GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I The only Slovenian daily m fta	\
United States, I Issued every iexcept Sundfysi |
| and Hofidaya.	•
--
Edfari slovenski dnevnik vZjediiueuk državak.
?eQa xa vse leto - - $3.00 Hm nad 7000 naročnikov.
TSZJVO« PlflABJn: «S7 OO&TLABDT. _ MaUnl M Seconi-Claas Hatter. September M, IMS, a* tki Port 0«ke aft K«w York, K. T., muder tke Art of Congm of Muck S, 1871,	Jj	TBLEFOJI PISARN*: 4M7 OOKTLATOF.
NO. 271. — ŽTEV. 271._ NEW YOEK, SATURDAY, NOVEMBER 18, 1911. — SOBOTA, 18. LISTOPADA, 1911.	VOLUME XIX. - LETNIK XIX,
Dilivski voditelji in Samuel Gompers.
Radikalni elementi v American Federation of Labor zahtevajo, da Samuel Gompers izstopi iz National Civic Federation.
—o—
ZA McNAMAROV PROCES.
Consolidated Gas Co. je objavila, da je vpeljala osem urni delavnik.
Radikalni elementi na konven-tu American Federation of Labor
v Atlanti, Ga., zahtevajo, da predsednik organizacije Samuel Gompers izstopi iz National Civic Federation in odloži mesto podpredsednika. Mašinisti in prerno-garji, ki so zastopani na konven-tu, odločno zahtevajo odstop in groze, da bodo strmoglavili Gom-persa, a ko se ne uda zahtevi..-Tu-1 di John Mitchell je moral izstopiti iz National Civic Federation j in opustiti službo, ki mu je nesla #6000 na leto.
Delegati iz Californije so za-; htevali, da se iz blagajne American Federation of I^abor dovoli $50,000 podpore za McNainarov proces. Predsednik Samuel Gora-' pers je temu ugovarjal.
Osem urni delavnik za delavce v j plinarnah.
Consolidated Gas Co. v New j York« je izjavila, da je vpeljala j %a svoje delavce osemurni delav-j nik. Odredba velja za vse delavce in ia.-celo letn in ne samo za i tri mesece, kakor je bilo prvotno: poročano. Vodstvo družbe trdi, I da je bila že pred ustanovitvijo unije sklenila skrajšati delovni j čas in da je le čakala na primer-j no priliko.
-—o-
EKSPRESNI VLAK SKOČIL S TIRA.
L
Trije težko ranjeni.
Trenton, N. J., 17. nov. Danes' popoldne je pri Monmouth Junx-I t ion, deset milj daleč od Trentona j skočil m tira eksprešni vlak penn-1 svlvanske železnice štev. 122. — Strojevodja, kurjač in uslužbenec ekspresnega voza so bili težko telesno poškodovani. Nesreča se je pripetila, ko je vlak pri premikal-niei zavozil na drug tir. Stroj se, je prevrnil in potegni! za seboj štiri vozove. Okolnosti. da so bili vozovi za potnike iz jekla, je pri-> pisovati. da ni bil nobeden potnik ranjen. Strojevodja in kurjač ( sta bila tu ko močno ožgana, da bosta na zadobljenih poškodbah umrla.
-o--
Zvodnica prijeta.
Policija je aretovala zvodnico Roftie Hertz, ki je imela v New.j Yorku vee tolerančnih hiš in je; stala pod posebnim varstvom politikov in policije. Neki policijski nadzornik je dobivat 'od zvodnice $13,000 na leto za svojo protekcijo. Pri aretaciji je imela zvodnica na svojih prstih prstanov v vrednosti $10.000 in v laseh diadem, vreden $15.000.
Turčija želi miru.
Mirovni pogoji.
Turška vlada je naprosila vele-vlasti, da omogočijo mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo.
MLADOTURKI UMORJENI.
Italija ne bode priredila s svojim vojnim brodovjem demonstracij v Egejskem morju.
-o-
Dunaj, 17. nov. List "Neue Freie Presse" je prinesel vest, da s<> j*- Turčija obrnila do velevla-sti s prošnjo, da posredujejo med Italijo in Turčijo in omogočijo mirovna pogajanja. Yelevlasti so tej prošnji ugodile in že izročile Turčiji mirovne pogoje. Kadar jih bode ta odobrila, bodo predloženi Italiji v presojo in odobre-oje. List poroča tudi, da se bode tekom teh dni sklenilo premirje.
Položaj v Albaniji.
Solun. 17. nov. V Ipeku so bili štirje Mladoturki umorjeni. Oblasti se boje, da bode umor signal <a splošno vstajo v Albaniji.
Italijansko vojno brodovje.
Rim, 17. nov. Italijanska vlada je sklenila, da ne bode priredila » svojimi vojnimi ladjami demonstracij v Jonskem in Egejskem morju. Zbala se je groženj vele-i'lasti Anglije, Francije in Rusije, ki so odločno nastopile proti raki demonstraciji.
-o-
OB MEHIKANSKI MEJI.
Nova revolucija.
Austin. Tex., 17. yov. — Dve tvompaniji takozvanih Texas Rangers sta odšli na mehikansko mejo z naročilom, da morate preprečiti vsako gibanje v Texasu, ki bi bilo v zvezi s pripravami za revolucijo v Mehiki.
Ta odredba je bila izdana po posvetovanju guvernerja Colquit-ta s kapitanom Hughesom, ki je dejal, da ima dokaze, da bode v teku 14 dni izbruhnila nova revolucija v Mehiki.
Ainerikanske oblasti nadzorujejo mehikanskega generala Reve-sa. ki je zdaj v San Antonio.
Washington, 17. nov. Nevarnost cia izbruhne nova. velika revolucija v Mehiki je provzročila, da morajo amerikanski vojaki še dalje časa ostati ob mehikanski meji. dasi je bilo že določeno, da se vrnejo v svoje garnizije. Združene države bodo tudi v novi revoluciji varovale nevtraliteto.
San Antonio, 17. nov. General Reyes je dejal, da vlada v Mehiki splošna nezadovoljnost in da bode radi tega prišlo do nemirov. Odločno je tajil, da bi pripravljal novo revolucijo. ' -0-
i
Kolera na pamiku "Mauretania".
Na parnika "Mauretania", ki je prišel včeraj v New York je obolel nek izseljenec iz Grške pod kolerasumljivimi okolnostmi. Par-nik je moral ostati na Hoffman's Islandu v svrho bakteriologične
nrflicL'o \m
KITAJSKI CESAR IN MINISTRSKI PREDSEDNIK YUAN SHIKAI.
;4 ^SX^FF. OFFICERS 9J OF CHINESE ARMY
YUAN SHI KA1
\ EMPEROR PU VI j
Yuan Shi Kai je prevzel ministrsko predsedstvo na Kitajskem in* bode skušal rešiti dinastiio, kar pa se mu bo težko posrečilo, ker v njegovem ministrstvu so že nastale razprtije. Princ-regent in njegovi svetovalci ne marajo Yuan Shi Kaia, ali v veliki stiski, v kateri se nahaja dinastija, so se morali obrniti do njega. Yuan Shi Kai je mož modernih idej, vojščak in državnik. Cesar je še otrok.
Konferenca o naselništvu. Delavci na farmah,
—o—
V Wasliingtonu se vrše posvetovanja zveznih in državnih u-radnikov o naselniškem vprašanju.
—o—
RAZDELITEV NASELJEVA-' NJA.
—o—
Skupno delovanje zveznega informacijskega urada z državni-mi naselniškimi uradniki.
-o-
Washington, 17. nov. Včeraj je bila otvorjena konferenca dr-j žavnih in zveznih uradnikov o i naselniškem vprašanju. Konferenca bode trajala dva dneva in I ima namen doseči skupno delovanje zveznih in državnih naselni- i skill uradov pri razdelitvi našel-; nikov in brezposelnih delavcev i po deželi.
Veliko pozornost je vzbudil govor trgovskega tajnika NagelnA. i ki je dejal, da je največje važno-> sti za deželo priseljevanje izuče-nih in izkušenih kmetijskih in ■ farmerskih- delavcev. — "Mnogi j ljudje trdijo*', je rekel Nagel,| "da farmer ni izučen delavec, jaz pa pravim, da je vsak, ki raz-! ume krmiti konje, izučen delavec i in sem mnenja, da bi se morali! odpraviti vsi predpisi, ki omejujejo priseljevanje kmetijskih delavcev."
Nadalje je rekel trgovski taj-j nik, da je dolžnost ainerikanske vlade braniti in ščititi naselnika, kateremu se je dovolilo stopiti na amerikanska tla. dokler ni prišel do kraia, kamor je namenjen. Zvezna in državna vlada bi morali v tem oziru izdati posebne predpise.
Na konferenci so bile skoraj vse države zastopane.
MOHORJEVE KNJIGE
ZA LETO 1912
smo naročnikom razposlali že pred par dnevi.
Kdor želi Mohorjeve knjige ( imeti, dobi vBeh 6 knjig poštnine prosto za $1.30; to velja le, dokler zaloga zadostuje.
Upravništvo Glas Naroda, »J 82 Cortlandt St., New .York City,
Krasni nov! in brzl parnik
MARTHA WASHINGTON
(Avstro«American proge)
odpluje y soboto dne 9. decembra
'p*taiki doipij« ra«B« *m Boliča« prazaik« v a Uro domovin«)
vožnja do Trsta samo I i dni.
do Trsta ali Reke - - $38.00 Cena rosnih listkov: do Ljubljane - -	$38.60
do Zagreba - - • - $39.20
Za po tabo« kabine (oddelek me-! II. in III. razredom) »tace vožnji UM $4.UU »tč sa udrnal«, ta otroke polovica. Ta oddelek pcaebuo drniinaoj priporočamo.
Voinje listke j« dobiti pri FR. SAKSER, 82 Cortlandt St., New York.
Amerikansk« socialne in p litične zadeve*
—o—
Predsednik Taft pripravlja akei-! jo proti denajnemu trustu v, New Yorku.
-o-
ZATIRANJE INDUSTRIJE. 1
Združene države imajo zaznamo-1 vati v zadnjih desetih letih ve-' likanski uspeh v šolstvu. -o-
I
V zadnji kabinetni seji se jej razpravljalo vprašanje, katere; korake naj bi zvezna vlada ukrenila proti denarnemu trustu na i Wall Street v New Yorku. Predsednik Taft je vznemirjen, da i iina šest ali sedem denarnih mogotcev v New Yorku moč indu-; strialna podjetja pospeševati ali jih uničiti. V polni luči se je to j pokazalo pri ustanovitvi Atlantic & Pacific Transport Co. De-| narni mogotci so ustanovitev pre-j prečili, ker so se bali oškodovanja parobrodnih družb, ki stoj«*; pod kontrolo železnic. Nova pa-j robrodna družba bi bila po otvo-j ritvi panamskega prekopa obratovala med pacifiškimi in atlant-j skimi pristanišči in to bi bilo na- ] sprotovalo interesom Southern \ Pacific železnice. Ainerikanske j ladjedelnice niso hotele prevzeti gradnje parnikov za novo paro-j borno družbo.
Šole v Združenih državah.
Zvezni šolski urad je izdal po- j ročilo, iz katerega je razviden velikanski napredek Združenih držav v šolstvu. Število vseh šol se je skoraj podvojilo, pa tudi izdatki za šole so skoraj še enkrat tako veliki, kakor so bili pred j desetimi leti. Vrednost šolskih poslopij je bila leta 1900 550 milijonov dolarjev, danes znaša nad , tisoč milijonov. Dohodki šol so se zvišali od $220,000,000 na $425,000.000. Letna dovolila za učiteljišča so znašala leta 1900 $2,769,000, leta 1910 pa 6,620,000. -o--
Gnjila jajca je prodajal.
Benjamin Rinkle, ki ima groce-trijo na 81 Rivington St. v New Yorku, je bil obsojen v dvajset -dnevni zapor, ker je _prodajal v svoji trgovini gnjila jajca.
Odločilna
pri Nankinp.
_0__ i
Nad 30,000 cesarskih vojakov v Hongchowu se je pridružilo upornikom.
VOJAŠKA DEMONSTRACIJA.
1
°	j
Angleški, francoski in ruski voja- ]
ki so demonstrirali proti ulični !
druhali v Tientsinu.	(
-o--<
Shanghai, 17. nov. V Nankingu 1 se bode odločila usoda revolucionarnega gibanja. Ako bodo revo-lucionarci, ki /.daj marširajo proti Nankingu. porazili cesarske čete pod generalom Changom, po - t tem bode kmalu konec revolueio- -narnega gibanja, ker se dinastija c ne bode več mogla braniti. Zmaga cesarskih čet pa bi dala znamenje š za grozno klanje. Cesarski vojni £ oddelki so zasedli strategično va- t žne ločke preti mestom, da usta- £ vi j o prodiranje upornikov iz ^ Chingkianga. Na nasipih pri Pu-kowu so postavljeni topovi, da pozdravijo sovražnika.	j Konkularna poročila pravijo, ua s je nad '10.000 mož cesarske armade prestopilo v tabor upornikov in da so že porazili cesarske čete pri Chingkiarigu, ki leži 45 milj se - i verno od Nankinga. Združena ar- 5 mada je zdaj na poti v Nanking. 1
London. 17. nov. — Iz Tientsi-na poročajo, da so angleški, fran- ] coski in ruski vojaki priredili v mestu vojaško parado in demonstracijo. da so ustrašili'poulično druhal.
Blaznikova velika
PRATIKA
za leto 1912
je dohiti i zli« po He., 100 iatli-80t $5.00, 50 iitisor $2.75. Upravništvo "Glas Naroda",
82 Cortlandt St., New York City.
•1 pa:
6104 St. Clair Ave. N. E., '	Cleveland, O.
Princ Adam Sapieha nadškof v Krakovu.
—o-
Naslednik umrlega kardinala Pu-zyne je bil dozdaj kanonik vj Lvovu.
—o—
ORGANIZACIJA KATOLIČANOV.
—o—
V alpskih pokrajinah ustanovijo nemški katoličani s prihodnjim letom Katoliško ljudsko zvezo.
-o-
Dunaj, 17. nov. Princ Adam , Sapieha-Kobinski, doktor teologije, član metropolitanskega kapit- ; Ija v Lvovu, je bil imenovan za nadškofa v K rakovem kot na- j slednik umrlega kardinala-nad-škofa Puzvna-Kozielsko. Novi j nadškof je najmlajši brat kneza j Vladislava Sapiehe in rojen leta 1867.
Nova organizacija nemških avstr. katoličanov.
Dne 1. januarja 1912 se usta-novi v alpskih deželah organizacija avstrijskih nemških katoličanov na Zgornjem Avstrijskem, Solnograškem, Koroškem, Tirolskem, Predarlskem. Organizacija se bo nazivala " Katoliška ljudska zveza" in ne bode politična. "Katoliška ljudska zveza", bode ustanovljala krajne skupine. Agitacija se je že pričela.
-o-
Slovenske vesti.
Iz urada podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v New Yorku.
Novoizvoljeni odbor newyor-Ške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda je imet v četrtek zvečer pod predsedstvom g. Antona Burgarja svojo prvo sejo. v ka- t teri se je bavil z raznimi društvenimi zadevami. Odbor je sklenil prirediti dne 17. svečana v Beet-lioven Ilall na izt. 5. cesti v New Yorku veliko predpustno veselico. Glavni družbi v Ljubljani je J odbor poslal 20. sept. t. 1. 400 K() in dne 20. nov. 100 K.	,
1
Kaj dela izvrševalni odbor slov. ;
društev v New Yorku? •
Pred meseci že so bili izvoljeni * delegati slovenskih društev v > New Yorku v nekak izvrševalni odbor, ki bi naj določil program za skupno delovanje slov. dru- 1 štev v New Yorku, pa do danes še nismo slišali, da bi se bila sklicala kaka seja tega izvrševalne-ga odbora. Na mestu bi bila malo večja živahnost.
Smrtna kosa.	(
Rojaku Josipu Gognavecu v > Ilackettu, Pa., je umrl oče. Naše > sožalje!	j
1
Huda zima v North Dakoti. 1
Iz Novy Hradec. N. Dak., se 1 nam poroča, da se je tamkaj ogla- ' sila zima dva meseca prej, kakor I! navadno. Snega je padlo dober'! čevelj na visoko/ Dne 11. nov. je brila huda burja. Toplomer je kazal 38 stopinj pod zero.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1912
je primerno božično in novoletno darilo ostalim v stari domovini. Cena nad 140 strani obsegajočemo koledarju je s poštnino red le 30c.
Naročila naslovite:
"Glas Naroda"
82 Cortlanlt St., New York, N. T.
ali pa flM St. Clair Atom. N. E. Clenlaad. O-
i
Amerikanski sindikat in turške železnice.
—O—
• Amerikanski kapitalisti so umak-r| nili ponudbo za gradnjo železnic v turških pokrajinah.
—o—
' NAPAD NA BOLGARSKEGA CARJA.
—o—
) *
Portugalski monarhisti. — Nemčija v Afriki.
\
Carigrad, 17. nov. Amerikanski sindikat, kateremu načeluje dr. Chester, je umaknil iz oto-manske banke garancijski depozit $100.000 in sporočil vladi, da je vladni načrt o gradnjah železnic nesprejemen. Vlada hoče imeti normalnotirne proge, sindikat * pa je bil sestavil svoje proračune na podlagi načrta o ozkotirnih železnicah.
Nameravan atentat na bolgarskega carja.
London. 17. nov. Iz Sofije se šele zdaj poroča, da je bil ob o- ' t vorit vi bolgarskega sobranja nameravan atentat na bolgarskega carja Ferdinanda. Ruski anarhist Gregorij Bagarin je poizkušal dobiti vstopnico k seji sobranja, a ga je kontrola odklonila. Ko se je peljal car k otvoritveni seji, se je pojavil Bagarin, ko so gro-meli topovi carju na čast, za vojaškim špalirjem. Roko je držal na revolverskem žepu, a ker so krili carja konjeniki,- je uvidel, da bi carja ne mogel zadeti, vsled česar tudi ni streljal, marveč pobegnil v Ruinnnijo.
Portugalski monarhisti na delu.j
Lizbona, 17. nov. Monarhisti so kupili dve vojni ladji, ki bosta pod avstro-ogrsko zastavo pluli iz nekega nemškega pristanišča v portugalsko vodovje. Moštvo vojnih ladij je iz Severne Amerike in iz Brazila." Monarhisti so odločeni pričeti boj za obnovitev monarhije. Pripravljene imajo velike množine pušk, streljiva j in dinamita.
Nemčija v Afriki.
i Berolin, 17. nov. Državni taj-Inik pi. Kiderlen-Wiiehter je pred di •žavno bud get no komisijo izja-vil, da je Francija odstopila Nemčiji prekupno pravico ua špansko Guinejo. Pogajanja s Španijo zaradi nakupa dežele se še niso pričela. 1 -o-—
USODEPOLNA EK&PLOZIJA V BROOKLYNU.
—o—
Eden ubit, trinajst ranjenih.
—o—
Včeraj zvečer se je na vogalu Gold in John St. v Brooklvnu vsled pokvarjenosti glavne plino-vp cevi primerila grozna eksplozija. Deček John Kaiser, ki se je na cesti igral, je bil na inestu mrtev, enajst drugih oseb pa je bilo težko ranjenih. Eksplozija glavne cevi je imela za posledico, da so počile tudi druge vodilne cevi in I da sb se skozi tri ure vršile v okolici eksplozije. Prebivalstva se je bila polastila panika.
-o-
Izprememba v amerikanski diplon matični službi.
John W. Carrett, minister vj Venezueli, je bil imenovan za mi-i nistra v Argentiniji. Njegov naslednik še ni bil imenovan.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americam«. proge
, ARGENTINA odpluje dne 29. novembra 1911.
Vožnja stane in New Yorka do x Trsta in Reke $35.00 Ljubljane	35.60
Zagreba	36.20
Vožnje listke je dobiti pri Fp. Sakser, 82 Cortland Street, Ne«; I York, ___
•
GLAS NARODA, 18. NOVEMBRA 1911.
V	ekspre&ften vlaka.
m
"Mali vzroki — veliki učinki" F— ako pa l»i dvomila gospoda o resničnosti tega pregovora, poslušajte naslednjo povest, katero sem sam doživel.
Bilo je na divjem za padu. Prišel sem iz Santa Fe. Že tri dni in tri noči je vozil ekspreuni vlak z ono naglico, ki je lastna le aine-rikanskiin hrzovlakorfl. Z neznan-■ sko hitrostjo Imo se vozili po stepah in skozi gozdove, čez mostove, katere je zgradil človeški um nad deročimi rekami in groznimi prepadi. — t>e so potekale enakomerno med spanjem in jedjo, branjem in razgovarjanjein. kade-njem in igranjem; nastale so male skupine, razvile so se simpatije in antipatije, in pri zadnjem po-kerju bi kmalu stopili v veljavo samokresi. Toda v onih krajih in v takih vlakih ni to nič čudnega. in tudi ne vzbudi posebne po-, zornofcti.
Tretji večer naše vožnje je bilo. . Jio smo opazili, da je začel voziti vlak še hitrejše, mogoče, da pridobi zamudo, katero je napravil. , ko smo vozili prav počasi skozi čredo bivolov v preriji. Tn Yankee j i so y.e tako čudni ljudje, da so obljubili strojevodji nagrado. . ako ne zamudijo parnika na zad-jiji postaji.
Ravno smo pili v jedilnem vozu črno kavo — bilo je meseca okto-_ bra in ob tej uri je bilo že temno ■—. ko so naenkrat zaškripala kolesa. sirene so zažvižgale in čez ne--fcaj sekund se je vlak vstavil.
Pogumnejši — med katerimi >em bil tudi jaz — so skočili iz vozov, da izvedo, kaj se je zgodilo.
Ko sino prišli k strojevodji, je pripovedoval le ta zelo razburjeno sledeče:
"Znmeuja za stoj sem videl... 7 lastnimi očmi... bv Jove. . . Dve roki sta bili, in živahno sta mahali... potem pa naenkrat ni bilo ničesar več videti."
Na naše klicanje nismo dobili odgovora : mož. ki je dal zname-jnje. se ni oglasil, najti ga pa tudi »ii bilo. Oni potniki, ki so se bali zamude, so se jezili nad strojevodjem in omenjali whiskey ter slieno ognjeno vodo.
Skupina potnikov s strojevodjem na čelu je iskala ob progi: tern so se pridružili še drugi, in končno so prišli do mosta, ki je bil oddaljen kakih sto korakov pd mesta, kjer se je vstavil vlak.
Tudi jaz sem šel z njimi. Po- ' časi in previdno smo stopali naprej... mogoče že kakih pet minut, ko so naenkrat zahtevali svetilke.
Nek sprevodnik in jaz sva se fiitro približala... Pogled, ki se nama je nudil, ie bil strašen.
Most. čez katerega bi se morali peljati, se je na drugi strani zrušil. ter se čez sredo pretrgal... Deset korakov pred nami je zijal globok prepad...
V	onih divjih pokrajinah gleda človek vsak dan. <la. vsako uro. , smrti v obraz. In kljnb temu ne
, more ni kdo reči. da lažem. ako povem. da ie nam vsem stopil mrzel j pot na čelo. Nevarnost, ki nam je grozila tu. ni bila smrt v- boju z i divjimi rodovi ali deročimi zver- I •mi. ampak počasno, mukepolno u-miratije med razbitimi vozovi, v globelih globokega brezdna...
Medtem so prišli tudi drugi potniki. Najpoeumnejši nied njimi so se zgrozili, ko so videli glo- ( ^ločino, v katero bi padli: verni med njimi so tiho izgovorili zali, val no molitvico.
-	Strojevodja je moral vedno in wrlno ponavljati svoje poročilo: aedaj so ga vsi verno poslušali, in ' Tla zhadanja z whiskevem in drugo ognjeno vodo ni nikdo več mi- 1 »lil. Mnogim so stopile solze v ' oči. in nekdo je predlagal, da se i izk ažeino nepoznanemu rešitelju i hvaležne.	. ]
V klobuk, katerega je nekdo ta- < koj pripravil, je deževalo zlatni-M kov in papirnatt^a denarja. L Pa tudi sedaj je ostalo vse iska- ]< t*je nevspešno. .. Skrivnostnega;« rešitelja ni bilo nikjer najti.	!1
. /'Povejte mi, dragi prijatelj." M jf nekdo vprašal strojevodjo. 1 '-Hcje ste zapaziti znamenja?" 1
-	"Nekako trideset korakov pred 1 •trojem."	j
Med tračnicami?'*	;l
"Ne; na levi strani.'	ji
"Ali je bil kak mož?"	i
"Vrag me naj vzame, če to vem. i > ^idel sem. .. vsaj mislim, da sern J videl dve roki. ki sta živahno ma- jI hali na /se strani... To vse ni 1
tajalo dalj čaxa. kakor trideset 1 kund... pritegnil sem zavore, j $
skočil na progo... potem___po-: S
tem pa ni biloliičesar več videti." 1 "To je čudno."	j
"Recite čudežno," se je oglasil j j nek Reverend, ki se je spomnil jI jevojega duhovniškega poklica. t
j__—
! i
"Recite fantastično," je zatrdil
•nek zlatoiskalec iz. Kansasa. ,
Se dolgo bi se morda prepirali . za besede, ko nam je dala neka ^ j Amerikanka rešitev uganjke — j mimogrede rečeno, zelo mična A-merikanka. 'j "Come here... pridite sem."
je klicala, in vsi smo prihiteli k j njej...
^ ) Klečala je pred strojem, nežno bitje pred velikanom, in s svojimi! majhnimi, belimi prsti je segla i med žarkomet na levi strani ter med dve rdeči luči lokomotive, i • ter privlekla velikega nočnega metulja z osmojeni krili — našega rešitelja! Saj razumete...' nočni metulj je prišel med luči. iskal pota na prosto, in pri tem je ' | padla senca njegovih flafotajočih
kril na progo. ! i Njegova smrt nam je rešila živ-1 ljenje. Nad tresočimi prsti lepe j f Miss smo se sklonili k mrtvemu! metulju, da vidimo našega rešitelja... Bolj smo bili ginjeni, ka-i kor smo hoteli priznati.
Gospodična je napravila iz svo-; jega robca mrtvaški prt za metulja. "Ubogi revček", je pristavila, ter shranila vse skupaj kot ; drag spomin v svojo torbico.
Tu se je začelo pravo amerikan-sko dražbanje. Ponujali so ji sto dolarjev za metulja, potem je šla J
■	cena vedno višje.in višje, dokler! ni vprašal nek znan bostonski mi-1 lijonar gospodično, koliko hoče za
' metulja.
Miss je kratko odgovorila : pet-' deset tisoč dolarjev. Bostonec je izpolnil denarno nakaznico za to svoto. in dobil metulja s finim robcem vred.
Miss si je ogledala nakaznico, : jo vtaknila v rokavico, napravila iz nje klopčic ter ga vrgla strojevodji z besedami: "Catch!" ^Vje-mite).
To ni bila najmanjša senzacija tega večera. Z vso previdnostjo je vozil vlak nazaj... Naslednje j ' jutro smo prišli na bližjo postajo. 1 odkoder smo prišli po velikih o-vinkih in zamudi petih dni na cilj.i
Tn sedaj: ali se ni pri tej res-1 nični povesti o nočnem metulju i kot rešitelju nad dvesto ljudij j uresničil pregovor: Mali vzroki, veliki učinki?"
■
-o-
t
Solnce — izvor sile v bodočnosti,
—o—
V svojem mnogoomenjencm nastopnem govoru v "Britisch-Association" v Porthmouthu se je pečal sloviti angleški fizik William Ramsay s problemom o pridobivanju novih virov energije, ki naj bi dajali tehirki in industriji potrebnih moči, Jco poide nekoč vsa ona ogromna zaloga premoga, ki še potrpežljivo čaka, da jo dvigne človeška roka, da jo požro tovarniške peči. Po preračunjanju tega učenjaka bodo izčrpani vsi zakladi premoga, ki jih še hrani4> I Anglija že po 175 letih. Dasiravno hrani zemlja še ogromne sklade premoga, ki leže več ali manj globoko pod njeno površino — bo enkrat vendar napočil dan. ko pogori zadnji košček premoga. I Kedaj pa se to zgodi — tega ne preračuni nihče, niti približno ne.
In dejstvo, da enkrat poide ves oni, v premogu naloženi solnčni kapital, popolnoma opravičuje skrb in stremljenja naših tehni- " kov, ki si že danes belijo glave, da bi izsledili nove vire energije.
Kateri pa naj bi bili oni izvori sile. ki naj bi služili kulturnemu ! človeštvu, ko poidejo premogova bogastva? Tehnika nam jih našteva ve«. Predvsem bi bile tu ( sile tekoče vode. izraba plime in 1 oseke, ki so posledica privlačne ' sile meseca in solnca — slednjič še tehnična izraba moči vetra in 1 solnca. Nam, ljudem sedanjosti f hi se zdelo neverjetno in smešno 1 obenem, da bi solnce. ki že 70 mi- ' ' lijonov let ogreva našo zemljo, ki Je pogoj vsega življenja, ki bo opravljal o to svoje blagotvorno ; delo po preračunanju II. v. Helm-'boltza Še drugih 17 milijonov let. 1 da da bi to sobice vkoval človek v svoje spone in je prisilil, da mu J pokorno goni njegove stroje. Ve- P likanska belo žareča masa solnca. < proti kateri je zemlja naša pravi 1 pritlikavec, ki bi ji moralo prisko- ] čiti še 324.439 drugih svetov nje- j ne velikosti, ki se pode po vsemi- < ru na pomoč, da bi se lahko me- * rila z maso solnca. ta masa izžari j letno toliko množino toplote, ki * bi se. izražena s številkami priče- J la z ."»8. in končala na 33. mestu. 1 Seveda je odmerjen zemlji samo 1 2.735 milijonski del vse toplote, 1 kar da še vedno 96 biljonov to- c plotnih jednot, ki lahko opravlja- 1 jo delo 40.000 biljonov meterskih t kilogramov v sekundi. Zračni 1 toki in iz njih izvirajoči vetrovi,11
od božajočega zefirja, pa do s hitrostjo električnega brzovlaka divjajoČega orkana — vse to je posledica zračnih, od solnca neenakomerno razgretih plasti. Posledica istega pojava je tudi tako potrebna izjednaeba toplote med dnevom in nočjo ter ista letnih I časov. In ko prodre solučna toplota na zemljo, jo že čaka drugo ogromno delo. Kakor znano, iz- j hlapi voda. kot vsaka druga teko-i čina pri vsakem pritisku in pri vsaki temperaturi. Y obliki pare ;se dviga voda. dokler ne priplava v hladnejše plasti, kjer se del izboči v obliki finih vodnih kapljic f megla in oblaki), kar vse plava dalje, dokler se v toliko ne ohladi, da pade v obliki dežja na zemljo. Na ta način se ne dvigne letno samo 600 milijonov kubičnih metrov vode do visočine oblakov, j ta okoličina vode se poleg tega : tudi enakoinerno razdeli od po-lutnika pa do obeh tečajnikov. In pretvorbe, ki jih provzročajo deževja, reke in voda sploh na naši zemlji, vse to je istotako. kot sta plima in oseka ob morskih bregovih posledica velikanskega učinkovanja solnčne toplote — solnca samega. Ce vzamemo :Še precejšno porabo solnčne toplote za fauno in floro, ostanejo še vrhu i vsega še vedno milijoni toplotnih jednot na sekundo, ki nam nič ne koristijo in so nam v pravo nadlogo. O tem nas je poučilo letošnje poletje.
Da bi se ta velikanski preostanek solnčne toplote porabil kot gonilna sila naših strojev, to je za enkrat še nerešen problem tehnike. Težak, a nikakor nerešljiv problem. Tehniku in iznajditelju motorja . pri katerem deluje kot gonilna inoč segret zrak. Johnu Ericssonu se je posrečilo sestaviti — solnčni motor. V konični leči je koncentriral Ericsson solnčne žarke, ki so ogreli vodo v malem parnem kotlu do vrelišča. Para ,: mu je služila kot pogon malemu - stroju.
Take solnčne motorje, s katerimi se je naredilo prve praktične i i poizkuse že leta 1875. v' Ademi se j uporablja v prostranih pustinjah Kalifornije z uspehom za dviganji vode. Eden teh motorjev oprav-! Ija delo 10 konj. moči (750 meterskih kilogramov) in dvigne v minuti G000 litrov vode iz zemlje. V ta namen služeča leča ima v premeru 10 metrov in je sestavljena iz 1800 delov.
Ti motorji, ki v malem prav dobro opravljajo svoje delo, bi se v času, v katerem naj solnčna toplota goni vse stroje ne obnesli ^ povoljno. ker bi v tem slučaju morale leče zavzeti velikanske di-. menzije. Vsekakor je pa prvi ko-' rak v ta namen že storjen in manj-ka samo še iznajdljive glave. . ki nam odpre pota do tega cilja Možnost pretvorbe toplotne ener gije v druge oblike sile je že zdav f na znanstveno dokazana Crookovi . radijometri ali svetlobni mlini, pri . katerih se svetloba naravnost pretvarja v delo. termični stebri, v katerih proizvaja toplota neposredno električen tok in solnčni motor, ki pretvarja solnčno toploto direktno v energijo dela. vse to nas prepričuje, da ne stavimo nemogoČnih nad v solnčno oblo.
Mogoče bi bilo danes še prezgodaj pisati o prevratu, ki bi ga I povzročil prvi porabljivi solnčni motor na naši krivi zemlji. Ozračje. ki je danes okužuje dim tovarniških dimnikov, ki škodljivo u-pliva na rastlinstvo — bo čisto. — Mogoče vročina in iz nje izvirajoča mržnja lo dela takrat poneha. Zakaj ?
Vso ono solnčno energijo, ki jo danes še čez potrebo v vročih poletnih mesecih solnce izžariva. bodo porabili stroji.
Delavna moč solnca bo poleg vsega Še jako poceni. Za prebivalce zmernega pasa bi bilo poleg solnčnega motorja treba še druge priprave, ki bi nam preskrbela toplote za zimske mesece, v : katerih solnce preveč skopari z gorkoto.	j
Priprosteje bi bilo to za tropič- ' ne kraje, kterih prebivalci skoz I vse leto trpe vročino. Solnčni * motorji bodo dvigali vodo iz zemlje, ki bo izsušena ozelenela in * obrodila. Drevje bo razprostira- 1 lo svojo senco. One pokrajine, v 1 katerih solnčna vročina zabranju- 1 je in slabi delo, bodo postaje sre- « dišče kulture. Neizmerna boga- > stva bodo vzklila iz tal, na katerih s je dosedaj človek radi njihove pu- j ščobe mogel bivati v največjem s pomanjkanju le kratek čas. In 2 ljudje te dobe, dasi še tako daljne bodočnosti se bodo z veliko večjo 1 hvaležnostjo ozirali do kralja a dneva, o katerem je Leonardo de Vinci rekel: da ga razun njega ni t v celem svetovnem prostoru no- 1 benega telesa veličastnejšega in < 'mogočnejšega od njega.	'1
Zadnji kralj mode.
V naših časih je popolnoma ne- j mogoče, da bi si kdo pridobil neo- j mejeno, od vseh priznano avtoriteto v stvareh mode in načina življenja. Vladarji v kraljestvu mode so izumrli. Lahko se pač po-jsameznik še povzpne do neke veljave, ali absolutne veljave si ne more nihče pridobiti.
Zadnji kralj mode, najvišja vsestransko priznana avtoriteta v stvareh okusa, je že davno mrtev. Ta kralj mode je bil "lepi Brummel", George Bryan Bruminel, nezmotljivi tiran na polju mode . za časa angleškega kralja Jurija j IV. Brummel ni bil visokega rodu.' ni bil telesno lep in vse prej kakor duševno pomemben človek, a v zadevah družabnega življenja ie odločeval suverensko in je bil v tem oziru mogočnejši in vplivnejši. kakor je rimski papež v verskih in cerkvenih zadevah. Ves angleški dvor s kraljem vred se je brez ugovra podvrgel Brumme-lovim odločbam, najvišja aristokracija se je dala od tega plebej-ea tiranizirati in ves moški svet velike Britanije ga je molil, kakor kako božanstvo.
Sto in sto mladih lordov, potomcev slavnih očetov in lastnikov velikanskih premoženj bi bili žrtvovali kdo ve kaj, če bi bili mieli enkrat prisostvovati Brum-melu. kadar se oblači. A v celi je brez ijgovora podvrgel Brume-melu. kadar se oblači. A v celi Veliki Britaniji je bil en sam mož. ki je smel Brummelu mini-strirati, kadar se je oblačil, in ta mož je bil kralj angleški. Tudi kralj, ki je bil sam znamenit spe-rijalist v modnih vprašanjih. -brezpogojno klanjal Brummelovi avtoriteti. In Brummel se je toliko domišljeval na svojo modno avtoriteto, da nekega dne kralja ■li hotel pozdraviti in je 11a očitanje dvorjanov z nedosežno o-Šalrtiostjo izjavil: Kar je kralj zdaj, to sem jaz iz njega napravil in jaz ga lahko tudi odstavim;
Brummel je bil modni ideal svo-:e dobe. Toda gospodstvo po milo <ti krojačev ni dolgotrajno. Dolgovi so Brummelu grenili življe-lje. Dolgovi njegovi so. bili veliki, njegovega ponosa pa niso uklonili. Ko so ga upniki najhuje preganjali. je rekel nekemu prijatelju: "Upam zanesljivo da angleški narod ne bo pozabil moža, ki je vpeljal stoječe ovratnike." I11 angle-ski narod, ta resni, delavni in vse prej kakor nečimurni narod res ni pozabil svojega Brummela. Smatral ga je pač za majhen del vsega tega, kar je tvorilo slavo angleško. Lordi so napravili ko-lekto, kralj se je prvi podpisal, tudi državna blagajna je prispevala z znatno svoto. kakor da so bile Brummelove hlače zadeva državnega pomena in v nekaterih dneh so bili Brummelovi velikanski dolgovi do zadnjega vinarja plačani.
Vse to so zgodovinske resnice. Naravno je, da je že marsikoga mikalo uganiti vzroke čudovitih uspehov, ki jih je imel ta. na sebi vendar popolnoma brezpo-1 membni mož. Angleški, francoski ; in nemški kulturni zgodovinarji so že reševali ta problem, a rešiti ga niso mogli. Zbrali so pa ogrom- j no gradiva, tako da si je mogoče napraviti sliko o značaju ''lepega Brummela".
Brummel ni bil nič in ni nič j - imel, a občeval je z vsakim člove-! . kom, kakor da je še manj kot nič.
ye s kraljem je govoril in občeval ) tako, kakor občuje kak kralj s j . svojim logarjem. Kolikor več je! kdo bil, toliko nesramnejše se je j napram njemu obnašal Brummel. j r A vse kaže. da ni bil Brummel pri 1 vsi svoji nesramnosti nikdar su-. rov. Njegova nesramnost je bila . virtuozno nijansirana. S polenom | ni nikdar delal, vedno le s finimi, stiletom. Znal je ljudem z najiz- j : branejšimi besedami dovršene u- \ Ijudnosti zmetati v obraz najhuj- • ■ ša žaljenja; znal je z mehko roko j, gladiti in ob enem trgati cele ko- i j se kože.	t
V mladih letih je bil Brummel j oficir, a je zapustil službo, da se ] posveti dostikrat silno napornemu i, ienuštvu. Prijateljstvo, sklenjeno j pri vojakih s prestolonaslednikom j mu je odprlo vsa vrata. Vendar je j moral Brummel imeti posebna ^ svojstva in posebne talente, da si j je znal pridobiti tako velikansko, j skoro nenaravno in čisto nera- j zumljivo veljavo.
Od leta 1799. do 1814. je bil } Brummel na vrhuncu svoje velja- ] ve. svoje moči in svojega uoliva. r Vsaka njegova beseda je bila te- 8 daj v modnih stvareh uvaževana kot razodetje.	'
1 Že leta 1816. pa ie bilo konec!1 'Brummelove slave. Ko je zaigral 1
L. _ "" " !
zadnji denar, ki ga je še imel, je. zapustivši ogrompe dolgove, po-, begnil na Francosko. Iz tujine je' ; še nekaj časa vladal angleško mo-j ; do, slej kakor prej apostol stoječih ovratnikov in živeč od podpor starih prijateljev, toda bolj ko so stari prijatelji odmirali ali se iz-Brumraelu.
pametovali, slabše se je godilo
Umrl je še-le leta 1840. v neki blaznic u Normandiji, a takrat je bil že davno odstavljen kot modni kralj in je živel kot. vladar o-kusa samo še v karikaturah.
To je bil zadnji resnični kralj mode.
-o-
Društvo srebrnega križa in njega namen.
Društvo avstrijskega srebrnega križa v pomoč vracajočim se rezervistom in njega podružnic so si stavile za nalogo, izvesti po določenih načelih organizirano podpiranje avstrijskih odsluženih' vojakov vseh vrst in sicer posebno ob času. ko se po aktivnem službovanju vračajo kot rezervisti v civilni poklic. To podpiranje se j izraža v prvi vrsti na ta način, da j društvo posreduje v korist tem o-jSebaiu v ta namen, da jim pre-1 skrbi delo in pa službe in sicer j vpoštevajoč individuelne razmere posameznega rezervista tako, da se skuša zagotoviti jim take službe, taka mesta in tako delo, katero odgovarja njihovim zmožnostim, njihovemu zvanju ter po-■ klicu, ki so »ga izvrševali pred i vstopom v vojaško službo. Poleg j posredovanja dela in preskrbova-jnja primernih služb ima društvo srebrnega križa namen, dajati rezervistom moralno in gmotno podporo, zlasti tudi v ta namen, da se jim omogoča ali saj olajša obrtna in pridobitna samostojnost, eventualno tudi 11a ta način, da jim omogoča pridobiti si popolnejšo in temeljitejšo izobrazbo v njihovem poklicu. Delavnost srebrnega križa ima poleg tega tudi karitativno stran, ki se izraža v tem, da se rezervistom, ki so ; brez sredstev, naklanja začasne podpore ter da se obolelim daje bolniške podpore.
Iz teh kratkih navedb je razvidno. da ima društvo jako lepe resne in koristne namene. Delovanje društva more postati odlične koristnosti in vrednosti tako za j osebe, ki iščejo dela, kakor za o-isebe, katere potrebujejo primernih uslužbencev in delavcev.. Ta. j kranjska podružnica srebrnega kri ža bode posebno pozornost po-1 sveča la odsluženim vojakom, ki i so doma na Kranjskem ali pa že-; le na Kranjskem dobiti si dela a-li službe. Po prebiti vojaški slu-; žbi je obilo sinov naše kranjske 'dežele v veliki in resni zadregi, I kam se obrniti. V tej nepoučeno-sti in zadregi si prav često ne 1110-jrejo dobiti primernega zaslužka i in tako se zgodi, da se žal le prehitro vdajajo pri nas naravnost -, nevarnemu nagnjenju ali pa zapeljivim vabilom ter odhajajo v ; j najboljših letih iz domovine, ka-] j t-eri na ta način gredo v izgubo ] i dragocene delavne moči. Ne mo-1 re biti dvoma, da se bodo prizadevanjem društva srebrnega križa i ; posrečilo v premnogih slučajih 1 zbližati in zjediniti osebe, ki išče- j
jo službe in pa osebe, ki imajo de-' i k) in službe. Delovanje inore biti "; tembolj uspešno, ker se posredo-• vanje naslanja neposredno 11a J , podporo vojaških oblastev.
-o-
KRIŽ IN BODALO.
o
V Kelmorajnu na Nemškem 1 imajo zanimivo razstavo, prireje-! ! no. povodom mednarodnega kon-j gresa za kriminalantropologijo. j Na razstavi je videti vse mogoče stvari, s katerimi izvršujejo zlo-I činci svoja raznovrstna hudodel-: stva, a videti je tudi, s kakimi sredstvi in po kakih metodah sku-
1 w	„
i šajo oblasti zločince ujeti. Seveda j.c poleg teh stvari videti še muo-. go drugih, saj niso razstavili sa-1 mo policijski uradi, nego tudi raz-,ni socijološki zavodi in blaznice. Posebno pozornost vzbuja na tej razstavi krasen križ. Ta križ je velik in Kristus je čudovito fino izdelan iz slonove kosti. Ta križ ; je pravi umotvor, ki ima vrh tega še to lastnost, da služi lahko kot — morilno orožje. Ce namreč potegneš zgornji konee, se loči! Kristusova glava od telesa in v rokah imaš — bodalo, kateremu se pozna, da je bilo mnogokrat pomočeno v kri. Ta križ je bil nekdaj last nekega italijanskega morilca. -
I	•
1
Avslr, Slovensko |||| Bol. Pod. Društvo.
Ustanovljeno	16. j&mivaria 1S92.
Sedež: FrOntcr.ac, Kans
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kan. Podpreds: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral Kans Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARClČ, Box 489, Frontenac* Kans Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38 Frontenae, Kan
NADZORNIKI:
PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans FRANK PRELOGAR, Box 420, W. Mineral, Kans MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenae. Kans.
POROTNI ODBOR:	" "
JOSIP SVATO. Woodward. Iowa. JAKOB MLAKAR. Box 320, W. Mineral. Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breeyz Hill, Mulberry, Kans.
--0---
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
K«-r bode v mesecu decembru volitev vseh krajevnih društvenih uradnikov, zato se priporočam, da takoj po izvolitvi istih naznanit«' vsa imena novoizvoljenih uradnikov na glavni urad. Pri tem ne.pohabite naznaniti natančni naslov predsednikov, racunovodjev in blagajnikov. Omenjen«' naslove moramo imeti v glavnem uradu in ako slučajno med letom kateri imenovanih uradnikov odstopi, naznaniti morate izvolitev namestnika zopet glavnemu uradu.
Nadalje opozorim vsa krajevna društva, da pošljejo takoj po izvolitvi uradnikov poroštva in sicer: računovodja mora imeti $200, blagajnik $300 poroštva; to zahtevajo naša pravila.
Vsem tistim društvam, katera ne pošljejo zgoraj omenjenega poroštva najkasneje do 1. januarja 1012.. ne bode glavni odbor pošiljal nikakih nodpor. V tej zadevi moramo napraviti boljši red kot je bil dosedaj. — Bratski pozdrav!
John Černe, glavni tajnik.
C	S®------^
I	SLOVENSKI	(
BRIVEC j
j se priporoča rojakom. Izvrstna postrežba, fino de- A M lo, cene nizke.	■
*	KAROL ŠJLAJPAH,
j I 1626 — 2nd AVE.,	NEW YORK. i
f	mod 84. in 85. ulico.
g». . ^ -........... jč>
SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK.
Kakovost kave
sodi se napram okusu, vonju in barvi.
FRANCKOVA CIKORIJA
glasavita primes Rave
je ta skrivnost \ / te kakovoati
j FffANCK
/ 0 \
TRADEMARK.
vonja in barve.
Vi zamorete vedno došeči izvrstno kavo finega okusa, z primešanjera Vašej kavi
FRANCKOVO CIKORIJO
te glasovite primeei kave.
Zahtevajte od Vašega gtoccrja Franckovo Cikorijo v štirivoglatih zavitkih.
Vsak zavitek opremljen je z naSo varstveno znamko malinček za kavo.
Heinr. Franck Soehne & Co.
Am«riika podružnic«, Heinr. Franck So*hn«	IICUIUC urUU UAQU
V LUDWIGSBURG. NEMŠKA. "	rLUOnlHO, REIT lUlflki
% W £ rSjlAJLEPŠE, najcenejše \	J>
in najbolj trpežne tis-^sjj kovine dobijo slavna	i
L-——' društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstop-St/ \(/ nice in vse druge tiskovine.	Sff '
iV&StiitiZU SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA! *************
ClEVELANDSKA AMERIKA :|i||g||||||
««««$«« S119 St. Clalf <w„ ClwelMi, 0. »iHHHHHi
I&KilliPs!™^^
No*.
' Ivan Cankar.
Vzdratnil se je nenadoma in fiilo um je. kakur da mu j" bil kdo zacepetal v uho neprijetno besedo, lilizu tr«'li ponoči je bilo. Poiakal je vžigalice in je prižgal aveeo.
Kako se je glasili* tista neprijetna beseda? Kdo jo je izprego-voril ?
Tilio in jMu-iisi se je vzdignil v poatrlji. vzel je svečo in je posvetil svoji ženi v obraz.
Leže I a je mirno, skoraj do vratu odeta, roke na odrji. Dolge, temne trepalnice so jkh! lučjo narahlo v/.tre|»etale. napol odprte ustnice ko se zgenile. Obraz se mu je zdel spremenjen, ves drugačen i kakor podnevi. Morda le zato. ker no bile oči zaprte in je l»il zagrnjen njih sladkih sijaj, morda J le zato. ker ni bilo mehkega, tiho i trepet a jočcira smehljaja ua ustni-, cab. Ves resen j^ bil obraz: obrvi ■ sta bili strnjeni, med njima se je i prikazala guba. kakor znamenje. skrite bolesti — znamenje misli, j ki je on ni poznal. Nižje se je j sklonil nad njo. pridržaval je sa- I po. da l>i jo z dihom ne predramil.
Kje je skrita tista misel, s kakšnimi črnkami je napisana ua teh lielih licih, na trepalnicah, na ust-nicah ? Vprašal je v svojem srcu: njene ustnice so se v tistem trenutku zgenile. ali glasu ni bilo.
Njene sanje so v daljnih krajih, v daljnih časih. Kje drži pot do njih? Kakor plot do neha — tain zadaj je čisto drugo življenje, skrivnostno, njemu nepoznano; tuje heacde so. tuje misli, tuji obrazi. Tam. za *tenii trepalnicami. ki narahlo trepečejo. tam je človek, ki ga on ne pozna in ga nikoli ni poznal.
(Jrenko se mu je storilo v srcu. Saj to ni ljubosumnost — odkod ljubosumnost in kaj je? Žena je bila otrok, ko jo je zasnubil; an-je bila. Ali tudi otroci imajo skrite misli, ki jih ne razodenejo nikomur. Držiš ga v naročju, sijieje se naglas, nenadoma utihne in pogleda sovražno, tuje. Kaj molči za tistim pogledom, kaj se je zgodilo v^>.akljenjeneui srcu? ( lf»vek luWM s človekom roko v roki. hodi leto dni. vse življenje; iii naposled, ob usodni uri spozna. ; da je hodil roko v.roki s tujcem. Poznal je komaj tisto roko. kožo j na licih, trepalnice na očeh. Vse ilfugo mu je bilo tuje. govorilo je j tuj jezik, mislilo je daljne-, skrite : mitfi.
Kdo sii ti, tako Uizu, tako topla i nh meni? Ali te poznam, ali-te ^ ljubimi Tisočkrat sem poljubljal, te bele roke; in še te roke. še one — ali so govorile resnico, kadar ko se oklepale mojih? Te ustnice,
nkc, .v«4»*V — ali so govorile ; resnico, kadar m> gorele na mojih ? Ne roke. ne ustnice niso razodele tiste misli, ki je tam daleč, na vekomaj skrita.
Globoka žalost ga je obšla, stis- j irilo 11111 je grlo kakor ob pritajenem joku. Nagnil se je. da bi jo , poljubil : toda spreletelo ga je. kakor da se bliža tujim, neprijaznim ustnicam. 1'pihnil je svečo. Napol že v sanjah je težko za-i vzdihnil in je zaspal.
: OI» njegovem vzdihu se je h vzdramila. Seglo ji je v srce kakor nedoločen strah brez vzroka in In-ez misli. S široko odprtimi očmi je strmela v temo: naJo je j poiskala vžigalice in je prižgala svečo.
Kaj je bilo? Kdo je zavzdihnil, kdo jo je poklical
Tiho. počasi se je vzdignila v postelji, vzela je svečo in je posvetila možu v obraz.
Kilo je človek, ki leži poten in težko Kopeč ob njeni strani, koščene roke sklenjene ua prsih? O-braz je.ves spremenjen, ni več tisti. ki ga je nekoč poznala. Suh je in star. v lica ves siv; mokri, sprijeti lasje vise ua čelo: oči so malo odprte in gledajo belo skozi j špranjo; zmršeni brki zakrivajo [ ustnice. Z vsega obraza govori tiho in nerazločno skrita misel, polna grenkobe.
Zazeblo jo je v prsa. Tiste misli ni poznala: nikoli ni bila izgovorjena. nikoli ni zasvetila iz odprtih oči. Tam zadaj, za potnim čelom, tain je vse drugo življenje, nikomur očito. devetkrat zaklenjeno. S spečega in z mrtvega obraza strmi skrivnost — tisto zadnje, resnično življenje, ki je ob belem dnevu skrito pod suknjo. pod kožo. za besedo, za smehljajem in poljubom. Kod hodi tisto življenje, kaj je njegovo veselje in njegova žalost, kaj njegova ljubezen?
Ali so bile vse tiste lepe Itesede le na ustnih, le na tej vroči, rnz-pokani koži, Je, prazen dih iz pljuč? Roko v roki je hodila z
| .1 wm •	--.. . w ..ni". I *» ■ito^mpp^i
njim, verno, zaupljivo; s tujcem je hodila. Roka v roki, rama ob rami, ustnice na ustnicah; in vse je bila le senca; roka je segala v zrak, beseda se je izgubila v sa-, moti.
In obšel jo je neizmeren sram, t kakor da se je bila udala človeku, .jtujcu, ki ga je srečala na cesti. I ki mu ni poznala ne imena, ne rodu. I'pihnila je svečo, s trepetajočimi prsti se je odela do ust in je skrila gole roke pod odejo. Ko je zaspala, so bila njena lica vsa solzna in še v sanjah je ihtela.
Zjutraj sta se spogledala iu sta obadva povesila oči. Od tiste ure je Inla hladna senca med njima. -o-
i
»j
Lola Montez.
I^tos je poteklo petdeset let. j kar je umrla Lola Montez. Malo j i je že ljudi, ki vedo kaj pomenil ime Lola Montez. kdo in kaj je J bila nositeljica tega imena. In | vendar je bila to žena. o kateri je ! i pred šestdesetimi leti govorila , vsa Evropa.
Ženske so imele vedno, velik [ vpliv na javne zadeve, zlasti v ab- i solutističnih časih. To nam izpri-j čiije zgodovina. Posebno velik je ; pa bil ta vpliv v državah, ki so jih
vladali možje vroče krvi in dovzetnega srca za ženstvo. Mnogokrat so kraljevske in cesarske ' metrese imele odločilno liesedo v najvažnejših političnih in državnih zadevah. Ministri so trepetali pred kraljevskimi priležnicaini in suženjsko izpolnjevali vse njihove ukaze, samo da so se vzdrževali na krmilu. Francoski kralj Lu- j dovik XIV. je bil na koncu svojega dolgega vladanja samo še imenoma "so)nčni kralj", kajti resnična vladarica Francije je bila gospa de Maitenon, vzgojiteljica j kraljevih otrok, ki je na vsezad-, nje celo dosegla, da se je vdoveli j kralj ž njo morganatično poročil. Njegov vnuk in naslednik kralj Ludovik XV. je sploh samo ime-' noma vladal, državne vajeti je! imela v rokah njegova metresa j markiza de Pompadour in po nje- ; ni smrti njegova metresa razsipna in bedasta grofica Dubarrv.
Velika francoska revolucija je tem razmeram naredila konec. 1 Vladarji se niso dali vsaj v javnih j zadevah več tako komandirati od svojih metres, kakor poprej. Ce-
<
sar Napoleon lil. je bil pač časih nekaka igrača v ženskih rokah, a | samo v rokah svoje prave žene i še sedaj živeče cesarice Kvgyjiije. j Ena sama kraljevska priležiriea i si je po veliki francoski revoluciji 1 znala za nekaj časa pridobiti veli j kanski vpliv na -dribrvire-posl•—' to je bila varietetna plesalka Lola Montez.
Vladar, ki ga je Lola Montez i zaprerHa. da je postiri brezvoljno, orodje v njenih rokah, je l il fca-j varski kralj Ludovik I.. stari stric 1 ranjke avstrijske cesarica Eliza-*!1 bete. Kralj Ludovik 1.. ki je v 1 Manakovu sezidal Pinakoteko. 11 i Pro pile je. \VaIhallo. Ludo\;:;ovo ccri-cv. je bil vrl mož. priljubljen 1 pri »sem prebivalstvu in od umet-j Pikov naravnost oboževan. I>■ I : j je vz"»en vladar, toda imel je eno j jnapjko — večno mlado sr^-c. Ko i | je bil že skoro osemdeset let star. j, Ise je večkrat tako zaljubil, da sej: je hotel s svojo izvoljenko kar po- j ločiti in so imeli sorodniki in mi-j nistri največje težave, predno so i ga odvrnili od takega namena., Veliki slikar Cornelius je o tein I kralju rekel : Njegovo srce je ved- i no žejno ljubezni, a kraj vsega te- ( ga početja mi je ljubši, kakor ti-• soč krepostnih ti list rov". Kralj • tudi ni skrival te svoje slabosti in se sam iz nje norčeval. Ko je v ; zimi 1. 1862. obiskal v Rimu delavnico nekega bavarskega kipar-1 j in je tam videl krasno izdelani j kip spečega Amorja. je zmajeval z j glavo in zatrjeval 4 to ni nič. to ni j nič". Prestrašeni kipar je hoteli i kralja prepričati da je njegova j , sodba krivična, a kralj ga je na j J pol resno na pol šaljivo prekinil z besedami: "Bežite, bežite, ljubi gospod! Amor nikoli ne spi; jaz,; vein to iz lastne skušnje".
V MouakOvo. kjer je kralj Lu-j1 dovik I. srečuo in zadovoljno via- ]! dal. je prišla 1. 1846 takrat zelo j slavna "španska" plesalka Lola , Montez. Njeno "špansko" poko-Ijenje ni bilo pristno. Lola Montez je bila porojena 1. 1820 v škotskem mestu Montrose. Bila je hči nekega angleškega oficirja in neke lahkoživne Kreolke. Njena zunanjost pa je bila izrazito španskega značaja. Bila je prožnega telesa. črnih oči in l^s. temne polti in čudovito graeijozna. Vrh tega je bila jako vesela, zabavna in dovtipna in izredno inteligentna. Plesalka pač ni bila posebna, kri-1 tiki - strokovnjaki je niso nikoli j pripoznali kot umetnico, a nado-^
I
n meščala je to z ognjevitostjo in z b vsakovrstnimi ekstravaganeami; e na odru je žvižgala, pušila cigare-v te in tleskala z bičem, kar do tistih i- časov iii bilo nikdar v navadi.
[Njene produkcije so bile v obraz i, vsem policijskim in birokratičnim i, | predpisom tistega časa in so se i. občinstvu toliko bolj dopadle. ker je bilo obče mišljenje že v veliki i- j meri nagnjeno revoluciji, n j Lola Montez je bila vzgojena na
0	| Škotskem in se je tam poročila s a : kapitanom Jamesom. Šla je ž njim
v Indijo, tam pa ga je zapustila a iu se vrnila na Angleško. Nasto-e pila je najprej v Londonu kot plesalka, potem pa v vseh večjih evropskih mestih ter žela povsod veelikanske triuiufe in imela povsod 1 »rez Števila čestilcev. Ko je-prvič nastopila, se je izdala za ; španjolko in si nadela ime Dolores i Montez.
) i Ko je prišla Lola Montez v Mo-
1	nakovo. ji intendant ni dovolil , I da bi nastopila na dvornem gle j i dališču, češ. če ji v Varšavi in ,; Poznanju tega niti na privatnem , gledališču niso dovolili, potem
spada še manj na kraljevsko dvorno gledališče. Lola Montez pa se i intendantu ni uklonila, marveč je šla naravnost do kralja in se pri . tožil a proti intendantovi prepove- I di. Ko jo je kralj zagledal, je bi' že tudi omamljen. Amor nikdai ne spi! Kralj je razveljavil inten« I dantovo prepoved in L.ola Monte> ni samo nastopila na dvornem gledališču, nego je sploh ostala v M ona kovu. Kralj ji je daroval malo palačo in cela Bavarska je vedela, da je Lola Montez kraljeve metresa. V visokih krogih je bih nevolja velika in vratoslavski kar dinal nadškof Diepenbroek je bi1 nalašč poslan v Monakovo. naj po-I srednje, na neha to kraljevo razmerje s tujo plesalko. Toda krali se ni dal pregovoriti in je odslovil 1 kardinala z zatrdilom, da bre; j ljubice sploh ne more živeti. Kar | dinal je potem še enkrat poskusi' svojo srečo pri kralju in mu j. J prigovarjal, če že ne more živeti I brez metrese. naj si vsaj izbere katero izmed dvornih dam ali kako aristokratinjo, ne pa tako po jtepuško vlačugo. kakor je Lola Montez.
A kralj se ni dal prepričati ii si ni dal nič prepovedati. Še več ; Podelil je svoji ljubici bavarsk: indigenat in ji dal plemstvo. Loir •Montez je postala grofica Lands-feld. Ministrstvo Abel je proti j temu protestiralo a Lola je stopil;: j v zvezo z dijaškim društvom j"Alleniania" in z opozicijonalni j mi politiki ter provzročila proti "reakcijonarnemu" ministrstvu i vel ikausko gonjo. Zgodili so se 'taki izgredi, da je Ahelovo mini-»strstvo odstopilo in j<- prišlo na krmilo ministrstvo Oettingen -Wallerstein, ki je brezpogojno izpolnjevalo vse ukaz kraljeve pri-Iežniee. Študentje so Lolo kar oboževali in jo proglašali za apo-' stol ko svobode. Lola je provzročila med študenti taka nasprotja da je morala vlada naposled vseučilišče zapreti.
A moč in glorija Lole Montez j ni trajala dolgo. Zlorabljala je svoj vpliv na kralja na tako brez-! obrazen način, da je nastala proti | nji silna nevolja in 11. marca 1848 ; je nastala revolucija. Pred ljud-Jsko jezo je morala Lola Montez | bežati ne le iz Monakova. nego 1 sploh z Bavarskega, kralj pa se je | moral nekaj dni pozneje odpovedat i kroni, katero je prevzel nje-l gov sin Maksimilijan.
Lola Montez je potem nekaj let j zopet kot plesalka potovala križem sveta. Prišla je celo v Ameriko in Avstralijo. Omožila se je še trikrat: Najprej z nekim angleškim gardnim oficirjem Heraldom. potem. Z urednikom Hallom in konično z nekim nemškim lekarnar-|jem. a preživela je vse tri svoje j može. Umrla je v zapuščenosti iu t v revščini 1. 1861. j_1
Denarje v staro domovine
pošiljamo:
za $ 10.35 ......... 50 kron,
za 20.50 ......... 100 loron,
za 41.00 ......... 200 kron,
j za 102.50 ......... 500 kron,
za 204.50 ......... 1000 kron,
za 1020.00 ......... 5000 kron.
Foitarina je vštet* pri tok iroUfc. Dom« m nrtmane trato popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka.
Haie denarne poiiljatve izplačaj« e. kr. poštni hr»ntta| atU v 11. da 18 dneh.
Denarje aam podali J« aaJprlUJ. I aaja do |60.M v gotortal * pripor* tacat aH regMriraazH pitna, vetje zneske po DouazHe Foetal Meaer Order aU Pa 1tnr York Buk Draft I
miK
18 Oerfclaadt Ml, V«« loti M. T
i «1M Ml Olafe Am, ft. TL, ■ I	Clavalud, Ohio.
^	-	-t T"
Razočareoje po poroiu.
"Res j« in^niti najzgovornejši, vneti zagovorniki zakona ne smejo tajiti dejstva, da prinese zakon razočaranja, ki več ali manj slabo vplivajo na medsebonjo sporazumi jenje zakonskih. Po navadi pa pridejo podobna razočaranja na srečo moža le polagoma na dan, ko se mož že vedno bolj in bolj prilagodi zakonskemu življenju.	I-
Nasprotno pa se je zgodilo nekemu francoskemu grofu, zadnjemu potomcu stare, plemeuite rodbine. Mož je živel udobno kot samec. Imel je namreč izb o m o kuharico. s katero je bil zadovoljen. Vse morebitne težave življenja in tudi to, da se ni mogel pokazati med svojimi sovrstniki s takim sijajem kot oni. je pozabi! pri skledi slastnih, njemu najljubših jedi. ki mu jih je znala pripraviti najbolje edino le ona. Zato pa je svojo gospodinjo tudi večkrat obdaroval z darovi.
Bil je njegov i. Kuharica je napela vse si!c n ca - ogostila na ta dan z nniK-1v.i !i. ki jih je on ljubii !>ii i, • • ■ ... vcsei in iz hvaležnosti >i	:•):•-,} „r
ko loterijsko srel-ko.
In srečo je iraete ravn/> 'a čka. Kuliariea je dobila t u jo ur vi dobitek 500.000 frankov. Oit--je bil najprva naravnost obupan Izgubil bo edine svojo tolažbo — kuhar ico. Poročim jo. si je mislil, in s tem si ne crlianim le nje. marveč si pridobim še lepo premoženje.
Rečeno — storjeno in v "u dneh sta bila poročena. Drug dan po poroki pa je nova grofica povedala možu vsa objokana, da srečke nima več, marveč, da jo je podarila hlapcu, ker jo je odvezal njene zaročne obljube, ki jo je storila z njim že pred nekaj leti.
Manj tragičen je bil slučaj neke avstrijske baronice. Njeni ženin, znan avstrijski baron je bil tudi več porabil kot je imel. Pomagati si je hotel z ženitvijo in -e poročil z bogato vdovo. Dobil jo je lahko, dasi že prileten, ker 1 ogatih vdov. ki postanejo rade grofice, je več. Toda kratka je : il«i tudi njegova sreča.
Ze v prvi intimni noči se je ti-»trašila novoporočeuka, ko je od ložil on baroko. njegove pleše ta ko zelo. da je dobila živčni pre tres. Drugi dan pa se je odpelja-'a naravnost k odvetniku in vlo-'.ila tožbo na ločitev zakona. In v dveli tednih je Iii! možakar vdovec. oropan tudi rešitve--bogate ženit ve. Novoporočena baronica je namreč trdila, da bi ne bila šla k poroki, tudi če bi jo vlekli z desetimi konji, ako bi bi la vedela, da ima baron tako plešo na glavi.
Zopet drugi je tožil ženo, ki mu je pripravila podobno razočaranje po poroki. Imela je krasne timet ne zobe in zlate lase. na katere se je ženin ujel. Ogorčen nad to goljufijo jo je tožil. Soduik mu je prigovarjal, da naj pregle da te tako umetno popravljene nedostatke telesne lepote svoje novoporočeuke. Saj imate vi vendar tudi umetno izdelano oko. je dosegel sodnik ravno nasprotno. Takega moža. ki bi me stekle no gledal, pa tudi jaz ne maram, je rekla žena; in šla sta narazen
Še bolj usodepolna pa je bila medsebojna goljufija obeh poro-čeucev v naslednjem slučaju.
Ona je rekla, da ima zasebnih dohodkov na leto 6000 ki*f>n; on pa je lagal, da ima krasno posestvo. Vršila se je poroka in minuli so medeni tedni. On je hotel i-meti denar, ona pa tudi. On ji je v prepiru povedal, da je njegovo posestvo na luni. ona pa da ima vsega skupaj komaj še 800 kron. In šla sta narazen, iskat sreče v svet.
-o-
Razne zanimivosti.
SMOLA BOGATE SKOPUHI.
NJE.
Stara pariška vojvodinja pl. G. je znana vsled svoje skoposti, dasi je zelo bogata in stanuje v lepi stari hiši. Kadar je prisiljena kaj darovati, prebrska vse svoje zaboje in daruje kako staro malo-vredno stvar. Ko se je te dni o-možila hči nekega znanega pariškega bankirja z nekim mladini grofom, je zopet vse prebrskala in konečno poslala nek star kip. ki ni imel po njeni sodbi nikake vrednosti. Nevesta se ji je takoj drugi dan zahvalila pismeno radi "predragocenega" darila. Siva vojvodinja se je nekoliko sramovala, ker je sodila, da so jo pregledali in da se iz nje norčujejo.
,Post eno se je razjezila, ko jbila še bolj navdušeno ženinovo I pismo, v katerem je pisal, da bi , j se pravzaprav tako dragoceno darilo moralo odkloniti. Dasi je bila jezna, se je vojvodinja peljala čestitat, nevesti. Na migi. ki je bila preobložena z najdragocenejšimi darili, se je nahajal pod ste-| kloni na svileni blazini kip. ki ga je poslala. Ženin iu nevesta sta Ise ji strašno zahvaljevala, dama i je vse to s kislim obrazom poslušala, dokler ji niso "predstavili i nekega francoskega zgodovinarja umetnosti, ki spada med prve može svoje stroke, ki je osupli vojvodiuji povedal : '"Že 60 let iščemo to kamejo iz časov Trajana, ki predstavlja eno najdragocenejših del rimske umetnosti. Razpi-1 sali smo 100.000 frankov tistemu. ! ki zopet prinese izgubljeno delo." Ko je vojvodinja to čula. je ome- j dlela.
PET NAJBOGATEJŠIH ŽENSK, i
Najbogatejša žena v Nemčiji je Berta Bolilen, hči essenskega tovarnarja topov Kruppa. ki ima j letnih dogodkov nad 12 milijonov kon. Pri vsem svojem velikem imetju pa je Bolilen za svoje razmere zelo varčna ženska. — Seno-ra Cusino, ki sicer ni najbogatejša ua svetu, spada pa brezdvoinno | nod najbogatejši, kajti njeno pre-;, možem je cenijo okroglo na tisoč milijonov kron. Šenora Cusino je ] poti'.n
Iv ji <5t9!'P čilske rodbine. Po j smrt'* svojega soproga je z velikim < uspehom upravljata veliko svoje < bogastvo. Njena je celo hro-1 dovje trgovskih laJij. velikansko !< posestvo v bližini Santinga iu v njenih velikih vinogradih ie maslenih več stotin delavcev. Ceh* premogokopno mesto Leta je njena last in njene ladje vozijo iz tega malega južnoameriškega mesta "črni dijamant'"* v vse mogoče kraje. — Najbogatejša Amerikan-ka je kot znano Hetty Green, ki je spretna trgovka in o kateri se pripoveduje v mestnem borznem delu Wall Street v New Yorku, da se vsi borzijanci tresejo pred njo. kadar se prikaže na borzo. Hetty Green se prikaže namreč v Wallstreetu samo takrat, kadar. gre za veliko plodonosno kupčijo. Njeno premoženje cenijo na 400 milijonov kron. — Najbogatejša dama v Mehiki pa je milijonarka Creel. Ako je resnična trditev, da ima letnih dohodkov nad .'JO milijonov kron. potem je gotovo tudi najbogatejša ženska na »svetu. Creel poseduje 280.000 akrov zemlje in 600 tisoč glav govedi. Pred leti. ko je bil njen soprog mehikanski poslanik v Washing-tonu, so njeni dragoceiii klobuki med ženami diplomatov povzročili i pravo revolucijo. Vsak njen klo-1 buk je veljal malenkostnih 2000 K. —Hči umrlega princa Rolanda Bonaparte pa je najbogatejša ženska na Francoskem. Vendar pa ni svojega premoženja podedova- ' la iz imetja svoje rodbine. Njen oče je namreč poročil vnukinjo nekega Blanca, ki je bil ustanovitelj banke v Monte Carin. Premoženje princezinje Marije so spravili torej skupaj krupirji v Monte Carlu.
Iščem svojega prijatelja IVANA LIPOVCA. Prosim, da se mi nemudoma javi ali naznani. — Alex Oman, Box 104, Oregon City, Ore.	(17-20—11) i
■vt	nfaz fffa)	oftb srffi? frffe
0	V	$
*	Seje čas.	%
s
jj	Poleg prej navedenih trinajstih rojakov so nadalje še O
„	kupili deloma po 40, deloma po 80 akrov sledeči: Joe Snire C
*	kar i. Rock Springsa, Wyo., Paul Kos iz Rock Springsa » ^	Wvo., Math, lvec in Mark Badovinac iz Iron Mountain, S* $	Mich., Tony Keržič iz DeKalb. 111., Frank Nahode, iz Moon ^ t?	Run, Pa. — To je najboljši dokaz, da je svet, kterega proda- bL «	jamo, dober in da ugaja vsakemu.	P S	Če želite imeti svoj dom v največji slovenski našel- ^
bini, če želite kupiti zemljo pod zelo dobrimi pogoji in za ze- S*
d	lo nizko ceno, ne čakajte pomladi, ampak kupite zdaj, do-
I?	kler Vara zamoreino še dati dobre pogoje. Sto dolarjev na H,
a	40 akrov, se plača takoj, ostalo po deset dolarjev na mesec ®
p	dokler ni vse izplačano. Cena sveta od 16 do 20 dol. Vožnjo
plačamo vso vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov.	tf
V	Ne zamenjajte nas z drugimi kompanijami. Naš svet
C*	leži v najboljšem delu države Michigan in nismo v zvezi z ^
A	nobeno zemljiško kompanijo. Ne odlašajte do pomladi, ker »
U	na pomlad ne bodete zamogli imeti cene in pogojev, kakor
.	jih dajemo zdaj. jp
»	: ' še je čas, dokler ti rži vreme. Pišite po list, kterega -"
^	dajemo zastonj ali pa pridite odpravljeni za pogledat narav- Ji
^	nost v Chicago, pa gremo gori. ®
§	KRŽE MLADIČ LAND CO.,	^
U	2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111 W
^^ ^	^ ^
W,	RT Velika zaloga -vina in žganja.
1	Manja Qrill
^ '	Prodaja belo t.^i po..............70c. galloa i
M	Črno vino po .............50c.
Si	"flSSH^^oB^Slv^ Drolaik 4 galone ta....................#11.00 |
^	Brinjerec 12 steklenic sa...............(12.00
5	iraSffl® 4 ga1, <*°dčck) m.................H6.00
t]	eJSaP^^MT^^ 2a obilno naročbo ae priporoča
|	MARIJA ORIL.L,
3	03O8 St. Clair Ave., IV. E., Cleve and, O 1
SLUŽBO DOBI
Slovenka, ki je zmožna delati v kuhinji in saloonu. Plača od .$15 do $20 na mesec. Pišite ua:
Sem & Skrinar, P. O. Box 22. Seofield, Utah.
(17-20—11)
OH, REVČEK!
Kaj ne, da se ti meša v glavi?
Če prav s«> vsi sovražniki na glavo postavijo,
HOTEL STARČEVIČ je in ostane najboljši prostor, kjer je dobiti tukajšnje in im-portirane pijače.
Poskusite pravi dolenjski cvi-i ček, steklenica Got-, ali pa tino; dalmatinsko vino, steklenica Toe.
Dobra hrana in sobe za prenočišče vsaki čas.
DOVOLJ POVEDANO!
NAZNANILO.	I
Članom društva "Jutraifl Zarja" štev. 29 S. D. P. Zveze« Meadow Lands, Pa., se naznanjil da bode v nedeljo dne 3. decern« bra glavna letna seja. Tem po- 1 tom opominjam vse člane, da se gotovo te seje udeleže, ker kdor i izostane brez važnega vzroka, bo i kaznovan z globo 2;"k- ; le člani j več kot 7 milj oddaljeni niso pri-i n.orani se udeležiti, toda želeti pa je. da tudi oni ne izostanejo. S spoštovanjem
Ivan Verhovee, I. tajnik. (<Jx 17,24,29—11)
THE LACKAWANNA.
pripravnega železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposredne} bližini transatlantsklb
parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo p« ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogore okraje. M«d New Yorkom in Buffalo tosI vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chicaeoa i» raDadom vsaki dan Štirje vlaki;
Med New Yorkom, St, Louisom iu jugozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet.
Nadaljne informacije glede vof-
njih cen, odhoda in prihoda vlakov I
itd., se dobe pr> Vokalnih agentih
ali pa pri
I- "_ .
[pnBfpfii Beorge A. Cullen,
mmm	potniški agent
HlHl^j) 90 West Street,
New York. 'CHBHBKBHMBH^V
svsssHPVVvevvvvvvMPVPevqpwwwiRi_____■
JL3 R. I L« jAL ^
za Božič in Novo leto
pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri
denarnih pošiljatvah
izključno obrnejo na
FRANK SAKSER
K 82 Cortlandt St., New York, N. Y. I 6104 St. Clair Ave, N. E.,	Cleveland, Ohio.
■ (Slov«nlc Dally./
■ Owned and published by the Hovamlo Publishing Co.
(a corporation.) I FRANK SAKSER, President. w JAMKO PLKŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, T nearer.
j Place of BosiotM of the corporation and 1 addmees of above officers : 8*2 Cortland t ■Street, Borough of Manhattan. New York Kftty, N. Y.
EE* eelo leto velja lirt za Ameriko in
Caoaifo.........S3.00
P" pot leta........ 1.50
| " lato za meeto New York . . 4.00 | *' Pwl letata meeto New York . 2.00 ■ * Evropo za rw leto . . . 4.50
P*4 .« "polleU.....2.60
B" " " re trt lata .... 1.75
P*GLAS NARODA" izhaja vsak dan izr v«m>i nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA"
("Voice of the People") I iMMd every dav, except Sundays and Holidayt-. Bubacription yearly |3.00.
I Ad v*rtlM«m«nta on agraamant.
Dopi-i brez po>lpi*a in oeoonosti ee ne »»aticn.-jo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — B' Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
Eroniruo, da se nam todi prejšnje ilvalUčo naznani, da hitreje najde-K bo naflo\ nika.
■Dopiaotn m počiljatvam naredite ta na-
■	flov :
"OLA8 NARODA" *
j 82 Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4667 Cortland t.
Koncem tedna«
—o-
Newyorski mestni sim-tarji so tako dobro plačani, kakor neka-^ ti ri newyorski časnikarji, pa so vendar štrajkali. Oj, ti prevzetnost!
* * *
Za res newyorski župan Gay-nor je korenjak. Zdaj se je lotil celo sufragetk. Mož mora biti previden, kajti še tak korenjak postane slab pred še tako šibko žensko.
* *
Nekje bodo pa vendar morali [ napraviti zavetišče za odstavlje-| ne in pregnane vladarje. Vseka-[ kor bode kazalo pri takih zaveti-
\ žčih otvoriti tudi otroške vrtce. * *
*
Odlična sufragetka Mrs. Geo. i A. Smith je na predavanju v De-f troitu dejala, da bode manj zako-jj nov ločenih, kadar t>ode vpeljana j! ženska volilna pravica. Verjamemo. ker se bode takrat tudi manj
moških ženilo.
* * *
Kongresni poslanec Buchanan iz Illinois je jirerokoval, da bode v dvajsetih letih izbruhnila v Ze-dinjenih državah revolucija, ako ne bode kongres izdal boljših za-| konov v korist delavcev. To je lahko. Delavci naj volijo le take t poslance, ki se bodo ozirali na . njih zahteve.
* * *
V San Francisco se je dala lotiti žena od svojega moža, ker je , morala pri njem sedem let molčati. Mož lahko postane milijo-j I nar, ako izda skrivnost; kako je I ; ukrotil ženo.
* * *
/daj trde celo učenjaki, da bo-demo kmalu vsi v stanu videti | duhove. Mislimo, da so jih go-'
spodje že dolgo časa videli. * * *
Ko je dospel parnik "Kron-1 prinzessin Cecilie" y New York, I je bilo na črni deski v glavnem 1 j poštnem poslopju sledeče nazna-j,. njeno: Mail for Krouprinz Essen!
i Cecilie now ready.
* *
*
i Pred desetimi leti so imeli so-! P cialisti v New Yorku svoje shode 'i V gostilnah na iztočni strani me-1 sta, danes jih imajo v Cooper U-; f nion in v Carnegie Ilall in čez i deset let jih bodo imeli v Wal-j • dorf-Astoria.
• *
*
Vsako javno poslopje v posa-j t ineznili krajih velike republike je!
I spomenik korupcije in graft a. * *
*
Cauadski trgovski minister jej dejal na banketu v New Yorku, i 1 da bode Canada ostala za večne rjčaae angleška. Tudi kralj Jurij HI. je mislil, da bodo severoame-j | rikanske kolonije ostale za večne i ča&e angleške.
• t a
Avstrija bode od Turčije vzela | v zakup sandžak Novi Pazar, ka-
■	kor svoj čas Bosno in Hercego-Ifvino.
I:'----
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA t I "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN I NAJCENEJŠI DNEVNIKI	-
P MninftLr««* J> UAAli 1
RaJflDvBJSB vBSili
| Cestni komisar y New Yorku, jEdwards, je odpustil 300 skebov, i ki jih je bil najel med štrajkom i smetarjev.
•
Delavci v uewvorskih plinarnah bodo najbrže pričeli štrajkati. — Vodstva plinarn so že dobila ultimatum. Povod za štrajk bode dal odpust treh delavcev, ki so bili j člani unije. Vseh delavcev v plinarnah je 32,000.
•
Kardinal Gibbous v Baltimore. Md.. je dobil $50,000 v dar za u-
stanovitev katoliškega vseučilišča.
•
Jakob II. JShiff je očital prej -šnjemu amerikanskemu poslaniku v Petrogradu. da se ni brigal za ' rešitev vprašanja glede veljavnosti amerikauskih potnih listov v Rusiji.
•
Mrs. Adelaide Barney, žena tovarnarja Charles W. Barney, se je v svojem stanovanju na vogalu Broadway in 180. ceste v New Yorku v kopalni sobi utopila. Neozdravljiva bolezen je vzrok samomora.
•
V	Austin, Tex., so razširjene go-1 vorice, da bodo Združene države
zopet koncentrirale vojaštvo na imeliikanski meji iti da bodo zasedle Mehiko, ako izbruhne nova revolucija.
•
Štrajk tkalcev pri tvrdki King Silk Ribbon Company se je končal z zmago delavcev. Družba je
priznala unijo in zvišala plače.
•
V	Montreal, Canada, je izbruhnil štrajk pristaniških delavcev.
Zakon o primarnih volitvah.
■
—O—
!
Pred dnevi je stopil v newyorski državi v veljavo zakon, ki do-jloča direktne nominacije ali i predvolitve. Politiki na deželi niso prav zadovoljni z zakonom. Le-ti so želeli, da bi bile direktne nominacije vpeljane samo za mesto New York, ne pa tudi za druge volilne okraje. Na deželi je volilna reforma ravno tako potreb-ina, kakor v velikih mestih. Mnenje, da je politično življenje na deželi manj koruptno, kakor v i mestih, ni upravičeno. To dokazujejo dogodki v Adams County | v državi Ohio, kjer so razni kandidati si naravnost kupili svoje 'službe, tudi soduiki. V newyor-ških volilnih okrajih se sicer to ni prigodilo, vendar pa so znani mnogi slučaji korupcije. Ljudje, ki živijo vedno na deželi, pravijo, da se pri volitvah nikjer tako ne podkupuje in vpliva na volil-fce, kakor na deželi. Volilci dobivajo od kandidatov razna darila v denarjih, pa tudi v naturalijah, kar je dokaz, »la so odredbe v teh okrajih proti korupciji ravno tako potrebne, kakor v mestnih volilnih okrajih uewvorskih. i Predvolitve imajo po novem zakonu velik pomen. Volilci no-i minirajo kandidate, izvzemši gu-J ve merj a in druge uradnike, ki jih ima pravico izbrati konvent. Zdaj se ne volijo delegati, ki 4o-|ločijo kandidate, marveč volilci določijo te kandidate pri pred-i i volitvah. V vseh državah, v katerih so vpeljane direktne uomiua-J <'ij«*» j«' mbdežitev pri volitvah I !mnogo večja, kakor je bila poprej. in to pričakujejo tudi v| newyorski državi.
Pravniki so našli, da je novi, zakon o primarnih volitvah pomanjkljiv in da ima več nedo-j stat ko v. Tako pravijo, da ne za-1 dostujejo predpisi glede izvolitve strankinih komitejev in da se je bati, da bodo politične organiza-; cije, oziroma politični boss i novi volilni aparat zlorabili v svoje namene. .Nekateri že predlagajo, da se mora novi zakon izpreme-niti in hočejo že v prihodnjem zasedanju legislature staviti iz-premin je value predloge. Vsekakor bode treba popred preizkusiti novi zakon, predno se ga iz-premeni. Zakon ni popolen, ali na podlagi tega zakona se bodo sčasoma izi>opoliiili predpisi za omejitev gospodstva političnih bos-sov v deželi.
Petnajst mornarjev utonilo.
Queebec, Can., 17. nov. Norveška barka "Antigua" je danes ponoči pri Martin River blizu Quebeca bila razbita. — Petnajst mornarjev je utonilo in lo trije so bili rešeni.
A A H f ( !
P VV1 oli
Helper, Utah.
, Slavno uredništvo:—
Vsa krevljasta in kriva na devet strani prikrevsala je čez hribe starikava habura; pogled jej je srep in oster kot črepinje, nos kljukast in zavit na tri kraje, če-ljusti ji klepečete mraza in ste podobni starim brezzobim grab-i Ijam; pa recite, da Mrs. Zima (ta namreč je) ni prava beauty! V naročju nosi polomljeno čajno in Is suhimi rokami, ki ste podobni , jsinetišnicam, razmetava beli. mrzli sneg. Listje po topolih, jablanah in hruškah trepeče strahu in groze, rdečelična jabolka pa, vajena dozdaj le božajočih, gorkih poljubov jesenskega solnca, za-rudevajo bolj in bolj, solzijo se revice in druga za drugo obne-inaga ter pade v suho travo. Tu-■ pataui usmilil sein se katere in j jej preskrbel brezplačno gorko prenočišče, vsem pa nisem mogel, kakor sem tudi usmiljen (posebno z vsem, kar nosi žensko ime). Vsa narava je ob prihodu zime nekako vznemirjena in razburjena, samo čudno raztrgane skale, ki obkrožajo helpersko dolino, stoje ponosno in kljubovalno, kakor pred stoletji. "Otajal ni jih solnčni žar. noben jih zmajal ni vihar'*; kajpak, to se more videti pri vsaki stvari, ki je brez srca, ali pa ki ima srce iz kamena, kakor siva skala. Kdor je imel v sweet heart arski h zadevah že toliko smole kot jaz. ta bo# vedel, kaj pomaga še tako sladko srce, če je ■ pa iz kamena.
Toda, kje smo že bili prej ? Je že res. malo vstran od Helperja, v Spring Glen, tam okoli Mila-rieh-Sheffrarjevega saloona smo pohajali. Tam imajo toplo zakurjeno peč, ki jo jaz cenim nad vse sweetheart e (ker nobenega nimam). imajo pa tudi marsikaj, kar človeka tudi znotraj pogreje. Gospodarja opravljata dobra dela telesnega usmiljenja, ker žejne napajata, in to celo v pet milj oddaljenem Kenilworthu. Poleg tega pa tudi pridno napravi jata premog in drva za zimo. Pravijo, da tako svet pelja ; pa bo menda že res!
Kenilwortli. katerega sein ravno prej omenjal, je prijazna, precej nova campa, kjer je pa dozdaj le še malo Slovencev naseljenih. Več je Hrvatov in Grkov. Visoko gori, sredi nebotičnih sivih skal zvrtan je vhod rova, ki j pelje v črno gorsko osrčje. Seve-jda, pod goro ne spi kralj Matjaž !s svojimi junaki, ampak junaki tlela vseh narodnosti vrtajo in j kopljejo črno tvarino, brez kate-J re bi kmalu ugasnila in zledenela goreča ljubezen mojih ljubljenih zimskih sweetheartov, ki se v navadnem vsakdanjem jeziku nazivi jejo peči. Dela se v gori omenjenem rovu dobro in stalno, ako i le železniških voz ne primanjkuje. Dobre štiri milje od Helperja, v smeri proti Coltonu, nahaja se čudna campa Castle Gate, skrita med slikovitimi, divjeraztrganimi skalami. Dela se tam še precej stalno, vendar pa se Slovenci drug za drugim izseljujejo, ker premogov rov postaja vedno slabši in zaslužek vedno manjši. Ako bo šlo po tej poti naprej, ne I bo v par letih nobenega Slovenca j več tam. Campa postaja pusta in j dolgočasna do skrajnosti, delovna zato. ker tam ni več niti ene cvetke, niti slovenske, niti italijanske, niti ameriške: celo ni-grovke so se "zinufale" in "šle po svetu Bog ve kain"; dober del (dolgočasja pripisati je pa tudi j bližajoči se zimi na rovaš. Edina i posebnost slavnega eastlegatske-ga mesta je čemerni šerif, ki po-;staja z vsakim dnem bolj siten in kisel. Pravijo, da je temu krivo to, ker se je šest desetletni dedec pred kratkim oženil z neko učite-;ljico. Leskova mast in brezovo olje pa baje pri 601etnih dečkih nima tistega blagodejnega vpliva kot pri 10- in Hletnih paglavcih. Tako vsaj so mi zatrjevali tamkajšnji Slovenci, da li je pa tudi j res, za to so oni odgovorni. Vsekakor pa sein sklenil vse moči napeti, da si najdem boljšo polovico vsaj nekaj desetletij pred šestim križem, ker leskove masti in brezovega olja sem se v resnici že odvadil. Bog in sveti križ božji, da bi se ne vsekal!
Ko sem pobiral rdečelična ja-' bolka tam okoli Helperja in Ewell, domislil sem se svetega Miklavža, ki bo kmalu začel zopet deliti svoje običajne darove. Enim bo prinesel orehe in lešnike, drugim jabolka, tretjim punčke iz lecta itd. Meni se je lani' sanjalo, da mi je daroval lepo pisano škatljo, v nji pa krasno.
pravo in pristno slovensko punčko. V resnici pa nisem dobil drugega, kot nekaj fig in šibo! Zdyj molim vsak večer na golih kolenih (imam namreč hlače strgane). da bi se letos zgodilo narobe, kot lani. Ce pa vse prošnje in molitve ne bodo ničesar izdale, j zajezdil bom Marto Washington i in odjadral v solnčno Italijo, ali ;pa idilični Tripolis. mogoče je j tam kaka omamljiva turška evet-! ka. ali pa kaka italijanska "bella signorina" vsled italijansko-tur-ške vojne osamela in ta bo dovo-i lila. da jej Tone grenke solzice ! obriše. Sicer je pa to za zdaj še moja srčna tajnost, katero zaupam samo Vam, g. urednik, ker vem. da znate molčati; ne diskre-tirajte me torej nikjer, posebno pa ne pred slovenskimi cvetkami, ki duhte pod rdeče-belo-mo-dro zvezdnato zastavo.
A. J. Terbovec.
Žane J||j Iblane. r*
Kua b j m pa dons pr en glih pi-su, ile h jm en mal dougčas pre-gnou. Kamer pugledam. kar be -rem, ni druzga kt s;tm špetir iu verdrus. K sin dubu neke cajtnge : iz Amerike, sni brau u nh, koku se j nek gspud repenčja. Ni za dost tistimi gspudu, k en ga oncajgaja pr škof, ampak je že. al pa še, druzga pr generale u Rim. Veja kaj. prou salamensk slab dinst je špi-elna špilat. tu vam lohka tud naš iblansk Topel t cifra puve, pusebn | še če ga spila takla človk, k b blu j narbulš, de b biu tih. Veja, časti-lakumnast in laknmnast na guar-je čluveka uslepe.
MeH je en delegat puvedu. koku sa u Zdel iz druge države in i fare kr zase ubdržal svete maše, k jh je eden u testament zašafu in lepu pu 12 folarju rajtal. Veja. tu j»* pa mal pre\><-! Use sa hotl imet u Zelet zase. če j.- prou a i pa ne. de j«- blu le zajne prou. No, pa zdej mislem, <le bu kone teh ku-medi. k sa la pameten gspudi reki: zapik. k se že šeniraja pisat pu cajtngah : zamurea pa tud na uperete, če b tud usa žajfenfaber-ka na nem punucal. ta skušna maja tud klerikale u I blati, k sa hotl žlindra z dohtar Suštaršiea uprat, pa ja le nisa mogl.
Brau sm tud u tisth cajtngah, k je eden pisu, in se pudpisu, de maja tud gspudje kri. Orka, ta j<- tud fajn! Kdu je pa še temu himbot zaniku, de ja nimajaAl. k maja kri. b mogl tud pu čluvešk so det in Idi behoudlat. ne pa pu hinavsk al clu pu farizejsk! Veja, jest sm zmirani inislu. de sa vaš gspudi bi fejst, pa ga glih tku kidaja, kokr naš krajnsk.
Pr vulitvali u iblanskem mest za lontag je biu izvolen naprednak A. Ribnkar, veja, tu je tist mestn kumisar, k usak lonc pušnofa. Nemškutari sa šli na dilca, kleri-kaln tišlar in suejalist pa tud. Sam ena vulitu je dugnala štime.
Tud se guvari pu Jblan, rle bolna kmal dubl purgermajstra, pa na vem še, koku bo, k se Šlefe tolk usaja, kokr žaba u luž.
Zdej sm brau u več cajtngah. de b se naš ta mlad cesar ta narajši vojskvov s Talijani in Turki kr naenbart. Nemšk ta mlad cesar pa z Englendari in Francozi. Ta dva sin zdeta kukr dva petelina. Joj, tu bu žajfa za svet, kedr bosta ta dva prčela regirat, al plačat boja mogl pa use umkoštnge tist Idje, k že zdej nč nimaja. Veja,
I naš ta mlad cesar je lidu katoliš ' in se u vojska zanaša, morbt, de mu boja angini z nebes pumagal; pa bi švoh, tu daudons nč več na gilt a, kokr u starch časeh, k sa angini pušilal strela na Turke, saj tku sm vidu u iblanskm muzejmu nainalan na pildu. Zato je pa prou de se ta stara dva cesarja držeta starga preguvrja: "Men lire, teb klin". pr teh bo pa le sabla pa I g vir.
Zdej se naš poslanci na Dimi spet pusvetujeja, koko b Idi bi zatiral, ker zaguvarja jh tku nu-i beden, sam prazna slama mlatja i pu shodil in se za svoj pretit pu-gajnaja. Regirnga nuca več gnar-I j^ pa ud kod uzet ? Stuhtal sa ja: i 60 niiljonu več davka na pir, al pivo. kokr zdej prauja, 20 miljo-liu več na šnopee al jeruš. Vidja, tu borna mogl use mi ta reven folk plačat! Pir pr nas pijema le ub Jnedelah. kašn šil al ta mal glažek jsnopsa pa puzrema za ])ugrottaj-ne, al še ta je ud muh. sama vodka iz voserlajtnge. Več davk za erbne pa mi nauma plačal, k nimama kej zapustet; pu men bo regirnga ■lohka dubila strgane čevle, sflikan gvant. limance, pa kašn pulomlen fuglovš. De j>a ta bugat nauja tolk plačal več davka ud erbšen. pa hoče regirnga le 10 niiljonu: revčka m bo pa ubesla na pukl. 80 niiljonu! Tkula je, de ta reven folk čja kar ub use prpraut, še ub ta bopr šil Šnopsa.
Z;i dons sm jm za dost nakrclov, j pa en drukat spet kej.
Vaš sea ga n ,	Žane iz Iblane.
j Drobne novice i z raznih krajev.
Revolta v Bronxu.
Demokratski voditelji v Bronxu so se včeraj zbrali pri kongresnem poslancu Steven K. Ayres, in se posvetovali o agitaciji za avtonomijo Bronxa. Voditelji so se uprli proti Murphvevi stranki in odločni) zahtevajo pasiranje zakonske predloge, ki določa samostojen County za Bronx.
Banka zatvorjena.
Washington National Bank v Washiugtonu, N. J., je bila včeraj zatvorjena. Zatvorjenje banke je bilo za prebivalstvo mesta veliko presenečenje. Glavnica banke j»' znašala $;">0,000. Vlog j«1 imela za $150,000. Po pregledu bančnih knjig je zvezni bančni preglednik odredil zatvorjenje uradov banke.
Umor na strehi.
Na strehi hiše štev. 2 Hancock St. v New Yorku so našli včeraj truplo nekega moškega, ki je bil morjen. Glava je bila razbita. Najdeiiec j«* menda 42 let stari Italijan Louis Donno, ki je stanoval v hiši štev. 10 Hancock St. Policija trdi. da so umor izvršili člani Črne roke iz maščevanja.
Dvoboj za življenje in smrt.
Včeraj zvečer je prišel v poli eijski urad na 47. zapadni ulici v New Yorku Walter Scott in hladnokrvno dejal policijskemu po -ročniku, da je na piru ob 48. cesti ustrelil nekega moža. Scot t, ki je čuvaj na piru, je rekel, da je bil napaden in da je napadalec v temi streljal na njega, na kar je tudi on potegnil revolver in oddal več strelov. Na piru so našli mrtvega nekega Williaina Scotta, ki je bil ob vodni kantini znan kot velik lopov.
Rusko časopisje in razmere v Perziji.
Petrograd, 17. nov. Rusko časopisje je pričelo oster boj proti W. Morganu Shusterju, amerikanskemu upravitelju perzijskih financ. Očita mu, da spletkari proti Rusiji in da si prisvaja večje pravice kakor jih ima vlada.
"Novoje Vremja" piše, tla se Rusija potem, ko bode prekoračila perzijsko mejo, ne bode več zadovoljila z oproščenjem nasproti podkonzulu Pet rovu, ki je bil razžaljen, marveč, da bode zahtevala izgon amerikauskega pustolovca.
Politična šola.
Mrs. E. II. Ilarriman je darovala $80,000 za ustanovitev šole za študiranje uprave javnih podjetij. Prvo leto da dotičnemu skladu $40,000, skozi štiri leta pa po $10,000. Razni drugi denarni mogotci so se obvezali darovati skladu vsako leto po $30,000.
Na vlaku umorjen.
Seranton. Pa., 17. nov. Na Bloomberg Devision Lackawanna železnice so našli danes Irving G. , Bergerja. uslužbenca v ekspresnem vozu mrtvega. V Taylorju so se bili vtihotapili v voz roparji, ga ubili in oropali. Roparji so poska-kali z vlaka, ko je privozil v mesto in zbežali.
POZDRAV.
Pred odhodom v daljno Av-' stralijo pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, vse sobrate društva sv. Barbare štev. (i4 v Gray's Landing,' Pa., in posebno pa mojega brata Antona in gdč. Marijo Vidrili. Živeli!
New York, 17. listopada 15)11.
Josip Bodica.
Na potu v Avstralijo pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, posebno pa svojega strica Ignacija Škrabar in i	v .
Vineeiiea Pikelj v Pittsburgu,
Kans., ter Martina Ceglar v Gray's Landing, Pa. Z Bogom! New York, 17. listopada 15)11.
Pavel Grahek.
■ Iščem svojega brata MATIJO CAKS. doma iz Zibike na Štajerskem. Pred 15. let i j»> odpotoval v Združene države in se nastanil nekje v New Yorku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da javi uredništvu Glas Naroda. 82 Cort-landt St., New York City. (18-23—11)
Pišite takoj po nov cenik slovenskih gramofonskih plošč, ktere so ravnokar došle! Nova izbira! Nove cene!
A. J. TERBOVEC & CO., 1622 Arapahoe St., Denver, Golo.
NAZNANILO.
Društvo "Miroljub" štev. 27 S. D. P. Z. v Kemerer, Wyo., je sklenilo, na svoji mesečni seji dne 5. t. m., da se bodo novi člani vsprejemali do 31. januarja lf)12 s samo $2.25 pristopnine in primanjkljaj se plača iz društvene blagajne. To se je sklenilo pa zato, da se nudi vsakemu lepa prilika k društvu pristopiti in da se s tem število članov pomnoži.
Torej, rojaki, sedaj se pač ni-kdo ne more izgovarjati, da radi previsoke pristopnine ne more k društvu pristopiti. Prepričani ste tudi, kako koristno je podporno društvo za nas'delavce, potem naj društvo že pripada k tej ali oni Jednoti ali pa Zvezi.
Josip Motoh. tajnik.
(17-20—11)
! Kje sta moja dva prijatelja JAKOB in FRAN PETELIN? Bivala sta nekje v Montani, a sedaj no vem za njun naslov. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da mi javi, za kar bodem zelo hvaležen. — Anthony Petelin, Box 57, Redman Mills, Pa. (17-20—11)
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom in rojakinjam v Clevelandu, O., in okolici, da sem prevzel SALOON na štev. 1563 E. 38th St., 11, j. med Payne in Superior Ave., Cleveland, Ohio, kjer bodem točil vedno sveže pivo od Forest City 1 Brewing Co., domača vina ter 'najboljše žganje. Na izbero imam j tudi domače in importirane : smodke. Rojakom se priporočam i za obilen obisk.
Z vojaškim pozdravom
Frank Kuhar, 1563 E. 38th St., N. E.,
Cleveland, Ohio.
Telephone Central 8466 \V.
(17.20—11)
Kje je moj mož RUDOLF JU-RIC.' Doma je iz Zagorja ob Savi. V teku enega in pol leta mi je pisal samo enkrat in to i pred 4 meseci iz Rock Springs, Wvo., ne da bi dal natančen naslov. Ker smo pa jaz njegova žena in sin Ferdinand ter njegova mati v velikem pomanjkanju, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov i naslov, da mi ga pošlje in bo-j dem zelo hvaležna. — Marija Jurič, Toplice, pošta Zagorje ob Savi, Kranjsko, Austria. | (17-20—11) i—-—_
POZOR, SLOVENCI, kateri želite kedaj ivoja domovanje I
Naznanjam, da sem kupil 800 akrov zemlje od ljudi, kateri jo ne razdele, in jaz jo prodam no 40 in več akrov skupaj pod najlažjimi plačilnimi pogoji.
Zemlja je ravnina, deloma posekano, a na kraju gozd, da plača vse .pkupaj. Okrog lepo polje na enaki zemlji. Kedorkoli je vi-j del lepše v Ameriki, koruzo, fi-jžol, pavolo itd., dobi 80 akrov zastonj.
Ker jaz nisem špekulant, temveč trgovec, sem zadovoljen z najmanjim dobičkom, ter dam zemljo po $18.50 aker, torej ceneje, kakor vsak drugi lastnik ▼ tem kraju. Zemlja se drži velike slovenske naselbine Neeleyville, Mo., 2Y2—Sy2 milje od postaj« ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant niti akra, isto nobeden drugi narod, ker le Slovencem je na prodaj. Slovenci imajo zraven 3500 akrov in je že mnogo naseljenih. Ves svet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsakdo si ga lahko izbere, kjer hoče. Prodam ga ni grom takoj lahko po $20 aker, toda tega ne storim, ker je izključno le Slovencem ns prodaj. Ker bode v teku enega meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj, da ne zamudi priti si ogledati najboljšo priliko bodočnosti.
Vsakdo, kateri ne dobi, kakor oglašeno, dobi vožnje stroške povrnjene. Posebni vlaki po sniža-;ni ceni vozijo iz severa in vzhoda vsaki prvi in tretji torek v mesecu.
Frank Gram, ' (▼ d)	„ Naylor, M«
podp. društvo ^^ sveteBarbare
Z« Ziedinjene države Severne Amerik«, Sedež i Forest City. Par (akorperlraiio doe 31. januarja >90Z v državi PeaoirlvaaJB.
ODBORNIKI:	j
\	Predsednik: MARTIN GERCMAN. Box 683. Forest City. Pa.
I	Podpredsednik: JOSEF PETEKNEL, Box 95 Willock, Pa.
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City. Tall. tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 50S. Conemaugh, Pa. Blagajnik: MARTIN MUlilC. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
Predsednik nadzornega odbora: KAROT. Z AT. A K, Box 547, Forest City, Ta.
I.	nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4731 Hatfield St-, Pittsburg, Pa.
II.	nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St.. Luzerne. Pa.
III.	nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 2S»*J Cor. N. -- 3rd St., Rock Springs, Wyo.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: PA ITI. OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City, Kans.
I.	porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 51. Mineral. Kans.
II.	porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 Issler St., Cleveland, Ohio.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
£>r. J. M. SELIŠKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Dopisi nuj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v Forest City, Pa.
Društveno elasilo je "GLAS NARODA".
TookOut fYoird Setter take care of Yourself
_ Glavobol, bolečine v grlu, v prsih "i j I Z^jl in straneh, slabe žleza in drugi znaki Wm&pT prehlade ne bodo ime1' nevarnih po-^^ftri-C' 'Bf»w sledic, če bodete r li
n Dr. Richtefjev fejg®/^ Pain-Expeller j
^Bj^E^fi^flfln ^Or *-uvajte se ponaredb in pazite na i7TL sidro in naše ime.
^HHB^KTS^ f. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl St.. N»w York. N. Y.
I	▼•taaovljeaa dne M. avfosta 1908.
| - McorpoHrana M. aprila 190Q v državi Panna. • sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:	'
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No. 1. Conemaugh. \ Pndpredscdnlk: JAKOB KOCJAN. Box 60«. Conemaugh. Ta. Glavni tajnik: VILJEM SITTER. Lock Box 57. Conemaugh. Pa. Pomožni tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box 1. Ounlo, Pa. Giavnl blagajnik: IVAN PAJR. L. Box 328. Conemaugh. Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, Box 6. Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
FRANK BARTOI^I, T. nadzornik, 913 Woonter Ave. Barberton, Ohio. ANDREJ VIDRIII. II. nadzornik, P. O. Box B23 Conemaugh, Pa-ANDREJ BOMBA C, III. nadzora ik, 1661» E. 33rd St.. Lorain, Ohio.
POROT tflKI:
JOSIP SVOBODA. T. porotnik. R . F. D. No. 1. Box 122 Conemaueh. Pa ANTON PINTAR. II. porotnik. B ox 315. Claridgp. Pa. MIHAEL KRIVEC. III. porotnik. Box 324. Primero, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK: B. A. E BRAL.LIER, Grove St., Conemaugh, Pa.
Cenjena druifva, oziroma njih uradniki, no uljudno proSenl. poSIlJatf denar Baravno«t na blagajnika In nikogar drugega, vs« dopise pa na glavnega tajnika
V slučaju, da opazijo druStvenl tajniki pri menefnih poročilih, ali sploh ■Jersfbodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na-■naoljo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
DruBtveno glanllo je "GLAS NARODA".
--O-
ZAPISNIK SEJE glavnega odbora Slovanske Delavske Podporne Zveze.
Brat plavili tajnik je sklical sejo dne 14. novembra 1911. Navzoči so: Mihael Rovanšek, Jakob Kocjan, Viljem Sitar, Alojzij Ravdek, Ivan Pajk, Ivan Brezovec. Andrej Vidrih. Anton Stražišar.
Brat predsednik otvori sejo ob 7. uri 30 minut zvečer. Po otvoritvi vpraša tajnika, čemu je sklical sejo. Tajnik pojasni, da je več stvari za rešiti. Nato poroča, da sta dospela bonda v glavni urad, od bratov nadzornikov Frank. Bartol-a in Andrej Bombača, po prečitanju obeh bondov se pronajde. da sta dobra, le A. Bombae-a bond nima njega lastnoročnega podpisa : sprejmeta se oba z pri-stavkom. kadar pride A. Rombač v gl. urad. da podpiše svoj bond. Brat predsednik pojasni, da danes odda stari nadzorni odbor bon-' de novemu. Br. Pajk vpraša, al i _t a ko j danes prevzame novi nadzorni odbor knjige. Br. A. Vidrih povdarja, da mora prejšnji nadz. odbor knjige pregledati, ter ako so v redu podpiše, potem pa takoj prevzame novi nadz. odbor. Sprejeto.
Za pregled celoletnih računov se sklene, da gl. tajnik sporoča vsem nadzornikom, kakor hitro bodejo računi izdelani in to prvi teden novega leta.' Društva morajo poslati mesečna poročila in račune najkasneje do 31. dec. t. 1.
Brat tajnik poroča, da je dobil pismo od društva štev. 16 v zadevi bolnega brata Franc fini. koji hoče imeti $400.00 kot odpravnino. Sicer se je že razpravljalo o tem. in to na odhorovi seji. ter se mu je dovolilo $300.00. kar pa F. Gul ne sprejme. Br. tajnik poroča, da je govoril o t.j zadevi z vrhovnim zdravnikom, koji je izjavil da vidi iz zdravniških spričeval, da j»- on sicer neozdravljiv, da jc pa sposoben Š*- za kako prav lahko delo. Nato se vname debata. po k nje koncu predlaga br. Pajk. da se naroČi vrhovnemu zdravniku »la piše na zdravnike, koji zdravijo br. F. G. z vprašanjem. kako j«* njegovo stanje. Ako zdravniki izjavijo da je neo-
Ifcdravljiv in nesftoxolten za delo tedaj s«> mu izpla-'a j»o pravilih. 'Sprejeto.
Dalje porodi tajnik o dr. št»-v. 42. Od tega društva je dobil bolniško nakaznico za brata Jožef Otorepec v kojej je pod opombo zapUano. da s4» ta »"lan ui v»-dol j»r> pravilih. Za en o z nakaznico je dobil tudi pismo, v k njem govori, da so na seji »iruštva sklenili, tla je opravičen do pod|*ore. ker je pa pismo iu nakaznica v protislovju, ae vname »lebata. koncem katere se sklene, da se temu članu ustavi podpora toliko časa. da s»» prid«- na jasno.
Tajnik poroča, »la je dobil od društva štev. 1(S dve prošnji za vspiejem v Zvezo, ker sta pa oba prosilca stara mul 40 let in nista poslala kakega vero jet nega spričevala, jih ni sprejel. Po krajši delati se sklene, da morata zadostiti pravilom, nakar sta sprejeta takoj, ko pride spričevalo v urad Zveze.
Sledi deset minut odmora. Po odmoru predlaga br. A ml rej Vidrih. da morajo bili vsi trije prvi uradniki društev pod varščino. Predlog podpiran in sprejet enoglasno. Varščina društvenih uradnikov s»* določi: Predsednik mora imeti $100.00. tajnik $100.00 iu blagajnik $300.00. Sklene se, da ako kako društvo nima uradnike pod varščino, se takemu društvu ne pošlje suirtnine v slučaju smrti kakega člana, ampak naravnost dedičem.
Br. I. Pajk predloži pismo iz New Alexandria, Pa Westmoreland Co.: tam bi ra»li ustanovili društvo in c» priklopili k Zvezi, j br. Vidrih predlaga, da se jih ne sprejme, ker v dotični naselbini je bile že društvo odklonjeno, br. Pajk protipredlaga. »la se jih sprej. ! me. Po teh predlogih se vname debata. Po komorni debati stavi j br. Vidrih drugi predlog, in sieer. naj se da na splošno glasovanje i krajevnim društvom. Sprejeto.
Tajnik predloži račun, koliko je izdal za naboro Zvezinih potrebščin. Vse nabavljene stvari pokaže odboru. Se vzame nazna- ! nje —
Br. Pajk |*ornea. da je dobil včeraj, t.}. 13. t. m. telefonično poročilo od društva štev. 4 IJoydell. Pa., da je bil v soboto 11. t. in. ustreljen en naš »obrat. Se vzauie naznanje.
Br. tajnik poroča. da je plačal za napravo svojega lionda $3.00 ter želi. da se mu isti povrnejo. Po kratki debati predlaga br. Kocjan, da se mu ta stota povrne iz Zvezine blagajne. Sprejet predlog ^v. 4, proti 3 glasovi.
r Br. Vidrih predlaga, da naj vsak odbornik, kateri je pod varščino, vpraša svojega poroka, koliko zahteva za zanj stavljeno poroštvo, to pa radi tega. da so bolj v redu računi. Sprejeto.
Blagajnik poro«'a stanje blagajne. Se vzame naznanje. Zaključek seje ob 11. uri 15 minut, zvečer.
Mihael Rovanšek, predsednik.	Alojz Bavdek, zapisnikar.
NAVADE VELIKIH KOMPONISTOV.
Mnogi veliki komponisti so imeli kot znano nekoliko nenavadne navade, vsled katerih so dali mnogokrat povod raznim anekdotam. Tako je na primer način, kako so ■i zbujali razpoloženje za kOmpo-niranje, pri nekaterih zelo nenavaden. Donizetti si je skušal u-•tvariti ugodno razpoloženje na ta način, da se je zaprl v svojo so > bo ter postavil poleg sebe na pisalno mizo celo vrsto samovarje\ za kavo in ni prej odjenjal. doklei ni v«« izpraznil, na kar pa jih jr ie mnogokrat ualil v drugič ir tretjič. — Kljub temu zdravji škodljivemu početju se Donizett do svoje starosti ni mogel odva diti tega običaja. — Meyerbeer g^e prišel v ugodno razpoloženje b
ako je cul delovanje prirodnih elementov. Tako si je zgradil v svoji hiši stekleno sobo. v kateri je mogel opazovati šumenje dežja, bobnenje groma, blisk in tulenje viharja kolikor mogoče natanko. V viharju se je počutil v svoji so-dobro in nato se je lotil svojega dela. O njeiu pripovedujejo, da je i zapustil družbo prijateljev, ako je le cul daljše grmenje ter odšel v svojo stekleno sobo. — Ilaydn pa je imel vse drugačne navade, kadar ae je pripravljal za komponi--anje. Zgodaj zjutraj* ja vstal, pre gledal sobo, ako je vse na pravem -nestu, oblekel se nato v gala oble-'co, privezal sabljo okoli pasa, na ?lavo dal lasuljo in klobuk ter si ia prst nataknil popolnoma dolo-•en prstan. Brez teh priprav ni uipisal niti ene note.
Spisal Pavel BourgeL
(Nadaljevanje.)
'Vprašaj, če je voz pripravljen? Čas hiti in sedaj ne smemo zamuditi nobenega trenotka. Treba, da grem k M. de Cliam-baultu, da ga vidim in da mu vso j stvar pojasnim. Lueien ga je va-; ral. Ni mogoče, da bi kak oče, in | če je tudi tak, kakor Lucienov, j: dovolil sinu tako poroko! On ne ve, kaj da je na stvari... "
"Ne", odgovori Darras, "tine pojdeš! On ne ve resnice, to j.e res; toda to ne gre, da bi šla ti ki njemu; to moram jaz storiti...'*
"Ti!!" zakliče žena razburjena.
"Da, jaz", odgovori mož. "Jaz ne bi mogel prenesti, da bi morala ti zopet videti človeka, ki ti storil toliko zalega. Tega ne moreni dovoliti..."
V teh besedah je čutila žena nekaj ukazujočega in trdega, kakor že večkrat v zadnjih dneh.
"Jaz sem si pridobil pravico",' nadaljeval je Darras, "vsaj že dvanajst let skrbim za Luciena. da grem in branim njegovo pri- j hodnost pred komerkoli. Ako je M. de Chambaultu res bolezen vzbudila misli, ki jih je nama sporočil, tedaj iz tega mojega pota spozna, kako važen je položaj, j Tu imava pravo sredstvo, da za-11 braniva to poroko. V eni uri on j prekliče svoje privoljenje. Z Bogom, draga moja. dovolj besedi! j Počakaj, da se vrnem in nikar se preveč ne vznemirjaj! Nevarnost ( bova odstranila vsaj za dve leti. vsaj je tega mnenja tudi notar, j In za-ine ni treba dveh let. tla izvršim svoj načrt, o katerem sem: ti govoril; za to rabim jaz dva.1 tri tedne, nič več. Če vlada kaka usoda, tedaj je. kakor vidiš, na-j ma ugodna, ker naju je slučaj še pravočasno opozoril. Ko bi notar ne bil tako vesten mož, bi ne vedela, kako odbiti udarce. Brez dvoma on sluti resnico in jo je nama. kolikor je mogel, razodel, sedaj pa naj naprej sama rav-j najva!..."	-
"Morda imaš prav", reče Ga-brielle in nadaljuje tako iskreno j in ljubeznivo, kakor je je bil poprej Albert vajen: "Ah. Albert. 1 hiti. da kmalu izvršiš, hiti. da ga j j rešiš, meni pa", doda tiho. "meni j pa odpusti!___"
I>obr»» j«- delo t«» slovo (iahricl-
i
le možu. ki jf v tem videl dokaz, j »la s«- je ona /.<i[»'t vrnila k nje- j mu in ta misel «ra j»- podpirala, ko je hodil po rue «lu Luxem- 1 boure na trg Fran«;ois kj»-r je stanoval i 'hambault. Zop»-rn mu je bil ta obisk. t»»«la nova ljubav. ki se j»- po štirih »Ineli groznega molčanja zopet pojavila pri ženi. ' ira mu j«- pnsladila. S«-ilaj ni mi- ? —lil na drujr«-tra. kakor »la j«' nj»*-. gova draga žena zopet popolno I' njegova.. Odpuščanja ira je pro- ! Mia. s tem j«* sama obsodila svojo norost zadnjih dni. s tem je |mj- ' kazala, »la zopet prav razume ' svoje družinsko življenje. Ako se-' Albertu posreči ta korak, tedaj 1 je kriza premagana! Tedaj bi n»- I videla v teh za»injih dogodkih j kake kazni previdnosti zoper svoj zakon, ampak prepričala bi 1 se. »la je to. kakor ji je on rekel. 1 le kouečno ugoden slučaj. Tedaj 1 pa bi bil čas, da on zastavi svoj«- 5 moči iu odstrani usodni strup, ki J razjeda to trpečo dušo. Ti žarki J upanja pa takoj oblede, ko pride! pred hišo prvega moža. Dobro jo!1 je poznal. Odkar se je poročil z!! ženo, razporočeno z Edgar de!1 Chainbaultom. ni bilo nikoli, da M bi s»' ne bil popolno nič brigal za i '< tega človeka. Prva leta so bili v Ji prisiljeni zvezi z njim, ker so ino-j. rali gotove dni Luciena voditi k p njemu. Vsled nemarnosti Chain- H baultove pa je sčasoma preneha- < la ta vez. Spominjamo se še, da': se je M me Darras opravičevala \' pri očetu Kuvrardu, da je povod h za razporoko dal on in da se jej! tudi on prvi zopet oženil. Njegova druga žena je umrla, in odkar je bil vdovec, se je vedno bolj iz-j i gubljal in zaradi teh nerodnosti j si je mislila Gabrielle, 'da ima' pravico prepovedati Lucienu ho-ji diti k njemu. Otrok je večkrat" naletel na očeta omamljenega od pijače in v slabi druščini. Chain -bault se ni dalje menil za to; od tedaj niso Darrasovi nič vedeli o njem, razven kar so zvedeli po drugih; včasih kako besedo od svojega strica, starega generala de Jardes. ki je bil na strani Gabrielle in je tudi z njo občeval, ko se je zopet poročila: ali pa ke-daj iz kakega lista, kadar so se ustavili v Nizzi. v Aix-des-Bains. Chainbault je podedoval po ne-.
prvo že docela pognal in ' je bil
kljub temu, da je bil že blizo 60 let, vendar v Parizu znan kot veseljak. Lueien ga je obiskaval ob novem letu; včasih ga je dobil doiua, včasih ne. Vselej pa, ali je videl to žalostno podobo ali ne, t je prinesel podrobnejših poročil o njegovem stanovanju, ali je v Parizu ali ga ni, o njegovih ne-' | umnostih, ki so bile tem bolj zo-, jperne, kolikor bolj se je staral, j Vsaka taka podrobnost je zadela i ! Alberta v srce. kjer nosimo živo i podobo svojih sovražnikov; to ni-1 so oni sovražniki, proti katerim se nam treba boriti, ki nam skušajo škodovati in jim mi vračamo' j nemilo za nedrago; 110 to so oni j sovražniki, ki nam provzročajol neznosno trpljenje že s tem, tla' žive, s katerimi pa nismo v nobe-i ni osebni zvezi. Kolikokrat je na | priliko, odkar je Chainbault sta-1 noval na trgu Francois I., ukazal Darras vozniku, kadar bi slučajno moral po tej poti. da naj za-, vije po drugej cesti, dasi je bilo naravno voziti po tej poti. Drugič pa si je očital, da se v svoji 'slabosti umika pred to hišo, zato pa je nalašč obrnil v to ulico naj mali trg, da si ogleda to hišo s j tremi nadstropji in z majhnim o-; grajenyn vrtom. Vhod v hišo je' bil iz rue Jean (Joujou. Darrasu je bilo znano, da Chainbault stanuje v pritličju. Begala in muči-la ga je misel na tega človeka, jčegar je bila njegova žena, ko je j bila še dekle; o njem si je toliko podob ohranil v svojem spominu j in on si je kljub vsemu do Luciena ohranil svoje pravice kot oče. On je poznal Chambaulta samo po fotografiji in zato si je sedaj ustvarjal o njem pravo podobo. Ako se je kedo bližal tej hiši, že se je prestrašil. Potem pa zmaje iz ramami, kakor bi se sramoval te nezdrave strahopetnostL Toda i ■ v srcu je rana krvavela naprej, pregloboka je bila, da bi jo bil mogel čas zaceliti. Čutil je, da se! mu na novo odpira, ko je stopil ; z voza pred okni, za katerimi, i ako j»* notar prav vedel, baje ti-j mira rabelj mladosti njegove (la-j bridle. Toda vsaj tudi smrt ne j zahrani. »la je bil 011 njen prvi! mož. Ta neozdravljiva ljubosum-1 nost. zaradi katere je Darras mnogo pretrpel, ga muči tudi sedaj kljub nujnim poslom, vendar ga ne zadrži na njegovem potu k hišniku. Z močnim glasom vpraša. »V je M. »le Chamhauit doma. kakor »la bi prav nič ne vedel o nevarni bolezni, dasi bi bil to lahko spoznal že iz tega. da je bi-j lo pr.-d hišo nastlane polno slame. »hi niso vozovi preveč r»»po-tali mimo hiše.
"Oospod grofje doma", odgo-' vori hišnik, "toda gotovo ne bo vsprejel gospoda, ker je ž»- dalje časa bolehen iu se mu je to noč silno shujšala boh?zeu."
"\eiitlar moram vseeno v nje-' govo stanovanje, da govorim s slugo". reče Darras.
Dejstv»). »la tudi hišniku niso dali nobenega navodila, kaže, ka-f kn je bilo vse zbegano, kar se rado zgodi, ako se bolniku bolezen i nenadoma shujša. Dasi je Darras! povzel ž»* iz besedi notarja Mou-niera, »la je bolniku res hudo. j vendar j»* bil sedaj uverjen, da i mu je veliko huje, kakor j«- on j mislil. Ali je še sploh čas, da obišče Chambaulta in ali jc bolnik še toliko pri močeh, da bo mogel slediti razgovoru, ki potrebuje jasnega razuma in odločne volje? Temu vprašanju se Darras" ni mogel ubraniti, ko zagleda pred seboj vsega zbeganega-slugo, ki mu je prišel na njegovo zvouenje i jodpret. Tembolj mora pritiskati, j ako sploh mogoče, da se prekliče' | pisano dovoljenje za poroko. Ako i lje Lueien tudi že dal nabiti pri1 [županskem uradu svoj prvi oklic. I kar pa je Darras pozabil poizve- • deti. se poroka vendar more vr- i |šiti šele čez enajst ali dvanajst! j »Ini. V tem času pa se očetu bole-•zen lahko shujša. Darras pomiri ] služabnika z opombo, da ga je 'poslal notar M. Mounier zaradi; j neke zelo važne zadeve, zato slu-i | ga vzame njegovo vizitko in jo i nese v stanovanje. Pet minut je moral čakati na odgovor in ti tre-| not ki so bili zanj zelo dolgi. Povsod po sobi so se kazala znamenja o značaju in nravnosti onega. od čegar je morda odvisna i prihodnost njegove družine, ki! pa je že v preteklosti toliko trpe-; la zaradi njega. In vendar je bila i to navadna predsoba bogatega samca, katera je kazala razkoš-liost človeka, ki je užival življe-1 nje. Toda ti sledovi cloveka-lah-^ i koživca so bili skrajno zoperni | Darrasu. v katerem je bilo vedno nekaj puritanca. Ob vratih sta po obeli straneh viseli podobi z
82 Cortlandt St.,
MOLITVENIH!
DUŠNA PAŠA. vezana SOc., z zlato o-brezo $1.—
MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin,
zlata obreza 90<f.
POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano \ 8o*.
IRAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo 40c.
jSKR-BI ZA DUŠO, zlata obreza fino j vez. .$1.20.
j SVETI ROŽNI VENEC, 50*. SVETA URA, vez. 60c., usnje vezana zlata obreza $L20.
1 VRTEC NEBEŠKI, v platno vez. 70* POUČNE KNJIGE:
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI
TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA. 40*.
EVANGELIJI. 50*. ČETRTO BERILO. 40* GRUNDIMSSI DER SLOVEiNI-
SCIIEN SPRACHE. vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGO -
BORI. :nali 50c.. vel. $1.00. KATEKIZEM, veliki 40c. HITRI RAČUNAR. 40*. NAVODILO KAKO SE PaSTANF.
DRŽAVLJAN ZJKD. DRŽAV, 5*. PRVA NEMŠKA VADN1CA, 35* j PRVA RAČUNICA, 30c. ROČNI ANGL-SLOV. SLOVAR, 30* j SLOVAR SLOV. NEMŠKI (Janežič-Bartel) nova izdaja. $3.00
SLOVAR NEMŠKO SLOV., nova
izdaja $3.00. I SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM-! ŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. ZGODBE SVETEGA PISMA STA-; RE IN NOVE ZAVEZE, 50*.
! ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
ANDREJ HOFER, 20*. AVE MARIJA, 20*. AVSTR. EKSPEDICIJA, 20*. AVSTR. JUNAKI, vez. 90* , broširan 70*. BARON RAUBER, 20 c. BARON TRElNK, 20*. ' BELGRAJSKI BISER, 15*. |BENEŠKA VEDEŽEVALKA. 20*. BERAČEVE SKRIVNOSTI, $6. BOJ ZA PRAVICO 40 j BOŽIČNI DAROVI, 15*. : BUCEK V STRAHU, 25*. ! BURSKA VOJSKO 30* | CAR IN TESAR, 20*. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OSVF-TA, 20*. CIGANSKA SIROTA 100 zvez., i $5.00.
CVETINA BELOGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO 25*. DAMA S KAMELI J AMI, fino vez. $1.20.
' DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*.
j DETELJICA, ŽIVLJENJE TREH
KRANJSKIH BRATOV, 20*. DEVICA ORLEANSKA, 30*. | DOMA IN NA TUJEM, 20*. ! DVE POVESTI, 20*. | ELIZABETA, 30?. I LETO MED INDIJANCI, 20*. ERAZEM PRED JAMSKI, 15*. ERIE, 20*. EVSTAHIJA, 15*
New York, N. Y.
1FARIOLA, 60*. FRA MAVOLO, 30*. FRIDERIK BARAGA 40*. GENERAL LAVDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40*.
GOLOBČEK IN KANARČEK, 15* GOZDOVNIK, dva izt. skupaj 70, GRIZELDA, 10* GROF RADECKI, 20*. grofica beračica, $4.00. GUY DE MAUPASSANT, NOVELE, $1.20. HILDEGARDA, 20*. HIRLANDA, 20*.
HUBAD, pripovedke, I., II. po 20c. IZLET V CARIGRAD, 40*. IVAN RESNICOLJUB, 20*. IZDAJALCA DOMOVINE, 20*. IZANAMI. MALA JAPONKA, 20*. IZGUBLJENA SREČA, 20*. • IZIDOR. POBOŽNI KMET, 20*. [JAMA NAD DOBRUŠO, 20*. : JAROMIL, 20*.
i JURČIČEVI SPISI, 11 zv. umetno i vezano po $1.00 zvezek.
i kako postanemo stari, 40*. i kar bog stori je vse prav, i 15*.
| KNEZ ČRNI JURIJ, 20*. KRIŠTOF KOLUMB, 20* KRIŽEM SVETA 40*. KRVAVA NOČ V LIUBLJANJ 40* KRVNA OSVETA, 15*. LAŽNJIVI KLJUKE C, 20* LEBAN, 100 beril. 20*. LEPA NAŠA DOMOVINA, 25* L JI BEZEX IX MAŠČEVANJE,
102 zvezka, $5.00 MAXIMILIAN I.. CESAR MEHI-
KANSKI- 20 . MALI ViSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKO VA. 20*. MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50*. MIR BOŽJ T. $1.00 MURKO PO ŠT E N J AKO VIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ, 40* MARRY AT, MORSKI RAZBOJNIK $1.00.
MUČENTKI, A Aškerc, elegantno
vezan, $2.00. MUSOLINO, 40* NA INDIJSKIH OTOKIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA KRIVIH POTIH 40*. NA PRERIJI, 20*
NARODNE PRIPOVEDKE za mladino, 20c, NASELJENCI, 20* NAŠELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM, 3 zvezki, vsaki 20* STA VALOVTH JUŽNEGA MORJA, 15*
navodilo za SPISOVANJE RAZnih pisem, 75c. nedolžnost PREGANJANA in poveličana; 20*
NE KLIČI V RAGA, burka, 30e. nezgoda na palavanu, 20* nikolaj zrinski, 20* NARODNA biblioteka, i. h. hl
in iv. zvezek, rvezek po 25* ob tihih večbreh $1.— ob zobi, 70* :
odkritje amerike, m $1.00. pavliha, 20* pairižki zlatar. 20* potovanje v liliput, 20* poslednji moh3kanec, 20* požigalec, 25* pravila dostojnosti 20*. pravljice^ Mayer, 20* pred nevihto, 20* prihajač 40*.
pregovori, prnjike, reki, 30* pri severinih slovanih, 30* .
^RI VRBČEVEM GKOG?5S/ *
PRINC EVGEN, 20*	]
PROKLETA — 8 zvez. $l£0. PRST BOŽJL 20* POD TURSKOM JARMOM, 20* PUNČIKA, 20e. REPOŠTEV, 20*
REVOLUCIJA NA PORTUGAL
SKEM, 30«. RIBIČEV SIN, 15* RODBINSKA SREČA, 40* ROKO VN J A Čl, narodna igra 40f I SANJE V PODOBAH, 15* SENILLA. 15*
SIMON GREGORČIČ, življenjepia. 50*
SITA, MALA HINDOSTANKA, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 svezka
1.	40c., H. 20c. SPILLMANOVE POVESTI, 18 ar.
I 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 15*
2.	„ Maron, krščanski deček, 1' *
3.	„ Marijina otroka	I j*
4.	„ 'Praški judek	15^
7.	„ Sultanovi sužnji	20*
8.	„ Tri indijanske povesti 20*
9.	„ Kraljičin nočak	20*
10.	„ Zvesti sin	15*
11.	„ RdeC-a in bela vrtnica 15*
12.	„ Korejska brata	20*
13.	„ Bog in zmaga	20*
14.	zv. Prisega huronskega gla-
varja	20)
15 „ Angel j cužnjev	15*
16.	; Zlatokopi	20*
17.	. Prvič mea Inaijanci 20*
18.	h Preganjanje indijanskih
misijonarjev	15|
9PISJE (narodna biblioteka), 15* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 29* i STRAHORALCI DVEH KR01" i
zv. $1.00, zgodovinski roman. STRELEC, 20*	•
SV. NOČ, 15*
SV. NOTBURGA, 20* ~ SREČOI.OVEC, 20* ŠALJIVI JAKA, 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75* ŠESTDESET MALIH PRIPOVEDK 20*.
ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC, 20*
ŠTIRI POVESTI. 20*
STRAH NA SOKOLOVEM, 100
zv.,$5.00. TEGETH0F, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* ' TING LING. 20* TISOČ IN ENA NOČ, $6.00. TRIJE TIČKI, burka, 40c.
TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA 40*
VOJSKA NA TURŠKEM, 35c. UPORNIKI 40*
V	DELU JE REŠITEV, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* VENČEK NARODNIH PESMI, L
zvez. 20e.. II. zvez. 40c. VOŠCILNI LISTI, 30* VRTOMIROV PRSTAN. 20*
V	PADIŠAHOVEJ SENCI, 6 zve*, skupaj $1.50.
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50*
ZLATA VAS, 25*
SLATOROG, $1.00.
ZMAJ IZ BOSNE, 60*
'J,ATE JAGODE, 30*
ŽALOST IN VESELIE, 50*
ŽIVLJENJE TRNJEVA POT 40*.
TALIJA:
CIGANI, 40c. REVČEK ANDREI ČEK, ŽUPANOVA MIHA, 40c.
V	LJUBLJANO JO DAJMO, 30o. BRAT SOKOL, 20c.
DVE TAŠČI, 20c. BRATRANEC, 20c. NEMŠKI NE ZNAJO, 20o. PUTIFARKA, 20c. DOKTOR HRIBAR, 20c. POT DO SRCA, 20c.
V	MEDENIH DNEH, 20c.	' RAZTR ESENCA, 20c. MEDVED. SNUB AC, 20c. [DEALNA TAŠČA, 20c. » • ST A R IN A RICA, 20c. ' . PRVI PLES, 20c.
__ " \
ZEMLJEVIDI:
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
mali 10c. ZEMLJEVID - KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali 10*
ZEMLJEVID Z J EDEN" JENIH DRŽAV, 25*
RAZGLEDNICE:
Narodna noša. Mesta Ljubljane In drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, ■ cvetlicami, in lromoristične kakor tudi božične, novoletne, velikonočne po tri cente, ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5*. fant 33*
Album mesta New York 1 kraaoinl slikami mesta, 35* ^	,
T
OPOMBA Naročilom je priloiM denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali postnih znamkah. Poštnina je pri t ceh nfc moafc
že vHeu. . . ^^tmumm
ževali v nasproti obešenih ogledalih. Po stenah je bilo polno programov za razne športne in
druge slovesnosti, in sicer v tako krasnih okvirjih, kakor da bi ta vabila za razne veselice bogata po slikah predstavljala sploh nekaj spomina vrednega. Angleške slike. predstavljajoče razno j športno tekmovanje, so se vrstile z velikimi fotografijami čudno J napravljenih dam. ena je bila celo s podpisom, o katerih značaju j pač ne more biti nobenega dvo-jma. Zbirka lepili pušk je spomi-jnjala na lovca, zbirka krasnih palic pa na pustolovca. Na mizi i je bilo nagromadenih veliko vi-jzitnic; Darras vzame v roko kar j slučajno dve, tri, ena je bila od I neke dame s ceste in bilo je zapisano: "Zvečer na večerjo!" Dar-jrasu je bilo znano, kako je M. de j Chainbault živel, zakaj ga je to-jrej to napolnilo z otožiiostjo, ko i je gledal pred seboj te ne ravno posebne delikatne, vendar tudi Sne kdove kako razuzdane navade? Vendar za to ni bilo več časa, ko je prišel sluga.
"Gospod grof bi rad vsprejel gospoda, pa 11111 je sedaj zelo sia-bo, in oseba, ki jo je zdravnik ; določil, da je pri njem, se je te-Imu odločno uprla."	<
sinom M. de Chambaulta?" reče Darras, hoteč zvedeti, ako nima Lueien pri tem svojih rok.
"Ta je ravnokar odšel iskat slovečega zdravnika, da se posvetujejo. On se vsak čas vrne."
4'Kaj pa oseba, o kateri ste govorili, da je pri bolniku?" vpraša Darras. "Nesite ji mojo vizit-nico in prosite jer, če bi me hotela vsprejeti za par hipov..."
(Dalje prihodnjič.)
■	Ta krama ura le $3.75 i ,
Prmva ameriška ura, z najfinej. ameriSk. kamni fino gravirana. 2 s zlatom pravlečena pokrova re-monteur vijak JAM^ENA 20 LET. Pošljemo jo C. O. D. $-1.75 in ^kspresne stroške s dovoljenjem da jo BREZPLAČNO pregledate. Ce ne spoznaf vredno, vrnite na na-«e »troške. MI VZAMEMO V£0 ODGOVORNOST. CE POSUETE V NAPREJ $3.75. Damo fini prstan in pošljemo s priporočeno pošto. ENO i URO ZASTONJ če kupite 6 ur za $22.50. Možko ali žensko uro. Lepa verižica ZASTONJ z vsako uro PETERS & CO. Dept. B. CHICAGO. III.
PRIPOROČILU.
Slovenccm in Hrvatom, kateri pt* tujejo v AQUILAR, COLO., pripora cam o
SALOON, RESTAVRACIJO in PRENOČIŠČE
g. J. MUSGRAVE.
Poslovodja: rojak Frank Pozerl. (v sob 20-12-'10—20-12-'11)
= Cenik knjig, =
katere se dobe v zalogi
Slovenic Publishing Company
ZA SMEH IN KRATEK CAS
Postopače? račun.
Prvi postopač: "Da te je prašičja gnjat preživljala tri. tedne in štiri dni, kakor trdiš, vendar ne more biti res."
Drugi postopač: "O pač. Štiri dni sem se preživljal ž njo, tri tedne mi pa ni bilo treba skrbeti za brano, ker sem bil toliko časa zaprt radi tatvine."
Sočutje.
Novo upanje,
Šilo za ognjilo.
Pride deček v pekarijo. da kupi kruha. Ko opazi, da je kruli zelo majhen, opozori peka. da ne odgovarja običajni teži. "To je vseeno, boš lažje nosil." ga zavrne pek. "Pa naj bo." reče deček, vrže nekaj novcev na mizo Sn zbeži, "Hej, fante!" kliče za njim pek, "to ni dovolj". — "Je vseeno," se odreže deček, "bodete pa lažje prešteli."
Dober odgovor.
Prijatelj: "Torej od veeraj že nisi nič jedel, ubogi revež! Žalostno, žalostno... toda pomagati ti ne morem... sam nimam nič... pa zbogom, dober teki"
Milka: "Ali je res, da se je zaročila prijateljica Angela.'" Jelica: "Da, in niti oprostila se ni zato pri nas!"
-	.	j
A.: "Oastitam. dragi prijatelj, danes je najsrečnejši dan tvoje ga življenja!"
13.: "Toda prosim te. poroka je še le jutri!" A.: "O, saj vem, moj dragi, saj vem!"
Zavrnitev.
Oče: "Toliko vam pa povem, da je moja hčerka zelo svojevoljna!"
Snubec: "Tem bolje, potem lahko vsaj obdržim svojo voljo zase!?'
To ali ono.	x
Bogat bankir (mlademu slnžbo-iskalen): "Ako hočete dobiti pri meni službo blagajnika, • morate položiti $2000 varščine, ali se pa poročiti z mojo starejšo hčerko Miljco!'
I
Vzrok.
Mrs. Xavbor: "Kakor vidim, ste nekoliko hripavi, draga."
Mrs. Lush man: "Well, moj mož je prišel prošlo noč precej pozno domov."
,	j	4
šehujš.
Pomirljivo.
Možeča se hčer: "Oče, kaj pa. ako bi izvedel moj ženin resnico o tebi in tvojem premoženju? Go-
tovo razdre zaroko--"
Oče: "Nič se ne boj. kajti .njega vržejo povsodi vun!"
Ona: "Vidiš, pod klobukom sva varna tudi pred nesramnimi pogledi zrakopjovcev!''
A tako.
Gospa: "Gospod doktor, kaj pa je to. da moj mož ponoči v sanjah vedno govori?"
Zdravnik: "To je zelo enostavno; pustite mu do besede podnevi, pa ne bo govoril ponoči!"
Pred mirovnim sodnikom.
. "Vaš sosed vam je torej rekel, da ste temperenčnik, in zato se čutite užaljenega ?"
"Seveda. Da časih rad nekoli-' ko. več pijem, kakor je potrebno.
priznam, ---zato pa še vedno
ne dovolim. da bi me kdo zmerjal s temperenčnikom!"
Slab poklon.
"Kolikor mi je znano, se nahaja vaš bogati stric še v najlepši možki dobi. Torej lahko Še dolgo čakate, predno kaj podedujete od njega!"
"Nasprotno — včeraj si je kupil avtomobil!"
Dvojna smola.
Pobegli blagajnik je bil tako zmešan, da je vzel v naglici mesto vrednostnih papirjev le svojo* ženo seboj.
Vrhunec bahaštva.
Uslužbenec (pribiti v šefovo pisarno) : "Gospod šef, glavni dobitek ste zadeli!"
Šef: "Ne motite me vendar s takimi malenkostmi! Mislite, da nimam drugega posla, kakor zadevati prve dobitke?!"
Nepremišljeno,
Soproga (preseneteč moža) :	'''Janez — — kaj vidim — kuha
rico poljubljaš!"	. «
Soprog: "O vraga, saj je res kuharica, pa sem mislil, da je hi-sinja!" t
'' V splošnem	. nite4fca r
proti delu, samo jaz nisem za to!"
Tujee: "Kako pa to. da hodijo v tej vasi otroci v tem mrazu bosi ?"
Vaščan: "Veste, pri nas se že rod i jokali« l-' - .
'	Sumnja.
Tašča (katero je poveril nek
avtomobil): "Gospod šofer, koli-ko^vam je "pa dal moj zet!"
"Oni preklicani človek me je oropal za mojo srečo!"
"Tako! Ali ti je odpeljal ženo?"	■ '
"To ne. pač pa našo kuharico!"
>
i	Velika razlika.
' "Včeraj sem vas videl. In z [Vami je bil nek gospod, gotovo kdo vaših prijateljev ?" ' "To ni bil noben prijatelj, ain-! pak moj mož!''
i
Moderen oglas.
j Izobražen gospod išče
dobro zagovornico j v kočljivi kazenski zadevi. Pri | povoljnem vspehu ženitev ni iz-I ključena. I Ponudbe pod:.
"Bančni ravnatelj Pokradel" General Del i ver v.
Zagovoril se je.
Sodnik: "Torej pijani ste bili, ko ste ukradli površnik?"
Obtoženec: "Seveda — drugače bi vendar vzel boljšega!"
Diplomat.
Praktičen umetnik.
A.:	"Kako to, da slikat'.' zadnje čase vedno'le nage ženske?"
B.:	"Zato. ker je meso od dne do due dražje!"
Prvi knjigovodja (gospodarju) : "Gospod šef. soproga vas čaka zgoraj, da vas poljubi za slovo!"
Gospodar (jezno): "Sedaj, ko nimam časa! — Hudiča vendar, zakaj imam pa vas?!"
Neljubeznjivo.
Ona (grda ženska) : "Kakšne obraze pa delaš zopet danes!"
On: "Oe bi znal delati obraze, bi imela že davno drugega!"
Izjema,
Njegovo mnenje.
Gospod ''gospodični pri vhodu v dvorano ženskega društva) : "Ali je moja nevesta mogoče v bralni sobi. gospica?"
Gospica: "Kako pa izgleda, prosim?"
Gospod: "O, nebeško!"
V gostilni,
Gizdalin: "Oprostite, milostiva. da sem šel prej mimo vas. ne da bi pozdravil; toda danes ste tako mična, da vas res nisem spoznal ".
Ugodna prilika.
Gospodar: "Suknja, katero nosite, gospod Travers, izgleda pa že zelo stara."
Travers: "Res je. Nabavil sem si jo, ko ste mi zadnjič povišali plačo! *'
Raztreseni oče.
Mali Mihec: "Oče. danes smo se učili v šoli: 'Ne bodi nezvest"! Kaj pa naj to pomeni?"
Oče: "Pusti me sedaj. v miru! Vprašaj mamo. ta ima več časa."
Izpred sodišča.
Zagovornik (pred obravnavo obtožencu}: "Dobro bi bilo, ako bi se kazali med obravnavo zelo skesanega.
Obtoženec: "Prav rad, gospod doktor, prosim, posodite mi svoj — -— žepni robec."
1 r
Leta 2000.
Ona: "Dovolite, gospod, da vas povabim na steklenico vina?" j On: "Ah. še nikdar nisem šel s ; kako damo!"
Ona: "No dobro, pa vzameva avtodroško."	*
i
Iz vojašnice,.
I Podčastnik: "Enoletnik Lipič. kateri poklic imate v civilu ? "
Enoletnik: "Lekarnar sem!" i Podčastnik: "Aha, #ato izgle-|date tako strupeno!"
"Kaj pa je pravzaprav to. ljud sito pravo?"
* "...Ljudsko pravo?... Hm... to je nekaj, na kar se ni treba ozi rati, ako ima vlada močno vojne »lo!"
Dvoumno.
Dijak: "Plačat! Imam pet kozarcev pive... "
Natakarica: "Ne, gospod doktor. šest jih imate!"
Dijak: "Tako, potem mi dajte še enega 1"
Težak poklic.
Zdravnik se nahaja vedno v sit nem položaju: ali nima kaj jesti, ali pa nima časa jesti!
Prvi kmet: "Kam pa pelješ bika. Miha?"
Drugi kmet: "V mesto na vseučilišče".
Prvi kmet; "Oho, zakaj pa?"
Drugi kmet: "Veš, sina bi dal rad študirati, pa je djal učitelj, da bi prišlo veliko cenejše, ako pošljem bika na vseučilišče!"
Temeljito je nasedla.
Soproga: "Lopov! Pokaži mi pismo!'
Soprog: "Katero pismo?"
Soproga: "Ki ga držiš v roki. Po pisavi spoznam, da ga je pisala ženska, in prebledel si, ko si ga videl."
Soprog: "Da. tukaj je. In sicer je račun tvoje šivilje!"
Razlika.
Domača hči: "Dve leti sem bila v kuhinjski šoli — pa ne bi zuala kuhati?"
Kuharica: "Tega vam ne oporekam. gospodična, toda razlika je ta, da veste vi. kako se naj kaj skuha, jaz pa znam kuhati!"
OLAJŠEVALNA OKOLNOST,
Trgovec z vinom: "No. kako se vam je dopadlo vino, katero sem vara poslal zadnjič za poskušnjo?1
'4 Prav dobro; po vsakem po-žirku se mi je nabrala v ustih voda."
V malem gledališču.
Ravnatelj: "Tako številen o-bisk je vendar nekaj lepega! Prvič pride mnogo denarja v blagajno, drugič si pa zmečkajo drug drugemu gnila jajca!"
Pravočasno.
A.: "Ali je vaša mlajša hčer t^udi taka sufragetka, kakor je starejša ?"
Mati: "Ne, pravočasno se je še »inožila."
MUMP
£rt»P'«	^^^B ^^m Pl	Ww'
Sodnik: "Ali prizna^, aa ste vrgli pOvodom štrajkarskih nemirov cvetlični lonec redarju Malnerju v glavo?"
Obtoženec: "Dn! Pa samo iz tega vzroka, ker sem vedel, da je gospod stražmošter velik prijatelj Cvetlic!"
'4'Prosim, goitpiea. aii vas smem pozneje povabiti na ples?" "Gospod* moj oče je bil governer!"
"O, to nič ne de. Tudi moja sestra je bila • ^guvrnanta, pa pleše, da se vse kadi!" . _ _ 1

Sigurno mesto. " 4
Vdova joče na grobu svojega moža. Končno obriše suite in vzdihno:'HSedaj Ysaj ve m j kje si
ponoči!"
_	Aristokrat.
Odškodnine.
Postopač (svojemu tovarišu) : "Ta teden sem bil pa .srečen. Pomisli : v ponedeljek sem bil ob-streljen na lovu kot gonjač, v torek mi je Lončarjev pes raztrgal hlače, v sredo me je povozil nek bieiklist. v četrtek mi je z Logarjevega okna padel na glavo cvetlični lonec, ter mi potlačil klobuk, v petek sem padel pri peku po temnih stopnicah, danes me je pa bankir Dobrez s svojim avtomobilom povoail skoraj do smrti, in tako sem zaslužil ta teden lepe novce, ne da bi kaj delal."
Glavni vzrok.
NA ZABAVI.
■
Mlada vdova: "Žal mi je, da vas ne morem uslišati. Nikdar več se ne poročim. V človeštvo-nima m več zaupanja!"
Oboževalec: "Toda niilo»tiva, ali prištevate tudi mene človeštvu?!"
j	Prva pomoč.
Slušatelja medicine so vprašali pri izpitu: "Kaj napravite, ako vrže koga vsled eksplozije v zrak?"
"Počakam, dokler ne pade doli", je odgovoril nadebudni dijak.
Napačno je razumel.
"Povejte mi. gospod Lipar. zakaj je pravzaprav vaš nos tako rdeč?" > -. . . 1 "To vam takoj povem, gospod Zelnikar; žari iz ponosa, ker se ne vtika v stvari, ki ga uič ne brigajo!"
V PRVEM STRAHU.
MSP PEUATiSLJICAMI.
GLAS NARODA, is. NOVEMBRA 1911.
Jugoslovanska ^^jKatolJednota,
^AMf irhni dn* 24. jummxim 1901 v drŽavi Mkmmota. Sedel v ELY/MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: IVAN GERM. Ml Center 81 Braddock. Pa.
I'odprete«! nlk: IVAM PfUMOfclC. Kveleth, Minn., Box 641.
C leviti tajnik: OKO. L. BROZICU, Ely, Minn., Box 424.
Pum otni tajni k: MIHAEL. MRAVINEC, Omaha Neb.. 1234 So. 16th. St.
Ble«a)nik: IVAN GOtrŽE, Ely. Minn., Box 105.
Z«upnik: FRANK MEDOBH, So. Chicago. 111.. »4S3 Ewlng Ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
I r VABTIN .*. IVEC, Joliet, III., W>0 No.	-Jt
NADZORNIKI:
ALOIS KOfiTELIC. ftallda. Colo.. Box 683.
MIHAEL KLOB1 "CH A R, Calumet, Mich., llfi — 7ht St.
I'ETEIC S PEHAR. Kanajui City. Kana.. 422 No. 4th Rt.
POROTNI ODBOR;
IVAN KERZlANIK, Burdlne, Pa., Box 13«. FRANK GOUZE, Chiaholm, Minn., Box 718. MARTIN KOC'HKVAR. Itieblo. Colo., 121» Eller Ave.
Jednotlno glasilo Je "GLAS NARODA", New York City, New York.
Val doplai naj ae poAllJajo na glavnega tajnika, vae denarne pofilljatve pa rut gflavnega blagajnika Jednote.
-0-
8v. Jožef it. 30 v Chiaholm, Minil. DruStvo šteje 89 elanov in 7 čla-Dne 13. novembra 1911. Umrli:
Jožef Apič, roj. 1871.,ecrt. št. 7721 Sv- Jan* Kratnika štev. 37 v Cle-zsvar. za $1000, raz. V. umrl dne	veland, O.
okt. 1911. k .Jednoti je pristo- Dne 13. novembra 1911. pil dne 20. nov. 1907. Vzrok Hinrti
j« sumljivo zastrupljenje, resnica i	umna ciamca.
še ni dognana. Društvo šteje 22:J Il4*lena Vidmar, roj. 1873. eert. št. Članov.	9429, zavar. za $500. raz. IV. u-
mrla dne 28. sept. 1911. k Jednoti Novo društvo.	je pristopila 20. maja 1906. Vzrok
Društvo sv. Martina v Butte, »mrti je "Nephritis". Društvo šte-Mont. sprejeto v Jednoto dne 5. & 91 £'lanic-
novembra 1911. pod številko 105.' Geo. L. Brozich. glavni tajnik.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
K poštni tatvini med Novem mestom in Metliko se še poroča, da je postiljon Ivan Dergane, o j katerem smo poročali, da je bil v j-Metliki aretiran, ušel in ga baje se. kljub intenzivnemu zasledova-1 nju niso dobili.
Napredna zmaga v Sorici. V Sonci so po ljutem boju zmagali pri i občinskih volitvah uapredni kme- j - tie. Naprednjaki imajo "12 občin-j skih odbornikov, klerikalci pa 6., Ta občina je bila seveda dosedaj i v klerikalnih rokah. Na Gorenj ! hkem se torej na vseh koiicih in j krajih dani.	,
Poskusen samomor. Ko je dne 4. t. in. zjutraj peljal paznik Ivan , Le beti po Marijinem trgu v Ljubljani oddelek prisiljene?*' na delo, skoči 521etui Jožef Kriegel iz vr-Kte ter se vrže pred prihajajoči električni voz. z namenom, da bi bil povožen. Paznik je to še pravočasno zapazil in ga potegnil si proge. Kriegel je to storil vsled j delomržnje.
Aretaciji. Dne 4. t. m. je na I južnem kolodvoru v Ljubljani' službujoči nadstražnik Kržan aretiral krojača Jožefa Jlikuša iz Stubice na Hrvaškem, ker je sum- i Ijiv, da je izvršil v kupeju med vožnjo neko žepno tatvino. — Tudi slaboglasni J^ovro Muha, rodom iz^Za klanca pri Horjulu je bil prijel, ker ima za Ljubljano prepovedan povratek,. vrhu tega je pa ! še na sumu tatvine nekega suk-i njiča.
Z obrestmi mu je vrniL Dne 25.
oktobra t. I. sta pila vsak v dru.! gi gostilni na 1'ršuih selili Tine i Klobučar in Jože Vidmar. Ko se srečata na cesti, jima kar ni dala žilica, da bi šla drug mimo drugega. Začela sta se zbadati in sta se nazaduje spopadla. Klobučar je park rat odtisnil svojo pest na Vidinarjevem obrazu in mu raz-rezal tudi klobuk. To je bilo pa Vidmarju preveč. Zagrabi] je svoj odprti nož in sunil Klobučarja v pleče tako, da je moral iti Klobučar takoj v bolnico.
Velika porotna obravnava se začne dne 27. novembra v Zagrebu, in sicer proti 24 kmetom, ki so obdolženi, da so umorili rokodelskega pomočnika Souchaneka na polju pri Ribniku na kranjsko-hrvaški meji. Takrat je gorelo na ve« krajih, vsled česar so bili kmetje zelo vznemirjeni. Nekega dne so dobili na polju Souchaneka, ki so ga imeli za požigalca. Najprvo so ga na vse mogoče načine mučili, potem pa sežgali. Državni pravdnik je obtožil vseh 24 kmetov umora in zahteva za vse v I zmislu zakona smrtno kazen, j *«rtč» na Dolenjskem. Dne 30. oktobra so bili pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kan-diji trije ponesrečenci. Jože Zupančič, posestnik v Hmelčiču je! padel na lovu z nabasano pu»ko.. ki se je med padcem, sprožila in j
ga oškropila po obeli stopalih. — Alojzij Vuk, delavec lesne tovarne v Kogu, je prišel z desno roko preblizu okrogle žage, ki ga je .prijela ter mu raztrgala palec in kazalec. — Francetu Vever, hlapcu v Klevežu. je udarila krava po glavi in mu prebila osem centimetrov na dolgo mišice na čelu.
Truplo ženske našel. Ludvik Sluga, mizar na Dovjem, je šel dne 29. oktobra t. 1. med 7. in 8. uro zjutraj po državni cesti v Hrušico. V lielopolju poleg Hru-šiee zapazil je v grapi truplo ženske, ki je bilo brez obleke, kar je takoj naznanil bližnjemu čuvaju železniške proge, v kateri stražnici se tudi nahaja telefon. Identiteta ponesrečene se je takoj dognala, kajti spoznali so v mrtvi osebi slaboumno Ano Lukman. rojeno v Vučjivasi pri Trbižu in pristojno v Ljubljano. Zapustila je dotični dan zjutraj neopaženo v sami srajci svoje stanovanje in je bežala proti Dovjem, kjer se jv vsled slabosti zgrudila in umrla.
Tolažba ljubljanskih nemšku -tarjev. Ljubljanski nemškutarji so si popolnoma resno domišljeva-li. da spravijo pri deželnozborski vol it v i
narodno-naprednega kandidata Ribnikarja v ožjo volitev. Kakor znano, so prvotno name -rs vali koj pri prvi volitvi glasovati za klerikalnega kandidata, a opustili so to, češ: če se tako javno pokaže nemško-klerikalna zveza. bo to marsikoga oplašiio in bo Ribnikar še prej zmagal, kakor če bo imel proti sebi tri kandidate. Tako se je zgodilo, da so nemškutarji postavili svojega kandidata in t rdno računali, da pride do ožje volitve. A zgodilo se je drugače. Narodnonapredna stranka je s svojim kandidatom zmagala in sicer sijajno zmagala takoj pri prvi volitvi. Ni bila poražena samo klerikalna stranka, še bolj kakor klerikalna stranka pa so bili poraženi nemškutarji. Zdaj se tolažijo z zabavljanji v Grazer Schuf-tenblattn.
štajersko.
Od Sv. Lenarta v Slov. goricah.
(Nemci — med seboj.) Dne 25. oktobra je bila krčma župana So-loka pri Sv. Lenartu slavnostno razsvetljena. Mogočna vrsta 17. litrov vina je kinčala pokrito mizo iu okoli nje sami smehljajoči ter žareči obraz. V družbi vrlega notarja so slavili ^Rguteriti" zmago svojega pristaša Janeza Slawitseha nad "mali ko val cem" dr. Ziragastom. Zmaga se je izbojevala pri sodniji, kjer je tekla neka tožba dr. Zirngasta proti Janezu Slawitschu iydi razžaljenja časti. Ubogi dr. Zirngast! Še ni preteklo leto dni, kar je ta mož pisal noč in dan za lenarške nem-škutarje, da jim je nafehlal nemško šolo, — in danes se radujejo tri četrtine vsega nemčurstva njegove blaraaže. Še več! Vsegamo-
"I
goeni Zirngast, ljubljenec Schul-j vereinov, agitator prve vrste, oče j iraportiranih meščanskih nezakonskih otrok — on je izstopil iz sul-vereina. —To pa je prišlo tako. "Schulverein" je hotel nastaviti sedanjega provizoričnega naduči-telja Otona Floerija definitivno. Poprej pa je vprašal za mnenje! predsednika šolskega odbora, dr.! Zirngasta, in to "strogo zaupno". Ta se je nekaj časa poprej sporekel s Floerijem in je radi tega' seve — odsvetoval. Navedel je | med drugim, da dela Floeri nem-j škemu življu ii^ kulturi sramoto. | Vodstvo 44Schulvereina" ni imelo nujnejšega posla, kakor poslati Floeri ju prepis tega "zaupnega mnenja." Posledica tega je bila, da je vložil Oto Floeri proti Zirn-j gastu tožbo radi razžaljenja časti. Pri glavni razpravi je hotel dr. Zirngast nastopiti za svoje trditve obsežen dokaz resnice. V potrdi- . tev svojega naziranja je navedel.' da je bil ravno Oto Floeri oni, kij je bil v zvezi z metanjem kame-j nja proti oknom tamošnje sloven. | šole. Tega dokaza se je e. kr. re- i zervni častnik Oton Floeri tako' ustrašil, da je brezpogojno sra -motno umaknil svojo tožbo. To je ! tisti rezervni častnik, ki je spravil j c. kr> rezervnega poročnika gosp. j Franceta Krombergerja pred ofi-^ eirski častni sod, ker je prišel v j družbi Slovencev protestirat proti! ustanovitvi javne nemške šole.
i
KOROŠKO.
Mlada roparja. Na cesti na glav-ni kolodvor v Celovcu sta skočila ! dne 3. t. m. okoli 6. zvečer dvai mlada paglavca k neki gospe, ji i iztrgala ročno torbico in zbežala, j predno se je gospa zavedla, kaj se j je zgodilo. V torbici je imela ve- i1 i"-jo vsoto denarja in ravno kup- j Ijeno novo zlato uro.
Goreč železniški voz. Blizu »Špi- \i tala ob Dravi se je vnel v nekem lovornem vlaku voz, na katerem je bila velika razločljiva baraka. Ogenj je zanetila iskra izpod za-i vore kolesa. V Spitalu so pokli- 1 eali pomoč in ogenj kmalu poga- ' sili. Baraka je popolnoma zgorela, pri vozu pa so zgoreli samo sla- j* bejši leseni deli; •
Ljudsko štetje. Kakor so Lahi I: goljufali in kradli Slovence v Go-i lici, ravno tako so delali na Koro- 3 ikem Nemci. Posebno v Celovcu 1 Beljaku, v Kmohorju in več dru- ] gih občinah so zatajili več tisoč i Slovencev. Posebno se pritožujejo 1 Slovenci v okolici Celovca. Poj] vseh jezikovno mešanih krajih se 1 je začelo živahno gibanje, ki za- 1 liteva revizijo ljudskega štetja f vsaj v zgoraj navedenih okrajih, i
Nezgode. V celovški okolici je i padlo pri podiranju drevja na de- i lavca Vin. Stoserja debelo deblo < in ga smrtno nevarno poškodova- i
— Blizu Bistrice so potegnili iz Drave neznano žensko truplo. Utopljenka je srednje velika, stara okoli 30—40 let. — V Logovas se je pripodil od nekod stekel pes in popadel nekemu posestniku kravo, drugemu pa kobilo. Psa so -pozneje v Št. llju ustrelili. — Na Sentvidski cesti v Celovcu je padla na delavca Frana Schinderja velika plast /.emlje. Schinderja so sicer še pravočasno odkopali, vendar pa je dobil težke notranje poškodbe.
PRIMORSKO.
Ponočna rabuka. Dne 27. okt. ponoči je prišlo na pomolu Sv. Uarla v Trstu do prepira med dvema gospodoma, ki sta imela v družbi neko gospodično, in uradni -kom mestnega stavbnega urada F. Fonda, ki se je bil prisedel v odsotnosti enega gospodov k gospodični. Med prepirom je vrgel eden spremljevalcev gospodične, Artur Langenhan iz Gothe na Nemškem, Fondo tako silno na tla, da si je ta pretresel možgane. Tudi Langenhan je odnesel bodljaj z nožem v glavo. Obvezali so ga na rešilni postaji in obdržali v zaporu.
Nevaren junak. 3. t. m. je šel v Trstu po Aquedottu 211etni Ivan 1 Hafner v družbi svojih staršev, i Naenkrat je počil strel iz samo- < kresa in Hafnerja je zadela krogla v nos in mu razdrobila nosno kost. O neznanem strelcu niso mogli dobiti nobenega sledu. '
Nezgoda ali samomor dijaka. 3. t. m. so našli v Trstu v svojem stanovanju ustreljenega 171etnega dijaka v 7^ gimnazijskem razredu Rudolfa Scoropa. Scoropa je imel prestreljeno glavo, poleg njega je 1 ležal samokres. Ker ni imel Scoropa za samomor nikakega povoda, dvomijo, da bi se bil sam ustrelil, marveč se mu je samokres izprosil bržkone le vsled neprevidnosti.
BOJAK1, HAROCAJTE 8K Ml , 'OliASNAHODA" NAJVEČJI XN
KAjMisiffwje&asa u
-! POZOR! Ženska slamnikarska ? j sezona. Zaslužek od $30 do $50 . na teden, ki zna šivati na elek-. trični stroj. Pismeno garantira-. mo, da vas zamorerao naučiti to i obrt za malo plačo. — Parisian . Hat Mfg. Co., 204 E. 6. St., New
.York.	(6-28—11)
POTREBUJEM
30 mož za delati drva. Plača je
J po $1<25 od klaftre. Na spomlad
i potrebovalo se bode delavce za
. beliti hlode. Dela je tu za več let.
Za natančna pojasnila obrnite
1 se na: ■ i
t	Anthony Basnick.
i Box 350, Hall Ave., St. Mar v's, . (15-18—11)	Pa.
» ,i	_______ i -m
PRODA SE
iz proste roke HIŠA moderno izdelana in davka prost^ 10 let na VRHNIKI (Kranjsko) za 6000 kron. Polovica svote ostane lali-■ko vknjižena proti 4Vb% obresti, j Pojasnila daje
Josip Miletič,
Vrhnika.
I Austria.	Kranjsko.
; (10-18—11)
i —----
| iščem svojega prijatelja IVANA GASPARI Č, s koj i in sva bila i skupaj meseca avgusta v West Virginiji, "Four State". Od tam je šel 26. avgusta, toda ne vem, kam. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, za kar bodem zelo hvaležen, ali se naj pa sam o-I glasi. — Jacob Stančič, P. O. ! Box 272, Greenwood, Ark. | (17-18—11)__
POZOR!
Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka $5.00. Ciganska sirota 100 zv. $5.00. Strah na Sokolovem 100 zv. $5.00.
Grofica beračica $4.00. Beračeve skrivnosti $6.00. Tisoč in ena noč $6.00. To so izvanredno nizke cene; poštnina uračunjena. Naročila s denarjem pošljite na: ; GLAS NARODA,
82 Cprtlandt St., New York City. | ■• ---———
i ZAHVALA IN PRIPOROČILO.
j Podpisani se s tem javno zahvaljujem g. Matiji Sk,<qnder, slovenskemu javnemu notarju v Pittsburghu, Pa., 5241 Butler Street, na tem, da je za mene iz-tirjal od Coal Co. v Courtney, ! Pa., odškodnino za poškodbo na levi roki, katero nisem pričakoval in katero še sam avstro-ogr-ski konzulat in njegovi odvetniki niso mogli iztirjati. Zatorej; se najiskreneje zahvaljujem našemu slovenskemu notarju Sken-derju, ter ga za slične in v obče za vse notarske stvari našim rojakom naj topleje priporočam. John Svetlin, 4827 Blackberry Alley, (16-18—11)	Pittsburgh, Pa.
NAZNANILO.
> Rojakom, v državi Ohio nazna-ijamo,, da jih bo obiskal "haš za-rtopnik	.	r
ANDREJ B0MBAC3,
kateri je od nas pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izd a vati pravo vel javna potrdila, ter ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda,
Cena vožnja*
Novi krasni parnik francoske proge "ROCHAMBEAU" odpluje dne 25. novembra 1911.
Cene:
do Havre samo.. $30.00, " Ljubljane ... 40.00,
" Reke ....... 40.15,
' " Zagreba ____ 40.35.
Vožnje listke prodaja in vsa potrebna pojasnila daje tvrdka:
FRANK SAKSER, 82 OortlawU St., Mm* York <Kty.
Ali že veste,
da smo izdali ravnokar not, lep i zelo obšireu, iiastro ran »lovenski e* nik ur, verižic, družtvenih prstanov zlatnine in srebmiiie sploh, g-ramof« ov in slovenskih ploši, pnik, revo! | verjev, koles, peči, šivalnih stroje* daljnoglelov, semen itd. Pišite ta , koj po cenik, katerega vaxc pošljem zastonj in poštnine prosto I Podpi raj t« edino narodno podjetje te »r | ste in prepričali se bodete o pošten in točni postrežbi.
A. J. TE8B0VEC & C0.
: (nasi. Oergsnee, Widetich 4 Oot) i 1*22 Arapahoe St., Denver, Cole
' EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
m^m^ ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE ipgjg	PEČATE IN VSE; POTREBŠČINE
PIS®	ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.'
■' ^ - n
^RBP Delo prve vrste.	Cen« nlzk«.
I T II	F. KFRŽE CO.
3616 S. LAWNDAI ,E A VB..	CHICAO .(IU1.
?-== SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ.
Splošno zahtevanje.
i Jako malo je zdramil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vsih slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je	-
TRINERJBVO
AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO.
Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta. da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To
olajša	"BI HIB
bolečine v želodcu, neugodnost po jedi, vrlt^ss-"	kolcanje,
vetrove, — koliko, e&lxir.	neprebavnost,
BITTER-Y/IHE	zaprtje,	;
•^"•v'"	nervoznost,
/	V	izgubo teka,	1
^	\	slabost,
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takili ^ t^imcr^vo ' boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj HORl^E VINO SG ^^ VSe^	želodca, jeter, čreves in krvi.
V Joseph TR»HtR V lekarnah.	Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe.
75J>A«U»na Awe.
II i r A	n'i
lmM3& JOSEPH TRINER,
, ' Importer & Exporter ^
1333-1339 SO. ASHLAND AYE.,	CHICAGO, ILL
H Bt m ŽELODČNI M^W BOLEZN
njpi Revmatizem
s	■»ssfc «
vHBSB^MaHi	— .	a" zastrupi ena kri, nslezatia ali oodedovima!
nBmH	m potenca, tHper, nočni »ubltek, atrofija, atrlktura/iJSSi? SJ^«
■raBH	drugo moške spolno i>otoznl »• za morejo temolllt**» m^Z?- I
BMHHKffl	privatno In i malimi otroški. ^»'""»-ejo xomoi|Ko ozdraviti doma,
flSgl^HI , Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam za kal fmit- i. |HEm kako lahko ozdravite. Ako3tC se ie naveliiali, tro$itt Jen^n "da bi ^oifiU HH^^H «»Jno zdravi je, pišite ie dan'es po to dragoceno knjižico.	dosegli
MMl 50.000 KNJIŽIC ZASTONJ
IflHM^	Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku.
BmSBS^Mmtmm ^ ..,.Tiso^ff1QŽ ie zadobilo perfektno Zdravlje, moč in krepost s oomočio t«
SHHg^^	je-.^ebnje ravno tiste stvari, kateriSSJilSIttSaŽ
WMBIWMHB^^^M	J^; Ž11-?,"' OŽCnjen *U	ali reven. Ako ste bolni 7n «zmSni
^BBHBK^^^^^^^^H	ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev.	:
Iffli^^S^roMM^Sie	To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil Soeciielno
VBH^ ^o moike spolne bolezni. Zdra.il je več kot^ 25.000 mož Pomislite SKSS5 '
^aBi^B^iH^ iSh.^k* iS™ 1K-.k0renxlt0 °zdraviti-' ak« hočete imeti bogato, čisto kri v svojih
■HBIilliP^ 5ŽŽL	m živ?hen moi> ako hočete	telo, jasno mis«l in
■nHeg^l trm-mc žlvce> izpolnite še danes kupon apodaj In pošljito ga nam.
I—■■■■eas—■■—■r^tBt,MMHiMNM>i|[Mi| lssMmiiBBBBaio
mffM Kupon za Brezplačno knjižico.
mKmk cr-	—
H JHHcj^k
Ime....................................................
K3,	Ulica in štev. ali Box..................
uBnj^A	e	e e m e • S
Mesto........ .......................................... ....... ........................ I
__ »LAS NAROpAj 18. NOVEMBRA 1S11.
OLD SUREHAND I
______
Potni rom&n. Spisal Karol Maj. — Poslovenil za "Ql. Naroda"
B. P. Lakner.
TRETJA K IN J I O A.
-o
(Dalje.)
Ko se je bližala moja straža koneu, sem skrbel za premenitev straže, ter jmtem vzbudil Apanačo, ki mi je moral slediti. Truden sem bil, zelo truden; kljub teinn sem se dolgo razmotrival Old Sureban-dovo skrivnost, in se ko sem spal. sem mislil na grob v pogorju, in eul sem ob njem tožiti nek ženski glas za svojim vava Derrickoin. Tudi sanjal sem o tem grobu, ob katerem so se gibale boreče se osebe, i, toda. ko sem se zjutraj vzbndil, se nisem mogel nobene od njih do-1 litiiditi.---- j
ČETRTO POGLAVJE.
Devils-head.
Sedaj smo se nahajali visoko gori v Rocky Mountains, in smo : jezdili ob vzhodni strani Pah-sawere-pavew naprej. Razgled, ki se nam je nudil, je bil naravnost veličasten. Ob straneh so kipele mogočne, granitne stene proti nebu. in ako smo pogledali nazaj, je bilo videti na severu prerijo kakor neskončno morje, globoko pod nami. Potoki so šumeli okoli nas kakor tekoče srebro; rastlinje je bilo kaj i bogato in raznovrstno. In med vso to krasoto smo jezdili navzgor. Naš današnji cilj je bil Pahsawere, ono na samem se nahajajoče, svetlo zeleno jezero, o katerem pripovedujejo indijanske bajke toli ču-' dovitcga. Tam smo nameravali nočiti. in odjezditi drugo jutro v Park Nan Louis, kjer sem pričakoval rešitev mnogo uganjk.
Zjutraj po opisanih dogodkih v Medvedji dolini smo izpustili < 'apotc-Ttah Indijance, kakor smo obljubili. Ker smo imeli sedaj Old Surehanda, ni bilo več vzroka, tla bi se požurili, in zato smo pustili oditi rdečekožce pred nami: vedno je namreč boljše, imeti sovražnika pred s« boj. kakor pa za hrbtom.	j
In sovražniki so bili. dasi niso mogli r.či. da bi slabo postopali/, njimi. Nobenemu nismo skrivili ffcsa in jih tudi nismo žalili z bese-das ii. Kljub temu je rekel glavar, ko smo ga zjutraj izpustili:
•	Old Surehaml je re|;el včeraj zvečer, da pravzaprav še ni pobo-i, tan / nami ; napačno se je izrazil, kajti mi imamo še obračun z njim. ( VniTirtil j«* dva vojnika."
' Zato vam je prinesel kože." je odgovoril Winnetou.
"Teh nismo dobili!"	!.
"Vzemite jih!"
"Sedaj, ko ste odrezali ušesa in kremplje? Ne! In tudi, če bi jih , dobili, Id mu podarili samo življenje, ne pa prostosti. Moramo ga imeti!"	j.
"Ali bi ga usmrtili, ee bi ga dobili V*	j
"Da. ker odkupnine za njegovo življenje, kož, nismo dobili. Med nami je zopet kri! zahtevali bodemo njegovo."	J,
•	I f! Old Shatterhand in Winuetou sta bila vedno prijatelja i vseh >d V-ih mož; nič vam nismo napravili, razun, da ste bili naši |( ujetniki, in hočemo kaditi z vami pipo miru. predno se ločimo."
"Vašega kalumeta nočemo videti!"
"Potem hočete biti ludi naši sovražniki, ne samo Old »Sure - ^
handovi.'" "Da."
"Urez vsakega vzroka?!"	(
"Ali *fla\ar Apačcv res misli, da nimamo nobenega vzroka? Ali nas ni ujel in nas pustil zvezati. ne da bi mu kaj napravili."	0
"Tega ne morete imenovati ujetništvo. Povezali smo vas za čez» „ noe v naše varstvo, in smo vas sedaj izpustili."
"I'jetniki smo bili kljub temu! Med nami in vami obstoji sovra- *
štvor	$
" Vuzaga Saric. glavar Capote-l tov naj dela po svoji volji. Win-i netov, glavar Apačev, n«* vsiljuje nikomur svojega prijateljstva, l;er I ^ ni njegova navada, da bi s«* bal sovražnikov. Sedaj smete odjezditi!"; ^ "Da le naj odjezdijo, osli neumni!" je rekel Hainerdull. "Za ^ njih prijateljstvo se itak zahvaljujem, ker ima oni. ki komu ponudi j 3 pri jateljstvo, navadno nakano, ga potem naprositi za posojilo. Tako j g se je še vedno godilo. Ali ni res. Pitt Holbers. stari medved?"	i g
"Ne!" je odgovoril dolgin.
"Ke j! Že zopet mi ne daš prav?"	jj
"Ne."	*
"Ali poznaš koga. ki bi se drugače zadržal.'" "Da."	J
"Kdo ie to?"	2
Jaz sam.	^
"Da. res je! Ti si pa tudi edini med vsemi, ki ne izrablja prija- ^
teljstva!"	I
S'ari, debeli šaljivec je imel prav. O tem sem se že večkrat sam ^ prepričal, seveda naino med "bledoličniki". Kolikokrat me je že ^ kdo nagovoril z besedo prijatelj, kateri je potem takoj sledila pro- ^ šuja. Indijanec pa ne napravi kaj takega.	^
Rdečekožci so se torej odpravili. Pravzaprav je bilo zelo škoda za lepe kože. katere smo morali pustiti; toda seboj jih nismo mogli J vzeti, in ker nismo vedeli, po kateri poti se vrnemo, bi bilo zastonjsko ^ delo, jih pripraviti in zagrebstr. da bi jih vzeli pozneje.	jg
Indijancem ninno takoj sledili, ker bi bila to napaka, ampak ^ smo čakali do poldne, da so bili že precej pred nami. Potem smo se ^ prepričali da so se zelo požurili in se držali iste smeri, v kateri smo 3s morali iti tudi mi. To ni bilo dobro znamenje za nas.	^
"Ali menite, da se nameravajo nad nami maščevati, Mr. Shatter-hand?" me je vprašal Apanača.
"Mislim, da," sem odgovoril.	3
"Potem ne smejo ostati pred nami. ampak nam morajo slediti!" ^ "Tako tudi storijo. Stavim, da se poslužijo prve prilike, izbrisati n sled."	|
Res se nisem motil. V naslednji noči je nastala nevihta, ki je 4 trajala do jutra, in ko smo potem iskali sled 1'tov. je ni bilo \ ee najti * ker jo je izbrisal dež.	3
Old Surehand je bil tekom naslednjih dni zelo molčeč, in se je jj posebno ineni odtegoval, dasi ne na neprijazen način. Slutil sem, da ♦ premišljuje, ali mi naj razkrije svojo skrivnost, ali pa naj molči. Ni-1 $ ecsar nisem hotel storiti, tla bi obrnil zmago tega boja na to ali drugo! i stran. Končno aem opazil, da je zmagal glas molka. Vendar je pa mi- { slil, da mora napraviti radi najinega zadnjega pogovora kako opazko, i Prijezdil je k meni in rekel:	i
"Ali sem vas pri najinemu pogovoru v Parku razžalil. Mr. Shat- • terhand!"	•	*
"Ne Mr. Surehand." sem odgovoril.
"Mislim, da sem bil nekoliko osoren?"	^
__ "v» Kdor ie utrujen, ne more veliko izbirati besed."	^
"Tako je. Naenkrat sem postal zelo truden. Toda. prosim, ali se • še spominjate pogovora v Liano estaeado?"	■
•Da."	■
"Z Old Wabblejem ste govorili o bogu in veri?" "Da.''	'
t "Ali ste tudi danes še istega mnenja, kakor takrat?" "Seveda !*'
"Torej res verujete, da je bog?"
"Ne verujem samo, ampak sem tudi prepričan o tem." " Potemtakem gotovo mislite, da je vsak človek neumen, ki ne »•eruje v bogat"
"Neumen? Kako bi mogel kaj takega misliti I Na tisoče in tisoče ljudij je, ki nc verujejo v boga, a s katerimi se z ozirom na znanost in
•'*	,<: •	;	A-	• j ;	. /•	'"'v*: ..■ - t	«	-v' t,
- •U ■	' • •• , a
~	..Nobeno drugo mazilo ni tako izdano za- ranitve, otrplost, hromoto, otekline, bol
8>	v hrbtu in revmatizem, kakor Seyerovo Gothardsko olje," piše ga. Ana Petersen,
San Pierre, lnd. — "Vsem družinam bi letovala, imeti to mazilo vedno pri roki."
§f	' • r " '/ ""
3* &
I	Zavarovanje proti bolečini.
S
;f	Kadarkoli trpite vsled revmatičnih bolečin, nevralgije, ranitve, otrplega vrata. i
;;	otrplih sklepov in mišic, hromote, oteklin, bolečin v prsih, hrbtu ali bokih, izvije- *
^	nja. ran, oprask ali katerekoli bolesti in neprilike, da je potrebno krajevno zdrav- j
§j	ljenje. tedaj vam nič ne.donese tako hitre in varne olajšbe kakor ;
t	SEVEROVO I
!	GODHARDSKO OLJE!
|	(GOTHARD On..) j
fc	. j
^	Kupite si ga steklenico danes! Prepričajt e se o njegovih izvrstnih, bolečino tešilnih -
5	c svojstvih in nikdar ne boste želeli biti brez njega.	i
2* .._	$
S*	■HM^■ Stekleniea tega mazila doma I
%	I pomenja I jj
I	"Kašelj I zavarovanje proti bolečinr. I "Petnajst j
1	je nehal".	I cena a*. I kapljic". - - J
6	— II M II II lili .......I«'	*
©	i
2	"Dihanje je sedaj lahko." — "Hripa-	V slučajih dolgotrajne ali povratne za- * ©	vost je izginila. " — Tako in slično se po Feke. neprebavnosti, otrplosti jeter, težke !
g	navadi izražajo bolniki, ki so za svoj ka- prebave, telesne slabosti ali onemoglosti ■ J
selj, vnetje sapnika, davico in druga oho-	, , , . , . , i
g	lenja grla. pljuč in sapnika rabili zanes- s0 navadno zagotovljene dobre posledice, |
g	Ijivo zdravilo, tako dobro znano pod ime- ako redno P° jedi uživate od petnajst kap- J
g,	nom ljie do ene žličke zdravila zvanega |
^	i
|	Severov Severov *
§	Balzam za pluča. življenski balzam. \
»	l
&	Pomagal vam bo! Cena I Cena Zdravilo redke 4
§	Poskusite ga! 25c in 50c. I 75 centov. izbornosti. *
S	I I
«_♦	P___»
® -'i
'if	Na prodaj v lekarnah. Omislite si iztis Severovega novega slovenskega Almanaha ^
j
q	za 1912. Zastonj ga dobite. — Za brezplačen zdravnišk? svet pišite na: 1
NA PRODAJ.
Lepo urejena hiša v dobrem stanju in na lepem prostoru v O-reheku pri Postojni je na prodaj. Hiša je 22 metrov dolga in metrov široka, ter ima 2 sobi, kuhinjo in klet. Pri hiši je lep vrt. za-i sa jen s sadnim drevjem, ter 4 njive in gmajna po četrtini. Poleg tega je še *'na zapuščina, ka-'tera donaša na leto obresti od 400 kron naprej.
Kdor ž°li natančneje podrobnosti, naj se obrne pismeno na lastnika :
Anthony Kenie, P. O. P,ox 123, * Hackett, Pa.
(17-21—11)
NAZNANILO.
i
Društvo "Jugoslovan" št. 104 J. S. K. J. v Chicago, 111., priredi svojo prvo
VELIKO PLESNO VESELICO
v sredo dne 29. nov. t. 1.
v "Narodni dvorani" na Center Ave. in 18. ulici. Pričetek točno ob 8. uri zvečer.
Tem potom vljudno vabimo vsa društva ter posamezne rojake in rojakinje iz Chieaga, 111., ,in okolice, da se te naše prve veselice mnogobrojno udeležiti b!a-Igovolijo. Naše društvo je še mla-1 do in potrebuje pomoči.
Vstopnina za moške 25c1, za ženske lo^ in dame v spremstvu proste vstopnine.
Za dober prigrizek in najboljšo zabavo skrbel bode veselični odbor.
Za obilen poset se priporoča za , odbor	Ivan Lukežič.
Iščem svojega prijatelja FILIPA' ti ANŽLAHAR, doma je iz Rave-1 na. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa i sam javi, ker jaz imam nek na-j slov, ki ga on želi dobiti. — i , Aloysius Knaus, Land Spur,
P. O. Eben Junction, Mich, j (17-18—11)
I	WW VAfiro ZA V8ASBQA
SLOVENCA I
Vsak potnik, kteri potuje skozi! New York bodisi v stari kraj ali | pa iz starega kraja naj obišče . j PRVI BLOVENSKO-HRVATIK1
HOTEL
AUGUST BAOH,
II	I
i 140 Washington St., New York Corner Cedar St.
i Na razpolago so vedno čiste i sobe in dobra domača hrana po . nizkih cenah.
'	NAZNANILO.
> Rojakom Slovencem, in fliratoa j kteri potujejo tez l>iluth, Mina., pri poročamo nsiega zastopnik* g.
JOSIP SCHAJtABON-a. 415 W. Michifan 8t., Ihihith. Mina., j
kteri ima »voj
SALOON
t! 1 prav b'izu kolodvora. 7sak rojak J* ! . pri njem a Q*jbolj» post režet [ Z»stop* au v v&eh poelih. Tonj ,
p&zire. da te tie v sedele n* lina la-
i *■■ ■
t »k a vim besedam niirreiin>fcevf kterik
|» r>nlntnn n+ cr«a.ika
POZOW ROJAKU
.	Po dofarvn Caan i
^MBBWBbBTm^	mi j« posrečilo t najti pravo Alt«
J^^P	tinkturo In Pomuc
j^jg	'f	proti bqudanjn 1
ASq^O ^SlZ	uuaatlaa. kakorSi
TCfSff *** r w	ie doaedaj n*
,A	al bilo. od katm
-M	moškim In Seniki
rftgftSjgBgfr'gP	JO* ti ln doliti lai
re* nično po poln on zrastejo in ne bo< BSSjj	vsi izpadali, ter i
osiveli. Kavno taJ možkim ▼ 6. tedn kiwU brki pop< D >ma rrsatejo. Reamattxe a y rokah nošah
v 8 dneh popolnoma osdiavim. knrja oče bradavice, potne no^s in czebllne m popolnoo cdstranuo. Da je to ceenica jamčim a M00- Pttl
po cenik katera«« Doiljcm zsstojn.
JAKOP VAHC1C,. '-p o. So« «*>	CLEVELAND r>
vedo nc morem uiti z daleč primerjati. In potem jc zopet dobiti Iju-•lij, ki verujejo v boga, pa niso posebne pameti. Sicer poznamo res | tudi neko — kako se naj izrazim — versko modrost, toda te niste 1 menili."
"No, potem povejte kako drugo besedo, s katero označujete ! ljudi, ki ne verjamejo, da je bog!*'
"Nobene vain ne morem povedati."
"Zakaj ne?"
"Ali vam zadostuje beseda neveren?"
< Ne."
"Druge pa ne poznam. Sicer pa prav dobro vem. kaj menite; toda mnogo nagibov je, ki napravijo človeka nevernega. Eden je .ravnodušen. drugi prelen, tretji preponosen, da bi iskal boga; četrti hoče biti sani svoj gospod, nad katerim ni .gospodarja; peti misli samo nase. šesti samo na mogočnost denarja, sedmi na veliki- nič; osmi na naravo; deveti, deseti in vsi nadaljni pa vsak iz svojega vzroka. Ne zljubi se mi. in tudi nimam pravice, da bi jih sodil. Jaz imam svo-jjega boga, v katerega verujem."
"Ali se morete domisliti na vse. kar smo takrat govorili?" "Da."
(Dalje prihodnjič.)
-	'	--------^^	---1 KLJLM. .
Avsts-o « Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
Naiprlpravnejša in najcentjša parobrodna črta Slovence m Hrvati .
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington*.	,
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka.
Cene veznih listov iz New Torka za AL razr*4 M	^
Vgi spodaj navedeni novi parobro •	TRSTA............................................•86^»
41 Da dva vijaka imajobres-	LJUBLJANE..................................... 35.00
fiftni br»rav;	, RKKE.............................................. 35 oc
ALICE.	LAURA,	ZAGBEBA......................................... gg.jjc
MARTHA WASHINGTON	KARLOV CA...................................36.25
a pAifWTTO a	Za Martha Washington stane $3.00 več.
ARGENTINA.	,	n RAZEED do
<X®ANIA.	J trsta aH REKE: Martba Washington $G5.00. druffi $50 do $60.
! Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.
C0MPAGN1E GENERALE
TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba«
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in I^|ubtjgBe.
Ekapr^« parnlkl sot
•LA PROVlfeNCF" .'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "VJi FOUR MNB
na dn vijaka	na dr»Tliaka	na dr» vUftka	mm. dva vtiaka
y^yS //\J \\	IW
///\\ ^dHB^^, Ai^
I //y7\ lA/ I vwHlln /^BQ^hJW J\ /los I py^Swrtu /IBvtoBŽ \
PoAtnl parnlkl not
"LA BRETAGNE" "LA GA5COGNE" -CHICAGCT aa dva Tljaka.
(ilavna agcncija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Cbesebruugb Bnildlsf,
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih a pristaaiKa iter. 57 Morth River in ob so bo tih pa iz pristanišča 84 Nortb River, N* T.
*LA PROVENCE 23. nov. 1911. * LA TOURAINE 14. dec 1911. *LA SAVOIE 30. nov. 1911. eLA PROVENCE 21 dec 1911 *LA LORRAINE 7. dec. 1911. °LA SAVOIE 28. dee. 1911.
POSEBNA PLOVTTBA
V HAVRE:	" ' A '
^ Parnik ROCHAMBEAU odpluje spomola 57 25. nov. ob 3. uri pop. I Parnik CHICAGO odpluje s pomola 57 9. deeembra ob 3. uri pop. I Parnik CAROLINE odpluje s pomola 84, dne 23. dec: ob 3. ni* pojfc | Parnik ROt'HAMBEAlJ odpluje s pomola 57, dne 23. dec. ^b 3. pop.
Paraikl z zvezdo tiiMnoTiil !■•)• pa » Tfjeka.
SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS : RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK.
RED STARTSE^
Plovltbo med New Yorkorrl In Antwerpom
Redna tedenska zveza potom poštnih paraikov z brzopamiki na dva vijaka.
LAPLAM) A _	KROONLAND
FINLAND dBBB^^HMMM^^ŽJPfcRLANn 12,185 toa	^ 12.018 Umi
Kratka^n ndobna pot xa potnikejr Avstrijo, na Ognko, SlovaMko, Hrvatake in Galicijo, kajti mad Antwerpom in iaaaovaniiri delalami je dvojna dlfaktaa la-tosnSka svasa"*
Posabno sa la skrbi sa nddbnoat peunaov med k?«via. Traiti lasrad onat^TTT oaalik kabin sa 9, 6 in 8 potnikov«
Za nadaljae informacija, cena in voina listka obrniti aa fa na
__ RED STAR UrlISB.
I sS^i^XkH	JB&StSBSfc
f^sassro.