Lelo 29                  ANGELCEK                  StratT*  V
Ivan Langerholz:
Šola lepega vedenja.
2. razred.
^^%aša šola se mora le pomakniti oaprej: dve k-ti Sj3ffi sm° hodili v prvi razred. Malo dolgo je bilo, JgeleJ! pa potrebno. V teh par lctih smo poizkušali odbiti vsaj rožičke vaši razposajenosti, to se pravi: izkušali smo vam malo pokazati, katcrih nerodnosti in neotesanosti se morate posebno varovati, In mi-slim, da ste bili zadovoljni z našiini nauki in s to šolo?
Letos bomo šli pa korak naprej. Zatreli bomo z drugim razredom naše šole, Ta drugi razred bo pa podoben vrtcu, kakor ga imate doma skoro pri vsaki hiši. V ta vrtec bomo hodili plet in sadit. Plevel •— to so vaše napake — bo moral ven; nasadili bomo pa vanj vsakovrstnih čednosti, ki so za lepo vedenje neobhodno potrcbne.
Zato pa spet pridno obiskujte našo šolo! Pa pridno se učite! Pred nedavnim nam je nekdo pisal: *Čim bolj uČite naše otroke lepega vedenja, tem bolj poredni so.« Kaj mislitc, ali ie to res? Bog dal, da bi ne bilo! Nam se zdi, da so bolj poredni Ic tisti, ki naše šole ne obiskujejo. Irt takih jc še mnogo, Pri-peljite jih v našo šolo za Iepo vedenje: naročite jim ^Angelček« ali pa jim ga vsaj posoditc! Dobro delo boste storiJi.
1.  Ponižnost in o š a b n o s t.
Tonček Oholnik je obiskal strica; bili so mu tudi birmski boter. Koliko jim je vedel povedati! A
Stran 4                    ANGfiLČEK                    Leto 29
prav vse se je sokalo samo okrog njegove osebe. »Jaz, pa jaz in spet jaz.« In desetkrat — jaz! On vse najbolje zna, on najbolje teče, on je najbolj močan, njega kar vse občuduje, celo učitelji v šoli. Pa zopet: naš konj je najlepši, naše krave so naj-boljše, naši koštruni so najbolj debeli — in jaz, jaz čez vse druge ...
Vprašali so ga stric, kako se kaj godi Koničar-jevemu Janku.
»Oht Janko! Kaj bo Janko? Z njim se še ne me-nim ne. Tam so prerevni...«
»V šoli pa le dobro 7na?«
»A seveda zna, ker ga imajo vsi tako radi. Potem lahko znaf«
»Pa izvrsten pevec je menda; lep glas ima.»
»Pevec? Kaj bo pevcc? Večidcl je hripav, da še zavriskati ne more.«
Ko je Tonček odhajal, so ga imeli stric prav »dosti« — če veste, kaj sc to pravi po domače?
Ali pa tista Minka Ošabnikova! Nobena so-učenka ji ni všeč. Za Antco Klemenovo ne mara, Klare Staretove tudi noie, Stanke sosedove pa kar ne more videti, Ivanka Osolnikova ji je prerevna, Milka Kopačeva z njo še govoriti ne zna, Malka Kapunova pa ni vredna, da bi se kdo tnenil z njo ... Vsaka součenka ima svojo napako, samo Ošabnikova Milka je živ angelček božji na zemlji, skoroda svet-nicat in sam Bog nebeški (nora biti vesel, da se Milka kdaj pred njim poniža in ga moli.
Ivanka z Visokega brda se je pa oblekla cel6 v obleko ponižnosti, da bi bila — lepša. Vse na nji je tako grdo narobe, da ni lahko opisati: obleko ima sicer novo, a ae je prav nič ne prime, ruta ji stoji tako nerodno na glavi, počesana je komaj za
Lcto 29                     ANGELČEK                     Stran 5
silo, učiJa se pa za danes t«di ni nič. In zakaj vse tako? Samo zato, da bi kdo pohvalil to dušico ponižno!
A v naši šoli predobro poznamo take tice!
»Pa kdaj smo zares ponižni? <* vprašuje ne-strpno Rozala Pohleven.
To pa jaz vem,« se vtakne vmes Jože Mo-drijan. »Kadar nam bodo drugi Ijudje lahko vše rekli, kar bodo hoteli; kadar nam bodo Iahko vse naredili, kar jim bo prišlo na misel — mi bomo pa vse to mfrno potrpeli.«
"Le počasi, Jožc Modrijan! Nikar tako! Ali ne veš, da nam je Jezus Kriistus najlepši zgled poniž-nosti? Kajpak, da veš! In glej — Jezus ni tako ravnal, kakor ti učiš. Nekoč so Judje samo mislili o Jczusu: »Ta Boga preklinja.« Samo mislili so — za-poomi si! — nič niso še govorili o tem. Pa jih jc Jezus že zavrnil: »Zakaj mislite hudo v svojih srcih?^ Drugič so ga izkušali herodijani in farizcji, da bi ga ujeli v besedi, kakor beremo v svetem evangeliju. In Gospod jim jc rekel: »Kaj mc izkušate hinavci,* In znaoo ti je, da je vprico Kajfa neki služabnik Jezusa po !icu udaril in. rau rckel; »Tako odgovarjaš veli-kemu duhovniku!« In Jezus ni molčal, ampak mu je odgovoril: »Če sem napak govoril, izpričaj, da napak; če pa prav, kaj  me biješ?«
Vidiš torej, ti Modrijanov Jože, da celo Jezus ni dopustil, da bi bili Jjudje o njem govorili in z njim ravnali, kakor bi se jim ravno poljubilo. Zapomni si torej: kadar je bilo v nevarnosti Jezusovo dobro ime, kadar so mu Ijudje hoteli očitati katerokoli hudobijo ali le senco grcha, iakrat tudi najponižnejši ined ponižnimi ni molčal.
Stran 6            ^^g^^^, =        i^*° *»
In tako bomo ravnali tudi mi. Ne pa tako kakor oni Janko Strah ali pa Lojzika Plašnik. Kadar si drugi otroci kaj izmislijo o Janku, pa se Janko zapre v hišo in si nc upa več med Ijudi; in kadar se čez Lojziko kaj zlažejo, pa se cel dan joka in ves dan nič De je. Ampak tako: kadar bo naše dobro ime v ne-varnosti, takrat bomo govorili tudi o sebi; in čc je v nevarnosti dobro ime kateregakoli izmcd nasf ga bomo branili, Čc je to komu všeč all pa ne. Govorili bomo pa samo resnico, brez laži, brez kletvine, brez sirovosti. In prav nič ne bomo pri tem v strahu za ljubo ponižnost, da bi se izkvarila. Tako je, vidi5f Jože Modrijanov.
Drugače se pa pred svetom nc bomo hvalili. Če kdo v šoli najbolje zna; če kdo svojo nalogo prav dobro in prav lepo spišc, pa ni treba, da bi o tem ves svet vedel. To tii naša zasluga, to je dar od zgoraj. Čc imaš novo obleko, ni (reba tega bobnati po vsi župniji, čc imaŠ nove čevlje, ni treba tako hoditi in tako Škripati, da to slišijo vsi ljudje. Saj ima kdo drugi še tudi novo obleko in katerikrat nove čevlje,
In pa, Rozalka, tudi to si zapomni: iz svojih tovarišic sc ne sraeš norčevati, nikogar ne zasramo-vati, nikomur kakšnih zaničljivih priimkov dajaii, Tega nc dela, kdor hočc biti ponižen,
Petru PostavVjaču pa to povemo: Btcz poniž-nosti v naši šo!i ni in ne bo napredka, Ponižnost je mati pokorščine, vljudnosti, prijaznosti in postrež-ljivosti pa še brezštevilno drugih čednosti, ki so nam za lepo vedenje potrebne. Za ošabnostjo pa hodi trma, sirovost, neotcsanost in kar je še tem podob-ncga. Verjemi, Peter Postavljač, še to: Bog nas tudi brea našega postavljanja prav dobro pozna, pa tudi Ijudje  bodo  kmalu  povedali,  da je  Janez   Skromen
Kte 29                 ANGELČEK                 Stran 7
Hreliko več vreden kot pa Tone Burkljež, ki sam ne Hrč, kam bi se postavil in kako bi hodil in kaj bi ^ptoril, da bi ljudje govorili samo o njem..
K                                                                INadalieTau.eJ