■ ...... • : j Posamezn« #ter» K 1*60 j Ob nedeljah E 2*— ; ^TA.BOii* izhaja vsitu dna, mnon nedelje in prasuikov, oh 18. uri x da.uinom na&lednjogn dno ter etane mesečno po pošli h. 20*—, za inozemstvo K 40‘—, doutavljoa na do» K, Sil- *•, prejeinaa ▼ upravi h 20*~-» lnsernti po dogovoru, ft*xoča bo pri upravi -TABCKA*, MAKJiiOH, Jurčičeva ulica *ter, 4. POŽTNIHA, P AVBA UEA.N A Q O M ^ . /? .•iVtViriViVmiivlflVikVVIIar : : £ Posamezen SteT. K 1*60 . Ob nedeljah K 2*- 5 J UflUDNliTi O «» »hsj» T JUH- J « boni, Jurjioev. nL 81. A, J, n*tl- . l t.ropje. T.lelon Interarb. ii. 274. J UPRAVA H nxh-j» T Juiii&UTi aliei it t, pritličje, desno.1 Teleta M. ZA. SHS poetnočeboni nr dan iter. 11.787. N« muročlU brni • o« rr»č»jo. $«3!isMro*mis5z»JMiOTi*e. «ot^.viaara!BiBS'irs*iiMawB* Maribor, četrtek 1f. januarja 1922. Številka: 15. ^tf5oss(i5Kiara' z^;^y^3fca;5igcnacTJiMM mm a j m ffjfim giacia ^ Ooo^fooii Kristanov govor v zbornici. — Seja odbora za posiovnik, Muslimanske zahteve. Kriza zapadno-• evropske politike, n. Na hi (i:./rtva jo član malo antante-j ftaht antanta jo plod Ma5'arykove in'j Beucšove polit ič«t»> koncepcije. Masa-: ryk je že t . emigraeiji .-snoval zvezo sre; ,p ju;-,....: ; j, j,-, iiu;ovzho-.1'io e v-j ■■ j;h vtikih dr-1 rovnih j o 'r; ... je viqlitieni mislec • Gdno v.;,; dvoma Jejsivima: 1 V-ded i do-odnn jih historičnih državnih teles in nastanka novo organiziranih držav 'še .bo. razvil v osrčju Evrope popclen razkroj gospodarskega •m političnega živi j nja. 2. Velike za-padne sile, ki se bedo nahajale večali* ro.su j v psihozi zmagovalcev, bodo izkoristile ta položaj jn' si skušale zagotoviti trajen vpliv nad novimi in prenovi jopimi državami. Kadi tega je potrebno, tla se to države sporazumejo med seboj in si pomagajo pri notranji in zunanji konsolidaciji, varujoč dobro odnošajo z zavezniki, hkrati pa tudi s svojo neodvisnost. Masaryk je trdno ■računal z. demokracijo vseh n&rotjdv srednjo..ja jugovzhodno Evrope, ki je že dozorela tako daleč, da lahko v velikem trenutku osvoboditve in preobrata likvidira stavi režim in .uvede nov sistem, osnovan na narodni samoodločbi, mednarodni'pra.viou.estI in na principih konstruktivnega eVropskefga miru- Oba predvidena pojava sta res pokazala. Takoj po prevratu jo zavladalo v našem delu Evropo na pol kaotično stanje. Trije močni vplivi so pritiskali duševno in politično ozračje vseh novo .nastalih ali neorganiziranih držav in sicer: 1. Hegemonija zmagovitih velesil, katero je podpiralo to, da so to velesile zagovarjalo osvobojcnjo malih Narodov.in si na ta način pridobile ne samo odločilno besedo pri ureditvi mirovnih pogojev, ran.rvo' tudi mnogo idealnih simpatij. 2. Vpliv prejšnjih režimov, ki so je pojavljal na eni stra-Dl v obliki habsburškega gibanja, na drugi strani pa v obliki strastne na-oijoiialne gonjo. 3. Poskusi revolucijsko razpoloženih elementov, ki so organizirali delavsko mase za sceijaini prc-vrat oo ruskem vzorcu. Pod temi vplivi se je razvijala Konsolidacija srednjo in jugovzhodno Evrope. Masaryk-Keneševa politijca, Kateri sta so pridružila tudi Take Jonescu in Nikola Pušic, je računala z vsomi tremi strujami 3n je skušala ustvariti najprej toliko ravnotežja, da je lahko Napredovala konsolidacija mladih dr* žav in da so jo polagoma čistila napeta, v2mirlji,va atmosfera nad srednjo Ev-r°Po in Balkanom. Ta zveza jo dosegla Največje, pozitivno uspehe v drugi točki: likvidirala jo vpliv prejšnjih režimov, onemogočila pravno in konkretno vriiitov Habsburžanov ter vplivala poro i rjevulno na nasprotja med narodi. od vlivom malo antante, ki jo jamčita za varnost in stabiliteto doseženih Zgodovinskih uspehov, so jo hitreje rsfe-idjala tud^. notranja konsolidacija, — LDU B c o g r a d, 18. jan. Poslanec Etbin Kristan je imel na včerajšnji seji narodne skupščine govor, v katerem se •jo zavzemal za sporazum s Hrvati. Nadalje je zastopal stališče, da ,io tteba ščititi delavstvo Kritikova! je rapall* sko pogodbo, ki jo jo nazval _ ne samo evropsko, marveč svetovno nesrečo. — Prihod Bali lanov na našo obalo bo trajen vzrok za bodoče nesporazume, ker Italijani ne bodo mogli obdržati /kadra in Trsta s sedanjimi mejami in bo-;do prisiljeni, izvdjati imperialistične politiko. Kopališka pogodba je evrop-1 sko vprašanje in se ne more reči, da je bila naša zunanja politika dobra. Treba bi bilo vzpostaviti zvezo z Ru-; si jo, kakor to delajo vso ostale države. ! Končal jp svoj govor s trditvijo, da bo* do nastajalo vedno nove krize v vladi in v narodu, ako se ne odstrani sedanji sistem. Nato je bila seja zaključena-I LIHT Beograd, 18- jan. Na včerajšnji seji odbora za poslovnik se jo razpravljal člen za členom novega po--Slavnika. Razprava je dospela do člena 14., kj določa, koliko odborov naj bo v . parlamentu. Opozicija in nekaj članov odbora iz vladne večine so zahtevali,; naj še osnuje' interparlamentarni odbor; za zunanjo stvari. Razprava je bila zelo živahna, ter je na koncu minister pravde Laza Markovič predlagal, naj se to vprašanje odgodi do prihodnje se- j je, ker niso bili prisotni vsi člani od-bora. Nato se je seja prekinila in se bo o členu 14. razprava nadal jevala na! jutrišnji seji. LDU B e o g r a d, 17. januar ja. Davi • je bila seja muslimanskega kluba, na kateri so razpravljali o sklepih kon-g resa jugoslovanske muslimanske! stranke v Sarajevu in o pogojili za o- j staneh v vladi. Danes se bodo ti pogoji; natančno precizirali in sestavili, nakar' bodo izročeni vladi. Ako vlada teh pogojev ne bi sprejela, bodo muslimani! izstopili iz vladne koalicije- Mednarodna gospodarska konferenca. TIP B eo g r a d, 17. jan. Naše zuna* nje ministrstvo jo prejelo povabilo na svetovno gospoda rsko kaularenco v Genovi. Naša vlada odpošlje dva delegata! DKTJ. D u n a j, 17. jan- IIalijnnski poslanik Oraini-Baroni ne predal danes zveznemu kancelarii Schoberju noto italijanskega ministra za zunanje zadeve, dpi la Torette, s katero se poziva Avstrija v smislu resolucije, ki jo bila sprejeta dno 6. jan. 1922. na konferenci v Cannesu, da se udeleži, gospodarske in finančne konference, ki so vrši dno S. marca 1922. v Genovi. D KIT Pariz, 17. jan. »Nor/ YorK Ilerald« poroča, da še namerava Poin- care udeležiti gospodarske Konference ; v Genovi, če Lloyd George in Bonomi; skleneta, .da bosta osebno zastopala i Anglijo oziroma Itali jo. On bo priso-1 stvoval otvoritvi, nakar bo predal za-1 stopstvo francoskih interesov komu; dragemu. . DKU London, 17. jati. Kakor se poroča, so je povabilo k soudeležbi na gospodarski konferenci v Genovi razen Zedinjenih držav vse narode Evrope, približno 25 po številu. Če so računa, da bo štela delegacija posameznih narodov povprečno 14 članov se bo udeležilo konferenco 1000 oseb. Konferenca v Genovi bo trej največja dosodaj obdr-žaiilli koiiferenc te vrste. ' Clanl kraljeve hiSe obveščeni o zaroki. 5 LDU Beograd, 17. jahufiria. Kakor se doznnva, je bil kraljevič Gjorpfe, ki i se nahaja -v Rimu, obveščen o zaroki Ikralia Aleksandra I. in bo nrišel te dni |v Beoprad. Ostal bo v Beogradu po vsej priliki delj časa in se bo udeležil ’ slovesne zaroke. Pričakujeta se tudi knez | Arzen in princezinja Jeleno. ; Ekscesarlca Cita pod nadzorstvom. DKU Pariz, 17. januarja. (Havas.) | „Petit Parisien“ doznava iz Ženeve: V ibernških vladnih krogih dementirajo ! govorico, da namera,va ekscesarica Cita j podaljšati moje bivanje v Švici radi i bližnjega poroda. Ker se je operacija j na njenem sinu Že, in sicer z uspehom, . izvršila, se bo kmalu vrnila nazaj na ■ Madeiro. Njeno potovanje se bo vršilo : pod strogim nadzorstvom. Pred od-! hodom bo posetila se svoje otroke na | gradu Hardegg. Glad v Rusiji. „ | DKU Charkow, 17. januarja. Ste-; vilo stradajočih otrok v jekaterinoslavv-jskem okrožju znaša nad 109 tisoč. V celem je tam ned 400.000 stradajočih. V kerzonskem okrožju trpi glad 96,000 odraslih in 46.000 otrok. Operacija Roberta Habsburga. DKU C ur ih, 16. januarja. V soboto zjutraj je izvršil profesor Clair-mont operacijo na slepiču šestletnega ; Roberta sina bivšega avstrijskega cesarja. Operacija je ugodno poteka ter < uspela. Italija zahteva ameriški Kabel. DKU N e w y o r K, 17. jan. Kakor poveča ^Nev/ York Tribuna« iz Wa-Shingtona, zahteva Italija onega izmed prejšnjih transatlantskih kabljov. ki so sedaj pod francoskim nadzorstvom. | V slučaju, da so tej zahtevi ne ugodij grozi Italija, da se odpove »pogodbi še-1 stih sil«, s katero so se razdelili prejšnji ’ nemški hobiji v Oceanu. , Iz svobodne Irske. !DKU Dublin, 17. jan. Začasna vlada je izdala proklamacijo, v kateri poziva uredništvo, naj vrši svojo’službo normalno naprej. Deset angleških bataljonov jo dobilo povelje, da nemu* doma izpraznijo irsko ozemlje. DKU D u b 1 i n, 16. jan. Začasna iv-ska^vlada jo prevzela dublinski dvorec, ki jo bH dosodaj rezidenca Kraljevega namestnika, in tako simbol angleško vlade na Irskem. Nemčija plačuje odškodnino. DKU Berlin, 16. januarja. Listi poročajo iz Pariza, da bo jutri izročila nemška komisija reparacijski komisiji 31 milijonov zlatih mark. Znesek je bil v Berlinu že nakazan. Franclja po vladni krizi. DKK Pariš, 17. januarja. Danes dopolene se je vršila pod predsedstvom predsednika Millerande prva sela nd-vega kabineta. Ministrski predsednik je razmotrival zunanji položaj ter poročal o svojih razgovorih z Lloydom Georgom In Lordom Curzogora. Prihodaia seja se viši v Četrtek- Države so začele iskati gospodarskih stikov, urejevati medsebojni promet in se zbliževati tudi v političnem oziru-Vse to pa je imelo pomen tudi za 1. in 3. točko. Zapa dne velesile so izza krize na pariški mirovni konferenci, ki jo kar akt er izi ra Wilscnov odhod, preočitno pokazale svojo tendenčno mirovno politiko. Vkljub temu, da so podpirale nacijonalne težnje prijateljskih držav: Ceškoslovašk.e Po-ljske, Jugoslavije, Rumunije, se je vedno jasneje kazala namera, da tem državam zvežejo roke in jih kar najbolj podredijo lastnim političnim interesom. Mala antanta se je razvijala v okvirju zapadnoevropske politike, ker je smatrala, da so mirovne | pogodbe edina realna baza za obnovo prizadetih delov Evrope. Revizija teh! 1 pogodb bi samo še povečala kaos in oja-i čila restavracijske težnje. Vendar pa je ; mala antanta s svojim vseskozi kon* 1 atraktivnim nastopom že takoj v za* čotku ustvarila tih odpor proti predale-ikosežnemu poseganju zapadnoevrop-skih zaveznikov v razmere nasledstve« ; nih držav- To se je pokazalo zlasti glede j mnnccsko-angleškik načrtov o donav-| ski. konfederaciji, dalje povodom name-iravane intervencije proti Rusiji itd< [Končno je ta konstruktivna politika j vplivala tudi na pomirjenje socjjalne-ga valovja in s svojo pozitivnostjo za* [jezila negativna revolucijska stremljenja. Danes je razmerje med veliko inf malo antanto prijateljsko, ni pa vazalsko. Tudi na zapadu so se navadili računati z novim mednarodnim faktorjem, ki posreduje med zapadom in vzhodom. Danes je obema zvezama skupna podlaga, izhodišče —mirovno pogodbe — in ta ostane skupna še v) dogledni dobi; nikjer pa ni zapisano, da morajo biti skupna tudi pota. Politika prijateljskih čustev, a popolnoma prostih rok je danes edina prava politika male antante nasproti veliki an-itanti. Male države so močne dovolj, da j prevzamejo nase mirovno delo in re-|konstrukcijo prizadetega dela Evro-j pe- Male države stopajo kot enakovred-, ni člani v družbo evropskih narodov, cla skupno obnovijo, kar je potrebno obnove. Mi ne vemo, kakšna pota hodi zunanja politika Jugoslavije, ker je v naši državi žal še vedno premalo parlamentarne in preveč diplomatske politike. Naš parlament, naša javnost lomita najrajši trde orehe notranjepolitičnih' problemov, za zunanje dogodke pa ni pravega zanimanja in sistematične pozornosti. To, da je naša država član male antante, nas prepričuje, da ne more voditi druge politike kot je politika male antante. Tudi Jugosloveni moramo na temelju stanja, ki ga je ustvarila svetovna vojna, graditi not sistem srednje in jugovzhodne Evrope. Ta sistem ima, čisto pozitivne in mirovne smotre, ne zasleduje nobenih jm-perijalističnih’ stremljenj ne proti za--padu ne proti vzhodu, ali severu in jugu. Politika male antante so osniva n? Masarykovi kulturni koncepciji, ki vi* di kot nositelja vsega političnega življenja demokracijo snriiazniculh .tu .li obnovo gospodarskega stanja Evrope pnK nasprotno, občuten — minus. Oe bi mirovnim idealom človeštva slremeeiH narodov* 'i '• > Nedavno so ’ nekateri listi objavili yest, da je bivši francoski ministrski predsednik’ Brianid v svoji brzojavki na japonsko vlado omenil, da ima Francija za slučaj boljševiške nevarnosti pripravljeno jugoslovansko in -— madžarsko armado. Mi sicer vemo, da še nismo zdemokr atizirali naše diplomacije, mislimo pa, da naši odgovorni politiki ne vodijo druge politiko kot politike male antante. Kadi tega francoski ministrski predsednik ni imel pravice obljubljati komurkoli armado, katera ni last diplomatov, marveč cK-eekutiva demokracije in Konsolidacij« ski pripomoček v razvoju nove srednje* e v ropsk'o=balkanvske Evrope. Danes se vsa zunanja politika Evrope suče okoli problema Nemčije in Kusije. Mala antanta ima tu 'docela proste roke. bi ir ovne pogodbe — no toliko papir in črke, kV 1 kor duH in sistem teli pogodb — ji nude tla, ria Katerih’ stoji, ne vežejo pa. ji rok. Mala antanta ne moro odklonili sodelovanja nemške in avstrijske demokracije pri reševanju velikih’ ekonomskih' problemov Evrope. Ona mora želeti, da bi tudi madžarska demokracija zlomila fevdalno-absolu-tistične okove in stopita v vrsto konstruktivnih srednjeevropskih demokracij. Mala antanta, a ž njo tudi nobena vdeleženih držav, ne moro voditi ekskluzivne protinemške politike. Njena smernica rti načelno nezaupanje, marveč ver a, da se da na tej novi podlagi •ustvariti takšen mednarodno politični sistem, da bo zadovoljil vse evropske ■demokracije in prerodi! Evropo. V podobnem stadiju je tudi rusko vprašanje. V Rusiji vlada danes si* stem, ki gotovo ni simpatičen pozitivnim in konstruktivnim življem v Evropi. Bol jšev iški sistem je v principu protidemokratičen, sistem' novih’ -držav pa;.je demokratičen. Med boljševlško avtokracijo in zapadno reakcijo vlada ■več sorodnosti kot med demokracijo in boljševizmom. Toda boljševizem je danes v razkroju in ga je treba prepustiti nadaljnemu procesu. Pozitivni uspehi, ki se bodo morda izcimili iz ruske revolucije, ostanejo sami na sebidn prinesejo' novili spoznanj vsem demokracijam sveta; negativna stran pa sobo izločevala na čisto naraven način. Po (Vseh’ številnih izkušnjah' bi bilo iluzorne, če bi 'pričakovali protirevolueijski iPadec tega nesimpatičnega režima. Za V skomin MoH&raa. a (Dalje). / , ■ Leta 1G5S. je posijalo sdluee .pred Mofliereova vraita. Družba run je smel i igrati v Louvreu pred samim kraljem Ljudevitom XIV. Igrali so dramo in uspeh jo bil sreden. Da resi položaj, je poprosil po predstavi Moličre, ali bi ne smel pred visokim gostom igrati kako jvesaloigrO. Kralj jo privolil in kmalu Ha se on in ves dvor glasno grohoiala 'gledajoč »Zaljubljenega doktorja«. — Nihče ni Ljudevita XIV- zastonj zabaval, nihče nekaznjeuo dolgočasil. Mo-lierova sreča je našla čvrst temelj, njegovega življenja, pot jo bila za vselej začrtana. Kralj je izročil Moliereovi družbi gledališče v palači Petit Bourbon, no že leta 1061. se je moral preseliti v Pa-!ai'S-Eoyal. — Moliere je postal tudtne-ke. vrsto strežnik pri dvoru. V kraljevi bližini jo vedno vlekel na uho, da izve njegove visoke želje glede umetnosti in tla mu po .možnosti ugodi. Hvaležni kralj pa je iztegnil svojo močno roko nad svojim ljubimcem in ga čuval vsega zla, ki mrr je grozilo vsled njegove v novo smer uporabljene poezije. Leta 1659. jo napisal Moliero prvo fcojo ongnalno delo »Les Preciocicnses ridioules«. Začel je v svoji umetnosti iskati nova nota. Če so mu bila prva je potrebno sodelovanje Rusije,, kajti njena spleudid isolation škoduje vsej Evropi, čimbolj bo napredovala konsolidacija demokratičnih držav, čim bolj se bo utrjevala pozitivna državo* v or5 nosit — tem manjša bo boljševiška ne-varnost.Spalajkovičeva Krvava izjava se je sicer pri nas nagradila s posla-niškim mestom v Parizu, ne moro pa biti merodajna za našo državo in za stališče male antante sploh. Danes vidimo veliko antanto v razpadu in sicer predvsem radi spora za Nemčijo in Rusijo. Politika prostih rok, ki si jo je pridržala mala antanta, je bila tedaj konstruktivna, ©Krepčajoča politika! Za države male antanto in za srednje-evropsko-balkansko države sploli je nemško-n^feo vprašanje problem mednarodne obnove, konsolidacije in demokracije, ni pa problem diplomatov, ge* neralov in drugih »zasebnih* interesentov«. Če liočemo rešiti Evropo pred propastjo, moramo iskati' na vsej črti delo, red, razvoj in se izogibati impo-rijalistienitf, militarističnih ter 'drugih Podobnih stremljenj, s katerimi so doslej tajni' diplomatje, dvorne kamarile, maoliiavelilistični državniki in slični samodržavniki že v naprej onemogočali mirno in zdravo funkcijo držav in mednarodnih’ zvqz. Na j se zaščiti s pomočjo raznih konvencij, ki drže posamezne države neprestano v šahu, varnost ogroženih držav, na pr. Francije, ne smemo pa dovoliti, 'da bi to črnogledo nezaupanje .postalo pravilo v mednarodni politiki in nadaljevalo tudi po svetovni vojni dobo »oboroženega miru«. Počakajmo, da se razblinejo o-blalki smodnikovega dima, da izginejo razne psihoze; pustimo, naj se stvari razvijajo v novi smeri in pokažejo svoje konstruktivne in mirovne zmožnosti. .Vprašanje: ali francoska ali angleška politika? je tedaj jasno. Naša država mora voditi politiko male antante v smislu Masaryk-Beneševe Koncepcije. To je konstruktivna, demokratična in mirovna, politika malih’ srednjeevropskih in balkanskih držav, ki so v povojni dobi prevzele historično misijo posredovanja med zahodom in vzhodom. To je politika prostih' rok, a trezne in resne pravdamosti- Ta politika gre paralelno z A'semi strujami, ki hočejo nov, popolnejši sistem Evrope. Resumiramo tedaj še naša včerajšnja izvajanja: Angleška taktika, kakor jo kaže najnovejša kriza zapndmjevropske politioke, je v toliko pozitivnejša, v dela navadne farso, polne samih zvitih' spletk in prevar, brez gl ob (.j e ideje, se jo nova tvorba že bolj nagibala kome* diji, ki biča sodobne ljudske blodnje, slabe šego in navade, ki so se ravno razpasle med dvornimi in meščanskimi sloji. Moliero izroča greh, pa tudi grešnike najhujši kazni — zasmehu. — In tako pobija človeške razvade in narodno g tone. Nova komedija jo bila veriga, Ki je čvrsto priklenila pariško občinstvo nanj in na njegovo gledališče. Moliere sam je nastopa! navadno kot sluga Sgaharel ali. Maškari! in žel viharno odobravanje. Ko je prišel Moliere v Pariš, mu je bilo 36 let. Ko se je 1. 1662. oženil s svojo gojenko, prekrasno devetnajstletno Armaudo Bejart, jih je imel ravno štirideset. Ta ženitev je postala Moliereu večen izvor vsega trpljenja, a to trpljenje um je postalo neusahljivi vir nesmrtnih'del. Armanda je bila prav tako izvrstna glumica, kakor je bila slaba žena in malti.• Njena lahkoživa narav ni bila primerna za bolehno resno Moliorevo čud. Polagoma se je povzpel Moliere v svoji umetnosti na dokaj višjo stopnjo. Začel je izbirati v šumnem, a že tedaj pokvarjenem pariškem življonju tipe največjih, četudi včasih’ vplivnih’ in vbsakoriojcčik' mor amili propalic. Tiste kolikor išče delo. mir in sporazum. Slovani, če se hočemo ohraniti pred desiruk ■livnimi strujami naše dobe, " moramo iskati več realnosti, konstrukcije in sporazuma, pa bomo še vedno hodili tudi idealna pota! J—us. Proč s strankarsko razcepljenostjo. Naša strankarska secesija v Sloveniji bo kmalu prišla tako daleč, da bomo imeli toliko strank, kolikor imamo v narodni skupščini poslancev. Komaj milijon nas je, pa imamo celih sedem strank. To jo žalosten in nezdrav pojav, ki bo upropastil vse naše javno •življenje, če ga pravočasno ne odstranimo. Kdor količkaj pozna razmere v poedinik delili našo skapne države, ta ve. da so razmero y poedinih pokrajinah čisto drugačne, Kakor pa v drugih', naravno je, da so radi tega različne tudi potrebo in interesi- Naša Slovenija je čisto drugačna pokrajina kakor pa n. .pr. Črna gora ali Banat itd. Radi tega je treba, da se vzbudi pri centralni vladi razumevanje za te različno potrebe in interese. To pa jo naloga po* slancev. v narodni skupščini. Tam je tisti forum, na katerem se odloča naša usoda. Če pogledamo kako izpolnjujejo naši slovenski poslanci v Beogradu svojo nalogo, se nam pokaže silno žalostna slika. O kakem enotnem nastopu ni niti govora, še o podpiranju ne. Nasprotno, tu prevladuje strankarska strast in zavist, da ne bi kdo kaj dosegel ter stopil s svojim uspehom pred narod. In če v Beogradu ni pravega, razumevanja za naše težnje, ni krivda Srbov in tudi ni nikako čudo. To je krivda naše strankarsko razjedenosti, to je Krivda na pet strank' razkosanih’ poslancev- Oni, ki gledajo brez strankarske zaslepljenosti na stvari tako kakoršne so, vejo to prav dobro. Radi tega je, ako hočemo ozdraviti naše razmere, neobhodno potrebno, da opustimo brezplodno Klikarstvo ter se zedinimo v močno epptpo fronto pod. prapo* rom one stranke, ki edina druži v sebi vse naše s^anoy u ii « muliDor, ii/. januarja 1922. fielc romunski žld, Gold jpo imenu, a vdovici se je predstavil kot Adui Aure-lius. Kmalu sta sklenila prijateljstvo, ker ji je Gold znal tako lepo pripovedovati o svojih slavnih pradedih ter o tradicijah svoje slavne rodovine. Med drugim ji je tudi pripovedoval, kako se je tik pred izbruhom sprl s svojo obite-teljo ter pobegnil v Nemčijo, kjer sc je kot avijatičar bojeval proti Francozom in Rumunom- Toda ravnokar se mu nudi prilika, da se potom romunskega konzulata zopet spoprijazni s svojimi, a nahaja se v gmotnih neprilikah. In bo* gata vdovica mu je večkrat posodila večje -/vsoto denarja, dokler ji ga je oknčno sami zmanjkalo. Ker pa se še slavni potomec rimskih carjev le še ni pomiril, niti jo vprašal za roko, ji jev postala stvar sumljiva ter ga je nazadnje ovadila. Sedaj šele so se ji odprle oči! Prebrisani zid je šel v luknjo, u-boga vdovica pa joče za svojim izgubljenim premoženjem in lepimi nadami, da bo pripadala koda j slavni rodovini rimskega carja. * Japonci se,/posebno v zadnjem času telo radi ženijo v Evropi. No, mi Evropejci se radi tega nič ne jezimo, nasprotno, nas šele veseli, da se znebimo nekaj, zastarelih devic in slične nadležne prtljage; pa če tudi vmes izgine kaka lepotica, nič za to. Japonce no privlačuje samo lepota belili žen, ampak tudi njili duševnost. Japonci iščejo to-varišic na zapadu, ker jim Japonke duševno ne nudijo toliko, kakor pa Evropejke! (Sicer bi pa marsikateri mož rad zamenjal svojo »boljšo* polo-yioo za manj duhovito Japonko!) O bo-*iuu se je oženil v Londonu japonski pesnik Gonnosko Kcmai, ki jc v svojem kimono in modernimi naočali zelo znana osebnost v Londonu- Za ženo si je izbral Mary Neru Ilovard Morgan (res japonsko — dolgo ime!) Angležinjo, ki jo bila prva plesalka v Cbu Chin CkoAV-u ves čas, dokler je bil ta komad na reportoa.ru. Ko je mjadi par obiskal y njuni vili nek angleški novinar, se -je pesnik silno začudil, da jc njegova poroka že znana. »Nisem hotel, da vam to naznanim,« je rekel, »ker vem; da ?. k°žiču ljudje silno zaposleni. An-gležinje &o dobre ženo, ker se zanimajo za delo svojega moža tor se žnjimi elo* ■vek tudi lahko -porazgovori. Japonko pa so silno bojazljive in tihe!« Gospa Komni jo lopa, -1-letna žena, ki ima največjo veselje, da lahko sedi. po ori-entalnem načinu na tleli, ter da je lastnica prve in prave japonske hiše v sredini Londona. Vprašanje pa je, če se toga ne bo prekmalu naveličala! ■ Politične vesti. t * Madžarska politika. Na zadnji seji *ia-rodne skupščine je govoril večinoma Poslanec Lingauer, ki je v zelo ostrem tonu kritiziral sedanji vladni sistem, osobito pa dvoumno postopanje ministrskega predsednika grofa Bethlena m naučnega ministra Vasa v vprašanju glede kralja. Očital je mod drugim tudi zunanjemu ministru, da parlamen= ui že mesce in mesce ni poročal' o županjem položaju ter pripomnil, da sc Pod. vodstvom poslanca Gombosa stoječe društvo deželnih brambovcev o rij en-'ra na nemško stran, »Probujajoči Madžari« stremijo za Italijo, dočim odo težnjo malih kmetov v jngroslo-ivanski^ smeri. Gotovi visoki, politični akterji pa stvojc v neprekidni zvezi ž gospodoma Hohler in Clark. Dnevna kronika. * “.S1veca“a_s^ja občinskega odbora T Osijeku. \ Osijeku je bila po dospelem poročilu o kraljevi zaroki sklicana izredna svečana seja občinskega odboja, da sc je na ta način izrazila uda* nost celokupnega prebivalstva mesta kapram Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. zaročenki. Tako v provimcijalnem Osijeku! A v socialistični Ljubljani in rde-c®ra Mariboru? * ~ Izmenjava 5- in Kbdinarskili nov. cnnic. Narodna, banka je pričela z izmenjavo pe (dinarskih novčanic. V ''alkom se bodo odtegnili iz prometa uh.i stari srbski desotdinarski in državni bankovci. Novi petdinarskj ban-_evci sc bodo stavili v promet, čim do-spo iz Ameriko zadostna količina. mmm ' — »Jugoslovenski Informator«. V Ljubljani je izšla z datumom 16. jan. prva številka novega informativnega lista, »Jugoslovanski Informator«, ki prinaša razne sestavke v srbohrvaščini, nemščini in francoščini. Zaenkrat izhaja tedensko, se pa pozneje preosnuje v dnevnik. »Informator« ima obliko »Jugoslavije« tor se tudi tiska v Peskovi tiskarni. Poedina številka stane 1 Din. — t MHan Kučenjak. V pondeljek, dne 16. t. m. ob pol 14. uri je umrl v Varaždinu kanenonik zagrebške nadškofije Milan Kučenjak, predsednik demokratskega kluba v Varaždinu, v visoki starosti 79 let. Pokojnik je bil eden zadnjih ' Strossmayerjevih duhovnikov. Njegov oče je bil dolgoletni upravitelj posestva ^rofa Draškoviča v Bisagu, kjer. je Kučenjak že kot dijak poslušal navdušena predavanja in govore Ljudevita Gaja. Kanonik Milan Kučenjak je mnogo deloval na polju ljudske prosvete, držal številna ljudska predavanja ter pogostokrat sodeloval pri izdajanju društva Sv. Jeronima. Bil je ves čas njenega obstanka zvest član hrvatsko-srbske koalicije, a po njenem razpustu je postal član demokratske stranke ter predsednik demokratskega kluba v Varaždinu. Mesca julija 1. 1. je bil odlikovan za svoje zasluge z redom sv. Save lil. razreda. Bil je tudi izvoljen v varaždinski občinski odbor in mestno zastopstvo. Za pokojnikom, ki je bil najbolj naroden duhovnik, žaluje velik del zagrebške nadškofije,varaždinsko meščanstvo pa mu bo priredilo svečan pogreb. Bodi mu zemljica lahka! — Vsem delodajalcem in delojemalcem ! Mariborska poslovalnica okrajne, bolniške blagajne nsm piše: Z naredbo gospoda ministra za socialno politiko od 2. decembra 1921, razglašeno ood št 350 v 153 št. Uradnega lista Pokrajinske uprave za Slovenijo od 28. decembra 1921 se uvajajo v bolniško zavarovanje v Sloveniji znatne spremembe, tako glede podatkov delavnegh zaslužka, prigla^ov in odglasov članov kakor spremembe o dajatvah obolelim članom. Ker je ta naredba izredno važna za vse delodajalce, kakor tudi za uslužbence, ki so podvrženi bolniškemu zavarovanju, se opozarja vse prizadete, da posvetijo vso pažnjo proučevanju izdane okrožnice, katero pošlje poslovalnica okrajne bolniške blagajne ljubljanske v Mariboru vsem delodajalcem in delojemalcem mariborskega okraja v poduk. V slučaju napačnih podatkov, se bo proti prizadetim kazensko postopalo vsled česar se vsak posameznik opozarja, da se ravna točno po danih predpisih. — Neprijeten dogodek’ dveh’ sester v Zagrebu. V velikomestni Zagreb sta prišli pred par dnevi dve sestri iz okolico, da si oglodata »prestolico hrvaške republike«. Toda Zagreb jima bo ostal v žalostnem spominu. Ko sta oddali svojo prtljago na kolodvorski garderobi, sta vstopili v tramva j, da poskusita dobrote zagrebško costne železnice. Tu sc jima je približal zagrebški žepar ter jima odnesel ves denar, potne izkaznice in listke od kolodvorske gardrobo. V tej zadregi sta so zatekli na policijo ter se tam pritožili nad zahrbtnostjo zagrebških žeparjev. Policija je takoj poslala na kolodvor detektiva, ki je po opisu spoznal prtljago ter jo še pravočasno rešil- Toda denarnice z vsem denarjem so bile izgubljene. Bližala se je noč, sestri sta bili brez prenočišča in brez denarja, kam ž njima? Vlak', s katerim bi se lahko odpeljala domov, vozi še le drugi dan popoldan in policija nima nobenega fonda za prenočevanje tujcev. Policijski^uradnik jima je ponudil klop v stražnici blizu zakurjene peči. Tam sta torej prenočili. Drugi dan pn ni bilo druge pomoči, kot da jih je policija po odgonu poslala v pristojno občino, dasiravno sta bili najpoštenejši duši. -.— golica za češki jezik na ljubljanski^ univerzi. Na ljubljanski univerzi se je osnovala, stolica za češki jezik. K a lektorja je imenovan dr. Vaclav Buti’ an. * — Sklep prvega polletja na osnovnih In meščanskih šolah’ v Sloveniji. Po odredbi višjega, šolskega sveta so bo po* cenši z letošnjim letom zaključilo prvo polletje na. osnovnih' in meščanskih' šo-Lah’ z 31. jan., drugo polletje pa se bo "flčefo g 3. februarjem,, — Jugoslovensk! kapetan ua Dit-naju zaprt. Iz Dunaja poročajo, da so zaprli na Dunaju kapetana in 6 mož posadke iz Beograda došlega parnika, ki so osumljeni, da so ukradli z ladje za 12 milijonov kron bl3ga. — Pobrežje. (Doniš.) V Mariboru se je podražilo s 14. t. m. najfinejše meso zadnjega dela na 34 K. Naši mesarji pa, ki takega mesa sploh nimajo, zahtevajo za svojo obžalovanja vredno »starino" brez razlike posameznih delov 30—36 K za kg; poleg tega pa se tudi prav malo brigajo za dopustno množino neprebavnih kosti. Ali res ni nikjer oblasti, ki bi napravila tudi pri nas red? — Vlšjna zapadlega snega v Sloveniji. Najvišje, preko 1 m je zapadel sneg po nekaterih delih Gorenjske. Na Dolenjskem dosega 50 cm do 1 m, v Ljubljani ga je zapadlo 50 cm, v Mariboru pa 3,0 cm. V Mariboru je torej padlo najmanj snega; zanimivo pa je, da ga je padlo na Dolenjskem več kakor pa v Ljubljani. — Pasji prebivalci Ljubljane. Ljubljana ima po zadnjem »štetju" nad 1000 psov, od katerih se pobirajo takse, ker so pa psi čuvaji takse prosti, jih je vseh gotovo kakih 1200. — General Wrangl v Slavoniji. Kakor poročajo listi, se bo general Wrangl nastanil v starem Futoku pri Sremskih Karlovcih na sekvestriranem posestvu grofa Rudolfa Dhoteka. — Sleparija na carinarnici v Bi-toiju. Na carinarnici v Bitolju so prišli na sled velikim sleparijam. Primanjkljaj v blagajni znaša 6 milijonov dinarjev. Dosedaj so zaprli dva carinska uradnika. Preiskava se nadaljuje. — Velik požar v Osijeku*,V osječki tovarni za pohištvo jo izbruhnil pred par dnevi požar, ki jo uničil vso tovarno s stroji in precejšnjo zalogo pohištva. Zgorela__sta tudi dva konja. Škoda znaša na.d .poldrugi milijon kron. Ogenj so le z velikim, trudom in s sodelovanjem vojaštva omejili in pogasili. — Nov župau v Bučečovcih. Ker je prejšnji bučečovski župan UiniT, je bilo treba na izpraznjeno mesto postaviti novega. Zavedni Bučečovčatii so ostali zvesti svojemu naprednemu prepričanju ter si izvolili za novega župana za* vodnega in naprednega kmeta g. Martina Kolmaniča. — Karijera gostilničarjevih hčerk. Londonski listi prinašajo sledeče poročilo o živi jenski usodi dveh lepih hčerk nekega gostilničarja v zapadnem Lon* donu. Prva se je poročila 1.1914. s prince mBourboaiskim in postala bližnja sorodnica španskega kralja. Druga, ki je bila izpojva preprosta modistka, je začela svojo karijero pri opernem zboru. Na ta način si je tudi ta hčerka pridobila nekega plemiča, ki jo je poročil. To pa ji je bilo preskromno. Dala se je ločiti in je stopila k filmu. Sedaj je stara H let in je ravnokar postala žena princa Mohameda Džema Aladina Mahmeda, brata prejšnjega egiptskega kediva.^ Ta bogati princ jo gostilničarjevo hčerko tako obsul z dragulji in dragocenimi kožuhi, da. jo zavida ves londonski ženski svet. Obe sestri ste bili prvovrstni lepotici. To je mogoče seve v Londonu, kjer se shajajo 'razni princi. Naše lepotice pa si niti ne žele princev, da, niti plemenitaš ni več njihov ideal. Verižnih, ki si lahko prižiga cigarete z desetaki, je vroče zaželjen ženin in najboljša ženska karijera. Mariborske vesti. Maribor, 18 januarja 1922 m Seja širše/th odbora mariborske organizacije JDS. Sinoči ob IS. uri se jo vršila v mali dvorani Narodnega do*' ma prva seja širšega odbora mariborske organizacije Jugoslovenske demokratske stranke. Na sporedu je bila volitev oksokulivnega ožjega odbora ter razdelitev na. odseke. Sejo je vodil novi predsednik g. dr. Franjo Lipoid. Pri valitvi ožjega odbora se je'izvolilo soglasno podpredsednika, tajnika in njegovega namestnika, ter blagajnika in njegovega namestnika, K ožjemu odboru pripada pa tudi 10 načelnikov odsekov ki so: 1. obrtni, 2 mladinski, 3. gospodarski, 4- šolski, 5. kulturni, 8. (5ur* oiajjstični. 7, uradniški » pravni 9- citran 'prireditveni in 10. agitacijski. Ožji od bor se ibo sestajal po potrebi vsakih it dni ali vsak teden, širši pa vsak mesci enkrat. Na sestanku širšega odbora bd poročalo predsedstvo o tekočih zadevali, načelniki odsekov pa o delu v po-edinih odsekih. Seje se bodo sklicevale1 potom »Tabora«. «. m Seja mariborskega občinskega sveta. Prva letošnja redna seja občin-' skega sveta' so vrši v četrtek 26. t. m- V mestni posvetovalnici ob IS. uri. Na sporedu je: 1- overovanje zapisnika za-! dnje seje in poročilo predsedstva; 2j predlogi in vprašanja; 3. poročilo odsekov: 4. perzonalne zadeve. Gg. občinske svetovalce se vabi, da se zanesljivo vt leže te seje. m Pisarna demokratske stranke x Mariboru. Mariborska organizaciji JDS otveri v prihodnjih dn^j posebno tajniško pisarno, v kateri bo dajala vseni članom demokratske stranke iz mesta kakor tudi z dežele vsa potrebna pojasnila, nasvete itd. Natančneje bomo poročali, ko se otvori. m Mestno elektriško podjetje na znanja svojim cenjenim odjemalcem toka, da je dovoljeno cd sedaj naprej uporabljati na mestnem električnem omrežju le žarnice, ki jih prodaja mestno elektriško podjetje in Ijj, so zaznamovane z grbom mesta. ^Žarnice, .katere so že pri strankah v uporabi se ■ bodo od organov mestnega elektriškega podjetja pri kontroli konzuma naknadno žigosale in ne smejo po končani kontroli, od dneva ki se bo objavil v Časopisih, goreti druge žarnice. Strankam, ki bi uporaljale po tem dnevu žarnice brez omenjenega žig o, se bo ustavila nadaljna dobava toka. V slučaju, da bi se bila po objavi poprej omenjenega dneva pri kontroli katera stranka prezrla, se naproša, da to v lastnem inte resu takoj javi mestnemu elektriškemu podjetju. Žigosane žarnice se dobe pri imenovanem podjetju v Jurčičevi ul. 8/1. m Pevsko društvo „Drava“ naznanja, da se vrši v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 19. uri pevska vaja za ženski zbor. Točnost! m Klub dobrovoljcev v Mariboru ima svoj sestanek v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 20. uri v Narodnem domu. m Požarni hrambi na Pobrežju je podaril ,g. gostilničar Reibenschuh na Pobrežju znesek 30 din., namesto venca na grob umrlega g. Vračko Franc, veleposestnika v Malečniku pri Sv. Petru nad Mariborom, za ker mu izreka načelstvo toplo zahvalo. m Vo.jaško-taksni obvteanci stanujoči v Mariboru sc poživljajo, da se ra* di vojaške takse do nadalje 15. febr. 1922 javijo pri mestnem magistratu, vojaški urad Slomškov trg 5.1. Zglasit-vi so podvrženi: 1. Vsi od 1877.--1901. 1. rojeni, ki so bili pri naborih in nabiranju za vojaške službe za stalno nesposobne spoznani; 2. Vsi oproščeni, ki so bili za vojaško službo sposobni spoznani, pa so vsled oprostitve med vojno samo 6 (šest) mesecev, ali pa manj kot 6 mesecev oziroma sploh nič niso služili; 3. Popolnoma oproščeni plačila vojaŠlte takse so: a) Vsi, ki so med vojno dejansko služili najmanj 6 mesecev in b) državni, deželni in občinski nameščenci, potem oni nameščenci javnih dobro* delnih zavodov (okrajnih bolniških blagajn, zavarovalnih zavodov, bolnišnic itd.), ki so bili med vojno iz službenih ozirov oproščeni. m Pravoslavni praznik Bogojavija-nje proslavi tukajšnja garnizija dne 19. t. m. v pravoslavni kapeli (kasarna kralja Aleksandra). Služba božja se bo vršila ob 9. uri predp., na to pa ob 10. uri blagoslavljanje vode na Dravi pri brodu izpod kasarne- Pri tem obredu bo pel ruski pevski zbor iz Strnišča. m Danes, v sredo zvečer ob S. uri st vrši v mali kazinski dvorani ebeni zbor Ljudske univerze. Opozarjamo ponov-no na tako važni kulturni večer! • m V Celju aretirana Mariborčanka, Celjska policija je aretiralo pred par dnevi radi vlačugarstva in pijanosti Mariborčanko Marijo Mazir. Masiv sg jo izgovarjala, da ;ji je dal v vlaku nek gospod piti neko sladko pijačo, k? jo je tako omamila, da ni vedela kje je. m Za protituberkulozno ligo sc je nabralo dosedaj v Mariboru že 100.000. kron. Začetek je res lop in želimo le, dr: bi bil tak tudi nadal.ini razvoj in uspeh .hbhiianitarne akcij e. m Velika; kavarna. Oti 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baru«. m Prodaja mestnih vojašnic. Te dni se vrši sestanek pooblaščencev vojnega onarja in zastopnikov mestne občine, na katerem se bodo vršila pogajanja glede prodaje mestnih vojašnic. m Obrtno gibanje v Mariboru, špecerijsko trgovino Preac & Šoštarič v Gosposki ulici je kupil tržaški Slovenec g. Anton Požar. m Ali ni razlike med gostilno in Karamo? Prejeli smo: Kot se opaža, se zadnje čase tudi gostilničarji pečajo z razpečavanjem črne in bole kave, čaja, punča, slivovke itd., kljub temu. da za to niso pooblaščeni in kakor da ne bi bilo v Mariboru dovolj kavnren. Dobro bi bilo, če bi pristojna oblast revidirala gostimiške koncesije lei ugotovila, kaj j-mejt in kaj ne smejo prodajati! m 27. odvetnik v Mariboru. Kakor poročajo listi, se preseli v Maribor odvetnik dr. Tomšič iz Ljubljane. To bo 27- odvetnik v Maribora. m Romunski narodni plesi. Ker stopi jugoslovanski narod v ožje stike z rontunskim. bi bilo dobro, da spozna tudi plese tega zavezniškega neroda. Padutfga prične’plesna šola Hribar s pouč,1vk.njem teh plesov. Vpisovanje dnevno v Razlagovi ulici ‘21. ali pa vsak pondeljek in sredo od 17—22. ure v Gambrinovi dvorani- Žalostna usoda ruske dece. Mnogo so je že pisalo o težkem stanju, ki vlada v Rusiji, o skrajno resnem položaju inskih žena, posebno, pa še o bedi ruske dece v »zveličavnem« Lenjinovem kraljestvu. Človek bi mislil, da je izčrpana že zadnja vest umirajoče Rusije, a ponovno prihajajo po* ročila o še vedno hujšem gladu. Nedavno je zopet dospela vest, ki živo predo-čuje skrajno bedo in pomanjkanje, v katprem se nahaja nedolžna ruska deca. Povsod, po vsej Rusiji trpi deca glad in mraz. Starši, ki niso več mogli gledati bode svojih umirajočih otrok, so jih prepustili njihovi usodi ter zbežali. Zapuščena deca hodi po ulicah ter .prosi usmiljenja. Marsikateri otrok je postal tat, a še nerazvite deklice so u-dajajo razbrzdanim vojakom za košček kruha. Ko dospejo cele trume otrok v kako vas, nastane povsod veliko razburjenje. Vsakdo bi rad pomagal nedolžnim, izstradanim malčkom, a ne more, ker sam ne ve, ali bo še imel za jutri košček kruha, ali pa bo delil njih žalostno usodo- In nenasičeni, premiknje* ni romajo otroci dalje proti toplejšemu jugu, upajoč, da se tam' ogrejejo in nasitijo. In vedno večje so te žalostne četice- Da prepreči to »preseljevanje«, jo izdal šef evakuacijskega cent ra kavka-ško fronte naravnost nečloveško na-redbo: postavil je vojaški kordon, ki j naj zabrani izstradani deci prehod na kavkaško ozemlje. V donski pokrajini so posebne vojaške stanice, ki gonijo deco nazaj, v glad — v smrt. Mnogo-jkrat pride med izstradanimi otroci in vojaki do spopadov. »Sekcije za javni pouk« bi morali pomagati deci, a to je tudi tem nemogoče. In gladni, mršavi otroci prepevajo po cele dneve pred ■ jVratmi sekcije, pojejo »internacionalo«, jhotoč s to pesmijo ublažiti sovjetske obli asti ter vzbuditi vsaj malo usmiljenja. Po noči, v najhujšem mrazu spi ta bedna raja po hodnikih', stopnicah’ in na odprtih' ulicah. JTJsoda onih'. Ki uživajo »dobrote« v dečjih domovih, ni mnogo boljša. Spe na golih tleh, v slami, ki je polna mrčesa, ki otroke naravnost ubija. Živi k ost n jaki so polni ozebline, ran in uši. Ponoči, ko se rane in drugo razboli, o* troci naravnost zverinjsKo rjovojo od bolečine. L. 1920. jo v Penzi nek fantek samo vsled uši znorel. Skraja jih je lovil ter ■— jedel, ker ga je moril glad, ko pa jo že tako onemogel, da tudi tega ni mogel več storiti, so se uši silno razmnožile; kričal je po celo noči, dokler ni končno popolnoma znorel- Otrokom bi bilo treba obleKe in o-butja, a vsega tega invalidna Rusija nima. L. 1920. je dobil vsak otrok' mesto obljubljenih 11 metrov samo 30 cm snk-na za obleko. Na 29 otrok’ se je razdelila fclopka sukanca, 39 otrok je dobilo en par črevljev, a od 3124 otrok' je dobil le eden klobuk oziroma pokrivalo. Par nogavic se jo moralo razdeliti med 164 otrok. V Oreljski guberniji je prišel en par črevljev na 5000 otrok. , Deca umira gladu, dasiravno dobiva dnevno 100 gramov slabega »kruha« in nekaj mrzle zelenjave. Sovjetski u-radniki v Atlanski govore javno, dahi bilo bolje vso to deco gnati na stepe ter jo tam postreljati, kakor pa pustiti tako nečloveško trpeti. Otroci pa ne le telesno, marveč tudi duševno in moralno propadajo. Starejši dečki (12—14 let) kradejo, kvartajo in pijejo žganje, a male deldice se udajajo prostituciji, da se. vsaj na kakoršenkoli način preživo-Pri nekem požaru stariši niso Hoteli re* siti svojih lastnih otrok, češ, bolje je, da zgore, kot pa da še nadalje trpe tes nečloveške muke in trpljenje. O kaki naobrazbi ni niti govora- Šole so zaprte in ves pouk' počiva.. In v takem položaju raste naraščaj Rusije! ‘ Narodno gledališče. Repertoar: Sredo IR. s „Sv*l“. Al«. C. Četrtek 19.: „Hlapec Jernej*. Ab. R Petek 20.: ffiViam’icel!e Nitnuche*. Ab. C, Pobote 21.: »Gozd". Ab. B. Nedelja 22.: Ob 15. uri »Ozd*, ljudska. Ob pol 20. uri »Hlapes Jernej", delavska. Torek 24.: »Svet". Ab. A. Getrtek 26,: »Favn". Ab. C. Petek 27.; .Ptičar". Ab. A. Sobota 28.: »Parižanka*. Ab G. Nedelia 49.: Ob 15. uri »Za narodov blagor*, ljudska. Ob pel 20. uri -Poljska kri". Izven. Pondeljek GO.: Produkcija dramatične Sole. Izv. Torek 31.: .Dediči velikega časa*. Ab. B. Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dramatične šole se vrši danes, v sredo, dne 18. jan. točno ob 19. uri. Kultura in umetnost x Alojz Kraigher: »Umetnikova trilogija*. Ivanu Cankarju v spomin. Samozaložba. — Natisnila Učiteljska tiskarna. V prvem delu je hotel pisatelj pokazati, kako je iztrgala domovina Umetnika tujini iz rok. Ta ga je držala z gospo Pavlino in si ga je želela trajno prikleniti z zaročenko Betko. Iz nevarnosti, da vtone v tujini, ga je rešila njegova mladostna ljubica gospodična Minka. S pomočjo Janeza Poslanca, ki mu je prišel ponujat državnozborniški mandat, ga je odvedla v domovino. Prvi del ima naslov .Umetnik v tujini*. V drugem delu — .Umetnik v domovini" — je pisatelj vtelesil boj umetnosti z življenjem za Umetnika. Gospo-dična Helena poizkuša, da bi ga iztrgala gospe Ani iz fok. Boj med njima pa stopi nenadoma v ozadje, ko se Umetnik zavč, da je na koncu svoje poti, ki ga ne vodi iz življenja umetnosti v naročje, marveč od obojega — smrti naproti. V tretjem delu — .Umetnik v nebesih* — bije Janez Umetnik svoj zadnji boj z Janezom Antrigo in z Janezom Sladkostjo. Boj se bile — za nebesa. Kakor sta mu v življenju venomer nasprotovala in mu metala kamenje pod noge, tako bi mu rada tudi tu — pred samim božjim pragom in . pred sodnikom svetim Petrom — izpod-i nesla stalo in mu poveličanje preprečila. A s pomočjo Boga Očeta — deus ex machina — triumfira Janez Umetnik nad intrigo, njegova mati mu pride naproti iz nebes in sveti Peter mu jih odpre. Cena za broširan izvod 15 din. za vezan 20 din. Naroča • se pri i vseh knjiganah ali pri založbi »Trilogije* v Ljubljani, Na stolbi 4. x Knjiprc Slovenske Matice so do-tiskano ter se bodo pričele te dni razpošiljati posameznim poverjenikom. Sokolstvo. o Sokolski dom v Beogradu. V Beogradu pričnejo na pomlad graditi Sokolski dom, ki bo imel pet nadstropij ten- bo eno najlepših poslopij v Beogradu. Sokolski dom bo imel veliko, moder* no urejeno telovadnico ter vse potreone prostore, ki jih zahteva današnji namen in naloga sokolstva, kakor čitalnico, knjižnico, sokolski muzej, razna muzikalna odelenja itd- V pritličju bo oblačilnica, garderoba in Kopeli. Razen tega bo v Domu 40 gob za stanovanja j obiskovalcev raznih sokolskih tečajev, i Telovadnica bo 85 m dolga in 20 m 81-; roka. V prižemah ih prostorih bo ureje-’ no ljudsko kopališče. Načrt ie tedni znan sokolski delavec, brat Momir Ko-runovič. Potreben denar je že nabran, event. primanjkljaj bodo krile beograjske banke. Celokupno sokolstvo po* zdravlja to vest, kajti Sokolski dom v Beogradu bo postal središče sokolskega življenja in razvoja- o Sokolska maškerada v Mariboru se vrši letos zadnjo soboto v pustu to je dne 25. februarja 19221 v Narodnem domu. Prva seja veseličnega odseka bo v četrtek dne 19. j ah. ob 20- (8.) uri v mali dvorani Narodnega doma in prosimo dame in gospode, ki želijo sodelovati, da se te seje zanesljivo udeležijo. Veselični odsek Mariborskega Sokola. Šport. : II* redni občni zbor »S. K. Korotana«, se vrši dno 1.3. jan. ob 20. uri v restavraciji »Maribor«. Vdeležba za vse člane obvezna. Taj nik. : Gradjanski: OstmarK 9:2 (0:1). Minulo nedeljo je Ostmark (Dunaj) porazila še Gradjanski SK. Igra je fiesto prehajala v surovosti. Sodnik Mr. Gas-kell zopet ni zadovoljeval Vkljub snežnemu vremenu je bilo več iisoč gle* dalcev. Poraz Gradjanskoga je zakrivila njegova napadalna, črta, ki je ne-broj ugodnih šans zabila. Uspehe tekme v snegu so vspodbudile nekaj zagrebških klubov, ter se sklepa za prihodnje termine več interesantnih tekmovanj. : Evropsko prvenstvo v nmetnem drsanju se odloči 29. t. m. v Davosu (Švica). Konkurenca obeča zelo interesantni potek tekmovanja. : Italija : Avstrija 3:3- Mednarodna reprezentančna nogometna tekma obeh držav, ki se je odigravala minulo nedeljo v Italiji je končala z neodločenim rezultatom. : SK Union Žižkov (Praga) je odi* kgral na povratku iz Portugalske v domovino z »Milnchener Turnverein 1860.« prijateljsko tekmo, ter bil premagan 5:3. Češko moštvo je kazalo u-trujenost po tako dolgem potovanju. Ptuiske vesti. - Obrtni koledar za leto 1922. Izdala in založila pokrajinska zveza obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Tiskala tiskarna Makso Hrovatin v Ljubi jani Cena 9 Din. 20 p- Lično opremljen koledar ima priročno žepno obliko ter vsebuje na 107 straneh razna za obrtnike, kakor tudi za druge važna poglavja. Poleg tega pa ima tudi poseben del praznih listov za beležke. Naroča se pri upravništvu Obrtnega koledar* ja« v Ljubljani. - Časopis za zgodovino in narodopisje. Prejeli smo 1. snopič 17. letnika časopisa, ki ga izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Ta snopič prinaša sledeče gradivo: I. Razprave. Kovačič Fr., Slomšek o pouku slovenskega jezika pred 100 leti; Skrabar Fr. Ruški mitrej; Košir P- Ljudska medicina na Koroškem. II. Izvest ja. Vrhovnik J., Nekaj o slov. pridigah v Slovenjgrad-cu; Kovačič Fr. Stara narodna noša okoli Ljutomera; Sarin B., Donesek k zgodovini turških in ogrskih napadov; Kovačič Fr. Kapela sv. Rozalije na Hajdini. III. Slovstvo. Slavič dr. M., Prekmurje (Fr- Kovačič): Senon dr. M., Geografija Jugoslavije (Dr. K C.); Luschin Ebengrouth dr. Arrt. Die Zer-rcissung der Steierma.rk (Fr. Kovačič), Zeitschrift des Hist. Vereinos filr Stei-ermark (M. Ljubša); Vjesnik za ar-heologiju i historiju dalmatinska (Fr. Kovačič); Priloži za književnost, isto* riju i folklor (F. K.). — Društveni Glasnik. — Uredništvo pravi v svojih' opombah’ »Naš obračun«; »Naprnm naši javnosti nam je spregovoriti ob tej priliki prav resno besedo. Nemci z a stentativno pozornostjo obrača jo oči na našo bivšo Sp. Štajersko. V prilog jim je to, da razpolagajo z bogatimi arhivi v Gradcu in na Dunaju, kjer so polira« njeni zakladi naše zgodovine. Kdor pozna nemško žilavost in mentaliteta, se ne bo udajal iluziji, da so Nemci za* pril knjigo nad pokrajinami, ki so prišle v našo državo. S sistematičnim znanstvenim delom bodo pripravljal gradivo za oni čas, ko bodo vkljub pod* pisani pogodbi prišli pred ligo narodov z zahtevo, da se meje revidirajo in vsaj del Sp. Štajerske njim povrne- Gojiti domačo zgodovino slovensko zemlje med Savo in Rabo je torej naša državna in narodna dolžnost. Vse obsodbe je vredna brezbrižnost in celo prožit napram idealnemu stremljenju našega društva, ki se kaze v gotovih krogih Ge pregledamo vrste naših članov, sta med njimi zastopana največ lista dva stanova, ki sta najslabše plačana: duhovniki, in uradniki, zlasti profesorji. Najpremožnejšim slojem jo ranmoii'-mot izpridil mentaliteto. Pohlep zn v/.i-vanjem v svoji najogabnojsi phil * — v alkoholizmu požira milijard: pn-cd-nega premoženja, zn višjo kulturne cilje pa ni smisla.« — Tej obtožbi naše javnosti ie pripomniti samo to, da je — mila.. Varujmo se, da se ne bo ta brezbrižnost še grenko maščevala nad nami. To, o čemur toži zgodovinsko društvo, tare tudi vsa ostala Kulturna društva. Mi. ki živimo na historičnih tleh, kjer se je ustanovila germanska poplava na jug, bi morali bolj ceniti našo domačo zgodovino! O zgodovinskem društvu še spregovorimo. Vabimo vse zavedne,jše ljudi, Katerim narodnost, ni fraza ali osebni dobiček, da pri' stopijo kot člani. Gospodarstvo. Borza 17. januarja. Curlh, devize: Berlin 2.75, Neiyyoik 5.15. London 21.75, Pariz 43.20, Milan 22.50, Praga 8.55, Budimpešta 0.77, Zagreb 1.80, Varšava 0 18; Du-naj 016, avstrijske žigosano krone 0 09. Zagreb, devi z e : Berlin 15S-75 - IGO, Mila« 1280—1*87, Italija ček 1260-1270, London 1235—1238, Newyork kabel 2S9—293, ček 287, Pariz 2390-2395, Praga 488—492, Švica 5625-5650, Dunaj 4.05—4 10, Budimpešta 43.00—44.— 1 valute: dolar 281—285.50, av. luone 4.50, češko krono 470—480, rublji 24-30, 20 K v zlatu 9SjO ■ —1060, funli , franki , napoteoni 9 0— 1020, marke 155—158, madžarske krone 45, liri 1270-1280. Poslano.* Mala oznanila. Iščem mlinarja za mlin na vo- do, enostavno mletje. Službo lahko nastopi takoj. Lahko je slarejSi. Plača po dogovoru. Ponudbe na: Josip Juriša, mlinar, Zlatar, Hrvatska. 99 4-1 I. mariborski bioskop dalje dobrega klavirskega igralca ali igralko Ponudbe pismeno ali ustmeno. Učanee se iiče za kolar»ko obrt., 300®©®©®®® j o osip, ugos °»»nski 2epne uro, precUijrfke in sten-| »ke popiavlm najsolidneje tvid- Planlno se išče. Pismene po-J ka B. Bizjak, Maribor, Goepo- nudbe pod „N. D. 10* na u- J ska ulica 16 64 P™™ »sta. 94 ?J©)!53l(S>lB3l©lgJ]®|gl]© g Izvorna izpričevala. Radi pravilne uporabe razpisa C. br. 64462 z dna 3. novembra 1921- izdaja generalna direkcija carin sledeče navodilo: V zruislu razpisa C. br. 2445-1919. jo dogovorjena uporaba pogodbene (minimalne) carinske tarife na podlagi izvornega izpri' Svarilo! V zadnjem času se razširjajo proti meni K* moji trgovini po mojih sovražnikih ntresničn« govorice. Opozarjam vsakega, kateri bi šo nadalje take, moji trgovini Škodljive vesti, razširjat da ga bom sodnijsko zasledoval. 9* MARTIN STADLER, trgovina i mešaniri blagom, Maribor, Vetrinjska ulica št. * Za ,Poslano" prevzame uredništvo le 1 tobko odgovornost, v kolikor to določa z^kon. Glavni urednik: B n d i v o j B e li a r. Odgovorni urednik :RudolfOzim. išče za od 1. februar,* 90 tr ju jejo, da je predmetno blago iz u govorne države. Če pa izdajajo taka izvorna izpričevala krajevne oblasti v noti govornih državah in potrjujejo, da je predmetno blago iz ugovorno države, se carini blago brez ozira na izvor* no izpričevalo po maksimalni carinski tarifi. Izurjena Šivilja s« pripoioč* cenjenim go ipod njiun na dom-Vprašati pri Zollensteiner. 8 venska ulica, •_ 4»ataik fa ufrjattU* Konzorcll -Tftbor*’. —Mariborska tiskarna d. i