številka 6 • leto XLI • cena 200 din
Celle, 12. feliruarla 1987
;ioVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KOtiJICE, SEMTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Čistost celiskega
zraka le še
vedno odvisna
od vremena
Celjski zrak je prejšnji te-
den spet dobil svoj znani,
niofcnejši vonj po strupe-
nem žveplovem dioksidu.
Zaradi nizke zračne inverzi-
je so koncentracije kar ne-
liajkrat presegle 1 miligram
SO2 v kubičnem metru zra-
ka; v petek dopoldne na pri-
mer kar desetkrat.
Za uvedbo alarma tokrat
ni bilo pogojev, s^ je potreb-
no, da so koncentracije žve-
plovega dioksida dlje časa
nad enim miligramom, to-
Icrat pa je šlo le za nekajmi-
nutne prekoračitve te meje.
Celjski izvršni svet je zato iz-
dal le priporočilo, s katerim
je starejšim občanom, otro-
kom in pljučnim bolnikom
odsvetoval daljše zadrževa-
nje na prostem. V zaprtih
prostorih je namreč bila kar
sedemkrat nižja koncentra-
cija strupenih plinov kot
zunaj.
Cinkarna seveda ostaja
n^večji onesnaževalec celj-
skega zraka, izkazalo pa se
je, da je tudi delež individu-
alnih kurišč v središču me-
sta zelo velik. Tako so tokrat
zabeležili večje koncentraci-
je žveplovega dioksida na
merilnem mestu pri Cinkar-
ni ravno takrat, ko je pihcil
rahel zahodnik, ki je nosil
smog iz središča mesta proti
Cinkarni.
V Celju smo zadnja leta
precej naredili za boljši zrak
in se na lestvici n^bolj ones-
naženih slovenskih mest po-
maknili za nekaj mest navz-
dol. Velik problem slejko-
prej ostajEoo individualna
kurišča v središču mesta.
Nastavitev peči na trda gori-
va in dobro vzdrževanje dim-
nih naprav sicer lahko malo
znianjša onesnaževanje, če
pa hočemo, da se bo zrak bi-
stveno izboljšal, bo verjetno
potrebno čimveč starih hiš v
središču mesta ogrevati s pli-
nom ali kakšnim drugim či-
stejšim kurivom. Drugače
bo čistost celjskega zraka še
f^aprej odvisna od sreče (be-
ugodnih vremenskih po-
gojev pozimi).
S. ŠROT
Izvršni svet je tudi pozval
Celjane in celjske delovne
organizacije, da poskrbijo
za čimboljše delovanje ku-
rilnih naprav in, da se čim-
manj vozijo z osebnimi av-
tomobili, ki tudi precej
onesnažujejo zrak.
Pohod letos lirez zapletov
Letošnji pohod po poteh 14. divizije še ni končan, pa vendar že lahko rečemo, da je uspel.
Organizatorji so se namreč potrudili in zato zapletov ni bilo. Pohodu so letos dodali še več
spremljevalnih prireditev in ga s tem obogatili, kar je lahko le pohvalno. Daje takšen za mlade še
vedno privlačen, pa dokazujejo tudi udeleženci, ki jih je vsako leto več. Podrobnosti s pohoda
lahko preberete na 12. strani.	FČTO: EDI MASNEC
Za realne bilančno račune
z no¥lm obračunskim sistemom na! bi oklesilll
Inflacijski dohodek
Mnenja o novem obračunskem si-
stemu so med gospodarstveniki de-
ljena. Nihče sicer ne zanika, da so
nameni, ki jih skuša doseči državno
upravni aparat z novim obračunskim
sistemom dobri, vendar hkrati veči-
na ocenjuje, da zvezna vlada od ukre-
pov od zgoraj navzdol preveč priča-
kuje.
Samo v Sloveniji so namreč že napo-
vedane spremembe en^stih zakonov,
zaradi prenovljene obračunske zako-
nod^e bodo morali v organizacijah
združenega dela spremeniti delitvene
predpise, uveljavitev novih predpisov
bo zahtevala tudi dodatne administra-
tivne ukrepe, saj je samo za revaloriza-
cijo izumljenih devet novih obrazcev,
ipd. Osnovna pripomba pa je, da bo
uveljavljeni obračunski sistem bolj
koristil državnemu nadzoru in vpleta-
nju v delitev kot pa gospodarstvu.
Kakorkoli že, nameni, ki jih skuša
doseči državno upravni aparat z novim
obračunskim sistemom, so predvsem
kleščenje inflacijskega dohodka, ohra-
njanje realne vrednosti materialnega
premoženja in zmEmjševanje inflacije.
Z drugimi besedami - gre za bolj real-
ne bilančne račune, pri čemer pa je
učinkovito izvjoanje predpisov zaen-
krat še zelo utopično. Pridobitve nove-
ga obračunskega sistema namreč ruši-
jo tudi prehodne določbe zakona, ka-
terih končna posledica bo verjetno v
tem, da bodo postali zaostreni predpisi
proti zgubaijem nepomembni, posa-
mezne dejavnosti pa bodo zaradi no-
vih predpisov na trgu že vnaprej v
podrejenem polož^u.
Ma^an Nagode, tehnični direktor
Konusa iz Slovenskih Konjic, kije ena
izmed poskusnih delovnih organizacij
zvezne vlade, pričakuje od novega
obračunskega sistema pozitivne učin-
ke: »Zaradi novih predpisov bodo
imeli nzgveč težav izgubarji in delovne
organizacije, ki poslujejo na robu ren-
tabilnosti oziroma v pretežni meri s
tujimi sredstvi. Seveda bodo manjši
dohodek zabeležile tudi uspešne de-
lovne organizacije, tako tudi Konus,
vendar se bo s tem izboljšala njihova
reprodkcijska sposobnost. Skratka, z
novim obračunskim sistemom se bo-
mo, glede na inflacijo, približali real-
nemu položžgu delovnih organizacij,
j Vrednosti bomo sproti usklžgevali z in-
'flacijo, kar praktično pomeni, da bo-
imo morali, če bomo na primer neko-
mu odobrili posojilo po 50 odstotni
obrestni meri, inflacija pa bo 80 od-
stotna, nadomestiti razliko iz našega
celotnega prihodka. Sistem je gotovo
dober, vprašanje pa je, če ne bo dele-
žen vrste korektur, ker v drugih repu-
blikah takšnim razmeram ne bodo
kos. Velik odpor je tudi v bankah in v
trgovini.«
Z novim obračunskim sistemom bo
med drugim prizadeta tudi tekstilna
industrija, zato ni presenetljivo, da
Ivan Žagar, glavni direktor Tekstilne
tovarne Prebold, z njim ni zadovoljen:
»Hitrejše obračanje kapitala je brez
dvoma zaželeno, vendar moržgo za to
obstjuati tudi pogoji. Za nas uvaža dr-
žava, pri čemer je rok od naročila do
dobave predolg, SJU lahko uvozimo po-
trebne surovine in repromaterial prak-
tično le dvakrat letno. Zato smo prisi-
ljeni nabavljati surovine na zaloge, kar
veže znatna obratna sredstva. Posledi-
ca novega obračunskega sistema bo
tako manjši dohodek. Z drugimi bese-
dami, bolj bo treba delati za manj de-
narja. Edina sreča je, da pri nas zgreše-
nost posameznih ukrepov prej ali slej
le spoznamo. Šolnino je pač treba pla-
čati, pri čemer pa je znano, da je vedno
plača delavec in ne tisti, ki bi jo mo-
rali.«
VILI EINSPIELER
Na srečanle
samoupravljalcev
V Kragujevcu bo v so-
boto in nedeljo 17. sreča-
nje samoupravljalcev,
znano pod imenom Rdeči
prapor. S celjskega ob-
močja bo na njem pet
udeležencev, ki bodo pri-
spevali tri razprave. Iz
celjske občine bo Dcuiilo
Bregar iz Aera prispeval
sporočilo o opiranju na
lastne sile - o razvoju no-
vih programov in inovaci-
jah. Andrej Cvetko iz Ko-
vinotehne in Vlado Buk-
vič iz Razvojnega centra
sta pripravila prispevek o
razvoju drobnega gospo-
darstva, kot članica izvrš-
nega odbora kluba samo-
upravljalcev pa bo na sre-
čanju sodelovala tudi
Darka Radjaljac, sicer iz
Zlatarne Celje. Iz občine
Velenje bo na srečanju
samoupravljalcev Jure
Vaupot iz Gorenja s pri-
spevkom o samouprav-
nem združevanju in funk-
cioniranju sestavljene or-
ganizacije združenega
dela.
__MBP
Dnžbenl svet Topra
predlaga ukrep
družbenega farstva
Sanacijo naj bi prevzela Merx in celj-
ska LB. Stran 4.
Iz¥en gospodarstva nI politično kriznih
žarišč na območju
Intervju NT z Danetom Rincem, sekretarjem medobčin-
skega sveta ZKS Celje. Stran 5.
¥ Stari pollski prestolnici
NT je bil v Krakowu, kjer dinar za tri velja. Stran 13.
Koliko demokracile?
Nadaljnja demokratizacija
družbe je pot, za katero seje
odločila tudi zveza komuni-
stov. Pričakovali bi, da bo
članstvo svojim najvišjim or-
ganom zaradi tega ploskalo
in jih podprlo na vseh rav-
neh. A oblast je slast, ki za-
svoji človeka in težko se ji je
odreči.
Ko so na celjskem območ-
ju komunisti v osnovnih or-
ganizacijah, občinskih orga-
nih in medobčinskem svetu
spregovorili o vlogi zveze ko-
munistov v sociahstični zve-
zi, je večina res pokazala pre-
pričanje, da je to prava pot.
Slišati pa je bilo tudi precej
pomislekov. Na primer: »Ka-
ko obdržati avantgardno vlo-
go zveze komunistov takrat,
ko lahko v socialistični zvezi
in drugod prevladajo nega-
tivne tendence? Do kod je
dopustna razprava o demo-
kraciji? Mar zveza komuni-
stov v demokratičnih proce-
sih ne izgublja svoje jasne vi-
zije in mar ni dolžna, če ne
gre drugače, na iyen račun
vse ostale sile tudi prisiliti na
pot, ki vodi k njej?«
Desetletja partijske tradi-
cije, zgrajene na pohtični
moči, ni mogoče zavreči čez
noč. To je lahko razumeti, še
zlasti, ker je delo, ki izhaja iz
moči (direktiv) lažje opraviti,
pa še misliti ni treba zraven.
A ni se mogoče kompromi-
sarsko odločati o kohčini de-
mokracije, o pravem času in
kr^ju zanjo. Izbiramo lahko
samo med dvojim: ali smo za
demokratizacijo odnosov ali
pa smo proti. Vmesne poti
kratko malo ni. Če naj bo de-
mokratizacija družbe resnič-
nost, odpadejo vsake razpra-
ve o tem, do kod lahko sega.
Se bo pač treba sprijazniti,
da se s f^stjo po mizi ne da
pogovarjati. Da je potrebno
o vsakem posameznem vpra-
šanju vedeti, k^ hočemo in
to tudi utemeljiti. Tako do-
bro, da bodo argumenti potr-
jevali prizadevanja posamez-
nika in organizacije ter ideje,
za katere se zavzema. Veliko
časa in veliko znanja bo zah-
tevala ta pot. V razvito druž-
bo druge poti ni.
MILENA B. POKLIČ
%
2. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
Lik Savinja za oprostitev prispevliov
Delegati ceUskIh SIS razumejo prošnio, a hočejo weč Jasnosti
v tem tednu se v celjski
občini sestajajo na sejah de-
legati skup^in samouprav-
nih interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti. Poleg
že prej napovedanih tem so
na vseh skup^inah (razen
na skupnosti otroškega var-
stva, ki je bila že v petek in
je zanjo prispela vloga Lik
Savinja prepozno) obravna-
vali tudi zahtevek Lik Savi-
nje za popolno oprostitev
plačila prispevkov za inte-
resne skupnosti družbenih
dejavnosti.
V Liku se zavzemajo za
oprostitev plačila prispev-
kov tako iz bruto osebnih
dohodkov kot iz dohodka za
celo leto 1987, ker bi to ubla-
žilo njihove likvidnostne te-
žave pri zagotavljanju oseb-
nih dohodkov delavcev. Ker
še ni znana oblika in način
sanacije ter kritja obveznosti
do upnikov, so delegati na
skupščinah pooblastili
ustrezne odbore v svojih
skupnostih, ki bodo o tem
sami sprejeli odločitve ter o
njih poročali delegatom na
prihodi\jih sejah skupščin.
Poleg te vloge je Lik Savinja
že prej posredoval tudi proš-
njo za oprostitev obveznosti
iz dohodka za leto 1986 in
1987 občinski zdravstveni
skupnosti in skupnosti za za-
poslovanje.
Poleg skupnih gradiv o us-
kladitavi vrednosti progra-
mov SIS družbenih dejavno-
sti za preteklo leto, izhodišč
načrtovanja razvoja v letu
1987 ter skupnega programa
dela skupščin teh skupnosti,
so delegati na posameznih
zasedanjih obravnavali še vr-
sto zanimivih tem. Na skupš-
čini otroškega varstva je bila
takšna informacija o izvaja-
nju prednostnih nalog v vrt-
cih ter o pKjmenu družbeno
organizirane predšolske
vzgoje otroka. Letos so v vrt-
cih sicer okrepili preventiv-
no zdravstveno dejavnost ter
namenili več pozornosti te-
lesni vzgoji, še vedno pa je
odprto vprašanje, kako pri-
tegniti v predšolsko vzgojo
tudi vse tiste otroke, ki ne
obiskujejo vrtcev. Teh pa je
v občini kar polovica.
Delegati skupščine skup-
nosti socialnega skrbstva so
namenili poleg srednjeroč-
nemu načrtu za obdobje
1986-1990 pozornost tudi os-
nutku samoupravnega spo-
razuma o svobodni menjavi
dela za isto obdobje. Menja-
va dela je opredeljena z Do-
mom upokojencev Celje in
Domom Nine Pokom Gr-
movje, s Centrom za varstvo
in delo Golovec, Zavodom za
delovno usposabljanje Miha
Pinter Dobrna ter interna-
tom Osnovne šole Ivanke
Uranjek Celje.
Tudi delegati telesnokul-
tume skupnosti so sprego-
vorili o načrtu skupnosti za
obdobje 1986 do 1990, v kate-
rem sta osnovni usmeritvi
nadaljna širitev in izboljša-
nje kakovosti množične te-
lesnokultume dejavnosti z
vključitvijo dodatnih sed-
mih odstotkov vseh starost-
nih kategorij prebivalstva
ter razvoj množičnosti in po-
gojev za doseganje vrhun-
skih športnih dosežkov v
zveznem in mednarodnem
merilu. Podrobneje so opre-
delili tudi program skupno-
sti za letos.
MILENA B. POKLIČ
Zaprisega
januarske
generacije
vojakov
Prejšnjo soboto so v vo-
jašnici Jožeta Meniha-Raj-
ka ob Mariborski cesti v Ce-
lju zaprisegli vojaki, ki so
prišli na služenje vojaškega
roka v Celje januarja letos.
Slovesne zaprisege so se, po-
leg starešin, starejših voja-
kov in družbenopolitičnih
delavcev iz Celja, že po tradi-
ciji v velikem številu udele-
žili tudi svojci in znanci na
novo zapriseženih vojakov.
Januarska generacija celj-
skih vojakov seje v teh dneh
že kar dobro spoznala z živ-
ljenjem in delom v vojašnici
in se uspešno vključila v pro-
gram usposabljanja. Po so-
botni zaprisegi pa so si voja-
ki - prvič v uniformah -
ogledali tudi Celje.
S.Š.
V inovacijsko poslovnost
z aolgo¥eznlml preaavanU procesa ne bomo pospešili
Osnovna ugotovitev po-
sveta o pospeševanju inova-
cijske dejavnosti, ki so ga
prejšnji teden na pobudo
Centralnega komiteja Zve-
ze komunistov Slovenije in
Sveta Zveze sindikatov Slo-
venije, organizirali Medob-
činski svet Zveze komuni-
stov, Medobčinski svet Zve-
ze sindikatov in Medobčin-
ska gospodarska zbornica,
bi lahko bila, da je prehod v
inovacijsko poslovnost si-
cer nujen, vendar problema
ne bomo rešili z dolgovezni-
mi predavanji, kar je po-
svet v Celju nedvomno bil.
Posveta so se, poleg pri-
bližno 60 direktorjev in vo-
dilnih delavcev iz celjskega
območja, udeležili tudi Ciril
Baškovič, izvršni sekretar
Centralnega komiteja, Jože
Jan, predsednik Zveze izu-
miteljev Slovenije, Vlado
Štrekel, predsednik Službe
družbenega knjigovodstva
Slovenije in Franček Ribič z
republiškega sindikata. Di-
rektoijem so med drugim ra-
zlagali, kako lahko, glede na
njihov nesporno velik vpliv,
prispevajo k večji uveljavitvi
razvojnega dela, inovacijske
dejavnosti in znanja nas-
ploh. Pri tem so v glavnem
ponavljali že znane reči, ki so
jih ilustrirali z nekaterimi
razveseljivimi primeri. Izpo-
stavili so tudi nekaj razvoj-
nih programov, ki so po nji-
hovem mnenju obetavni,
vendar se jih nihče ne loti.
Gre za tako imenovane male
industrijske elektrarne, za
raziskovalne programe v
ekologiji in biogenetiki, ipd.
Sicer pa razvojno inventiv-
na dejavnost v republiki ne
obeta veliko, kajti inovacij-
ski dohodek prijavlja zaen-
krat le pet odstotkov delov-
nih organizacij, inovatorjem
pa v povprečju izplačajo pri-
bližno tri odstotke dohodka
pridobljenega z izboljšava-
mi. To pomeni, da je znanje
še vedno vse preveč podce-
njeno in da sploh nimamo
instrumentov, s katerimi bi
lahko to prostovoljno dejav-
nost spremenili v zavezu-
jočo.
Predstavniki združenega
dela so imeli ob tem več pri-
pomb. Med drugim so oceni-
li, da smo preveč zbirokrati-
zirali postopke za uveljavlja-
nje novih proizvodov in da
so temu primerno potrebni
roki občutno predolgi. Ugo-
tavljali so tudi, da nismo
uspeli organizirati niti nagra-
jevanja po delu, govorimo pa
že o nagrajevanju po inova-
cijskem dohodku.
Nekaj kritičnih razmišljanj
je bilo tudi v zvezi z akcijo
2000 vrhunskih strokovnja-
kov. Tako se je na primer
Marjan Osole, glavni direk-
tor zreškega Unioija, vpra-
šal: »Bodo strokovnjaki res
toliko pridobili, da bodo po
vrnitvi zapolnili večletno od-
sotnost in to v času, ko bi jih
v proizvodnji nujno potrebo-
vaU?«
V. E.
Sprejet predlog
velenjske resolucije
Tudi v Velenju so po do-
brem mesecu usklajevanj
delegati skupščine občine
sprejeli predlog letošnje re-
solucije, ter, kot je bilo pri-
čakovati, pri ocenah možne-
ga razvoja v letošnjem letu
upoštevali lanskoletna go-
spodarska in ostala dogaja-
nja v občini.
To pomeni, da so pri pri-
pravi resolucije upoštevali
negativno bilanco premo-
govništva in energetike, ne-
doseganje načrtovanih iz-
voznih rezultatov, fizične
proizvodnje industrije ter za-
ostajanje naložb za posodo-
bitev tehnologije v indu-
striji.
Načrtujejo tri in pol od-
stotno rast družbenega pro-
izvoda, kar predstavlja viso-
ko rast, ki pa temelji pred-
vsem na možnostih poveča-
nja produktivnosti in deleža
družbenega proizvoda v
drobnem gospodarstvu, tu-
rizmu in gostinstvu. Ob teh
možnostih bi bila lahko rast
družbenega proizvoda še viš-
ja, seveda če pomemben del
občinskega gospodarstva ne
bi bil v krepki izgubi.
Med najpomembnejše na-
loge vsekakor sodi saniranje
razmer v energetiki in pre-
mogovništvu, česar se bodo
lotili predvsem z racional-
nejšo rabo porabnikov in
večjim izkoriščanjem notra-
njih rezerv v premogovni-
štvu in energetiki. Med po-
membnejše naloge sodi tudi
skrajno omejevanje zaposlo-
vanja delavcev brez strokov-
ne izobrazbe (mesečne evi-
dence), skrb za nadaljnjo
rast kakovosti dela in izdel-
kov, ustvarjanje še boljših
pogojev za razmah množične
inventivne dejavnosti, kot so
zapisali v resolucijo pa bodo
letos dosledno nadzorovali
tudi izvajanje načrta nalog
na področju varstva okolja.
Teh nalog je v načrtu, ki je
našel v planskem dokumen-
tu posebno mesto, kar ena-
indvajset, zadolženi nosilci
pa naj bi ustreznim organom
o njihovem uresničevanju
poročali vsake tri mesece.
RP
Več zaposlenih v
negospodarstvu
v negospodarstvu žal-
ske občine so lani povečali
število zaposlenih za kar
šest odstotkov, čeprav so
načrtovali, da bo zaposle-
nost večja kvečjemu za od-
stotek in pol.
Za to je pa tudi več opra-
vičljivih vzrokov. Povečalo
se je število oddelkov v os-
novnih šolah, razširil se je
program vzgoje otrok, ki
niso zajeti v vzgojnovar-
stvene zavode, večje je bilo
zaposlovanje pripravnikov.
Število zaposlenih seje naj-
bolj povečalo v vzgojnoizo-
braževalni organizaciji, ob-
činski matični knjižnici,
zdravstvenem domu, domu
upokojencev na Polzeli, in-
štitutu za hmeljarstvo in pi-
vovarstvo ter v domu Nine
Pokom na Grmovju.
JANEZ VEDENIK
Delavci dobro
vedo kaj hočejo
Usmerlt¥e poapira OSS SI. Konjice.
Letna seja občinskega sveta Zveze sindikatov Slo-
venske Konjice, ki je bila minuli četrtek, je skozi
razpravo prinesla nek^ zanimivih podrobnosti iz
različnih delovnih okolij, ki jih bo v prihodnje brez
dvoma veljalo upoštevati.
Član občinskega sveta iz delovne organizacija Comet
je v razpravi povzel nekaj drobcev o nagržgevanju v
Cometu, kjer so lani decembra uspešno izpeljali refe-
rendum o novem načinu nagrajevanja. Dejal je, da so v
preteklosti gradili sistem na stimuliranju količine in
izpolnjevanju planskih obveznosti, s spremembo
samoupravnih aktov pa so pristopili k enotni metodo-
logiji, izvedli so široko javno razpravo in upoštevali
vse, kar je pomenilo izboljšanje rezultatov za celotni
kolektiv. Pri tem so imele močno vlogo osnovne orga-
nizacije sindikata. Ostaja pa bojazen, je dejal, da pri
nagrajevanju ne bi bilo raznih administrativnih pose-
gov, ampak naj to dejansko izhaja iz doseženih rezulta-
tov gospodaijenja in sprejetih samoupravnih aktov.
V	Unioiju so bila vsa prizadevanja usmerjena v ures-
ničevanje stabilizacijskih prizadevanj, saj je zaradi
destimulacije izvoznikov potrebno iskati notranje
rezerve, če hočejo obdržati poslovne rezultate in ubla-
žiti nesorazmerja med nabavnimi in prodajnimi
cenami. Letne članske sestanke sindikata so izkoristili
za to, da so sprejeli ustrezne in konkretne stabilizacij-
ske ukrepe.
V	Konusu pa so lani uvedU skrajšani delovni teden.
Temelj takšne odločitve so bili dobri rezultati gospo-
darjenja. Za cilj, pa so Si zadali, narediti v 40 urah za 5
odstotkov več. Čeprav je za temeljito oceno prezgodaj,
rezultati kažejo, da akcija uspeva, saj zastavljene cilje,
spremljajo jih tedensko in mesečno, dosegajo. Zgodi
pa se, da nekateri tozdi ali enote ne dosegajo začrtanih
nalog in jih morajo nadoknaditi v 42-urnem delovniku.
Sicer pa so delavci akcijo vzeli resno in ob ustrezni
organizaciji dela, racionalizaciji procesov in primerni
motivaciji pričakujejo trajen uspeh akcije.
Programske usmeritve zajemajo širok spekter nalog,
glavne aktivnosti pa bodo usmerjene v uspešno gospo-
darjenje z uresničitvijo stabilizacijskih nalog, nagraje-
vanje po rezultatih dela, oživljanje inventivne dejavno-
sti in zagotavljanje socialne varnosti delavcev, je med
drugim poudaril tudi Albin Borko, predsednik občin-
skega sindikalnega sveta.
MATEJA PODJED
Sindikat vpet v življenje
Na letni konferenci ¥ Laškem ocenili, da dobro delajo
Občinski svet zveze sindi-
katov Laško se je uspešno
vključeval v vse najpo-
membnejše aktivnosti, ki so
jih imeli lani v laški občini.
Aktivnostim sindikata, ki
so usklajene z delom ostalih
družbenopolitičnih organi-
zacij v občini, zlasti pa še
aktivnostim osnovnih orga-
nizacij v združenem delu tu-
di gre pripisati uspehe, ki
jih dosegajo v gospodarstvu
te občine. To je ena izmed
osnovnih ugotovitev z letne
seje občinskega sveta zveze
sindikatov Laško.
Sindikat je lani pomagal
pri izpeljavi volitev, referen-
duma za 4. občinski samo-
prisepvek, uspešno vodi tudi
akcijo za zbiranje sredstev za
modernizacijo celjske bol-
nišnice.
Hkrati seje vključeval tudi
v spremljanje in reševanje
tekočih problemov. Vzgled-
no vsako leto vodi akcijo
zaključnih računov, praksa v
občini pa je že postala, da
sindikat sodeluje skupaj z
občinskim izvršnim svetom
in ostalimi pristojnimi orga-
ni v pripravi sanacijskih pro-
gramov v tistih kolektivih,
kjer je to potrebno.
Pohvalno je tudi, da je v
občini ponovno zaživel klub
samoupravljalcev in da je
občinski svet zveze sindika-
tov v Laškem eden redkih v
republiki, ki načrtno usta-
navlja koordinacijske odbo-
re preko katerih osnovne or-
ganizacije, bodisi v krajev-
nih skupnostih ali združe-
nem delu, lažje zastopajo in-
terese delavcev.
Program dela laškega sin-
dikata v tem letu je vsebin-
sko nadaljevanje predhod-
nih aktivnosti, zlasti pri
spremljanju gospodarskega
stanja v občini, uresničeva-
nju samoupravnih pravic de-
lavcev, skrbi za boljšo social-
no varnost zaposlenih, sode-
lovanja pri pripravi letnih
planov, spodbujanja inova-
tivne dejavnosti, uresničeva-
nja kadrovske politike v ob-
čini in tako naprej.
VIOLETA V. EINSPIELEB
Občinski svet zveze sindi-
katov v Laškem pa si bo še
naprej prizadeval za bolj
pravičen sistem solidarno-
sti v republiki, ki pa že ima
vso podporo tudi v republi-
škem svetu zveze sindika-
tov Slovenije, kot je dejala
članica tega sveta Gita Vol-
čina, ki se je udeležila letne
konference v Laškem.
Preveč le o svojih problemih
SZDL v žalski občini ne Igra svoje vloge
Ko so na zborih komuni-
stov v šestnajstih krajevnih
skupnostih žalske občine
razpravljali o vlogi zveze
komunistov v socialistični
zvezi, so med drugim ugoto-
vili tudi to, da se sociali-
stična zveza ukvarja več ali
manj samo s problemi v
krajevnih skupnostih, da pa
je njen vpliv na dogajanje v
drugih organizacijah, zlasti
v gospodarstvu, zelo šibak
ali pa ga sploh ni.
Vsaka družbenopolitična
organizacija nastopa navz-
ven s svojimi stališči pred sa
moupravnimi in skupščin-
skimi organi, ne da bi stališ-
ča uskladili v socialistični
zvezi. To seveda pomeni, da
SZDL še ni prostor za uskla-
jevanje samoupravnih inte-
resov. Socialistična zveza bi
morala imeti večjo družbeno
moč pri uresničevanju druž-
benih usmeritev zlasti še na
področju kadrovske politi-
ke, družbenega nadzora in
uveljavljanja odgovornosti,
pa tudi nasproti izvršnim or-
ganom družbenopolitične
skupnosti.
Socialistična zveza ne de-
luje kot je zamišljeno. To je
predvsem posledica tega, da
v zvezi komunistov še vedno
niso našli načinov in metod
delovanja s katerimi bi prešli
iz partije na oblasti v politič-
no organizacijo, ki deluje v
političnem sistemu, pa kljub
temu ohranja svojo avant-
gardno vlogo. Ob tem se se-
veda postavlja vprašanje,
kakšna bi morala biti zveza
komunistov, da bi bila spo-
sobna uspešno delovati v po-
litičnem sistemu in obdržati
vodilno vlogo. Tudi komuni-
sti v žalski občini so menili,
da mora zveza komunistov
preiti iz množične v kadrov-
sko organizacijo. Prevelika
množičnost namreč deluje
zaviralno.
J. VEDENIK
Popravek
v prejšnji številki Novega
tednika smo napačno objavi-
li, da je Mara Mohorko preje-
la Red dela s srebrnim ven-
cem. Mara Mohorko, vodja
enote v vrtcu na Lavi je pre-
jela državno odlikovanje Me-
daljo zaslug za narod.
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Agrokap v Rigi
z novim sistemom za
namakanje, imenovanim
Agrokap, se tozd Grames
Hmezadove delovne or-
ganizacije Strojna vedno
bolj uveljavlja, pred me-
secem pa so v Rigi v Sov-
jetski zvezi končali tudi
z montažo namakalnih
sistemov v rastlinjakih
na tamkajšnjem sov-
hozu.
Namakalni sistem so
uredili na površini štirih
hektarov. Poskusno obra-
tovanje bo trajalo leto
dni. Za namakalne siste-
me Agrokap pa je v Sov-
jetski zvezi že povpraše-
vanje tudi na drugih po-
dročjih. V Gramesu pra-
vijo, da ima namakalni si-
stem Agrokap vrsto pred-
nosti, saj je primeren za
namakanje različnih kul-
tur, manjša je poraba vo-
de, mogoče pa je namaka-
ti posamezne rastline ali
celotne površine. Nov na-
makalni sistem je prime-
ren tudi za zaščito sadne-
ga drevja pred pozebo in
to na sistemu oroševanja.
Za izdelavo sistema v ce-
loti uporabljajo domači
reprodukcijski material
in tudi v tem se Agrokap
razlikuje od drugih po-
dobnih sistemov, ki zah-
tevajo uvoz dobršnega
dela materialov.
Tudi doma vlada za
Agrokap vedno več zani-
manja. Sistem za namaka-
nje in varstvo bodo posta-
vili in vgradili na površini
16 hektarov na Mirosanu,
na površini 29 hektarov pa
v vrtnarstvu v Medlogu,
medtem ko večje površine
vrtnarskih kultur že nama-
kajo v Bosni in Hercegovi-
ni. Že letos bo sistem Agro-
kap namakal tudi precej
hmeljskih površin.
JANEZ VEDENIK
Prepočasi v prenovo
Premalo časa bo za usposabljanje
učiteljev
Ali bo dovolj časa, da se
dobro pripravimo na preno-
vo srednjega usmerjenega
izobraževanja že v prihod-
njem šolskem letu, je še
vedno odprto vprašanje.
Prenovo pospešeno pri-
pravljajo že od septembra.
Pripravljeni so predmetniki,
o katerih že razpravljajo stro-
kovni sveti posebnih izobra-
ževalnih skupnosti, vendar
morajo nato ti še na skupšči-
ne posebnih izobraževalnih
skupnosti in v usklajevanje
na republiški zavod za šol-
stvo. Sele potem lahko zač-
nejo prenavljati učne načrte
na posameznih šolah. Učni
načrti pa so predpogoj, da na
šolah pripravijo vse za pre-
novo, nabavijo učbenike,
usposobijo učitelje, razpore-
dijo delovne obveznosti in
tako naprej.
Tudi še nismo tako daleč,
kot je bilo lahko razbrati s
seje sveta za vzgojo in izo-
braževanje v Celju, da bi lah-
ko imeli bolj jasno podobo o
tem, kakšna bo prenova. Po-
memben premik je vendarle
dosežen. V Sloveniji smo se
uspeli dogovoriti, da bo ra-
ven splošnih znanj ostala
enaka kot sedaj, da bo pa
združeno delo vendarle mo-
ralo bolj odgovorno izpolnje-
vati obveznosti, ki jih ima v
zvezi z delovno^prakso in pri-
pravništvom. Šola naj torej
da čim več znanja in z njim
možnosti za nadaljnje izo-
braževanje, znanje za poklic
pa naj si učenci dokončno
pridobijo v času pripravni-
štva.
V razpravah so člani sveta
dali številne druge pobude
in predloge. Astrid Pešec s
komiteja za družbene dejav-
nosti je naprimer opozorila
na slabo organiziranost inšti-
tucij, ki se ukvaijajo s šol-
stvom in na njihovo neučin-
kovitost. Opozorila je na to,
da zavod za šolstvo veliko-
krat postavlja pred šole takš-
ne zahteve, ki jih te niso
zmožne uresničiti. Nadalje,
daje potrebno zmanjšati šte-
vilo učencev v razredu od se-
danjih 36 na 30, da je potreb-
no namenjati več denarja za
posodobitev učne tehnologi-
je in tako naprej.
Predstavnik DITA ugotav-
lja, da so učitelji strokovnih
predmetov brez predhodne
prakse v združenem delu,
ravnatelj Janko Poklič pa je
opozoril na številne proble-
me, ki se bodo pojavili v šol-
skih kolektivih ob prenovi;
utegne se zgoditi, da bo uči-
teljev za nekatere predmete
premalo po drugi strani pa
bo nekaj takšnih, ki ne bodo
imeli dovolj učnih obvezno-
sti. Ravnateljica Dragica
Štojs pa je svojo razpravo
med drugim osredotočila na
vrednotenje znanja nasloh in
učiteljevega poklica posebej
ter opozorila na preskromno
idejnopolitično in vzgojno
delo na šolah.
Jasno pa je, da bo tudi pre-
nova srednjega usmerjenega
izobraževanja uspešna le, če
bodo vsi pravočasno in od-
govorno izpolnili svoje ob-
veznosti in naloge, največje
breme sprememb pa bo ven-
darle padlo na šole, učitelje
in ostale strokovne delavce.
In ravno oni še vedno.nimajo
v rokah ničesar. Če hočemo
že jeseni v prenovo, potem je
že skrajni čas, da začnemo
nanjo pripravljati učitelje,
ker brez dobrih in usposob-
ljenih učiteljev, ne moremo
pričakovati kakovostno
uresničevanje programov.
VIOLETA V. EINSPIELER
Enako kot se bodo morali
učitelji pripravljati na pre-
novo, bo moralo tudi zdru-
ženo delo skupaj s šolami
poskrbeti za usposabljanje
mentorjev in dokončno re-
šiti status le-teh.
V Celju sprejem za predstavnike verskih skupnosti
v ponedeljek so se v Celju srečali predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in
verskih skupnosti. Predstavnike sedmih v Celju delujočih verskih skupnosti je pozdravil
predsednik občinske konference SZDL Drago Medved. Poudaril je dobre odnose in plodno
sodelovanje z vsemi verskimi skupnostmi ter dejal, da bodo tudi v bodoče še nerešena
vprašanja reševali kot sestavni del družbenega razvoja, kajti »tudi družbenoekonomskega
položaja človeka ne bomo rešili, če ne bomo mislili na človeka kot duhovno osebnost.« O
sožitju, ki verskim skupnostim omogoča normalno delovanje, so spregovorili tudi pred-
stavniki verskih skupnosti, vsi pa so se tako ali drugače spomnili slovenskega kulturnega
praznika in pomena, ki ga ima za medsebojne človeške odnose kultura.
Na posnetku Edija Masneca so predstavniki verskih skupnosti med nagovorom opata
Friderika Kolška.	MBP
Peš po središču mesta
Nekateri so proti konjiškemu odloku
Delegati skupščine obči-
ne Slovenske Konjice so na
ponedeljkovi seji brez pri-
pomb in razprav sprejeli
predlog resolucije za letos,
za katero smemo reči, da
močno napenja lok nad re-
publiškimi cilji.
Družbeni proizvod celot-
nega gospodarstva naj bi ra-
sel po 4,5 odstotni stopnji,
izvoz po 9 in uvoz po 8,5 od-
stotni stopnji. Fizični obseg
industrijske proizvodnje bo-
do letos povečali za 5 odstot-
kov, v kmetijstvu pa so pred-
videli 5,5 ostotno rast. Turi-
stično gostinska dejavnost
pa naj bi rasla kar po 12 od-
stotni stopnji.
Bolj glasni pa so bili, ko je
prišel v obravnavo in spre-
jem odlok o ureditvi cestne-
ga prometa na območju ožje-
ga dela mesta.
Čeprav po daljših razpra-
vah v krajevni skupnosti in
družbenopolitičnih organi-
zacijah, se nekateri delegati
kar niso mogli odločiti in
sprijazniti z dejstvom, da bi
ožji center Konjic postal peš
cona, čeprav so v Slovenskih
Konjicah zgradili več cest
prav zaradi razbremenitve
prometa v mestu. Nekateri
delegati so bili celo mnenja,
da bo z zaporo zavladalo v
Konjicah mrtvilo, drugi, ki
so se zavzemali za zaporo, pa
so videli v odloku tudi ekolo-
ške učinke. Strokovnjaki so
namreč ugotovih, da stare
stavbe vse teže prenašajo iz-
pušne pline in tresljaje, kijih
povzroč^o težka vozila. Spet
drugi so vprašali, kako bo
poslej s parkirnimi prostori.
Pripombe na predlog je imel
tudi Dravinjski dom, ki ima
v centru Konjic trgovine. V
sprejem je predlagal amand-
ma - ta je bil sprejet - ki naj
zagotavlja odvoz blaga iz-
pred trgovin, tam, kjer to ni
mogoče z dvoriščne strani.
Ob tako različnih mnenjih
in pripombah se je predsed-
nica Socialistične zveze Ma-
rija Poličar obrnila k delega-
tom s pomislekom, ali v res-
nici zastopajo svojo bazo, ali
pa na skupščini zagovai:jajo
lastno mnenje, še posebej za-
to, ker so bile predhodne raz-
prave dobre in ker so v odlo-
ku upoštevani vsi predlogi.
Odlok je bil sprejet z nekaj
glasov proti, kaj pa bo v res-
nici prinesel, bo pokazal čas,
so še salomonsko ugotavljali
na seji. Po kakšnem letu, so
menili, naj bi o prometnem
režimu v Slovenskih Konji-
cah spet spregovorili na eni
izmed sej skupščine. Ta čas
pa ostaja pristojnim inšpek-
cijskim službam in postaji
miUce naloga, da kršitelja
odloka pač kaznujejo, kakor
to predvideva zakon.
MATEJA PODJED
IZJAVE, MNENJA...
Emil Kolenc, komite za družbenoekonom-
ski razvoj občine Celje; ob ustanovitvi SIS
za pospeševanje proizvodnje hrane in zago-
tavljanje osnovne preskrbe v občini Celje:
»Ustanovitev SIS za pospeševanje proizvodnje
hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Celje
ne bo terjala dodatnih delovnih mest in ne dodatnih
finančnih sredstev, ker se bodo finančno-računovod-
ska in administrativno-tehnična opravila izvajala v
okviru upravnih organov naše občine. Kakršnakoli
bojazen, da bi prišlo do večje administracije, do več-
jega zaposlovanja, so povsem odveč. Obremenitve
zaradi novega sisa za gospodarske organizacije in
delovne ljudi ne bodo večje, kot so bile doslej za to
področje, zato ustanovitev sisa ne pomeni novih
finančnih obveznosti, temveč združevanje le-teh.
Enkratna prispevna stopnja za SIS za pospeševanje
proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe
bo veljala v skladu s samoupravnim sporazumom o
temeljih plana SIS za obdobje 1988-1990. V letu 1987, v
prehodnem obdobju, pa v skladu z zakonom ostajamo
pri sedanjem načinu združevanja sredstev in sicer: 0,7
odstotka iz bruto osebnih dohodkov (BOD) za pospe-
ševanje kmetijstva, in 0,15 odstotka iz BOD za bla-
govne rezerve, kijih bomo od 1. aprila dalje združevali
v občinskem sisu.«
Friderik Kolšek, celjski opat o odnosu do
verskih skupnosti:
»Vletu 1986 je strpnost do verskih skupnosti razra-
sla v pristno sožitje. Skupaj smo razrešili vprašanje
nadomestne gradnje cerkve Sv. Duha, stanovanje pri
očetih kapucinarjih in župnijski dom na Svetini. Vse
to so sadovi dialoga. Želim, da bi v plodnem dialogu
tudi v bodoče imeli pred očmi človeka materialnih in
duhovnih razsežnosti. Vsem v občini se zahvaljujem
tudi za prizadevanja, ki so jih vložili v razvoj naše
kulture in jim želim še veliko uspeha, še posebej pri
obnovi starega mestnega jedra.«
Janko Kos, sekretar OK ZSMS Žalec o
pripravah na štafeto mladosti na Celjskem:
»Letošnja zvezna štafeta bo krenila na pot s Triglava,
v Sloveniji pa bo šest dni. Zaključna slovesnost bo v
celjski regiji in sicer v Titovem Velenju. Prireditve
bodo 27. marca, zajele pa bodo tri glavna tematska
področja in sicer ekologijo, male produkcijske enote in
kulturo. V vseh osmih občinah bomo ta dan, ko se bo
štafeta mudila v naši regiji, imeli mladi posebne aktiv-
nosti, ki pa bodo drugačne kot v prejšnjih letih.«
POGLED V SVET
Aplavzi in pridržki ob reformali
Po odpravi izgnanstva za slavne-
ga sovjetskega akademika Andreja
Saharova je prišlo zdaj do izpusti-
tve 140 političnih zapornikov,
uradni predstavnik pa je nakazal,
da jih utegne biti še več, predvsem
pa, da pripravljajo temeljito refor-
mo sovjetske kazenske zakonodaje.
Istočasno so dali v javno razpravo
osnutek zakona o podjetjih, ki pri-
naša vrsto novosti; te pomenijo slo-
vo od starega sistema vodenja po-
djetij s poveljevanjem, direktiva-
mi od zgoraj, kar je razumljivo za-
poslenim jemalo voljo, zatiralo po-
budo in domiselnost.
To se dogaja po nedavnem plenu-
mu CK KP Sovjetske zveze, na ka-
terem je generalni sekretar Mihail
Gorbačov uveljavil vrsto daljno-
sežnih sprememb v smislu demo-
kratizacije sovjetske partije in
družbe. Tako so med drugim skle-
nili, da bodo poslej direktorji in
drugi vodilni v podjetjih voljeni,
ne pa imenovani od zgoraj. Na vo-
dilne položaje bo prišlo več nepar-
tijcev; pri izbiri bo bolj odločalo
strokovno znanje in sposobnost, ne
pa samo partijska izkaznica. Volil-
ni sistem bodo spremenili tako, da
bo možno postaviti več kandida-
tov. V partijskih vodstvih (z izjemo
najvišjega) bodo uvedli tajne voli-
tve prvih sekretarjev, člani komi-
tejev pa bodo lahko predlagali več
kandidatov. Kazensko zakonodajo
in pravosodje so izpostavili ostri
kritični besedi in, kot kaže, se tod
obetajo precejšnje spremembe.
Opazovalci in poznavalci sovjet-
ske družbe pri tem opozarjajo na
pomen gesla o »glasnosti«, se pravi
večje kritičnosti, javnosti dela,
javnih razprav.
Takšne so v glavnih, skopih obri-
sih poteze, ki jih vleče Gorbačov,
da bi po desetletjih okostenelosti
vnesel v sovjetsko družbo več dina-
mičnosti, kar je seveda eden prvih
pogojev, da zaustavi zaostajanje za
razvito zahodno tehnologijo.
Na dlani je, da niti v Sovjetski
zvezi niti v vzhodnem taboru vsi ne
ploskajo Gorbačovu in njegovim
prenovitvenim zamislim in ukre-
pom. Vplivni sovjetski komentator
Aleksander Sovin je zapisal, da je
»glavni sovražnik domača, sovjet-
ska, socialistična konservativ-
nost«, pri čemer je na rovaš vpliv-
nega sloja nasprotnikov nove poli-
tike pripomnil: »Ne, oni niso opu-
stili upanja, da nas bodo pokopali.«
Tudi v vzhodnoevropskih vod-
stvih spremljajo reformno dogaja-
nje v Sovjetski zvezi z različnimi,
mešanimi občutki. Tuji diplomati
v Pragi so opazili, da so Iju^e hitro
pokupili časnike z referatom Gor-
bačova - vodstvo pa je bolj zadrža-
no, zlasti še, ko gre za demokratiza-
cijo. Romunski voditelj Ceausces-
cu je javno zavrnil vsakršno potre-
bo po reformah, napadel zamisel o
samoupravljanju in vzlic silno sla-
bemu gospodarskemu položaju
vztraja pri stari politiki. V Nemški
demokratični republiki so objavili
le dele referata na sovjetskem par-
tijskem plenumu, sicer pa dajo slej
ko prej vedeti, da je pri njih s poli-
tiko in prakso vse v redu, češ, drugi
se lahko učijo od nas, ne mi od
drugih.
Piše Jože ŠIrcelJ
4. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
Usoda Savinje Je v rolcali upniicov
Začasni kolektivni poslo-
vodni organ Lesno-indu-
strijskega kombinata Savi-
nja se je zadnjih štirinajst
dni posamično pogajal z up-
niki tega celjskega kolekti-
va, ki naj bi po novem pred-
logu pristali na odpis obre-
sti in preoblikovali kratko-
ročna posojila v sanacijska.
Razgovor z vsemi upniki pa
je bil včeraj, vendar do za-
ključka redakcije nismo
uspeli izvedeti, kakšna je
bila dokončna odločitev o
nadaljni usodi Savinje.
Le-ta je namreč v rokah
upnikov. Več o včerajšnjem
razgovoru z upniki in o da-
naš^em razgovoru celjske-
ga izvršnega sveta s poslo-
vodnimi delavci, kjer bodo
obravnavali tudi informacijo
o Savinji, boste lahko pre-
brali v naslednji številki No-
vega tednika.
Savirya se je na celjskem
območju najbolj zadolžila
pri sozdu Merx, Gradbenem
podjetju Ve grad iz Titovega
Velela, Juteksu Žalec, v
ljubljanski občini pri Slove-
nija ceste transport, v mari-
borski občini pa pri Metalni
in VGP Maribor ter Kogradu
iz Dravograda. Daleč največ
je posodil Savinji Vegrad iz
Titovega Velenja in sicer kar
730 milijonov dinarjev. Ta
velenjski kolektiv ima zaradi
tega nemalo problemov, saj
je posodil tudi tuj denar, ki
ga je dobil v obliki avansa za
predvidene gradnje.
Upnikov Savinje je skoraj
trideset: Razvojni center, In-
grad, ITC, STC, Cinkarna,
Komunala, Merx, Obnova,
Kinopodjetje, Utež, CPC,
Vulkanizacija, vsi s sedežem
v Celju Juteks in Hmezad
Žalec, Železarna Štore, Ve-
grad Titovo Velenje, Salus,
STC, Julon, Geološki zavod
in Interna banka sozda Slo-
venijales iz Ljubljane, Metal-
na in VGP Maribor, Kograd
Dravograd, Preskrba Slo-
venska Bistrica, Globus Ko-
per in~Interna banka Agro-
komerca iz Velike Kladuše.
Že lani sta menične oziroma
mandatne tožbe vložila Cin-
kana in Cestno podjetje Ce-
lje, izvršilne predloge pa Ve-
grad Titovo Velenje in Skla-
diščno transportni center
Celje.
Kakorkoli že, začasni ko-
lektivni poslovodni organ je
v tem času pridobil sanatoije
Savinje. Konzorcij sanator-
jev naj bi sestavljali delovna
organizacija Trgovina in in-
terna banka sozda Slovenija-
les, ki naj bi prevzela sanaci-
jo šempetrskega tozda Pohi-
štvo, Lesninin tozd Bor La-
ško, ki naj bi prevzel sanaci-
jo tozdov Furnirnica, Žaga,
ter Energetika in vzdrževa-
nje in Ljubljanska banka
Splošna banka Celje, ki naj
bi predvsem pomagala ko-
lektivu, da se finančno utrdi.
S tem sestava konzorcija
sanatorjev še ni dokončna,
kajti začasnemu kolektivne-
mu poslovodnemu organu
Savinje še ni uspelo zagoto-
viti sanatorja za celjski tozd
Pohištvo. Le-ta naj bi se po
osnutku sanacijskega pro-
grama združil s šempetrskim
tozdom Pohištvo, vendar je
že začasni kolektivni poslo-
vodni organ ocenil, da nima
nobene prave perspektive.
Zato tudi ni presenetljivo, da
jim še ni uspelo dobiti sana-
toija. Pri tem gre za 140 de-
lavcev, katerih število pa naj
bi se z reorganizacijo delov-
ne organizacije zmanjšalo za
več kot polovico.
VILI EINSPIELER
Družbeni svet Topra predlaga
uiirep družbenega varstva
SanacUo na! bi prevzela Merx In LB Celle
Toper je kljub sanacij-
skim prizadevanjem zaklju-
čil lansko poslovno leto z
rdečimi številkami. Zato si
družbeni svet, ki je bil usta-
novljen pri tej delovni orga-
nizaciji koncem lanskega
leta prizadeva, da bi zagoto-
vil sanatorja. Sodeč po do-
sedanjih razgovorih naj bi
sanacijo Topra prevzela
ena izmed delovnih organi-
zacij sozda Merx in Ljub-
ljanska banka Splošna ban-
ka Celje.
Ker pa zahteva nova zako-
nodaja ostrejše ukrepe v sa-
nacijskem postopku in ker
dosedanja sanacijska priza-
devanja tega celjskega ko-
lektiva niso dala pričakova-
nih učinkov, bo družbeni
svet na jutrišnji seji predla-
gal uvedbo ukrepa družbe-
nega varstva. Ključni proble-
mi, ki jih je treba reševati
prednostno, pa so še vedno
kadri, denar in dislocirani
obrati Topra.
Družbeni svet je najprej
skušal najti sanatoija v tek-
stilni stroki, vendar pri tem
ni uspel. Peter Privšek,
predsednik družbenega sve-
ta, pravi: »Obrnili smo se na
Muro iz Murske Sobote, kije
v slovenski tekstilni stroki
prva po poslovnosti, organi-
ziranosti, sposobnosti in mo-
či najbolj primerna za ^sana-
torja razmer v Topru. Žal so
razgovori pokazali, da Mura
ni zainteresirana za sanacijo
Topra, ker je svojo poslovno
politiko in cilje že oblikovala
in nima namena širiti proiz-
vodnih programov. Razgo-
vori kljub temu niso bih za-
man, saj so nam pokazali, da
v družbenem svetu pravilno
razmišljamo. Poleg tega smo
pustili odprta vrata za po-
slovno tehnično sodelovanje
pri razvoju tehnologije in
morebitni izgradnji interne-
ga informacijskega poslov-
nega sistema.«
Sanatoija Topra naj bi bila
tako Merx in Splošna banka
Celje, ki lahko kolektivu po-
magata, da se finančno utrdi
in okrepi kadrovsko. To naj
bi bila prva faza sanacije te-
ga celjskega kolektiva, med-
tem ko pri drugi fazi sanaci-
je, pri čemer gre za tehnolo-
ško, marketinško in razvoj-
no sanacijo, družbeni svet
računa na pomoč v okviru
stroke, med drugim tudi na
Muro iz Murske Sobote. Pri
tem bo prav tako potrebna
znatna finančna injekcija,
kajti Toper z dosedanjim po-
slovanjem ni ustvaril dovolj
akumulacije za razvojno sa-
nacijo.
Družbeni svet namenja ob
tem veliko časa razreševanju
problema dislociranih obra-
tov Topra. Obrat v Doboju se
je z 31. 1. že izločil iz sestave
Topra, čeprav formalno ni
bil vključen v delovne orga-
nizacijo, temveč je bilo le 130
delavcev tega obrata na pla-
čilnem seznamu Topra. Še
vedno pa ni rešeno vpraša-
nje obrata Donji Vakuf
Kar zadeva šmarski tozd, se
družbeni svet pogovarja z Met-
ko in Korsom. Gre sicer le za
eno izmed možnih variant, ki
pa je v tem trenutku za ta tozd
najbolj realna. Šentjurska toz-
da Elegant in Moda naj bi tudi
v bodoče ostala sestavni del
Topra. Prav tako tudi avstrij-
ski obrat Topsport, čeprav je
družbeni svet sprva razmišljal
o odcepitvi tega obrata. Seve-
da pa bo potrebno ob tem sani-
rati program tega Toprovega
avstrijskega obrata, ker je ne-
sprejemljivo, da bi Topsport
zadovoljeval zgolj uvozne po-
trebe Topra, namesto da bi bil
njegovo izvozno okno v svet.
Kot rečeno, bo družbeni svet
jutri predlagal uvedbo družbe-
nega varstva. S prisilno upravo
želi pridobiti na času, lažje pa
bo reševal tudi problem plač in
kadrov. Plače, kijih prejemajo
delavci Topra, so namreč že na
meji zajamčenih osebnih do-
hodkov. Zato je iluzorno priča-
kovati, da bo Toper pridobil
nujno potrebne strokovnjake,
če se osebni dohodki ne bodo
izboljšali. Te pa Toper še kako
potrebuje, saj so trenutno vsa
najpomembnejša vodilna me-
sta, razen glavnega direktoija,
nezasedena. Družbeno varstvo
naj bi uvedli v celjski, šentjur-
ski in šmarski občini.
VILI EINSPIELER
Aipos prešel na
skrajšan deiovnllc
V šentjurskem Alposu so
že nekaj let ugotavljali, da
delovne sobote ne dajejo
pravega učinka.
Večina zaposlenih ima
namreč doma kmetije in ob
koncu tedna so jemali dopu-
ste za delo doma, izkorišče-
nost delovnih sredstev zato
ni bila ustrezna, težave so bi-
le s prevozi, varstvom
otrok ... Pred letom dni je
zato njihov sindikat predla-
gal uvedbo 40-urnega delov-
nega tedna. Imenovali so po-
sebno komisijo, ki je pripra-
vila vse potrebno za takšno
spremembo in z letošnjim 1.
januarjem so prešli na skraj-
šan delovni čas.
Dušan Pungartnik, vodja
pravne službe v Alposu pra-
vi, da so bile priprave teme-
ljite in strokovne, saj so izde-
lali posebno analizo, v kateri
so ugotavljali, kakšne so
možnosti prehoda na skraj-
šan delovni čas in izdelali tu-
di ukrepe za delo v novem
delovnem času. Ugotovili so
da so delovna sredstva izko!
riščena le polovično in da so
še velike rezerve, ki bi orno.
gočile večjo produktivnost
Vse to so zajeli v ukrepih, lij
predvidevajo povečanje pra
duktivnosti za 5 odstotkov,
boljšo izkoriščenost delov!
nih sredstev, zmanjšanje po.
rabe energije, ohranjanje ka-
kovosti izdelkov vsaj na se-
danji ravni...
Vse to pomeni, da morajo
v skrajšanem delovnem času
doseči vsaj takšne rezultate
kot so jih imeli doslej ali celo
boljše, sicer sprememba ni-
ma pravega smisla.
Večjih težav doslej niso
imeli, treba bo le nekoliko
spremeniti sedanji način de-
la v celotni delovni organiza-
ciji. Sicer pa bodo rezultati
in učinki znani ob koncu
aprila, ko bodo izdelaU na-
tančnejšo analizo o vplivu
skrajšanega delovnega časa
na rezultate poslovanja.
TC
Sip ni v krizi
Škriplje pri Izvezu, ki nI dohetlkovno
zanimiv
V Sipu bodo letos izdelali
20.000 kmetijskih strojev,
medtem ko so jih lani
24.000. Manjša proizvodnja
je predvsem posledica
zmanjšanega izvoza. Še
pred leti je Sip na tuje pro-
dal skoraj tretjino svojih iz-
delkov, lani pa le osem od-
stotkov, medtem ko za letos
načrtujejo, da bodo na tuje
prodali desetino svoje pro-
izvodnje ali okrog 2000
kmetijskih strojev.
Kljub temu, da je Sip lani
zabredel v težave, pa so v
tem kolektivu pri napovedih
za letos dokaj optimistični. O
tem smo se pogovarjali z di-
rektorjem	Poldetom
Rajhom.
Zakaj takšen padec izvo-
za vaših izdelkov?
»Predvsem moram reči, da
za izvoz nimamo nikakršnih
dohodkovnih spodbud. Na
tujem prodajamo naše izdel-
ke po komaj 60 odstotni last-
ni ceni. Vzrok za to je, da
devalvacija dinarja še zdaleč
ni sledila domači inflaciji.
Dinar je precenjen vsaj za
tretjino in to pomeni kata-
strofo za večino, ki izvaža na
konvertibilna tržišča, pa če-
prav predsednik zvezne vla-
de še tako trdi, da skuša di-
nar ohranjati realni tečaj.
Prizadel nas je tudi zmanj-
šan izvoz na Poljsko, ker se
je zmanjšal jugoslovanski
uvoz iz te države, kar je hkra-
ti seveda pomenilo tudi
manjši naš izvoz v to državo.
Škoda, kajti Poljska plačuje
v konvertibili.«
Dohodkovno izvoz torej
ni zanimiv, po drugi strani
spet pa je res, da je treba
biti prisoten na zahtevnih
tujih tržiščih in s tem držati
korak s kakovostjo in no-
vostmi. Kako sedaj?
»Še vedno izvažamo v šti-
rinajst držav, tako da tega
stika ne izgubljamo, radi pa
se seveda spominjamo ča-
sov, ko smo na tujem za ne-
katere izdelke dosegali bolj-
še cene kot doma, pa čeprav
so tudi domače cene dajale
kar lepo akumulacijo.«
Sip je lani posloval z izgu-
bami, kakšne pa so vaše na-
povedi za letošnje poslovno
leto?
»Po naših tržnih izračunih
in po že sklenjenih prodaj-
nih pogodbah ter po drugem
lahko trdim, da Sip ni v krizi
in da letos nikakor ne bomo
poslovali z izgubo. Položaj se
je že precej izboljšal, kar se
pozna že tudi pri osebnih do-
hodkih, ki smo jih januarja
realno povečali za skoraj če-
trtino. Spodbudni so rezultai
ti tudi pri osvajanju novega,
takoimenovanega nekmetij-
skega programa, saj smo teh-
nološko tako usposobljeni,
da lahko izdelujemo stroje za
predelavo plastičnih mas,
stroje za kovinskopredelo-
valno industrijo in drugo.
Temu namenjamo tretjino
proizvodnih zmogljivosti.
Seveda še naprej ostaja glav-
ni kmetijski program. Po-
vem naj še to, da domača
prodaja ne upade. Skratka,
smo optimisti.«
Ljudje pa se seveda spra-
šujejo, kaj pomenijo površi-
ne okrog Šempetra, natrpa-
ne s Sipovimi stroji...
»Tržno vzeto je stanje do-
sti bolj normalno kot pred
leti, ko smo razprodali vse
izdelke že za leto dni v na-
prej. Na tržišču mora obsto-
jati stalna in kompleksna po-
nudba širokega programa
kmetijskih strojev. Ocenju-
jemo, da bi morale biti naše
zaloge enoinpolmesečne, so
pa kvečjemu 23-dnevne. Ko-
ruznih kombajnov bi lahko v
tem trenutku prodali naj-
manj 500, pa jih ne moremo
izdelati tohko. Skratka, pro-
daja ni v krizi in domačemu
tržišču še vedno ne moremo
ponuditi vsega iz našega pro-
izvodnega programa. Glede
površin z našimi stroji pa še
tole: to so deponije naših ku-
pcev m nikakor ne gre za na-
še neprodane izdelke.«
JANEZ VEDENIK
Mogoče je tudi
brez gneče
Čeprav že od konca lanskega oktobra
deluje v Celju nova bančna enota na Trgu
V. kongresa, pa se gneče pred bančnimi
okenci ne morejo znebiti v ekspozituri v
Vodnikovi ulici. In to kljub temu, da
poslujejo neprekinjeno brez opoldan-
skega odmora, ki so ga odpravili že tudi
lani.
V interesu LB Splošne banke Celje je,
da SO bančne storitve kakovostne, kar pa
je ob dolgih vrstah pred okenci skoraj
nemogoče. Zato vodstvo banke poziva
vse občane Celja in druge, da se bolj
poslužujejo bančnih storitev v novi
ekspozituri na Trgu V. kongresa ter na ta
način razbremenijo ekspozituro v Vodni-
kovi ulici, sebi pa privarčujejo najbrž tudi
prepotreben čas za čakanje pred banč-
nimi okenci.
Mimogrede: v ekspozituri na Trgu V.
kongresa je mogoče opraviti skoraj vse
bančne posle, podobno kot v dosti bolj
»oblegani« ekspozituri v Vodnikovi ulici.
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
izven gospodarstva ni politično icriznlli žarišč na območju
pane Rine: »Nekateri posamezniki so blll In bodo nagnjeni k reševanju problemov z direktivo, prava pa Je pet
demokratičnega dialoga. ^	___
Velika pričakovanja, ki jih spremljajo
prav tako veliki dvomi, so značilnost, ki
spremlja delo komunistov v času po obeh
Kongresih v preteklem letu. Tudi na celj-
skem območju se v večji ali manjši meri
spopadamo s težavami, značilnimi za našo
eelotno skupnost. Kako ocenjujejo razme-
re komunisti in kakšno je njihovo videnje
poti naprej, smo povprašali sekretarja
IVledobčinskega sveta Zveze komunistov
Slovenije Celje, Daneta Rinca.
V novoletni anketi Novega tednika ste
dejali, da mora biti leto 1987 prelomno, da
se v njem mor^o pričeti uresničevati kon-
gresni sklepi. Cas hiti...
Rine: Ali smo naredili prelom ali ne, lah-
ko ocenjujemo ob odgovorih na vprašanja o
odnosu delavcev, zlasti komunistov do go-
spodarjenja z družbenimi sredstvi. Poznati
moramo planske dokumente na vseh rav-
neh in spremljati uresničevanje spremenje-
nih gospodarskih predpisov, ki urejajo fi-
nančno sanacijo, realno vrednotenje gospo-
darskih kategorij, kot sta dohodek in pre-
nioženje, večjo odgovornost do vračanja
dolgov ter do družbene lastnine sploh.
Nekatere že sprejete spremembe zakono-
daje vzbujajo v gospodarstvu precej za-
skrbljenosti. Kako jih vi ocenjujete?
Rine: Spremembe zakonodaje, sprejete
ob zaključku preteklega leta, so naravnane
h gospodarski stabilizaciji. To velja še pose-
bej za spremembe v obračunskem sistemu,
v vrednotenju družbenih sredstev glede
amortizacije in valorizacije osnovnih sred-
stev. Pred spremembami smo lahko delili
dohodek, ne da bi ga ustvarili in to na račun
umetno povečanih zalog, neplačanih dol-
gov . . . Temu je letos konec in razkrili se
nam bodo pravi razlogi izgub.
Izgube so velike tudi na celjskem ob-
močju.
Rine: Večina, 70 odstotkov izgub, je v
premogovniku v Titovem Velenju, delček v
rudniku v Laškem. Te izgube so sistemske
narave. Posebej smo zadolžili komuniste, ki
delajo v delegatskih skupščinah in izvršnih
svetih, ki poiščejo trajne rešitve. Zakon, o
katerem bodo spregovorili na republiški
skupščini 18. februarja in govori o pokritju
izgube v elektrogospodarstvu Slovenije, ne
predstavlja trajne rešitve. Takšno reševanje
izgub za nazaj postavlja delavce v premo-
govnikih v mezdni odnos in prinaša vse
posledice mezdnega odnosa med državo in
delavci, ki želijo poslovati rentabilno. Vse to
se čuti v družbenoekonomskih odnosih v
občini in republiki. Ostalih 30 odstotkov
izgub je zlasti v lesni, tekstilni in delno ko-
vinsko predelovalni industriji ter drugod.
Te se bo dalo razrešiti.
Ko ste na seji medobčinskega sveta oce-
njevali politično varnostne razmere na ob-
močju ste o kriznih žariščih govorili izk-
ljučno v povezavi z izgubarji. Ali to pome-
ni, da drugih žarišč ni?
Rine: Drugih politično kriznih žarišč ni,
vsaj ne takšnih, da bi lahko pričakovah zao-
stritve. Čutimo povečan vpliv Cerkve, ki pa
je v glavnem lojalna do družbenega sistema
in njegovih mehanizmov. Njen močan vpliv
je čutiti med mladimi, zlasti tam, kjer naše
mladinske organizacije, zveza komunistov
in socialistična zveza niso dovolj aktivni.
Zanimivo pa je, da tudi krizna žarišča pri
izgubarjih ne vzplamtevajo. Tudi delavci Li-
ka, ki so prejeh le nekaj starih milijonov
dinarjev za delo v decembru, se niso odloča-
h za štrajk ali drugačno demonstracijo neza-
dovoljstva. Očitno so vsaj sedaj dobro sez-
nanjeni z razmerami.
Kljub relativno ugodnim razmeram na
celjskem območju*pa vendar govorimo o
gospodarski in družbeni krizi ter usposob-
ljenosti članov zveze komunistov za njuno
preseganje.
Rine: Po kongresu smo poskušali komu-
niste zelo sistematično usposabljati za pre-
magovanje političnih težav. Prenova je te-
kla na vseh ravneh, v vseh osnovnih organi-
zacijah, zlasti glede poglabljanja idejnopoh-
tičnega znanja in kadrovske prenove zveze
komunistov. Ta proces je na ravni občin-
skih komitejev bolj kot ne zaključen, precej
pa še čaka dela v osnovnih organizacijah. V
tem času smo tudi obnovili osnovne organi-
zacije, ki se po kongresu niso niti enkrat
sestale. Vanje smo vključili komuniste iz
drugih osnovnih organizacij. Resnica je, da
so bili komunisti v našem prostoru razme-
roma uspavani do političnih pojavov. Prese-
netila jih je na primer božična čestitka. Niso
je pričakovali, sami pa so bili premalo obo-
roženi s posluhom za takojšnjo reakcijo in
identifikacijo političnih pojavov. Tu ne gre
samo za ustrezen odnos do Cerkve. Še težje
je na primer identificirati pojave oportuniz-
ma v posameznih okoljih.
Ob teh in podobnih vprašaigih se pojav-
lja tudi vprašanje demokratizacije odno-
sov. Izstopila so ob razpravah o stališčih
predsedstev CK ZKJ in SFRJ. Precejšen
del članstva je težko sprejel sočasno iska-
nje notranjih in zunanjih sovražnikov in
težnje po demokraciji.
Rine: V Zvezi komunistov Slovenije ni
nikakršnega vprašanja, če je mogoče iti v
nadaljnji razvoj gospodarstva in družbeno-
ekonomskih odnosov z večjo demokratiza-
cijo v družbi ali ne. Tu so stališča in kon-
kretne poteze slovenskih komunistov do-
volj jasne. Pokazala so se ob vprašanjih, kot
je na primer civilno služenje vojaškega ro-
ka. Zveza komunistov je pokazala priprav-
ljenost za dialog in prišla do demokratično
sprejetih stahšč. V Jugoslaviji še ni povsod
tako. Veliko je zagovornikov močne roke v
obliki države, zagovornikov restavracije v
hberalistično kapitalistični model ali kaj po-
dobnega, česar v celjskem prostoru ni. Naši
komunisti so zato izražali dilemo, koga
sploh obravnavati. Takšnih pojavov tod ni,
zelo slabo pa poznamo razmere drugod.
Seveda pa to ne pomeni, da na celjskem
območju ni treba ničesar spreminjati.
Brez dvoma tudi tukaj komunisti še delu-
jejo s pozicij moči. Kako nameravate to
preseči?
Rine: Predvsem z določno razmejitvijo
nalog in vloge zveze komunistov ter drugih.
Občinske komiteje skušamo, na primer, raz-
bremeniti nalog, ki so v pristojnosti drugih,
najpogosteje izvršnih svetov občinskih
skupščin. S tem se pogosto srečujemo ob
iskanju rešitev za sanacije. Če delo prevza-
me komite, lahko izvršni svet stoji ob strani
in čaka na rešitev, namesto da bi komite
spodbujal in po potrebi klical na odgovor-
nost komuniste v izvršnem svetu.
Se ne bojite, da se bodo posamezniki
težko odpovedali dosedanji moči?
Rine: Nekateri posamezniki so bili in bo-
do nagnjeni k reševanju problemov z direk-
tivo. Toda programske usmeritve centralne-
ga komiteja ZKJ in ZKS ter medobčinske-
ga sveta so usmerjene v razdržavljanje.
Za takšno pot je potrebno veliko znanje.
Kakšno pa je sedaj idejnopolitično znanje
večine članstva na celjskem območju?
Rine: Večina članstva ni dovolj usposob-
ljena. Letno na območju vključijo v razhčne
oblike idejnopohtičnega usposabljanja 9
odstotkov članov (v občini Slovenske Ko-
njice kar 26 odstotkov). To pomeni, da bo-
mo v nekaj letih usposobili za politično delo
celotno članstvo. Oblike usposabljanja so
sedaj že tudi veliko bolj dodelane in dajejo
dobre rezultate. Pomembnejše pa seveda je,
kako jih bomo znali usmeriti v najpomemb-
nejše politične aktivnosti.
Katere najpomembnejše naloge pa ste si
zastavili?
Rine: Veliko nalog, ki zahtevigo odločno
aktivnost zveze komunistov je pri organiza-
cijah združenega dela, njihovem povezova-
nju, razreševanju dohodkovnih odnosov v
okviru integracij. Brez zagrizene akcije Zve-
ze komunistov ne bo šlo pri preprečevanju
neupravičene rasti cen. Iz izkušenj vemo, da
tega ne more rešiti noben zakon ali drug
administrativni ukrep. Spoznati bomo mo-
rali, da z rastjo cen povišujemo tudi inflaci-
jo. Z vzpodbudno rastjo osebnih dohodkov
pa povečujemo tudi porabo v družbeni nad-
gradnji. Vsem po vrsti dajemo pravico več
potrošiti, čeprav tega niso ustvarili. Jemo
substanco v kolektivih s katero gospodari-
mo in ki je na ta način vsak dan manj
vredna.
Nekateri procesi integracije in solidar-
nostnega združenja so že pred leti zaživeli
tudi na celjskem območju. Kaj je z njimi
danes?
Rine: Imamo nekaj zelo svetlih primerov.
Sanacija Gorenja je uspešno zaključila prvo
fazo in že prehaja v drugo - v razvojno sana-
cijo. Pri njej so bili vključeni vsi delavci
celjskega območja. Drug lep primer je mle-
karna v Aiji vasi. Njena izgradnja se zaklju-
čuje, pričela je delati s polno zmogljivostjo,
tako da konec leta pričakujemo prekinitev
ukrepa družbenega varstva. Vedno bolj po-
membna je tudi za slovenski prostor, saj
redno oskrbuje 14 občin, pa tudi del Ljub-
ljane, s sirom pa tudi druga jugoslovanska
tržišča in se pripravlja na izvoz. Zmogljivo-
sti bo zaokrožila s sirarno v Šmarju, ki jo
bodo po zagotovilih odprh že za praznik
Osvobodilne fronte. Sanacija je bila regij-
sko dogovoijena. Sad regijskega dogovora
pa je tudi modernizacija bolnišnice v Celju.
Tudi to gre, čeprav bolj počasi, ker sredstva
ne dotekajo po predvidevanjih. Tudi lani je
večina enodnevni zaslužek vplačala šele ob
koncu leta. Letos bi naj to povsod naredili
že v prvi polovici leta.
To so primeri, kjer je že kaj pokazati.
Gotovo pa je še več takšnih, kjer bi do
sodelovanja moralo priti, pa še ni.
Rine: Precej jih je, drži. Povezati bi se
morali na primer lesna industrija in gozdna
gospodarstva - ne le na območju, temveč
tudi v drugih območjih in republikah. Po-
grešamo povezave znotraj reproverig v in-
dustriji: v železarstvu, kovinsko predeloval-
ni industriji, tekstilni industriji, prav tako ni
povezav med industrijo in trgovino. Pravza-
prav so povezave le tam, kjer so sestavljene
organizacije združenega dela. Regija se tako
odpira predvsem s pomočjo sozdov Gore-
nje, Hmezad in Merx.
MILENA BREČKO-POKLIČ
Tu smo želeli in ga prosili n^j nam pove,
kateri so njegovi najlepši spomini, ki si jih
je ohranil s tega pohoda. Niti malo ni bil v
zadregi. Takoj je povedal, da je najlepše in
najčudovitejše bilo to, da so jih na Hrva-
škem tako lepo sprejeli. Sprejem je bil tako
^ep in prisrčen, da se to ne da pozabiti, pa
i^aj se leta še tako odmikajo. Posebno pa
iisto, kar so doživeli v Čazmi. Pa tudi dru-
god v drugih krajih na njihovi poti po Hrva-
ški. Kamor so prišli, je bilo vse urejeno:
hrana, vodiči, nastanitve itd. Ljudje so kaza-
li resnično ljubezen do borcev Štirinajste,
saj so jih hoteli zadržati kar za svoje. To se
skratka ne da pozabiti, niti opisati. Ostane
^^ajno v spominu.
Kaj težkega pa človek na srečo hitro poza-
bi, ali vsaj skuša pozabiti, je razmišljal Mar-
i^n Založnik-Marko. Ugotovil je tudi, da se
Je boril v Štirinajsti na pohodu, ko še ni bilo
Najtežje, ko je bila divizija še v svoji polni
borbeni moči. Zadnjo noč, predno je bil
''^njen, je še kot burja pomendrala nemško
^^poro na cesti med Stranicami in Franko-
'ovim, ter se povzpela na Lindek. Tu pa je že
^es dan grmelo.
šercerjeva brigada je zavzela položaje na
izhodnem delu položna divizije proti Stra-
nicam na Mali gori. Tomšičeva brigada pa je
desno od nje ta dan držala ključno točko .
vsega položena divizije Lindeški grad. Nem-
ci so ga ves dan 15. februarja 1944 napadali
in ga hoteli na vsak način zavzeti. Tomšičev-
ci so ga srdito branili, saj so s tem varovali
položaje celotne divizije. Ves dan so sledili
krvavi juriši za jurišem in razvaline so ne-
kajkrat menjale gospodarja. Ker se je boj
razširil vse bolj tudi proti zahodu, so Tomši-
čevcem poslali v pornoč kmalu popoldne še
1. četo 2. bataljona Šercerjeve brigade. Ko-
mandir Vinko in politkomisar Marko-Mar-
jan Založnik sta urejeno vodila borce na
položne k Lindeškemu gradu. Komandirje
določil Marjanu in skupini borcev položaj
ob neki s snegom pokriti skali in zidu na
severovzhodnem delu, komandir pa je s
preostalimi borci odšel naprej proti južni
strani gradu.
Trenutno je vladalo na položaju delno za-
tišje. Verjetno so se tudi Nemci preurejali,
ker poprej niso dosegli želenega cilja. Komi-
sar Marko še ni stal dolgo ob tisti skali, ko je
nanjo padla mina izstreljena iz minometa.
Razpočila se je s peklenskim treskom. Mar-
ka je pritisk vrgel kakih osem ali deset me-
trov vstran, da je tam nemočen obležal. Dro-
bec granate mu je ranil desno uho, od koder
mu je kri tekla po licu, a ta rana je bila
neznatna. Pritisk ga je tako močno poško-
doval, da je prišlo do notranje krvavitve in
IZ ust in nosu mu je lila kri. Izgubljal je
zavest. Bledo se spominja, kako sta ga dva
borca prijela, eden za noge, drugi pa zadaj
pod rame in ga napol vlekla kar tako zadenj-
sko s položna v zavetje. Spominja se silno
neprijetnega občutka, da se mu je plašč za-
vihal po hrbtu proti glavi, mu zajel polno
snega, da gaje zmrazilo po životu. Na kar je
izgubil zavest in za dolgo zaspal. Izgubil je
mnogo krvi.
Borci so ga položili na nosila in ga tako
pripravili za pohod v negotovost. Nosili so
ga s seboj in bolničarke so skrbele zanj.
Od pritiska te eksplozije so bili Marjanu
močno prizadeti živci na desni strani lica.
To se mu še danes vidno pozna. Ko nagr-
banči čelo, naguba samo levo stran. Desna
ne reagira.
Brigade 14. divizije so se to popoldne pri-
pravljale, da se v noči od 15. na 16. februar
prebijejo z Lindeka preko Hudinje na Paški
Kozjak. Preboj so izvršili pri Senegačniko-
vem mlinu dober kilometer nad Socko. Po-
litkomisar Marko je bil v globoki nezavesti,
v komi. Njegovi soborci so ga nosili, kar je
predstavljalo za vse nepopisno trpljenje, da
si kaj takega danes težko predstavljamo.
Poleg meter visokega snega je pritiskal še
hud mraz. In takšen nezavesten je bil Marko
ves čas pohoda preko Paškega Kozjaka 17.
in 18. februarja proti Doliču. Divizija se je
namreč v noči 18. februarja poskušala pre-
biti pri Zgornjem Doliču na Pohorje. Vse
ranjence je nosila s seboj. In ko so se bata-
ljoni pripravljali na preboj zapore pri Sv.
Marjeti, so ranjenci ležali na nosilih kakšen
streljaj od nemške zapore v bližini Lopana v
kolovozu Hrastnikovega hriba. Zdravniki in
bolničarji so jih tam še zadnjič pregledovali
in ugotavljali, kdo bi še lahko hodil, se sam
pognal čez cesto, ko bo zapora premagana,
koga pa bo še treba nositi. Prišli so tudi do
komisarja Marka. Megleno je od daleč slišal
komentar tiste večerne vizite: »Ta pa itak ne
bo dolgo,« kar se mu je nekako smešno
zdelo. Počasi se je prebujal iz dolgega sna.
Kot je znano se tu diviziji ni posrečilo
izvleči se na Pohorje. Prebili so se le štirje
bataljoni, ki so bili odslej na pohodu odreza-
ni od divizije, kajti njena glavnina z ranjenci
seje zjutraj vračala proti Basališču na strmi-
ne Paškega Kozjaka. S seboj nazaj je nosila
vse ranjence, tudi Marka. Med tem časom
pa so vrhove Basališča že zasedli Nemci in
nezaščiteno kolono izmučenih in sestrada-
nih borcev napadli na najbolj neugodnem
mestu. Nosačem so pohajale zadnje moči, a
ranjencev niso pustih. Marko se tega dogod-
ka takole spominja: »Ob tistem silovitem
napadu Nemcev se je ob koloni ranjencev
znašel osedlan konj. Bil je brez gospodarja.
Nosači so me vprašali ali bi se mogel obdr-
žati na Tyemu, če bi me posadili nanj. Pritr-
dil sem jim!« Kako so ga spravili na konja se
ne spominja. Ve pa, da seje z vsemi svojimi
močmi držal na njemu, en borec gaje vodil
spredaj za uzdo, dočim ga je drugi od zadaj
priganjal. Krogle pa so neusmiljeno žvižgale
okrog njih.
Tako je Marko na konju prijahal na vrh
Basališča, od koder so borci najuriš z bojem
prsa ob prša pregnali Nemce. Divizija seje
ta dan skupaj z ranjenci utaborila kar sredi
zasneženega gozda.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
Telefoni v Grižah
Januar in februar sta me-
seca, ko v krajevnih skup-
nostih razpravljajo o načr-
tih in nalogah, ki jih bo tre-
ba med letom opraviti. Na-
črti so bolj ali manj pogum-
ni, v največji meri odvisni
od razpoložljivega denarja.
Tudi v Grižah so o teh za-
devah že razpravljali in po-
skušali želje in potrebe us-
kladiti z možnostmi. Ivi Kra-
šovec je predsednik sveta
KS v Grižah. »Na zadnji seji
sveta smo okvirni načrt dela
že sprejeU, dokončno pa se
bomo odločili, ko bo znano
kakšno bo financiranje kra-
jevnih skupnosti v žalski ob-
čini. Naša največja akcija bo
vsekakor izgradnja telefon-
skega omrežja z okrog 300
priključki. To delamo iz
sredstev samoprispevka, iz
katerega bo šlo v ta namen
16 miljonov dinarjev. Vsi na-
ročniki so morali že vplačati
po 400 tisoč din za primarni
vod, za sekundarnega pa so-
razmerno stroškom. Radi bi
razširili tudi pokopahšče,
precejšen del sredstev pa po-
rabimo za komunalo. Letos
smo že porabili 3 miljone din
za oranje snega na 40 kilome-
trih cest.«
T. TAVČAR
Celje v družabnem mrtvilu
Koordinacijski odbor za uskls^evarije pri-
reditev v celjski občini, ki deluje pri občin-
ski konferenci Socialistične zveze ugotav-
lja, da je Celje v družabnem smislu dosti
bolj mrtvo, kot kakšno manjše občinsko
središče. Primera iz soseščine sta dovolj
zgovorna: Laščani postavijo na noge vse ži-
vo za svoj praznik Pivo in cvetje, Žalčanom
pa se imenitno posreči tudi žalska noč.
V obeh primerih proizvs^jalci (in gostinci
še posebej) najdejo v takšnih prireditvah
svoj poslovni smisel in predvsem dohodek,
medtem ko se celjsko gostinstvo obnaša do
takšnih možnosti več kot nonšalantno.
Tudi pustne prireditve obujmo, v Celju že
lep čas, pa vedno neuspešno. Razlogi so v
tem, da je kulturnim ustanovam tovrstna
družabnost na prenizki ravni, pobude se iz-
gubljajo v brezbrižnosti množice raznih po-
tencialnih dejavnikov in le še v kakšnih
zasebnih gostilnah se za pustni čas znajdejo
in ponudijo gostom nekaj več ali na druga-
čen način. Kulturnega v takšni ponudbi se-
veda ni veliko oziroma nič, čeprav bi inven-
tivnejšim ljudem in organizatorjem lahko
kanilo tudi kaj takšnih idej.
Zakaj, na primer, ne bi v Celju, če že
nimamo avtohtonih kurentov in laufarjev,
pripravili kjerkoli razstave pustnih mask na
Slovenskem, ki bi bila prav gotovo lahko na
visoki, če že ne najvišji kulturno-etnograf-
ski ravni. Mogoče bi se tudi na takš'en način
lahko približali svoji samobitnosti? Gleda-
lišče bi lahko skupno z Likovnim salonom
oziroma z zavodom za kulturne prireditve v
takšnem času namenilo svojo programsko
pozornost satiri oziroma karikaturi.
Pustni karneval je seveda drugačna ra-
ven, toda tudi ob dela voljnih organizatorjih
bi ga bilo mogoče spraviti skupaj.
Toda v Celju vlada za takšne stvari mrtvi-
lo in nezanimanje, zato je tudi težko verjeti,
da bi hoteli in zmogli uresničiti idejo o Noči
ob Savinji, ki bi po zgledu žalske noči lahko
sodila v okvir občinskega praznika Celja.
Vsaj množičnost bi bila gotovo zagotovljena
in prav njo pogrešajo ob vseh občinskih
praznikih, pa n^ jih pripravijo v katerikoli
krajevni skupnosti.
MITJA UMNIK
KOmENTIRAMO
¥ Žalcu bo nova blagovnica
Veliko ljudi se sprašuje, kako to, da so se pri Savinjskem
magazinu odločili podreti staro blagovnico v Žalcu in na
istem mestu graditi novo. Bi vendarle ne bilo ceneje obno-
viti in nadgraditi staro? Pri Savinjskem magazinu odločno
zatrjujejo, da stare blagovnice zaradi neprimernih temeljev
nikakor ne bi mogli nadgraditi, kar so pokazali tudi vsi
statični in drugi izračuni.
O tem, da je tu potrebna veliko večja trgovina, pa ni
nikakršnega dvoma že kakšnih 15 let. Nova blagovnica bo
veljala okrog 400 milijonov dinarjev in bo imela 2300 kva-
dratnih metrov prostorov, medtem ko bo čistih prodajnih
površin 1000 kvadratnih metrov. Sprva so načrtovali, da bo
blagovnica zgrajena do maja, zaradi zime in nekaterih dru-
gih zapletov, pa se bo gradnja zavlekla in računajo, da bo
končana do konca avgusta. V njej bo tudi zaklonišče za 280
ljudi.	JANEZ VEDENIK, Foto: LJUBO KORBER
Prvi zvočni zid v Sloveniji
Krajani Podvina v gotoveljski krajevni skupnosti, tik ■
žalski obvoznici, so že nekaj časa tarnali zaradi hrupa, ki t
povzroča promet. Z začetkom gradnje blagovnice Savinjska
magazina v Žalcu se jim je ponudila priložnost, da težave vs
omilijo. Zemljo in nasipni material z gradbišča so navozili o
obvoznico in z udarniškim delom so kr^ani uredili 250 metro
dolg in meter in pol visok nasip, ki precej zma^šuje hru,
Vrednost tega dela bi bila sicer okrog trideset milijonov din^
jev, tako pa so prišli do tega zvočnega zidu, kije prvi v Slovenji
zastonj. Spomladi bodo nasip še hortikulturno uredili.
^ . „	JANEZ VEDENn
Gasilci v Vrbiu
v Vrbju so se na že 53. občnem zboru zbrali gasilci. Zbora s
se udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze Ani^
Pušnik, karel Jug in Franc Cilenšek ter predstavniki sosei
njih gasilskih društev.
Predsednik gasilskega društva Matija Bobovnik je v poročili
povedal, da lani vseh zastavljenih nalog niso mogli uresničiti
Nekaj časa so bili tudi brez gasilskega avtomobila, ki so g
morali popraviti, žal pa ni bilo dovolj sredstev za plačilo. 7oi
tisoč dinarjev so končno le zbrali s pomočjo kr^anov te
delovne organizacije Juteks in občinske gasilske zveze. Povelj
nik društva Anton Čretnik je govoril, o opravljenih gasilski]
Vcoah, seminarjih in delu z mladino, ki kaže zanimanje za sodelo
vanje v društvu. Za dolgoletno delo v gasilskih vrstah je dobi
priznanje poveljnik Anton Čretnik. JOŽE GROBELNIE
Toricovi večeri laških upokojencev
Upokojenci v Laškem so se pred kratkim odločili, da svoj«
klubsko dejavnost popestrijo s pripravo »Torkovih večerov.
Posebej se bodo v svojih prostorih zbirali vsak prvi torek \
mesecu.
Prvi klubski večer so laški upokojenci pripravili že februarja
zbranim pa je zapel ženski pevski zbor društva upokojencem
Laško. Ogledali so si diapozitive Laškega in cvetnih nasadov
Kazimir Virant pa je pripravil tudi predavanje z diapozitivi c
»Cvetju in lepotah mest zahodne Evrope«. Laški upokojenci s<
bodo spet zbrali v torek, 3. marca, ko bodo s kr^šo slovesnostjo
počastili dan žena.
Kviz klubov OZN	'
Člani klubov OZN z osnovnih šol na Celjskem se bodo i
soboto pomerili na kvizu, ki ga pripravljajo v stranski dv»
rani Narodnega doma.
Tekmovalci bodo odgovarjali na vprašanja o aktualnih proble
mih sodobnega sveta in vlogi OZN. Ekipa, ki bo zasedla prvo
mesto, se bo udeležila nadaljnjega tekmovanja na republiški
ravni.
TC
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CELJU
Prostovoljni prispevki, vplačani januarja
STC Celje namesto venca na grob pokojnega
Gajšek Karla	6.000
Klemen Franc Laško Debro 40/c	46.407
Leban Marija Dobrna 13/B namesto cvetja za
pokojno prijateljico Kangler Milo	10.000
Zorko Ana OŠ Vinska gora učenci osnovne šole
Vinska gora	15.000
Mara in Janko Pogačnik Celje Ulica 29. nov. 5,
Celje	10.000
Razgor Rezka Celje Ul. 29. nov. 5, Celje	5.000
OOS Konus Celje namesto venca na grob Tkal-
čič Rudija	20.000
Jerneje Boris Ljubno ob Savinji 46	15.000
Zveza čebelarskih družin obč. Slov. Konjice	40.000
Savinjsko Koganska Zveza lovskih družin Celje
namesto venca za pokojnega Kovač Zorana iz
Celja	20.000
Atelšek Jože Savina 71 Ljubno ob Savir^i	10.000
Zalesnik Jože Gornji Grad 43	6.500
Ikovic Marjeta - Alojz, Savina 87, Solčava 57	10.000
LB Splošna banka Celje delavci enote Vrunčeva
1 Celje, namesto cvetja na grob pokojnega Po-
dergajs Ludvika	33.500
OK SZDL Celje namesto venca za Cvetka Šču-
ka, celjski slov. dobrovoljci iz vojne 1912-1918	6.000
Silvo Seško Celje Partizanska 53 namesto venca
za pok. profesorja Cvetka Ščuka	5.000
Ečo Savernik Celje Prežihova 2, namesto venca
za pok. Cvetku Ščuki	30.000
H. S. Malgajeva 18 Celje, namesto venca na grob
pok. Štucin Francu	16.500
RSNZ SRS Ljubljana Kidričeva 2, namesto žal-
nega venca za pok. tov. Štucin Franca	15.000
Stanovalci Trubarjeve 57 in 59a - d namesto
cvetja za pok. Jugovič Faniko	16.000
Sintič Tatjana, Franc, Celje, Ljubljanska 64, na-
mesto cvetja za pok. Jugovič Faniko	10.000
Trogar Zdravko, Majda Celje Ob železnici 5,
namesto cvetja za pok. Faniko Jugovič	10.000
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, na-
mesto venca za pok. Jugovič Faniko	15.000
Zdravstvena postaja Kozje	25.500
Pirnat-Jerman Laško namesto cvetja za pok.
Franiko Jugovič	10.000
Bogdana in Gustav Grobelnik Trubarjeva 13
Celje, namesto cvetja na grob pok. Fanike Jugo-
vič	10.000
Weilguny Zvonko Tomšičev trg 12 Celje	30.000
Obč. odbor RKS Žalec prispevki KO - RK Libo-
je-Letuš-Šešče-Matke ZSMS Andraž	65.850
Libela - OOS Celje, namesto venca na grob prof.
Ščuka Cvetka	10.000
E. S. Vilko Dobrna Vinska gorica 30/b, namesto
cvetja za pok. Pešak Jožeta	10.000
Stante Velentin Celje, namesto venca na grob
pok, prof Cvetko Ščuka__10.000
Skup^	542.257
Popravek
Pri objavi decembrskih prispevkov je izpadel del teksta:
Knez Martin, Stegenškova 3 Laško namesto cvetja za pok.
Marijo Dvornik

Milada Kalezič
v garderobi. Predvečer
slovenskega kulturnega
praznika ali dan potem, ko je
igralka Slovenskega ljudske-
ga gledališča Celje Milada
Kalezič prejela najvišje priz-
nanje kulturne skupnosti
Celje za vlogo Sare v Prihki
dr. Josefu Mengeleju, ki jo je
na oder Herberta Gruna po-
stavil prav tako letošnji na-
grajenec Vinko Modern-
dorfer.
Milada hiti s preoblače-
njem in šminkanjem. Čaka
jo Večerja v vili P. Predsta-
va, seveda, v kateri Milada
uspešno uprizori mladinsko
funkcionarko. Deset let je,
odkar je Milada Kalezič, sku-
paj z možem, tudi igralcem,
stopila na celjske odrske de-
ske. Živahna Črnogorka, na-
vezana na Maribor, aklimati-
zirana Celjanka, se je tedaj
spoprijela (in uspela) s Sa-
lemskimi čarovnicami. Spo-
minjamo se je še iz mnogih
drugih imenitnih vlog: iz Ča-
rovnice iz Zgornje Davče,
Ofelije v Hamletu, ene od se-
ster v Sestrah ... Za to vlogo
je dobila tudi Borštnikovo
priznanje. Je tudi dobitnica
gimnazijske Prešernove na-
grade. Tedaj je pisala pesmi.
Med pogovorom se živah-
no obrne od zrcala in pravi:
»Obožujem film. Pri filmu
pač narediš nekcO, kar v tea-
tru ne moreš, čeprav se vse
bistvene stvari vendarle do-
gajajo na odru.« Milada seje
v sedmi umetnosti že izkaza-
la. Igrala je v Prestopu, Treh
prispevkih. To so gadi, v TV
igrah. Na Tednu domačega
filma je leta 78 dobila nagra-
do debitantke leta. »Film je
nekaj divjega,« ponovi z njej
lastnim žarom, ki jo nosi tudi
po odru. »Kadar sem na
odru, se počutim, kot da je
ves svet moj!« pravi. Potem
mora na oder. Po predstavi
odhiti domov, k šestletni
Ivani, kije najbolj srečna, če
je mamica pri njej. Ko bo ve-
lika, bo pa igralka, je odloče-
no dekletce. »No, za zdcO se
najraje smuča,« s ponosom
pove mamica, ki se tudi v
poklicu, ki ga ima rada, zave-
da, da je naprej ženska in
potem igralka.
MATEJA PODJED
Plošča Rlpšiu
Spomin ljudskemu pesniku In kronistu
Ob stoletnici smrti Karla
Ferdinanda Ripšla, ljudske-
ga pesnika in znanega kro-
nista ter župnika v cerkvi
sv. Miklavža nad Rimskimi
Toplicami (od 1854 do 1859),
mu bo občinska kulturna
skupnost skupaj s kulturno
umetniškim društvom iz
Lažiš jeseni postavila spo-
minsko ploščo.
Karel Ferdinand Ripšel je
po naročilu škofa Slomška
1856 začel urejevati in pisati
kroniko Sv. Miklavža, ki je
ena najbolj znanih v laški de-
kaniji.
Po župnikovanju v Laži-
šah je odšel za vojnega kura-
ta v cesarsko kraljevo voj-
sko, vendar je bil vseskozi
prisoten v slovenskem kul-
turnem življenju. Bil je med
ustanovitelji pisateljskega
društva in glasbene matice v
Ljubljani, sodeloval je na Ta-
boru v Sevnici, nekaj časa je
bil tudi podpredsednik čital-
nice v Laškem. Skupaj z Be-
njaminom in Gustavom
Ipavcem je izdal Pesmarico
za kratek čas, marsikatero
njegovo pesem so bratje
Ipavci tudi uglasbili. Neka-
tere med njimi so ponarode-
le, kot naprimer Majolka in
Ko b' sodov ne b'lo.
Karel Ferdinand Ripšel je
bil tudi vnet sadjar in je
mnogim kmetovalcem sve-
toval in pomagal pri gojenju
sadja. Že 1867. leta je izdal
knjižico Kratki nauki za sa-
djerejo. Pred leti mu je slo-
vensko sadjarsko društvo
postavilo medaljon na žup-
nišču pri Loki pri Zidanem
mostu in ob tej priložnosti
izdalo tudi brošuro o njego-
vem prispevku k pospeševa-
nju sadjarstva na Sloven-
skem.	VVE
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
KOMENTIRAMO
Pornografske strasti
Glede na to, da si je bilo mogoče v Celju ogledati
malodane pravi »hard« porno film, ni odveč ob tem
pripomniti in pripisati še nekaj besed. Prvo vprašanje,
ki se mi ob tem nenavadnem dogodku zastavlja, je
ravno vprašanje, kako je bilo mogoče odkupiti film, ki
ima očitno pornografsko vsebino. Distribucija se sicer
zgovarja (mislim, da ni potrebno pojasnjevati iz kakš-
nih razlogov to počne), da film ni pornografski, bi
se v tem primeru utegnilo zgoditi, da bi se našel nekdo,
ki bi film prepovedal.
Ker ni težko ugotoviti, da film vendarle je pornograf-
ski, so določeni organi tokrat distribuciji pogledali
skozi prste, ah pa se tudi glede »pornografije« pri nas
nekaj spreminja.
Zakaj je torej film Strasti pornografski? Prvič: ome-
njeni film ni tako dober erotični film, da bi dva meseca
trpal ljubljansko Slogo. Drugič: Vzpostavimo ločnico
med erotiko in pornografijo. Če je za erotiko značilno,
daje spolna dražljivost akterjev koncipirana posredno
skozi pedalčevo domišljijo, tega ne moremo pripisati
etiketi pornografskega. Za pornografijo je namreč zna-
čilen prikaz spolnih organov »v akciji« iz česar tudi
sledijo pr\ine pornografskih filmov. Njihova zgodba je
zreducirana na minimum, prizorišče dognanja je sko-
rajda nezaznavno, nosilna struktura tovrstnih filmov
so le dolge sekvence, sestavljene iz različnih variant
spolnega akta. Skozi te konsekvence film Strasti ne
moremo opredeliti drugače kot pornografski. Zgodba
v filmu je plehka in nepomembna, prizorišče dogaja-
nja ni vredno omembe, pri prikazovanju spolnega akta
pa gre kvečjemu za ponavljanje dveh, treh različnih
variant. Akterji akcije imajo za nameček še modrikaste
noge, na osnovi česa ni težko ugotoviti njihovo identi-
teto. Ob vsem tem pa se nam poraja tisto najbolj zani-
mivo vprašanje in sicer kako je mogoče, da sije ome-
njeni film v Ljubljani ogledalo več gledalcev, kot razv-
piti, večkrat nagrajeni Formanov film Amadeus in da
so Strasti vztrajno polnile tudi kino Metropol v Celju.
Ob tem zanikam mnenje, da si film ogledujejo pred-
vsem delavci iz drugih republik, vojaki in tako imeno-
vani nižji sloji. Mislim, da se zajec skriva v drugem
grmu. Zato bom stvar poiskusil razjasniti nekoliko
drugače.
V Zahodnem svetu je pornografija legalizirana, a
vendarle omejena na prikazovanje v posebnih dvora-
nah, v sijaju rdečih luči, s prizvokom marginalnega in
asocialnega. Vendar pornografijo je moč videti, jo
obrezvrednotiti in zasovražiti ali pa jo vzeti kot stvar,
ki JO je moč kupiti, da nam ob določenih trenutkih
nudi užitek. Pri nas je stvar seveda drugačna. Porno-
grafija je prepovedana oz. bolje rečeno - ni dovoljena.
Tako ni posebnih dvoran, kjer bi ljudje gledah porno-
grafijo. Zato je film Strasti za naš prostor nekaj pov-
sem novega in nevsakdanjega. Zaradi tega so si mnogi
že iz radovednosti ogledali nekaj, za kar so slišali, da je
marginalno in asocialno in je zato pri nas tudi prepove-
dano. Verjetno drži tudi to, da je želja po vizuelnem
občutenju spolnega občevanja skoraj tako močna, kot
spolna želja sama. Marsikdo pa tudi misli, da se mu ob
takšnih in podobnih filmih povečuje seksualni apetit.
Ob tem se sprašujem koliko časa lahko takšno spodbu-
janje traja in ah ni to popolnoma lažna in človeku
nevredna stimulacija. Ali sem za pornografijo v naših
kinematografih ? Sem, toda samo zato, da bi se je ljudje
čimprej naveličali.
VOJKO ZUPANC
iViesec ifuiture v
mozirsici občini
Zveza kulturnih organiza-
cij občine Mozirje je pripravi-
la vrsto kulturnih prireditev,
ki se v tem mesecu vrstijo v
domala vseh krajih mozirske
občine. Prireditve ob mesecu
kulture so se začele 7. februar-
ja in bodo trajale rse tja do 8.
marca, zvrstile pa se bodo v
Mozirju, Nazarjah, Šmihelu,
Šmartnem, Bočni, Gornjem
Gradu, Novi Štifti, Rečici, na
Ljubnem, v Lučeh in Solčavi.
V soboto so v Mozirju odkrih '
spominsko ploščo na stavbi
prve javne mozirske šole, pre-
cej obiskovalcev pa je bilo v
nedeljo tudi v Šmihelu, kjer je
bil koncert dekliškega pevske-
ga zbora iz Nazarij. Uspeh je
tudi Utt-rami večer z Antonom
Ingoličem, ki je bil v torek v
Mozirju. In kakšne prireditve
načrtujejo za naslednje dni? V
Moziiju bodo jutri ob 18. uri
odprli razstavo del slikaija
Frana Tretnika, na vseh osnov-
nih šolah pa se bodo jutri zvr-
stili tudi kulturni dnevi. V so-
boto se bodo v Novi Štifti na
kulturnem večeru predstavili
člani prosvetnega društva iz
Solčave, medtem ko bodo
igralci iz Luč v Solčavi v nede-
ljo izvedb komedijo Skupno
stanovanje, v Moziiju pa bo
popoldne koncert pevskih
zborov iz tega kraja in zbora z
Ljubnega. V sredo popoldne
bodo v Mozirju odkrili spo-
minsko ploščo slovenskemu
zgodovinarju Ignacu Orožnu.
V mesecu dni bodo v mozir-
ski občmi pripravili kar 42 kul-
turnih prireditev, ki bodo po-
pestrile življerue v krajevnih
skupnostih in prav gotovo pri-
vabile dovolj obiskovalcev.
Pomembno in pohvalno pa je
tudi to, da bodo vse te priredi-
tve pripravila domača kultur-
noprosvetna društva, kar je
hkrati tudi dokaz, da na tem
področju vlada precejšnja ži-
vahnost.
J.V.
Z zbiraniem le treba nadaljevati
Ob letošnjem kulturnem prazniku smo v Celju postali boga-
tejši za zbirko, ki je prva te vrste v Sloveniji in pomeni
začetek nastajanja zbiranja dokumentov o obdobju, ki se je
začelo ob koncu vojne.
Zbirko o Celju od leta 1945 do 1950 na različnih področjih
(gospodarstvo, kultura, telesna kultura itd.) so s pomočjo delov-
nih organizacij, šol, posameznikov in kulturnih ustanov dobro
leto intenzivno urejevali trije kustosi celjskega Muzeja revolu-
cije Jože Vurcer, Rolanda Fuggel-Germadnik in Andreja Rihter,
ki je tudi ravnateljica Muzeja revolucije.
Na otvoritvi, kjer je zapel moški komorni zbor pod vodstvom
Vida Marcena, je bil prisoten tudi predsednik predsedstva SR
Slovenije France Popit, ki si je z zanimanjem zbirko ogledal.
»Razumem urejevalce razstave, da so imeli težave pri zbiranju
gradiva, saj ga preprosto ni dovolj ohranjenega,« je pripovedo-
val in dodal, da v prvih povojnih letih enostavno ni bilo dovolj
časa za fotografiranje, arhivirarye in podobno, saj je bilo vse
usmeijeno v delo. So pa tudi drugi objektivni razlogi. »Zbirka je
odličen zametek za njeno razvijanje in mnogim drugim v dokaz,
kako se naj bi to delalo« pa je menila predsednica občinske
organizacije ZZB NOV Celje Olga Vrabič.
O pomembni pridobitvi, ki bo dobra šolska ura za vse, ki ne
poznajo tistega obdobja, sta govorila ravnateljica muzeja
Andreja Rihter in sekretar občinskega komiteja ZKS Celje
Stane Mele.
TONE VRABL, Foto: VIKTOR BERK
Inventura iiuiturne ustvarjalnosti
Bogata bera Kozjanskih kulturnik ilnevov
Kozjanski kulturni dnevi,
najširša in najbolj množič-
na predstavitev amaterske
kulturne ustvarjalnosti na
Smarskem, bodo tudi letos,
enajstič zapovrstjo, postre-
Sli z obilico kulturnih do-
godkov. Veliko se jih je že
»vrstilo v času praznovanja
slovenskega kulturnega
praznika, ostale pa so na
programu vse tja do sredine
ttiarca.
Okoli petdeset kulturnih
Prireditev so pripravili v več
l^ot polovici krajevnih skup-
•losti, kjer imajo na tem po-
dročju kaj pokazati, tako do-
'i^a, kot v gosteh širom po
občini.
Letošnji Kozjanski kultur-
dnevi so oziroma še bodo
Postregli kar s petimi premi-
črnimi uprizoritvami odr-
skih del. Zanimiva popestri-
^v tega dela programa je go-
stovanje otroškega gledališ-
iz Osijeka z lutkovno
predstavo, ki si jo bodo ogle-
^^H osnovnošolci v več kra-
Glasbeni del prinaša
'^'"ed sta vi t ve pevskih zborov
in koncert mešanega pev-
skega zbora Consortium mu-
sicum iz Ljubljane. V Podče-
trtku in Bistrici ob Sotli bo-
do odprli nove oziroma pre-
novljene prostore krajevnih
knjižnic, v ta čas pa sovpada
tudi občinska prireditev Na-
ša beseda, ki se bo odvijala v
dveh krajih, v Kozjem in v
Mestinju. Letos je po dolgem
času zopet močneje zastopa-
na folklorna dejavnost. Pro-
gram Kozjanskih kulturnih
dnevov pa letos bogatijo kar
tri zanimive razstave. Dve so
v Šmaiju že postavili. Prva je
v avli kulturnega doma, to je
razstava Gasparijevih raz-
glednic iz zbirke Maijana
Marinška iz Titovega Vele-
nja, druga pa v prostorih ob-
činske matične knjižnice,
gre za predstavitev literarne-
ga opusa Antona Ingoliča ob
pisateljevi 80-letnici. Tretja
razstava, likovna dela, ki so
nastala v času pionirske li-
kovne kolinije Titovi kraji
naši kraji, pa je na ogled v
kulturnem domu v Le-
sičnem.
Organizator Kozjanskih
kulturnih dnevov, občinska
zveza kulturnih organizacij,
izbere vsako leto osrednjo
temo razgovorov, letos je to
filmska vzgoja na šolah.
Glavni razgovor s tega po-
dročja bo 25. februaija v Do-
mu kulture v Šmarju, ko bo-
do kot gosta povabili prizna-
nega slovensk^a filmskega
amateija Miša Coha, ki je si-
cer doma iz Pristave. V tem
času pa se vrstijo filmske
predstave, ki so si jih izbrah
učenci v osnovnih šolah in
razgovori pred in po predsta-
vah, ki jih vodijo mentorji
filmske vzgoje. Zadrya prire-
ditev iz niza letošnjih Koz-
janskih kalturnih dnevov bo
15. marca, ko bo v Kostrivni-
ci gostovala gledahška ama-
terska skupina iz Virštanja s
satiričnim večerom pod na-
slovom »Inventura v dežeh
neomejenih možnosti«.
MARJELA AGREŽ
Beri Zupančič v Muzeju revolucije
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v ponedeljek
v celjskem Muzeju revolucije otvoritev razstave najnovej-
ših risb celjskega slikarja Borija Zupančiča. Cikel je naslo-
vil »Duh prostora«. Razstava, ki jo je organiziral Klub kul-
turnih delavcev Ivan Cankar, bo odprta do 14. februarja.
Ob otvoritvi je Tomaž Jeghč, predsednik kluba, med dru-
gim dejal: »V svojih nžOnovejših in tokrat prvič predstavlje-
nih dehh nadaljuje Bori Zupančič z usmeritvijo, katere zna-
čilnost je predvsem v gojenju subjektivnega likovnega
izraza.« V kratkem kulturnem programu so se predstavili
mladi celjski pesniki: Zoran Pevec, Edo Einspieler in Dam-
jan Mestnik.
V. E.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CELJE
objavlja
RAZPIS
stanovanjskih posojil v znesku 4,000.000 din za
gradnjo in prenovo stanovanj ter stanovanjskih
hiš, ki so v lasti borcev NOV, zaradi določitve
prednostne liste upravičencev do po^ojii za leto
1987.
I.
Uprav-ccinec do posojila za gradnjo ali prenovo zaseb-
nega stanovanja ali stanovanjske hiše je borec NOV, ki je
občan občine Celje in ki nima stanovanja ali nima ustrez-
nega standardnega stanovanja.
Posojila za prenovo se dodeljujejo le za posege v stano-
vanja ali stanovanjske hiše, s katerimi se poveča koristna
stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov,
predelajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali zgradijo
manjkajoče sanitarije.
Posojila se ne dodeljujejo za posege v stanovanja ali
stanovanjske hiše, ki po standardih, veljavnih v stanovanj-
ski skupnosti, spadajo med dela tekočega vzdrževanja.
II.
Pri pridobitvi stanovanjskega posojila je borec NOV
dolžan zagotoviti lastno udeležbo, ki znaša najmanj 30%
od predračunske vrednosti novogradnje ali prenove.
Za lastno udeležbo se štejejo privarčevan denar, doka-
zan s hranilno vlogo, posojila na podlagi namenskega
varčevanja ali vezave denarja pri banki, material, vloženo
delo in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt.
III.
Vlogi za posojilo za gradnjo ali prenovo zasebnih stano-
vanj in stanovanjskih hiš je treba priložiti:
-	potrdila o skupnih dohodkih borca in člana njegove
družinske oziroma gospodinjske skupnosti za leto 1986.
med katere se vštevajo osebni dohodki, nadomestila oseb-
nega dohodka, pokojninski prejemki, invalidnine, štipen-
dije, otroški dodatki, preživnine, družbeno denarne
pomoči in drugi dohodki,
-	potrdila o stalnem bivališču in skupnem gospodinj-
stvu,
-	gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi gradbe-
nih del, če gre za prenovo,
-	dokaz o lastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše
(izpisek iz zemljiške knjige),
-	predračun gradbenih del,
-	dokaz, da so zagotovljena sredstva za lastno ude-
ležbo in
-	druga potrdila glede na posebne socialno materialne,
zdravstvene ali druge okoliščine posameznega borca.
Borci NOV dokazujejo pokojninske prejemke s pokoj-
ninsko nakaznico za december 1986.
IV.
Vloge za posojila za gradnjo ali prenovo stanovanjskih
hiš morajo borci NOV poslati skupaj z dokazili Samou-
pravni stanovanjski skupnosti občine Celje, Celje, Gledali-
ška 4, pri kateri prejmejo udeleženci razpisa tudi podrob-
nejše informacije.
Razpisni rok traja trideset dni od dneva objave tega
razpisa.
Prepozne ali nepopolne vloge ne bo mogoče upoštevati.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CEUE
Delovna skupnost upravnih
organov skupščine občine Žalec
objavlja
prosta dela in naloge v občinski upravi za
družbene prihodke za:
1.	vodjo odmere
z zahtevano visoko strokovno izobrazbo pravne
smeri ter petimi leti delovnih izkušenj - za nedolo-
čen čas
2.	odmernega referenta za takse in
davek na dohodek od
premoženja
z zahtevano višjo upravno ali višjo pravno šolo ter
dvemj leti delovnih izkušenj - za nedoločen čas
3.	odmernega referenta za davek
od premoženja in nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča
z zahtevano višjo upravno ali višjo pravno šolo ter
dvemi leti delovnih izkušenj - za določen čas enega
leta
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje v skla-
du s 156. členom zakona o sistemu državne uprave
ter o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o
republiških upravnih organih.
Zainteresirani kandidati naj pismene prijave z doka-
zili o izpolnjevanju objavljenih pogojev dostavijo v 8.
dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po
poteku objave.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
Težko premagljiva armada
Kaj smemo zapisati o prireditvah na Celj-
skem za kulturni praznik? Predvsem, da
marsikje še trajajo, kot na primer na Koz-
janskem, in da bo marsikje mesec februar
še v znamenju kulture.
Kaj si smemo želeti ? Da bi bilo tako živah-
no skozi celo leto. Da bi pražnje oblečeni
obiskovalci z zadovoljstvom zapuščali dvo-
rane kulturnih domov in drugih kulturnih
institucij. Tako bi tudi hitreje opazili in uvi-
deli, da so marsikje domovi dotr^ani, delo v
njih težko, če že ne nemogoče in bi potem
po svojih fncjsh in sposobnostih hitreje sto-
pali kulturnim oh tok ob njihovih prizade-
vanjih za reševanje n^bojj pcfečih proble-
mov v kulturi. Ne bomo jih ponovno našte-
vali, saj se že dlje časa vlečejo kot povest o
jari kači in steklem polžu.
Najbrž ni edini, a je dovolj svetel vzor, da
se ga spomnimo: Laščani so se odločili, da
bodo tudi s pomočjo samoprispevka, za ka-
terega so se letos izrekli na referendumu,
obnovili dotr^an dom Dušana Poženela. Vi
bistvu s tem postajajo na nek način obliko-
valci kulturne ponudbe, ki se zna v laški
občini v prihodnjih letih še razcveteti. Šte-
vilne prireditve na Celjskem so v minulih
dneh dokazale, da sijih ljudje želijo, da tudi
znajo narediti selekcijo med njimi, kar je
prav in da je občinstvo sestavni del vsake
kulturne dejavnosti in ponudbe.
V minulih dneh seje ponovno izkazalo, da
za prireditev ni potreben kdo ve kakšen
scenski blišč, ki požre veliko denarja, am-
pak da so znanje, iznajdljivost in pripravlje-
nost pripeljali do kakovosti in polne dvora-
■ ne. Pra virr-suo tisti kulturniki, ki bodo rekli,
da vselej ne gre ali pa da dolgo tako ne
bo šlo. Vendar, če bodo inieli ob sebi občin-
stvo, ki bo nenehno butalo z njimi v ^oble-
me prostorov, kadrov, opreme, bo bitka za
boljše lažja, armada pa večja in težko jo bo
premagati.
MATEJA PODJED
KOMENTIRAMO
Člani različnih skupin SO se za to prireditev strnili v eno in pripravili igrani odlomek c
Urški in povodnem možu.
Foto: TONE TAVČAR
Humus za nove setve in žetve
Kulturni utrip Laškega oti Trubarja do danes
Iz bogatega niza priredi-
tev bo brez dvoma še dolgo
ostala v spominu revija kul-
turnih društev Laškega in
zaledja, na kateri je več kot
200 nastopajočih potegnilo
rdečo nit Laškega od Tru-
barjevih časov do danes.
Nastopili so pevci, godbe-
niki, folkloristi in igralska
skupina, ki so napolnili ves
oder dvorane Dušana Pože-
nela in še dobršen del dvora-
ne. Ko so v petek zvečer jeli
v dvorano prihajati gledalci,
so jih nastopajoči in čakajoči
na odru pozdravili z dolgim
in prisrčnim aplavzom, kar
je marsikoga prevzelo že kar
na začetku.
Scenarij za to prireditev je
pripravil Jure Krašovec, ki
je znal na poljuden in predv-
sem izviren način obuditi
spomin na velike može, ki so
bili kakorkoli povezani z živ-
ljenjem v laški občini. »Ni
jih dala samo Ljubljana, Vr-
ba, belokranjska Vinica,
prekmurska Polana, Vrhni-
ka, Kotlje, ne le Muljava .. .
tudi v teh dolinah in bregeh
smo jih imeli, ki nam dvigu-
jejo samozavest in nas bodri-
jo,« je bilo slišati z odra, s
katerega so se kulturniki
krajanom ob koncu zahvalili
tudi za izglasovani samopri-
spevek. V njegovem progra-
mu je namreč tudi posodobi-
tev močno dotrajanega do-
ma Dušana Poženela, ki je
bil na petkovi prireditvi poln
do zadnjega kotička. Ob
koncu je Stane Kužnik,
predsednik skupščine kul-
turne skupnosti Laško nago-
voril predstavnike delovnih
organizacij, da bi čimprej
podpisali samoupravni spo-
razum o obnovi doma.
Aplavz, zdaj občinstva, je
bil dokaz, da si ljudje takš-
nih prireditev želijo. Ali ka-
kor je ob izhodu iz dvorane
dejala starejša ženica: »Kako
morejo ljudje doma drevene-
ti, ko imamo tako dobre pri-
reditve!«
MATEJA PODJED
Zakon gospoda
Missisipija v SLG
Celje
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje so pred novo pre-
miero. V petek zvečer se bo
ansambel predstavil z delom
Friedricha Durrenmatta Zako-
na gospoda Missisipija. Švicar-
ski avtorje to svojo satiro napi-
sal v času hladne vojne - kot
reakcijo na prvi spopad med
blokoma - vendar pa se zdi, da
je danes celo bolj ^tualna, saj
so mnogi mehanizmi medna-
rodne politične igre zdaj znani
in splošno razvidni.
Delo je postavila na oder
mlada režiserka Barbara
Hieng, dramaturginja je bila
Vesna Jurca, scenografinja Sa-
nja Jurca, kostumografmja
Bogdana Krušič, lektorica
M^da Križaj. Glasbo je napisal
Urban Koder. Nastopajo: Ja-
nez Bermež, Anica Kumer, Bo-
gomir Veras, Iztok Valič, Igor
Sancin in ob njih še dobršen
del celjskega ansambla.
MP
Foto: B. BERK
Literarne uganke o Prešernu
v žalski knjižnici, kjer so znali na različne načine bogatiti počitniški čas mladih, so se spomnili
tudi tistih najbolj razmišljujočih in jim zastavili literarne uganke. Prihodnji teden pripravljajo v
knjižnici srečanje s temi ugankarji in podelitev nagrad. Čas slovenskega kulturnega praznika v
glavnem označuje razstava Prešernovih del ter drugih besednih in slikovnih označitev iz pesniko-
vega življenja. A med razstavljenim gradivom se skriva uganka, ki je kajpak, na tem mestu ne
smemo razkriti. Veljalo pa se bo potruditi, saj bo Mladinska knjiga prispevala lepe nagrade. Sicer
pa je bil v počastitev praznika v knjižnici tudi literarni večer z mladini ustvarjalci književne
mladine v Žalcu. Gostje večera so bili pisatelji in pesniki Meta Rainer, Peter Božič in Dane Debič.
Foto: L. KOBLER
Razgibano kulturno
življenje na Polzeli
Prejšnji konec tedna so
polzelski Svobodaši polaga-
li račun svojega dela. Po
kratkem kulturnem progra-
mu, ki so ga pripravili člani
recitacijske skupine, je po-
ročal predsednik DPD Svo-
boda Polzela Stanko Novak.
Povedal je, da so na po-
dročju vokalne glasbe uspeš-
no delovali moški in mešani
pevski zbor ter vokalni kvin-
tet Lastovka. Tudi ansambel
Slovenija in tamburaški or-
kester sta bila uspešna. Gle-
dališka skupina je naštudira-
la igro Kje je meja in z njo
igrala na premieri in devetih
predstavah. Tudi letos je ki-
no sekcija pripravila teden
mladinskega filma, tokrat
enajstega po vrsti. V Komen-
di je bila odprta razstava li-
kovnih del Darinke Pavletič-
Lorenčakove. Plesna skupi-
na Natya je s svojimi nastopi
in gostovanji dosegla velik
napredek in popestrila delo-
vanje društva. Društvena
knjižnica je lani praznovala
40-letnico ustanovitve in ob
tej priložnosti pripravila sre-
čanje z bralci. Za naprej si
želijo nadaljevati s takim za-
nosom kot so delali doslej.
V prihodnjem mesecu na-
povedujejo premiero, aprila
nastop pevskih zborov, pri-
pravljajo se tudi na kulturno
turistično prireditev, ki naj
bi bila junija, skratka vse ak-
cije delajo zavzeto, stremijo
za umetniškim dvigom svo-
jih stvaritev, poleg tega pa se
trudijo, da bi bile njihove
predstavitve takšne, kot si
jih želijo Polzelani, njihovi
najzvestejši gledalci in po-
slušalci.
T. TAVČAR
Skrita hotenja in Stopinje štirih
Združeno delo Ima posluh za umetniška snovanja
Skrita hotenja in Stopiige štirih
sta dve drobni knjižici poezije, ki sta
izšli ob slovenskem kulturnem praz-
niku na različnih koncih, ne vede ena
za drugo, a z istim hotenjem - poča-
stiti praznik, predvsem pa dati mesto
in veljavo pesnikom iz delovnih oko-
lij in jim morda bolj na široko odpre-
ti vrata.
Stopinje štirih so natisnili v celjski
Cinkarni. Prav tam so tudi nastale pe-
smi Zorana Pevca, Fikreta Imamovi-
ča, Amadea Dolenca in Maričke Ber-
njak. Zbrala in v zbirko uredila jih je
Irena Kroflič. Pesmi v tej drobni knjigi
so prvenci in kot prvenci vsekakor
presenečajo, saj je njihova izpoved-
nost včasih kar na zavidanja vredni
ravni. In tudi tiste, šibkejše pesmi,
vsaj kar se tiče oblikovalne volje, ven-
darle govorijo o veliki prizadetosti av-
torjev na to, kar se dandanašnji s člo-
vekom v tem svetu dogaja.
Redko se dogaja, da delovna organi-
zacija najde toliko posluha in smisla za
kulturna dogajanja svojih delavcev in
jim omogoči tak podvig. In vendar -
Stopinje štirih so izšle po zaslugi Cin-
karne, v nakladi 700 izvodov.
Tudi konjiška Skrita hotenja je pod-
prlo združeno delo, izdal pa jih je ob-
činski sindikalni svet Slovenske Ko-
njice, oziroma komisija za kulturno
dejavnost, v nakladi 1000 izvodov.
Skrita hotenja, knjižica, v kateri je pe-
smi objavilo 11 avtorjev, pa se odliku-
jejo še po likovni opremi, oziroma
predstavitvi domačih likovnikov, ki se
v tej knjižici predstavljajo z deli iz oko-
lja v katerem živijo. Te reprodukcije
slikarjev amaterjev so skupaj z izbrano
besedo nanizane kot biseri v zbirko, ki
jo je zbrala in uredila Nuša Dvoršek,
naslovno stran pa opremil Milan Zlata-
novič. Natisnila jo je Delavska univer-
za v Slovenskih Konjicah.
Obe knjižici. Skrita hotenja in Stopi-
nje štirih gre brez dvoma sprejeti s
simpatijo in takšna prizadevanja in
snovanja podpreti tudi v drugih delov-
nih okoljih.	MATEJA PODJED
En avtor - ena slika
Društvo likovnih amaterjev Celje in Zveza kultur-nih
organizacij Celje organizirata razstavo in izbor likov-
nih del za prispevek celjski bolnišnici, pod geslom: En
avtor - ena slika. V akcijo se lahko vključijo vsi likov-
niki, kiparji, oblikovalci, ne glede na članstvo v dru-
štvu. Rok za oddajo opremljenih del za razstavo bo od
20. do 23. februarja, in sicer v pisarni Zveze kulturnih
organizacij Celje, v Gregorčičevi 2, od 7. do 14. ure.
Med ljubiteljskimi in poklicnimi umetniki je bila
ideja o tej akciji sprejeta z navdušenjem. Tema naj bi
bila svobodna, predlagajo organizatorji, saj izkušnje
kažejo, da likovni ustvarjalci najraje posegajo po že
uspešni in osvojeni tehniki. Vsa likovna dela bo pre-
gledala strokovna žirija in izbrala najboljša, od vsa-
kega avtorja po eno delo, medtem ko mora vsak avtor
predložiti eno do tri dela. Žirija bo dela označila in
registrirala kot prispevek posameznika k obogatitvi
notranjih prostorov celjske bolnišnice. Vsa likovna
dela bodo postala osnovno sredstvo bolnišnice.
MATEJA PODJED
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Zdravilišče Laško vabi
vse priznane ustvarjalce
Bogat program prireditev žeiiio dopolniti še z izleti
I.ani so v Zdravilišču La-
ško organizirali 72 priredi-
tev, od tega je bilo enajst
likovnih razstav, številni
zabavnoglasbeni večeri,
koncerti zborovske in resne
glasbe, gledališki večeri z
nastopi ljubiteljskih kul-
turnih skupin pa tudi zna-
nih poklicnih igralcev.
Organizacijo prireditev v
laškem zdravilišču je Franc
Podkoritnik, hotelski tehnik
in vodja strežbe, sprva
opravljal povsem ljubitelj-
sko. V osnovni organizaciji
sindikata zdravilišča je bil v
komsiji za kulturne aktivno-
su. Ker pa se je še kot mla-
dmski aktivist ukvarjal z or-
ga, izacijo kulturnih priredi-
tev in je še sedaj aktiven član
KUD Anton Tanc iz Marija-
gradca, je njegova dejavnost
v sindikalni organizaciji
kmalu presegla okvire dela v
sindikatu in vse več priredi-
tev je bilo takšnih, ki so bile
primerne tudi za goste zdra-
vilišča in zunanje obisko-
valce.
Vsak teden je v Zdraviliš-
ču najmanj ena prireditev,
program je raznovrsten, vse
prireditve pa so dobro obi-
skane. Dober odziv med go-
sti zdravilišča in zunanjimi
obiskovalci je spodbujal k
iskanju kakovostne ponud-
be. Zahtevnejši programi pa
so jemali Francu Podkoritni-
ku vse več prostega časa.
Imel je sicer vso podporo ko-
lektiva, vendar je moral sam
opravljati vse organizacijske
posle. Opravljal je takorekoč
dvojno delo, brez dodatne
stimulacije. Na srečo so v
vodstvu zdravihšča spoznali,
da so postale prireditve ob
koncu tedna sestavni del
zdravihške ponudbe, ki jo je
potrebno kvečjemu širiti, ne
pa krčiti. Ko so spreminjali
pravilnik o sistematizaciji,
so v opis del in nalog vodje
strežbe vnesli tudi organiza-
cijo prireditev, hkrati pa to
tudi ustrezno ovrednotili.
Del organizacijskih zadev pa
so prevzeli vodje izmen.
Franc Podkoritnik pa bo
moral opraviti še višješolski
študij in bo potem zadostil
zahtevam po stopnji izobraz-
be za opravljanje teh del. Od-
ločil se jf,-, da bo študiral ob
delu.
»Nimamo še povsem izde-
lanega l-.oncepta prireditev«,
pravi Franc Podkoritnik.
»Po f.ni strani želimo dati
moŽTiost vsem amaterskim
skupinam iz Laškega in regi-
je, ki imajo kakšno dobro
prireditev, da se predstavijo
najširšemu krogu ljudi. Po
drugi strani pa žehmo priva-
biti v laško zdravihšče vsa
najbolj popularna imena slo-
venske in jugoslovanske
estrade, pa tudi znane doma-
če m mednarodne umet-
nike.«
To ne bo težko, saj nekaj
izkušenj že imajo. Lani so v
laškem zdravilišču nastopale
zabavnoglasbene skupine
GU-GU, Plavi orkestar, Ču-
dežna polja, New Swing
quartet, Marjana Držaj, Oto
Pestner, od narodnozabav-
nih ansamblov pa ansambel
Lojzeta Slaka, Franca Mi-
hevca, Rž, ki je imel tu pro-
mocijo nove plošče^ igralci
Dare Ulaga, Zlatko Sugman
in drugi so nastopili v mono-
dramah, gostoval je zbor z
Madžarske in Švedske, pa
sovjetski violinist Viktor Pi-
kajzen in še bi lahko našte-
vali.
Tudi letos imajo za seboj
že nekaj dobrih prireditev,
obetaven je tudi februarski
in marčevski program. Jutri,
na primer, nastopa folklorna
skupina iz Kompol, prihod-
nji petek bodo imeli koline s
KUD Anton Tanc, potem še
komedijo Svojeglavček v iz-
vedbi gledaliških amateiijev
iz Lažiš. V marcu bo aka-
demski ples, v goste bosta
prišla tudi popularni skupini
Don Juan in Agropop, pa
Štajerskih 7 in še kdo.
VIOLETA V. EINSPIELER
Franc Podkoritnik: »Našo
ponudbo želimo še razširiti.
V mislih imam predvsem
izlete. Goste zdravilišča bi
radi seznanili s kulturno-
zgodovinskimi spomeniki v
Laškem in okolici, popeljali
pa bi jih tudi v Logarsko
dolino. Jamo Pekel, k rim-
skim izkopaninam v Šem-
peter in še kam. S tem pro-
gramom bomo štartali že
spomladi.«
Po poti partizanskih
kurirjev
Planinska sekcija pri os-
novni organizaciji zveze mla-
dine v Šmartnem v Rožni do-
lini prireja v nedeljo. 15. 2.,
tradicionalni pohod po poti
partizanskih kurirjev in te-
rencev.
Pohod, ki bo predvidoma
trajal šest ur, se bo pričel iz-
pred Kulturnega doma Šmart-
no v Rožni dolini, za udeležen-
ce iz Celja in drugod pa bo ob
7.30 organiziran avtobusni pre-
voz izpred hotela Celeia v
Celju.
Pohod bo potekal po že zna-
ni poti od Šmartnega do Je-
zerc, mimo bunkerja kurirjev
na vrh Rigla do vasice Lan-
šperg (polurni počitek s toplim
napitkom), od tam na vrh
(536 m) do gradu. Po spustu v
dolino Pepelnega in ogledu
partizanske tiskarne na doma-
čiji Stokovnik se bodo pohod-
niki vzpeli na vrh Šetnjungerta
(567 m), žig Savinske planin-
ske poti), od tam pa se vrnili v
Šmartno, kjer bo družabno
srečanje za vse udeležence po-
hoda. Avtobus bo planince od-
peljal v Celje ob 16. uri. Za vse
udeležence je priporočljiva
planinska oprema ter hrana in
pijača iz nahrbtnika.
Koledar planinskih
akcij 87
Izšel je koledar planinskih
akcij planinski koledar akcij
za leto 1987, s katerim so svo-
je načrte uskladili že v večini
planinskih društev na našem
območju. Med programi smo
zaenkrat prejeli le žalskega,
kjer so predvideli prvi večji
pohod (na Dobrovlje) v začet-
ku aprla. Pred tem se bodo na-
mreč nekateri planinci tega in
celotnega celjskega območja
udeležili tradicionalnih poho-
dov na Stol, Snežnik in Pore-
zen. Po Dobrovljah je v aprilu
(18. m 19.) predvideno področ-
no srečanje planinskih vodni-
kov na Mozirski koči, 25. 4. po-
hod po mejah krajevne skup-
nosti Liboje in naslednji dan
pohod Žalčanov na Bukovico.
Zadnjega aprila bodo kresova-
nja, 1. maja pa pohodi na Hom,
Goro Oljko, k Šmiglovi Zidani-
ci, v Marija reko . ..)
Devetega m^a bo orientacij-
sko tekmovanje po lOF siste-
mu na Homu, 17. maja osmi
pohod do bolnice Celje in na
Travnik, 24. bo srečanje na
Ostrici pod Basališčem. V za-
četku junija bo ogled Matkove-
ga škafa, pričele pa se bodo
tudi posamezne ture v visoko-
gorje. Od 11. do 18. julija je
predvidena obnova znane pla-
ninske poti skozi Turški žleb
do Skute.
23. avgusta bo praznovanje
20-letnice PD Žalec in 13. sep-
tembra Dan planincev na Er-
manovcu. Naslednjo nedeljo
bo zbor ljudske fronte na Mr-
zlici, od 18. do 20. septembra
pa tudi republiški zbor planin-
skih vodnikov.
Petnajsta obletnica Savinj-
ske planinske poti bo 11. okto-
bra, teden dni zatem pa na Go-
ri Oljki kostanjeva nedelja, v
soboto 24. oktobra pa še orien-
tacijsko tekmovanje na Čreti.
13. decembra bo spet pohod na
Š.J.
Izvršni odbor
Centra za mladinski turizem
Celje
razpisuje prosta dela in naloge
računovodje
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogo-
jev izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo dokončano srednjo izobrazbo ekonom-
ske smeri
-	tri leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite skupaj s programom dela v 15. dneh po
objavi oglasa na naslov CMT Celje, Kocenova 2.
Izobraževalni sistem ne dosega hotelskih zvezdic
Turizem je ena tistih go-
spodarskih panog, ki se
močno in vsakodnevno sre-
čuje s konkurenco na tujem
tržišču. In ker se večji del
tehnološkega procesa odvi-
ja pred gostom, so vsakršni
spodrsljaji nepopravljivi
ter s tem dajejo slab pečat
zlasti izvozno naravnani tu-
ristični ponudbi. Tujemu
gostu pa je figo mar, od kod
vse izvirajo napake, nezna-
nje, nestrokovnost.
Da je sedanji sistem
usmerjenega izobraževanja
sila vegast, je danes že urad-
na ocena, ki sili k prenovi in
razmišljanjem, kako napake
in pomanjkljivosti odpraviti.
S temi pa se srečujejo tudi v
turističnem gospodarstvu, v
organizacijah gostinstva in
turizma, kjer morajo, kot ve-
do in znajo, zapolnjevati vr-
zeli sedanjega sistema
usmerjenega izobraževanja
za poklice, kijih potrebujejo.
Tudi v Zdravilišču Rogaška
Slatina, kjer si v hotelih naj-
višjih kategorij zares ne mo-
rejo privoščiti večjih spodr-
sljajev. Zato pripravljajo vr-
sto oblik dodatnega izobra-
ževanja in usposabljanja ter
akcijo za pridobivanje ka-
drov, saj so gostinski poklici
še vedno za mlade manj mi-
kavni, čeravno so se razmere
v tej dejavnosti, zlasti pa v
Zdravilišču Rogaška Slatina,
v zadnjem času bistveno iz-
boljšale.
Dejstvo je, da sedanji izo-
braževalni sistem daje kadre
z obilico teoretičnih znanj,
praktičnih pa izredno malo.
In tako se dogaja, da novope-
čeni natakar, po treh letih šo-
lanja, niti ne zna prav hoditi
med mizami in pred očmi
kritičnih, zlasti tujih gostov.
V Rogaški Slatini tudi oce-
njujejo, da je gostinski teh-
nik enak začetnik, kot je nje-
gov kolega, ki se za poklic
izobražuje tri leta.
Ob razvojno-investicijskih
programih morajo v Zdravi-
lišču Rogaška Slatina razmi-
šljati tudi o kadrih, pa se jim
dogaja, da vseh štipendij niti
ne morejo dodeliti, ker je za
vpis premalo zanimanja. Za-
to so se lani odločili za akcijo
predstavitev gostinsko-turi-
stičnih poklicev v osnovnih
šolah v občini, za razgovore z
učenci in starši, povabili so
jih na oglede hotelskih ob-
jektov in podobno. V teh raz-
govorih se je pokazalo, da je
precejšnja ovira pri odloča-
nju za tovrstno šolanje odda-
ljenost izobraževalnega cen-
tra. To oviro naj bi odpravili
z organiziranjem dislocira-
nega oddelka srednje šole za
gostinstvo in turizem iz Ce-
lja. Izobraževanje v Rogaški
Šlatini naj bi se pričelo že s
prihodnjim šolskim letom.
Pouk naj bi potekal v prosto-
rih steklarskega šolskega
centra, kjer so ponudih uči-
telje za splošne predmete,
strokovne pa naj bi poučeva-
U strokovnjaki celjske sred-
nje šole za gostinstvo in turi-
zem. Sicer pa tovrstna šola v
Rogaški Slatini ni novost. Ve
se, da je bila o vojni prva
gostinska šola prav v Roga-
ški Slatini, od koder seje po-
tem preselila v Ljubljano. V,
Rogaški Slatini naj bi, sku-
paj z izobraževalnim cen-
trom v Celju ter poslovno
skupnostjo za gostinstvo in
turizem, pripravili tudi pro-
gram za tehnike, ki naj bi bih
po končanem šolanju spo-
sobni za opravljanje zahtev-
nejših organizacijskih oziro-
ma vodstvenih del.
V Zdravihšču Rogaška
Slatina vodijo številne akcije
za pridobitev osnovnih in
specializiranih strokovnih
znanj svojih delavcev in ti-
stih, ki se želijo preusmeriti
za gostinske pokhce. V sode-
lovanju z gostinskim šol-
skim centrom iz Ljubljane
so jeseni organizirali 20-urni
seminar za vse vodstvene de-
lavce, za pridobivanje ka-
drov iz drugih strok pa so s
centrom organizirali 200-ur-
ni tečaj, za interno kvalifika-
cijo. Ena od oblik dodatnega
strokovnega izpopolnjeva-
nja so tudi seminarji za posa-
mezne specialnosti v gostin-
skem poklicu. Svojim delav-
cem omogočajo obisk teča-
jev s področij kuharstva,
slaščičarstva, barmanstva,
strežbe in podobno. Tu so še
strokovne oziroma kadrov-
ske izmenjave s posamezni-
mi večjimi hotelskimi hiša-
mi v Jugoslaviji in v tujini.
Glavni namen pri tem je po-
spešiti prenos znanja in teh-
nologije, ki ponavadi prihaja
iz razvitejših delov sveta.
MARJELA AGREŽ
Prebold le turistično premalo izkoriščen
Predvsem bo potrebno oživiti delo krajevnega turističnega društva
Turizem bi lahko v Preboldu igral
pomembnejšo vlogo kot jo, saj so za
to vsi pogoji. V kraju imajo hotel,
številne rekreacijske objekte, vključ-
no s kopališčem in smučarsko vlečni-
co, v bližnjih hribih je tudi več pla-
ninskih in lovskih domov in celo za-
sebni kamp. Poleg tega ne gre zane-
mariti tudi tradicije na tem področ-
ju, saj je Prebold kot turistični kraj
slovel že pred vojno, pa tudi v povoj-
nih letih.
Ob vsem tem je kar nerazumljivo, da
zadnja leta nikakor ne more zaživeti
delo turističnega društva. Ni naključje
torej, da je krajevna konferenca soci-
alistične zveze sklicala problemsko
konferenco na to temo.
V razpravi seje znova pokazalo, da v
kraju nikakor ne znajo združiti moči
na turističnem področju in da vsakdo
dela bolj zase. Vsekakor je najbolj kri-
tično to, da ni čutiti dela turističnega
društva, ob čemer je treba priznati, da
pri sami izbiri za vodstvo društva zad-
nje čase niso imeli srečne roke. Zato je
bil eden izmed sklepov problemske
konference ta, da je treba čim prej naj-
ti prave, sposobne in delovne ljudi, ki
bi bili pripravljeni delati in voditi dru-
štvo. Le-ta pa bi moralo zastaviti pro-
gram dela, ki bi vsaj na začetku moral
temeljiti predvsem v povezovalni vlo-
gi med dejavniki, ki se v kraju in okoli-
ci tako ali drugače ukvarjajo s turiz-
mom. Verjetno tudi za denar za samo
dejavnost ne bi smelo biti posebnega
problema, saj bi se nekaj denarja v
društveno blagajno nateklo tudi iz na-
slova turistične takse.
Nekaj pripomb je bilo shšati tudi na
račun hotela v Preboldu, vendar je tre-
ba priznati, da ima prav hotel precej
zaslug, da kraj ni turistično povsem
zamrl in ga še vedno obiskuje mnogo
turistov. Dalmatincem se bodo pridru-
žili tudi gostje iz Nizozemske in že se-
daj ugotavljajo, daje v hotelu premalo
nočitvenih zmogljivosti. Slej ko prej
bo treba razmišljati o povečanju zmog-
ljivosti. Ne gre pa prezreti pripombe,
da bi Hmezadova delovna organizacija
Gostinstvo-turizem lahko vendarle ne-
kaj več vlagala v sam kraj. Nekoč zelo
znan kamp Savinjski log pri kopališču
je privabljal mnoge stalne, pa tudi pre-
hodne goste. Z minimalnimi sredstvi
bi ga lahko znova usposobili. Sicer pa
bodoče novo vodstvo turističnega dru-
štva čakajo mnogi izzivi in le upamo
lahko, da ne bodo zaman.
JANEZ VEDENIK
10. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
Zemlla je vse boli dragocena
Nove melloracUe ¥ Medlogu In na Osirožnem
v celjski občini se zaveda-
jo, da so kmetijska zemljiš-
ča vse bolj dragocena, zato
si prizadevajo, da bi hidro-
melioracijami in agromeli-
oracijami usposobili za
boljšo pridelavo čimveč
zemljišč. Končali so večji
kompleks zemljišč v Zado-
brovi, Ljubečni in Trnov-
Ijah, ki so ga iztrgali zamoč-
virjanju, pravkar pa se lote-
vajo novih melioracij v
Medlogu in na Ostrožnem v
ckupni površini 200 hek-
tarov.
Na pobudo sekcije za kme-
tijstvo v krajevni skupnosti
Medlog so v kmetijski zem-
ljiški skupnosti občine Celje
pričeli potrebne pripravljal-
ne in zložbene postopke za
uvedbo mehoracij na Lopati,
Medlogu in na Ostrožnem.
Pobuda je sicer že starejšega
datuma, vendar je bil prvi se-
stavek melioracijskih udele-
žencev decembra 1985. Pr-
votni idejni projekt je doživ-
ljal več dopolnitev, zadnjo
pred nekaj dnevi in je sed^
po mnenju tajnika zemljiške
skupnosti v Celju ing. Jurija
Novaka mehoracij ski pro-
jekt zrel za uresničitev.
Kmetijska zadruga Celje
nastopa kot investitor pri
melioraciji Babno-Medlog
na površini 84 hektarov in
Lopata-Ostrožno na površi-
ni 117 hektarov. Nekaj dni
pred novim letom so naložbo
odobrili na recenzijski komi-
siji pri zvezi vodnih skupno-
sti Slovenije in določih na
hektar mehoriranega zem-
ljišča milijon 70 tisoč dinar-
jev. Od tega je 80 odstotkov
nepovratnih sredstev, petino
posojila LB SB Celje pa bo-
do pod ugodnimi pogoji, ra-
zen obresti, vračah v 15. letih
lastniki zemljišč, pravi di-
rektor KZ Celje Peter Knez.
V zadrugi so že izbrali dva
izvajalca del in sicer Nivo
Celje in Kmetijski kombinat
Šentjur, tozd Transport; dva
izvajalca pa so izbrali predv-
sem zaradi kratkega roka, saj
morajo predvidene meliora-
cije končati do 15. mcua. Za
takšne vrste naložb je to iz-
jemno kratek rok in upati je,
da bo tekmovalni duh med
dvema izvajalcema omogočil
dokončati melioracije v
predvidenem roku.
Na novih zemljiščih, ki so
doslej omogočala le rast tra-
vinja, košnjo, bodo po načr-
tih zasejah koruzo, pšenico
in druge pomembnejše kul-
ture, kar sodi v okvir intenzi-
fikacije zemljišč in siceršnje
kmetijske politike v celjski
občini in republiki. Za obči-
no Celje predstavljsOo na no-
vo usposobljena kmetijska
zemljišča toliko pomemb-
nejšo pridobitev, ker se hitro
širijo zazidalni okoliši in niti
ne uspevajo nadomeščati iz-
gubljene kmečke zemlje.
Po mnenju Jurija Novaka
so nove mehoracije zahtev-
nejše od prejšnjih v Zado-
brovi. Lopati in na Ljubečni
predvsem zaradi bližine me-
sta in obmestnih naselij, ki
so za melioracije predvidena
zemljišča tudi dodobra pre-
predla z različnimi komunal-
nimi, električnimi in telefon-
skimi vodi. Najbrž pa gre tu-
di za delno popravljanje
prejšnjih grehov ob zazidavi
soseske Ostrožno-sever, ki
nima urejene kanalizacije in
dejansko vse odpadne vode
pritiskajo na kmetijska zem-
ljišča in jih dodatno zamoč-
viijajo.
MITJA UMNIK
Aktivni
šentjurski
vinogradniki
Zanimanje za vinograd-
niško-sadjarsko društvo
v Šentjuiju pri Celju ra-
ste. Na to je mogoče skle-
pati že iz gibanja član-
stva. Ob ustanovitvi dru-
štva leta 1981 je bilo čla-
nov 40, danes pa društvo
združuje že 170 sadjaijev
in vinogradnikov, kar ka-
že na pravilne delovne
usmeritve.
Pred dnevi so na letni
konferenci ocenjevali
svoje delo, ki je lani obse-
galo predvsem praktično
demostriranje rezi vinske
trte na Uršuli in sadnega
drevja na plantaži Slom,
dvoje strokovnih preda-
vanj, izlet v Goriška Brda
in oceno vin letnika 1986.
Člani šentjurskega dru-
štva vinogradnikov in sa-
djarjev so hvaležni magi-
stru J. Protneiju iz Mari-
bora, ki je njihov stalni
strokovni sodelavec in
opravi tudi vsakoletno
oceno vinskega pridelka.
E. REČNIK
Premajhne kmetije
Ugotovitve pospeševalca na Planini
Le četrtino mleka, ki ga
zberejo v šentjurski občini,
dobijo od kmetov, ki letno
oddajo več kot 10 tisoč li-
trov mleka. Vse ostalo mle-
ko pa dobijo od kmetov z
manj kot 10 tisoč litri odda-
nega mleka na leto. To je le
del podatkov, ki jih je zbral
pospeševalec Zdravko Br-
glez, ki že tretje leto dela v
enoti Kmetijskega kombi-
nata na Planini. Te in po-
dobne ugotovitve je strnil
že v svoji diplomski nalogi,
na terenu pa je podatke še
dopolnil.
Ugotavlja, da takšni podat-
ki niso obetavni, saj pomeni-
jo, da je šentjursko kmetij-
stvo izredno razdrobljeno na
številne majhne kmetije,
kjer večja organizirana pro-
izvodnja ni možna, ali pa za
to niti ni pravih spodbud.
Seveda pa te ugotovitve ve-
ljajo še za marsikatero drugo
občino, ne le za šentjursko. S
takšno razdrobljenostjo
zemlje se tudi pospeševalci
težko spopadajo. Zdravko
Brglez je edini pospeševalec
za krajevni skupnosti Plani-
na, Dobje in del Kalobja,
kjer je 400 kmetij. V pov-
prečju so to zelo majhne
kmetije, le nekaj je večjih, ki
jih tudi redno obiskuje
manjši kmetje pa ga mor^o
poiskati med njegovimi
uradnimi urami v pisarni,
Poleg tega, da je vezan na
avtobus, se pritožuje, da irria
ogromno papirnatega dela.
Skrbi ga, ker kmete v zad,
njem času zanimajo pred-
vsem možnosti za neujemanje
posojil, zelo malo pa si želijo
tehnoloških informacij in
navodil o tem, kako sodob-
neje delati na kmetiji. Vzrok
za takšno stanje vidi v tem,
da so ekonomske zakonitosti
v kmetijstvu potisnjene na
stran, različne stimulacije pa
vzdržujejo obstoječe stanje.
Zato tudi ni kakovostnih
premikov, ki bi zahtevali
najprej spremembe v zako-
nod^i. To bi morala omogo-
čiti večanja kmetijskih zem-
ljišč. Sedaj pa poleg tega
ugotavlja, da pada stalež ži-
vine in da se premalo mladih
odloča za delo na kmetiji.
Glavni je še vedno dohodek
iz delovnega razmerja, kme-
tijstvo pa je za mnoge le do-
datna dejavnost. Za spremi-
njanje takšnega stanja bodo
svoje morali prispevati tudi
pospeševalci, ki pa v seda-
njem položaju težko delajo.
T. CVIRN
Trije korenjaki, Mitja 11 let, Andrej 9 let in Janez 3 leta, so
ob mami Ivanki in očetu Janku tudi gruntarsko razkošje
in njegova prihodnost.
Tudi otroci dajejo smisel kmetiji
Na Kolenčevem gruntu v Gornjem gradu bi lahko obdelovali dvakrat več zemlje
Kdor se po novi cesti iz
Radmirja ali pa iz Bočne
pripelje v Gornji grad, mu
bosta najprej padli v oči
dve mogočni zgradbi: Ko-
lenčeva hiša ob cesti, ki
spominja bolj na manjši
dvorec ali šolo, pa mogočno
gospodarsko poslopje. Po
nekaterih ustnih virih sodi
Kolenčeva kmetija med ti-
stih sedem največjih kmetij
na Gomjegrajskem, ki so
jim včasih rekli »zigmerji«
(dokaz, da jih je bilo sedem,
šlo pa je najbrž za prava
kmečka gospostva).
Mladi gospodar Janko si
glave ne beli s staro slavo
kmetije, poudari le, da se je z
zgodovino bolj ukvaijal
eden od stricev; ve le to, da
so bili Kolenčevi na tej zem-
lji že zelo dolgo. Tudi poseb-
nega domačega mena hiša
ne nosi oziroma sta se obe
združila kar v pravem priim-
ku družinskega debla.
Kmetija dosega skoraj
zemljiški maksimum, torej
nekaj manj kot deset hekta-
rov obdelovalne zemlje, zra-
ven pa je še za 15 hektarov
gozda. Prednost je prav go-
tovo ta, da je večina zemlje
lepo zaokrožena blizu kmeti-
je. Sicer pa je kmetija izrazi-
to živinorejsko usmerjena, v
prostornem hlevu pa je mo-
goče videti sedem krav
molznic in kakšnih dv^set
pitancev izključno rjave pa-
sme, v Gornji Savinjski in
tudi Zadrečki dolini popu-
larno in tradicionalno ime-
novane »sivke«.
Lani je kmetija oddala
20.000 litrov mleka in 15 pi-
tancev žive teže približno
600 kilogramov in še nekaj
plemenskih telic, za kar, pra-
vi Janko Kolenc, ima največ-
je veselje in priznava, tudi
dober dohodek. Zato tudi
pohvali sodelovanje z mozir-
sko kmetijsko zadrugo, če-
prav mu prav zadnje želje, da
bi v hlev spravil kakšnih 10
dvestokilogramskih pitan-
cev niso mogli izpolniti. Vse-
eno je vzel v hlev na pitanje
nekaj stokilogramskih telet,
saj ima dovolj krme.
»Z voljo in mehanizacijo,
ki jo imamo, bi lahko obde-
lovali tudi več zemlje, če-
prav nisem za najem manj-
ših parcel. Kaj bolj zanimi-
vega pa v bližnji okolici niti
ne vidim, z manjšimi parce-
lami pa je več stroškov kot
koristi,« pravi Janko na
vprašanje, ali bi si želel
spremembe oziroma pove-
čanega zemljiškega maksi-
muma.
S kmetijsko zadrugo do-
bro sodeluje, čeprav jim je
mogoče kdaj tudi kaj očitati.
Kaj konkretno, pa se je raje
spretno izmaknil odgovoru,
razen že omenjenih telet. Tu-
di Janko Kolenc ima pohval-
ne besede za gornjesavinj-
sko selekcij sko službo pri
rjavem govedu, kar daje
evropsko pomembne živino-
rejske rezultate, čeprav po
njegovom zvestoba sivkam
malo popušča. Za mlečno
prirejo je pač frizijska, črno-
bela pasma prikladnejša, da-
je več mleka, čeprav so te
krave menda izbirčnejše pri
krmi.
Z očetom Ivanom sem se
ob obisku komaj videl, z ma-
mo Ano vsaj pozdravil, med-
tem ko sem od Jankove žene
Ivanke skušal kaj izvedeti
tudi o kmečko-turističnih
ambicijah. »No, pred leti je
bilo več zanimanja, tako da
smo tudi mi opremili štiri so-
be, hranih pa so se naši gost-
je pri sosedovih, kjer imajo
več tega turizma,« je poveda-
la Ivanka, Janko pa je odkri-
tosrčno priznal, da kakšne
hude zagnanosti za takšen
turizem tudi sami niso imeli.
Ko so se nato v sobo pripodi-
li še trije najmlajši Kolenče-
vi, od treh do 11 let, pa sem
odpodil misel, da bi še kaj
propagiral kmečki turizem
na novinarski način. Če je ra-
zumevanje v družini in zdra-
vi otroci, potem kmetovati
tudi ni hudo, sta bila enotnih
misli in besed Ivanka in Jan-
ko, 3-letni Janez pa je dodal,
da krave v hlevu grejejo.
MITJA UMNIK
Zbirajte kupone!
Danes objavljamo že tret-
ji kupon za jubilejni, 15.
izlet 100 kmečkih žensk na
morje. Pohvalimo se lahko,
da smo ob že znanih dveh
pokroviteljih naleteli še na
razumevanje tudi v Kmetij-
ski zadrugi Savinjska doli-
na, ki je enkrat skupaj s
šempetrskim Sipom bila
pokroviteljica našega
izleta.
Danes vam še vedno ne
moremo sporočiti točnega
datuma našega izleta in še
vedno veljata dve inačici: ali
bomo šli na izlet 27. in 28.
marca ali pa 3. in 4. aprila, ko
bolj zanesljivo računamo na
lepo vreme. Tudi tega bi vam
radi poklonili za spomin.
Upamo tudi, da skrbno
zbirate naše kupone in že ob
njih vsaj v mislih potujete na
omenjene datume na sloven-
sko obalo.
Čeprav ste morda že siti
naših nasvetov, pa vendar še
enkrat: ne pošiljajte posa-
meznih kuponov, ampak po-
čakajte do zadnje objave, še-
le nato jih nalepljene na do-
pisnico pošljite na naše
uredništvo. Kupone tudi iz-
polnite, da bomo imeli vsaj
nekaj nujnih podatkov o vas,
vašem domu in vaših doma-
čih razmerah.
Nato pa samo še malen-
kost: držite pesti za srečen
žreb in čimprejšnje obvestilo
po pošti, da boste naše gostje
na jubilejnem, 15. izletu 100
kmečkih žensk na morje.
Zavod za delovno usposabljanje
MIha Pinter, Dobrna
Na podlagi sklepa seje sveta z dne 5. 2. 1987
razpisujemo prosto delovno mesto
kuharice
za nedoločen čas
Pogoj: KV kuharica
Nastop dela takoj
Stanovanja ni
Prošnje pošljite na naslov v roku 8. dni
Zavod za delovno usposabljanje
Miha Pinter, Dobrna
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Znanje si mora
izboriti prostor
Priznam, da ne sodim med
redne bralce Novega tedni-
ka, a občasno ga le dobim v
roke in z zanimanjem prebe-
rem. Tako je tudi s številko z
dne 22. 1. 1987. Zlasti meje
glede na področje delovanja,
poklicnega in družbenega,
pritegnila okrogla miza na
Četrti strani. Strinjam se z
večino ugotovitev o težavah,
moti pa me, da tudi strokov-
njaki, ki so sodelovali v
okrogli mizi, v zapisanih pri-
spevkih niso povedali vsega
znanega o tem, kaj bi po ob-
stoječem slovenskem znanju
lahko pomagalo razreševati
nanizane probleme. Razen
tega ne utegnem priti s sku-
pino iz slovenskih organov
(CK ZKS, ZSS, SDK, Zveza
izumiteljev) na posvetovanje
v Celje. Zato bi želel po tej
poti nekoliko pomagati pri
iskanju poti za sonce nad
znanjem namesto nad nezna-
njem.
Odnos poklicni raziskoval-
ci - amaterska (množična)
intentivna dejavnost
Povsem zanesljivo kaže
vsa svetovna praksa, da mo-
rajo največji del novosti, ki
razrešujejo probleme, ustva-
riti poklicni raziskovalci in
razvojniki. Amaterski raz-
iskovalci jih s svojimi, vča-
sih raziskovalnimi, včasih iz-
kustvenimi stvaritvami le
dopolnjujejo, vendar to ni
nepomembno, saj gre za dru-
gačno znanje, ki bi ga sicer
manjkalo. V naših razmerah,
ko se odloča o programih in
denarjih za raziskovanje po
samoupravni poti, moramo
dodatno upoštevati še to, da
bo delavski svet laže, raje,
bolj kvalificirano podprl in
nadziral raziskovalsko-raz-
vojniške programe, če bo se-
stavljen iz inovatorjev, kot v
primeru, da bo sestavljen iz
rutinerjev, nasprotnikov no-
vosti, tudi smiselnih. Zato
rabimo dejansko množič-
nost in morao nehati s prak-
so omejevanja pojma MID
na zgolj amaterski del.
Inovacijska kultura in poli-
tika - osrednji pogoj za
množičnost, učinkovitost in
uspešnost inoviranja
Poklicno raziskovalno in
razvojno inoviranje in ama-
terski del, za oboje obstaja
dandanes v Sloveniji dovolj
hterature v obliki priročni-
kov in dovolj svetovalnih or-
ganizacij, da ni več osrednji
problem v tem, da ni kaj v
roke vzeti in koga za začetno
sodelovanje vprašati. Pro-
blem je bolj v tem, da se v
večini organizacij pojem
množična inventivna dejav-
nost še vedno navezuje z eno
samo, najmanj učinkovito
metodo, s sistemom posa-
mičnih predlogov, kot da ni
znano in praktično dokaza-
no, da se doseže v svetu in
pri nas mnogo več aktivira-
nja ljudi in zato ugodnega
vzdušja in rezultatov, če se
uporabijo metode s teme-
ljem v ustvaijalpem sodelo-
vanju mnogih. Brez tega ni
ravno dosti možnosti, da po-
stane amaterska (množična)
inventivna dejavnost zares
množična, zares inventivna
in zares dejavnost s poslov-
no pomembnimi učinki in
zato sestavina poslovodnega
procesa.
Taka sprememba je lahko
zgolj posledica INOVIRA-
NJA UPRAVLJANJA, brez
njega ne bo več niti tehnič-
no-tehnoloških niti organiza-
cijskih inovacij, ampak bo
poslovanje ostalo rutiner-
sko, v resnici pa zaradi nuje
po konkurenčnosti rabimo
INOVATIVNO POSLOVA-
NJE (ne le inventivno dejav-
nost, še sploh pa ne tako
ostro razmejeno od znan-
stveno-raziskovalnega in
razvojnega dela, kot pravi
podnaslov članka).
Inoviranje upravljanja mo-
ra iti stran od odnosa ENI
MISLIJO - DRUGI DELA-
JO vse bliže k odnosu VSI
MISLIMO - VSI DELAMO.
Pogojev za to je vsaj deset in
vsi morajo biti izpolnjeni.
Deset pogojev za inovativ-
no poslovanje
Da bi poslovanje nehalo
biti izkustveno - rutinersko
in bi se posodobilo v inova-
tivno poslovanje, je treba iz-
polniti naslednjih deset po-
gojev:
•	Inovacij ška politika in
kultura družbe in organizacij
(tako da ima inoviranje pred-
nost in podporo, ne ostajanje
pri starem, obenem pa tudi
dokaj jasno razvojno vizijo).
•	Inovacijski delovni cilji
vodilnih in vodstvenih de-
lavcev, da bodo najvplivnej-
ši motivirani za inoviranje v
svojih enotah, vključno z va-
riabilnim delom osebnega
dohodka od inoviranja, ki ga
dobijo kot šefi, tudi če niso
inovatorji.
•	Usposabljanje za inovi-
ranje in ustvarjalno sodelo-
vanje, saj brez znanja ne mo-
re biti inovacij, brez sodelo-
vanja pa navaden človek ni-
ma dovolj znanja, a inovator-
jev ne smemo iskati le med
izjemno sposobnimi, v eliti,
saj rabijo podporo (z zna-
njem, izkušnjami in stahšči)
mnogih sodelavcev.
•	Organiziranje inovira-
nja (z ustanovitvijo invencij-
sko-inovacijske službe v
OZD in društva ah aktiva
inovatorjev - v OZD, ne le
občinskega ipd.), ki se začne
z zelo doslednim evidentira-
njem invencij in inovacij, saj
jih je normalno v večini OZD
ustvarjenih več kot prijavlje-
nih, zato pa je le navidezno
znanih in nagrajenih inova-
torjev malo.
•	Razpoložljivost opreme
za preskušanje in razvijanje
zamisli (da ne bo treba, da
inovatorji delajo prikrito).
•	Dostopnost informacij-
skih virov (da bo mogoče
znanje drugih vgrajevati v
razvijanje lastnega).
•	Uveljavljanje priznanih
inovacij v rednem delu (da
ne bi ostale same sebi na-
men, saj bi to ustavilo dotok
novih, ne bi bilo smiselno
ukvaijati se z njimi).
' • Trženje inovacij, da bo-
do prinašale novo konku-
renčnost, nov dohodek (a
ker razvijanje trga traja vsaj
enako dolgo kot razvijanje
novega izdelka, je nujno tes-
no sodelovanje marketinga,
razvijanja in raziskovanja;
tudi planiranje poslovanja
mora temeljiti na tej poveza-
vi, ne na rutini, ki nasprotuje
novostim, tudi smiselnim).
•	Vrednotenje in nagraje-
vanje sprejetih in uveljavlje-
nih inovacij (po pravilnikih,
ki so nekoč veljali za edini
neogiben pogoj, a žal to
niso).
•	Pravno-organizacijski
red, ki daje prednost inova-
ciji, ne slepemu podrejanju
in ubogljivosti (kajti tehno-
loška disciplina je večja, če
je delavec eden od soavtor-
jev piana svojega dela in na-
vodil, po katerih dela, tedaj
pa je tudi uspešnost večja).
Tržno izločevalen pritisk -
osredki vir interesa za ino-
viranje, poklicno in ama-
tersko
Brez dolgoročne razvojne
vizije in brez poslovodnih
delavcev z jasnim in znanim
interesom za inoviranje so
po vsem svetu, kadar in kjer
ni tržnega izločevalnega pri-
tiska. Le-ta je vodil k razvoju
vse večjih potreb po znanju,
po zanesljivosti v poslovanju
in v notranjih delovnih od-
nosih in po inoviranju. Tiste
organizacije, ki imajo danes
težave, so zelo pretežno po-
zabile na zakonitost, da trž-
nemu pritisku ni mogoče
ubežati nikamor drugam kot
v skupen propad. Nobeno
gospodarstvo se v sodobni
praksi ne more zapreti pred
vplivi razvitega sveta, sood-
visnost je že prevehka. Za
naše sedanje razmere se po-
sledice zanemarjanja te za-
konitosti kažejo zelo jasno:
vsakdo izmed nas pošlje
vsak mesec bolj inovativnim
tujcem vsaj dva celotna
osebna dohodka (v obliki
subvencioniranja izvoza in
obresti za kredite). Zato si
znanje mora izboriti prostor
pod soncem, sicer gospodar-
stvo ne bo postalo združeno
delo (kot mu danes po ne-
marnem rečemo), niti ga
družbene službe in dejavno-
sti ne bodo dovolj podpirale
v nenehni bitki za konku-
renčnost in obstoj. V resnici
po izkušnjah tistih OZD v
Sloveniji, kjer inovacijski
dohodek dosega tudi deset
odstotkov celotnega prihod-
ka, ne le tri odstotke celotne-
ga dohodka (ki pa so tudi po-
membni), imam pogum skle-
pati, da bi lahko zvezna
skupščina in njen ZIS bolj
pogumno odprla prostor za
izločevalne tržne zakonito-
sti. Kajti Uteratura o inova-
cijski politiki in inovativnem
poslovanju je v tisku, priroč-
niki za razvojno raziskoval-
no delo in za ustvarjalno so-
delovanje na tem in na dru-
gih podsistemih inoviranja
obstajajo, svetovalne organi-
zacije obstajajo, izkušnje o
delovanju invencijsko-ino-
vacijskih služb in društev
inovatorjev obstajajo in se
sedaj o tem pišejo priročniki.
Ni več torej objektivnih ra-
zlogov (ne samo za organiza-
cije, ki se usmerjajo na ino-
zemski trg ali pa tam že po-
slujejo), da bi posodobile
svojega odnosa do znanja in
inoviranja, so samo subjek-
tivni.
Daje laže priti do dohodka
z dviganjem cen, očitno ni
več (v inflacijskih razmerah,
povzročenih z zanemarja-
njem inoviranja in tržno izlo-
čevalnega pritiska) čisto res.
Razen tega tudi v inflacij-
skih razmerah laže živi, kdor
je bolj sposoben poslovati z
nižjo lastno ceno (zaradi ino-
viranja postopkov dela v ka-
teremkoh podsistemu orga-
nizacije) ali z novimi izdelki,
dr. MATJAŽ MULEJ,
VEKŠ Maribor
Hvala, dragi
tovarišici!
Dogodek je že malce od-
maknjen, toda spomin na le-
po urico, ki sta jo pripravili
vzgojiteljici v enoti vrtca
Anice Černejeve za stanoval-
ce bloka Malgajeva 6 in 8 v
času novoletnih preiznikov,
je ostal.
Radovedni smo se ob na-
povedani uri zbrali v vrtcu.
Bili smo samo stanovalci
bloka, že starejši, ki so nam
otroci že zdavnaj odrasli. Kar
naenkrat pridiija Gregec
(vzgojiteljica Štefka Jamni-
šek) z lesenim vozičkom -
avtom, kmalu se mu pridruži
še Maja (vzgojiteljica Majda
Magdič) in že se je pričela
igrica. Imenitno sta se vžive-
li v vlogi dveh otrok, ki se
igrata in pričakujeta darila
do dedka Mraza. Prijetno
smo se zabavali, pozabili na
skrbi in delo ter se povrnili
nazaj v otroštvo. In prišel je
dedek Mraz, obdaril otroka,
ki je ves čas čakal le na avto
na baterije ... Bilo je smeha
in zabave in prav hvaležni
smo bili tovarišicama ne sa-
mo za igrico, marveč tudi za
darilca in pogostitev. Pa tudi
hišni svet se je oddolžil z da-
rilom vzgojiteljicama in tudi
za vse malčke v enoti vrtca.
Hvala tovarišicama Štefki
in Magdi za lepo doživetje in
pa še priznale, da nista le
odlični vzgojiteljici, temveč
tudi imenitni igralki. Z isto
igrico sta navdušili v tistem
času še marsikoga. Sicer pa
je dogodek opozoril še na
prijetno sožitje stanovalcev
bloka z otroškim vrtcem.
MARJETA BOŽIČ,
Celje
Zavod Golovec organizira začetne plavalne tečaje in
tečaje tenisa za odrasle in otroke od 6. leta naprej.
Prijave za plavalni tečaj po tel. 33-012 (blagajna
bazena), prijave za tenis tečaj na tel. 33-098 (var-
nostnik). Na navedenih tel. štev. boste dobili tudi
vse ostale informacije.
Prvi tečaji se bodo pričeli 16. 2. 87.
Golovec vas vabi na tradicionalno PUSTOVANJE
v soboto, 28. 2. in torek, 3. 3., s pričet kom ob 19. uri.
Predprodaja vstopnic pri blagajni bazena.
y četrtek, 19. 2. koncert »PARNI VAUAK« ob 19.30
uri.
V soboto, 14. 2. in nedeljo 15. 2. prvenstvo SRS v
vaterpolu od 10. do 18. ure.
Vabljeni!
Mohorjeva družba v Celju,
Zidanškova 7,
objavlja prosto delo
računovodje
Pogoj -je višja izobrazba ekonomske, komercialne,
pravne ali organizacijske smeri s petletno prakso v
knjigovodskem deiu ali srednješolska izobrazba
ustrezne smeri z desetletnimi izkušnjami.
Pismene prijave sprejemamo do konca februarja, do
10. marca pa bodo kandidati pismeno obveščeni o
odločitvi razpisne komisije. Nastop dela je možen
takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni.
Pojasnila in informacije po tel. 23-029.
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V četrtek, 12. februarja
ob 19. uri: Friedrich Durrenmatt: ZAKON GOSPODA MIS-
SISSIPPIJA za abonma V. mladinski in izven.
V	petek, 13. februarja ob 19,30. uri: Friedrich Durrenmatt:
ZAKON GOSPODA MISSISSIPPIJA za abonma premiera.
V	soboto, 14. februarja ob 19,30. uri: Friedrich Durrenmatt:
ZAKON GOSPODA MISSISSIPPIJA za abonma sobota
večerni in izven.
V	ponedeljek, 16. februarja ob 19,30. uri: Sam Shepard:
SUMMERTIME, gostovanje Eksperimentalnega gledahšča
Glej iz Ljubljane.
V	torek, 17. februarja ob 19,30. uri: Nikolaj Vasiljevič Gogolj:
ŽENITEV, gostuje kulturno umetniško društvo Zarja iz Trbo-
velj.
V	sredo, 18. februaija ob 15,30. uri: srečanje z Andresom
Valdesom, ki bo predstavil prirejen program pantomime za
šole, sodeluje tudi asistentka Jana Kovač. Srečanje je za I.
šolski abonma in izven.
Kulturni dom Štore: V petek, 13. februarja ob 18. uri bo VII.
revija pevskih zborov iz delovnih organizacij celjske občine.
Revijo pripravljajo: sindikat Železarne Štore, Zveza kulturnih
organizacij občine Celje, Občinski sindikalni svet in AG Ze-
lezar.
Mladinski kulturni center KLjUB: V četrtek, 12. februarja
ob 19. uri bo predavanje Petra Jamnikarja o duhovnih giba-
njih.
V	soboto, 14. februaija ob 20. uri koncert skupine Sfinkter.
V	sredo, 18. februaija ob 20. uri: gostovanje Eksperimental-
nega gledališča Glej iz Ljubljane s predstavo ELA
Srednja šola za ekonomsko usmeritev Tone Grčar, Celje: V
petek, 13. februarja kulturni dan s predstavitvijo lastne ustvar-
jalnosti učencev.
Avla Razvojnega centra: Razstava likovnih del akademskih
slikaijev Darinke Pavletič-Lorenčak, Roberta Faganela,
Jureta Cihleija, Leona Koporca in Janeza kovačiča je odprta
do 21. februarja.
Knjižnica Edvarda Kardelja: Do 7. marca si še lahko ogle-
date razstavo o Aleksandru Sergejeviču Puškinu.
Stara grofija: Do marca je še na ogled razstava hladnega
orožja iz preteklosti, ki sojo pripravili delavci celjskega Pokra-
jinskega muzeja.
Likovni salon Celje: Do 28. februaija so na ogled slikarska
dela Karla Zelenka in male plastike Sonje Rauter-Zelenko.
Knjižnica Titovo Veleige: V četrtek, 12. februarja ob 19. uri
otvoritev razstave likovnih umetnikov iz Vmjačke Banje in
šaleških umetnikov.
Dom kulture Šmartno ob Paki: v četrtek, 12. februarja ob
19. uri gostujejo igralci Gledališča v gosteh iz Zagreba s pred-
stavo Johnnia Mortimerja in Briana Cookea: KADAR MAČKE
NI DOMA.
Kulturni dom Šmartno ob Paki: V torek, 17. februarja ob 19.
uri premiera gledališkega dela BITI ALI NE BITI v izvedbi
domačega Gledališča pod kozolcem.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V petek, 13. februarja ob
19,30. uri bo otvoritev razstave, ki jo v Zdravilišču pripravljajo
skupaj z Muzejem grafične umetnosti. V kulturnem programu
bo nastopil duo Petrač.
Dom kulture Šmarje pri Jelšah: V petek, 13. februarja ob
19,30. uri premiera gledališke predstave Johna Milington Syn-
gea: VRAŽJI FANT ZAHODNEGA SVETA. Nastopili bodo
igralci amaterske skupine kultumega društva Anton Aškerc iz
Šmarja.
V	ponedeljek, 16. februarja ob 9,30., 11. in 12,30. uri gostova-
nje otroškega gledališča iz Osijeka z lutkovno predstavo
ZEKO, ZRIKO in JANJE.
Kulturni dom Mestinje: V soboto, 14. februarja ob 17. pred-
stava Finžgarjeve RAZVALINE ŽIVLJENJA. Gostuje ama-
terska gledališka skupina iz Stojnega sela.
Osnovna šola Ratanska vas. Rogaška Slatina: V torek, 17.
februarja ob 12. in 13,30. uri gostovanje otroškega gledališča iz
Osijeka z lutkovno predstavo ZEKO, ZRIKO IN JANJE.
Kulturni dom Rogatec: V nedeljo, 15. februarja ob 15. uri
gostuje gledališka skupina iz Stojnega sela s Finžgarjevo RAZ-
VALINO ŽIVLJENJA.
Osnovna šola Edvarda Kardelja Rogatec: V torek, 17.
februarja ob 9,30. uri gostuje otroško gledališče iz Osijeka z
lutkovno predstavo ZEKO, ZRIKO IN JANJE.
Osnovna šola Podčetrtek: V sredo, 18. februarja ob 9,30. uri
gostuje otroško gledališče iz Osijeka z lutkovno predstavo
ZEKO, ZRIKO IN JANJE.
Kulturni dom Lesično: V torek, 17. februarja ob 16. uri
otvoritev razstave likovnih del udeležencev likovne kolonije
Pilštanj 86.
Osnovna šola Marije Broz iz Bistrice ob Sotli: V sredo, 18.
februarja ob 12. uri gostuje otroško gledališče iz Osijeka z
lutkovno predstavo ZEKO, ZRIKO IN JANJE.
Občinska ^ižnica Žalec: V četrtek, 12. februarja bo v žalski
matični knjižnici večer z mladimi literati, ki se ga bosta udele-
žila tudi Peter Božič in Mateja Rainer.
Kulturni dom Mozirje: V petek, 13. februarja ob 18. uri
otvoritev razstave likovnih del slikarja Franca Tratnika. V
kulturnem programu bodo sodelovale pevke dekliškega pev-
skega zbora Jelka iz Nazarij.
V	nedeljo, 15. februarja ob 15. uri koncert mešanega in
moškega pevskega zbora Savinja iz Mozirja ter ženskega pev-
skega zbora iz Ljubnega.
Kultiuni dom Gornji Grad: V petek, 13. februarja ob 18. uri
bo Prešemova proslava domačega prosvetnega društva Anton
Žmavc.
Kulturni dom Nova Štifta: V soboto, 14. februarja ob 18. uri
bo kulturni večer v izvedbi prosvetnega društva iz Solčave.
Kulturni dom Solčava: V nedeljo, 15. februarja ob 12. uri bo
prosvetno društvo iz Luč uprizorilo komedijo SKUPNO STA-
NOVANJE.
Župnišče Mozirje: V sredo, 18. februarja ob 16. uri bodo
odkrili spominsko ploščo slovenskemu zgodovinarju Ignacu
Orožnu.
Laški dvorec: V petek, 13. februarja ob 17. uri bo otvoritev
razstave hkovnih del akademskega slikarja Leona Koporca.
Dela bodo na ogled do 22. februarja.
Zdravilišče Laško: V petek, 13. februarja ob 20. uri bo večer
folklore s plesalci folklorne skupine iz Kompol.
VCMR Rimske Toplice: V petek, 13. februarja ob 20. uri se
bodo predstavili amaterski gledeiliščniki Laške Pivovarne z
Brešanovim delom SMRT V HIŠNEM SVETU.
Kulturni dom Vrhovo pri Radečah: V soboto, 14. februarja
ob 19,30. uri se bodo predstavili igralci amaterske gledališke
skupine iz Pivovarne Laško z Brešanovim delom SMRT V
HIŠNEM SVETU.
Kulturni dom Rečica pri Laškem: V nedeljo, 15. februarja
ob 15. uri predstava Iva Brešana: SMRT V HIŠNEM SVETU.
Nastopili bodo amaterski gledališčniki Pivovarne Laško.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
12.
Preko zasnezenih polj in gozdov
Hflaffl se ¥se boli množično udeležulelo pohoda po poteh legendarne Xl¥. dMzUe, ki so ga letos
odlično pripravili. Letošnji pohod bodo zaključili to soboto na Uubnem.
Večino trase so udeležen-
ci pohoda po poteh 14. divi-
zije doslej že pustili za se-
boj. V Zavodnjah pri Šošta-
nju bodo pohodni prapor
danes {»'cdali 4. pohodni
enoti, ki bo prehodila kilo-
metre čez Bele vode in
Smrekovec do Ljubnega.
Tam bodo v soboto tudi
zaključili letošnji pohod.
Pred dobrim tednom dni
pa je bilo slovesno v Sedlar-
jevem. Mladi, polni energije
in volje, so skupsg z vojaki in
teritorijalci odhajaU na več
sto kilometrov dolgo pot
preko zasneženih polj, goz-
dov in navkreber po strmih
bregeh. Pred spopadom s ki-
lometri so jim srečno pot za-
želeli nekdanji borci. Prišel
je komandant Štirinajste To-
ne Vidmar-Jaka in za hip
obudil spomin na težke čase.
Seveda pa ni manjkal Bran-
ko Defar-Striček, ki niti ne
ve več, koliko pohodov že
ima za seboj. »Lani je bilo
lepo in letos bo prav tako,«
se veseh pred odhodom. »Ob
tolikšnem številu mladih
drugače sploh ne more biti!«
zatrjuje Striček v posmeh le-
tom, boleznim in onemoglo-
sti. Zanj teh tegob ni.
V takšni družbi ne more
biti nikomur dolgčas, pa tudi
slaba volja je hitro pregnana.
Če ne prej, pa potem, ko se
domačini spomnijo, da se s
praznim želodcem ne da pre-
magovati naporov. In tako je
že vsa leta. Prijazno in doma-
če ob odhodu, nič drugače
med številnimi postanki v
vaseh in zaselkih, pa seveda
na cilju. Vmes pa dolge ure v
snegu in mrsizu, z nahrbtni-
kom na rami. Pogovor je
včasih dobrodošel, vedno pa
tudi ne, pa ga k^ hitro zame-
nja pesem. Mladih je vsako
leto več, celo tistih nsgml^-
ših, ki pohodnike spremljajo
le delček poti, da jim skrajša-
jo dolge ure. Vsi pa so enot-
ni: pohod je izvrstna prilož-
nost za preizkus samega se-
be, za spoznavanje novih pri-
jateljev in seveda za zanimi-
ve ure zgodovine, ki so veli-
ko bolj dragocene kot nešte-
to ur šolskega pouka. Po-
stanki pri spomenikih, pogo-
vori z borci o težkih časih,
mitingi z domačini, vse to je
za mladega človeka nepo-
zabno doživetje. Zato je ti-
stih stalnih pohodnikov, ki
pridejo vsako leto in gredo
nekateri tudi vso pot, vedno
več.
Sneg in mraz sta stalni
spremljevalki tega pohoda.
Lani so visoki zameti one-
mogočah napredovanje. To-
krat je bilo nekoliko bolje.
Nekaj dni jih je spremljalo
pravo pomladansko sonce,
zato ni čudno, da so se, na
primer, druge etape udeležih
številni osnovnošolci. Iz Ce-
lja jih je prišlo kar 30, vsi pa
so bili že preizkušeni planin-
ci. Njihov vodja jih je hvalil.
da z njimi ni nikakršnih te-
žav, malo manj vesel pa je bil
komandant pohodne enote,
s^ so bili navihani »mulčki«
vse prej kot urejena in disci-
phnirana enota. Vse skup^
jim je bila prijetna igra, s^
smeha in zbadljivk ni zma^-
kalo, a še za kepanje je bilo
dovoli časa. Pa nag še kdo
reče, če to ni bolje kot pri
pouku!
Popoldnevi so bili večino-
ma namenjeni pogovorom z
borci, ogledom filmov, uspo-
sabljanju v veščinah SLO,
med zanimivejšimi pa je bil
gotovo tudi ogled partizan-
ske bolnišnice Zima v bhžini
Blagovne.
Ob večerih bi kdo mishl,
da so se pohodniki zvalih v
prvo posteljo, ki so jo zagle-
dali. Pa ni bilo tako. Po nava-
di je bil na programu miting
z domačini ah zabava s ple-
som. Drugo jutro je bilo sicer
vstajanje ob 7. uri nekohko
težje, pa vendar je tudi zaba-
va del pohoda.
Vse to skupaj daje pohodu
mikavnost, ki je po številu
udeležencev sodeč še ni iz-
gubil. Prav pa je, da organi-
zatorji že sedsu razmišljajo o
spremembah, ki bodo prej
ali slej potrebne. Možnosti je
precej, izbrati bo treba tisto,
ki bo najbolje sledila osnov-
nemu namenu takšnih mani-
festacij-ohranjati tradicije
NOB in jih prenašati med
mlade, ki jih bodo znali varo-
vati.
Sicer pa pohodniki sami
najbolje vedo, kaj vse so
med pohodom doživeh in s
kakšnimi težavami so se sre-
čah.
Miran Muršič, komandant
prve etape pohoda: »Zame je
to že peti pohod. Vtisi s prve
etape so dobri, s^ med potjo
težav ni bilo. Pohodniki sč
bih večinoma zadovoljni, tu-
di žuljev ni bilo pretirano ve-
liko, čeprav je bilo v prvi eta-
pi dvjgset takšnih, ki so bih
na pohodu prvič. Domačini
so nas lepo sprejeU, in tudi
miting z njimi na Planini je
uspel.«
Jarenko Mlinarič, udele-
ženec prve etape: »Mladin-
ska organizacija v Vrbovcu
na Hrvaškem je letos zbirala
prijave za pohod. Prišli smo
štirje, vsi člani planinskega
društva. Zato na pohodu tu-
di nismo imeh težav, saj smo
naporov vajeni. Pritegnilo
nas je predvsem prijateljsko
vzdušje med pohodniki in
škoda je, da nas s Hrvaškega
ni prišlo več.«'
Erik Strašek, sekretar
OKZSMS Šmarje pri Jelšah,
ki je hodil prvo etapo: »Vre-
me na poti je bilo v glavnem
lepo, le v soboto je malo de-
ževalo. Na pot nas je šlo več
kot sto pohodnikov in vsi
smo tudi prišh na cilj v Grač-
nico. Najbolj veselo med po-
hodorii je bilo ravno na de-
ževno soboto, saj smo ves
čas prepevah in tako laije
premagovah slabo vreme in
pot. V pogovorih z domačini
in borci pa smo si še lažje
pričaraU podobo o pohodu
Štirinajste.«
Samo Ulaga, komandant
2. etape pohoda: »Letos sem
bil prvič komandant in sem
vodil več kot sto pohodni-
kov. Med njimi je bilo kar 50
osnovnošolcev, ki so bih-
včasih tako razposajeni, da
jih je bilo kar težko obvlada-
ti. Težav tudi v drugi etapi
nismo imeh, le nekohko so
bih pohodniki »utrujeni« po
zabavnem večeru na Sve-
tini.«
Bojan Stmad iz Šentjurja:
»Odločil sem se, da bom pre-
hodil celotno traso pohoda,
s£0 mi je bilo všeč na vseh
dosedanjih pohodih, ki sem
se jih udeležil. Zadnji dve le-
ti nisem mogel sodelovati,
sem se pa zato letos ponovno
odločil za pohod. Prvič sem
bil zelo utrujen, kasneje pa
me je vleklo zaradi dobre
družbe. V službi si moram v
tem času vzeti dopust, ven-
dar mi ni žal in tudi drugo
leto bom šel.«
Milan Gombač in Ivan
Tomažič iz Celja: »Pripeljala
sva trideset osnovnošolcev,
članov planinskih krožkov iz
osnovnih šol na Polulah in
Hudinji. na tem pohodu smo
bih že večkrat, vendar šolarji
prehodijo le po eno etapo. To
je za^e nagrada za pridnost
v šoli, hkrati pa se pripravlja-
jo na pohod na Stol, ki se ga
bomo prav tako udeležih.«
TATJANA CVIRK
VLADO MAROT
EDI MASNEC
TONE TAVČAR
Tudi letošnji pohod po
poteh 14. divizije je bil raz-
deljen v štiri etape. Prvo od
Sedlarjevega do Gračnice
sta pripravili občinski kon-
ferenci mladine iz Šmarja
in Laškega, drugo od Grač-
nice do Dobrne mladinci iz
Celja, Slovenskih Konjic in
Šentjurja, tretjo od Dobrne'
do Šoštanja mladi iz Tito-
vega Velenja in četrto do
Ljubne^ mladinci iz Mo-
zirja in Žalca. Na pohodu pa
so sodelovali še vojaki iz
postonjske in celjske gami-
zije in teritorialci iz posa-
meznih občin. Medobčinski
štab TO pa je ves čas poho-
da skrbel za dobre radijske
zveze s pohodniki.
Bolnišnica Zima v bližini Blagovne je bila za mlade še
posebej zanimiva. Vsi so hoteli videti bunker, kjer so
nekoč zdravili ranjene borce.
V Sedlarjevem so pohodniki začeli svojo pot in najprej poloi
Domačini so pohodnike lepo sj
praznimi želodci.
Prvo etapo pohoda so mladi iz Šmarja in Laškega skupaj z vi
kjer je bilo slovesno ob spomeniku Ilije Badovinca.
Pohodniki so se na poti ustavili pri številnih spominskih
poslušali pripovedi borcev o težkih časih.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
v Stari pollski prestolnici
Z Izletnikom ¥ Krakow, tla, kjer dinar tri vella
Krakow, stara poljska
prestolnica, je eno dvanaj-
stih mest sveta, ki jih je kot
spomenik kulture in civili-
zacije Unesco uvrstil v sve-
tovno dediščino, prestolni-
ca poljskih kraljev pa je da-
nes kot glavno mesto isto-
imenskega vojvodstva Kra-
koHT kljub turobnosti, ki se
je vcepila v Poljake, verjet-
no življenja najbolj polno
poljsko mesto. Razlog več,
da predstavlja ogled kra-
kowskih znamenitosti nam
Jugoslovanom še kak doda-
ten užitek pa je to, da ie di-
nar na Poljskem konverti-
bilna valuta. Nič čudnega
torej, da so udeleženci Izlet-
nikovega študijskega poto-
vanja na Poljsko (od marca
bodo to redni vikend pake-
ti) izbrali za slogan tega po-
tovanja: »Z Izletnikom tja,
kjer dinar tri velja.«
Krakovv, ki je bil od začet-
ka 14. do srede 16. stoletja
poljska prestolnica, do srede
17. stoletja pa še napej rezi-
denca poljskih kraljev, je da-
nes takoj za Varšavo drugo
največje kulturno središče
Poljske. Tako uradno, sicer
pa so mišljenja o tem med
Poljaki deljena, posebej še,
ker velja, da predstavljata sr-
ce Poljske krakovvska kate-
drala in dvorec Wawel, naj-
večja zjiklada poljske rene-
sanse. Zatorej kaže pot po
Krakowu začeti ne tem
mestu.
Waw8l, srce Poljske
»TukžO je vse Poljska.
Vsak kamen in kamenček in
tudi vsak človek, ki vstopi
sem, postane del Poljske,« je
o Wawelu zapisal Stanislaw
Wyspanski, poljski pesnik,
pisec in skladatelj. Kraljev-
ski sarkofagi iz marmoija,
ebenovine in zlata, v katerih
so ostanki poljskih kraljev in
kraljic, od Piastov, Jagielon-
cev in Vasa dinastije, pa
kripte Adama Mieckiewicza
in Juliusa Slovackega, za Po-
ljake »enakih kraljem« in
ostanki poljskih herojev (ži-
večih do začetka 20. stol.),
naredijo skup^ z mojstrsko
izdelanimi oltarji in kapela-
mi ter drugimi dragocenost-
mi neprecenljive vrednosti
(med drugim tudi edino zbir-
ko na svetu dragocenih flam-
skih tapiserij) na vsakega
obiskovalca močan vtis. Nič
čudnega, če Poljakom, ko
jim omeniš Wawel, srce moč-
neje bije, s^ so tam vedno,
tako pa je tudi danes, iskali
utehe v slabem ter dodatne
radosti v dobrem.
Zakladnica dvorca ob ka-
tedrali vsebuje kraljevske
znake (meč, žezlo, jabolko)
ki so jih uporabljah pri kro-
nanju kraljev, ter dragulje,
zlatnino, dragoceno orožje,
viteške oprave in darila dru-
gih kraljev, med drugim tudi
šestnajst kilograri^v težak
plašč, izvezen iz zlatih niti, ki
ga je Ludvik XIV. podaril
Kazimirju Velikemu. Očem
nagprivlačnejša pa je zbirka
orientalnih dragocenosti,
zbranih v letih nič kaj prija-
teljskih srečanj poljskih voj-
ska s turškimi, predvsem ti-
stega zadnjega srečanja, ko
so Poljaki pri Dunaju skupaj
z Avstrijci porazili Turke.
Kljub temu, da so Wawel
okupirali Švedi, Prusi in Av-
strijci, v zadnji vojni pa so ga
tudi že podminirali Nemci,
ni bil nikoli rušen. Legenda
pravi, da zato, ker ima te-
meljni kamen katedrale po-
sebno moč in dodaja k temu
še to, da je na svetu poleg
Krakowa še šest takšnih
mest, ki ne bodo nikoli poru-
šena. Wawel torej stoji, žal pa
so ga tuje vojske tako izropa-
le, da je danes mogoče videti
večino dragocenosti iz dvor-
ca v muzejih drugih evrop-
skih mest.
Stanr Rvnek
Sicer pa, ni le pokončna
trdnjava nad Vislo edino, kar
je vredno ogleda. Stari del
mesta z osrednjim trgom
(Stary Rynek) je obdržal po-
dobo Krakowa iz druge polo-
vice 15. stoletja, s štirimi
hektari površine pa je bil ta
trg v času, ko so brez vedno-
,sti Jagielonske dinastije ni
dogajalo v Evropi karkoli
pomembnega, n^večji med
srednjeveškimi trgi Evrope.
Na njem sta najznamenitejša
srednjeveška tržnica (Sukki-
enice) in slovita Marijina cer-
kev, v kateri je še eno delo
ntirnberškega mojstra pozne
gotike Wita Stvvozsa, Marijin
oltar, največji na svetu (13
krat 11 metrov), z dvema
fiksnima in dvema pomični-
ma kriloma, ki ju odpir^o
vsak dan točno opoldan. Fi-
gure pozlačenih apostolov so
visoke po tri metre, vsak pa
je narejen iz 500 in več let
starih hp.
Z Marijino cerkvijo je po-
vezana še ena zanimivost.
Vsako uro, podnevi in pono-
či, trobentar z nje naznanja
točen čas Krakovvčanom.
Melodijo zaigra le do polovi-
ce, tako kot jo je le do polovi-
ce zaigral tudi stražar na kra-
kovvškem obzidju v začetku
13. stoletja, potem pa ga je,
medtem ko je trobental pre-
plah pred napadalci, zadela
tatarska puščica.
Zgodovinskih znamenito-
sti tega mesta kulture in zna-
nosti, ki ima 800 tisoč prebi-
valcev je še veliko (ena prvih
evropskih univerz, trdnjava
Barbakan, Florianska vra-
ta ...) vsem pa je značilno to,
da ne živijo ravno v harmoni-
ji z razvojem industi^e v
Krakowu. V mestu, ki je po-
brateno tudi z našim Zagre-
bom, je 12 fakultet, 24 muze-
jev (kjer lahko vidiš tudi dela
Leonarda da Vincija iz Rem-
brandta), vrsta galerij in gle-
dališč in del poljske akade-
mije znanosti. Žal je Krakow
tudi središče kemične, ko-
vinske, strojne, živilske,
konfekcijske in tobačne in-
dustrije. Krakowu pa so v
bližnji Nowi Huti »podarili«
še eno nagvečjih železarn. Ti-
stega, Česar niso mogle opra-
viti številne vojske, lahko se-
džg uničijo strupeni plini,
prah in pepel, k^ti zaradi te-
ga je kar tri tisoč pomemb-
nih zgodovinskih objektov
Krakowa potrebnih takoj-
šnje obnove. V akcijo so sto-
pili vsi Poljaki, ki prispevajo
denar za restavriranje objek-
tov v poseben fond, ki ga je
ustanovil mestni komite
Krakowa. Kot je povedala
Joana Bartolonowitz, naša
vodička po Krakowu, so se
do sedso s prostovoljnimi
prispevki najbolj izkazali
meščani Katowic ter Lodza
in zanimivo, tudi s Krakow-
čani vedno »sprti« Varšavča-
ni so doslej prispeval več kot
pa domačini.
Kartice In vrste
Kako bodo uspeli Pi^ljaki
rešiti krakowske znamenito-
sti je še vprašanje, kjuti zave-
dlo se, da takšna sanacija še
nič ne pomeni, če ne bodo s
čistilnimi napravami ozdra-
vili tudi industrije. Kljub na-
rodni spravi, novim sindika-
tom in drugemu krogu re-
form, s katerim n^ bi deželo
popeljali iz globoke krize, to
ne bo lahko, s£u ima Poljska
30 milijard dolarjev dolga (to
je seveda »uraden« podatek).
Tudi vse bolj odprta pot za-
sebništvu, bogatih zasebni-
kov z velikimi avtomobili in
pravimi malimi tovarnami je
namreč vse več, še ne d^je
kakšnega upanja na izboljša-
nje, obeta kvečemu večanje
socialnih razlik.
Sicer pa, ulica je vedno
nsOboljši pokazatelj razmer.
Založenost trgovin je slaba,
vrste pred njimi pa so še ved-
no dolge. Meso in bencin sta
na bone, poraba tega pa
omejena na 2,6 kilograma,
oziroma 20 litrov na mesec.
Tudi v trgovinah, kjer se pre-
cej poredko pojavi na poh-
cah čokolada (po vrstah so-
deč n^bolj iskano blago) ča-
k^o kupci s karticami v
rokah.
Kako smo pri nas reševali
bencinske in podobne zaga-
te je znano, da so Poljaki pri
tem ravno tako spretni, pa
ne gre dvomiti. Poljska je da-
nes čmoborzijanski raj, s ka-
terim hočeš, nočeš, živi tudi
vodilna poljska združena de-
lavska partija. Težko boš si-
cer našel Poljaka, ki bi bil
pripravljen odkrito, v nič kaj
»blokovsko« obarvanem po-
govoru pojasniti kako je s
tem, zato pa ni nič kaj težko
vzpostaviti stika s preproda-
jalci zlotov. Oblegajo te pov-
sod, za vsakim vogalom, v
trgovinah, lokalih, na trgih,
pri taxijih, na postajah ...
Poljaki so sicer zelo ponosni
na starost svoje valute, a jo
kaj radi pretapljajo v dolarje,
marke in tudi dinarje, da di-
narje, ki so na Poljskem še
vedno trdna konvertibilna
valuta. A to je že druga zgod-
ba, povezana tudi z današ-
njim »obleganjem« Jugoslo-
vanov, ki so Poljsko prepla-
vili podobno kot Švedi v 17.
stoletju.
A o tej plati krakovvskega
izleta več prihodnjič.
RADO PANTELIČ
Ob številnih drugih zvonovih ima katedrala Wawel tudi
največji zvon na Poljskem, težak 11 ton. Sigismundov
zvon so vlili leta 1522, narejen pa je iz topov, ki jih je
poljska vojska zaplenila v Moskvi. Zvonik, ki je v prete-
klosti oznanjal kronanja kraljev, zvoni sedaj dvakrat
letno, ob Dnevu osvoboditve Poljske in ob Božiču, letos pa
bo zazvonil še 8. junija, ko bo Krakow obiskal papež Janez
Pavel H. Karol Wojtyla je, preden je leta 1978 postal vodja
katoliške cerkve, ducat let kot krakowski metropolitan in
kardinal upravljal z Wawelsko katedralo. In še ena zani-
mivost je povezana s tem zvonom. Legenda pravi, da se
vsakemu, ki se dotakne kembeljna z levo roko, uresniči
skrita želja (le ena, da ne bo pomote).
Sigismundova kapela katedrale Wawel, najlepše delo
renesančne arhitekture na Poljskem. Samo za obnovo
njene zlate kupole so porabili 16 kilogramov zlata.
Priljubljeno sprehajališče Krakowčanow je tudi obrežje Visle, v kateri ob vznožju
dvorca Waweiplava na stotine labodov.
jp vselej poskrbeli, da niso hodili s
aec k spomeniku padlih.
h teritorialci zaključili v Gračnici,
narodnoosvobodilne borbe in
_
14. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
Dragi prijatelji!
Spet teče vse po starem. O počitni-
ških dogodivščinah ste že vse povedaU
vsem, zd^j pa ste že kar krepko spet
uJeU v ritem učenja, kajne? No, ne gle-
de na to še najdete čas, da napišete kaj
tudi za našo stran. Navsezadnje pa je
tudi to neka vrsta učenja. V minulih
štirin^stih dnevih so vaši prispevki
nekako usahnili. Pa ssu je prav tako,
vsi se moramo kdaj pa kdaj spočiti.
Zdcu pa veselo na delo.
Vaša Nadja
Dobila sem pletilke
Zelo sem si želela, da bi znala
plesti. Svojo željo sem zaupala
mamici. Volno sem imela že do-
ma. Manjkale so samo še pjetil-
ke. V torek so me že čakale do-
ma. Mamica jih je kupila v Emo-
ni. Takoj sem se začela učiti ple-
tenja. Z velikim veseljem obču-
dujem svoj nedokončani šal.
VERONIKA VOGELSANG, 2. a
OŠ ZREČE
V četrtek
v četrtek sem bil doma. Vstal
sem ob osmih in se umil. Zajtr-
koval sem in šel pospravljat
dnevno sobo. Ko sem pospravil
sobo, sem si ogledal risanke in
oddajo o živalih. Potem sem
postlal in pospravil svojo sobo.
Naredil sem tudi nalogo. Nato
me je po telefonu poklicala ma-
mica. Rekla mi je, naj nesem ati-
ju dežnik.
Čez eno uro je prišla domov.
Pohvalila meje. Potem smo kosi-
li. Po kosilu sem se spomnil, da
moram napisati spis. Mami, ati in
Nina so šli v Celje, jaz pa sem
napisal ta spis.
TADEJ BUHL, 3. a
COŠ Boris Vinter
ZREČE
IMir otrokom sveta
Teroristične akcije, ugrabitve
letal, nova bojišča. Vse to je v
očeh javnosti. V senci vseh teh
dogajanj pa je drugačna težava
človeštva: lakota.
Afrika, Latinska Amerika, In-
dija ... še bi lahko naštevali. Naj-
bolj so prizadeti otroci. Pri njih
velja le en zakon - zakon preži-
vetja na ulici, v puščavi ali na
asfaltu.
Vsepovsod nanje preži prerana
smrt. Trgovinska politika EGS in
ZDA je neusmiljena, zaradi več-
jega dobička gorijo tone žita, ki
bi nahranile stotine ljudi. Tudi to
je civilizacija. V Afriki materam
umir£yo otroci v naročju. Tudi to
je civilizacija. V Latinski Ameri-
ki vlada drugačen zakon: starši
otroke pač pustijo na ulici. Pobi-
rajo jih kriminalci, psihopati, ki
so bili tudi sami nekoč v takem
položaju - odvržki družbe.
Na koncu se lahko vprašamo:
»Le čemu?«
Treba je biti realen. Srečo ima-
mo, da se kaj takega ne dogaja
pri nas.
ANDREJ RAHTEN, 8. b
OŠ Frana Krajnca
CELJE - POLULE
Mamica mi
pripoveduje
Mamica mi je pripovedovala,
da sva nekega dne odšli na pod-
strešje preiskovat stare zaboje in
pogledali n^ bi, kaj je še uporab-
nega. Odprh sva nek zaboj in za-
čeli pregledovati razno šaro. Na-
enkrat pa je mamica privlekla na
dan neko stvar, skrbno zavito v
bel papir. Odvila jo je in prikaza-
la se je lepa punčka s svetlimi
lasmi. Podala mi jo je v roke in
od takrat je bila moja. V mojih
rokah ji je bilo še kar dobro, saj
sem jo celo postrigla, misleč, da
ji bodo lasje zopet zrasli.
Enkrat, jto mamice ni bilo do-
ma, sem iz njene toaletne torbice
vzela šminke in druge kozmetič-
ne pripomočke ter začela punčko
ličiti. Najprej ustnice pa tako na-
prej iri končni izdelek si lahko
sami predstavljate.
Ko je mamica prišla domov
sem ji punčko pokazala in pošte-
no sem bila okregana.
Mamica mi je ukazala, naj jo
umijem. Odšla sem v kopalnico.
Celo uro sem porabila, da sem jo
spravila v red. »Hm, pa poskusi-
mo še s šamponom,« sem si re-
kla. Ravno takrat je vstopila ma-
mica, kije prišla gledat, zakaj me
tako dolgo ni ven. Punčka je ime-
la glavo našamponirano. Na glas
sem dejala: »Da ne bo prhljaja,
grem pa še po kis.« Ne da bi se
kam ozrla, sem se zaletela v ma-
mico. Mamica mi je pritisnila eno
na zadnjo plat in že me ni bilo
več. V kuhinji sem kuhala mulo.
Ob tem, zadnjem dogodku se obe
z mamico zasmejiva.
Rada poslušam, ko mi mamica
pripoveduje razne pripetljaje iz
zgodnjega otroštva, ker se ob
njih velikokrat nasmejim, včasih
pa tudi zamislim.
PETRA BREČKO, 6. a
OŠ Frana Krajnca
CELJE-POLULE
Varčujem
Vsi moramo varčevati, saj je
vse tako drago, plače pa so zelo
majhne. Pri nas moramo varče-
vati z denarjem še bolj, kar hodi
samo mamica v službo, medve s
sestro pa v šolo, kar veliko stane.
Tudi jaz sama varčujem, da si
lahko kaj kupim. Tako sem lani s
privarčevanim denarjem kupila
kolo. Letos pričakujem veliko
snega, zato hranim denar za
smuči.
Rada varčujem, saj imam tako
nekaj denarja zase.
SIMONA SLEMENIK, 6. a
OŠ Ljubo Šercer
LOČE
Pogovor s
knjižničarko Alenko
Klemenčlč
-	Kdaj in kje ste se navdušili
za poklic knjižničarke?
-	Odločila sem se v vzgojitelj-
ski šoli. Zelo rada sem brala knji-
ge. Obiskovala sem vse celjske
knjižnice in tam sem se spoznala
s tem delom.
-	Preden ste prišli na našo šo-
lo, ste bili na neki šoli v Ljublja-
ni. Je kakšna razlika med učen-
ci iz Ljubljane in nami?«
-	Razlike ni. Mogoče so učenci
šole, kjer sem bila na praksi, ne-
koliko raje prihajali v knjižnico,
a upam, da bodo tudi učenci te
šole prihajali pogosteje.
-	Kakšne l^ige priporočate
učencem?
-	Za učence od prvega do tret-
jega razreda so predvsem slikani-
ce, pravljice in tudi zahtevnejša
dela. Tudi na višji stopnji še se-
gajo po pravljicah. Priznati pa
moram, da sedmošolci in osmo-
šolci najmanj prihajajo v knjižni-
co. Izposojajo si predvsem knige
za domače branje in bralno znač-
ko, žal pa se tu njihov interes
konča.
-	Ena od novoti so tudi obve-
stila na vratih. Čemu so?
-	Z obvestili obveščam učence
o najbolj pomembnih novostih iz
slovenskega pa tudi svetovnega
kulturnega življenja.
-	Učenci si sposojajo knjige z
izkaznico. Zakaj?
-	Učenci imajo svojo izkazni-
co zato, ker hočem s tem doseči,
da bi tako učenci kot jaz imeli
lažji pregled nad knjigami.
-	Knjigre so razporejene po
drugačnem vrstnem redu.
Kako?
-	Knjige so razporejene na tri
skupine: cicibani, pionirji, mla-
dinci. Znotraj tega pa so knjige
razporejene abecedno po priim-
kih avtorjev. Učenci si lahko ta-
ko izberejo knjigo sami, če vedo
avtorja.
DAMJANA, BOJANA,
NATAŠA, 7. C
Takšnih prispevkov z nepo-
polnim podpisom dobim vsak
teden nič koliko. In kako naj
zdaj vem, kam in v katero šolo
hodijo avtorice?
Večkrat sem že prosila, da
vsak prispevek opremite s pol-
nim naslovom, kajti naslov na
kuverti ni dovolj. Ob tej prilož-
nosti prošnjo ponavljam.
Nadja
Atkina zanka
-SAK---LIC- IMA
-VA -ONCA
Poglej, kaj se je zgodilo s tem pregovorom! Nekdo je
zbrisal nekaj črk. Jih boš znal nadomestiti?
Rešitev pošlji na dopisnici na naslov NOVI TEDNIK,
Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka, 17. februarja
1987.
Tokrat objavljamo rešitve Atkine zanke za obe številki
nazaj. V zadnji januarski je bila pravilna rešitev A = 3, kar
ste nekateri ugotovili tudi, ko še nismo popravili napake.
V prejšnji Atkini zanki pa ste našli celo več pravilnih
rešitev: LAŠKO, SOCKA, KLANC ... Vse smo seveda
upoštevali pri žrebu, ki pa je bil tokrat naklonjen: Gre-
goiju Martun, Titova 29, 63270 Laško.
Pa še nagrajenec predzadnje Atkine zanke: Žiga Ško-
bme, Leskovca 8, 63270 Laško.
Pionirji fotografirajo
Počitnice so za nami in v naše uredništvo že prihaj^o
izdelki, ki so nastali v teh brezskrbnih dneh. Poslali so nam jih
Iztok in Aleš Brin, Bogdan Anderluh in Marko Jesih, katerega
posnetek tudi objavljamo. Vsi obiskujejo foto krožek na
osnovni šoli v Podčetrtku, kjer so pod vodstvom prizadevne
mentorice izdelki tudi nastali. Lani seje ta krožek prvič priklju-
čil naši akciji in dosegel tudi lepe rezultate ter od našega pokro-
vitelja Fotolika prejel nagrado - povečevalnik.
Markov posnetek »tronadstropne« pošasti je sicer lep primer
fotografije za osebni album, vendar pa preveč elementov moti.
Predvsem nečisto ozadje in foto kemična izdelava. V posnetku
je veliko belih lis (smeti), kar nam pove, daje potrebno filme pri
sušenju in shranjevanju skrbneje čuvati. Tudi rob fotorafije je
po izdelavi potrebno enakomerno porezati. Kot smo se dome-
nili, pripravljamo zaključno razstavo najboljših fotografij naše
akcije, kjer pa morajo biti upoštevani osnovni elementi dobre
fotografije.
UREDNIK FOTOGRAFIJE
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic in
finomehanike
63000 CELJE
Opekarniška c. 2
tel. 33/611
Smo delovna organizacija
-	ki je največja proizvajalka sodobne tehtalne opre-
me v Jugoslaviji
-	ki ima zelo pester in strokovno zahteven proizvod-
ni program
-	ki ima zahtevne cilje na področju razvoja elektro-
mehanskih tehtalnih sistemov, avtomatizacije in vo-
denja procesov ter osvajanje proizvodnje senzorjev.
Za uresničitev srednjeročnega
programa potrebujemo nove
strokovne delavce, ki si želijo:
-	poglobiti in razviti svoje strokovno znanje
-	kreativno, samostojno in teamsko delo
-	prispevati svoj delež pri nadaljnjem razvoju naše
DO in znanja nasploh
-	z nami združite svoje znanje in delo ter tako ures-
ničiti svoje razvojne, strokovne in življenjske cilje.
K sodelovanju vabimo:
-	diplomirane inženirje in inženirje elektrotehnike -
elektronike ter strojništva za dela pri projektiranju,
konstruiranju in v razvoju
-	diplomirane ekonomiste in ekonomiste za nosilce
področij marketinga, nabave in stroškovnega knjigo-
vodstva.
Izpolnili vam bomo uresničljive
želje!
Zglaslte se osebno ali po telefonu v kadrovsko sploš-
nem sektorju, kjer smo vam na voljo za vse dodatne
informacije.
HMEZAD AGRINA ŽALEC
Komisija za delovna razmerja
TOZD Maloprodaja
objavlja prosta dela in naloge
1.	prodaja blaga
(za prodajo elektromateriala, avtomateriala, kmetij-
ske mehanizacije, gradbeni material, barve in laki)
2.	čiščenje poslovnih prostorov
Komisija za delovna razmerja
TOK Mega
objavlja prosta dela in naloge
3.	vodenje proizvodnega programa
serijske proizvodnje
4.	vodenje proizvodnega programa
gradbenih del
(nizke gradnje)
5.	samostojna komercialna dela
Pogoji:
Pod 1. prodajalec, 2 leto ustreznih delovnih izkušenj,
poskusno delo 1 mesec, delovno razmerje bo skleni-
lo več izvajalcev.
Pod 2. končana osnovna šola, 1 leto delovnih izku-
šenj, poskusno delo 1 mesec, kandidat bo sklenil
delovno razmerje za določen čas za nadomeščanje
delavke na porodniškem dopustu.
Pod 3. inženir strojništva, tri leta ustreznih delovnih
izkušenj v proizvodnji in komerciali, poskusno delo 3
mesece.
Pod 4. gradbeni inženir smer nizke gradnje z oprav-
ljenim strokovnim izpitom in tremi leti delovnih izku-
šenj pri gradnji objektov, poskusno delo 3 mesece.
Pod 5. ekonomist komercialist ali strojni inženir s
tremi leti ustreznih delovnih izkušenj pri prodaji
kmetijske strojne opreme, poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: HME-
ZAD AGRINA ŽALEC, Kadrovska služba, Celjska ce-
sta 7, Žalec.
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	Precej neslano šalo si
je skupaj s še štirimi prija-
telji prejšnji petek zvečer
privoščil mladoletni S. M.
iz Celja. Na Ljubljanski ce-
sti pri bencinski črpalki se
je ulegel na tla, kot da je
mrtev. Pripeljala je voznica
osebnega avtomobila, ki je
komaj še uspela pravočas-
no ustaviti. S. M. je takrat
vstal s ceste in skočil na
pokrov motoija ter vabil
voznico iz avtomobila. Pre-
den je voznica uspela odpe-
ljati, je naredil za 50.000 di-
narjev škode na avtomo-
bilu.
S. M. se je skupaj s prija-
telji odpravil v hotel Merx,
kjer jih je izsledil mož pre-
strašene voznice. Ker jih je
bilo pet proti enemu, so bili
sprva kar pogumni, toda ta-
koj so ugotovili, da je mož
močan in da se jih ne boji,
zato so mirno počakali na
prihod mihčnikov.
•	Albin S. je prejšnji te-
den ponoči razgrajal doma
v Vojkovi uhci. Precej be-
sen in podprt z maligani je
ustrahoval svojo družino,
tako da so morali posredo-
vati miličniki. Albin je zato
moral ta večer domačo po-
steljo zamenjati za pograd
v »hotelu« na Postaji mi-
lice.
•	Prejšnjo soboto zvečer
je Ivan P. s Stranic prišel že
majavih nog v gostilno ob
Savinji. Ker mu niso hoteli
postreči, je odšel na stra-
nišče in se pogledal v zrca-
lo. Toda, glej ga zlomka, iz
zrcala je res gledal pijani
človek. Ivan seje raztogotil
in razbil zrcalo. Pravijo, da
razbito zrcalo prinaša se-
dem let nesreče; Ivanova
nesreča se je začela takoj -
prišli so miličniki in ga ova-
dili za poškodovanje tuje
stvari.
•	Stanislav P. z Ljubeč-
ne je prejšnji teden spet
pretepal svoja starša, tako
da so morali posredovati
miličniki. Stanislav se več-
krat tako grobo znese nad
staršema. Očitno ne pozna
starega slovenskega prego-
vora: »Ti očeta do praga,
sin tebe čez prag.«
Pojasnilo
v prejšnji številki našega ča-
sopisa smo objavili »nočno
cvetko«, ki govori o razgraja-
nju Zdravka B. iz Vojnika v
hotelu Merx. Zaradi podobno-
sti imena in začetnice priimka,
so nekateri mishli, da gre za
drugega Vojničana, ki pa v
Merxu ni razgrajal. Zato objav-
ljamo bolj natančne podatke o
razgrajaču: Zdravko B. je do-
ma iz Ulice S. Kvedra v Voj-
niku.
Grabež bančnega uslužbenca
Peter Sedovnik Iz Titovega ¥elenla le banko oškodoval za
več kot 23 mllllonov dinarlev
Celjsko Višje sodišče je
zavrnilo pritožbo 30-letne-
ga Petra Sedovnika iz Tito-
vega Velenja in njegovega
zagovornika ter potrdilo pr-
vostopenjsko sodbo, s kate-
ro je bil Sedovnik obsojen
na enotno kazen 11 let zapo-
ra za posebno hud primer
grabeža in ponarejanje po-
slovnih listin. Obdolženec
tudi pet let po prestani kaz-
ni ne bo smel opravljati del,
ki bi bila povezana z razpo-
laganjem z družbenim pre-
moženjem.
Peter Sedovnik je Ljub-
ljansko banko. Temeljno
banko Titovo Velenje oško-
doval za več kot 23 milijonov
dinarjev. Večinoma si je pri-
laščal devize, zato bi bil gra-
bež precej večji, če bi devize,
ki si jih je prilastil, obračuna-
h po današnji tečajni hsti.
Peter Sedovnik je prišel na
delovno mesto referenta za
devizne reklamacije v Te-
meljni banki v Titovem Ve-
lenju leta 1982. Kmalu po
tem (natančno 1. marca) je že
začel izrabljati slabosti raču-
nalniškega sistema v Ljub-
ljanski banki. Zadolžen je bil
za usklajevanje prometa in
za odpravljanje razlik v po-
datkih elektronskega račun-
skega centra, nad pravilnost-
jo njegovega dela pa pravza-
prav ni bilo nobene kontrole.
Zato sije lahko do 12. marca
lani, ko so ga odkrili in pripr-
li, prilastil nekaj več kot
296.000 zahodnonemških
mark, 2.233 ameriških dolar-
jev, 17.607 švicarskih fran-
kov in nekaj več kot 5 milijo-
nov dinarjev. Že površen
izračun pokaže, da je vred-
nost deviz po današnjem te-
čaju skoraj 80 milijonov di-
narjev.
Sedovnik je goljufal s po-
močjo ponarejenih temeljnic
za knjiženje, s katerimi je
fiktivno knjižil na svoje de-
vizne račune oziroma deviz-
ne hranilne knjižice fiktivne
pologe in dvige deviz ter na
koncu leta dobil obresti za
devizna sredstva, kijih sploh
ni imel. Zneske je prenašal
na svoje hranilne knjižice in
devizne račune s ponarejeni-
mi internimi nalogi, ki jih je
sam izpolnjeval.
Sodišče ga je za posebno
hud primer grabeža obsodilo
na 1() let zapora, za ponareja-
nje poslovnih listin pa ne le-
to in 10 mesecev zapora. Ob-
tožencu pa so v kazen všteli
tudi čas prebit v priporu od
18. marca lani.
Obtoženec je vse, kar mu
je očitala obtožnica, priznal.
Povedal je tudi, da se je z
računalništvom seznanil že
med študijem, kasneje pa se
je še sam izpopolnjeval. Ta-
ko je tudi kmalu spoznal vse
pomanjkljivosti računalni-
škega programa o evidenci
deviznih sredstev občanov
in te pomanjkljivosti tudi za-
čel izkoriščati zase. Sedov-
nik je bil pri tem kar spreten
in, če bi uničil vso dokumen-
tacijo, samo z računalniško
obdelavo podatkov verjetno
nikoU ne bi odkrili njegove-
ga nezakonitega prilaščanja
denarja.
Zanimivo je, da bi ga mo-
goče lahko odkrili že leta
1983, ko je vodstvo velenjske
banke prejelo anonimno pi-
smo, da obdolženec živi pre-
ko svojih možnosti. Sedov-
nik se je takrat izmazal z iz-
govorom, daje dobil dedišči-
no, v banki pa niso šli pre-
verjati njegovega dela. Tako
mu je uspelo, da sije kar štiri
leta v povprečju vsakih dvaj-
set dni na svoje račune pre-
nesel pribhžno 300.000 di-
narjev bančnega denarja.
Kot ugotavljajo v banki, so
po odkritju grabeža varče-
valci v večjem številu zahte-
vali, da se preveri stanje na
njihovih računih, banka pa
je zato izgubila tudi na ugle-
du pri varčevalcih in verjet-
no se bo zmanjšalo število
varčevalcev pri tej banki.
To in pa dejstvo, da je ob-
dolženec zlorabil pomanjk-
ljivo interno kontrolo ter po-
manjkljivost računalniškega
programa, je sodišče upošte-
valo kot oteževalno okolišči-
no. Prav tako so med obteže-
valne okoliščine šteli obdol-
ženčevo trdovratnost in
vztrajnost, saj ni prenehal
goljufati, vse dokler ga niso
odkrili. V dobro pa so mu
šteh, da je dejanje priznal in
da je povzročeno škodo pri-
pravljen vrniti, vendar le v
dinarjih, kot edinem plačil-
nem sredstvu pri nas.
S. ŠROT
Za večjo varnost
Prejšnji teden so delavci Elektrosignala na Polzeli pri šoli
poleg semaforja dodatno montirali še svetlobne znake za
prehode za pešče. Namestili so jih pri šoli, tako da bodo
sedaj vozniki opozorjeni, da je blizu šola in, da morajo biti
bolj previdni, saj so na cesti otroci.	rp BAVČAR
Mrtev voznik
Voznik osebnega avtomobi-
la DUŠAN LEVARTA, 23, se
je peljal po magistralni cesti iz
SI. Konjic proti Tepanju. V
Dobrnežu ga je zaradi nepri-
merne hitrosti zaneslo s ceste,
kjer je trčil v drevo in zaradi
hudih poškodb na kraju nesre-
če umrl.
Trčila tovornjaka
Iz ljubljanske smeri je pripe-
bal do bencinske črpalke v
Sentrupertu voznik tovornja-
ka s prikohco MATE DUJI-
MOVIČ, 49, iz Bihača in neko-
liko zmanjšal hitrost. Za njim
je vozil, prav tako s tovornja-
kom MILE MIJATOVIČ, 33, iz
Celja, ki ni opazil, da vozilo
pred njim zmanjšuje hitrost in
se je zato zaletel v prikolico.
Škode pri nesreči je za okoli 3
milijone dinarjev.
Od tatvin se ne da živeti
Celjsko sodišče je potrdi-
lo enotne kazni, ki jih je
izreklo sodišče v Šmarju pri
Jelšah 30-letnemu Josipu
Žoleku iz Velike gore pri Vi-
na gori (3 leta in 10 mesecev
zapora), 30-letnemu Mlade-
nu Vandekarju iz Rusnice
pri Humu na Sutli (10 let in
5 mesecev zapora) in 29-let-
nemu Dušanu Novaku z Je-
senic (9 let in 10 mesecev
zapora).
Vsi trije so bili že prej več-
krat obsojeni za tatvine in so
takoimenovani specialni po-
vratniki. Tokrat je sodišče v
Šmarju pri Jelšah vsem trem
sodilo za veliko tatvino in za
nadaljevano kaznivo dejanje
odvzema motornega vozila,
Žoleku pa še za 19 vlomov v
vikende
Veliko tatvino so izvršili v
noči na 31. maj leta 1983, ko
so v Zagorskim selima vlo-
mili v upravno zagradbo
tamkajšnje kmetijske zadru-
ge. Z železno pahco so razbih
vrata bifeja, nato pa v prvem
nadstropju vlomili v pisarno
računovodstva. Vzeli so že-
lezno blagajno, v kateri je bi-
lo 227.506 dinarjev gotovine,
vrednostnih bonov za gorivo
v znesku 33.200 dinarjev in
za 900.000 dinarjev obveznic
posojila za nerazvite republi-
ke in pokojnino. Blagajno so
odpeljali s kombijem, ki so
ga prej ukradli gasilcem dru-
štva Prišlin-Hum, in jo kas-
neje odprh. Poleg tega so ta
večer poskušali ukrasti še
eno vozilo, vendar niso
uspeli.
Josip Žolek se je moral
pred senatom šmarskega so-
dišča zagovarjati tudi za 19
vlomov v vikende, ki jih je
izvršil oktobra in novembra
leta 1982. Tako je eno noč v
Dobležičah vlomil kar v se-
dem vikendov, vlamljal (ah
pa poskušal) pa je še v Pri-
stavi, Virštanju, Drenskem
rebru in Bučah.
Prvostopenjsko sodišče je
Josipa Žoleka za tatvino bla-
gajne obsodilo na 2 leti zapo-
ra, za odvzem motornih vozil
na 6 mesecev in za vlome v
vikende na 1 leto in 6 mese-
cev zapora, potem pa mu
izreklo enotno kazen 3 leta in
10 mesecev zapora. Pri tem
so upoštevali, da je bil Žolek
že pred tem kaznovan.
Mladena Vandekarja so za
tatvino blag^ne prav tako
obsodili na 2 leti zapora in za
odvzem motornih vozil na
pol leta zapora, pri izreku
enotne kazni pa so upošteva-
li še sodbo kranjskega sodiš-
ča, poldrugo leto nazaj, ko je
bil Vandekar obsojen na 8 let
in 1 mesec zapora. Zato so
mu izreku novo enotno ka-
zen 10 let in 5 mesecev zapo-
ra, v kazen pa všteli čas pre-
bit v priporu in zaporu.
Dušanu Novaku so za ta-
tvino blagajne prav tako
izrekli 2 leti zapora in za od-
vzem motornih vozil pol leta
zapora, pri njem pa so pri
izreku enotne kcizni upošte-
vali še sodbo sodišče na Je-
senicah pred tremi leti, ko je
bil obsojen za 7 let in 6 mese-
cev zapora. Nova enotna ka-
zen, ki jo je Novaku izreklo
šmarsko sodišče, je 9 let in
10 mesecev zapora, tudi nje-
mu pa so v kazen všteli čas
prebit v priporu in zaporu.
Tudi pri Novaku in Vande-
karju je sodišče upoštevalo,
da gre za takoimenovana
specialna povratnika, ki se
večkrat pojavljata pred sod-
niki zaradi novih kaznivih
dejanj. Prav visoke kazni pa
n^ bi vse tri prepričale, da se
od tatvin ne dk živeti.
Višje sodišče je pritožbe
obdolžencev oziroma njego-
vih zagovornikov zavrnilo
kot neutemeljene in potrdilo
sodbo prvostopenjskega so-
dišča.
S. ŠROT
Epileptični napad
povzročil nesrečo
Celjsko Višje sodišče je
zvišalo kazen 43-letnemu
Emilu Leberju iz Razbora
pri Vojniku na leto dni in 6
mesecev zapora, ker je v ne-
prištevnem stanju (zaradi
epileptičnega napada, ki ga
je povzročil prej popiti al-
kohol) povzročil hudo pro-
metno nesrečo, v kateri je
sopotnik v njegovem avto-
mobilu umrl na kraju nesre-
če, drugi sopotnik pa se je
huje ranil.
Emilu Leberju so že leta
1982 odvzeh vozniško dovo-
ljenje, ker je dobival epilep-
tične napade, če je preveč
popil. Tako je usodnega 22.
septembra leta 1984 peljal iz
Vojnika v Celje brez vozni-
škega dovoljenja. Potem, ko
je precej popil, seje odpeUal
proti Bukovžlaku skupsu z
Janezom P. in Janezom L. V
G^ih je dobil napad, izgubil
zavest in z avtomobilom za-
peljal v betonsko ogrsko mo-
sta čez Ložnico. Janez P. je
takoj umrl, Janeza L. pa so
huje ranjenega odpeljali v
bolnišnico.
Prvostopenjsko sodišče je
Emila Leberja obsodilo na
leto dni zapora, ker bi se ob-
dolženec moral in mogel za-
vedati, da preveč popitega
alkohola lahko pri njemu
povzroči epileptični napad.
Prvostopenjsko sodišče mu
je tudi izreklo ukrep obvez-
nega zdravljenja alkoho-
likov.
Po pritožbi Javnega tožil-
ca je celjsko Višje sodišče
Emilu Leberju zvišalo kazen
na leto dni in 6 mesecev za-
pora. Senat Višjega sodišča
je menil, da ne gre prezreti,
da je bil obtoženec že več-
krat kaznovan zaradi cestno-
prometnih prekrškov, tri-
krat tudi zaradi vožnje v vi-
njenem stanju. Poleg tega je
Leber vozil brez vozniškega
dovoljenja. Ker pa je že prej
dobil epileptične napade za-
radi preveč popitega alkoho-
la, bi se pred nesrečo 22. sep-
tembra leta 1984 moral zave-
dati, da zaradi popitega alko-
hola spet lahko dobi napad.
S. ŠROT
16. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
Nova zmaga hokejistov
v nadaljevanju nezanimive medrepu-
bliške hokejske lip je ekipa Cinkarne
gostovala v Kranju in premagala Tri-
glav 11:4, tretjine: 4:2, 4:1 in 3:1. Strelci
Filipovič, Grabler, Marčec in Perčič
vsak po 2 ter B. Bernjak, Žlof in Strašek
po eneea.
V soboto, 14. februaija bodo Cinkar-
naiji Igrah doma s Tivolijem. Srečanje bo
ob 18. uri v Mestnem parku. Ta tekma bo
tudi v spomin na njihovega prezgodaj
tragično preminulega člana Janeza Ko-
kalja. V ponedeljek, 18. februaija pa bo-
do odigrali tudi doma zaostalo tekmo s
Slavijo iz Vevč.
Pionirji Cinkarne so v Vevčah odigrali
zaostalo tekmo s Slavijo in izgubih 12:3,
tretjine: 3:2, 5:0 in 4:1. Strelca sta bila
Milodragovič 2 in Kelgar 1. Igrah so tudi
z ekipo Tivoh v Ljubljani ter jo premagali
15:2, tretine 4:1, 5:1 m 6:0. Strelci: Kelger
in Milodragovič po 3, Samec, Ločnikar,
Weber in Brankovič po 2 ter Kolar 1. V
prihodnjem kolu bodo pionirji igrali do-
ma s Kranjsko goro, mladinci pa potujejo
na Jesenice.
V občinski sindikalni hokejski ligi je
Grofija premagala Opekarno 5:0 in Libe-
la - Kovinotehno 5:3. Vodita Grofija in
Zlatarna s po šestimi točkami, Libela ima
4, Kovinotehna in Opekarna pa sta še
vedno brez točk. V naslednjem kolu se
bodo srečali Kovinotehna - Opekarna in
Zlatarna - Libela, prosta pa bo Grofija.
MARJAN SORŠ^AK
Baumgartnerjev
pas
za Anderleta
Celjski judoisti so znova do-
segli lep uspeh in to na 28. tek-
movanju za Baumgartnerjev
pas v Mariboru, kjer so nasto-
pili vsi najboljši slovenski ju-
doisti.
V kategoriji do 78 kg je zma-
gal Imamovič, v absolutni pa
Anderle, ki je tudi osvojil Ba-
umgartnerjev pas. Tako je tudi
ta lovorika končno prišla v pro-
store judo kluba Ivo Reya iz
Celja.
Kors Rogaška Je
startaia s porazom
II. zvezna liga: košarkarice
Kors Rogaške niso uspešno za-
čele drugega dela prvenstva,
saj so po podaljšku tesno izgu-
bile v Zadru 79:78 (72:72,
43:40). Tokrat je bila najučin-
kovitejša Cigleijeva, ki je dala
23 košev. Kors Rogaška je zdaj
na drugem mestu, v prihod-
njem kolu, 14. februaija, pa
igra doma z Novim Zagrebom,
ki je v drugi polovici lestvice.
Republiška liga moški: po
krajšem premoru zaradi zim-
skih počitnic so startali tudi v
moški republiški ligi. Libela
neuspešno, saj je izgubila z No-
volesom v Novem mestu
100:97. Odhčen je bil Gole, ki
je dal 40 košev, vendar tudi to
ni pomagalo za osvojitev pre-
potrebnih točk, če želi Libela
obdržati stik z vrhom. Izgubil
je tudi Comet s Heliosorri ,
Domžalah 94:86, za spremetu
bo pa je dal največ košev Ž«
leznikar 22. Edino zmago je za
beležil novinec Rogaška, ki j,
zmagala v Kopru 71:79, Sar^jij
ja pa je dal 29 košev. Libela j,
na drugem mestu, Rogaška j,
peta in Comet deveti. 14. kol(
bo v soboto, 14. februarja: Co
met - Novoles, Rogaška - Heli
os in Libela - I. D. Ježica.
Republiška liga ženske
Metka je doma premagala zatj.
njeuvrščeni Maribor 67:65
(Jurše 26), Comet pa je tesne
izgubil v Murski Soboti 59:5f
(Šporar 19). Metka je sedma
Comet pa deveti. 14. kolo v
boto, 14. februaija: Comet -
Labod in Slovan - Metka.
TV
REKLI SO:
Zmago Tanjšek, vodja re-
kreacije v Zdravilišču Dobr-
na: »S sistematično skrbjo za
rekreacijo smo začeh pred tre-
mi leti. Vedeti moramo, da mo-
ramo nuditi dobre pogoje za
rekreacijo ljudem, ki pridejo k
nam na zdravljenje ali oddih in
ob tem tudi svojim članom. Za
goste pripravljamo organizira-
no jutranjo telovadbo, učimo
jih kegljanja in namiznega te-
nisa pa tudi plavanja in tenisa.
Pozimi prirejamo smučarske
tečaje, še posebej v teku, kjer
imamo tudi dobro pripravlje-
no progo. Imamo tudi rekre-
acijska tekmovanja, kjer vsak
gost zdravilišča prejme diplo-
mo ne glede na rezultat. Goste
tudi preko predavanj seznanja-
mo o koristnosti ukvarjanja z
rekreacijo.
Naši delavci pa imajo redno
vsak teden možnost rekreacije
v telovadnici osnovne šole,
učenci pa pri nas brezplačno
plavanje. Pripravljamo razna
prijateljska srečanja (12 ur ko-
šarke z Aerom), sodelujemo na
trim igrah Merxa (letnih in
zimskih), igrah zdravstvenih
delavcev Slovenije ter občin-
skih sindikalnih športnih
igrah, kjer smo v zadnji sezoni
dosegU lep uspeh, saj so moški
v prvi skupini osvojili drugo,
ženske pa v drugi tretje mesto.
Dobro organizirano rekre-
acijo z vsemi potrebnimi ob-
jekti in pripomočki pa mora-
mo imeti tudi zato, ker se pri
nas zdravi vehko vrhunskih
športnikov. Zlasti dobro sode-
lujemo s smučarji, saj smo tudi
člani našega ski poola.«
T. VRABL
Perspektivni rod skakaicev
Ko človek zagleda Davida
Videnška in Janija Turnška si
ne zna predstavljati, da sta
drobcena fantiča tako pogum-
na, da se s težkimi smučmi že
spuščata čez hrbet recimo tu-
di 90 meterske skakalnice. Ko
spregovorita ugotoviš, da gre
kljub mladosti, saj oba obi-
skujeta šele 6. razred osnovne
šole, za izjemno bistra fanta,
razgledana in samozavestna.
Sicer pa takšen tudi moraš bi-
ti, če želiš dobro skakati.
Oba fanta sta med najbolj
perspektivnimi v svojem sta-
rostnem razredu v celjsko-ko-
roški regiji, kar pomeni, da sta
tudi med najboljšimi v Slove-
niji. David Videnšek hodi na
osnovno šolo Franja Vrunča
na Hudinji, najljubša predme-
ta pa sta mu zemljepis in mate-
matika. Skakati je začel pred
tremi leti, navdušil pa ga je
oče. Ob skokih tudi teče na
smučeh, poleti pa igra tenis in
nogomet. Na treningu na Če-
škoslovaškem se je že pognal
preko 90 meterske skakalnice
do dolžine 52 metrov. Njegova
doslej največja uspeha sta 2.
mesto na republiškem prven-
stvu v T.Velenju in 1. mesto
na meddruštveni tekmi v Za-
homcu v Avstriji. Tudi on je
pred zimo pomagal pri ureje-
vanju velikanke v Planici in
upa, da se bo čez leta tudi čez
njo spustil. Pred bližnjim sve-
tovnim prvenstvom v Planici
pa daje od naših n^več mož-
nosti Primožu Ulagi.
Jani Turnšek je doma v Lo-
krovcu, obiskuje pa osnovno
šolo Ivana Kovačiča-Efenke.
Tudi njega je za skakalni šport
navdušil oče in to pred štirimi
leti. Preko 90 meterske skakal-
nice je poletel 50 m. V prejšnji
sezoni je bil regijski prvak v
svoji kategoriji, šesti v pokalu
Cocte in republiški prvak v
kombinaciji. Na skoraj vseh
tekmah za pokal Cocte se je
uvrstil med prvih deset. Poleg
smučanja rad kolesari, prej, ko
je imel še dovolj časa, pa je bil
tudi gasilec. V Planici daje naj-
več možnosti Miranu Tepešu.
Trener Uroš Lipovšek: »Fan-
ta sta izredno nadarjena, prid-
na v šoh in od njiju lahko še
dosti pričakujemo.«
TONE VRABL
Foto EDI MASNEC
Predstavniki celjskega smučarskega skakalnega društva ob
obisku v našem uredništvu (od leve) David Videnšek, trener
Uroš Lipovšek in Jani Turnšek.
Zlati kegelj za Pečovnikovo
v Mariboru je bila letna skupščina Kegljaške zveze Slove-
nije na kateri je Tončka Pečovnik dobila najvišje priznarpe te
organizacije - Zlati kegelj. Celjske kegljavke so proglasili za
najboljši članski in mladinski kolektiv Slovenije v sezoni 1986
J.K
Presenetljiva zmaga kegljačev
v 7. kolu republiške kegljaške lige je prišlo do velikega
presenečenja, ko so kegljači Savinje v Ljubljani preniagalii
doslej neporaženo vodečo ekipo Gradisa s 4980:5026. V ekipi so
nastopili Gmajner, Salobir, Urh, Brglez, Gmajner (najboljši 873)
in Nareks. Celjani so na odhčnem tretjem mestu, v prihodnjem
kolu pa znova gostujejo pri Slovanu v Ljubljani. Ženska ekipa
Savinje je dvoboj s Triglavom preložila, vendar še vedno vodi
brez poraza.
Zmaga Hmezada v gosteli
v 8. kolu II. republiške lige vzhod so kegljači Hmezada na
težkem kegljišču Konstruktorja v Mariboru premagali ekipe
Prejepolje 4852:4876. Nastopih so Trost, Ramšak, Rotar, Kom
pan. Sivka in Lešnik, kije podrl največ kegljev 871. V 9. kolu se
bodo srečah z Rudarjem v Trbovljah.
Ženska ekipa Hmezada je doma izgubila s Korotanom s Pre-
valij 2237:2383. Pri poraženkah je bila najboljša veteranka Birsa
s 392 keglji.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE
TOZD OŠ IVANKA URANJEK
CELJE, Oblakova 15
Odbor za delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
socialnega delavca
za določen čas
(nadomestovanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji: diploma višje šole za socialne delavce
Rok prijave: 15 dni po objavi
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
Bilten
Partizana
Slovenije
To je bil pravilni odgovor
na vprašanje igre Partizana v
prejšnjem kolu. V boben je
romalo 28 pravilnih odgovo-
rov, tako da jih je zdaj že 679
kandidatov na ogled Univer-
ziade pod pokroviteljstvom
Aera in Cinkarne. Seveda pa
je pripravljenih še nekaj to-
lažilnih nagrad. Tokrat je
prispeval nagrade ŠRC Go-
lovec, dobili pa so jih Janez
Bučar, Čopova 16, Celje, Mit-
ja Stisovič, Vojkova 10, Celje
in Jure Miljevič, Pucova 5,
Celje. Vsi nagrajenci bodo
dobili nagrade po pošti.
METOD TREBIČNIK
Maratonec iz
Vrbja
Franc Turšič, skromen fant,
ki je zaposlen kot steklar pri
Kuglerju v Žalcu, je marato-
nec. Kljub zahtevnemu delu,
ki terja veliko zbranosti, še
vedno najde dovolj časa za re-
kreacijo, saj zlasti zelo rad
teče.
Trenira vsak dan in preteče v
poprečju po 10 kilometrov. Na
prvem nastopu v Šentjurju je
na 20 kilometrov osvojil odhč-
no drugo mesto. Prav tako
drugi je bil tudi v Rogaški Sla-
tini. Tudi na tretjem maratonu
je bil drugi, torej lahko rečemo
večno drugi, vendar z vztraj-
nostjo bo prav gotovo prišla
kakšna zmaga. V Črni na Koro-
škem je med 450 tekmovalci
osvojil 16. mesto, na krosu NT-
RC pa je bil med člani tretji.
Njegovo vztrajnost in talent
zlasti za teke na daljše proge,
so opazili tudi pri nekaterih at-
letskih kolektivih in bi ga radi
imeh v svojih vrstah. Čeprav bi
tudi sam rad napredoval pod
strokovnim vodstvom, pa se za
takšen korak ne more odločiti.
Vztrajni Franc Turšič bo ver-
jetno tako še v bodoče zgolj
rekreativec, ki ljubi dolge pro-
ge in se bo udeleževal mara-
tonskih tekov.
JOŽE GROBELNIK
NAGRADNA IGRA PARTIZAN 17
V Hali Golovec v Celju je prvenstvo Slovenije v športno-
rekreativni panogi, ki šele pridobiva svoj krog privržen-
cev. Katera?
BADMINTON TENIS DVORANSKI HOKEJ
REZERVNO VPRAŠANJE:
Crans Montana bo z velikimi črkami zapisana v zgo(jovino jugoslovan-
skega smučanja. V kateri panogi alpskega smučanja je Mateja Svet
dosegla svoj najboljši rezultat?
SLALOM VELESLALOM SUPER VELESLALOM
Odgovore pošljite najkasneje do petka 20. februarja 1987.
Nagrajuje KORA RADEČE!
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Nova zmaga Helene
Lavrinc
v Kamniku je bil drugi turnir
2a mladince in mladinke v stre-
ljanju z zračnim orožjem. Pri
inladinkah je zmagala Helena
Lavrinc, četrta je bila Gabriela
Gozdnikar in sedma Suzana Ja-
kopič, vse SD D. Poženel Rečica
pri Laškem.
Turnir republik in
pokrajin
Od petka do nedelje bo v Beo-
^adu strelski turnir republik
in pokrajin. V slovenski repre-
zentanci bodo nastopili Helena
Lavrinc iz Rečice ter Denis Bola,
Alojz Trstenjak in Fortunat Leg-
ner iz T. Velenja.
Kovinar premagal
Žalec
v 8. kolu republiške lige
vzhod v streljanju z zračno pu-
ško je Kovinar Štore v Žalcu
premapl domačine, najboljši
pa je bil Branko Malec z odlični-
mi 387 krogi. Celjani so doma s
sedmimi krogi razlike odpravili
močno ekipo Avgust M^erič,
n^ boljši pa je bil Jože Jeram 374
krogov. Kovinar je četrti, Celje
peto, Žalčani pa predzadnji de-
veti.
Občinsko prvenstvo z
zračno puško
Na strelišču v Celju je bilo ob-
činsko prvenstvo z zračno pu-
ško, kjer je nastopilo kar precej
strelcev in strelk, žal pa zelo
malo mladih. Zmagovalci po ka-
tegorijah: pionirji ekipno Celje,
članice Celje in članice Kovinar
Štore. Posamezno pionirke Si-
mona Tkalec iz ŠkoQe vasi, pi-
onirji Matej Dobovičnik Celje,
mladinke Darja Kačnik Celje,
članice Barbara Jager Celje in
člani presenetljivo Franc Hoče-
var Kovinar Štore.
Za zlato puščico
Občinsko prvenstvo Celja z
zračno puško za zlato puščico
bo v petek, 13. februarja popold-
ne na strelišču na Gričku. Favo-
rit je član Kovinarja Štore Bran-
ko Malec, ki je trenutno v odlični
formi, vendar tudi presenečenja
niso izključena.	.pj
Veleslalom v Košnici
Partizan Pod gradom je tudi
letos skupaj z mladinci pripra-
vil na dobro urejeni progi v
Košnici tekmovanje v veleslalo-
mu za vse kategorije, kjer je na-
stopilo kar 92 tekmovalcev.
Zmagovalci: cicibani Primož Ko-
zovinc, ml. pionirji: Boštjan Za-
vršek, ml. pionirke: Urška Kri-
stan, st. pionirji: Andrej Hajnšek,
st. pionirke: Nataša Slamnik,
mladinci: Rok Tumšek, mladin-
ke: Anja Tumšek, st. mladinci:
Marko Močnik, člani: Rzgko Ko-
zovinc, članice: Cvetka Bobnič,
st. člani: Maijan Slamnik, st. čla-
nice: Helena Kristan, veterani do
50 let: Tone Mravlak in veterani
nad 50 let: Slavko Zgoznik. Vsi
zmagovalci so prejeli pisno priz-
nanje in praktična darila Aera,
Kompasa in Zavarovalne skup-
nosti Triglav Celje.
Pokal Jožetu
Verdevu
Smučarsko skakalno društvo
Celje je odlično pripravilo me-
morial Matjaža Miheva na ob-
novljeni 69 metrski skakalnici
na Gričku. Rezultati: pionirji L
Viktor Čepelnik T. Velenje, 2.
Robi Oblak Braslovče - Andraž,
3. Matej Oprešnik Unior Zbelo-
vo, 4. Branko Špeh T. Velenje, 5.
Primož Gerčar Celje itd., mladin-
ci 1. Roman Tamše T. Velenje, 2.
Ivan Kovačič, 3. Zvone Vidmar
oba Celje, 4. Jože Kugler Bra-
slovče - Andraž, 5. Marko Cen-
trih Ljubno itd. ter člani L Jože
Verdev, 2. Janez Tanjšek oba
Braslovče - Andraž, 3. Andrej
KiOzer Dolomiti, 4. Zvone Po-
grajc Zagorje in 5. Jože Arko
Kamnik.
Skupni zmagovalec je postal
Jože Verdev, ki je postavil tudi
nov rekord skakalnice sjg je sko-
čil 53,5 metra in prejel pokal.
Lep uspeh mladih
skakalcev
v Titovem Velenju je bilo re-
publiško prvenstvo za pionirje
A v smučarskih skokih, kjer so
lep uspeh dosegli predstavniki
celjske regije, saj se jih je kar
osem uvrstilo med petnajst naj-
boljših. Rezultati: 2. David Vi-
denšek celje, 3. Robi Oblak Bra-
slovče - Andraž, 6. Boštjan Red-
nak, 7. Matjaž Triplat, 12. Branko
Kanduti vsi T. Velenje, 13. Jani
Tumšek Celje in 15. Matej Opreš-
nik Zbelovo.
Zmaga IMateJa
Oprešnika
Na Ravnah na Koroškem je
bilo regijsko prvenstvo v smu-
čarskih skokih za pionirje B,
kjer je lep uspeh dosegel mladi
Matej Oprešnik iz Unior Zbelo-
va, ki je zmagal. Drugi je bil Ko-
pušar z Ljubnega in tretji Viden-
šek iz Celja.
Hokej v dvorani
Tudi letos je Partizan Gaberje
pripravil prvi turnir za republi-
ško prvenstvo v dvoranskem
hokeju, ki so ga priredili v dvo-
rani Golovec, nastopilo pa je
osem ekip. Po prvem delu prese-
netljivo zaradi boljše razlike v
golih vodijo predstavniki doma-
če ekipe Partizan Gaberje, ki je
premagal Lipovce 3:2, ABC
Pmurko 3:2, Maribor 6:1 in Svo-
bodo 4:1. Drugi del 3. prvenstva
Slovenije v dvoranskem hokeju
bo v nedeljo, 15. februarja tudi v
dvorani Golovec.
Badminton v
LJubljani
Pripravili so 4. C turnir v bad-
mintonu, ki je bil povsem v zna-
menju Braslovčanov, saj so
osvojili prvo, tretje, peto in de-
veto mesto, to pa so bili Karel
Hajnšek, Marko Jelen. Sebast-
jan Hajnšek in Kristijan Hajn-
šek. Na 7.-8. mestu je Celjan Bo-
jan Smrdeli.
5. C tumir v badmintonu bo 7.
in 8. marca v telovadnici eko-
nomske šole v Celju.
METOD TREBICNIK
Dva dvoboja šahistov
invalidov
Šahisti invalidi pri društvu
invalidov v Žalcu so odigrali
dva dvoboja. Ni^prej so prema-
gali šahiste invalide v Bistrici ob
Dravi 3:1, nato pa še v Spittalu
igrali neodločeno 2:2. Gostovli so
tudi v Linzu, kjer so pred otvori-
tvijo mednarodnega turnirja pre-
magali domače šahiste 2,5:1,5.
JOŽE GROBELNIK
Libela v smučanju
Delavci Libele so na Celjski
koči pripravili sindikalno pr-
venstavo v veleslalomu. Nasto-
pilo je 46 tekmovalcev. Med žen-
skami je zmagala Vera Krošelj
pred Mojco Žabkar in Nevenko
Prezelj, med st. člani je bil naj-
boljši Toni Zimšek pred Sašo
Kuzminom in Otom Tanškom ter
pri ml. članih Matjaž Krašovec
pred Bojanom Pesjakom in
Damjanom Jancem.
MIRAN LESKOVŠEK
Smučanje na
Gozdniku
Občinskega sindikalnega pr-
venstva na Gozdniku v velesla-
lomu se je udeležilo kar 249
smučarjev. Zmagovalci ml. člani
Hriberšek Minevra ekipno Obrt-
niki, st. člani Svatina DEM Pod-
log, ekipno DEM Podlog, ml. čla-
nice Zalokar Hmezad, ekipno
Hmezad, st. članice Urankar Sa-
vinjski magazin, ekipno Tovarna
nogavic Polzela in veterani
Kragl, ekipno skupščina občine
Žalec.
TT
Tekmovanje za
Mladenov pokal
Tako kot vsako leto bo tudi
letos Partizan Kovinar Štore or-
ganiziral tekmovanje v velesla-
lomu za Mladenov pokal. Lani je
bilo to srečanje združeno s tek-
movalcem partizanskih društev,
ker pa za njih letos še ni določen
datum in izvajalec so se odločili,
da na tekmovanje povabijo tista
društva, s katerimi že dalj časa
tesno sodelujejo. Tekmovanje bo
v soboto, 14. februarja s pričet-
kom ob 13.30 na Celjski koči in to
za dvan£yst kategorij, medtem ko
bo tekma pionirk od 13-15 let za
pokal. Organizator sprejema pri-
jave do četrtka, 12. febnaarja do
18. ure, medtem ko na sam dan
tekmovanja prijav ne bo spre-
jemal.
TV
Smučarji tekmovali
v Sedražu
Osnovna organizacija ZSMS
Sedraž vsako leto pripravi smu-
čarsko tekmovale, običajno v
več različnih disciplinah. To-
krat so v nedeljo pripravili tek-
movanje samo v smuku in sko-
kih. Tekmovali so v dveh katego-
rijah, kjer je sodelovalo okrog 25
smučarjev. V smuku je med pi-
onirji zmagal Ervin Košič, ki je
bil tudi n^boljši v skokih, pri
mladincih pa je v smuku zmagal
Marjan Završnik iz Hrastnika, v
skokih pa Martin Tramšek iz Se-
draža. Najboljši so prejeli meda-
lje in spominske diplome.
VM
Nov uspeh šahistov
Lave
Vodja zelo aktivne šahovske
sekcije pri krajevni skupnosti
Lava Tone Čemjavič nam je po-
slal nove zadnje rezultate te ša-
hovske ekipe.
V rednem hitropoteznem tur-
nirju za mesec februar, na kate-
rem je sodelovalo kar 24 šahi-
stov, je zmagal Martin Kovač
pred Ahtikom, Krkom, Tolimi-
rom, Voduškom in Hosičem.
Šahisti Lave so premagali še
šahiste Maksa Perca iz Celja
7,5:6,5 in šahovsko društvo inva-
lidov iz Žalca 6:2. V naslednjih
dneh pa načrtujejo še srečanje
proti Slovenskim Konjicam in
Titovem Velenju. Priredili pa bo-
do tudi ženski šahovski turnir ob
praznovanju dneva žena.
J. K.
Zlata puščica v
Kozjem
Strelsko društvo Kozje je pri-
pravilo družinske tekmovanje z
zračno puško za Zlato puščiCC.
Tekmovanja se je udeležilo 18
strelcev. Zmagal je Mirko Kunst
s 559 krogi. Med boljšimi pa so
bili še Rajko Rumpf, Ladi Kunst,
Jože Juhart, Miha Postrežin in
Toni Bračun.
Veleslalom na
Zrečah
Smučarski klub Kozje je pri-
pravil klubsko prvenstvo na le-
po pripravljenih smučarskih te-
renih na Zrečah pri Kozjem. Na-
stopilo je 60 smučarjev v šestih
starostnih skupinah. Najboljši pa
so tokrat bili v veleslalomu: Cici-
bani: Roman Urban, Aleš Ivane;
pionirke: Polona Zakošek, Polo-
na Romih, Lidija Lupše: pionir-
ji: Gorazd Zakošek, Franci Pre-
ska, Marko Jošt; mladinci: Samo
Zupane, Milan Bah, Samo Kajba;
člani: Mirko Kunst, Zdravko
Šarlah, Rafko Zupane; veterani:
Slavko Turk, Miha Zakošek.
J. K.
Laški
instrumentalni
livintet
Nekaj več kot leto dni odmeva ve-
sela domača glasba Laškega instru-
mentalnega kvinteta po Savinjski
dolini. Kozjanskem in naprej vse do
Krškega.
Vodja ansambla Vlado Polšček, kije
tudi pevec, je povedal, da trdo vadijo
in pišejo tudi svoje skladbe, saj je po
njihovem mnenju le kvalitetno igranje
poroštvo za uspeh, med poplavo najra-
zličnejših skupin. Priložnost, da jih
poslušalci sprejmejo so tudi revije v
Libojah, Vojniku, Storah in drugje. V
gasilskem domu Pečovnik, kjer imajo
svoj prostor za vadbo, se že pripravlja-
jo za letošnji Števerjan, kjer bodo na-
stopili s skladbo Francija Zemeta.
Ansambel sestavljajo še: Marjan
Borlah s harmoniko, kitarist Zdravko
Sevšek, klarinetist Janez Belej, tro-
bentar Zdravko Belej, basist Marjan
Pohlin in pevka ter klaviaturistka
Alenka Šon.
EDI MASNEC
Novi član celjsko-ljub-
Ijanske skupine Lokalna
TV je postal Marko Bred.
Skupina pripravlja večje
število nastopov doma in
na tujem, posneli pa so
tudi dve skladbi • An-
sambel Francija Zemeta
bo verjetno že prihodnji
teden, posnel za Radio
Ljubljana štiri skladbe •
Tomo Hartman, pevec
skupine Candy iz Celja, je
prejšnji teden postal sreč-
ni očka hčerke Tamare.
Navdih za ime pa ni dobil
pri Borisu Novkoviču,
temveč v Pavlihovi prati-
ki • Celjska skupina »Ju-
huhu stric Vinko in nje-
govi«, ki goji skrajno arti-
stično glasbo, bo pri ne-
odvisni založbi MML iz
Slovenske Bistrice, izdala
samostojno kaseto. Fant-
je so isto sicer poskušah v
Londonu, vendar - do-
movina je le domovina •
Ansambel Avsenik, za
svojo naslednjo turnejo,
še vedno išče pevko. Kot
je slišati so kandidatke za
to mesto tudi nekatere
pevke iz našega območja.
Več o tem pa v kaki pri-
hodnji rubriki •.
Andrej Šifrer: »V zadnjem
času je naša založba izdala
več zanimivih izdaj za širši
krog ljubiteljev zabavne
glasbe, ki smo jih želeli tudi
uradno predstaviti. Tako iz-
daje kot tudi izvajalce. Pred
leti smo se v Topolšici dobro
počutili in naleteli pri osebju
tudi na razumevanje in zato
smo tudi prvo letošnjo pro-
dukcijo pripravili tam. Mi-
slim, da je bilo zanimivo ta-
ko za obiskovalce hotela Ter-
me Topolšica, kot za izvajal-
ce in ne nazadnje tudi za nas,
ki smo pripravili celo zade-
vo.
Izvajalci Stane Vidmar,
amsambili Big Ben, Agro-
pop, Obvezna smer, Green-
town jazz band, Simona Vo-
dopivec, Marijan Smode in
Don Juan, ki je ob tej prilož-
nosti prejel tudi srebrno ka-
seto, so navdušili obiskoval-
ce in se prepričali, da njiho-
vo glasbo radi poslušajo. Si-
cer pa to dokazuje tudi do-
bra prodaja njihovih kaset in
plošč.«
F. P.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	HUMAN-HUMAN LEAGUE	(6)
2.	DON'T GET ME WRONG - PRETENDERS	(6)
3.	PUT PUTUJEM - MAGAZIN	(6)
4.	YOU CAN GALL ME ALL - PAUL SIMON	(6)
5.	WALK LIKE AN EGVPTIAN - THE BANGLES	(3)
6.	BABY GOODBV - RENDEZ-VOUS	(7)
7.	SEMPRE, SEMPRE - AL BANO IN ROMINA POVVER	(8)
8.	ALIENS - RADIORAMA	(6)
9.	KUDA IDU IZGUBLJENE DJEVOJKE - BORIS '	(8)
10. MOJA POSLEDNJA I PRVA LJUBAV - TEREZA	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
Domače melodije:
1.	SREČNO ŠOFERJI - SAVINJSKIH 7	(9)
2.	BELI JUNAKI - MARELA	(6)
3.	NAŠA POLKA - ALPSKI KVINTET	(6)
4.	LE TEBE BOM LJUBIL - SLOVENIJA	(6)
5.	PRIJETNI VEČERI - ROGAŠKI INSTRUMENT, KVINTET	(3)
6.	ZELENI MOŽICI - HENČEK	(8)
7.	KO MISLIM NATE - DOVŽAN	(6)
8.	SREČNO DEKLE - AVSENIK	(10)
9.	MLADOST JE KOT VETER - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(6)
10. DVIGNIMO ZLATO KUPICO - KLINC	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec__
lestvica domačih melodij_
izvajalec "_
ime in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Branko Kos, Luče 82, Luče ob Savinji
Robert Žvegler, Tratna 18 b, Grobelno
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Radio Celje odslej popoldne
že od 14.00 naprej!
18. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
Zasopla je pribežala v stan. Plašč ji je zdrsnil med
durmi z ramen, sesedla se je na kipeče blazine pod
svetilnikom. Iz zlatih kelihov so pogledovali plamenčki
in se čudili krvavemu madežu na beli Teodorini roki.
Dvigale so se lučke in skrivale za robove kelihov na
svetilniku, kakor bi jih bilo strah, ker so zagledale na
roki vladarice kri nedolžnega.
Drugi dan je govoril Justinijan s Teodoro.
»Premodra, kaj sodiš o trgovcu Epafroditu? Kvestorni
našel kosmiča svile pri njem.«
»Pri kom ? Pri Epafroditu ?«
»Pri njem, moj svetli angel!«
»Laž! To je laž! Epafrodit vara vsemogočnega de-
spota.«
»Preiskali so skladišča in vilo.«
»Zakopal je v zemljo!«
»In vendar je bil pošten doslej. Državi in dvoru je bil
naklonjen. Veliki so njegovi darovi.«
»Pesek v oči, prejasni! Drobtine z bogatinove mize.«
»Torej sodiš, da vara despota?«
»Vara, veruj mi, vara. Naperi pravdo zoper njega.
Zapleni mu vse, če ne dobiš svile. Zapri ga!«
»Ne smem prenaglo. Moj kodeks prava bi nasprotoval.
Nasprotovalo bi ljudstvo v Bizancu. Kak vrišč bi nastal,
če zaprem nenadoma njega.«
»Ne boj se sodrge! Spomni se znamkovnega upora.
Kdo se je bal? Ti, despot, in vojvoda Belizar! Teodora se
ni bala. Krvi sem zahtevala, s prestola nisem hotela - in
kdo je zmagal nad drhaljo?«
»Ti, mogočna, samo ti. Sicer bi Justinijan begal danes
po tujini kakor plaha zver.«
»Torej ne boj se drhali in zapri Epafrodita!«
»Ne bojim se, dokler si ti ob meni, ne bojim se drhali,
toda bojim se krivice. Zato naperim strogo pravdo zoper
njega, on pa bodi svoboden, dokler ne izteče stvar
natančno po zakoniku.«
»Tvoja vest je kakor nedolžne deklice. Apostol si in
svetec božji. Delaj torej po vesti, toda časa ne trati, sicer
te Grk še enkrat ukani!«
Pred Teodoro se je pojavil nenadoma črni curek, ki se
je pocedil po licu Iztoka - nedolžnega. Vsa njena satan-
ska narava ni zmogla, da bi ne pretresla groza njene
duše, ko seje domislila, da preganja tudi Epafrodita po
nedolžnem, dasi tolikrat ni skoparil z zlatom, ko je šlo za
dvor. Zato ni dalje silila v Justinijana, da bi zaprl Grka.
Tesno ga je objela.
»Delaj torej po vesti, apostol, svetec božji!«
Justinijan pa je delal po zakonih.
Tistega popoldne je zdihoval Radovan v peristilu pred
Epafroditom in jokal kakor dete.
»Otmi ga, na bogove, na Krista, otmi ga! Reši Iztoka,
odkupi ga z zlatom. Suženj ti bom.«
Odkar sta Epafrodit in Radovan zvedela od Spiridiona,
kaj seje zgodilo z Iztokom, sta hodila po vrtu kakor plahi
senci. Radovan seje valjal po travi in prejokal vse dneve.
Vrč vina je stal nedotaknjen v njegovem stanovanju.
Epafrodit ni govoril, ni veleval, ni računal. V čelo so se
mu zagrizle tako grozne gube, da so sužnji bežali pred
njim. Pa je bil nepotreben njihov beg in strah. Nikogar ni
kaznoval, nikogar oštel. Vse mu je bilo pogodu, ker se ni
menil za nobeno stvar. Ko bi ga obsodili pod meč, bi bil
večer pred smrtjo zječarjem v kocke igral, tako neupog-
ljiv je bil njegov duh. Ker pa je zmagala igri despojna,
ga je tako potrlo, da se mu je zdela smrt radost v primeri
s to bolestjo. Stoiško mirno, brezčutno je čakal, kdaj se
pojavijo palatinci ter zasežej o vilo in njega odženo v ječo.
Minil je teden, nikogar ni bilo. Grku seje pričelo zopet
svitati v potrtem duhu. Na mah je oživel, kakor da seje
poledenel otajal na soncu.
»Radovane!«
Poklical je godca izpod pinije, kjer je obupan vzdiho-
val in klical bogove na pomoč.
»Radovane, pojdi z menoj v peristil. Zdi se mi, da
vzhaja luč na vzhodu.«
Godec je šel za njim; neprenehoma gaje stresalo kakor
človeka, ki se ustavlja joku.
Ko sta bila skrita ob šumečem vodometu, izpregovori
Grk:
»Radovane! Čakal sem palatincev. Ni jih. Dobro zna-
menje. Teodorina maščevalnost je nasičena. S tem se mi
je prižgala luč na vzhodu mojega upanja. Morda otmem
Iztoka.«
Tedaj je starec pokleknil predenj in prosil:
»Otmi ga, na bogove, na Krista, otmi ga!«
»Tako velika je moja žalost in taka ljubezen do tvojega
sina, da vse zastavim zanj. Ti pa molči, ne jokaj! Ne gani
se mi od tod! Kar nenadoma se mi je zabliskalo v glavi.
Dosihmal je bila sama noč. Sedaj poskusim.«
»Otmi ga, otmi ga!« je blebetal starec in po bradi so se
mu točile solze.
V tistem trenutku javi Numida, da so prišli carski
sodni asesorji. Takoj za njim seje priglasil praetor fisca-
lis in Epafroditu naznanil, da je naperjena zoper njega
pravda z najvišjega dvora. Ker upa ves sodni dvor sveto-
valcev, da se dokaže njegova nedolžnost, hoče sam
Upravda pospešiti sodno obravnavo. On pa ostane svo-
boden - in custodia libera - nadziran.
Epafrodit je z vdanostjo najzvestejšega državljana
sprejel pretorjevo izjavo in obljubil, da takoj odene žalno
obleko tožencev, katero upa, oprt na'najjasnejše dokaze
svoje nedolžnosti, čimprej zamenjati s slovesno stolo
opravičenja. Isto je ponovil pretor, se mu dostojno
poklonil in ga nazval »excellens eminentia tua, da se
zgodi, kakor je pravično.«
»Upam na Krista in nate, sublimis magnificentia!«
Nato sta se poslovila po vseh najnatančnejših šegah
puhlega Bizanc a.
Epafrodita je sicer iznenadil ta obisk, potrl ga ni.
Zopet seje zdramil njegov ponižani duh. Kakor spočit
orel je razpel peruti in drznejši so bili krogi, ki jih je
črtala njegova misel.
»Teodora, tudi ti si bila trudna zmage kakor jaz
poraza. Sedaj si se spočila v slasti maščevanja. Tvoja,
roka sega po meni, Epafrodit pa ti nastavi nož, da se
obrežeš.«
Tlesknil je krepko z rokami. Suženj se je priklonil
pred njim.
»Numida, osedlaj mi konja. Hitro!«
Trgovec si je kot toženec razmršil lase v znamenje
žalosti, se preoblekel, ogrnil preprost popotni plašč in
odjezdil skozi mesto preko Kampa v vojašnico.
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
ZDRAVILNE RASTLINE
Pesa
Poznamo kakih šest divjih vrst pese. Rod uspeva v
južni Evropi in severni Afriki in sega še v osrednjo
Azijo. Številne različke, nastale s križanjem in goje-
njem vseh vrst iz Sredozemlja in atlantskih obalnih
področij združujemo v eno samo vrsto - Beta vulga-
ris L. Rdeča pesa je znana pod imenom cikla in
beseda spominja na besedo silq, s katero je babilon-
ski kralj Merodašbaladan označil to rastlino, ki so jo
gojili na vrtovih okrog njegove palače 700 let pred
našim štetjem. Pesa z odebeljeno korenino je mlaj-
šega izvora.
Pesa je zdravilna in vsebuje različne mineralne soli,
ogljikove hidrate, rastlinske beljakovine, maščobe fla-
vone, veliko antociana, vitamine skupine B, C in P.
Peso uporablja ljudsko zdravilstvo zaradi rdečega
soka kot domače zdravilo zoper slabokrvnost, akutne
vročinske bolezni, tako proti gripi, prehladnim obole-
njem, čudežni sok pa tudi uravnava nizek krvni pritisk
ter pomirjevalno deluje na živčevje in na srce. Zelo
zanimiva je prisotnost antociana, barvila, ki je lahko
rdeče, vijoličaste ali modre barve. Antociani so gliko-
zidi reduciranih flavonov ter so raztopljeni v celičnem
soku. Ta snov preprečuje razvoj nekaterih tumorjev
ter zavira nekatere krvne bolezni. Izkazalo se je, da
rdeča pesa sicer ne zdravi raka, temveč da izdatna
količina rdeče pese popravlja splošno stanje bolnika.
Sok rdeče pese zmanjšuje škodljive učinke radioaktiv-
nega sevanja, zato se z uživanjem tega izboljša stanje
rakovih bolnikov, ki so bili obsevani. Poleg tega pa sok
rdeče pese krepi telesno odpornost in to mirno izkori-
stimo pri raznih prehladnih obolenjih. Prisotnost
različnih rudninskih soh in nekaterih redkih, a važnih
kovin, kot sta rubidij in cezij, obnavljajo in aktivirajo
rdeče krvne celice in hemoglobin prinaša več kisika in
s tem normalizira dihanje celic. Prisotnost vitaminov
B in C pa tudi krepi telesno odpornost, spodbuja izme-
njavo in dihanje celic. Sok rdeče pese hvalijo tudi pri
težavah z jetri, pospešuje pa tudi delovanje želodca,
tankega črevesja in tudi žolč se lažje odvaja.
Zelo zanimivo je to, da se barvilo rdeče pese izloča
skozi ledvica in z blatom, ki je zato rdeče kot kri in se
zato tega nekateri tudi ustrašijo. Sok rdeče pese žene
na vodo, topi sečno kislino, obnavlja in čisti kri. Ker
krepi telesno odpornost, naj bi uživali svež pesin sok
slabokrvni mladi ljudje, pa tisti, ki imajo slaba in
občutljiva pljuča, z njim pa naj bi grgrali vsi, ki imajo
težave z grlom in glasilkami.
Svežo rdečo peso drobno nastrgamo in stisnemo iz
rezancev sok. Pijemo ga po liter na dan, po požirkih,
samega ali pomešanega z jogurtom ah rdečim vinom.
Kura pitja traja dalj časa,.tudi leto dni. Sok rdeče pese
ni škodljiv v nobenem primeru.
BORIS JAGODIC
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Odgovor v dana;š-
njem modnem kotič-
ku je namenjen doslej
najmlajši bralki, ki je
poslala svoje vpraša-
nje. Pri 170 cm višine
tehta le 50 kg, njen
največji problem pa
so tanke noge in veli-
ka stopala, zaradi ka-
terih pridejo noge še
bolj do izraza.
Draga »obupana«
sedmošolka! Veijetno
se sploh ne zavedaš,
da imaš pravzaprav
strogo manekensko
postavo, ki ti jo morda
marsikatera vrstnica
na tihem zavida. Pa
poglejva, kako se lah-
ko tvoja »koščenost«
le nekako prikrije. Če
rada pleteš, je to nad-
vse imenitno, saj bodo
pletenine v sezoni, ki
prihaja, spet zelo aktu-
alne.
Predvsem pa lahko z
udobnim, malce prevelikim
puloverjem ali obleko, ki
ima reUefno pleteno, razgi-
bano površino ali velik živo-
barven vzorec, zmanjšaš vtis
višine. Tudi široki pasovi v
kontrastni barvi oblačil, po-
stavo optično razširijo, da ne
govorim o klasični optični
prevari - vodoravnih črtah,
ki si jih lahko brezpogojno
privoščiš.
Kar pa se tiče nog, tvojega
največjega problema, imaš
na voljo kar nekaj rešitev. Že
precej časa so zelo priljublje-
ne hlačne nogavice v kombi-
naciji s prav tako pleteno mi-
ni obleko. Lahko so tudi roč-
no pletene, namesto obleke
pa lahko čeznje oblečeš dalj-
ši pulover. Poleg tega ti pri-
poročam zelo modne »ski«
hlače, ki so narejene iz vol-
nenega rebrasto tkanega jer-
seya in ti nudijo nešteto
možnosti za kombiniranje.
Posebno lepo se skladajo s
športnim stilom iz večnega
arzenala jeans mode.
Bralce obveščam, da po-
sredujem odgovore na vaša
vprašanja samo preko Mod-
nega kotička, zato vas va-
bim, da jih pošiljate v ured-
ništvo Novega tednika.
Posebno pozornost moraš
posvetiti čevljem. Letos so
spet v modi zavezani, lakasti
čevlji, ki pa se jim raje odpo-
vej, saj vemo, da svetleče po-
vršine delujejo optično več-
je! Barva in oblika čevljev
n^ bo nevpadljiva, če je le
možno, enaka barvi nogavic
oziroma hlač.
NEDEUA. 15. 2. 1987
8 00-22.40 TELETEKST RTV UUBUANA, 8 15 POROČILA, OTROŠKA MATl
NEJA: 8 20 ŽIV 2AV: Indijanske legende. Risanke. 9.15 LUTKE IN LUTKI, 9 v
FRACJI DOL. ponovitev I. dela amenške nanizanke, 9 45 PROPAGANDNA
ODDAJA. 9.55 Todtnau; SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - VELESLALOM (M?
prenos I. teka. 10.25 Fluehli; SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - SLALOM (> '
prenos I teka; 11.30/45 DEMPSEV IN MAKEPEACE. ponovitev 5 dela angleškj
nanizanke. 12.35 PROPAGANDNA ODDAJA, 12.40 Fluehli: SVETOVNI POKAL V
SMUČANJU-SLALOM (Ž), prenos II. teka. 13.15 Todtnau: SVETOVNI POKAL V
SMUČANJU - VELESLALOM (M), prenos II teka; 14.00 Oberstdor SP 1
SMUČARSKIH SKOKIH - 90 m. prenos (do 16.30/17.00). 16.30 MALU, 3 del
brazilske nadaljevanke. 17.15 POROČILA. 17.20 LEV TOLSTOJ. I del sovjet
skega filma, 18 45 RISANKA. 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES
KINO. TURISTIČNI NAGEU-NEŽA; 19 26 VREME. 19 30 TV DNEVNIK. 19 5$
PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 PODARIM - DOBIM, 20.10 PROPAGANDNA
ODDAJA. 20.15 M Krleža-I. Štivičič: POTOVANJE V VUČJAK, 3. del nadalje-
vanke TV Zagreb; 21.15 PROPAGANDNA ODDAJA. 21.20 JAZZ NA EKRANU
Gianluca Mosole Ouartet, 21.50 ŠPORTNI PREGLED; 22.35 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
8.15 POROČILA; 8.20 ODDAJA ZA JLA in LETALCI VELIKEGA NEBA, igrani
film; 11.20 ČLOVEKOVI MOŽGANI, dokumentarna serija (do 12.10); 18.00 DP v
ROKOMETU (M) - METALOPLASTIKA : PROLETER NAFTAGAS, prenos v
odmoru...; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 MOJA DOMOVINA, dokumentarna
serija; 20.50 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.05 NARODNA GLASBA; 21.55 MANS-
FIELD PARK, I. del angleške nadaljevanke; 22.45 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST
oddaja iz kulture (do 23.30); OPOMBA: 9.00-12.00 Kragujevac »Crveni barjak«'
prenos
PONEDELJEK, 16. 2. 1987
TV MOZAIK: 9.00 ZRCALO TEDNA; 9.20 INTEGRALI (dO 10.00); 15.40-22 40
TELETEKST RTV LJUBLJANA; 15.55 TV MOZAIK - ponovitev; 16.55 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 17.00 SP V SMUČARSKIH KLASIČNIH DISCIPLINAH - TEK
NA 5 km (Z), posnetek iz Oberstdorfa; 17.30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE
IN MLADE: 17.35 USTVARJAMO; 17.50 VROČE - HLADNO, oddaja TV Skopje
18.15 VIDEOGODBA; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19 00
DANES: OBZORNIK; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20.00 P. Scott: DRAGULJ V KRONI. 8. del angleške nadaljevanke
20.50 PROPAGANDNA ODDAJA. 20.55 AKTUALNO: ZAKAJ ŽIČNICE SAMO PRi
NAS ŽIVOTARIJO?; 21.35 GLASBENI VEČER: MLADI SE UVELJAVUAJO
22.25 TV DNEVNIK
TOREK, 17. 2. 1987	^
TV MOZAIK - POUČNA TV: 9.00 POKLICI V RAČUNALNIŠTVU; 9.30 POKLICI V
GRAFIČNI INDUSTRIJI; 9.55 JEZIKOVNI UTRINKI (do 10.00); 13.35-22.15 TELE-
TEKST RTV UUBLJANA; 13.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 13.55 Oberstdorf:
SP V SMUČARSKIH SKOKIH, prenos (do 16.30/17.00); 16.30 PROPAGANDNA
ODDAJA; 16.35 SP V SMUČARSKIH KLASIČNIH DISCIPLINAH, TEK 4 x 10 km
(M), posnetek iz Oberstdorfa; 17.20 POROČILA; SPORED ZA MLADE: 17.25
MITI IN LEGENDE: IZ NOVE ZAVEZE - Kristusovo vstajenje; 17.40 TEDENSKI
ZABAVNIK, oddaja TV Sarajevo; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 19.00 DANES: OBZORNIK; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 T. Rattigan: LOČENE MIZE, angleška drama
I. del; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 ČLOVEK IN GLASBA: Haydn in
Esterhazy; 22.00 TV DNEVNIK
SREDA, 18. 2. 1987
TV MOZAIK: 9.00 DRAMA, ponovitev (do 10.00); 16.30-22.35 TELETEKST RTV
UUBLJANA; 16.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 16.50 SP V SMUČARSKIH KLA-
SIČNIH DISCIPLINAH - TEK 4 x 5 km (Ž), posnetek iz Oberstdorfa; 17.30
POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.35 VIJAVAJA: Fran Milčinski, 5. del (ČB);
18.20 SKRIVNOSTI MORJA, 2. del dokumentarne serije; 18.45 RISANKA; 18.55
PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES: OBZORNIK; 19.26 VREME; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 DOKUMENTAREC MESECA:
BOLNIŠNICA NA ROBU DEŽELE; 20.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.45 FILM
TEDNA: YESTERDAY, poljski film; 22.20 TV DNEVNIK
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA SERIJA; 18.00 VISOKE ŠOLE. izobraže-
valna oddaja; 18.30 PREMOR (samo za LJ2); 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz;
19.00 TV KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVEČANA
AKADEMIJA OB OBLETNICI TITOVEGA FONDA; 21.10 NOČ POLNE LUNE,
zabavno-glasbena oddaja; 21.55 VČERAJ, DANES, JUTRI, 22.10 REVOLUCIJA,
KI TRAJA, dokumentarna oddaja; 22.40 GLASBENI VEČER: (tudi za JRT 2)
J. Golob-V. Vidmar-F. Uršič: POVODNI MOŽ, balet, PET MOTETOV DANIELA
LAGHKNERJA, TV OPERA (do 00.10); OPOMBA: U emitira za JRT 1 ob 23.05
GLAS GRE ZA VETROM
ČETRTEK, 19. 2. 1987
TV MOZAIK - POUČNA TV: 9.00 FILMSKA VZGOJA: Kaj je film - O fenomenu in
tehničnih osnovah filma; 9.30 JUGOSLOVANSKI KRATKI FILM (do 9.55);
16.15-23.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.30 TV MOZAIK - POUČNA TV -
ponovitev; 17.25 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.30 ZBIS: REPICA
UGANKE, BELA MAČICA; 17.45 BILO JE . . .; 18.15 ČAS, KI ŽIVI: Ive; 18.45
RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES: OBZORNIK; 19.26
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 TV DNEV-
NIK; 21.00 VEGETINA KUHINJA in PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 G. Torrente
Ballester: SONCE IN SENCE, I. del španske nadaljevanke; 22.20 TV DNEVNIK;
22.35 MIR IN RAZOROŽITEV: Krepitev zaupanja (Finska) dokumentarna serija
OZN
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 ZADNJE POLETJE OTROŠTVA, otroška oddaja; 18.00
IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 18.30 PREMOR (samo za LJ2); 18.40 ŠTEVILKE |N
ČRKE - kviz; 19.00 TV KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
SEDEM MLADIH, zabavno-glasbena oddaja; 20.50 KINO OKO: Igrani film in
pogovor (do 23.00)
PETEK, 20. 2. 1987
TV MOZAIK: 9.00 TEDNIK; 10.00 DOKUMENTAREC MESECA (do 10.30);
13.35-23.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 13.50 PROPAGANDNA ODDAJA;
13.55 Oberstdorf: SP V SMUČARSKIH SKOKIH - 70 m, prenos (do 16.30/17.00);
16.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 16.45 SP V SMUČARSKIH KLASIČNIH DISCI-
PLINAH, TEK NA 20 km (Ž), posnetek iz Oberstdorfa; 17.25 POROČILA; SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: 17.30 A. Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO, 6. del
nadaljevanke TV Zagreb; 17.45 FRAČJI DOL. 2. del ameriške nanizanke, 18.15
IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA;
19.00 DANES: OBZORNIK, JEZIKOVNI UTRINKI; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEV-
NIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 E. Anhalt: PETER VELIKI, 3. del
ameriško-sovjetske nadaljevanke; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55
ZGODBA O TRAMVAJIH, dokumentarna oddaja; 21.25 PETER S POP SHOW;
22.00 TV DNEVNIK; 22.13 GOLMANOV STRAH PRI ENAJSTMETROVKI, nemški
film
SOBOTA, 21. 2. 1987
7.45-23.40 TELETEKST RTV UUBLJANA: 8.00 POROČILA, OTROŠKA MATI-
NEJA: 8.05 USTVARJAMO; 8.20 VROČE - HLADNO, oddaja TV Skopje; 8.50
MITI IN LEGENDE - IZ NOVE ZAVEZE: Kristusovo vstajenje; 9.05 TEDENSKI
ZABAVNIK, oddaja TV Sarajevo; 10.10 ZBIS - REPICA - UGANKE BELA
MAČICA; 10.25 ČLOVEK IN GLASBA: Haydn in Esterhazy; 11.20 MIR IN RAZO-
ROŽITEV: Krepitev zaupanja (Finska) dokumentarna serija OZN (do 11.45);
12.55 DP V NOGOMETU, v odmoru . . .; 14.45 SP V SMUČARSKIH KLASIČNIH
DISCIPLINAH - TEK NA 50 km, posnetek iz Oberstdorfa; 15.30 DIVJI PONI,
ameriški film; 16.55 POROČILA; 17.00 KOŠARKA - CZ : PARTIZAN, prenos, v
odmoru , ..; 18.25 NA ZVEZI; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA;
19.00 DANES: KNJIGA; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 ZRCALO
TEDNA; 20.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.15 PORTRET BURTA
REYNOLDSA; 20.45 ODREŠITEV, ameriški film; 22.30 PROPAGANDNA
ODDAJA; 22.35 TV DNEVNIK; 22.50 DEMPSEV IN MAKEPEACE, 6. del angleške
nanizanke; OPOMBA: DP - HOKEJ - I. tekma superfinala
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Pomen sonca, zraka in vode za rastline (3)
Samo v redkih primerih se po-
manjkanje svetlobe lahko izkoristi.
Vrtnarji s senčenjem prisilijo aspa-
ragus, da požene nežne svetlozele-
ne vejice, ki se najlepše podajo kot
dodatni okras cvetličnim šopkom.
Z odvzemanjem svetlobe in ob pri-
merni temperaturi prisilimo k cve-
tenju okrasne čebulnice pozimi in
šmarnice ob vsakem letnem času.
To uspe zato, ker im^o te cvetlice v
čebulicah in koreninah dovolj re-
zervne hrane iz minulega leta. Za-
temnjene rastUne samo podaljšajo
svoje, že poleti izoblikovano cvetje
v čebulicah in korenikah in cvetijo
pozimi. Ker pa so bledični poganj-
ki, ki rastejo v temi občutljivi in
dovzetni za bolezni, smo rastline
zatemnili le za toliko časa, kolikor
je nujno potrebno. Rastlina mora
namreč imeti dovolj časa za obliko-
vanje zelenih listnih zrnc, za barva-
nje cvetja ... Neugodno pa je, če
imajo krizanteme, fuksije, pelargo-
nije in vse lončnice, ki naj bi bile
nizke rasti, premalo svetlobe.
Svetloba uravnava tudi cvetenje
rastlin. Z delno zatemnitvijo, lahko
cvetlice prisihmo k cvetenju ob
vsakem letnem času. V zadnjem
desetletju so se v svetu razvile t. i.
usmerjene vzgoje. Najbolj so se ob-
nesle pri krizantemah, ki sicer cve-
to samo v jeseni, ko so dnevi krajši.
Z usmerjeno vzgojo pa lahko dobi-
mo cvetje krizantem kadar ho-
čemo.
Nasprotno se nageljni, z^čki ter
okrasni grah razcvetijo le kadar so
dnevi dolgi. Pozimi se cvetna ste-
bla potegnejo v višino, ker potrebu-
jejo več časa za rast kot pomladi, ko
je dovolj svetlobe.
Cvetlice, ki izvirsOo iz bližine ek-
vatorja so večinoma kratkodnevni-
ce, tiste iz zmernih podnebnih po-
dročij, pa dolgodnevnice.
Znani so učinki svetlobe na obli-
kovanje cvetja pri amarihsu, kakte-
jah, azalejah, rododendronih, ka-
melijah in cvetočih grmovnicah.
Vse te rastline že poleti obhkujejo
cvetne popke. Če imajo takrat do-
volj svetlobe in ne preveč vlage, bo
cvetje pozimi ali prihodnjo pomlad
lepo in bogato, če pa je obratno, pa
bo veliko mladja in malo cvetja.
Zato moramo dajati mladim rastli-
nam, ki so v rasti, dovolj svetlobe,
vlage in hranilnih snovi, rastlinam,
ki naj bi cvetele, pa v začetku po-
mladi dovolj vlage, svetlobe in hra-
nilnih snovi, nato pa predvsem
svetlobe, manj pa vlage in hranil-
nih snovi.
RECEPT TEDNA
Rižev narastek
Potrebujemo: 100 g dolgozmatega
riža, ščepec soli, dve jabolki, 50 g ro-
zin, dve jajci, tri zvrhane žlice slad-
korja v prahu, 50 g surovega masla.
Žlico marmelade, tri žlice zmletih
mandeljev. Za model pa dve žlici
surovega masla in dve žlici sladkor-
ja v prahu za posipanje.
Riž operemo in odcedimo. En liter
osoljene vode zavremo, vsujemo va-
njo riž in ga kuhamo četrt ure. Nato
ga stresemo na cedilo, oplaknemo z
mrzlo vodo in odcedimo. Globok, ne-
pregoren model namažemo s surovim
maslom. Jabolka olupimo in nariba-
mo, rozine operemo v vroči vodi in jih
odcedimo. J^ca zmešamo s sladkor-
jem v prahu, naribanimi jabolki, rozi-
nami, surovim maslom, marmelado
in mandlji ter vse skupsg primešamo
rižu. Z riževo maso napolnimo model,
obložimo s kosmiči surovega masla in
posujemo s sladkorjem. Narastek pe-
čemo 40 minut v pečici pri 180°. Po-
nudimo vročega, zraven pa skodelico
kaikava, okrašenega s stepeno sladko
smetano.
RADIO CEUE
Četrtek, 12. 2. 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Srečanje
z leti, 11.00 Zaključek, 14.00 Napoved sporeda,
informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Če-
stitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo,
18.00 Zaključek.
Petek, 13. 2. 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplome-
ter, 11.00 Zaključek, 14.00 Napoved sporeda,
informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Če-
stitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna,
17.00 Kronika, 18.00 Zaključek.
Sobota, 14. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Dopoldne z vami, 9.15 Kuharski kotiček, 10.15
Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00
Zakjuček, 14.00 Napoved sporeda, informacije,
15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne
glasbe, 18.00 Zaključek.
Nedelja, 15. 2.: 9.00 Poročila. 9.30 Obvestila,
10.00 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer,
11.30 Kmetijska oddaja, 1Ž15 Literarni utrinki,
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05
Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek.
Ponedeljek, 16. 2.: 8.00 Poročila, obvestila.
8.20 Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00
Zaključek, 14.00 Napoved sporeda, informacije,
15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica domačih melodij, 17.45 Športni pre-
gled, 18.00 Zaključek.
Torek, 17. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz
sveta glasbe, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek,
14.00 Napoved sporeda, informacije, 15.00 Po-
ročila, obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši
zbori, 18.00 Zakjuček.
Sreda, 18. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Po-
kličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 10.15 Kole-
dar prireditev, 11.00 Zakjuček, 14.00 Napoved
sporeda, informacije, 15.00 Poročila, obvestila,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas,
17.00 Kronika, 18.00 Zaključek.
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
12. FEBRUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
12. FEBRUAR 19(n
Zimske igre stanovaicev
Hišni svet bloka v ulici Valentina Orožna v Šentjurju že nek^ let slovi kot eden n^bolj
prizadevnih. Že ko so se v blok vselih prvi stanovalci, so morali kjg hitro sami poprijeti za
delo in urediti okohco, postaviti koše za odpadke, urediti igrišče ... Tako so se zbhževali in
si izmišljali nove akcije. Otroke so razveseljevah s prihodom dedka Mraza, vse pa s
kresovanji, pustova^i... Lotih so se celo letnih športnih iger, pred dnevi pa so pripravih
tudi zimske. Pomerili so se v paralelnem slalomu na saneh, v spuščanju na zračnicah in v
postavljaiyu sneženega moža pod mentorstvom otrok. Zabave ni manjkalo, šentjurski
primer pa bi Izihko spodbudil še kakšen hišni svet bloka, kjer se ljudje skorjo ne poznsOo
med seboj.	rp^
Bodice
Tudi mi sodimo
med velesile - v ones-
naževanju okolja.
Kopriva ne pozebe -
ker je navadno
čena v	plaHi.
Črna barva lahko
pomeni tudi veselje -
za lastnike merce-
desov.
Naj se zakoni še ta-
ko hitro spreminjajo -
iskalci lukenj bodo
vedno dovolj hitri.
. Idealno bi bilo, ko
bi namesto vlakov za-
mujale ~ podražitve.
Lahko je vzeti pa-
met v roke - če je uvo-
žena.
MARJAN BRADAČ
Natekova ziatoporočenca
v soboto sta Rudolf in Genovefa Natek doma iz Tabora
praznovala 50 let skupnega življenja. Obred zlate poroke je v
skupščinski dvorani žalske občinske skupščine opravil
predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik.
Rudolf Natek se je rodil pred 76 leti v Taboru v Savinjski
dolini. Končal je kmetijsko šolo, potem pa se je posvetil
kmetovanju. Pozneje se je izučil še mlinarskega pokhca in
mlel vse do leta 1960, ko mu je poplava uničila mlin. Geno-
vefa se je rodila leta 1915 v Ojstriški vasi, osnovno šolo je
obiskovala v Taboru, potem pa se je izučila za kuharico.
Tudi zakonsko zvezo sta jubilanta sklenila v Taboru.
V zakonu se jima je rodilo pet fantov in tri dekleta. Vsi so
se izučili, ims^jo svoje družine, radi pa prihaj^o domov.
Ziatoporočenca sta še posebej vesela 13 vnukov in pravnu-
kinj. Kljub starosti še delata po svojih močeh, čeprav predv-
sem očeta pestijo razne starostniške težave. Sin Peter nada-
ljuje delo svojih staršev na vzorno urejeni kmetiji v Taboru..
T. TAVČAR
Nada in njene dolge in kratke pijače
Da je barmanstvo od nek-
daj domena moških, govori
že samo ime. Barman je to-
rej moški, ki se ukvarja s
posebne vrste umetnostjo,
mešanjem pijač, pripravlja-
njem koktejlov, napitkov,
takšnih in drugačnih. A kaj,
če je tovrstni umetnik žen-
skega spola? Tukaj pa se z
nazivom zatakne. Problem
je začasno rešen s tem, da
smo ženske za barskim pul-
tom enostavno krstili za
barmanke.
Barmank pa je zadnje čase
vse več, da pa niso nič manj
sposobne od svojih moških
kolegov, govorijo številna
priznanja, ki na n^različnej-
ših tovrstnih tekmovanjih
doma in v svetu prihajajo tu-
di v ženske roke. Nada Miku-
lUč iz Zdravilišča Rogaška
Slatina jih ima že kar nek^j.
Zadnje priznanje, srebrno
medaljo, si je priborila lani,
na tekmovanju v okviru go-
stinsko-turističnega zbora
na Bledu. Med dv^setimi
kandidati za odhčja z vseh
vetrov Slovenije je bila torej
druga. Takšen je bil seštevek
točk, ki jih je Nada zbrala, ko
je dala komisiji v pokušino
svoje kratke in dolge pijače.
Sedaj jo čaka nova preizkuš-
nja in z vso vnemo se pri-
pravlja na državno prven-
stvo barmanov, ki bo m^a
na Bledu.
Pet let je zaposlena v Zdra-
vihšču Rogaška Slatina in po
dobrem letu dni je odkrila
svojo »žihco«, ki je neke vr-
ste ljubezen. Danes se lahko
z Nado srečaš, tudi v poznih
nočnih urah, v aperitiv baru
Evergreen kluba v hotelu
Sava. Pravi, da so gostje, zla-
sti tujci, pri izbiri pijač, na-
pitkov, zelo zahtevni in tem
njihovim zahtevam je treba
slediti, poznati pijače, takšne
in drugačne, ki jih pri nas ne
poznamo, potrebni so »ekso-
tični« dodatki, s katerimi je
poseben križ, s^ se jih na
domačem trgu ne da kupiti.
Zakaj je barmanstvo Nadi-
na specialnost, ne zna razlo-
žiti. Enostavno ima to delo
rada. Prebira tovrstno »hte-
raturo^, preizkuša recepte,
n^jr^e pa ustvari nek^ svo-
jega. Pravi, da je pri vsej
stvari najvažnejša tehnologi-
ja, postopek priprave, kom-
biniranje pijač in dodatkov.
Na tekmovanjih sodeluje
vedno le z lastnimi recepti.
Od mnogih nam je le zaupala
enega, imenovala pa ga je
cocktail »Ninny«. Pripravite
ga lahko torej tudi vi, če da-
ste v kozarec 2 cl triple seca,
2 cl apricota, 4 cl Havanna
Cluba, 2 cl ananasovega so-
ka, brizg hmoninega soka,
vse skup^ pa potem dekori-
rate z rezino ananasa in z viš-
njami. Poskusite!
MARJELA AGREŽ
ČIv-čiv v PodlavorškovI
Kaže, daje letošnja ostra zima prignala tudi živah bližje naših
domov. V Podjavorškovi uhci v Čelju se na parkirnem prostoru
zbirajo race, ki so v veliko veselje stanovalcev in predvsem
otrokom. Nekateri jih seveda nadlegujejo in preganjajo, a ker je
znano, da je račje meso zastrupljeno z arzenom, upamo, da jim
k£0 bivšega ne bo.
ZVONKO ARHANIČ
Z. nadaljevanje
V gozdu je izbruhnil požar. Naši fantje so
šli gasit. PogasiM so ogenj, ter tako očuvah
gozd naš zaklad - zaklad Bosne.
Bil je danes tudi sestanek kultumo-pro-
svetnega odbora. Obrazložene so nam bile
naše ndoge. Zabeležih smo si prve obveze,
oziroma tedenski plan dela na kultumo-pro-
svetnem polju. Skupno hočemo delati s so-
sednjimi brigadami, kajti le složni bomo iz-
vršili naše vehke naloge.
Proti večeru nas je posetil vedno veseli
Jurček. Prišel je iz uredništva »Borba na
omladinskoj pruzi« iz Zenice. Podal mi je
kot brigadnemu dopisniku celoten načrt
dopisovanja. Samo ob sebi je razumljivo,
smo se sestah brigadirji brigad banskih de-
lovnih akcij, s proge Brčko-Banoviči.
Vesela pesem brigadirjev je zaključila ta
dan, ob 9. uri smo se podah k počitku.
31. marec. Nujno je bilo, da se je vršila
prva brigadna konferenca od 10. do 12. ure.
Tovariš komandant je predlagal sledeči
dnevni red: Predelava pravilnika MDB,
dolžnosti in pravice brigadirjev brigad in
discipUna ne delu in v lageru.
Jasno je tov. komandant Evgen tolmačil
brigadirjem vse nejasnosti. Poudarjal je
predvsem, da se mora obdržati disciphna v
lagru pri delu in povsod. Naše življenje mo-
ra biti čisto, ter moramo biti vzgled vsej
mladini, katera se še ne zaveda našega časa
m našega dne. Prikazal je jasno shko, kakš-
na mora biti brigada, kakšni morajo biti
brigadirji. Prikazale so se prve napake bri-
gadirjev in brigadirk. Pred brigado sta bih
pokhcani dve tovarišici, kateri sta dobih
ukor (zaradi nediscipliniranosti, ker sta s
šoferji po Žepču popivah). Nadalje je mladi-
na zahtevala, da se še ostah fantje z lasmi
ostrižejo ah pa pošljejo domov. Sklep je bil
ta: Do sedme ure lase proč, ah pa drugo
jutro takoj domov.
Kulturna prosveta dela. Tretja četa je iz-
dala prvi četni sten-čas, a ost^e čete pri-
pravlj^o istega.
Na predvečer začetka dela na progi, so
širom proge goreli taborni ognji. Pri nas
nismo zaost^ah. Skupno z našo sosednjo
banijsko brigado smo odali par točk. Z zani-
manjem smo sledih biografiji heroja Nina
Marakoviča, katerega ime nosi banijska bri-
gada. Isto je tudi naš Slavko podal biografi-
jo bratov Dobrotinškov, jun^ov naše celj-
ske brigade. Jaz sem pa podala doživlja iz
proge Brčko-Banoviči. Kljub temu, da smo
vsi prehl^eni, se je podalo par pesmic.
Ogenj je ugašal, s plesom smo zaključili,
ter se podah k počitku, jutri na delo k izvrši-
tvi naših nalog.
1. aprila. Neupomembnejši in n^veselejši
dan brigadirjev prve izmene. Temno je, tro-
bentač zatrobi. Brigada se je ob 5. uri dvig-
nila iz sna. Precej težko je bilo prepričati, da
n^ vstanejo, posebno brigadirke. 1. april,
mi se radi šalimo ta dan. Mishli so vsled
tega, da smo jih prevarali. Izgled je bil res
tak, ker je bil sinoči podan dnevni red, z »ob
šesti uri vstsOanje«. Sinoči, oziroma pozno
zvečer pa je prišlo povelje s sekcije, da gre-
mo na delo in sicer od 10 do 6. ure zvečer.
Zato pa sprememba dnevnega reda.
Zaspane ude smo razgibah pri jutranji te-
lovadbi, se umih v deroči reld Bosni in za-
dovoljili naše lačne želodčke s tophm z^-
trkom.
Ustava se je tolmačila mladini po četah pri
pohtični uri. Za naše fante, pravzaprav za
vso mladino, je potrebna vojaška izobrazba.
Bilo je korakanje, v^e na levo in desno,
levookrog in podobno.
Da čimbolj proslavimo ta dan, prvi dan
dela na progi, smo odkorakah z zastavami
na prosto, na travnike k reki Bosni. Obdržal
seje miting. Naši funkcionarji so nam želeh
čim večje uspehe pri delu, katerega bomo
popoldne pričeh. Zapeh smo si pesmi, zavr-
teU smo se v kolo, med tem pa je bilo gotovo
kosilo.
Ob 13. uri je bil pričetek dela. 37 bolnikov
- ne vem kako to. Mishla sem, da je med
njimi dosti simulantov. Vidi se jim težko
delo, zato poskuš^o, kako dolgo se bo dalo
izost^jati, na ta način. Gotovo pa je to, da se
bodo ti razkrinkali pred maso v zboru.
Delah smo pri čiščenju terena. Del briga-
de je bil na suhem terenu druga, oziroma
tretja četa pa je bila na močvirju. Očistih
smo 5007 kvadratnih metrov terena in zme-
tah 43 kubikov zemlje iz odvodnih jarkov.
Lep uspeh. Še več bi bili naredih, vendar
nas je pregnal dež. Bih smo mokri, ter smo
pred časom zapustih delovišče.
Med našim delom so se odpravih proti
domu naši mali pionirji. 28 jih je bilo. Oni so
bih šibki, mah, vendar v njih je bila volja do
dela. Jokah so, težko jim je bilo slovo od
nas, vendar se zavedamo, kar so se tudi
sami zavedali, daje prav, da odidejo. Morajo
se učiti, rasti, postati morajo fizično močnej-
ši. Služijo naj nam za vzgled, da ne bomo
klonih, temveč šh pogumno naprej.
2.	april. Oblaki so se razmaknili. Sonce je
zopet posijalo in nas ogreva z tophmi žarki.
Brigada je pri čitalnih grupah, kjer pazljivo
sledimo čitanju »Borbe«. Nad vse zanimiv
je članek »Proslava v Šamcu«. Srca nam
igrajo veselju. Ponosni smo, da smo ravno
mi pričeli z delom na progi.
Ampak kulturno prosvetni referenti smo
pa res reveži. Že zopet je bil sestanek. Po-
novno seje apehralo na nas, na naše dolžno-
sti in izpolnitev le-teh» Ponosno smo se za-
vedali, da do jutri zvečer izdamo prvo števil-
ko brigadnega sten-časa. Nadalje se mora
poslati na uredništvo Borbe dopis in sicer
še nocoj. Zavezala sem se jaz, ter odšla na
delo. Četno prehodno zastavico je prejela
IV. četa.
3.	aprila. Precej galame in nemira je bilo
to jutro. Vroče je, vendar ne preveč. Vso
opremo znosimo iz barak. Barake se porib-
Ijejo in pospravijo, nato se nam je dodelil
prostor za spanje po četah.