PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILN
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. žtev. 234 - Cena 4.- lire
TRST, sreda 6. marca, 1946
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni it. 1 - L Tel. it. 93806.93807,93808. Rokopisi »e ne vračaj«
Dejstva za zavezniško komisijo
let Je trpelo naše ljudstvo. 27 86 branilo s silo obupanca P1'0** vsem poizkusom raznarodo-/aja, 27 let je stalo hrabro na raniku svojih zapadnih meja, od iva Soče pa tja preko Erd in Bnicčije, Krmina in Čedada vse do Tarčenta in Rezije, Trbiža in “nežnega Kanina. 27 let je trpelo “stisnjen/ml pestmi. Zadnja 4 le-P8, j« stisnilo orožje in dinamit JJ* svoje pesti ribičev in kmetov kov, gorele so znova vasi kot
* Prvih letih fašistlčnh grozo-Jstev, iz vseh predelov Primor-
* 6 80 hitele množice v planine, v ^•■'ttzane, v vseh predelih Primor-
vzhodno in zapadno od 8048 »o padali naši najboljši. Da. zopet jokajo naše matere in Toda to Je tihi jok pono-n zmagovalk. Danes zopet — h bolj kot kdajkoli poprej — tre.
■ eJo srca našega ljudstva. Da-^evi odločitve. Ali je mo-da ne bi dosegli pravice po jj. trpljenju? Tako se spra-v pričakovanju komisije. ], i_,0^ v®a srca, vse duše naših *° danes uprte vanjo. Tako Pišejo o tem iz Kobarida:
* 3°kariško ljudstvo se zave-
da bo v bližnjih dneh padla jev PriPat^nos*-i naših kra-^ ' Ysi smo pripravljeni na k(w‘1-n sPrejem mednarodne _ Rusije, ki bo ugotovila sta-od v}^ega ozemlja in bo tudi fcen U sPozna'a np-še težnje, P^smo že med narodno o-odilno borbo izrazili svojo tja.0?10 Volj° pripadati samo ravi mor P° pravici in po nanj t sPadamo, to je k domovi-61 ^goslaviji.
V5*»«J bi bile naše meje?
. Sodnjem srednjem veku so In h j- V ok°('ci Oedada dolgi obm - . boji med tamkajšnjim Ven v®*111 prebivalstvom, slo-<- 8~un na eni strani in itali-
^--^u na drugi. Znano je, Spij®0 Padli v bitki na gori tkrt Čedadu skoraj vsi krai?8^, Piemiči. Prav v teh v J \kjer se gričevje spušča Poteka še dandanes diiat °®tna meja. Mednaro-pr6D 0misija se bo o tem lahko *odh ter s pravično raz-tudi0 določila, naj tam poteka ljuH , avna meja federativne ske republike Jugoslavije.
bili° 9rv* svetovni vojni smo k Tt^r°ri svoji volji priključeni * ttaliji. Bili smo tedaj razo-rani in užaljeni, da se z na-. baranta, vendar pa smo u-da nam italijanska drža-- °e bo ovirala vsaj kultur-j in gospodarskega razvo-je Kaj se^ je pozneje zgodilo, j^semu svetu znano. V okvi-5 ‘dvatisočletne kulture* so Ta oketaI‘i paradiž na zemlji, a./Paradiž* se je kaj kmalu stvei»enil za slovensko ljud-«Uil/ pekel preganjanja in to j ! va, v največjo sramo-li ^ vajsetega stoletja. Ukini-*Vetnna^e aiovenske šole in pro-k jfna društva, sežigali so na-*n kulturne domove, r^nali slovenski jezik iz u-gp > ovirali slovenske pridi-Voč CerKvi. Tudi na cesti nisi h tj .8lnel nekaznovano govejih ovensld, utihniti je mo-v javnosti naša pesem, j* bji u^teljstvo in uradništvo bi«š>u*odstavljeno ali pa pre-t^ijo srednjo in južno I-bašj ‘ 1Cni, ki so vztrajali na *baji. niljk, so se kaj kmalu ti ji.	ječi ali pa v konfina-
"to g- Kobaridci se prav do-Kalii-vU^injanio, kako so nam 1 ih l. orno8rajčmki poru-Sja oskrunili spomenik na-Mlč. adatelja Andreja Vo-P° n» * uničili z bencinom , J^gu. Podili so nas iz _*tt>te itp e’ rekoč: Ch'i non si
'l*. (v no vada in Jugosla-Zas,,^ K' bi nas spet hote-*t® nft‘U- vprašamo: »Kaj . °dili z našim mučeni-0bUn rejem Manfredom?* ®tva / P°lo*aj našega ljud-+• i*1 k £ Privedel do zrelo-, italii° oženmu uporu pro-v^stviiJ^kim oblastem pod ^°rboi / OF. Stopili smo v /o L a se otresemo za ve-i *« hiVfnskega suženjstva čUgosi^aijučimo k domovini ?%1d j,1, V tej borbi je dal »i^lo h,8if.^eže *rtve: skupno 1 atifi. 'h v borbi ter žrtev U °seb	terorja 25; števi-
itj ®vob'r»H jim je bila odvze-3) ja«.f tzapor, internacija p/Zete ’ skuPno število let /ha tiri®v°bode 90, skupno ^tvu a ??ete Sk°de v gospo-U7'932 lir-
, 0|hlti ?atn da še more kdo n*Ži volji, po vaeh žrt-itdii	junaški dn krvavi
->t bonf8 'iudatva. Borili emo m k w. 1 88 homo za priklju. Av ! H Jugoslaviji, za pri. a »vojlm bilatom in ra-
' to* Nvum°' 'ta ^ trebe ° tel
k.'Ije.ti	stvari sploh še ra>-
\7>1 to
Jugoslavija terja svoje narodnostne meje
piše Tassov	politični
Poročajo, da bo to dni prispela v Trst gavetsniška komisija sa določitev italijansko - jugoslovansko meje.
Trst, kt je središče Julijske krajine, je bil priključen k Italiji leta 1918. To področje se deli v itiri pokrajine. Gorico, Trst, Istro (Pulj) in Reko. Prebivalstvo Julijske krajine Je po podatkih italijanskega ljudskega štetja iz leta 1936. stelo okrog milijon ljudi. Po jugoslovanskih podatkih sta dve tretjini prebivalstva tega področja slovanskega izvora. Italijan Salvenini smatra, da znaša število Italijanov 300.000. Tik pred prvo svetovno vojno so smatrali Trst za največjo trgovimsko in pomorsko središče v srednjem delu Sredozemskega morja, kakor tudi za važno industrijsko središče. Tržaško pristanišče za<-vzema po svoji ureditvi in zmogljivosti eno izmed prvih mest v Evropi.
Kakor je znano, je bil polotok Istra, na obali katerega so mesta Trst, Reka in Pulj, še v 7. stoletju stalno naseljen s Slovani, ki so predstavljali pretežno večino vaškega prebivalstva.
Slovenci in Hrvati tvorijo tudi danes večino prebivalstva v notranjosti Istre, Po satnt - germanski pogodbi sta tako Istra kakor oelo-kupna Julijska krajina, ki je bila do leta 1918. v okviru Avstrije, pripadli Italiji.
Llogd George je v nekem komentarju glede tega pakta svoječas-no izjavil, *da bi v primerni plebiscita velika večina glasovala za slovansko zastavo, ne pa za italijansko». 7.e dolgo pred tem pa je bitiš-i italijanski ministrski predsednik Alfonso Lamarmora leta 1886. govoril, da se snikoli ni poglabljal v vprašanje Trsta. Siesto je obkroženo s slovanskim prebivalstvom in če bi mesto iz kakih razlogov postalo italijansko, bi bilo to izvir številnih neprijetnosti in brezkončnosti».
Znani državnik nove Jugoslavije Edvard Kardelj je o Trstu in Slovenskem Primorju poudaril, da Jugoslavija sne pretendira na tuje, ampak na svoje etnografske meje, ker je ostaJo izvem jugoslovanskih meja skoraj deset odstotkov jugoslovanskega prebivalstva. Samo oni, kt ne želi likvidirati ostankov fašizma v Italiji*, je rekel Kardelj,
<lahko podpira italijansko fašistično in protislovansko kampanjo.*— Prebivalstvo Julijske krajine poskuša sedaj uresničiti svojo davno težnjo in izraža vročo željo, da se priključi k ljudski republiki Jugoslaviji. Vaško prebivalstvo pričakuje prihoda zavezniške komisije, vsepovsod postavlja triumfalne slavoloke in krasi hiše. Na sestankih se sprejemajo resolucije z zahtevami, da se Julijska krajina s Trstom priključi k Jugoslaviji. Vendar pa je položaj, kakor poroča tisk, izredno zapleten. Beograjski radio je objavil, da se v samem Trstu in po vsej Julijski krajini nadaljuje teror proti slovanskemu prebivalstvu in da se ponovno uvajajo prejšnji italijanski zakoni. Reakcionarni elementi hvalijo italijanski fašizem in razširjajo letake, ki vsebujejo grožnje slovanskemu prebivalstvu. Ne glede na to odmeva glas ljudstva, ki zahteva, da se mu d& možnost, da sam odloča o svoji usodi, vedno močneje in močneje in ga ni mogoče zadušiti z nobenimi represalijami.
Pulj zahteva priključitev k F.LR.J.
Ljudstvo izraža v Številnih manifestacijah neprestano in vztrajno svoje želje in zahteve po priključitvi k FLRJ. Pretekli teden ao se vraila ljudska zborovanja po vseh puljskih ulicah in tovarnah ter okoliških vaseh, ki se jih je udeležilo vež kot 4000 ljudi. Ljudstvo je manifestiralo svojo vdanost ljudski oblasti in Titovi FLRJ. To dokazuje tudi mnogo pozdravov, ki jih je ljudstvo poslalo a teh zborovanj maršalu Titu.
BcmcaPopoloreltoliona
finansira delo reakcije t J. K.
Kakor seno že poročali, je bilo 25. februarja plenarno zasedanje SIAU-a v Piranu, kjer so razpravljali o vseh mestnih in tudi mednarodnih problemih. Vsi govorniki so poudarili v svojih govorih, da je edina prava rešitev problema Julijske krajine a Trstom njuna pri-
ključitev k Jugoslaviji. Po poročilih raznih delegatov je povzel besedo komandant narodne zaščite, ki je prebral izjavo ujetega repu. bllkanskega fašista, ki je pri zaslišanju priznal, da Je delo reakcionarnih elementov finansirala t Ban ca popolare ltaliana*. Vsi fašistični elementi so se organizirali v tajen odbor, ki bi moral prevzeti oblast takoj po prenehanju ljudske oblasti. Njihova organizacija je imela nalogo nasloniti se na reakcijo.
Prihed razmejitvene komisije
Trst, 5. (VZN). — Po poročila agencije BBC pričakujejo prihod zavezniške komisije v Julijsko krajino četrtek.
Jugoslovanski državni proračun sprejet
Beograd, 5. - Tanjug — Na včerajšnji seji zvezne vlade FLRJ je bil sprejet državni proračun za leto 1946 in .prav tako zakonska predloga o porokah In o splošni državni kontroli. Rešena je bdila tudi vrsta tekočih vprašanj.
Tito sprejel belgijskega poslanika
Beograd, 8. - Tanjug — Maršal Jugoslavije Josip Brc® Tito je včeraj v navzočnosti pomočnika zunanjega ministra dr. Vladimirja Velebita sprejel belgijskega opolno-močenega poslanika v Jugoslaviji.
Film Jugoslavija"
Moskva, 8. - Tass — Snemanje dokumentaričnega filma »Jugoslavija* se je pričelo že dolgo pred osvoboditvijo dežele izpod nemških osvajalcev. Dva sovjetska operaterja filmskih žumalov, Muromcev in E&urtn, ki sta z letalom letela nad Titovimi partizani, sta filmala operacije Jugoslovanskih domolju-
Reka je glasovala za demokratično Jugoslavijo
Volitve, ki so se vršile v nedeljo 3 t. m. na Reki, .predstavljajo velik zgodovinski dogodek za reško ljudstvo, dogodek, ki je po važnosti enak njegovi osvoboditvi izpod fašističnega suženjstva. Te volitve .pomenijo še eno veliko zmago ljudske demokracije ne samo za Reko, ker pomen te zmage presega meje samega mesta, temveč je velikega pomena za vso Julijsko krajino in mednarodno Javnost, ki je danes bolj kot kdaj poprej zainteresirana glede teh naših krajev. Množična udeležba ljudstva na volitvah Je še en dokaz, da ljudstvo Julijske krajina hoče svobodo, hoče spoštovanje svojih pravic in volje, da samo odloča o svoji usodi.
Velika zmaga ljudskih množic na Reki na prvih svobodnih volitvah prihaja ravno v dneh, ko manevri, rajo mračna imperialistične sile na vse mogoče načine, da hi si prisvojile vso Julijsko krajino ali pa
Belgijske volitve
Od enotnosti naprednih sil od visi* razvoj demokracije v Belgiji
ni se mo naša o-0v**k* pravica, saj to
Moskva, 8. Tass. -r- Pavlov komentira v »Izvestja* belgijske volitve in piše:
»Belgijski parlament sa sedaj razlikuje od parlamenta, kt Je bil Izvoljen leta 1939. Predvsem med novo izvoljenimi poelancl ni videti predstavnikov fašističnih strank, kot »reksistov* Leona Dcgrella in flamskih nacionalistov. Kot poročajo belgijski listi, je sedeže in glasove, ki so jih imeli leta 1939. flamski nacionalisti in Degrellovi reksisti, prevzela krščanskosocialna stranka.
Kljub temu ni mogoče povečanja mandatov krščanske socialistične stranke razlagati samo z dejstvom, da so bivše fašistične in pol-fač.stične stranke glasovale za desničarske katoličane. Katoliška stranka uživa podporo velikih in-dustrijcev, bankirjev, kolonialnih podjetnikov, ker ščiti truste in monopole pred nacionalizacijo in pred vmešavanjem demokratičnih sil v njihovo oblast, Krččansko-soclali-stlčno stranko podpirajo vsi oni o-lementl, ki so aktivno sodelovali z Nemci na čelu s kraljem, ki se sedaj z vsemi štirimi trudi, da bi se vrnil v deželo, in končno lndustrij-ci, ki so »1 pridobili med okupacijo velika premoženja.
Nadalje stoji za katoliško stranko vsa moč katoliške cerkve Kardinal Vanrojr je ugotovil, da je krščansko - socialistična stranka najbolj goreči in odločni nasprotnik ločitve cerkve od države in šole od cerkve. Nedvomno Je med vollvno kampanjo podeželska duhovščina uporabljala ves svoj vpliv, da bi zavedla svoje župljane, naj volijo za krščanske socialiste.
Položaj desničarskih katoličanov
smo si tudi težko prislužili. Pričakujemo mednarodno komisijo, da vidi in preaodl. Pričakujemo jo, da Ji povemo: nočemo nič drugega. kot to, da bomo »amt na svojem, da bomo skupaj s Slovenci; saj nas je že tako malo in saj smo vendar dali toliko naših najboljših! Pričakujemo komisijo, da vpraša to naše Izmučeno ljudstvo, kaj hoče. Do vpraša in da čuje odgovor: Nočemo biti več hlapci, nočemo biti sužnji pod Italije! Hočemo biti sami gospodarji svoje zemlje; nič drugega ne za-htttvamo, samo Jugoslavijo!
in reakcionarjev, k! so zbrani okoli njih, je olajšalo dejstvo, da se demokratične stranke niso pojavile na volitvah v združenem bloku. Predlog komunistične stranke o skupnem nastopu na volitvah so socialisti odklonili, kar Jo povzročilo neko neenotnost demokratičnih sil v deželi.
Pod temi pogoji so uspehi, ki so jih dosegli desničarski katoličani na volitvah, najmlleje rečeno, srednji. Volitve so pokazale, da socialna demagogija katoličanov ni mogla prelisičiti belgijskih volivcev. Socialisti in komunisti so sl pridobili 93 sedežev, katoličani pa 92.
Volitve v Belgiji kažejo Se eno značilno posebnost. Kot poroča belgijski tisk, je treba poraz, ki so ga doživeli liberalci, ena izmed »tradicionalnih »belgijskih strank, razlagati z dejstvom, da je del njenih volivcev prešel k socialistom. Hkrati je velik del socialističnih volivcev zažel h komunistom. Voditelji socialistične stranke bodo morali tudi v bodočnosti upoštevati. da volllci, ki so glasovali zanjo, pričakujejo, da se bo borila za vlado demokratične obnove, za likvidacijo moči velikih gospodarskih ln zlobnih sil reakcije ne glede na to pod kakšnim praporom deluje, kot so to socialisti obljubili pred volitvami. Ce bodo nekateri socialistični voditelji, ki so naklonjeni pogajanjem z desnimi katoličani glede koalicije, upoštevali ta čustva svojih članov, se bo enotnoet demokratičnih sil Belgije znatno o-krepila. To daje možnost za uresničenje demokratičnega programa, s katerim so socialisti sli na volitve, ker imajo v novem parlamentu demokratične stranke večino.
Izvajanja resnih socialnih in gospodarskih reform, demokratizacija socialnega, političnega ln gospodarskega življenja so vprašanja, ki so bila žarišče ostrih političnih bojev med demokratičnimi silam' na eni, in reakcionarnimi silami na drugi strani vse od O3v°boditve Belgije. Demokratičnemu taboru — komunisti, socialisti, levi liberalci, — stoji nasproti • reakcionarni tabor, ki so mu na čelu desničarski katoličani.
Od enotnosti demokratičnih sil je odvisno, ali bo Sla Belgija po demokratični razvojni potk*
njen del in tako poteptali pravice ln narodovo suverenost ter demokratska načela, ki so zmagala v tej vojni. Dejstvo, da se je nad 95% ljudstva na Reki udeležilo volitev ln odzvalo pozivu elovansko-italian-ake antifašistične unije, je najboli-Si odgovor vsem tistim, ki stoje na nasprotni atranj v boju proti demokraciji. Tako dejstvo je odgovor italijanski ter ostali reakciji da reško ljudstvo, kakor tudi ljudstvo vse Julijske krajine noče, da se vrne na staro in da je sklenilo živeti v miru ter da se želi boriti proti vsakomur, ki bi ogrožal pridobitve njegovega boja.
Volitve so v svojem bistvu pokazale jasno vsem tistim, ki niso vedeli, ali niso hoteli vedeti, resnično voljo našega ljudstva, katera je danes osredotočena v boju za priključitev k Jugoslaviji.
S temi volitvami je reško ljudstvo potrdilo ne samo svoje zaupanje do ljudske oblasti, ampak tudi program slovansko - italijanske antifašistične unije, ki vsebuje kot temelj priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji.
Z okrepitvijo ljudsko oblasti, ker se je ljudstvo množično udeležilo volitev ln glasovalo za ljudsko oblast, je domača ln mednarodna reakcija, ki je napela vse svoje sile, da bi še pred volitvami oslabila ugled ljudske oblasti, ln s tem narod odvrnila od množične udeležbe na volitvah, dobila še en hud udarec. S svojo lažno propagando ln s pisarijo vsakovrstnih laži je reakcija vabila Rečane k abstinenci.
Zmaga prvih svobodnih volitev na Reki zasluži pažnjo ln pozdrav vse demokratske javnosti, katere pogledi so danes bolj kot kdaj prej obračajo na Julijsko krajino pri reševanju njene usode.
Navdušenje, s katerim se ljudstvo udeležilo volitev, govori o njegovi zavednosti, moči in volji živeti v Titovi Jugoslaviji. Ob tej priliki izraža naš narod svoje obžalovanje, da tega njegovega navdušenja niso mogli videti tudi predstavniki mednarodne razmejitvene komisije in da se tako prepričajo in Tpresodijo resnično naklonjenost, pravo voljo ln željo ljudstva po končni in neodložljivi priključitvi k materi domovini.
(Po tGlasu Istre*)
Dr. Ribar sprejel Švicarskega poslanika
Beograd, 6. - Tanjug — Švicarski poslanik v Jugoslaviji dr. Edvard Zellweger Je včeraj obiskal predsednika predsedstva narodne skupščine FLRJ dr. Ivana Ribarja ln se z njim pol ure pogovarjal.
Maršal Tito čestita Georgijevu
Beograd, 8. Tanjug. — Maršal Vito je poslal predsedniku bolgarske vlade Kimonu Georgijevu prisrčne čestitke ob bolgarskem narodnem prazniku.
Stavka solidarnosti v Beirutu
Beirut, 6. - AFP — Danes se Je tu pričela delna stavka iz solidarnosti z egiptovsko narodno stvarjo. Vlada je sklenila prepovedati demonstracije stavku jočih zaradi položaja v Egiptu, poudarja pa v svojem razglasu, da »Libanon popolnoma odobrava egiptovske težnje in da je že večkrat pokazal ta svoja čustva.*
Nekateri krogi se boje, da se bodo stavke razvile v množične demonstracije.
Glasovi o grških volitvah
Atene, 8. Tass. — Vollvna borba je v središču zanimanja grškega tiska. Časopisi razpravljajo o izjavi levičarskih strank, ki Jo je izročila delegacija ministrskemu predsedniku. Pri tem domnevajo, da bo skupina ministrov, ki ne soglaša s potvorjenimi volitvami, prihodnji teden odstopila.
V uvodniku »Zagata* piše list Eleftoria, ki odraža stališče te skupine, sledeče: »Velika Britanija je šla tako daleč, da ne dovoljuje niti diskusij o dejanskih prilikah v katerih se vrše volitve. Bevin nam pripoveduje, da je treba izvesti volitve 31. marca. Imeli Jih bomo, toda nihče> ne more prisiliti grško ljudstvo, da bi zaprlo oči pred posledicami, ki Jih bo imela ta avtomatična rešitev zanj in za Britanijo. Za Grčijo pomeni to isto, kot da bi bila izročena desničarjem, kajti državni aparat, armada ln varnostne čete »o v njihovih rokah.
Te razloge poznata dobro grško ljudstvo in Velika Britanija. Toda Velika Britanija kljub temu vztraja pri volitvah, čeprav bi jih bojkotirala večina ljudstva. Ali morda namerava podpirati protirevolucijo ln spremeniti Grčijo v povojno bojišče reakcije?*
List razlaga, da za Grčijo ni glavno vprašanje, ali se kralj Jurij vrne ali ne, temveč »da se bo na. slednji dan po volitvah pojavilo na tisoče Jurijev, če se bodo volitve vršile v prilikah, ki Jih Bevin smatra za zadovoljive.*
List smatra, da ni verjetno, da bi se grško ljudstvo brea opozicije po-
mirilo z režimom, ki bi mu ga vsilili rojalisti.
List »Mahi* piše, da so centru-maške stranke, ki so prevzele nalogo lzve*ti volitve, čeprav jih same smatrajo za potvorjene, postale na ta način orodje rojalistov in pehajo deželo v državljansko vojno. »Ce vlada nima namena uničit! deželo, piše list, tedaj bi se morala upreti vsakršnemu tujemu pritisku. Ce se temu pritisku ne more upirati, naj vendar pusti, da tujci sami, brez demokratične krinke odkrito prevzamejo odgovornost za razvoj.*
List »Dizoopastis* piše o istem problemu in ostro kritizira vlado, da se je slepo podvrgla Britancem, ki so odredili »demokratični vladi*, naj izvede volitve na tak način, da se vzpostavi v deželi rojalistična fašistična oblast. List poziva cen trum aške stranke, naj se otresejo tujega vpliva, naj store ko-neo terorju, očistijo državni aparat, zajamčijo red. in Izvedejo svobodne volitve.
V drugem članku poroča »Rizos-pastls*, da so ministrski predsednik in člani njegove vlade obiskali britanskega veleposlanika nekajkrat v zadnjih dneh in ga prosili, naj pristana na odgoditev volitev, toda veleposlanik je trdno vztrajal pri svojem stališču.
Bojkot grških volitev
Atene, 8. . Tass — Predstavniki EAM-a in ELD-a (liga ljudskih
demokratov), so obiskali minlst-skega predsednika in ga uradno oh
bov in posnela težave njihove borbe. Moroimcev je padel kot pravi vojak v borbah za Trst; Ešurin, ki je bil odlikovan s partizansko zvezdo I. stopnje je ostal pri Titovi armadi do popolne osvoboditve Jugoslavije.
Stalinov nagrajenec Lenid Var-lamov, režiser centralnega študija dokumentaričnlh filmov, je pripovedoval Tassovemu dopisniku, da je bil fHm »Jugoslavija* dokončan. Treba ga je samo izpopolniti z besedilom, ki ga sestavlja Tlija Ehremburg, ki je nedavno obiskal Jugoslavijo.
Poleg prizorov, ki so jih posneli sovjetski ln jugoslovanski operaterji, vsebuje film tudi slike nemških ue( aških in čctnkških filmskih operaterjev. Prve slike kažejo predvojno Jugoslavijo, njena cvetoča mesta in blagostanje dežele. Nemške slike pričajo o zgodovini strašne izdaje. Na sliki Je videti generala Nediča, kneza namestnika Pavla, Cvetkoviča, Paveliča in druge izdajalce jugoslovanskega ljudstva, ki so prodali svojo domovino Hitlerjevi Nemčiji.
Film prikazuje vse stopnje borbe jugoslovanskih narodov, kaže mesta in vasi, ki so jih osvobodili partizani in katerih prebivalci se pridružujejo borbi proti osvajalcem. Film kaže eno izmed največjih tragedij dežele, »Kalvarijo Jugoslavije* — oblaganje Kozarl, ki je trajalo 86 dni in noči.
Partizanska armada — reorganizirana v redno narodno osvobodilno vojsko — se bori proti do zob oboroženim nemškim ln italijanskim divizijam Silno ganljivi so prizori, k! kažejo najtežje dni, ki so jih prestali jugoslovanski domoljubi. Lačni, razcapani partizani, blodijo skozi sneg. Film prikazuje slike iz slovite »bitke za ranjence*, ko so Titovi partizani zadrževali sovražno ofenzivo, da so mogli spraviti ranjence na varno.
Zaključne slike kažejo osvoboditev Jugoslavije in borbe za Beograd, ki so jih skupno izvojevale jugoslovanske in sovjetske čete.
17 mrtvih, 299 ranjenih pri spopadih v Aleksandriji
Kairo, 5. VZN — Pri včerajšnjih nemirih v Aleksandriji ob priliki »žalnega dneva* za žrtve protibri-tansklh demonstracij, ki so bile 21. februarja, je bilo ubitih 17 oseb, med katerimi 2 britanska vojaka, 299 pa ranjen Ih.
V poročJu, ki so ga izdali opolnoči, je egiptovski ministrski predsednik Ismall Sidki paša dejal, da so demonstrantje napadli vojašnice Poročilo pojasnjuje, da so demonstrantje skušali zažgati britansko vojaško stražnico na trgu Saad Saghlul in da so tedaj britanski vojaki začeli streljati ter smrtno ranili nekaj demonstrantov. V tem spopadu sta bila ubita 2 britanska vojaka, 2 pa ranjena
Sultaneh odpotoval v Teheran
London, 8. - BBC — Perzijski ministrski predsednik Ghavam es Sultaneh je danes odpotoval iz Mov-skve v Teheran.
Z OGNJEM IN MEČEM
so strahovali po primorski zemlji
24. VI.1922, ko še ni bilo fašizma:
so italijanski nacionalisti opustošili v vasi Staro selo na Kobariškem sedež društva «Svoboda».
PETRINJE. V februarju 1944. so italijanski fašistični miličniki, ki so imeli postojanko v Podgorjah, aretirali Josipa Petrinjo, in ga pri zasliševanju liudo pretepli.
Dne 14. 6. 1944. so prišli v vas italijanski	fašistični	milič.
ndld, ki so imeli postojanko v Podgorjah, pokradli raznovrstna živila in odpeljali dve gl ati goveje živine.
Ob priliki pohoda po Istri so Nemci 2. 10. 1943.	pridrveli	v	vas,
preiskali vse hiše in ukradi: dva prašiča, 50 kom. perutnine, 2 teleti in razne premičnine. Jožefu Furlanu, Jožefu Pletrinjl ln Jožefu Ar-drejašiču so zažgal' hiše. Istega dne so odpeljali s seboj Josipa Hole-sa, Jožefa Andrejašiča, Antona Andrejašiča, Cirila Petrinjo In Ivana Bolčiča. Cez nekaj dni so se vrnili in zopet vse pretgkall. Pri raznih posestnikih so ukradli večjo količino živil. Februarja in marca 1944. ao Mongolcl pod poveljstvom Nemcev ukradli večje število premičnim.
V februarju 1944 so prišli Nemci s kamioni v vas, aretirali 13 oseb, jih odpeljali v tržaške zapore, nato pa v internacijo v Nemčjo. Aretirani so bili: Roza Poles, Marija Poles, Marija Pečar, Slava Petrinja, Nada Petrinja, Marija Petrinja, Ljuba Petrinja, Marija Bolčič, Ada Bolčič, Ivan Bolčič. Anton Andrejašič, Jožef Petrinja, Ctrl Petrinja. Vrnili so se v maju in juniju 1945. V oktobru 1944. so prisilno mobilizirali za delo pri utrdbah ln za prevažanje vojaškega materiala 4 osebe: Jožefa Polleso, Jožefa Pečarja, Jožefa Andrejašiča in Evgena Baruta. Neme: so bivali v vasi od novembra 1944. do 27 aprilla 1945. Vas jih je morala zalagati brezplačno z drvmi za kurjavo, z raznimi živili in jim nuditi stanovanja
OCIZLA. Prve dni marca 1943 so v zgodnjih jutranjih urah prišli v vas italijanski orožniki s kamioni ln odpeljali 6 mladeničev. Sele po dolgem času se je zvedelo, da so jih spravili v kazenske bataljone v Aquilo.
20. junija 1943 so Italijani aretirali Ivana Mihalič-a in ga internirali v Cairo Montenotte.
2. oktobra 1943 so italijanski fašisti skupno z Nemci po vasi požigali, kradli in ljudi strahovali. Pobrali so mnogo stvari in odpeljali v Trst v Silos 10 oseb. Imeli so jih zaprte 13 dni. Sledečim posestnikom so požgali hiše ln gospodarska poslopja: Ivanu Zobcu, Stanislavu Korošeču, Antonu Filipčiču in Mariji Slačevi. V zapor so odpeljali sledeče: Ivana BeirnOjJiča, Josipa Korošca, Josipa Pečarja, Josipa Zobca, Josipa Mihaliča, Antona Korena, Andreja Gropajca, Antona Petrinjo, Andreja Pe-tarosa in Ivana Zobca.
V februarju 1944 so Nemci odpejali v Nemčijo Silvo Koroščevo, ki se je vrnila šele v maju 1945. V maju 1944 so Nemci divjali po vasi im ropa V po hišah. Odgnali so 48 glav goveje živine, 14 prašičev, 81 kokoši in odnesli razne premičnine. Ljudi so »pravili skupaj ter jih stražil*. Nato so zažgali 16 poslopij. Oškodovani so bili: Ivan Ben-nctič. Morij Petrinja, Josip Bolčič, Ivan Andrijašlč, Ivan Zobec, Ivan Božič, Ana Fovhova, Jožef Povh, Josip Korošec, Jožef Jetrn ja, Josip Mihalič, ožef Mihalič, Stanislav Korošeč, Anton Filipčič, Marija Slavceva.
V septembru 1944 so Nemci mobiliziral’ za prisilno delo pri utrdbah 24 oseb. Mobilizirani so bili. Ivan Bemetič, Ivan Andrijašlč, T-van Zobec, Ivan Božič, Jolanda Filipičeva, Majda Koroščeva- Zora Koroščeva, Anton Korošec, Justina Korenova, Jožef Mihalič, Franc Mihalič, Dragica Zobčeva, Nada Slavčeva. Petra Slavčeva, Štefka Mi-haličeva, Anton Sancin, Andrej Gropajc, Oskar Gropajc, Karel Bolčič, Jožef Korošec, Emilija Povhova, Andrej Cergolj. Jožef Zobec in Jožef Povh.
VRHPOLJE. V juniju 1940 so prišli v vas italijanski ka-rablnerji, aretirali 4 moške in jih odpeljali v tržaške zapore. Po dveh tednih so jih internirali v italijanska taborišča- Aretirani so bili: Karel Fonda, Anton Sosič, Angel Škerl, in Jožef Ferluga. Leta 1943 so italijanski karabinerji odpeljali 6 fan. tov v kazenske bataljone v Aquilo.
Leta 1944 so italijanski fašistični miličniki skupno Z Nemci pridrveli v vas, aretirati več ljudi in jih odpeljali v Trst, kjer so bili zaprti 1 mesec v Silosu. V ten letu so pridrveli v vas italijanski fašistični miličniki in Nemci ter sc spopadli s partizani, ki so bili V vasi. Partizani so se umaknili, fašisti pa so enega ubili. Bil je to neki Ivan, doma iz Črnomlja, v službi pri tržaškem bataljonu V. D. V. Iz maščevanja so nato vrgli ročno bombo v kuhinjo tov. Antona Sosiča. V hiši so vse premetali in odnesti večjo količino blaga. Odpeljali so s seboj Vincenca Baka, Eci ja Fondo, Antona Abrama in Antona Ferlugo.
V oktobru 1943 so prišli z oklopnlmi avtomobili Nemci. Ropali so po hišah im odpeljali večjo količino živil in 3 prašiče. Istega dne so odpeljal’ v tržaške zaipore 5 fantov, in jih čez nekaj dni spravili v nemška taborišča. Ti so bili: Franc Čermelj, Jožef Abram, Dome-nlk Ferluga, Edvard Kapus, Rudolf Svetina. Vrnili so se šele po razpadu Nemčije.
Sjahrir sestavlja novo vlado
Batavija, 5. - Unlpress — Ministrski predsednik Sutan Sjahrir je danes izjavil, da mu je predsednik Soekamo dal mandat za sestavo vlade in zapričetek takojšnje kampanje za priznanje indonezijske republike.
Sjahrir je dejal, da je mandat vezan na program 6 točk: 1) Izvajati pogajanja, ki bodo zagotovila priznanje svobodne Indonezije; 2) priprave za obrambo republike na političnem in gospodarskem polju; 3) doseči boljšo pokrajinsko upravo na demokratični osnovi; 4) truditi se za maksimalno proizvodnjo in pravEno razdeljevanje živil in obleke; 5) postaviti bistveno važna podjetja pod vladno nadzorstvo na temelju čl. 33 ustave, ki govori o socialni varnosti; 5) vlada dobi polnomočje v vseh drugih vprašanjih.
Siahrlr je na tiskovni konferenci dejal, da sestavlja koalicijsko vlado, kar upa, da bo izvršil v nekaj dneh. Dejal je, da bodo glavne
PROTESTI proti Francovemu terorju
Beograd, 8. - Tanjug — V mnogih beograjskih tovarnah so bili protestni mitingi, na katerih »o beograjski delavci in nameščenci protestirali proti usmrtitvi španskih antifašistov. Z mitinga v letalski tovarni Rogožaraki so poslali brzojavko osrednemu odboru združenih sindikatov Jugoslavije, v kateri delavci izražajo svojo žalost in ogorčenje zaradi usmrtitve »panskih borcev za svobodo ter obetajo vso svojo pomoč v borbi za dokončno uničenje fašizma in ustvaritev splošnega miru ln svobode vsega zasužnjenega ljudstva. Delavci in nameščenci bedgrajske električne centrale so poslali demo-
kratični španski vladi v Pariz vestni, da bodo bojkotiraj volitve, j brzojavko, v kateri izražajo svojo
solidarnost z borci proti Francovemu fašističnemu režimu. Več kot 500 delavcev tekstilne tovarne »Oktobrska sloboda* je na svojem mitingu terjalo naj se napravi konec usmrtitvam v Španiji ln naj se španski voditelji postavijo pred sodišče. Govorniki so posebno poudarili, da je bUo špansko ljudstvo prvo, ki je naperilo orožje proti fašizmu.
Franco in Portugalska
Pariš, 8. - Tass — List »Front National* izraža v zvezi z zaporo francoeko-spanske meje bojazen, da n« bi Franca preskrbovali preko Portugalske. Portugalski režim, paše lisi; Je starejši brat francov-sliega.
stranke v vladi mohamedanska organizacija Masjumi, narodni demokrati in socialisti.
pogajanja
Batavija, 6. - BBC — Ministrski predsednik Sjahrir, ki je prispel v Batavljo, je izjavil, da so Indonezijci pripravljeni pogajati se s Holandci, toda samo v primeru, ako priznajo svobodno Indonezijsko republiko. Nadalje je Izjavil, da upa, da bo v nekaj dneh lahko sestavil novo vlado.
Pričakujejo, da se bo posebni britanski odposlanec sir Archibald Clark Kerr po svojem potovanju vzdolž obale danes vrnil v Batavljo.
Solidarnost Indonezijskih študentov
Kairo, 5. - Tass — Kairo ima veliko indonezijsko kolonijo, v kateri so številni študenti. Ko je vojna pretrgala vezi med Egiptom in Indonezijo, so ti študenti dobivali štipendije od holandskega poslanstva. 1. marca je holandsko poslaništvo sporočilo študentom, da bodo dobivali podporo samo, 6e podpišejo dokument, ki priznava holandskega poslanika v Kairu za zakonitega predstavnika Indonezije. Študenti so kategorično odbili to zahtevo in izjavili, da »raje trpe pomanjkanje, kot zagpese tako izdajstvo*.
KRATKE VESTIl
JERUZALEM. Policija je pri svoji včerajšnji raciji aretirala 28 moških in 2 ženski.
HAG. V Rotterdamu se Je vrBllo veliko protestno zborovanje delovnega ljudstva prod terorizmu Fran. covega fašističnega režima v Španiji.
BOMBAY. Bi Bombayu bo odpotovalo 15.000 britanskih ter indij-skiskih čet, ki so namenjene za ojcupadjo Japonsko,
PRIMORSKI DNEVNI*
6. marca 19^
JUNAKI IZ .JUANI NASPROTNE SKUPINE" Ali TRST - USTASHI RAI
Večkrat amo že opozarjali n« neštete brloge belogardističnih, čotniakih in ustaških koljačev v Trstu. To nt propaganda. To so suha in žalostna dejstva. Zato ho. četno danes opisati tak brlog. Je le eden od neštetih, toda je zelo značilen.
To je kavarna Jurija Bušiča v ulici Matteo Renato Imbriani 10. Kdo je Jure ButUl? Q njem smo že enkrat obeimo plsalL V Jugoslaviji »e je Izdajal za Vellkoerba in četnika ter ae nazlval Cml Djordje. leta 1941. pa je srbeki Djordje postal hrvaški Jure ln Paveličev kapetan. Paveličev! razbojniki so svojemu »kolegi« dali takoj oblast in proste roke za vso njegovo plodo-nosno aktivnost. Prva Juretova akcija je bila, da je stopil v gostilno »Kairo* v Zagrebu,, Falmotičeva 22, tn očetovsko svetoval lastnici Francki Novosel, naj se pobere iz »njegovega* lokala. Francka Novosel je Slovenka. Zato se takrat ni mogla nikomur (pritožit! Morala je pobrati sv oje stvari in oditi, Jure Bušii pa je tako postal lastnik lokala.
Noto ■» J« novi lastnik gostilne »Kairo* pobrigal, da najde ar boke ali židovska trgovce z vinom. Prvi, na katerega j« naletel, Je bil neki Klein. Od njega je jemal na kredit vino in likerje. Ko pa se je Klein nekoč pojavil z računam, ga je vrli Jure vprašal: »Kaj ie nisi v koncentracijskem taborišču ?» Ko se je Klein vračal, ga je pred domom že čakala policija, da ga odpelje. Kleinovi ženi je Jure nekaj dni nato pojasnil, da bo njen mož prost, ako izbriše dolg ln mu plača takoj 50 tisočakov na roko. Zena je nato pristala, Klein je prišel domov, čez teden dni pa so ga ponovno pobrali... Na ta način je Jure osleparil mnoge zagrebških družin. Čeprav nepismen, je postal bogat tn ugleden gospod, družil se je z zloglasnim koljaškim poveljnikom Luburičem, s šefom Pavellče-ve politične policije Lučičem ln njim podobnimi. Nešteto nedolžnih žrtev, ki jih je ovadil ali sam po. klal, ima na vesti. Včasih, kadar so ga zjutraj srečali, je odkrito priznal, da se vrača s .službe* s Maksimira in da je prikrajšal za glavo okrog 200 židovskih tn srbskih jetnikov. Za težke vsote je reševal »znance znancev* za por dni iz zapora, potem pa jih je dal »nova zapreti. Na ta način se Je silno obogatil. Postal j« lastnik Ritz-bara v Zagrebu ln Grand hotela v Osijeku in vsi ustaški ministri so obiskovali elegantnega klavca, o katerem niso niti slutili, da ne zna ne pisati ne čltatl.
Ko so v Jugoslaviji za vso to gospodo priill dnevi obračuna, »e je Jure Buslč pojavil v edinem mestu, kjer Je Se bilo gostoljubnosti ln »posla* za njemu podobno gospodo — v Trstu.
Tu Je takoj pričel izkoriščati vso svojo bogato »politično* izkušnjo. Predstavljal se je kot skrivnosten gospod, ki ima »veze z italijansko in angloamertško policijo, spravil je več poštenih ljudi v zapore ln kmalu ga najdemo ko* lastnika bara v ulici Imbriani 10. Tu se sestaja s svojimi starimi »poklicnimi tovariši*, trka se na prša in stro-koustl: VrnH se bom v Zagreb ln klal bom ljudi kot kokoši...
Eden od vsakodnevnih poslušal, cev teh Juretovih političnih izbruhov je bival krošnjar tn sedanji »tržašld* milijonar Babič. 1941. leta je ta gospod »iz nam nasprotne skup ki e* postal Paveličev »logor-nllc* za okraj Duvno. Pričel Je ubijati Srbe tn Ztde, predvsem, pa se ja pobrigat, da pride do njihove, ga zlata in bogastva. Ko mu j* pri tem »službenem* poslu postalo prevroče, je pobegnil v Slovenijo in z lepo veoto denarja dosegel, da so ga proglasili za ubitega. Tako je sebe ta svoj od krvi umazani denar srečno spravi! r današnji eldo-rado mam nasprotne skupine*. Trst.
Drugi obiskovalec Busičevega bara iz »nam nasprotne skupine*
je ustaakl klavec la bivši »logor-ntk* ia Samobora pri Zagrebu Oton Freel. Ze leta 1941. je dal ta človek na lastno pobudo ubiti Jva pravoslavna uradnika davčne uprave, lastnoročno pa je ubil 6 pri po. llcijt uslužbenih Srbov. Najvažnejše je bilo seveda, da se je polastil vsega imetja teh svojih žrtev in poetal bogataš na račun svojih žrtev. Karkoli Je imel v svojem razkošnem stanovanju, vse je bilo nakradeno, tako da je sedaj, ko je prišla Narodnoosvobodilna vojska in so svojci žrtev zopet terjali svojo imovino nazaj, ostala njegova žena dobesedno brez postelj«, d očim on zopet udobno živi kot »begunec iz nam nasprotne skupine* v Trstu.
Za danes naj bo dovolj, da omenimo le se današnjega bogataša Jenka Vlašiča. Ta človek je postal milijonar na ta način, da je dal s pomočjo svojega prav tako usta-škega svaka pobiti neko židovsko družino in se polastil njih veletrgovine, ki je imela v blagajni samo gotovine nad 5 milijonov dinarjev. Od navadnega tihotapca s toba-|
kom je postal zdaj Jerko Vlašič tihotapec z zlatniki na kilograme. Tudi on in njegova družina se zdaj sestajajo z drugimi hrvaškimi »Junaki iz nam nasprotne skupine* v baru v ulici Imbriani 10.
Brlog klavcev v Via Imbriani je le eden. Toda takih je nešteto v Trstu in njegovi obiskovalci lz Zagreba, podobno kot vaj oni njim podobni iz Beograda tn Sarajeva, Barija ln Rima, Splita ln Istre, Benetk in Vidma, vsi oni ai prizadevajo kaliti enotnost naših velikih zaveznikov, zastrupljati ozračje med ZVU in tukajšnjim ljudstvom, sejati razdor med tukajšnjo italijansko manjšino ln slovensko večino, huiskatl ln ustvarjati napetost med Jugoslavijo ta Italijo. Ti Izmečki iz vseh novih demokrati«, nlh občestev vršijo poleg svojih zlo'nov in tihotapstva tudi neko propagando. Toda njih obstoj, njih prisotnost v tej pokrajini, to ni propaganda, To je dejstvo. Žalostno dejstvo, ki ga bo gotovo izvedela in upoštevala tudi prihajajoča mednarodna komisija.
F. R.
Nov Izvrinl odbor Sl Ali xa mesto Trst
Novo izvoljeni člani Izvršnega odbora SIAU za mesto Trst so sledeči: Predsednik Ferlan Oskar, profesor, Italijan; podpredsednik Uršič Rudi, pomorski mašinist, Slovenec; tajnik Laurcnti Eugenio, delavec, Italijan; organizacijski tajnik Boi-tar Edoardo, uradnik, Italijan. Člani: Crismancich, trgovec, I-talijan; Polacco Massimo, trgovec, Italijan; Mašera Sonja, zdravnica, Slovenka; BurBni Loredana, učiteljica, Italijanka; Donnin Vincenzo, študent, Italijan; Kocjančič Mario, bančni uradnik, Slovenec; Ojo Angel, delavec, Slovenec; Marii Naza-rio, delavec, Italijan; Luxa Giordano, delavec, Italijan; Pertot Danilo, uradnik, Slovenec.
Konferenca antifašističnih žena za cono A
V četrtek 7. t. m. se bo vršila v Domu pristaniških delavcev v Trstu konferenca antifašističnih žena Trsta in vse cone A Julijske krajine. S to konferenco bodo antifašistične že. ne dostojno proslavile mednarodni ženski praznik. Razpravljale bodo o doprinosu žena v osvobodilni borbi, o pravicah in dolžnostih žena na podlagi
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Kasal
Kanalsko ljudstvo se Je odlikovalo tudi v »Partizanskem tednu*. Kljub temu d« so revni, *o v Kanalu nabrali za partizanske sivo te 6500 lir. Prosvetno društvo »Soča* pa ja v ta namen darovalo name. sto venca na grob paravana Cvetka 445 lir. Vas Kostanjevica, ki je bila za časa borbe do tal požgana ia izropana, je zbrala 412 lir, Ko. zartče 780 lir. »Ne bomo pustili, da bi sinovi naših padlih borcev za svobodo trpeli bedo in pomanjkanj«. Dasiravno nismo premožni, bomo vendar vsi kot eno storili za sirote vse, kar je v naši moči*, so dejali vaščani.
Gradišče
Vaščani iz Gradišča ia Oševljeka ro na pobudo OkNOO obnovili most če* reko Vipavo. Za obnovo raz. dejanega mostu so kmetje iz obeh vasic darovali 10 m/3 lesa. Ta most so v času borbe poškodovali oku. pa tor ji, da bi s tem obirali naše kurirje, ki »o vsako noč morali preko reke. Danes pa so po zaslugi vaščanov most zopet obnovili. Tega so veseli vsi okoličani, saj je zlasti našim kmetom, ki imajo polja onstran reke, na veliko korist.
Bovec
Pred nedavnim s« je vršilo v Bovcu zborovanje vseh krajevnih referentov za socialno skrbstvo in zdravstvo in tajnikov odborov Podpornega društva (bivši RK). Prisotni sta bili tudi tov. Marija Stih, načelnica komisije za socialne zadeve pri ONOO za Goriško ter tov. Cvetka Beltram za Podporno društvo. Okrajni referent za socialno skrbstvo je raztolmačil nalogo socialnega skrbstva tn dal smernice za bodoče delo. Po vaseh bodo usta. novih komisije, ki Jih bodo sestavljali zastopniki vseh organizacij. Te organizacije bodo morale pravilno reševati vprašanja, ki so v zvezi z razdeljevanjem podpor potrebnim družinam, sirotam in invalidom. Zdravstvenim referentom pa so razlomili prihodnje naloge ter govorili o razdeljevanju knjižic* »Zdravstveno stanj« v Sloveniji*. Nadalje so sklenili, da bodo pri socialnem skrbstvu in podpornem društvu usta no vili, komisijo za razdeljevanj« podpor. Delo na tem važnem polju m bo še. bolj pospešila
Idrijski udarniki
Decembra meseca preteklega leta j« proizvodnja rude na področju poverjeništva FNOO znašala 119,5% napc-am novembrski produkciji, v januarju 120,5% napram decembr. ski proizvodnji. V več primerih so prekoračili norme za vrednost, ki si je pred vojno ni bilo mogoče zamisliti. Medtem ko Je idrijski ru-
dar za časa okupacije po nalogu OF zaviral proizvodnjo, vršil sabotaže, se sedaj zaveda, da dela za skupnost in boČs čim ved prispevati za skupni blagor. Tako sta rudarja Foljanšček Ivan in Skok Julij prekoračila normo na 53%, rudarja Sevej Filip in Koler Josip za 46%, Sternard Josip in Mikuš Slavko za 45%. Kacin Anton in Likar Ivan pa »a 39%. Topilnica, ki je bila v vojni razrušena od bombardiranja, je sedaj obnovljen«. Delavci so popravili peči, generatorje in druge naprave, povsod vlada velika živahnost. Po zbiralnici ceveh teče zopet živo srebro, plinski generatorji zopet delujejo. Vse to so delavci obnovili z lastnimi močmi in samoiniciativnostjo. Tov. Pavčič je to delo končal v razmeroma kratkem času. Tako je danes generator obnovljen po zaslugi ln prizadevanju enega samega delavca.
Koper
Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje je izplačal bivšim upokojencem zavoda Frovvidenaa sociale pokojnine za onemoglost in starost. Pokojnine so najprej izplačali vsem upravičencem iz Ko-pra, Izole, Pirana in okoliških vasi. Pokojnino so zvišali glede na predvojno vsoto več kakor za 1000%. Sedaj so v teku Izplačila upravičencem Vipavskega okraja, nakar bodo izplačali še ostalim okrajem.
TRST
0 prosvetnem delovanju
Pravijo, da so drugi narodi vodji in bolj kulturni od našega. Morda imajo v nečem prav, toda naš slovenski narod jo gotovo med prvimi glede razširjenosti kulture med Širokimi ljudskimi plastmi. So veliki narodi o staro kulturo, toda njihova kultura jo lo privilegij izbranoov, največ le meščanstva, medtem ko je na drugi strani š« velik odstotek ljudstva nepismen. Kes «4 slovenska kultura tako stara, vendar jo odlikuje ie od vsega početka hotenje, da se razširi med narodom. Ze na prvi slovenski knjigi, Trubarjevem katekizmu, je označeno v naslovu, da je namenjen etem preprostim Slovencem»; prvi slovenski časopis ni bili namenjen zgolj kaki tanki plasti, takozva-nih sgornjih deeettisočev. »Kmetske tn rokodelske novice* so bile namenjene vsemu slovenskemu narodu in so tudi res našle pot do slovenskega kmeta in obrtnika. Zgovoren dokaz razširjenosti in popularnosti slovenske kulture so tudi naše ljudske knjižne družbe, tako stara Mohorjeva družba ter novejše Cankarjeva in Vodnikova družba, Kmetijska tn Mladinska matica, ki so s svojilni ogromnimi nakladami omege-čile, da je slovenska knjiga prodrla v sleherno slovensko hišo. Prav v Istem Sasu, ko se je rodila na-
ša narodna zavest, ki je na taborih izoblikovala v politični program, ki se dokončno ustvarja v naših dneh, so nastala tud* naša prosvetna društva, ki stremijo za kulturnim dvigom vsega našega naroda. Ni brez podlage šala, da sta dva Slovenca ie društvo,, trije Blovenci pa pevski zbor.
Tudi primorski Blovenot smo v preteklosti imeli prav lepo razvito kulturno organizacijo. Bkoro je ni bilo vasi, kjer bi ne bilo veaj enega prosvetnega društva; v pevski kulturi in v razširjenosti knjige smo prav mi Primorci prednjačili med Slovenci. Tudi po prvi svetovni vojni, ko smo bili z RapaUsko pogodbo politično odrezani od našega narodnega telesa, smo vendarle razvili bujno prosvetno življenje. Nešteto društev, ki go bila včlanjena v svojih osrednjih organizacijah t Prosveta*, «Prosvetna »veza*, •Zveza mladinskih društev*, in eBportno 1'druženje*, je zajelo v kulturno življenje ogromne množice vašega ljudstva- PaSizem je že ob svor jem rojstvu pokazal svoje nespravljivo stališče de primorskih Slovencev. S požigi naših prestrelnih domov tn preprečevanjem naših kulturnih prtrodttev je jasno izpovedal, da vidi v naši kulturi največjo oviro za stroje raznarodovalne oilje. V letih 19tS. in /9*7.
Komemoracija za padlimi borci
Minulo nedeljo j« bila na pokopališču komemoracija za tovarišem Dugolin, ki je padel v osvobodilni borbi. Poleg brata je bilo prisotno tudi predstavništvo Zveze primor, skih partizanov in člani kulturno, ga krožka, ki no* njegovo ime. Tov. Mikuš j« govoril o velikem delu, ki ga je izvršil padli junak. Ob koncu je v imenu Zveze primorskih partizanov spregovoril še tov. Verginella.
Preteklo nedeljo je bila pri Sv.
Alojziju v kulturnem krožku komemoracija druga obletnice smrti Čermelj Sergeja. Spregovoril je tov. Lleblein Piero - Glno, eden izmed redkih preživetih tovariSev. ki so imeli čast, da so v času ll:ga_ le delali s padlim tovarišem. V kratkih besedah je orisal tovariša Čermelja kot vztrajnega borca za ljudsko stvar. Govoril je tudi o delu, ki ga j« nenehno vršil še 1942. leta tako na polju mladinskega u-dejatvovanja, med študenti ta delavci, kakor tudi v drugih organizacijah. Ravno zaradi tega ga J« policija pričela preganjati, dokler ga ni 2. marca končno na trgu Im-
Je fašizem dokončno uničil z razpusti društev naše kulturno delovanje in slovenska beseda, pregnana od vsepovsod, je našla poslednje zavetišče pri domačem ognjišču. Sledila so leta najtemnejšega zatiranja, ki pa ga je naš nerod preživel, kar je prav gotovo zasluga tudi svetlih kulturnih tradicij, ki so svetile našemu narodu na temni poti suženjstva,
Ze v teku narodno osvobodilne borbe se jo na osvobojenem ozemlju začeto obnavljati naše kulturno življenje. Kdor je obiskal v tistih hudih časih naše kulturne prireditve, ki so se večkrat prirejale v neposredni bližini okupatorjevih postojank, je moral občudovati vnemo našega ljudstva za kulturno delo. Naj navedem samo »n primer. Med mnojpml proslavami stoletnico Gregorčičevega rojstva so priredili tako proslavo tudi v neposredni bližM okupatorjeve postojanke na Goriškem. Bkoraj do večera so bili sovražni vojaki v vasi. Ko »o pa ti odšli v bližnjo postojanko, so mladinke takoj primemo okrasi1* slavljenčevo sliko in dvorano, mladinci pa postavili stražo, da se jo proslava lahko razvijala v varnosti. Toda prireditelj je odo-bravajočem it občinstvu nahranil ploskanje, da bi tega no Buli o-kupatorjevi vojaki v pošto jan ki
Po osvobajanju se je kulturna de'o razmahnilo i» takoj so sa začela obnavljati prosvetna dnu-sli«, ki nam jih je fašizem uni-
pero zadela fašistična krogla. Nato «o navzoči v povorki krenil’ na grob padlega junaka, kjer so položili venec.
Huda nesreča na železniški postaji v Tržiču
Predvčerajšnjim ob 18. uri zve. čer se je na železniški postaji v Tržiču pripetila težka nesreča. Delavci, ki so zaposlen: v ladjedelnicah. so kakor vsak večer čakali na vlak, ki bi jih moral odpeljati na njihove domove v Furlanijo. Ko je skupina delavcev videla, da prihaja vlak, je skušala prekoračiti tir. Medtem pa Je z nasprotne strani privozil vlak iz Goric«. Nesreča se je zgodila zelo hitro. Štirje mrtvi, od katerih dva neindentlfl-clrana, so obležali popolnoma izmaličeni ob tiru. Trije ranjeni pa so b'li dobesedno obliti s krvjo. Prepeljali so jih takoj v bolnico v Tržič, kamor ao jim nudil: prvo pomoč. Ranjenci so sledeči: 31 letni Bruno Saccclln, iz Rude, težko ranjen; 32 letni Rafael Franco iz Villa Vicent na in 31 letni Bruno Jan is Gonarsa, ki sta lažje ranjena. Umrli so sledeči: Del Bianco Alojz, otar 34 let iz Rude in Franco Viktor atar 25 let iz Villa Vi-centina. Ostalih dveh n.'so uspeli identificirati. Pogreb žrtev bo v Tržiču. Organizirali ga bodo delovni tovariši.
Enotni sindikati
Enotni sindikat kovinarjev. V soboto 9. t m. bo v ul. Monfort 3, velika plesna zabava kovinarjev, ki bo trajala od 17.30 do 23. ur*.
Enotni sindikat stavbenikov. V četrtek naj se ob 18. url zglase v prostorih sindikata zaupniki raznih strok.
Kulturni krožek „M. Krallch"
V četrtek 7. t. m. bo ob 18.30 tov. Saba predaval o »Umetnosti v ZSSR*. Vstop prost.
enakopravnosti, o položaju žena v raznih dobah, o njenem moralnem in materialnem suženjstvu pod režimom protiljud-sldh sistemov. Na tej konferen d bodo žene obravnavale tudi organizacijska vprašanja in si v zvezi z njimi zastavile nove naloge.
Obvestilo
vsem organizacijam antifašistične mladine
Začasni glavni odbor ZAMJK obvešča vse organ' zacije antifašistične mladine, da bo dne 10. marc« v Trstu konferenca antifašistične mladine za cono «A». Na to konferenco bodo povabljeni samo predstavniki mladine iz cone «A», ker Zavezniška šojaška uprava ne dovoljuje, da se je udeleže osebe iz cone «B».
Zato se obveščajo vse organizacije antifašstlčne mladine v coni «B». da ne bodo mogle poslati svojih predstavnikov na to konferenco v Trstu. Nadaljujejo pa naj a pripravami sa Kongres antifašistične mladine Julijske krajine, ki bo pozneje.
Podpore partizanom in njihovim svojcem
Trst - (VZN) — Major P- F. Bodvan - Griffith, vodja »oddelka domoljubov* Zavezniške vojačke uprave naznanja, da poteče rok za predložitev prošenj za podporo padlih ali ranjenih partizanov 31. marca t 1.
Prav tako sporočamo vsem poveljnikom partizanskih oddelkov, da morajo predložiti sezname z Imeni partizanov uradu »domoljubov* najkasneje do 31. marca. h„-tdl- , qsplc-a hrd shr shrdmc
Nova delavska revija
Te dni bo izšla ilustrirana sindikalna revija »Enotnost*, ki jo izdaja »Primorska delavska enot. nost»». Sodelujejo najvidnejši predstavniki primorskega delavskega gibanja. Prispevali so članke tovariši:	Ermanno Solieri-Marino,
Ivan Regent, Branko Babič-Vlado. France Stoka, Ivan Pukovec-Vo-Jmir, Amalija Regentova, Jože Pahor, Ferd nand Marega, itd- Ob-ravnavajo: gospodarske, sindikalne ln socialne probleme ter zgodovinski razvoj delavskega gibanja. Revija je bogato opremljena, vsebuje 48 strani, in stan« lir 30 (v Jugoslaviji 10 din). To j« prva slovenska ilustrirana sindtkalna revija. Naročajte jo pri »Ljudski založbi*, Trst, via Carducci 6.
GORICA
Proslava praznika lana v Gorici
Antifašistična slo ven-kc.llall Janška lenska zveza v Gorici vabi na proslavo mednarodnega ženskega praznika dne 8. marca ob 20 url v dvorani Ljudskega doma.
Preiskava v gorlškl tiskarn}
V katoliški tiskarni v Gorici je 25. pr. m. vojaška policija izvršila svojo drugo preiskavo. Policist se je pri tem čudil, da Ima tiskarna v primeri z ostalimi toliko dela. Iskal Je politične lepake, ki naj bi jih baje ta tiskarna tiskala. Ko jih ni našel, Je pregledal račune od septembra 1945 do februarja 1946 ln se pri tem zlasti zanimal za naročila SIAU-ja.
čil pred dvajsetimi leti. Pn obnavljanju. naših društev p a se vidi ves napredek, ki 30 ga Slovenci dosegli v svoji duhovnt izgraditvi tn političnem razvoju zadnjih dvajset let, zlasti pa v letih narodno osrmbodilne borbe. Kakor smo zapostavili svojo strankarsko politično opredelitev, da »mo »e mogli združiti v skupni Osvobodilni fronti, ki nas je vodila do zmage, tako smo tudi v prosvetnem delu opustili razločevanj«. Ljudska prosveta j« I« e-na, zato »mo opustili prosvetna društva, ki so bila privesek te ali one politične smeri, a s s po svojem delu tn programu niso bog-vekaj razločevala drugo od drugega. V prejšnjih časih, ko smo ime H v naših vaseh večkrat po dve ali več prosvetnih društev z različno svetovno - nazorsko ori-jcntacija, a s čisto enakim programom, »o bila ta društva izvor sporov in nesloge v vasi. Cepitev sil ni dovedla do onih uspehov, ki jih smemo in moremo pričakovati v sedanji dobi, ko smo s* povsod zedinili v tem, da ustanovimo v vsaki vast le pa eno prosvetno društvo. Opustili smo tudi ustanavljanje posebnih društev za posamezne panog« prosvetnega udejstvovanja. Tako nimamo več posebnih pevskih društev, dramskih kroikov <n športnih klubov. »olj ekonomično je tn M sorazmerni razvoj vsega kulturnega dela bolj«, da im n m« le eno društvo. ko, ter e go rosno-
SIAU Skorklfa
Vsi člani vseh terenskih odborov so vablj:ni jutri ob 20. v društveno dvorano v Vicolo Ospedale M-litare štev. 23.
Gostovanje slov. narodnega gledališča za Trst in Slov. Primorje
Dan:« cb 20. uri v Gorici, v Ljudskem domu: »Bernard Skaw: «Kako zabogatiš* ob 20. uri. 7. marca v Gorici v Ljudskem domu: Jurčič-Delak: »Deeeti brat* ob 20. uri. 8. marca v Opatjem Selu: Matej Bor: «Raztrganci» ob 20. uri. 9. marca v Komnu: Matej Bor: »Raztrgane!* ob 17. uri, Vito Zupan: «Andante pate-tico* ob 20. uri. 10. marca v Go-ria: v gledališču Verdi: Matej Bor: »Raztrgane!* ob 15 url. 10. marca v Rihembergu: Vito Zupan »Andante patertlco* ob 17. url. 11. marca v Gorici v gledališču Verdi: Pavel Sunek: »Pesem s cest«* (premiera) ob 20. url.
Prehrana
Bolniki. »Sepral* sporoča, da bolniki, ki imajo dodatno nakaznico lahko nabavijo naslednja živila: sladkor, testenine, r.i. Olje pa namesto surovega masla. Cene: sladkor 135 lir kg, testenine 24 lir, olje 450 lir liter, navaden riž 33 Ur kg, riž srednje vrste 36 lir in najbolj-
vrste 43 lir kg. Razdeljevanj« se konča 31. t. m.
Razdeljevanje sladkorja. 6. t. m. bodo začeli deliti po 200 g sladkorja vsem potrošnikom province. Razdeljevanj« se konča 31. t. m. Cena v Trstu 135 Ur za kg.
liko delovanje se kaže v številnih društvenih odsekih. Tako 30 vse sile, ki gredo za kulturnim dvigom svoje vasi, združene pod skupno streho ia v složnem sožitju uspevajo mnogo bolj«, kakor pa j« bilo prejšnjo druitvar-jenjs, ki J« kvarno zavirala svobodni razmah kulturnega dela. Danos ima prosvetno društvo samo en cUj: širjenje izobrazbe med narodom, med vsemi ljudskimi sloji. Pri obnavljanju društev se pogostoma ponavlja pri-zadevanj«, da se ohrani tudi t> imenu društva nekdanja tradicija. Načelno ni tem željam kaj oporekati. Nasprotno! Ker že obnavljamo nekoč tako cvetoče življenje, je prav, da manifestiramo to povezanost s tem, da damo obnovljenemu društvu staro ime. Vendar ne sme veljati to za pravilo, zlasti ne tam, kjer Je bilo prej v vasi več prosvetnih društev. V takem primeru odbijamo z enostranskim vztrajanjem oni del vaščanov, ki je v preteklosti pripadal društvu v nasprotnem taboru. Končno pa je vendarle bolj vazno bistvo tn namen društva, kot pa njegovo ime.
Mnoga društva so tudi ž« formalno obnovljena ia so Imela svoj ustanovni občni zbor. V drugih krajih pa obstajajo pripravljalni odbori. Ti odbori naj bi pohiteli s svojimi pripravami ln naj bi tudi sklican čim prej ustanovne občne zbore. Vendar naj bodo Občni abori dobro pripravljeni in
Skupščina odpuščenih nameščencev
V nedeljo 3. t m. Je bila ob 10. uri dopoldne v kinodvorani »Ala. barda* skupščina državnih, javnih ia samoupravnih nameščencev, ki jiii je fašistični režim iz političnih razlogov preganjal, odpustil iz rlui-be, ali pa predčasno upokojil. Skupščine se je udelt-llo 300 prizadetih nameščencev. Tajnik pripravljalnega odbora dr. Sbogar-Brocchi j* poročal o izvršenem delu ln o bodočih nalogah odbora. Nadalje je obširno poročal o raznarodovalni politiki fašistične vlade, zaradi katere so bili prizadeti tudi nameščenci. Mnoge 30 odpustih na vodilnih mestih pa tudi v podrejenih službah, mnoge pa so prisilili, da so se izselili v notranjost države.
Namen odbora je, da se ponovno sprejmejo v službo odpuščeni in predčasno upokojeni nameščenci, da se jim omogoči povrnitev škode ter da se omogoči vrnitev iz Italije onih, ki Jih je fašistični relrim proti njihovi volji tja premestil.
Po tajnikovem poročilu so navzoči enoglasno sprejeli resolucijo, ki jo bodo v kratkem predložili ZVU in katero objavljamo v izvlečku:
Spomenica uvodoma navaja, da se je pri skupščini zbralo 350 odpuščenih nameščencev, ki predstavljajo vse Primorce slovenske, italijanske in hrvaške narodnosti, ki se niso mogli iz raznih vzrokov udeležiti skupščine. Ob tej priliki so sklenili ustanoviti neodvisen Pokrajinski odbor odpučesnih državnih in javnih nameščencev, ki l o imel svoj urad v Trstu, v ulici S. Maurizio št. 12, III., pri dr. Karlu Sbogar-Brocchi. V ta namen so izvolili naslednji odbor: predsednik dr. Karel Sbogar-Brocchi, podpredsednik Marij Godina, tajnik Ivan Rustja. Predsednik bo obenem za-
Ob!sk dveh ameriških komandantov v coni .A"
Po obisku vojaštva in vojaških naprav v coni »A* sta general Le?, vrhovni poveljnik ameriških sil v Sredozemlju, tn kontrradmiral Ja. mes, poveljn k ameriške mornarice v Sredozemlju, izrazila svoje zadovoljstvo nad izvrševanjem vojaške dolžnosti ameriških sil v con' «A». Ob odhodu iz Trsta sta neuradno izjavila, da sta opazila, ds js prebivalstvo cone disciplinirano in mirno. «Na nič nismo naleteli, kar h' upravičilo vznemirljive glasove o bojih in neredih, kljub velikemu političnemu zanimanju, ki Je popolnoma naravno tik pred ureditvijo ozemeljskega vprašanja take važnosti. Mogli smo ugotoviti, da amerišk' vojaki vzdržujejo mir, ne da bi »s praktično izražala trenja. 2 veseljem smo poslušali vesti o prisrčnih sprejemih, ki so jih pri-rtdill generalu Bryantu Mooru, po-ljniku 88. divizije ln članom njegovega glavnega stana pri njihovem nedavnem obisku na Morganovi črti kamor je generala Moora povabil poveljnik IV. Jugoslovanske armade generalni poročnik Danilo Lekič*.
stopal nameščence finančne inten-danco ter pokrajinskih uradov, tajnik železničarsko stroko, podpredsednik pa poštne nameščence. Nadaljnji člani odbora so: Leandro Godina, ki zastopa učiteljstvo, Ezio Negri pa občinske urade.
Spomenica nadalje obvešča ZVU in vse državne, javne in samoupravne urade, da bo omenjenim Izvoljenim odbornikom poverjena zaščita interesov vseh prizadetih nameščencev, predsednik odbora pa bo preučeval in nadziral, kako bodo razni uradi reševali društvene vloge. V ta namen se skupščina obrača na ZVU, naj da pristojnim odsekom nalog, da vestno presodijo podrobno poročilo, ki ga bo ZVU predložilo tajništvo odbora ter da s takojšnjim splošnim ukazom prizna vse pravice Primorcem vseh
narodnosti, ki so bili oškodovani^ italijansko vlade pred fašizmom,15 časa fašist, režima in pozneje, pf' tako, kot je ZVU določ.la v V* preganjanim Zidom s svojim ul* zom št. 3 z dne 25. julija 1945.
Spomenica nadalje zahteva, ZVU v vseh uradih izvede preial* vo, ki naj dožene številčno na nostno razmerje nameščencev "■ novembra 1918. in I. maja 1945. tf izda o tem poročilo.
Končno terja, naj krajevna tof' srednja ravnateljstva ne ovito, povratka onim nameščencem, ki r je bivši fašistični režim iz P0®' nih razlogov preselil v not ran J: J Italije In ki že več mesecev ProS;-da bi se vrnili v svojo donto zemljo.
V novo izvoljenem odboru s štirje Italijani in en Slcvenec.
Gospodarstvo
Opozorilo čebelarjem
Zadnje dni so tukajžni časopisi prinesli vret o nalezljivi gnllob-Smatramo za potrebno, da čebelarja seznanimo s podrobnostmi te bolezni in da jih obenem opozorimo na nevarnost, ki bi Jo utegnila imeti ta bolezen za naša čebelarstvo v primeru, če bi se širila.
Nalezljiva gniloba napada po navadi ličinke, ko se spreminjajo v žuželke. Pokrovci satja, ki vsebuje napadeno zalego, so temne barve luknjičavi, udrti itd.
Trupla mrtvih ličink so sprva svetlorjava, pozneje pa potemne, dokler ne postanejo skoraj črna. Razkroj se vrši tako naglo, da jih je skoraj nemogoče Izvleči iz starte. Kjer je razkrajanj« ie napredovalo, se širi močan smrad, podoben onemu mizarskega kleja.
Nalezljiva gniloba je vsekakor najhujša bolezen, ki napada čebele. Ena sama kaplja okužnega medu, ki pride v stik z zdravim panjem popolnoma zadostuje, da ee ves panj okuži in da proti temu nimamo nikakega sredstva. Kal te težke bolezni je treba vedno iskati v medu okuženih panjev. Zato umu' čebelar nikdar ne uporablja medu, za katerega ne ve, odkod izvira, če ga ni prej steriliziral, za hrano čebelam. Steriliziral ga pa bo na ta način, da ga vsaj poldrugo uro kuha in mu pri tem prilije toliko vode, kolkor je medu- Umni čebelar mora prav tako paziti, da ne bi prišli v stik z zdravimi panji predmeti, ki so bili v neposredni bližini okuženih panjev in ki bi mogli bit' sami okuženi.
Imamo več načinov zdravljenja te nalezljive bolezni. Vsi ti načini pa ao zvezani z mnogimi težkočam'. Zato se strokovnjaki pri zdravljenju te bolezni omejujejo zgolj na preventivna sredstva. To je sredstva, ki preprečujejo nadaljne širjenje bolezni. Najbolj učinkovita preventivna mera je pač ta, da ee ognjišče okuženja takoj zatre.
Zelo važno je, da čebelarji pri-
javijo nemudoma oblasti vse 01 primere, ki so »umljivi. Strt*0' njak. ki mu je poverjen neitc bo pač moral skrbeti za to, št1 panji razkužijo, obenem pa č**' larji poučijo, kako se bolezen bolje zatre.
Končno smatramo sa doli*0* opozoriti čebelarje, da so oni P veljavnih predpisih tudi obve*»c naznaniti oblastem vsako bok*"
ura cena
7.	—
7.15
7.30
7.40
7.45
7.55
8.10
8.20
8.35
8.50
9.
20
34
48
50
58
66
68
82
»4
102
9.10 120 *) Iz
18.1« 1* 17.55 $ 17.46 *
Vozni red avtobusne pro&l
Trat-Goploa '
Kagor »mo le poročali v n«*^ ski številki, se pridne danes 6. t * redni potniški promet na ee*' avtobusni progi Trst-Gorica. V0*"' red Je sledeči:
postaja Trst«)
Opčine Sežana Tttaiaj Dutovlj«
Kopriva Kobdilj Štanjel Rihemberk Dormberg Volčjadraga •' Gorica ••)
Trsta odhaja od za^*®*
ulice Fabio Severo.
**) la Gorice odhaja s Travu11" (Piazza della Vittoria).
17.30
17.25
17.15
17.
16,50
16.35
1620
16.10
16.
K U
IV. kolo tekem za pokal
.PINO COVERLIZZA"
Minulo nedeljo so med drugimi odigrali na Igrišču CRDA sledečo tekmo:
Montebello- Primorje; 4 : t. Moštvo Montebello, ki ae bori za pred-stražo v skupini A, je nspelo premagati smelega nasprotnika Primorje PK. Ze sam rezultat nam pove vse. Tekma je pričela z napadom moštva Montebello, kateremu pa ni nspe'0 prisiliti sovračnika v obrambo. Ob 41, J* Canale zabil prvi gol za Montebello. V drugem polčasu J« ob 14’ minuti Ukmar I izenačil s prostim strelom za Primorje. Igra j« postala borbenejša. Ob 21’, 29' tn 38’ je moitvo Monte-bclla zabilo po zaslugi igralcev Trebbi. Scaramelli In Bean nadalj-o« tri gole. Pozneje ob 43’ je Primorje uspelo preiti v napad. Igralec Ukmar je uspel spraviti žogo v nasprotno mrežo. Sodnik Dodich je bil dober.
na njih naj sodeluje vsa vas. Obnova prosvetnega društva mora biti za vso vas, za vse vaščane, važen dogodek, mora biti praznik, saj se obnavlja ona ustanova, ki bo povezala vse vaščans v složno družino, kt bo vodila vso vas k napredku tn izobrazbi. Pri volitvah naj pride ta vaška enotnost in skupnost do izraza. Zato izbirajte v odbore najpoir t vovalu ej-še člane in članice. Poleg starejših, nej bo v odborih zastopana tudi mladina, ženske, pripadniki vseh stanov (n slojev v vasi.
S« eno pripombo. Občni zbor mora določiti tudi članarino za naslednje leto. Pri določanju članarine bodite skromni. Previsoka članarina odbija revnejše sloje. Mi moramo iti za tem, da zajamemo v društva vse, prav vse svoje sovaščane.
Na občnem »boru mora obnov-l Jeno društvo sklepati tu dl o pristopu v Prosvetne zveze. Pomena Prosvetne zveze poč ne bo treba posebej poudarjati. Društvu bo po Iustnem preudarku in po presoji koristi, ki jih bo imelo od Zveze, odločilo, ali vstopi v Zvezo ali ne.	-
Tudi pri osrednjih organizaoi-jak ni več onega bolestnega pojava, kakor nekoč. Sedaj na obstaja več osla vrsta prosvetnih zvez, temveč le ena sama, ki bo zajela vsa društva brez Izjeme in bo ravno »ato tem bolj sposobna nuditi res vso pomoč.
Montebello:	Rovattl,	Treblz	ln
Scaramelli, Bene, Brandolislo in Ferrante, Canalo, Corini, Belli, Bean in Sinegot.
Primorje PI<: Pirjavec, Zbrikelj in Danel, Danieli, Ukmar in Pieri, Torbel’a, Timeus, Ukmar I, Pertot in Dainele.
Amaterske tekme
Dreher - dlabarda: * .* 0. Mlado moštvo Alabarda je ponovno izgubilo igro. V prvem polčasu je Dreher igral z vetrom v »vojo korist. Ob 5' je Bagnolt od moštva Ala-barde moral zapustiti igrišče, ker se je slabo počutil. Tako je Alabarda ostala samo z 10 igralci. Tega se Je okoristil nasprotnik, ki je postal napadalen in uspel 2’ pred koncem prvega polčasa po zaslugi Igralca Vlezzollja zabiti prvi gol V drugem polčasu je Alabarda skušala Izenačit! toda zaradi napake Lizzul ni uspel spraviti žoge v nasprotnikovo mrelo. Ob 20' j* moral zaradi udarca isti Igralec zapustiti igrišče. Po tem ao igrali v razmerju devet proti enajst. Tekma je tako izgubila na lepoti. Ob 45’ je Viezzoll zabil še drugi gol za Direher. Med drugimi so se zlasti izkazali Viezzoll in srednji zveznik zmagovalcev, Lizzul in Sinicato od Alabarde.
Sv. Jakov - Agulla: S:t. Po spremenljivi sreči je Sv. Jakob končno prišel zopet do zmage nad moštvom Zavij, na račun skromne formacije Aquila. Med-tom ko so Sentjakobčani igrali dokaj odločno, je nasprotna ekipa pokazala dobro voljo in tovarištvo. Prvi polčas je bil zelo razgiban, saj so Šentjakob-čani zabili 4 gole, nasprotno moštvo pa samo enega. V drugem polčasu se Je šentjakobsko moštvo moralo zadovoljiti z enim samim golom. Ekipa Aqulle s« je v tem polčasu razgibala, toda ni dosegla uspeha. Gole so po časovnem redu zabili sledeči igralci: Crzsso, Pri-SCO, Prtsco, Aqu)la (prosti strel), Milocchi v prvem polčasu, Pr taco v drugem polčasu. Moštvo Sv. Jakoba »o sestavljali: Tutta, Pechar, Rossettl, Ziltotto, Becchettl, Borčič, Milocchi, Crasso II ln L Atfonsl ln
Prtsco.
tranja glasba; 11.30 plesna s-— . 12 glasba za vas; 12.30 predav*fl£ v »lovenAčloi; 12.45 poročila V J -venščini; 13.15 reproducirana S -ba; 13.30 orkester Nlcelll; 14zdfV niško predavanje v Ital.; 14.16 Prij gled vesti; 17 prenos iz Vldm»’^ ženska ura v ital.; 18.30 glasb* harmoniju; 19 pevski kvintet ta! Cvetnega društva »Ivan Cankrijj 19.15 slovenščina za Slovence; orkester Prevoršek (slov.); 2® y ročlla v slovenščini; 20.30 u**11
ir0* u
vesti v slovenščini; 33.36 nočo° bavlšče.
RADIO
SREDA, 6. MARCA 7 glasba za dobro jutro; 7.15 ročila v slovenščini; 7.56 jutr»°' glasba; 11.30 »panska glasba; & opernega repertoarja; 12.30 vanje v slovenščini; 12.45 pori*;, v slovenščini - napoved časa; reaproducirana glasba; 13.30 l^,; glasba za godalni orkester; . pregled vesti; 17 prenos iz Vbito . 18 komorna glasba; 18.30 odto dela; 19 odred J. A.; 19.30 Snu<tor. Lopovščine m. del (slov.); 20 ' ročiia v slovenščini; 20.30 G«**,, tn njegov orkester; 21 radijski slcj, 21.15 Roberto Stolz: opereta v t*! dejanjih; 23.15 zadnje vesti v 1 ver.ščini; 2S.2B nočno zabavišč*.
ČETRTEK, 7. MARCA 7 glasba za dobro jutro; 7.15 1* ročila v slovenščini; 7.55 pestra r
r« radiu; 20.50 Nilrnberekl 21 igra, lahka glasba; 23.15 A
Dobra srca
V počastitev spomina P°K^ Silvane Mevlja iz Bazovice, d*u tov. Čufar Frane 500 Ur za ^ zanske sirote.
— Ob priliki prireditve A. F. 2. la Gropad« 1000 lir ** tizansk« sirote.
Odg. urednik DUŠAN HR®8'
1
ZAHVALA	-■
Ker ml Je žal nemogoče liti ae vsakemu posebej, l*1*^ tem potom v avojem, kakor p v imenu vse druile, prisrčno ^ hvalo vsem- organizacijam	ot
tudi vsem posameznikom, ki izgubi naše oboževane
MAME z nami sučuetvovalt	-j
EUGENIO LAUR*1^
M
ALI OGLAji^
RADIO APARATA sa 4000 lltjfo; 10.000 lir prodam. Redka Pojasnila Corso Garibaldi
PREVODE iz alovecrečtoo lijanščino ali hrvaščino ln	I
kakor tudi prevod« pravnih fr Ji nadalje lekcije ln konverzacij®,/!; in daje urad Via S. Nicol*
DOKUMENTE na im«
_________________   L*cg$
Emino “"našel.Dob« s« v »Primorskega dnevnika*. >
&
PROŠNJE - PRITOŽBE
VO-
dokumente - ■
IA9KA^
ŠKODO
TARSKE AKTE STANOVANJA - NEPRlMlC V PRODAJ rešuje ln posreduj* ,yfl AGENCIJA VIA B. NICOLO’ Telefon 6236.
V nedeljo 10. t. m. ee ne željo ljudstva V°" nov! kulturna prireditev A. F. Ž. v Gropa^J Začetek ob 16.	Vabljeni v*‘J