PUČAMI 169T#YÌ1
OBČINSKA KNJIŽNICA fi4?QO TRŽIČ
fi4?QQ TRZ10
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI	«A mmt
TOVARNE OBUTVE	Jfflff gag « ■
^ cevijar
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK
BOŽIDAR MEGLIČ
TRŽIČ
LETNIK XIV
ŠTEVILKA 6
JUNIJ
Z zborovanja delovnega kolektiva o pomenu X. kongersa ZKJ, ki ga je otvoril sekretar osnovne organizacije ZK Ivan Gregorc
Poslovno poročilo za april 1974
V	poslovnem poročilu za prvo tromesečje letošnjega leta smo prikazali dosežene rezultate in analizirali značilna poslovna dogajanja, delavski sveti vseh TOZD pa so poročilo obravnavali in ga potrdili.
Za prvo tromesečje je bilo v proizvodnih TOZD značilno, da so vse poslovale v okviru s poslovnim sporazumom določenih stroškov in ustvarjale prihranke, da pa je bila proizvodnja motena zaradi nepredvidenih zastojev zaradi izpada električne energije pa tudi zaradi zamud v pripravi in pomanjkanja materiala. Posebno občutno je bilo to v TOZD obutev, ki zaradi tega ni izpolnila planiranih nalog in je v tej dejavnosti padla celo produktivnost.
V	mesecu aprilu je delo v vsej proizvodnji potekalo nor-malneje, kar se izraža tudi v proizvodnih rezultatih. Iz analize delovnega časa in dosežene proizvodnje namreč izhaja, da je tudi TOZD obutev presegla lanskoletno proizvodnjo v tem mesecu za 7 %, kar je pripomoglo, da je tudi štirimesečna proizvodnja manjša od lanskoletne le še za 6 % in ne več za 9 °/o, kot je bilo to koncem marca. S tem je količinska storilnost na delavca narasla samov aprilu za 11 % in v vsem obdobju za 1 % v primerjavi z lanskim letom. V ostalih proizvodnih TOZD se je proizvodnja v aprilu gibala enakomerno s prvim tromesečjem, v TOZD poliuretan pa bo negativno vplivala na rezultate kvalitetna reklamacija podplatov, ki je še v teku.
V	TOZD prodaja, ki pravzaprav izkazuje komercialne rezultate vseh naših TOZD, so se v aprilu rezultati na splošno tudi izboljšali. Predvsem je potrebno ugotoviti, da smo v prvem tromesečju že izkazovali izgubo pri izvozu na vzhodna območja, v aprilu pa so se rezultati toliko popravili, da tudi ta smer prodaje že izkazuje 3,5 % dobička. Istočasno izkazujemo tudi procentualno manjšo izgubo pri izvozu na zahod, dočim ostali vidiki prodaje dohodkovno izkazujejo približno iste rezultate kot v prvem tromesečju.
Po obsegu prodaje za prve štiri mesece je primerjava z lanskim letom naslednja:
	1973	1974	indeks
Prodaja last. obutve dom. kup.	12.795	6.097	48
Izvoz obutve	27.596	33.879	123
Prodaja last. obutve na veliko	40.391	39.976	99
Prodaja sekalnice kupcem	14	25	178
Prodaja PUR	2.931	12.823	437
Prodaja gum. in plast.	5.705	8.158	143
Prodaja usnjarne	11.196	—	—
Skupaj prodaja lastnih proizvodov na veliko	60.237	60.982	101
Prodaja obutve iz dokupa	16.145	6.925	43
Izvoz — servis	4.437	2.199	50
Prodaja na drobno — mreža	66.830	83.170	124
Skupaj prodaja trg. blaga	147.649	153.275	104
Prodaja mat. in odp.	21.446	16.370	76
Skupaj prodaja	169.095	169.645	100
Kot značilnosti pri prodaji v aprilu naj omenimo, da je bil promet v prodajni mreži za 3 °/o nižji kot lani in povečana prodaja v štirih mesecih izvira iz prvega tromesečja:
Na dohodek vpliva poleg prodajnih rezultatov bistveno tudi razlika med stalnimi in nabavnimi cenami materiala, ki pa je v aprilu negativna, kar pomeni, da so bile dejanske nabavne cene višje od kalkuliranih. Negativno razliko pokrivajo razlike med TOZD gumama s plastiko in tržnimi cenami teh proizvodov, ki jih kalkuliramo v ceno obutve.
Iz realiziranega dohodka smo po pokritju vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti po dosedanjih predpisih porabili za osebne dohodke 66 %, za nadaljnjo delitev pa je ostalo 34 % dohodka. Koncem marca je bilo razmerje 73:27.
Izplačani osebni dohodki v aprilu so znašali povprečno na zaposlenega v proizvodnih dejavnosti 2.113,02 din (komulativno 2.098,46 din) in v prodajni mreži v aprilu 2.442,44 din (komulativno 2.167,62 din).
Likvidnost podjetja se v aprilu v primerjavi z marcem ni izboljšala, situacija je bila lažja le zaradi tega, ker sezonsko obdobje pri prodaji v naših prodajalnah povzroča večji dnevni priliv denarja in s tem omogoča hitrejše kroženje sredstev. Ista situacija v tem oziru ostaja tudi v maju.
Iz navedenega lahko zaključimo, da je situacija po štirih mesecih v pogledu dohodka ugodna, bo pa se zaradi znižanja cen ob sezonski razprodaji delno poslabšala in da slejkoprej ostaja pred nami naloga pri normalizaciji zalog in s tem zboljšanje likvidnosti naše organizacije združenega dela kot celote.
Janez Kališnik
nptON
Joes
ZKS
Zahvala
Centralni komite ZK Slovenije se vam v imenu VII. kongresa ZK Slovenije in novo izvoljenih organov iskreno zahvaljuje za pozdrav oziroma čestitko, ki ste jo poslali kongresu v dneh njegovega zasedanja.
Vaše besede so bile močna spodbuda kongresu in zavezujejo novo vodstvo Zveze komunistov Slovenije. Prepričani smo, da se bomo skupaj bojevali za uresničitev stališč in sklepov kongresa. Novo izvoljeni organi si bodo posebej prizadevali, da bi opravičili zaupanje, ki ste ga izrazili z vašim pozdravom VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije.
Tovariški pozdrav!
Predsednik
centralnega komiteja ZKS
France Popit
Zborovanje ob X. kongresu ZKJ
V sredo, 29. 5. 1974 se je naš delovni kolektiv v matični tovarni zbral na velikem zborovanju na tovarniškem dvorišču, kjer je o pomenu X. kongresa ZKJ govoril sekretar občinske konference zveze komunistov Janez Piškur. V svojem nagovoru je opozoril na besede tovariša Tita iz uvodnega referata X. kongresa ZKJ in se zavzel za dosledno izvajanje sklepov in resolucij, ki jih je v tem času sprejemal X. kongres ZKJ.
Zborovanju sta prisostvovala tudi predsednik občin-
ske skupščine Tržič Milan Ogris in predsednik gibanja za nacionalno osvoboditev Komorskih otokov Ahmed Boina Bakari, ki je v krajšem priložnostnem govoru orisal svojo deželo. Zahvalil se je za izredno topel sprejem v Tržiču in povdaril izredno vlogo Jugoslavije pri osvobajanju in uveljavljanju afriške celine. Z velikim spoštovanjem je govoril tudi o našem predsedniku republike Josipu Brozu Titu, za katerega je dejal, da je velik borec za mir v svetu in neprecenljiv za vse jugoslovanske na-
rode in narodnosti. Pred tem se je gost X. kongresa ZKJ Ahmed Boina Bakari ogledal tudi našo tovarno in se pogovarjal s predsedniki družbenopolitičnih organizacij ter vodilnimi delavci naše delovne organizacije.
Ob koncu zborovanja smo poslali pozdravni telegram X. kongresu ZKJ v katerem smo izrazili vso podporo sklepom in stališčem, ki so bila sprejeta na tem pomembnem srečanju vseh jugoslovanskih komunistov.
Božidar Meglič
Način dela in produktivnost
Predsednik OO sindikata Pavel Roblek med govorom
Obiskana proslava na Čevdrcah
I.
Vsaka organizacija strmi za povečanjem produktivnosti dela. Vemo, da večja produktivnost pomeni več proizvodov pri enakem številu zaposlenih in enaki delovni opremi.
Vsak proizvod prinese proizvajalcu dobiček, več proizvodov — večkrat spravimo dobiček, če pa poveča produktivnost več proizvajalcev istega proizvoda, temu proizvodu navadno pade tržna cena. Povečanja dobička torej ni. Vendar, če tak proizvod predstavlja ključen potrošniški artikel in če je takih proizvodov več, znižanje cene proizvodov pomeni zmanjšanje življenjskih stroškov potrošnika in spet posredno vpliva na življenjski standard proizvajalcev.
Iz prakse vemo, da plače navadno ne dohitevajo dvigajočih se cen. Iz ekonomskega stališča je torej ugodneje, če cene težijo k upadanju. Takrat učinkoviteje raste življenjski standard. Za dosego tega cilja pa moramo večati produktivnost vsi. Vsak proizvajalec se mora truditi, da z istim vloženim delom naredi več.
II.
Z večanjem produktivnosti se v tovarni navadno ukvarja oddelek tehnologov v katerem se često oblikuje še posebna skupina za študij dela.
Korenine znanstvene organizacije proizvodnje segajo na začetek tega stoletja. Prve učinkovite metode za oblikovanje tehnloških procesov in za študij dela pa so razvili po prvi svetovni vojni; popravljene in dopolnjene jih uspešno uporabljamo še danes.
V tistih časih se je utrdilo mnenje, da obstoji en najboljši način za opravljanje vsakega dela. Ko je bil Gil-berth, eden od pionirjev na tem področju, še zidarski vajenec, je nekoč dejal svojemu mojstru: »Ali sta kdaj opazili, da niti dva moža ne polagata opeke natanko na isti način in če en zidar delo pravilno opravlja, delajo vsi drugi to delo narobe!« Gilberth je imel kmalu svoje zidarsko podjetje in postal je eden največjih strokovnjakov za delovno storilnost v tistem času.
Tako gledanje na delo se je ohranilo do danes. Vendar se je Gilberth motil. Večina strokovnjakov danes prizna: ljudje smo različni in vsak človek ima svoj najboljši način za opravljanje nekega dela.
Vsak delavec mora torej postati analitik svojega dela. Če bo vsak delavec res našel svoj najboljši način za opravljanje poverjenega mu dela, lahko računamo na maksimalno delovno storilnost organizacije.
“Kot vsako iskanje, pa je tudi iskanje najučinkovitejše metode dela najbolj učinko-
vito, če je sistematično. K temu nam pomagajo metode in pravila. Nekatera so se ohranila, dopolnjena z novimi izkušnjami, še iz časov Gilbertha. Danes jih uporabljamo z drugim ciljem, vendar še prav tako učinkovito kot takrat. To so delovne izkušnje, zbrane v milijardah delovnih ur urejene in zapisane — na voljo vsem, ki jih žele uporabiti. Uporabimo pa jih lahko v delovnici ali v obratu, v pisarni ali doma v gospodinjstvu.
III.
Ena od teh zapisanih izkušenj je 22 znanih načel za ekonomičnost gibanja, ki jih želim zapisati v naslednjem sestavku. Predstavljajo zbirko pravil za poboljšanje produktivnosti in zmanjšanje utrujanja pri ročnem delu. Vseh 22 želim zapisati, pomembnejše od njih pa tudi komentirati. Povdariti želim, da so prav tako kot za strojem uporabna tudi za pisalno mizo.
Načela so razdeljena v tri skupine
1.	Načela gibanja (od 1— -8)
2.	Načela ureditve delovnega mesta (9—16)
3.	Načela za oblikovanje orodja in opreme (17—22)
Komentar bom skušal dopolniti s primeri.
Pravilo 6:
Gladkim, enakomernim in nepretrganim gibom je treba dati prednost pred pretrga nimi in cik-cak gibi, ali ravnimi gibi, ki vsebujejo ostre spremembe smeri gibanja.
Pravilo 8:
Ritem gibanja je bistveno važen za gladko in avtomatsko izvajanje operacije, zato je treba delo organizirati tako, da se omogoči lahek in naraven ritem dela, kjerkoli je to izvedljivo.
Obe načeli govorita praktično o isti stvari. Čeprav se jih v praksi dobro zavedamo, jih ne upoštevamo vedno. Kršimo jih predvsem z neprimernim postavljanjem materiala, orodja in priprav. Pri ureditvi delovnega mesta bi morali upoštevati prvenstveno ti dve pravili. Često je lažje seči daleč, kot pa izvesti nenaraven gib. Pravili 1 in 3 jih še pojasnjujeta.
Pravilo 1:
Obe roki imata začeti in končati delo istočasno.
Pravilo 3:
Gibanje obeh rok se mora odvijati v nasprotnih in simetričnih smereh ter istočasno.
Pravili veljata za dvoročno delo.
Pri analizi gibanja moramo posvetiti posebno pozornost gibom, ki jih moramo v enem delovnem ciklu opraviti večkrat. Prihranek časa ali ener-igje pri takem gibu se večkrat ponovi in kljub majhni posamični vrednosti je lahko končni efekt velik.
Primer:
Zagibalka s prstom zagiba potanjšani rob opetnice. Vsakemu seganju najprej sledita povprečno dva udarca z zagibalnim kladivom. Dolžina seganj znaša poprečno 1 cm. Rob opetnice meri približno 05 cm. Časovna norma je okrog 45 minut. V 450 minutah torej zagibalka izdela 10 partij ali 10.000 cm zagi-balnega robu. Zato delo je morala 10.000 krat seči s prstom ob robu. Če sedaj zagibalka ob isti kvaliteti dela, podaljša seganje samo za 0,5 milimetra, kar znaša 5 % prvotne dolžine je v 8 urah prihranila 500 seganj. Res pomeni to le okrog 6 minut prihranjenega časa, toda vsakemu seganju sledita dva udarca z zagibalnim kladivom! Prihranila je tudi 1.000 udarcev.
Pravilna razvrstitev orodja in priprav je važna zaradi racionalizacije gibanja, za dosego naravnega poteka gibov in za pravilno držo delavca pri delu.
Pravilo 13 pravi:
Material in orodje je treba razmestiti tako, da se omogoči najboljše zaporedje gibanja.
Upoštevanje tega pravila bi prihranilo marsikatero minuto in precej pripomoglo splošni organizaciji dela tudi v pisarnah. Takoj ga lahko navežemo na pravilo 9.
Pravilo 9:
Za vsako orodje in materil je treba odrediti stalno mesto.
Kako pogosto spis, svinčnik, klešče ali lepilo preprosto »zginejo«. Čas in energija pa se ne izgubljata samo v neposrednem iskanju. Predmet, ki ga odlagamo vedno na isto mesto, lahko dosežemo slepo. Seganje po tak predmet ne prekinja koncentracije usmerejne v delo. Tudi pri umskem delu moramo namreč upoštevati pravili 6in 8, čeprav se tekst na-nanaša le na gibanje. Prekinjanje dela in prisilje, nena-močno zmanjšuje koncentra-raven tok mišljenja namreč misliti tudi pri načrtovanju Stanka napak. Nato bi morali cijo in poveča možnost na-folmularjev, sestavljanju tabel itd.
Nadaljevanje prihodnjič Matjaž Kutin
Obiskali so nas
V soboto, dne 1. junija je prišlo 45 delavcev iz tovarne obutve »LEDA« Knjaževac, s katero sodelujemo že dolgo vrsto let. Ogledali so si proizvodni proces, z našimi strokovnimi delavci izmenjali izkušnje, tako glede proizvodnje, kakor tudi poslovne usmeritve. Po ogledu so se odpeljali na Bled, kjer so prenočili.
Kot vsako leto so se tudi letos člani našega kolektiva podali na čevdrca, kjer so proslavili in počastili 9. maj — Dan zmage. Na Čevdrcah se je zbralo več kot 80 članov našega kolektiva, ki so prisluhnili borbenim in drugim pesmim Tržiškega okteta in deklamatorjema Niki Gros in Miru Vrhovniku, ki sta z besedo obudila spomin na slavne dni. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Pavel Roblek, ki je podčrtal pomembnost tega zgodovinskega trenutka in se zavzel za nadaljnjo graditev
Kot smo že pisali v posebnih Čevljarjevih obvestilih sta se X. kongresa ZKJ udeležila tudi dva člana našega kolektiva Janez Bedina in Boris Janc, ki sta zastopala komuniste v naši občini. Ker smo o X. kongresu ZKJ lahko prebirali natančna in izčrpna poročila v dnevnem časopisju, spremljali delo kongresa preko radia in televizije, sem se obrnil samo z enim vprašanjem na gosta, delegata Borisa Janca. Zanimalo me je kakšni so njegovi vtisi z X. kongresa ZKJ.
Boris Janc: »Na X. kongres ZKJ sem potoval kot gost. Vsem gostom pa je kongres dal status delegata. Vtisi s tega veličastnega srečanja delegatov — komunistov iz vse Jugoslavije so izredni in enkratni. Čeprav ste doma lahko v precejšnji meri spremljali delo kongresa preko televizije, radia in časopisov, pa vendarle resnično občutiš njegovo pravo veličino, le če si na njem sodeloval. Na kongresu je bila močno izražena enotnost naše zveze komunistov in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. To enotnost bo potrebno nenehno utrjevati. Poleg tega sta še posebej izbila na kongresu popolna uveljavitev nove ustave v naši družbi in naša politika neuvrščenosti. Največja naloga
in krepitev socialistične domovine.
Po končanem kulturnem gramu so udeleženci odšli na Vetemo, kjer so pri lovski koči imeli družabno srečanje, kjer so se razvili živahni pomenki, ki jih ni skazila niti drobna opazka nekega udeleženca na račun današnje mladine, ki po njegovih besedah prihaja na Čevdrca predvsem zaradi kasnejšega piknika. To pa so mladi demantirali s tem, da so bistveno prispevali k organizaciji celotne proslave.
Božidar Meglič
članov ZKJ pa bo sedaj, da besede oziroma sklepe in resolucije kongresa uveljavimo v praksi.
Kot sem že na začetku omenil je bilo počutje izjemno dobro. K tako dobremu počutju je veliko prispevala organizacija kongresa, ki je bila na najvišji ravni. Prenočeval sem v hotelu Casino v samem središču Beograda, ki je bil za to priložnost še posebej svečano okrašen in slovesen.
Še posebej mi bo v spominu ostalo zadnje plenarno zasedanje, ko smo s spontanim ploskanjem in pesmijo prekinjali tovariša Tita, ki je bil na tem zasedanju izvoljen za predsednika ZKJ brez omejitve mandata. Takrat se je marsikateremu delegatu za-rosilo oko.
S kongresa prihajam še bolj uverjen, da je naša samoupravna pot v višje oblike socializma in končno v komunizem pravilna, četudi včasih nekoliko trnjava.«
Božidar Meglič
OGLÀS
Ugodno prodam tranzistor HITACHI, s 17 vgrajenimi tranzistorji. Zraven prodam tudi stabilizator za tranzistor. Naslov dobite v uredništvu
Vtisi
z X. kongresa ZKJ
Stanovanja v letu 1974
Vsaka gospodarska organizacija se mora zavedati, da je človek najvažnejši faktor v proizvodnem procesu. Od njegove delovne sposobnosti je v največji meri odvisno doseganje gospodarskih načrtov in planiranih poslovnih ciljev. Zato mora biti tudi socialna politika del poslovne politike podjetja in vzporedno s programom perspektivnega gospodarskega razvoja podjetja, moramo programirati tudi vse potrebne socialne ukrepe in sredstva, s katerimi ustvarjamo take življenjske in delovne pogoje delavcev, da lahko nemoteno opravljajo delovne naloge. Torej ne smemo skrbeti le za zaposlitev zadostnega števila delavcev, za nabavo novih strojev, za gradnjo osnovnih delovnih prostorov..., temveč je treba skrbeti tudi za primerno prehrano, rekreacijo, stanovanja, zdravstveno varstvo,... teh delavcev.
Zaposlenim je torej potrebno zagotoviti socialni, osebni in družbeni standard po načelih socialne varnosti, humanizma, solidarnosti in vzajemne pomoči.
Ena od sestavnih kategorij družbenega standarda je stanovanje. Stanovanjsko vprašanje je za posameznika izredno pomembno, ker pa je stanovanje zelo drago, je za poprečnega delavca pogosto nedosegljiva dobrina, za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki pa sploh.
Naša stanovanjska politika gre v taki smeri, da rešujejo stanovanjska vprašanja posamezniki s pomočjo družbe, vendar so velike razlike med možnostmi posameznika, tako v okviru delovne organizacije (zaradi različnih dohodkov na družinskega člana), kot med delovnimi organizacijami, občinami... Rešena stanovanjska vprašanja zaposlenih, so velikega pomena za vsako delovno organizacijo, saj vplivajo, ne le na produktivnost človeka na delovnem mestu, kar sem že omenila uvodoma, ampak tudi na fluktuacijo in na medsebojne odnose v podjetju.
Pri reševanju stanovanjskih vprašanj zaposlenih je zelo važen čas, ko se nekdo zave, da bo stanovanje potreboval. Če se tega zave šele v trenutku, ko bi ga dejansko že rabil, je to prepozno.
V takem primeru bi se moral zavedati, da so na tem področju potrebe daleč večje kot pa možnosti in da mora najprej nekaj narediti sam. S tem ne mislim le na hitrico napisane prošnje za 3-sobno najemno stanovanje tik pred poroko ali prvi teden po njej, optimističnega pogleda, ko prines prošnjo v reševanje in jeznega, neučakanega obraza že takrat, ko se seznani s tem, da so ogledi stanovanjskih razmer 2-krat letno in da bo potrebno počakati. Posebno poglavje je, da se nekateri od omenjenih, ob 14. uri odpeljejo iz tovarne z lastnim (pogosto že odplačanim) avtomobilom ... Kaj sem namerava povedati s tem?
če se zavedamo, da je stanovanje najvažnješa dobrina za normalen in zdrav razvoj družin, moramo tudi v prvem planu zanj sami varčevati. Ko sami naredimo prvi korak — namensko varčevanje — šele lahko vlagamo prošnje, tako za odkup stanovanj v blokovni gradnji, kot za individualno gradnjo in adaptacije.
Drugače je za družine z nizkimi dohodki na družinskega
člana, kajti edino slab socialno ekonomski položaj družine je tisto, kar pogojuje zahtevo po najemnem stanovanju. Pri tem sta pomembna delavska solidarnost in čut za razumevanje. Ker so potrebe večje od možnosti, ni moč vseh prošenj rešiti pozitivno, kar običajno med nekaterimi prosilci privede do neopravičenih kritik, kajti le ti vidijo samo sebe, brez upo-tševanja tako stanovanjskih kot ekonomskih razmer sodelavcev. Omenjeno lahko podkrepi vsakdo, ki pozna razmere prosilcev. Idealno bi bilo, če bi vsak prosilec že ob pisanju prošnje pomislil na oboje in se samokritično odločil, kaj lahko naredi. Morda bi se z malo premisleka in solidarnosti v letih, ko skrbi za rešitev stanovanjskega vprašanja, odpovedal višjemu standardu od nekje poprečnega, kajti na tak način bi z manjšim posojilom
1. Prosilci za dodelitev naslednjega obroka denarnega posojila za dograditev stanovanjske hiše in odobreno posojilo.
Po sklepu DS z dne 29. marca 1973 se dodeljujejo posojila za individualno grad-Peku do 100.000 din, če je zaposlen eden od zakoncev pa do 70.000 din posojila. Posojilo se odobrava v treh obrokih (vsako leto en obrok) in
1.	Bošnjak Nada
2.	Jakovljevič Radovan
3.	Pejič Ante
4.	Markovič Slobodanka
5.	Punčuh Pavla
6.	Maksimovič Anica
7.	Stamenkovič Kitan
8.	Jazbec Nada
9.	Kuhar Marija
10.	Kralj Anton
11.	Baloh Marija
12.	Jeruc Zdravko
14.	Rejc Rudi
13.	Hladnik Nikolaj
15.	Markovič Milena
17.	Veršnik Rudi
16.	Šparovec Mira
18.	Zupan Albin
19.	Soklič Jožefa
20.	Petek Pavla
21.	štalec Justi
22.	Stare Sonja
23.	Špendal Jožefa
24.	Tadel Pavel
25.	Grandovec Ivanka
26.	Ušeničnik Marta
27.	Pagon Janez
28.	Lupša Anton
kot ima po našem pravilniku in po sklepih DS pravico, rešil svoj problem, istočasno pa bi ostalo sredstev za tiste, ki imajo slabše ekonomske pogoje.
Pristonjost za reševanje prošenj ima v letošnjem letu odbor za družbeni standard, kjer so zastopniki vseh TOZD in SSSS.
Pri reševanju bo moral upoštevati družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, pri samem sprejemanju predloga delitve sredstev pa so DS TOZD in SSSS že upoštevali široko zasnovana prizadevanja, da se več sredstev da za najemna stanovanja.
Vrstni red prosilcev, ki so do 10. 3. 1974 vložili prošnje za rešitev stanovanjskega vprašanja, ki bo odboru za družbeni standard v pomoč pri reševanju prošenj je naslednji:
sicer za 100.000 din posojila
30.000,	40.000, 30.000 din, za
70.000	din posojila pa 20.000,
30.000	in 20.000 din. Na ta ria-čin se prosilcem dodeli naslednji obrok posojila, čeprav so nekateri vložili prošnje za višji znesek. Odbor se je s takim načinom delitve posojil strinjal, ker gradijo vsi v enakih pogojih podražitve.
	din
Mostar	30.000
Banja Luka	15.000
Tuzla	40.000
Niš II.	30.000
Krško	30.000
šabac	30.000
Niš I.	40.000
200	10.000
600	20.000
541	40.000
512/1	20.000
561	30.000
300	20.000
510	30.000
512	40.000
400	20.000
560	30.000
541	40.000
532	30.000
550	20.000
512	15.000
512	15.000
512	15.000
523	30.000
400	15.000
521	40.000
522	30.000
560	40.000
2. Prosilci za dodelitev denarnega posojila za dograditev stanovanjske hiše, ki jim je bilo že odobreno posojilo, vendar ne v skupnem znesku in znesek dodatnega kredita.
Individualna gradnja
Nekateri prosilci so že dobili posojilo, vendar jim skupni znesek ni bil odobren, ker so ga dobili prvič že pred 1972. letom. Predlog je sestavljen na podlagi zaprošenih in že odobrenih posojil in v primerjavi s prosilci, ki jim je bil odobren skupni znesek posojila. Upoštevano je tudi dejstvo, da so prosilci iz že odobrenih posojil pred 1972. letom, z enakim zneskom lahko naredili več, kot tisti, ki jim je bilo odobreno
posojilo kasneje.		
1. Stare Slavka	Kranj II.	20.000 din
2. Kulačin Rade	Šabac	10.000 din
3. Djokič Milisav	Valjevo	20.000 din
4. Ramadan Žuri	Kosovska Mitrovica	—
5. Volf Elizabeta	Gornja Radgona	10.000 din
6. Žuran Angela	Ptuj	10.000 din
7. Ristič Borka	Novi Sad I.	—
8. Resnik Ladislav	200	15.000 din
9. Jeraj Rudolf	532	30.000 din
10. Bohinc Jože	600	—
11. Lausegar Ljudmila	523	10.000 din
12. Stegnar Ciril	562	15.000 din
13. Podgoršek Ljudmila	512	10.000 din
14. Petek Helena	512	10.000 din
15. Zajc Ana	523	20.000 din
16. Štilec Magda	512	—
17. Pintarič Vera	511	20.000 din
18. Osredkar Ivana	512	20.000 din
19. Pavlin Marija	510	15.000 din
20. Bizaj Katarina	300	15.000 din
21. Pavlin Peter	600	20.000 din
22. Zupan Jurij	320	30.000 din
3. Vrstni red prosilcev za dodelitev denarnega posojila za graditev stanovanjske hiše, ki še niso dobili posojila in njihova odobritev.
Odbor je po razpravi sprejel: da morajo prosilci ob vložitvi prošnje za tovrstno stanovanjsko posojilo imeti urejeno dokumentacijo za gradnjo, pogoj za odobritev posojila pa je dograjena I. plošča.
1. Majeršič Janez	520	115	—
2. Dolmovič Marija	521	112	—
3. Keršič Marjan	500	112	50.000 din
4. Jazbec Ivan	562	108	20.000 din
5. Dežman Stane	522	105	—
6. Potočnik Bojan	540	103	—
7. Tešovič Ratomir	čačak	103	—
8. Pretnar Janez	300	98	50.000 din
9. Povše Joži	512/2	98	70.000 din
10. Urbanc Francka	512	95	—
11. Klančar Stane	600	92	—
12. Mali Peter	560	91	50.000 din
13. Franko Draga	512	89	70.000 din
14. Vrbančič Irena	Maribor I.	89	—
15. Ostrelič Marija	512	86	70.000 din
16. Nešič Branislav	Bečej	85	20.000 din
17. Srdič Marija	Rijeka I.	83	70.000 din
18. Jankovič Predrag	Beograd II.	83	70.000 din
19. Voukan Leopoldina	Slov. Gradec	82	—
20. Špendal Jožica	600	79	10.000 din
21. Perko Marija	512	78	20.000 din
22. Česen Jože	320	76	70.000 din
23. Smolej Ivan	320	76	30.000 din
24. Meglič Nataša	400	76	—
25. Kodak Marija	600	75	—
26. Žuran Jolanka	522	74	70.000 din
27. Eigner Marija	512	73	10.000 din
28. Prosenik Jože	Metlika	73	20.000 din
29. Pavelšek Darinka	550	72	—
30. Glavan Luka	Rijeka I	72	70.000 din
31. Erlah Pavel	540	71	—
32. Sedej Maks	200	71	—
33. Spasič Vlastimir	Aradželovac	70	20.000 din
34. Florjančič Silva	Kranj I.	69	50.000 din
35. Ahačič Marta	512	68	70.000 din
36. Meglič Vida	521	68	70.000 din
37. Sluga Marija	512	68	20.000 din
38. Mavrič Valentina	400	67	—
39. Ambrož Lidija	512	67	20.000 din
40. Ribnikar Ida	600	67	—
41. Zoran Marija	512	66	70.000 din
42. Bergelj Tatjana	Kranj III.	63	—
43. Ribnikar Anton	532	45	— '
44. Bohinc Ignac	540	54	—
45. Poljane Ivana	522	52	—
46. Klemenčič Jože	320	52	—
47. Konjar Olga	512	51	—
48. Jurinec Jelka	Ljutomer	49	—
49. Ramšak Franc	550	48	—
50. Levičar Nuška	Krško	46	—
51. Ahačič Pavla	512	45	—
52. Šparovec Lovro	512	43	—
53. Šober Marija	512	37	—
54. Jenkole Angela	510	35	—
55. Ahačič Kristina	523	32	—
56. Miličkovič Ratko	Titograd		—
(Nadaljevanje na 8. strani)
Poslovalnice v Nišu
Starodavno mesto Niš s hitrimi koraki stopa v novo dobo, a kljub temu še vedno za Skopjem, Splitom, Novim Sadom, mesti, ki tako kot Niš že štejejo krepko preko
100.000	prebivalcev. Turški časi so dali mestu svoj pečat, ki ne bo tako kmalu zbledel. O tem času priča mogočna niška trdnjava, za katero pa žal ni denarja, da bi jo uredili in obnovili, čeprav je to edinstven zgodovinski spomenik. O težkih časih priča tudi slovita Cele kula, ki so jo zgradili Turki iz odsekanih glav srbskih rodoljubov. Le-to so v času mojega obiska v naših treh poslovalnicah obnavljali.
Po tri in pol urni vožnji z avtobusom, polni tveganih prehitevanj in ostrih zaviranj, sem iz Beograda prispel v Niš. V Nišu ni bilo težko najti naših poslovalnic, saj so le-te v ravni vrsti v strogem središču mesta, ne več kot 200 metrov oddaljene med seboj.
Šel sem lepo po vrsti. Najprej poslovalnica Niš I. Pomočnica Božena Radenkovič in učenka Rajka Kočič sta samevali. Vesel sem bil, da sta takoj doumeli zakaj gre. Sploh sem opazil, da moji obiski niso nikakršno presenečenje več, ampak so sami po sebi umevni. Pomočnica, ki je v naši poslovalnici že 6 let, mi je najprej potožila nad premajhnim skladiščnim prostorom, tako, da so bili zadnji prispeli kartoni kar pred izložbenim oknom. V prodajalno lahko spravijo največ 6000 parov obutve ostalo pa je v več kot kilometer oddaljenem skladišču. Sicer pa je prodajni prostor kar precejšen in lepo urejen. Opazil sem, da čistoči polagajo še posebno pozornost, kar ne bi mogel trditi za vse naše poslovalnice. Simpatična pomočnica Božena Radenkovič in brhka učenka Rajka Kočič sta potarnali nad zahtevnostjo kupcev. Tudi s prometom nista bili zadovoljni. Njenim mnenju se je pri-
družil tudi poslovodja Ranko Kostič, ki mi je takoj natančno postregel s podatki. Lani so prodali za 3,17 milijona din obutve, kar je lep uspeh v primerjavi z letom 1972, ko so prodali za 2,50 milijona din obutve. Letos je prodaja v prvih treh mesecih dobro tekla, v aprilu pa se je ustavilo in so zabeležili celo slabši promet kot v lanskem prometu. Največji vzrok zato je gotovo deževno vreme, ki je bilo ta čas. Tako so v prvih štirih mesecih prodali za 15 % več v parih v primerjavi z istim obdobjem lani, po vrednosti pa le za 17 % več. Tudi v maju prodaja ni bila najboljša in je bila pod lanskim nivojem. Poslovodja Ranko Kostič se je krepko zamislil nad vzroki tega neuspeha. Poleg vremena so glavni vzroki po njegovem mnenju še: sorazmerna slaba kupna moč delavcev v niškem bazenu, kjer so OD sorazmerno nizki, velika konkurenca (v Nišu je okrog 50 prodajnih mest za obutev, kar je vsekakor zelo veliko) in ne nazadnje tudi precejšnja konkurenca naše obutve še posebno v tretji poslovalnici, kjer prodajamo B-obutev, ki je povprečno za 20 % cenejša kot obutev normalne A kvalitete. Tudi zaloge so se močno povečale v primerjavi z lanskim letom: v parih za 27 % po vrednosti pa za 38 %. Povečane zaloge, ki so postale obči problem naše prodajne mreže, so bile, poleg slabe prodaje v zadnjem času, vzrok, da je poslovodja opozoril v posebnem dopisu »centralo« o sorazmerno slabem poslovanju, kljub velikim prizadevanjem in naprezanjem. Med drugim v dopisu poslovodja Ranko Kostič pravi: »Posebno smo v skrbeh, zaradi tega, ker nekatere druge konkurenčne prodajalne obutve ustvarjajo večji promet od nas, s približno enakimi zalogami kot jih imamo mi. Razlog za to so gotovo nižje cene in pa svobodnejše naročanje.« Prav zanimivo je, da prodajalna obutve Fruška gora napravi
več prometa kot katerakoli naša poslovalnica v Nišu. Prepričan sem, da bi morali v vseh treh niških poslovalnicah doseči višji promet, četudi je konkurenca zelo huda, ker naša kolekcija vsekakor prekaša druge.
Niš se razvija v fakultetno mesto in prav mladi ljudje so naši najboljši kupci. Po besedah naših delavcev v poslovalnicah v Nišu bo potrebno še veliko truda, da bomo kupce vzgojili v predvsem dovolj uspešno obveščali o tem, kaj je trenutno najbolj moderno.
Poslovodja Kostič upa, da bo letošnji plan 3,36 milijona din presežen, vendar pripominja, da bi morali več storiti za to. Predvsem bi morali še bolj spremljati gibanja na tržišču (tudi z različnimi anketami) in posvečati veliko pozornosti predisponiranju obutve. Zato pa bi bilo potrebno,
da bi imeli več komercialnih svetovalcev, ki bi imeli specialno take naloge.
Ko sva analizirala trenutno ne preveč obetajoče stanje v poslovalnici, sva ugotovila, da ostaja predvsem jesensko-zimska obutev in da bo sedanje naročilo okrog 9000 parov skoraj preveliko za naslednje jesensko-zimsko obdobje. Značilno za Niš je, kar bi veljalo upoštevati tudi pri naročilih,
da sta prehodni obdobji jesen in pomlad precej kratki, tako, da obutev za ta čas ne gre najbolje v prodajo.
V poslovalnici Niš I, kljub vsemu pravijo kot cigani, da pride za dežjem sonce, to se pravi, da upajo, da bo sedanja kriza kmalu minula in da bo prodaja spet normalno stekla. Kot drobno zanimi-
vost naj povem še to, da imajo izredno majhno število reklamacij (leta 1973 — manj kot 100, letos pa še celo nekaj manj kot lani v istem obdobju).
Poslovodja Kostič je pred kratkim diplomiral na Višji komercialni šoli v Nišu. Ob odhodu mi je še posebno naročil, naj se zahvalim za čestitke, ki jih je prejel od našega kolektiva.
V naši drugi poslovalnici v Nišu imajo enega manj zaposlenega kot v enojki, to je dva pomočnika in seveda poslovodjo Vidoje Saviča, ki je že pravi Pekovec, saj pri nas dela že od leta 1957. V tem času se ne spominja, da bi kadarkoli imeli tako visoke zaloge kot so v letošnjem letu in je zaradi tega resno zaskrbljen. Za Niš meni, da je stanje tako, ker je vsa njihova industrija v zelo slabem položaju in dela na meji rentabilnosti.
Lani so v poslovalnici Niš II napravili za 2,75 milijona din prometa, za letos pa ne računajo kakšnega bistvenega povečanja, saj po dosedanjih petmesečnih rezultatih se giblje prodaja na povsem enaki ravni kot lani.
Za osebne dohodke je poslovodja Savič Vidoje menil, da so premajhni za tako ve-
liko dela, kot ga opravijo in še posebej, če se primerjajo z drugimi osebnimi dohodki v sorodnih prodajalnah. Še posebej se mu zdi slaba rešitev nagrajevanje tretjega pomočnika, ki po našem pravilniku sorazmerno zelo malo zasluži. Po njegovem mnenju naj bi se osebni dohodki še naprej naslanjali na gibanje prometa, vendar to bi moralo biti bolj linearno, kar pomeni naj bi se za enak odstotek povečanje prometa dvignili tudi osebni dohodki.
Tudi v poslovalnici dve je trn v peti naša tretja poslovalnica, kjer prodajajo kvalitetno nekaj slabšo obutev, zato me je izredno zanimalo kaj bodo rekli v tej poslovalnici.
V	poslovalnici Niš III, sta samo dva zaposlena: poslovodja Dimitrije Paunovič in pomočnik Radoslav Kostič. V milijona din prometa, kar je lep uspeh. Tudi letos ne kaže slabo. Prodajalna je stara skoraj razsuta in precej neugledna za našo firmo.
Na vprašanje, kaj meni o naši tretji poslovalnici v Nišu v odnosu do prvih dveh, je poslovodja Dimitrije Paunovič odgovoril: »Menim, da je kruha za vse dovolj in ni prav, da tega rekla ne sprejmemo vsi.«
Prepričan sem, da je s tem stavkom zadel v črno, kajti edino le z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo bomo dosegli večje in boljše rezultate.
V	Nišu prav na mestu, kjer stoji naša tretja poslovalnica, se že dlje časa pripravljajo na graditev večje blagovnice, kjer naj bi prodajali tudi obutev in sicer hkrati Alpina, Planika in Peko na enem prodajnem mestu, vsak za svoj račun. Čeprav kaže, da le ta zamisel ne bo tako kmalu realizirana, pa bo vendarle treba pripraviti vse potrebno za uspešen start, mogoče takrat že naše četrte poslovalnice v Nišu.
Kot vedno za konec mojega potovanja sem tudi tokrat doživel precej'neugodno presenečenje. Nevihta na beograjskem letališču je za več kot Uro preprečila vzlet našega letala, ki pa je končno nabito polno le srečno vzletelo in se zavilo med goste črne oblake, ki so jih parali svetleči bliski strel. Krila letala so nihala kot lastovičje peruti.
Božidar Meglič
Poslovalnica Niš I. v ozadju poslovalnica Niš III.
Prodavaonice u Nišu
V poslovalnici Niš III (na desni) poslovodja Paunovič
Drevni grad Niš brzo kora-ča u novo doba ali uprkos tome još uvek zaostaje za gradovima kao što su Skopje, Split, Novi Sad, za gradovima, koji kao Niš pravazilaze brojku od 100.000 Stanovnika. Turska vremena dala su Nišu svoj počet, koji neče tako brzo izbledeti. O tim vreme-nima govori poznata niška tvrdjava, za čiju obnovu i uredjenje na žalost nema sredstava iako je to naš je-dinstveni istorijski spomenik. Na teška vremena potseča nas i poznata Čele kula, koju su Turci sagradili iz otseče-nih glava srpskih rodoljuba.
Posle tri i po časovne vožnje avtobusom, pune riskat-nih preticanja, oštrih kočenja i usporavanja stigob iz Beograda u Niš. Nije bilo teško pronači naše prodavnice u Nišu, jer se ove nalaze u sam centru grada rasporedjene u ravnoj liniji na razmaku ma-njem od 200 m.
Odlučio sam, da ču ih po-setiti sve po redu, najpre prodavaonicu Niš I. Pomoj-nica Božena Radenkovič i učenica u privredi Rajka Kočič bile su same. Obradovao sam se, kad sam primetio, da su odmah shvatile uzrok moje posete. Trudio sam se, da bi moje posete ne ispale kao neka iznedjenja, nego da su to sasvim prirodna stvar. Pomočnica, koja u našoj pro-davaonici radi več punih 6 godina, prvo se požalila nad prostori jama i pokazala mi na kartone ispred prozora, koji su stigli malo pre mene. U prodavaonicu mogu smesti-ti najviše do 6.000 pari obuče a ostalo se nalazi u skladištu, udaljenom više od kilome-tar. Prodajna prostorija je prilično velika i vrlo lepo uredjena. Primetio sam, da posebnu pažnju polažu na čistoču, što ne bih mogao reči za sve naše prodavaonice. Simpatična pomočnica Božena Radenkovič i okretna učenica Rajka Kočič požalile su se i na zahteve kupaca a i na
promet, ko j im nisu baš zadovoljne. Njihovim izlaganjem složio se i poslovodja prodavnice Ranko Kostič koji mi je odmah izneo tačne podatke o poslovanju. U pretekloj godini prodali su za 3.17 mi-lijuna din obuče, što je velili uspeh u poredjenju sa 1972 godinom, kada je iznos prodaje obuče bio 2,5 milijona din. Ove godine prodaja u prvi tri meseca bila je dobra ali se u aprilu mesecu zaustavila tako, da se pokazao čak i slabiji promet nego u pro-šloj godini. Verovatno je tome uzrok i nestalno kišovito vreme u proleču. U prva če-tiri meseca ove godine prodaja obuče u parima bila je za 15 % veča u poredejnju sa istim razdobijem prošle godine a prema vrednosti iznos bio je za 17 '% veci. Ali u mesecu maju prodaja nije bila baš najbolja jer nije dostigla čak ni nivoa prošle godine Poslovodja, drug Ranko Kostič zamislio es nad uzrocima ovakvog neuspeha. Prema n j ego vom mišljenju glavni uzroci pored lošeg vremena su: sorazmerno niška kupov-na moč radnika u niškom bazenu, zbog niških ličnih prihoda, velika konkurenci j a u Nišu nalazi se otprilike 50 prodavnica obuče, što je vrlo veliko) i na kraju čak i vlastita konkurencija u našoj trečoj prodavnici obuče, gde se prodaje obuča B kategorije, koja je za 20 % jef-tinija od obuče A kategorije. Vidno su se povečale i zalihe u poredjenju sa prošlom godinom: u parima za 27 % a prema vrednosti za 38 %. Povečanje zaliha, koje u našoj da je poslovodja upozorio su u poslednje vreme uzrok, ju jedan opšti problem, bile prodajnoj mreži pretstavlja-»centralu« o sorazmerno sla-boj prodaji uprkos velikim napreaznjima i zalaganjem. U dopisu poslovodja drug Kostič izmedju drugog kaže: »Naročito smo zabrinuti zbog
toga, što neke druge konkurenčne prodavnice obuče ostvaruju vedi promet od nas sa otprilike jednakim zaliha-ma, kao što su naše. Razlog tome pogotovu su niže cene i slobodnije narudžbe.« Interesantno je, da prodavnica Fruška gora postiže veči promet od bilo koje naše prodavnice u Nišu. Ubedjen sam, da bismo mogli uprkos jakoj konkurenciji u Nišu postici veci promet u sve tri prodavnice, jer je naša kolekcija vidno najbolja.
Niš postaje fakultetski grad i omladina je naš naj-bolji kupac. Prema izlaganji-ma naših radnika u niškim prodavnicama, biče potrebno još mnogo truda za vaspita-nja naših kupaca a pre svega za to, da čemo i dosta uspešno obaveštavati o tome šta je momentalno najmoderni-je.
Poslovodja drug Kostič na-da se, da če ovogodišnji plan od 3.6 milijona din biti pre-mašen ali primečuje, da je na tome potrebno uraditi više. Pre svega potrebno je na tržištu pratiti različita kreta-nja (upotrebom anketa) i polagati pažnju na prodisponi-ranje obuče. Bilo bi zbog toga potrebno imati više ko-mercijalnih savetnika za speci j alno resavane j takvih za-dataka. Analizirajoči trenutno ne najpovoljnije stanje u prodavnici, zaključili smo, da ska obuča i da če biti sadaš-ostaje pre svega jesenje-zim-nja porudžbina od 9.000 pari suviše velika za sledeče raz-doblje jesen-zima. Za Niš je karakteristično vrlo kratko prelazno jesen j e i prolečno doba i da se obuča u to doba slabo prodaje, što bi tre-balo uzimati u obzir kod sledečih porudžbina.
Narodna poslovica kaže, da posle kiše dolazi sunce. U to su ubedjeni i u prodavnici br. 1 u Nišu, da če sadašnja kriza proči i prodaja biti nor-
malna. Kao prijatan podatak navodim i to, da ima prodav-(godine 1973 manje od stoti-nica vrlo malo reklamacija nu a ove godine još nešto manje nego u istom periodu prošle godine).
Poslovodja drug Kostič pre kratko vreme diplomirao je na Višoj komercijalnoj školi u Nišu. Pre polaska poručio mi je, da se zahvaljuje na čestitkama, koje je primio od našeg kolektiva.
U našoj drugoj prodavnici u Nišu zaposlena su samo trojica i to dva pomočnika i poslovodja drug Vidoje Savič, več pravi »Pekovac« — kod nas radi od 1957 godine. Za to vreme ne sreča se tako velikih zaliha, kao što su ove godine i zbog toga ozbiljno je zabrinut. Mišljenja je, da je takvo stanje u Nišu zbog stanja u industriji, koja radi na granicama rentabilnosti.
Prošle godine u prodavnici promet iznosio je 2.75 milijona din ali u ovoj godini ne nadaju se nekom naroči torn povečanju jer se prema do-sadašnjim podacima za pet meseci prodaja kreče na ni-vou od protekle godine.
U vezi ličnih dohodaka poslovodja drug Vidoje Savič izrazio je mišljenje, da ne odgovaraju tako velikom poslu što ga obavljaju a naročito ako ih uporedjujemo sa ličnim prihodima u drugim prodavnicama. Čini mu se, da su lična primanja trečeg pomočnika preniska, da je to pitanje nerešeno jer prema našem tarifnom pravilniku slabo zaradjuje. Prema njegovom izlaganju lični prihodi neka se i dalje oslanja-ju na kretanje prometa ali ipak više linearnije što znači, da procenat povečanja prometa iziskuje i procenat povečanja ličnog dohotka.
Kao i prodavnici br. jedan tako i proavnici borj dva trn u peti je proavnica broj tri gde se prodaje u pogledu kva-litetaliteta slabija obuča zato me je i vrlo interesovalo, šta če reči u toj prodavnici.
U trečoj prodavnici zaposleni su samo dvojica i to: poslovodja drug Dimitrije Paunovič ii pomočnik Radoslav Kostič. U toj prodavni-
ci promet prodaje dostigao je cifru od dva milijona što je svakako dobar uspeh. I ove godine nije loše. Samo je grada prodavnice stara i napola porušena te neugledna za našu firmu.
Na pitanje, kakav je odnos treče prodavnice u Nišu u vezi sa prve dve, poslovodja drug Dimitrije Paunovič, kao pravi Nišlija, odgovorio je: »Pa misli, da ima hleba za sve i nije pravilno, da toga ne usvojimo svi.«
Ubedjen sam, da je ovom rečenicom pogodio u črno jer čemo jedino medjusob-nom saradnjom i medjusob-nom pomoču postiči veče i bolje rezultate.
U Nišu, baš na teritoriju, gde stoji zgrada treče prodavnice več duže vremena robne kuče u ko jo j bi pro-davali obuču Planika, Alpina i Peko svako za svoj račun. Iako predvidjamo da ova zamisao neče biti tako brzo realizovana ipak je potrebno pripremiti sve za uspešan start, moguče do ta-da 'naše več četvrte prodavnice u Nišu.
Kao i uvek tako i sada na kraju mog putovanja doživeo sam neugodno iznenadjenje. Oluja na beogradskom aerodromu više nego za sat vre-šeg aviona, koji se ipak na mena zadržala je start na-kraju pun putnika popeo iznad oblaka poput čarobne laste.
Strokovno
izpopolnjevanje
V torek, dne 28. maja 1974 so nas, tako kot vsako leto po vrsti, obiskali študentje
IV.	semestra Višje tehniške čevljarske šole iz Beograda. Taka strokovna ekskurzija ima namen, da mladi bodoči strokovnjaki spoznajo proces proizvodnje in organizacijo dela v posameznih čevljarskih podjetjih in znanje prenesejo v tovarno, kjer bodo zaposleni.
Poslovalnica Niš II. v ozadju Niška trdnjava
Nagradna križanka
Tokrat je v uredništvo prispelo kar 96 križank. Pri žrebanju nam je tokrat pomagala, vneta reševalka križank, Zdenka Maglica, ki je imela kar dosti dela pri žrebanju, saj je bilo veliko križank nepravilno rešenih. Izžrebala pa je naslednje reševalce:
1.	nagrada 80,00 din — Lukman Ivanka, prodajni sektor
2.	nagrada 60,00 din — Komac Bojan, prodajni sektor
3.	nagrada 40,00 din — šolar Dragica, modelirnica
4.	nagrada 20,00 din — Kern Marija, Tržič Cankarjeva 13
5.	nagrada 20,00 din — Ahačič Polonca, modelirnica
Izžrebanim reševalcem čestitamo, vse pa vabimo, da nam pošljete rešitve naslednje križanke do 20. junija v uredništvo.
Prišli - odšli
VSTOPI DELAVCEV
V	TOVARNO
v času od 26.4. 1974 do
31.5.	1974
V	poliuretan: Košir Jurij
v izdelavo zg. delov 550: Saje Ivana, Veternik Olga
v ERC: Lavtar Marija
IZSTOPI DELAVCEV
IZ TOVARNE
v času od 26. 4. do 31.5. 1974
sporazumno prenehanje dela: Keršič Blaž, Močnik Marija, Koderman Vera, Ivartnik
Martinka, špendal Zlata, Sedej Maksimiljan
samovoljno zapustitev dela: Brumec Vladimir, Vidmar Miran, Turk Alenka
prenehanje zaradi odhoda v JLA: Dacar Ivo
odpoved delavca: Rakovec Milko
VSTOPI V PRODAJNO
MREŽO OD 15. 3. do
29.5.	1974
Murska Sobota: Senik Darinka; Subotica: Tamaši Aran-
ka; Karlovac I:	Bolibruh
Ankica; Ljubljana V: Depoli Boris; Banja Luka:	Bajič
Boško.
IZSTOPI V PRODAJNO
MREŽO od 15.3. do
29.5.	1974
Kragujevac: Stankovič Miroslav; Postojna: Krapež Dragica; Ljubljana III: Cargo Zlatka; Celje II: Jurak Marija; Piran: Cerkovnih Marija.
Zahvali
Ob prerani izgubi našega moža in očeta se vsem sodelavcem, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in izkazano pomoč; posebna zahvala montažnima oddelkoma 523 in 521 ter enoti gasilskega društva »Peka«.
Žalujoča žena Silva škaper z otroki
Ob mnogo prerani smrti dragega moža in očeta Tomaža Ušeničnika se najlepše zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč montažnemu oddelku 521 in tehničnemu sektorju.
Marta Ušeničnik (st.)
Marta Ušeničnik (ml.)
V	tovarni velikokrat govorimo o velikem številu reklamacij, tokrat pa smo prejeli nadvse spodbudno pismo iz Maribora.
UPRAVA TOVARNE OBUTVE »PEKO« TRŽIČ
Ne morem mimo tega, da vam kot vaša odjemalka obutve ne povem nekaj mojih iskrenih misli.
Prisrčno čestitam celotnemu kolektivu, da je uspel na svojem tržišču s tako lepo izbiro ženske obutve.
V	vaših poslovalnicah je moč dobiti izbrane, okusne modele, na katere sem prepričana je vsaka od nas žensk ponosna.
PONOSEN PA JE LAHKO TUDI CELOTEN VAŠ KOLEKTIV, DA SE LAHKO S SVOJO PONUDBO MERI Z NAJBOLJŠIMI V INOZEMSTVU.
Še enkrat moje prisrčne čestitke k uspehu.
Lepo vas pozdravlja
uslužbenka hotela SLAVIJA
PETRA CVIRN
Maribor
ZAHVALA
Sodelavcem: Kralj Antonu, Rejc Rudiju in Markovič Mileni se iskreno zahvaljujem za dobrovoljno odstopljena stanovanjska sredstva, s katerimi mi bodo omogočili vseliti se v novo stanovanje, še enkrat iskrena hvala.
Bohinc Ignac
ZAHVALA
Celotnemu oddelku izdelave zgornjih delov 512 se najlepše zahvaljujem za poklonjeno darilo.
Adela Dobre-Golmajer
»Čevljar«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Odbor za obveščanje: predsednik Sašo Ahačič, podpredsednik Anton Pavšek, Vida Meglič, Nežka Podjavoršek, Darko Laussegger, Marija Berglez, Jakob Valjavec, Tadeja Snedic, Silvo Andrejaš, Danica Dornik, Janez Petrič, Jože Tišler — Naslov uredništva: Peko Tržič, telefon 50-260, int. 208 — Tisk: CP Gorenjski tisk Kranj v 3250 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Znojenje stopala
(Nadaljevanje s prejšnje št.)
Zdravljenje
Stanje, pri katerem nastanejo mikotična obolenja in ko se stanje bolnika poslabša, zahteva največkrat zelo težko in dolgotrajno zdravljenje, toda če se izvaja pravilno, prav gotovo vedno pripelje do uspešnega ozdravljenja. Znoj na nogah prav gotovo predstavlja za bolnika, kakor tudi za okolico, veliko neugodnost in bolnik bo prav gotovo poslušal nasvete zdravnika samo zato, da bi se rešil tega nebodisi ga treba.
Proizvodni program za sezono
jesen-zima 1974/75
Pri zdravljenju je potrebno najprej ugotoviti, če morda oseba ne boluje za kakim splošnim obolenjem, ki so bili omenjeni ali, pa če je stanje organizma takšno, da lahko povzroči prekomerno znojenje stopala. Poleg tega, pa je treba posvetiti posebno pozornost raznim nevrastenič-nim stanjem. Ce ta obstoje potem je potrebno predvzeti odgovarjajoče zdravljenje, da se ta naprej lokalizirajo in da se izboljša splošno stanje, nato pa se poloti lokalnega zdravljenja, to je potenja. Lokalno zdravljenje se izvaja po sledečih principih:
Ojačiti je potrebno moč noge, dati ji dobro oporo, izvajati pravilno higieno, poleg tega pa ji moramo dati pravilno higiensko obutev. Mnenja večine dermatologov so, da se ga ne sme s sredstvi, ki preprečujejo potenje popolnoma zavreti, ker v tem slučaju postane koža krhka in neelastična, poleg tega pa se pojavlja občutek teže, utrujenosti, glavobol, »gorenje« itd ... Plosko stopalo, ki se ga skoraj vedno ugotovi pri prekomernem potenju, nastane v začetku kot posledica popuščanja moči mišičevja in pa pozneje tudi veziv noge. Nato vplivajo razni zunanji faktorji. Posebno nošenje težkih predmetov in delo, ki je povezano pretežno s stoječim položajem. Če tako stopalo podpremo z ortopedskim vložkom, zmanjšamo napor mišic, ki jim v tem primeru ni potrebno nositi težo celotnega telesa. Zaradi zmanjšanega dela mišic, je tudi manjša produkcija toplote in z njo tesno povezano izločanje potu (ohlajevanje telesa).
Pravilna nega noge in pravilna gimnastika, ki ojačuje nogo in pa vse dele stopala, povzroči tudi trdnejšo kožo in pa zmanjšanje potenja. Posebno so priporočljive izmenične kopeli. Pripravimo si dve posodi, v katere vlijemo vodo. V eno damo toplo vodo 35—40° C, v drugo pa hladno 15° C. Nato izmenično noge pomakamo za 3 minute v toplo in potem za eno minuto v mrzlo vodo. Še boljši uspeh pa dosežemo na ta način, da damo v toplo vodo 1/2 grama modre galice (bakrovega sulfata), prenašanje nog iz tople v mrzlo kopel ponovimo 3 X do 4 X eno za drugim. Nato noge posušimo in dobro izfrotiramo (masaža). Ob koncu naj se dobro izma-sira stopalo in golen. Pri tem se mora paziti, da se gleženj ne masira. Te izmenične kopeli je potrebno delati periodično vsak dan najbolj je zvečer. Kopel deluje osvežujoče na noge in odstranjuje
občutek utrujenosti in teže, utrdijo kožo in s tem zmanjšajo potenje. Zelo važno je nošenje obutve, ki je izdelana iz usnja, in ki je »odprto«. Civilizacije in način življenja sta našo nogo vtesnila v čevelj. Posebno življenje v mestih, kjer vedno enolično hodimo v čevljih po trdih tleh, nam nogo samo utruja in onemogoča našim stopalom vsako prosto gibanje. Prav zato moramo obutvi posvetiti veliko pozornost, še posebno pri otrocih, pri katerih nepravilna obutev lahko deformira stopalo in povzroči težave, potem ko otroci dorastejo.
V prejšnjih odstavkih smo ugotovili, da se stopalo vedno po malem poti. Temu znoju je potrebno dati možnost, da izhlapi, sicer se kondenzira v notranjosti čevlja. To pa omogoča v popolnosti samo čevelj, ki je izdelan iz materiala, ki je živalskega porekla (koža, volna, file). Le-te snovi imajo sposobnost, da v popolnosti upijajo pot in ga oddajajo, to je respirirajo. Snovi vegetabilnega in sintetičnega izvora (kaučuk, plastika itd.) nimajo te sposobnosti. Ljudje, ki se jim stopala prekomerno pote, ne smejo nositi čevljev, ki so izdelani iz gume (škornji, itd.). Včasih taki ljudje ne smejo nositi niti čevljev, na katerih so podplati iz kaučuka. Pri tem je potrebno pripomniti, da če je notranjik iz usnja, ki je neobarvano, potem je izključen vpliv kaučuka iz gumijastega podplata. Kemična industrija je naredila že precej materialov, (sintetičnih) iz katerih so narejeni čevlji, in ki imajo zadovoljivo poroznost.
Vložki pri znojnih nogah morajo biti izdelani iz materialov, ki so živalskega porekla (koža, file), snovi vegetabilnega rastlinskega razvoja npr. pluta, karton pa niso primerne Zavedati se moramo, da je notranjik srce vsakega čevlja, razni obarvani okraski predvsem plastičnega izvora niso primerni, še posebno zaradi tega, ker preprečujejo upijanje znoja.
Po možnosti je potrebno menjavati čevlje vsak dan, to je nositi moramo izmenično 2 para čevljev, da se med-časno dobro posuše in prezračijo. K vsemu temu pa je še poudariti, da je obvezno dnevno izmenjati vsaj 1 x sveže nogavice. Nogavice izdelane iz čistega nylona ne vplivajo dobro na zdravljenje, oz. zmanjšanje potenja, ker nylon ne vpija vlage. Po drugi strani pa take nogavice skoraj ne prepuščajo vlage in ne zraka. Najbolj se priporočajo nogavice izdelane iz pa-vole, še boljše pa so volu- . in okrepljene z nylonom.
Koristno je, da dovolimo stopalom, da pridejo v dotik z zrakom in da ojačimo kožo na stopalu na ta način, da hodimo veliko bosi, posebno po neravnem terenu, kamenju, pesku itd.... S tem ojačimo moč noge, delovanje pa lahko potenciramo z ortopedsko gimnastiko, kar je posebno važno za otroke, ker se jim stopala šele formirajo. Lokalna sredstva proti znojenju (dezoderansi), se uporablja zato, da zmanjšajo težave, ki se pojavijo z znojenjem v teku dneva. Kot je omenjeno uvodoma, se ne sme uporabljati premočnih sredstev, ki bi popolnoma zavrli tudi najmočnejše izločanje potu, ker bi se vsi razpadni produkti, ki se izločajo z znojem, ostali v telesu, po drugi strani, pa bi koža stopal postala trda, raskava ,in bi prerada pokala. Lokalna sredstva proti potenju stopala se dobe v obliki tekočin, pudrov in spreyev. V glavnem pa so sestavljena iz sledečih komponent: sredstev za ojačanje, za prekritje zadaha, in za dezinfekcijo. Največkrat pa so jim primešane določene količine strojil (tkanina), ki dajejo koži jakost in čvrstost. Vse te sestavine se sme dodajati v omejenih majhnih količinah, to pa zaradi tega, da ne bi pri poudarjeni katerikoli komponenti trajno poškodovali biologijo kože. Čez dan je najbolj ugoden puder, toda ta mora biti čimbolj fin, ker mu s tem naraste moč absorpcije (sesanja). Zvečer je potrebno noge po prejšnih navodilih umiti in jih premazati s 3—5 % salicilnim ali formalin-skim alkoholom ali pa jih premazati s tekočim pudrom, ki vsebuje poleg talka nekaj glicerina in heksametilente-tramina. Vsak dan moramo obvezno izmenjavati nogavice. Zdrava noga — prijetno počutje.	Janez Ažman
V drugi polovici meseca maja so v izdelavah zgornjih delov že startali s proizvodnjo izdelkov za prihodnjo je-sensko-zimsko sezono. Naročila so v glavnem zbrana, na osnovi teh je sestavljen proizvodni program, kakšen pa je ta, oziroma kakšno proizvodnjo planiramo v posameznih oddelkih za prihodnjo sezono, pa tokrat nekaj vrstic.
Proizvodnja obutve je planirana na kapacitete montažnih oddelkov, zato najprej pregled proizvodnega programa za te oddelke.
520	— montažni oddelek
Dnevni plan proizvodnje je
1900 parov moške obutve z montažnimi podplati, in sicer na kopitih Gvido, Damir, Frenk, Bojan, Tone in Boris. Zanimivost pri tem programu je tudi manjša količina moških škornjev ter po vloženem delu zelo »bogati« zgornji deli.
521	— montažni oddelek
Dnevni plan proizvodnje je
1600 parov ženske športne obutve na kopitih Milva in Lulu, ter škornjev Zora in Jera. Izjemoma je bil začetek proizvodnje za jesensko-zim-sko sezono v tem oddelku prej, proizvodnja škornjev že teče, ker je tako veliko naročilo škornjev za izvoz v SSSR. Vsled tega bo tudi v drugi polovici sezone, v tem oddelku tekla proizvodnja samih škornjev, kar predstavlja posebej problem z oskrbo zgornjih delov.
522	— montažni oddelek
Dnevni plan proizvodnje je
1900 parov ženske obutve s platoji na kopitih Boni, Majda in Marina, ter ženskih salonk Laura in Pika. Ker so v letošnji kolekciji tudi škornji s platoji, bo proizvodnja teh škornjev tekla v tem oddelku, in to v drugi polovici sezone.
523	— montažni oddelek
Dnevni plan proizvodnje je
1900 parov ženske športne obutve na kopitih Sara, Dia-
na in Marta, salonk na kopitih Simona in Eva, ter kot posebnost moških čevljev s platoji na kopitu Edi. Tudi v tem oddelku bo v drugi polovici sezone tekla proizvodnja škornjev na kopitu Lola.
Priprava spodnjih delov za potrebe montažnih oddelkov bo tekla v oddelku 510 — se-kalnica, z izjemo oblačenja platojev, katere bodo oblačili v TOZD — izdelavi zgornjih delov Trbovlje. Priprava spodnjih delov za jesensko-zimsko sezono je po težini lažja, kot za pomladansko-po-letno sezono, zato ob pravočasni dobavi sestavnih delov in materiala ne bo težko dnevno pripraviti planirano količino spodnjih delov.
Ozko grlo pri proizvodnji obutve bo v prihodnji sezoni izdelava zgornjih delov. Potrebne kapacitete za izdelavo zgornjih delov so tokrat kar za 24 % večje, kot je bilo to v pretekli jesensko-zimski sezoni, to povečanje pa izhaja predvsem iz večje količine škornjev. Možnost povečanja proizvodnih kapacitet z zaposlitvijo novih delavcev imamo samo v TOZD — izdelavi zgornjih delov Trbovlje, za ostalo količino pa bomo morali dobiti dodatne kapacitete pri kooperantih, razgovori oziroma priprave ze povečanje kapacitet pri kooperantih pa so že v teku.
Po predvidenem programu bodo v 511 — izdelavi zgornjih delov izdelovali zgornje dele Za škornje in manjšo količino za moško obutev, v 512 — izdelavi zgornjih delov zgornje dele za planirano proizvodnjo v 522 in 523 montažnem oddelku, v TOZD — izdelavi zgornjih delov Trbovlje, zgornje dele za škornje, žensko športno obutev in moško obutev, pri kooperantih pa bomo kupovali zgornje dele za moško in žensko športno obutev.
V obratih vzporednih dejavnosti se bodo izdelovali potrebni sestavni deli za omenjeni program montažnih oddelkov. Preostali program proizvodnje teh obratov, pa je vezan na prodajo njihovih izdelkov, ki pa teče na krajše obdobje in še ne razpolagamo s podatki za celotno sezono.	Franc Grašič
Človek ne živi dovolj dolgo, da bi se iz svojih napak kaj naučil.
La Bruyere
Resnica se ne skriva v dejstvih, ampak v usklajenosti teh dejstev.
Tagore
Starost ima vse, a obenem nima ničesar.
Demokrit
O gradnji skladišča smo že poročali. Po zaslugi izredne me-'anizacije gradbenega podjetja Gradis in njihove odlične delovne organizacije se dela približujejo končni fazi (na sliki dela pri prvi plošči;.
Stanovanja...
(Nadaljevanej s 3. strani)
Adaptacije
Vrstni red prosilcev za dodelitev denarnega posojila za adaptacijo že obstoječega stanovanja in odobritev posojila.
Odbor za družbeni standard je sprejel sklep, da se za en na novo pridobljen prostor lahko odobri 15.000 za dva prostora 20.000 in za tri prostore 30.000 din.
1. Hardt D j uro	Osijek	118	20.000 din
2. Jesenovec Kati	Šk. Loka	114	30.000 din
3. Posavac Melanija	Beograd II.	111	20.000 din
4. Zupan Milan	menza	109	15.000 din
5. Govekar Zofija	512	106	30.000 din
6. Zupan Friderik	569	101	15.000 din
7. Kramar Ferdinand	501	97	30.000 din
8. Tanovič Hamid	Mostar	91	10.000 din
9. Sremec Milka	Koprivnica	91	20.000 din
10. Mrak Janez	560	90	—
11. Hlebčar Ana	540	89	10.000 din
12. Pavlič Branko	Šibenik	86	10.000 din
13. Ilijev Vera	Bitola	86	15.000 din
14. Klemenčič Anica	512	83	30.000 din
15. Poša Lajoš	Senta	82	20.000 din
16. Rakič Milica	Rijeka I.	81	—
17. Žakar Danijela	Zagorje	79	20.000 din
18. Kralj Jože	320	76	—
19. Mustač Lidija	Rijeka I	73	15.000 din
20. Kramar Majda	700	71	25.000 din
21. Klemenčič Bogdan	501	69	15.000 din
22. Lavter Marija	700	68	20.000 din
23. Leskovšek Metod	550	68	30.000 din
24. Mirt Marija	510	67	—
25. Kmetič Silva	550	67	30.000 din
26. Martinčevič Bernarda	Zagreb I.	66	—
27. Saje Milena	200	59	—
28. Drndarevič Stanka	Beograd I.	56	—
29. Kous Slavka	541	56	20.000 din
30. Slokan Antonija	Žalec	53	10.000 din
31. Bukovnik Jakob	512	55	—
32. Cvijetkovič Antun	Rijeka I.	51	—
33. Šmit Draga	Žalec	50	10.000 din
34. čajič Dragan	Banja Luka	46	10.000 din
35. Šparovec Vinko	523	41	30.000 din
36. Miladinov Mileva	Novi Sad I.		20.000 din
Najemna stanovanja
Vrstni red prosilcev za dodelitev stanovanja v družbeni lasti na uporabo, nad katerim ima razpolagalno pravico PEKO
1. Tejič Stevan	540	129
2. Brezavšček Zvonka	200	128,5
3. Uhač Marija	Pula	123
4. Jančič Kristina	532	112
5. Todorovič Tomislava	Beograd III.	111
6. Er j ave Radmila	550	108
7. Meglič Stanko	300	106
8. Živojnovič Dušan	Beograd IV.	105
9. Bogovič Jožefa	532	104
10. Kralj Amalija	523	103
11. Andjelkovič Živko	Beograd II.	102
12. Joksovič Mile	532	102
13. Hočevar Marjan	522	102
14. Plantan Otilija	523	101
15. Bošnjakovih Slobodan	Beograd I.	101
16. Zaletel Anton	560	96
17. Mikolič Darka	512	95
18. Malovrh Darka	522	93
19. Semič Ida	200	92
20. Šober Marija	512	92
21. Zupan Vera	512	92
22. Ferlič Marija	512	89
23. Ranko Mirislava	200	88
24. Alič Francka	501	87
25. Grum Aleksandra	550	87
26. Kogoj Marija	400	85
27. Sebanc Cvetka	523	84
28. Vlaisevič Rajko	550	83
29. Rizvič Mevlida	532	82
30. Gaberc Marta	511	81
31. Stanišič Jelena	Beograd II.	80
32. Mušič Marjan	532	79
33. Kremenovih Ljubica	511	76
34. Boncelj Jožica	512	74
35. Košir Marija	523	70
36. Kranjec Bernarda	200	70
37. Košnjek Terezija	501	70
38. škropeta Mojca	512	69
39. Gorjanc Janez	550	69
40. Studen Melita	523	64
41. Leontič Matko	532	64
42. Zore Brigita	511	63
43. Kirn Srečko	540	57
44. Celestina Anica	550	56
45. Verdir Alenka	512	54
46. Čarman Olga	512	53
47. Koderman Vera	520	50
48. Špik Marija	512	42
49. Kokalj Jožefa	522	38
50. Škrjanc Marija	512	36
Blokovna gradnja
A) Vrstni red prosilcev za dodelitev denarnega posojila za nakup novega stanovanja v družbeni gradnji
1. Kekeljevič Miodrag	Novi Sad II.	310
2. Špik Marta	532	172
3. Musek Darinka	Ljubljana III.	148
4. Foršček Lidija	512	144
5. Podrekar Draga	512	141
6. Jurjavčič Stanka	Idrija	137
7. Zalaznik Slavko	523	133
8. Trajkovski Blagoje	Skopje II.	129
9. Meglič Irena	500	127
10. činč Lojze	600	122
11. Arsič Vena	Skopje I.	122
12. Pivk Andrej	560	119
13. Peharc Milka	510	117
14. Galinac Višnja	Karlo vac I.	117
15. Butič Nikola	Zadar	116
16. Sladič Sofija	Novi Sad II.	114
17. Premrl Dušan	600	114
18. čubranič Jožica	Bled	114
19. Rajčič Zora	Split	112
20. Marin Jože	520	111
21. Roblek Zdenko	511	109
22. šenkiš Mirko	550	109
23. Prašnički Barbara	Ptuj	109
24. Kocjan Dragi	512	109
25. Javorški Ljubomir	Bitola	107
26. Ribič Zdravko	521	106
27. Debeljak Borislav	Zagreb I.	105
28. Slatnar Francka	522	104
29. Vorih Marta	Maribor I.	104
30. Novkovič Jovan	Šibenik	102
31. Lazič Živojin	Niši.	101
32. Rožič Marija	512	101
33. Korbar Ivica	550	101
34. Šetinc Marija	532	100
35. Bečan Janez	300	100
36. Leontič Bogo	540	100
37. Markovič Trifun	Beograd I.	99
38. Branda Irma	512	99
39. Frantar Danica	550	93
40. Todorovič Velibor	Tuzla	92
41. Benderle Dorca	512	91
42. Šolar Dragi	501	89
43. Grmšek Martina	550	87
44. Dutina Zora	Novi Sad II.	83
45. Gričar Franc	560	82
46. Arzenšek Ruža	550	81
47. Kosmač Jožica	Ljubljana IV.	80
48. Balie Ljudovit	Vinkovci	79
49. Mladič Janko	500	79
50. Bojič Dragan	Zagreb II.	77
51. Nidorfer Alojz	Ljutomer	73
52. Meglič Božidar	200	72
53. Hervol Dušanka	521	72
54. Lazarevič Ankica	Dubrovnik	70
55. Kokalj Katarina	512	67
56. Marcola Cvetka	512	67
57. Galovič Ljubica	Dubrovnik	65
58. Jerebic Stanislava	600	63
59. Šmid Ljudmila	511	57
60. Golmajer Danica	540	53
61. Beguš Valentin	560	47
62. Kogoj Marina	532	39
B) Prosilke za dodelitev denarnega posojila		za odkup privatne
stanovanjske hiše		
1. Paskvale Ana	550	82
2. Mlakar Marina	550	75
3. Rozman Joži	550	57
Vrstni red prosilcev je sestavljen na podlagi meril za dodeljevanje posojil in stanovanj na uporabo in sklepov DS TOZD-ov SSSS z dne 29. 3. 1973. Ni pa upoštevan nov družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, ki je stopil v veljavo sl. 5. 1974. Ker bo potrebno družbeni dogovor upoštevati, je odbor za družbeni standard sklenil na svoji 3. seji, da se zaenkrat objavi in potrdi naslednji vrstni red, kasneje pa bo na podlagi spremembe točkovanja zaradi več vloženih sredstev odbor za družbeni standard potrjeval i. ^'-cbitno spremembo vrstnega reda in ga pravočasno objavil.
Koliko denarja za stanovanja bo letos na razpolago?
Ljubljanska banka (LB) po pravilniku o varčevanju in posojilih za stanovanjsko io komunalno gospodarstvo daje posojila na namensko var-čevana sredstva občanom za vse kategorije, ki so po našem pravilniku možne za dosego osnovnega stanovanjskega standarda:
—	nakup stanovanja ali stanovanjskih hiš v družbeni gradnji,
—	graditev ali dograditev stanovanj ali stanovanjskih hiš,
—	adaptacija že obstoječih stanovanj s pogojem, da pridobi prosilec novo stanovanjsko površino,
—	dodeljevanje stanovanj v družbeni lasti na uporabo, nad katerimi ima razpolagalno pravico podjetje Peko (za to kategorijo bo Peko v letošnjem letu vročil v LB del sredstev po sklepu DS TOZD in SSSS).
Občani lahko namensko varčujejo z enkratnim pologom ali z rednimi mesečnimi pologi. Najkrajša varčevalna doba je 2 leti. Če se odpove pravici do posojila, mu LB na zahtevo najkasneje v 30 dneh izplača privarčevani znesek in obresti, ki bi mu jih obračunavala za hranilno vlogo na vpogled.
Višina posojila je odvisna od višine privarčevanega zneska, od varčevalne dobe, od načina varčevanja, od vrednosti standardnega stanovanja in od tega za kaj občan varčuje.
Odplačilna doba za posojila je odvisna od poprečnega mesečnega dohodka na člana družine. V Peku bo letos po podatku finančnega sektorja na razpolago 5.600.000 din (planirana sredstva iz oseb-niih dohodkov in od prispelih anuitet). Ker so se TOZD in SSSS odločile, da bodo imele sredstva združene, to pa zaradi enakega položaja prosilcev pri reševanju njihovih prošenj, ne glede na to, v kateri TOZD ali SSSS so zaposleni in se delijo samo po kategorijah (Blokovna gradnja — B, individualna gradnja — IG, adaptacije — A, najemna stanovanja — NS), pri čemer se upošteva procent vrednostno vloženih prošenj, je delitev sredstev naslednja:
B 30 °/o — 1.560.000 din (+ + 1.70.000 din)
IG 30 % — 1.560.000 din
A 10 % — 520.000 din
NS 30 % — 1.560.000 din (+ + 1.70.000 din)
strokonjaki 400.000 din
Sredstva za B in NS bomo vročili v LB in za vsako kategorijo dobili 75 % ali 1.170.000 din posojila v letu 1957, ko bodo razpoložljiva tudi vročena rsedstva. Zaradi tega lahko za B odobravamo sredstva v naprej.
Marija Frelih
Obutev in zdrava noga
Že dalj časa sledim raznim razpravam inozemskih in naših zdravnikov dermatologov in ortopedom, ki raziskujejo vplive nošenja obutve na kondicijo noge. Mnenja so si precej deljena, vendar enotni so si v tem, da je vedno več dermatoz in pa okvar stopal, ki so posledica nehi-genske in neortopedske obutve.
Današnja obutev omogoča elastično hojo v zadnjem času pa precej togo zaradi višine podplatov in peta, toda ne ščiti noge. V zadnjih 20 letih so se za proizvodnjo obutve uporabljali raznovrstni materiali, ki vse manj odgovarjajo osnovnim higienskim pogojem. Usnje, ki je že mnogo stoletij surovina za izdelavo obutve, se vse bolj in bolj zamenjuje z raznimi sintetičnimi in plastičnimi materiali, ki vedno bolj prodirajo v čevljarstvo. Zaradi poroznosti usnja se le-to velikokrat impregnira, da bi se dobil učinek nepremočljivo-sti, pri tem pa se uporabljajo različna impregnacijska sredstva, katerih vpliv na človeško kožo ni zadosti preizkušen.
Naši predniki in pa narodi, ki še danes žive v necivi-
liziranih okoljih, ne poznajo bolezni stopal. Dermatologi, ki so bili vrstniki naših prednikov trdijo, da je infekcija kože na stopalu v tistem času bila skoraj neznana. Kakšno pa je danes stanje? Vnetje kože na nogah in stopalih je danes tretja najbolj razširjena bolezen. Dosegljivi so mi bili podatki za ZDA, ki jih tudi navajam. 90 % prebivalcev ZDA je vsaj enkrat v življenju občutilo vnetje kože na stopalu. Za časa druge svetovne vojne je vnetje kože na stopalu in nogi postala druga najbolj razširjena kožna bolezen. Od 4 ljudi so trije imeli kronično vnetje kože na nogi oz. stopalu. Začetne domneve, da so tem vnetjem razlog glivična vnetja (glivica fungus) so se po poznejših raziskavah spremenile, kajti ugotovlje-
no je bilo, da je le 40'°/q vnetij zaradi omenjenih glivic, ostalih 60 % vnetij, pa je posledica vpliva oz. delovanja materiala iz katerega je bila obutev narejena. Iz statističnih podatkov se vidi, d se izredno hitro povečujejo kožna obelenja noge in to uporabe tako imenovanih nepremočljivih materialov, raznih sintetičnih usenj in nadomestkov za notranjike pri proizvodnji obutve. Pri tem ne gre toliko za uporabo plastičnih mas in kaučuka, katerih lastnosti so poznane, kot za nerazumljivo težnjo proizvajalcev usnja in obutve, ki potrošniku sugerirajo prednosti nepremočljive in bolj trpežne obutve. Kaj pomeni nepremočljiva obutev za človeško nogo? Vemo, da je ena od najvažnejših lastnosti usnja njegova poroz-
Tekmovanja v mesecu mladosti
V maju je občinska konferenca ZMS v počastitev meseca mladosti organizirala športna tekmovanja v sedmih panogah. Med več kot 500 mladimi tekmovalci so nastopili tudi naši mladinci in mladinke. Kljub velikim organizacijskim težavam; to je slabo pripravljenim tekmovanjem, je treba reči, da je to ena izmed redkih akcij mladih v Tržiču, ki je zajela tako velik krog mladine.
Tudi letos je naš mladinski aktiv dosegel v posameznih panogah dobre rezultate, kar nam je spet v skupni razvrstitvi prineslo prvo mesto. Pa se nekoliko bliže poglejmo posamezne panoge.
Tekmovanja so se začela z nogometom, kjer je naša ekipa odlično začela in vseskozi dobro tekmovala. Uso-
den je bil spodrsljaj v tekmi z mladinskim aktivom Tiko s katerim smo igrali neodločeno in tako v svoji skupini zasedli drugo mesto. V borbi za končno tretje mesto smo gladko zmagali. Torej v nogometu solidno tretji.
V košarki smo sodili med favorite, saj je bilo v naših vrstah nekaj izredno visokih igralcev. Zaradi premajhne borbenosti, pa tudi sreče, smo se uvrstili na tretje mesto, ker smo v finalu izgubili obe tekmi z minimalno razliko v koših (1. za 1 točko
2.	za 3 točke).
Tudi v rokometu je bila naša ekipa favorizirana. Žal pa smo v srečanju z najtršim nasprotnikom MA Bistrico že dobljeno tekmo sami remizirali in tako ostali praznih rok, zasedli smo tretje mesto.
V rokometu so tekmovala tudi dekleta, ki so sicer obe tekmi izgubile z najtesnejšim rezultatom, vendar velja pohvaliti njihovo borbenost in zanimanje za tekmovanje.
Veliko bolj kot v prvih panogah so se naši mladinci izkazali v streljanju in kegljanju, ker smo v precej močni konkurenci obakrat zasedli prvo mesto. Rezultati obeh ekip so bili zares sijajni in gre še posebna zahvala prav tem tekmovalcem, ker so točke iz teh dveh panog naj-bistveneje pripomogle k skup. ni končni zmagi.
V namiznem tenisu in šahu so se prav tako dobro odrezali naši zastopniki, ki so v obeh panogah zasedli drugo mesto, kar je bilo prijetno presenečenje.
Božidar Meglič
nost, to je svojstvo dihanja, oz. da absorbira vlago in da jo zahvaljujoč svoji vlaknasti strukturi odstranjuje s človeške kože na nogi. Na podoben način kot pri petro-
lejki gorilni trak (ozmotski trak) vsrkava petrolej, tudi usnje vsrkava znoj in na ta način pospešuje proces ispa-revanja.	J. A.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Zbor komunistov o delegatskem sistemu
V maju se je sestal zbor komunistov, kjer so komunisti govorili o delegatskem sistemu, ki je ena najpomembnejših novosti, ki jih prinaša nova ustava. Ta nova kvaliteta v naših medsebojnih odnosih in sistemu družbenega odločanja, bo delovnim ljudem pomagala uspešneje in v večji meri uresničevati svojo osnovno pravico, da na osnovi svojega dela in njegovih rezultatov neposredno in enakopravno urejamo medsebojne odnose v delu.
Delegatski sistem, ki je višja oblika samoupravljanja, nam hkrati omogoča upravljanje z delom in s sredstvi družbene reprodukcije. Delavcem omogoča, da odločajo o ustvarjanju in delitvi dohodka ter o vseh drugih vprašanjih njihovega družbenoekonomskega položaja. Ta sistem nam omogoča, da se čimbolj neposredno in v skladu z našimi interesi samoupravno in družbeno sporazumevamo in dogovarjamo ni tako ustvarjalno vplivamo na vse odločitve, ki zadevajo
Tekmovanje z
Strelska družina Anton Šte-fe-Kostja je v počastitev
9.	maja — Dneva zmage priredila na strelišču na Ravnah tradicionalno tekmovanje z vojaško puško v okviru naše občine. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip, oziroma 51 tekmovalcev. Med tekmujočimi so se najbolj izkazali člani našega kolektiva, ki so zasedli skoraj vsa najboljša mesta.
Rezultati:
ekipno:
1.	Peko II (Koder, Janc, Raztresen) 110 krogov
2.	Peko I (Bedina, Jekovec, Ribnikar) 104 krogi
3.	Kose 102 kroga
4.	Peko III (Globočnik,
življenje in delo vsakega posameznika.
V naši delovni skupnosti smo izvolili veliko delegatov in delegacij za različne skupnosti in skupščine, kjer bodo zastopali naše interese. Pred nami stoji velika naloga, da ta ogromen samoupravni mehanizem poženemo v polni tek.
Bistvo delegatskega sistema je dogovarjanje in usklajevanje posameznih interesov in potreb, vendar v praksi to vedno ne bo lahko. Zato bodo delegati o vseh stvareh, kjer ne bodo našli skupnega jezika in identičnih stališč, glasovali, čeprav želimo z delegatskim sistemom tak način odločanja kar najbolj omejiti.
Na začetku zbora so komunisti sprejeli novega člana Jerneja Repinca iz orodjarne v organizacijo ZK. Ob koncu zbora pa so bile dopolnilne volitve za aktiv neposrednih proizvajalcev pri občinski konferenci ZK.
Božidar Meglič
vojaško puško
Veršnik, Knific) 98 krogov
5.	BPT I 97 krogov
6.	BPT II 93 krogov
7.	partizanska enota 85 krogov
8.	Kose 74 krogov itd.
Med posamezniki se je najbolje uvrstil Knific Gustelj — Peko, ki je od 50 možnih krogov zadel 43. 2. Jekovec — Peko 41 krogov, 3. Rustja BPT 41 krogov, 4. Markelj — Kose 41 krogov in 5. Raztresen —- Peko 39 krogov.
Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano in je dokazalo, da je v naših vrstah precejšnje število odličnih strelcev.
Boris Janc
Tekma deklet v rokometu med Pekom (v obrambi) in Mercatorjem
Kdaj bomo kupili čistilne naprave?
Izgubljen delovni čas
Na več različnih samoupravnih organih je bilo zadnje čase sproženo vprašanje nadomestila za delovni čas, ki ga posamezniki prebijejo na sejah samoupravnih organih organov in zborih delovnih ljudi. Skrajni čas je že, da se sporazumemo za enotno stališče do tega vprašanja, zato naj v tem prispevku opozorim, na nekatere vidike tega vprašanja.
Poslovni proces v delovni organizaciji lahko razdelimo v tri funkcije: upravljanje, vodenje in izvrševanje, ki pa se medsebojno prepletajo in so vse pomembne za uspešno poslovanje. Po ustavi ima vsak delavec pravico in dolžnost upravljati s sredstvi v njegovi delovni organizaciji in s svojim delom. Funkcija vodenja je več ali manj poverjena vsem nadrejenim, to je od preddelavca do direktorja. Vsakdo v delovni organizaciji pa je dolžan, da na svojem delovnem mestu izvršuje konkretne delovne naloge. Za izvajanje funkcij vodenja in izvrševanja smo nagrajeni neposredno v obliki osebnih dohodkov, medtem ko smo za funkcijo uprav-
ljanja nagrajeni šele posredno, to je potem, ko smo izvršili naloge, za katere smo se odločili, da je potrebno, da jih opravimo. Medtem ko smo posameznikov prispevek pri vodenju in izvrševanju kar dobro ovrednotili, pa je slika nagrajevanja za delo v zvezi z upravljanjem povsem nejasna, kajti sadovi tega dela se dele povsem mimo dela in jih uživamo vsi ne glede kolikšen je naš prispevek pri tem. Prva ugotovitev bi torej bila, da je delo pri upravljanju potrebno ustrezno nagraditi sorazmerno z vloženim delom. Vsekakor to ni lahka naloga in smo jo delno skušali reševati s sejninami, ki so 10.00 dinarjev za vsak sestanek samoupravnih organov izven delovnega časa ne glede na dolžino trajanja sestanka. To pa gotovo še zdaleč ni ustrezna rešitev.
Poskušajmo najprej najti ustrezno rešitev za posameznika, ki je na zboru delovnih ljudi. V sedanji praksi nihče ne dobi nobenega nadomestila, ker menimo, da bi sredstva za to itak morali tudi sami ustvariti. Menim, da
to ni najboljša rešitev, kajti na zboru delovnih ljudi smo vsi enako pomembni in ni prav, da nekateri dobe za ta čas več kot drugi (različne urne postavke). Zagovorniki sedanjega načina bodo dejati čas prebit na zboru delov-li, da moramo vsi nadoknadi-nih ljudi, kar naj bi opravičevalo različno nagrajevanje in to tudi deloma drži.
Za delo na sestankih samoupravnih organov izven delovnega časa bi morali delavci dobiti ali posebno nagrado za upravljanje povečano za 50 % ali nadomestilo za njegov izgubljen dohodek na delovnem mestu, prav tako povečano za 50 %. Zakaj povečanje za 50 %. Zato, ker je to delo opravljeno izven delovnega časa, kar se mora šteti za nadurno delo.
Tak sistem upravljanja bi bil sorazmerno precej drag, vendar vsekakor pravičnejši od dosedanjega. Res pa je, da bi morali biti sestanki samoupravnih organov krajši in bolje pripravljeni, tako bi bili tudi bolj interesantni in »cenejši«.
Božidar Meglič
II. zbor mladih samoupravljavcev
Tovarna usnja Utok iz Kamnika oziroma njen mladinski aktiv je bil gostitelj II. zbora mladih samoupravljal-cev.
Na tem zboru smo mladi obravnavali dve temi: integracijska gibanja v usnjarski, obutveni in galanterijski industriji ter izobraževanje.
Od 100 mladih, ki so bili vabljeni na ta zbor, se je zbora mladih samoupravljalcev udeležilo 76 delegatov, kar pomeni, da vlada v mladinskih organizacijah precejšnje zanimanje za ta dva problema, ki sta bila na dnevnem redu.
Medtem ko so v osnovnih materialih gostitelji mladinci Utoka zelo dobro obdelali področje izobraževanja, tega ne moremo trditi za drugo temo. Tako v osnovnih materialih sploh nismo zasledili stavka, ki bi omenjal že precej razvito sodelovanje in povezovanje v obutveni industriji. Zato smo mladi iz našega kolektiva pripravili referat: Poslovno sodelovanje in povezovanje obutvene industrije v Sloveniji, ki ga je prebrala predsednica mladinskega aktiva Zlata Rožič. V referatu smo ugodno ocenili dosedanja prizadevanja čevljarskih delovnih organizacij za tesnejše sodelovanje in povezovanje, česar pa zbor v svojih zaključkih ni sprejel oziroma se je raje izognil. Vzrok za to je bila diskusija predsednika republiškega sindikata, ki je dejal, da predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi poslovne interesne skupnosti Združenja obutvene industrije ni dober, ker je odraz in rezultat dogovarjanja samo vodilnih delavcev
teh delovnih organizacij, kar se še posebej zrcali v pristojnostih poslovnega odbora združenja, v katerem so samo vodilni ljudje. Mladi iz Planike in Peka smo temu močno ugovarjali, strinjali smo se edinole z mladinko iz Alpine, da smo v vseh teh stvareh premalo seznanjeni in da tako ne moremo več bistveno vplivati na tok dogajanj.
Če II. zbor mladih samoupravljalcev ni zavzel pomembnejših sklepov s področja integracij, pa so na področju izobraževanja diskusije in kasneje zaključki presegli vsa pričakovanja. Zavzeli smo se zato, da se napravijo bistveni premiki predvsem v šolanju mladih, ki še nimajo osemletne izobrazbe, teh pa je kar polovico vseh mladih zaposlenih v naši panogi, predlagali smo, da se omogoči tudi študij vsem mladim, ki so končali osnovnošolsko
LITERARNI KOTIČEK
šolanje in bi želeli svoje znanje razširiti in poglobiti. Zavzeli smo se za enoten sistem šolstva v naši panogi in predlagali, da v okviru ljubljanske univerze začne z delom poseben oddelek, ki bo zapolnil vrzel v sedanji situaciji, ko ni v Sloveniji nobene višje ali visoke šole namenjene za strokovnjake v naši stroki. Zavzeli smo se tudi za ustrezno kadrovsko politiko v delovnih organizacijah, ki mora biti dolgoročno usmerjena.
Na koncu smo sklenili, da moramo vse sklepe oziroma zaključke drugega zbora mladih samoupravljalcev prenesti v naše delovne organizacije in se truditi za njihovo uresničitev. Splošna želja udeležencev pa je bila tudi, da se sodelovanje med mladinskimi aktivi v panogi še nadalje poglablja.
Božidar Meglič
Naša najbolj zvesta sodelavka, ki je bila tudi pobudnica literarnega kotička in bi ji lahko rekli kar urednica literarnega kotička, nam je tokrat napisala zelo zanimivo črtico.
Urednik
Sladki bomboni
Bilo je deževno popoldne. Ceste so bile mokre, nizko nad mestom se je spustila megla. Po ulici sta prišla v blatnih gumijastih škornjih bratec in sestrica. Stiskala sta se pod dežnikom, po hrbtih pa sta ju tolkli šolski torbi. Stara sta bila sedem in devet let.
Prišla sta do trgovine na avtobusni postaji. Tam sta se ustavila in se nekaj prepirala. Sestrica ni hotela vstopiti, zato je šel deček sam. Čez nekaj časa se je vrnil in pokazal sestrici vrečko bombonov, ki jih je imel v žepu. »Nesi jih nazaj«, je jokaje prosila sestrica. Strah je gledal iz oči, ki so
TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ razpisuje za šolsko leto 1974/75
Štipendije
2 na ekonomski fakulteti
1 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kemijska tehnologija 1 na strojni fakulteti 5 na srednji tehniški čevljarski šoli 1 na upravno-administrativni šoli 1 na srednji ekonomski šoli 1 na srednji tehniški šoli — kemijski oddelek 1 na srednji tehnišik šoli — strojni oddelek 1 na administrativni šoli (2-letna)
Kandidat mora prošnji za štipendijo priložiti:
—	natančno izpolnjen obrazec 1,65, ki ga je izdala Državna založba Slovenije (prošnja za štipendijo), pri podatkih o dohodkih je treba upoštevati osebne dohodke za leto 1973.
—	prepis zadnjega šolskega spričevala ali diplome ali potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami
—	izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju
OBENEM OBJAVLJAMO PROSTA UČNA MESTA POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA
orodjar	6	mest
strojni ključavničar	2	mesti
strugar	1	mesto
rezkalec	1	mesto
graver	1	mesto
Pogoji za sprejem:
—	uspešno končan 8. razred osnovne šole
—	starost do 18 let
—	opravljen zdravniški pregled
ŠOLA ZA ČEVLJARSKE DELAVCE šivalka zgornjih delov obutve	10 mest
navlačilec zgornjih delov obutve	10 mest
šivalka zgornjih delov obutve (za Trbovlje) 10 mest
Šolanje traja 17 oziroma 14 mesecev. Pogoje za sprejem izpolnjujejo učenci s 6 razredi osnovne šole, ki so dokončali obveznost osnovnega šolanja.
Učencem nudimo v času šolanja:
—	mesečno nagrado od 525,— do 730,— din odvisno od letnika
—	povračilo prevoznih stroškov
Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja do 30. 6. 1974.
postajale vse bolj solzne. Bratec pa je bil starejši in ji je ukazal, naj molči.
Ljudje, ki so čakali avtobuse, so postali že pozorni na otroka, ki sta se prepirala pred vrati. Deček je to opazil in potegnil sestrico za roko. Izza avtobusa sta se pognala na cesto. Tedaj pa so zacvilile zavore in avto se je ustavil tik pred njima. Sestrica je stekla naprej, bratec pa je obstal in se ni mogel ganiti z mesta. Iz avto je planil šofer in zgrabil dečka za ušesa. Primazal mu je nekaj klofut in kričal nanj. Deček je planil v jok. Šofer ga je izpustil, sedel nazaj v avto in prižgal cigareto. »Prekleta mularija, ni veliko manjkalo!«, si je dejal, globoko potegnil dim in se odpeljal naprej.
Deček je prišel do sestrice, ki ga je čakala ob cesti. Še vedno je jokal. Prijela ga je za roko in začela sta se vzpenjati po strmem bregu proti domu. Deček je nehal jokati, sledi solz pa so se še vedno poznale na obrazu.
Doma sta tiho odprla vrata. Oče je sedel za mizo. Bil je velik, močan človek z mrkim, temnim pogledom. Otrokoma pa se je zdel še veliko večji in še bolj hud. Ozrla sta se po kuhinji. Mame ni bilo doma. Odložila sta torbi. Oče ju je komajda ošinil s pogledom. Poklical je dečka k sebi in začel kričati nanj, zakaj je ves objokan. Deček ni upal povedati. Trepetal je pred očetom, ki je vstal izza mize velik kot gora. Videl je njegove velike roke, ki so ga hotele vsak trenutek pograbiti. Spet je planil v jok. Nenadoma je začutil, da so tudi Mače postale mokre in pod nogami se je naredila majhna lužica. Oče jo je opazil, zgrabil dečka za lase, kričal nanj in ga tepel. Pri tem ni gledal, kam je padlo.
»Spat, oba!« je končno zaklical. To je bila rešitev za oba otroka. Brž sta se umaknila v sosednjo sobo, se slekla in zlezla pod odejo. Jokala sta, da je bila blazina vsa mokra. Bratec je pod odejo ponudil sestrici ukraden bombon. Trenutek je pomišljala, nato pa ga je vzela in se nasmehnila bratcu. Zaspala sta z roko v roki in z vrečko bombonov pod blazino. Sanjala sta o topli večerji, o zakurjeni sobi in o bombonih.	Katarina