej plačevalo tudi v evrih, kar pa me ravno tako ne moti. Je pa res, da je evro kot tak, kot denar zelo ličen, a pravijo, da ni zelo obstojen. (smeh) Privarčevanega imam na varnem in s tem skr- ske zadruge Plamen ter pripravili razstavo likovnih izdelkov otroškega vrtca v Kropi na temo umetno kovaštvo. Nastopil je Pihalni orkester Lesce, na Placu pa so odkrili prenovljeno Floija-novo znamenje, njegovo obnovo so omogočili znani Kroparji: Metod Resman, Dušan Petrač, Zmago Šmitek, Janez Potočnik ter Tatjana Dolžan Eržen in Joža Eržen. Kropo ob Kovaškem šmarnu obišče okrog 1500 ljudi, letošnja prireditev je stala 1,5 milijona tolarjev, od tega je dobrih 800.000 tolarjev prispe- vala radovljiška občina. Predsednik TD Kropa Bojan Ga-šperšič je povedal, da je bil letos velik finančni zalogaj nakup novih kostumov za igralce, precej denarja pa porabijo tudi za različna dovoljenja, saj morajo zaradi dvodnevne prireditve zapreti državno cesto skozi Kropo. Renata Skrjanc, foto: Tina Doki še v tolarjih, nimam nič privarčevanega. Da bomo leta 2007 lahko že uporabljali evre kot plačilno sredstvo, vem. Me pa nič ne moti. Če bodo cene artiklov v trgovinah dvojne." Marko Von-čina, Ljubljana: "V evrih že varcujem. nanjen sem s tem, da bodo prihodnje leto cene v trgovinah napisane v evrih in v slovenskih tolarjih, vendar bomo Še vedlo plačevali s tolarji. To me ne moti. Verjetno bim za njegovo 'obstojnost'." Irena Knez, Krai\j: "Ne, zaenkrat Še ne varčujem v evrih. Dvojnost napisov bo morda drugo leto moteča le toliko časa, dokler se tega ne bomo navadili. Mislim, da tudi, če bi plačevali v eurih, me to ne bi motilo." Franci Koder, Duplje: "Malo že varčujem v evrih. Zame bi bilo enostavno in fino, Če bi lahko plačeval direktno v evrih. Kakega posebnega vpliva na to, kaj je in kaj bo, pa tako nimamo." Alenka Brun, foto: Tina Doki PQI lU POM^i^lQ r 97,3 MH, RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.sl NAJBOLJ SLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORET^JSKEM Danes izšla Moja Gorenjska Novorojenčki « v zadnjem tednu smo Gorenjci dobili 41 novih prebivalcev, od tega 30 v Kranju in 11 na Jesenicah. Rodilo se je 20 dečkov in 21 deklic. V Kranju se je rodilo enako Število dečkov in deklic, obojih po 15. Med njimi sta bila tudi dvojčka, bratec in sestrica. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.690 gramov, najtežji pa deček, ki mu je tehtnica pokazala 4.470 gramov. Na Jesenicah se je izmed 11 novorojenčkov rodilo 6 deklic in 5 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4 kilograme, najlažjemu dečku pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 3.140 gramih. Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa Novice izpod Krvavca Brezplačno za občanke in občane občine Cerklje LOTO Rezultati žrebanja 27. kroga igre na srečo 4. julija 2004 Izžrebane številke: 1. 9. 17. 18, 20. 26. 32 in dodatna 3 Izžrebana Lotko številka pa je: 814914 V 28. krogu za sedmico 66.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 60.000.000 SIT