CELJSKI TEDNIK
GLAŠILO SOCIHUSTICNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA
CELJE, PETEK, 10. AVGUSTA
LETO VII — ST. 32 — CENA 15 DIN
VJrejujeuredniškiodbor — Odgovorni iirediiil.
T»ne Maslo — Tiika Cel]»ka ti:>karua
Uredništvo in iiprara: Celje, Titov trg >
FaJtni predal 123 — Telefoa: uredništvo
54-23, uprava 25-23 — Telt. rač. 620-305-T-l-2(i6
pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na
ročnina 500, polletna 250, četrtletTia 123 din
Izhaja vsak petek — Pofitnina plačana
1 gotovini — Rokopisov ne vračamo.
Rentabilnost kmetijskih gospodarstev
ie v prvi vrsti odvisna od arondacije
ZASTOPNIKI KMETIJSKIH GOSPODARSTEV CELJSKEGA OKRAJA SO
SE ZBRALI V ŠENTJURJU
Na pobudo okrajnega ljudskega od-
bora v Celju je bilo v sredini minule-
ga tedna v Kmetijski šoli v Šentjurju
posvetovanje direktorjev kmetijskih
gospodarstev ter upravnikov zadružnih
ekonomij celjskega okraja. Med gosti
so se posvetovanja udeležili tudi sekre-
tar Okrajnega komiteja Zveze komuni-
stov v Celju FRANC SIMONiC, nada-
lje podpredsednik Okrajnega ljudskega
odbora Celje MIRAN CVENK, član
predsedstva Okrajne zadružne zveze v
Celju ERNEST ZVAR in drugi.
V prvi točki dnevnega reda je inž.
DOLFE CIZEJ analiziral finančno pro-
izvodne plane kmetijskih gospodai-stev.
V tem je zlasti opozoril na nekatere
napake pri njihovem sestavljanju, hkra-
ti pa jih primerjal med seboj. Ta ana-
liza ter poznejša razprava sta pK>trdili,
da morajo kmetijska gospodarstva z do-
sti večjo pozornostjo sestavljati letne
finančno proizvodne plane, ne samo za-
radi nekega sistematičnega dela na go-
spodarstvu samem, temveč tudi zato, da
ob koncu gospodarskega leta primer-
jajo proizvodne uspehe s plani in tako
ugotovijo uspehe, pa tudi pomanjklji-
vosti pri delu.
V	nadaljevanju so udeleženci posve-
tovanja razpravljali o nekaterih teko-
čih problemih kmetijskih gospodarstev
in zadružnih ekonomij. V glavnem so
se v tem delu razprave prepletale zah-
teve po arondaciji posestev in v tem
po težnji za rentabilno poslovanje kme-
tijskih gospodarstev. Razen tega je raz-
pVava še pokazala, da bodo morala vod-
stva kmetijskih gospodarstev čim prej
urediti zemljiško posestna stanja, saj,
kakor je pokazal primer Kmetijskega
gospodarstva Ar j a vas, so ta stanja zelo
neurejena.
V	razpravi, kako izvesti arondacijo
posestev, je zlasti tov. SIMONiC opo-
zoril zastopnike kmetijskih gospodar-
stev, da naj se pri tem delu v prvi
vrsti obračajo na pomoč lokalnih, ozi-
roma občinskih jwlitičnih organizacij.
Glede na to, da ni računati na prisilno
arondacijo, preostane le pot politične-
ga prepričevanja in medsebojnih dogo-
vorov. Zlasti politične organizacije so
pri tem dolžne pojasnjevati kmetoval-
cem, da so tudi oni, kot člani Sociali-
stične zveze, dolžni pomagati pri kre-
pitvi socialističnih kmetijskih gospodar-
stev. In ker zavisi bodoče rentabilno
poslovanje kmetijskih gospodarstev v
prvi vrsti od arondacije posestev, bi
bilo prav, cf^ kolektivi kmetijskih go-
spodarstev ter politične organizacije
prepričajo posamezne kmetovalce o
nujnosti prostovoljne zamenjave parcel.
V	razpravi so nadalje težko odjek-
nile besede, da mnogi (jbčinski ljudski
. odbori izkoriščajo parcele kmetijskih
gosix)darstev za zamenjave z zasebnimi
lastniki, pa tudi za zamenjave s cerk-
venimi organizacijami. V praksi se je
uveljavilo težko razumljivo dejstvo,
zlasti spričo perspektive socialističnih
kmetijskih gospodarstev, da ljudski od-
bori segajo po parcelah kmetijskih go-
spodarstev in jih dajejo v zameno za
odvzeto zemljo zasebnikom in drugim.
Če bi s takšno prakso nadaljevali, po-
tem v bodočnosti ne bomo mogli več
govoriti o krepitvi socialističnih kme-
tijskih gospodarstev, marveč ravno na-
sprotno, o njihovi likvidaciji. Spričo
teh ugotovitev, so udeleženci posveto-
vanja sprejeli sklep, da takšnih zame-
njav na račun posestev kmetijskih go-
spodarstev, ne bodo več dovoljevali.
V	drugem delu posvetovanja so si za-
stopniki kmetijskih gospodarstev ogle-
dali posestvo v Šentjurju. Nato pa je
inž. Bogdan Ferlinc govoril o uvedbi
kolobarja, inž. Cizej pa o krmni bazi
posestev.
Osrednja športna prireditev minule nedelje v Celju je bil tradicionalni
dvoboj moških atletskih reprezentanc Slovenije in Hrvatske. Letošnje
medrepubliško srečtLnje najboljših atletov Slovenije in Hrvdjtske je
bilo posvečeno spominu predvojnega državnega atletskega reprezentanta
in padlega komandanta L bataljona Cankarjeve brigade v narodnoosvo-
bodilni: vojni FERDA SKOKA. Zato je bila v uvodu tekmovanja kratka
spominska svečanost, na kateri je prof. Karel Jug orisal lik padlega
junaka, kapetana obeh republiških reprezentanc pa sta izročila materi
in sestri, padlega atleta dva lepa šopka cvetlic. — Na sliki: kapetan
slovenske atletske reprezentance Stanko Lorger izroča cvetlice materi
Ferda Skoka.
Priprave za gradnjo mostu
čez Savinfo v polnem teka
Celjani so priča živahnemu vrvežu
na gradbišču novega cestnega mostu na
ovinku Savinje na Bregu. V strugi so
že postavljeni betonski pomožni opor-
niki, ki bodo nosili težko železno kon-
strukcijo opažev za nadaljnjo gradnjo
betonskega mostu, ki bo, po načrtih
sodeč, eden izmed najlepših pri nas.
Na levem bregu Savinje do železniške
postaje že podirajo stavbo, da bi oči-
stili prostor za novo široko cesto, ki
bo kot podaljšek Ulice XIV. divizije
vezala nov most s središčem mesta. Na
desnem bregu Savinje bosta žrtvovani
dve stari hiši za novo cesto, ki bo pe-
ljala med bivšo železniško progo in
hišami na Bregu tik ob regulirani Sa-
vinji.
Se nekaj besed o mostu samem: Ze
vitka betonska nosilca bodoče mostne
konstrukcije kažeta eižgantno linijo mo-
stu. Enako elegantna, zato na nič manj
odporna od dosedanjih koldsdv, bo tu-
di konstrukcija cestišča. Konstrukcija
se bo od obrežnih opornikov polagoma
bočila na opornika, ki stojita v vodi,
med tema dvema pa bo razpet dolg,
eleganten lok.
Širina mostu bo 15 metrov. Imel bo
pločnike za pešce, kolesarski stezi in
7 metrov široko cestišče za vozila. Ogra-
ja bo železna, razsvetljava na visokih
železnih stebrih, skratka izredno lepa
gradbena ustvaritev.
Podjetje »Beton«, ki se 'je na nate-
čaju pokazalo s svojim predračunom
kot najcenejše in najbolj sposobno za
izvršitev te naloge, je od Republiške
uprave za ceste dobilo naročila za
gradnjo mostu. Rok, ki je za dokonč-
no izgradnjo mostu predviden, je za
naše gradbene pojme, vsaj one v pre-
teklosti, silno kratek. Most bo zgrajen
v nepolnih treh mesecih. Podjetje »Be-
tonn« bo z izgradnjo tega objekta po-
kazalo spet svojo sposobnost' za izvr-
šitev izredno težkih in zahtevnih na-
log. Celje pa bo dobilo most, kakršen
mu pripada, saj so dosedanje mostovne
»kreature« daleč zaostajale za urejeno-
stjo ostalih javnih objektov v mestu.
, S SEJE UPRAVNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V CELJU
Seminarji za člane delavsliili svetov in upravnili odliopov
PRESKRBA Z MLEVSKIMI IZDELKI JE ZADOVOLJIVA. — V CELJU NAJ
BI USTANOVILI GOSPODARSKO POSVETOVALNICO. — PRODAJNE CE-
NE MESU NAJ BI ZNIŽALI. — NEVARNOST, DA OSTANE CELJE
BREZ PASTERILIZIRANEGA MLEKA.
Pad predsedstvom tov. Marijana Uča~
kar j a so se v torek zbrali na tretji
redni seji člani upravnega odbora Tr-
govinske zbornice v Celju. Dnevni red
je bil prav obširen pa tudi aktualen.
saj so morali člani reševati vrsto pere-
čih zadev.
Ze v prvi točki dnevnega reda —
poročilo o sklepih predsedstva, ki jih
je bilo treba potrditi, je bilo precej go-
vora. Med drugim namreč predlaga
predsedstvo zbornice, da se v novem-
bru pričnejo seminarji za člane delav-
skih svetov in upravnih odborov. Pro-
grame že sestavljajo, in to v povezavi
s komisijo za družbeno upravljanje pri
okrajnem odboru SZDL. Seminarji ne
bodo imeli strogo strokovnega značaja,
pač pa bo podajanje snovi preprostej-
še, dojemljivo za vsakega. Obravnavali
pa bodo vlogo DS in UO ter direktor-
jev v podjetjih, tarifni sistem, tehniko
poslovanja, ekonomiko podjetij, pravne
predpise in drugo.
Ker zaradi pomanjkanja strokovnja-
kov ni mogoče ustanoviti revizijskega
zavoda, predlaga predsedstvo, da se
ustanovi gospodarska posvetovalnica.
Ta bi dajala nasvete glede organizacije
blagovnega prometa in drugo. Upravni
odbor je ta predlog odobril. Prav tako
so bili prisotni mnenja, da naj bi se
natečaj za izdelavo predlogov za plač-
ni sistem v trgovini razpisal v okviru
republiške trgovinske zbornice, kar bi
brez dvoma imelo za posledico večjo
udeležbo in sodelovanje pri predlogih.
V nadaljevanju seje je'poročal pred-
sednik odbora za organizacijo tržišča
tov. Uranjek. Poudaril je, da je pre-
skrba z mlevskimi izdelki zadovoljiva.
Prav tako je urejeno za kurjavo ter po
njegovih zagotovilih ne bo neprijetno-
sti s tem predmetom. Zaenkrat je še
kritična preskrba z zelenjavo, vendar ka-
že, da se bo to vprašanje uredilo. Pod-
jetje Mesnina že tedensko prodaja na
trgu ribe. Tov. Uranjek je med drugim
omenil tudi vprašanje odkupa živine,
preskrbo z mlekom ter namensko upo-
rabo poslovnih lokalov, kar prihaja v
poštev predvsem v novograjenih na-
seljih.
O vseh teh vprašanjih se je razvila
prav obširna razprava, posebno še v
zadevi odkupa živine ter o preskrbi z
mlekom. V splošnem je prevladovalo
mnenje, da je treba dogovarjanje cen
pri odkupu živine ukiniti, ker ne od-
govarja tržnim pogojem._ Z znižanjem
faktorja za izvoz živine se je ponudba
precej povečala, kar da misliti, da se
bodo odkupne cene znižale ter zato ni-
ma pomena držati se kruto dogovorje-
nih cen. Prav zato je treba cene spro-
stiti. Govora je bilo tudi, da sam način
cdkupa še vedno ne gre tako, kot je
treba. Tu so mišljena podjetja iz drugih
okrajev, ki odkupujejo živino na sej-
mih direktno od proizvajalcev, name-
sto cd kmetijskih zadrug. Zato bo skli-
can poseben sestanek z mesnimi pod-
jetji in zadrugami, da bi se dodobra
pogovorili o načinu in stanju odkupa.
Po tako ugodni situaciji z živino, kot
so pač pripovedovali na seji, bi bilo
pričakovati, da se bodo znižale tudi
prodajne cene mesa.
Zelo pa je pereče stanje v preskrbi
z mlekom. Celjsko podjetje ima zelo
zastarel strojni park ter je pričakovati
vsak čas, da bo moralo podjetje usta-
viti dobavo mleka zaradi slabega stroja
za pasterilizacijo. Stanje je tako proble-
matično, da je potrebna takojšnja re-
šitev, ker že obstaja resna nevarnost,
da ostane Celje brez pasteriliziranega
mleka. V podjetju tudi letos računajo
na planirane izgube, saj so odkupne
cene višje kot pa prodajne.
Člani upravnega odbora so bili mne-
nja, da je treba vprašanje mlekarne
reševati vzporedno s stanjem celjskih
pekarn in mesnih obratov, ki so prav
tako v nezadovoljivem stanju. Osvo-
jen je bil predlog, da se skliče skupna
konferenca trgovinske zbornice, obrtne
zbornice ter okrajne zadružne zveze,
na kateri naj se vsi ti problemi pre-
skrbe temeljito proučijo ter sestavijo
predlogi za rešitev.
Ob koncu seje so še obravnavali
osnutek zakona o gosixxiarskih zborni-
cah, o čemer je poročal tajnik zbornice
tov. Risto Gajšek, ter predlagali pet
članov v komisijo za blagovni promet
pri OLO Celje.	(t)
Kmetijsko gospodarstvo Lava
za celjski živilski trg
V težnji, da bi čimbolj založil celj-
ski živilski trg z zelenjavo, je kolektiv
Kmetijskega gospodarstva na Lavi pri
Celju v letošnjem letu povsem pre-
usmeril svojo proizvodnjo in dal glavni
poudarek vrtnarstvu. Ta skrb se je po-
kazala tudi v proizvodnih uspehih, saj
je samo vrtnarstvo v prvem polletju
letošnjega leta za skoraj 100 % pove-
čalo svoj donos napram istemu razdob-
ju v lanskem letu.
Hvalevredni so tudi načrti kolektiva
Kmetijskega gospodarstva na Lavi za
prihodnje obdobje. Tako bo Lava že v
kratkem začela s prodajo živih piščan-
cev. Le-te bodo na celjski trg prinašali
v sredah in sobotah. Razen piščancev,
ki jih bodo gospodinje po zmernih ce-
nah plačevale glede na težo, pa bo
kmetijsko gospodarstvo v kratkem do-
stavilo tudi večjo količino živih kra-
pov, ki iih gojijo v ribniku na Prešni-
ku. Računajo da bodo v letošnjem letu
lahko dali na trg okoli 2000 kg krapov.
Vsekakor pa je za celjske gospodinje
zelo razveseljiva vest, da bo kmetijsko
gosp>odarstvo zalagalo celjski trg s so-
lato tudi v zimskih mesecih. Tako bo
endivje solate dovolj do sredine janu-
arja; kolektiv gospodarstva pa si obe-
ta, da bo uspel zalagati trg s solato
tudi v poznejših kritičnih mesecih^ tako
v drugi polovici januarja, nadalje v fe-
bruarju itd.
V Slov. Konjicah se pripravljajo
na kmečki praznik
Kmetijska zadruga v Slov. Konjicah
namerava prirediti dne 8. in 9. sep-
tembra kmečki praznik. K sodelovanju
bo povabila tudi ostale zadruge konji-
ške občine. Prvi dan bo v Konjicah ži-
vinorejska razstava. Zvečer bo v kul-
turnem domu igra ali kakšrta druga
prireditev, mladi zadružniki pa bodo
gotovo prižgali kresove po okoliških
hribih. Drugi dan bodo priredili po-
vorko, v kateri naj bi bil prikazan na-
predek v kmetijstvu na področju obči-
ne. Kot pri ostalih prireditvah ob tem
prazniku, bo tudi tu imela kmečka mla-
dina, ki je vključena v aktiv mladih
zadružnikov, zelo važno vlogo. Seveda
pa je F>oleg tega dela predvidenih tudi
več zabavnih točk, med njimi srečo-
lov, domači godci in podobno.
Nova stanovanjska stavba
v Razlagovi ulici
V Razlagovi ulici,' med poslopjem
bivšega Doma OF in hišo fotografske-
ga mojstra »Pelikana« so pred kratkim
začeti kopati temelje za novo stano-
vanjsko zgradbo. Investitor te stavbe
je železnica, ki stavbo gradi v lastni
režiji, saj jo gradi gradbeni oddelek
podjetja za vdrževanje prog.
Bodoča stavba, ki bo zapirala enega
izmed praznih prostorov v Razlagovi
ulici, bo imela šest stanovanj in bo
zgrajena v dveh nadstropjih.
Večina ulic in trgov v Celju je lepo prenovljenih. Sredi mesta je zaen-
krat ohranil stari videz — neurejeno cestišče in pločniki — le še Tom-
šičev trg, ki sodi k zaključni celoti ožjega središča. No, tudi gornji del
Stanetove ulice še čaka rekonstruktorjev. Izboljšave na obeh krajih
bi nedvomno prispevale k večji udobnosti prometa in lepšemu videzu
m^sta
STRAN 2 10. AVGUSTA 1956 — STEV. 32
POGLED PO SVETU
V dobi hladne vojne, še bolj pa v
času, ko je šla hladna vojna proti svo-
jemu honcu in v zadnjih mesecih, ko
se kažejo na obzorju novi časi v spo-
razumevanju na svetu, se je mnogo
govorilo in se še govori o trgovini med
Vzhodom in Zahodom, o embargu, ki
ga je treba spremeniti, o gospodarskem
približevanju, ki da je nekako lažje
kot politično, včasih celo lažje kot zbli-
ževanje v kulturi. Navedimo torej ne-
kaj dejstev, ki pridejo v poštev v tej
tako svetovno pomembni operaciji, kot
je trgovina med Vzhodom in Zahodom.
Letošnjo pomlad je v Ženevi zasedala
evropska gospodarska komisija OZN,
edini gospodarski organ, v katerem sta
Vzhod in Zahod v miru združena, v
katerem sedi vsa Evropa od Irske do
Urala. SZ je v tej komisiji naredila
nekaj korakov, ki so v skladu s klimo
in linijo koeksistenčne politike. Prav-
zaprav je klima ironično nadahnjena
beseda, kajti sovjetske korake so reak-
cionarno nastrojeni zastopniki Zahoda
presojali kot ofenzivo rublja na Bliž-
njem in Srednjem Vzhodu, združeno
s sovjetsko željo, da navežejo in poglo-
be gospodarske stike tudi z Zahodno
Evropo. Posebno je šla na živce Za-
hodni Nemčiji, ki ima svoje račune z
Vzhodom in Zahodom.
Gospodarska je bila nedvomno pot
sovjetskega »atomskega« ministra Ma-
lenkova v Anglijo. Bulganin in Hru-
ščev sta v Londonu precej govorila o
trgovini. Kako tudi ne, saj je Anglija
država, ki v veliki meri živi od trgo-
vine že iz časov Elizabete in Bacona
Verulamskega. Istočasno se je v Mo-
skvi zadrževala francoska gospodarska
delegacija in s tem podprla Molletovo
iniciativo za novo politiko v NATO.
Zahodna Nemčija pa se je uprla tem
zvezam, Zorin, eden najsposobnejših
sovjetskih diplomatov, ni pritisnil na
kljuko nemškega gospodarskega mini-
stra. Razume se, zakaj. Nemci so pri
tem bolj papeški kot waschingtonski
papež sam.
Kajti vzrok, da trgovina med Vzho-
dom in Zahodom ne steče, kakor bi
narekovala potreba, je v Ameriki, ki
je v šoku korejske vojne sestavila listo
embarga, s katerim bi bilo onemogo-
čeno v vzhodne države pošiljati stra-
teško blago. Tak embargo še nikoli ni
uspel, razen če je možna neprodušna
blokada. Nasproti SZ toliko bolj, ker
se je v 30 letih razvila v tako ekonom-
sko silo, da se s svojimi, zavezniki vred
lahko kosa z ameriško in evropsko.
Pravzaprav je torej šlo za konkurenco
med obema rivaloma, šlo je za gospo-
darsko hladno vojno. ZDA se ni posre-
čilo, da bi jarem embarga nataknila
vsem svojim trabantom, najmanj pa
Angliji, ki si je v trgovini s SZ po-
pravljala trgovinski debet, izvirajoč iz
embarga v jugovzhodni Aziji in na
Bližnjem Vzhodu. So pa tudi v ZDA
mrzli računarji, ki so si že zdavnaj na
jasnem, da embargo ZDA ni prinesel
kaj prida gospodarske,\ja kaj šele poli-
tične koristi. Ce je SZ velesila, s ka-
tero je treba računati, je pač treba
z njo tudi trgovati. V svetovni trgovini
stoji SZ danes že na šestem mestu, kar
je za državo, ki se je industrializirala v
nekaj desetletjih, izredno hiter vzpon.
Zahodni ekonomisti trdijo med dru-
gim, da je »new look« (novi nazori)
sovjetske politike v zvezi s sovjetskim
gosj)odarstvom, ne samo z neko načelno
politiko^ V zadnjem letu je dzvoz SZ
neverjetno zrasel, Anglija pa je med
zahodnimi državami tista, ki s SZ naj-
več kupčuje, takoj za njo pa so Ho-
landci. Po 1. 1953 se po sovjetskih po-
datkih trgovina z zahodnimi državami
vedno bolj razvija, računajo pa zra-
ven tudi kupčijske posle Čehoslovaške
in Poljske. Evropska gospodarska ko-
misija v Ženevi je o tem mnogo raz-
pravljala.
Ni čuda, če se tudi v Nemčiji vedno
bolj oglašajo tisti, ki so proti ameri-
ški trgovinski zapori. Ne iz kakih ide-
alnih čustev, marveč iz »svetega« ego-
izma., ki žene gospodarsko dejavnost.
Ti nemški ekonomisti z zavistjo gle-
dajo ZDA, ki jim je svet »odprt«, na
Anglijo, ki ima vendar svoj Common-
wealth, na Francijo, medtem ko Nem-
čija sredi Evrope skoraj mora s svo-
jimi proizvodi na celinski vzhodni trg.
Doslej so jim iz sleherne krize poma-
gali Amerikanci, nimajo pa jamstva,
da bo vedno tako. Zato opozarjajo Ade-
nauerjevo vlado na sovjetska naročila,
ki jih Rusi prišepetavajo in na ta na-
čin vendarle tudi v Nemčiji podirajo
nenaravne blokovske meje. Ti nemški
ekonomisti opozarjajo tudi na politični
pomen trgovine z Vzhodom, češ, čim
več bomo izvozili v vzhodni blok, tem-
bolj bomo za vzhodni blok interesant-
ni.
Vsekakor je rahljanje embarga, o ka-
terem se je v zvezi z »novo politiko«
največ govorilo v Londonu ob ruskem
obisku, eno izmed sredstev, s katerim
si utira pot politika vzajemne pomoči
med narodi, podpiranja manj razvitih
držav, pa tudi nevmešavanja v notra-
nje zadeve drugih držav po načelu tra-
id not aid (delo ne pomoč). Stvar se-
veda ni preprosta, toda v ekonomiki in
politiki, ki je samo izraz ekonomike,
pravzaprav nobena stvar ni preprosta.
Tudi zadnji veliki dogodki okoli Sueza
to potrjujejo.
T. O.
NESPOSOBNOST POSLOVODIJ
— VZROK SLABEGA STANJA V
OBRTNIH OBRATIH
Na. seji Občinskega ljudskega odbora
v Mozirju so prebrali poročilo komisije
za potrditev zaključnih računov gospo-
darskih organizacij za leto 1955. Ugo-
tovili, da je stanje v nekaterih obrt-
nih podjetjih zelo neurejeno, posebno
v gostinskih obratih, kjer se izgovar-
jajo, da je pavšalni predpis davka znat-
no previsok. Zelo slabo je poslovanje
v gostišču »Rogatec« v Gornjem gradu,
kjer je bilo 70.000 dinarjev primanj-
kljaja. Glavni vzrok takega stanja je
nesposobnost poslovodje gostišča. Po-
doben primer je tudi v gostilni pri »Po-
šti«, kjer je sedaj prisilna uprava.
Vzrok malomarnega poslovanja je za-
radi jieodgovornosti poslovodij, pone-
kod pa je tudi preveč gostinskega ka-
dra.
Zelo slabo je poslovanje čevljarske
delavnice v Gornjem gradu, kjer zna-
ša izguba za leto 1955 kar 50.000 di-
narjev. Stanje v vseh manjših obrtnih
obratih in delavnicah je zelo proble-
matično. Pri tem je največ krivda ne-
sposobnost poslovodij, ponekod pa je
tako stanje tudi zaradi slabe discipline
ter knjigovodstva.
Poročilu je sledila živahna razprava
ter so sklenili, da bodo imenovali p>o-
sebno komisijo. Ta bo ugotovila, zakaj
je stanje v nekaterih podjetjih tako
slabo. Odborniki so bili mnenja, da mo-
ra čimprej pričeti z delom knjigovod-
ski center v Mozirju.	R. Z.
V Mozirski občini primanjkuje
zdrav^stv^eneaa kadra
Na zadnji seji je Občinski ljudski od-
bor Mozirje razpravljal o problematiki
zdravstva in zdravstvene slvižbe na
področju občine.
Na i>odročju občine je zdravstveni
dom v Nazarju, štiri splošne in zobne
ambulante in zobotehnični laboratorij.
Število ambulant bi trenutno odgovar-
jalo, primanjkuje pa zdravstvenega
kadra, saj bi nujno potrebovali dva
zdravnika in tri patronažne sestre. Šte-
vilo zdravniških pregledov je od leta
1954 naraslo na 10.426.
Zaradi j etike je najbolj ogroženo gor-
njegrajsko področje, zato je nujno, da
bi tam izvedli prihodnje leto fluoro-
grafiranje. Letos je v drugem trome-
sečju bolovalo 480 oseb, pri čemer je
bilo izgubljenih 11.850 delovnih dni.
Precej pomanjkljivo so opremljene
posvetovalnice za dojenčke, razen v
Ljubnem ob Savinji, kjer je vzorno ure-
jena. Posvetovalnica v Mozirju pa je
sploh zamrla. Večina pKDsvetovalnic je
kar v ambulantah ali pa v privatnih
hišah. Zaradi hribovitega področja in
oddaljenosti vasi od posvetovalnic je
nujno, da se izboljša patronažna služ-
ba. Do sedaj se ljudje iz bolj oddalje-
nih krajev niso i>osluževali posvetoval-
nic. Pri pregledih so opazili, da je
vzrok slabemu zdravstvenemu stanju
največkrat nepravilna prehrana otrok.
Problem zase je nabava zdravil, ker
ima vse področje občine samo eno le-
karno v Mozirju. Nuji^ bi bilo, da bi
ustanovili lekarniško postajo v Ljub-
nem ob Savinji. Zelo dobro je organi-
zirana babiška služba. Na področju ob-
čine je zaposlenih šest babic, ki so le-
tos opravile 96 porodov. Vso skrb po-
svečajo tudi pregledom šolske mladine.
Preglede imajo dvakrat na leto, tako
da so lani pregledali 2151 otrok.
Vse kaže, da bo potrebno na pod-
ročju zdravstva v mozirski občini še
marsikaj izboljšati. Seveda je tu glavni
problem kader, nič manjši pa pomanj-
kanje finančnih sredstev za ureditev
raznih prostorov.	R. Z.
Zakaj zadnje čase toliko prometnih nesreč ?
Sedeli smo v sobi za malo okroglo mizo. Na stenah visijo zemljevidi
Celja in okolice. Ponekod so zapičene vanje bucike z rdečimi, rumenimi
in drugimi raznobarvnimi drobnimi papirnatimi krogi. Tu so označene
vse prometne nesreče. Trčenja, smrti, materialna škoda.
Pogovarjamo se o prometu, ki se je
zadnja leta močno razvil na vseh na-
ših cestah. Posebno na cesti I. reda
Celje—Ljubljana. Tu skozi vozi vsaki
dve minuti avtomobil. Po najnovejših
cestno-prometnih predpisih imajo na
tej cesti prednost motorna vozila. Voz-
niki morajo upoštevati stanje ceste in
prometa, prav tako pa tudi tehnično
stanje vozila in morajo biti sposobni,
da ga vešče upravljajo. Seveda, je na-
daljeval nekdo, lahko vozijo po cesti
L reda tudi druga vozila, ki pa se mo-
rajo ravnati strogo po cestno-promet-
nih predpisih. Ker pa so tudi druge ce-
ste precej obremenjene z motornimi vo-
zili, morajo biti vozniki previdni, da
ne pride do nesreč.
Lani je bilo 146 prometniii nesreč
Prometni miličnik pri svojem delu
Res, prometne nesreče. Zazrem se v
velik zemljevid na steni. Medtem pri-
povedujejo: »Ce pogledamo analizo pro-
metnih nesreč, do katerih je prišlo v
letu 1955 v celjskem okraju, lahko ugo-
tovimo, da je 70% teh vzrok nepK)zna-
vanje in neupoštevanje cestno-promet-
nih predpisov. Vseh nesreč je bilo lani
146. Pri tem je izgubilo življenje 11
ljudi, 38 jih je bilo teže, 34 pa laže po-
škodovanih. Materialna škoda, ocenjena
samo na motornih vozilih, je znašala
16 milijonov dinarjev, poleg tega pa
so podjetja utrpela izgubo časa, ker so
bila vozila dalj časa neuporabnna. Pri
tem je nastalo za 50 milijonov škode.
Prav tako niso zajeti stroški Zavoda
za socialno zavarovanje za ponesre-
čence.
Obmolknil je in jaz sem prenehal
gledati na zemljevid. Bilo' je še precej
zgodaj zjutraj. Odpravljali smo se na
pot. Spodaj, na dvorišču, je zahupal
jeep.
Jeep Ljudske milice. Kontrola. Vozi-
mo skozi mesto, mimo Glazije, na ce-
sto I. reda. Prehitevamo pešce, kolesar-
je, motoriste in druga vozila. Brzina
je zmerna. Ne mudi se nam nikamor.
Pozor. Sirena je rezko zatulila in utih-
nila. Pred nama vozita vzporedno dva
kolesarja, skoraj sedi ceste. Ko dvigne
miličnik rdečo tablico, se ustavita.
Vprašuje ju, zakaj vozita vzporedno.
Razloži jima, da tega ne bi smela, ker
s tem ogrožata promet. Toda jaz mi-
slim, da to tudi sama vesta. Ampak,
le zakaj potem ne upoštevata cestno-
prometnih predpisov? In to na cesti I.
reda.
Tako se konča vožnja, če voznik ne upošteva prometnih predpisov
Koiesarji povzročijo 21 odstotkov vseh nesreč.
Po cestah vozi vsak dan več tisoč kolesarjev
Spet vozimo dalje. Ra^ovor se raz-
pleta okoli kolesarjev. Po cestah, po-
sebno na cesti prvega reda Celje—Voj-
nik, jih vozi dnevno 5000 do 6000, od
Celja do Žalca pa 2000 do 5000. Največ
prometnih nesreč povzročijo nediscipli-
nirani kolesarji, ki precej ovirajo tudi
avtobusni pomet. Prav v zadnjem času
pa je na cestah precej vinjenih kole-
sarjev, ki so povzročili večje prometne
nesreče, trije pa so izgubili življenje
po svoji krivdi. Kolesarji, ki ne vozijo
pravilno po javnih cestah, se igrajo s
svojim življenjem.
Avto vozi spet pKDČasneje. Obstanemo.
Kaj se je zgodilo? Pred nami počasi vo-.
zi traktor. Za prikolico se drži kole-
sar. Medtem ko miličnik zaustavlja
traktor, se Imi razgovarjamo naprej.
Mož poleg mene razlaga: »Vidite. Spet
primer nečesa, kar se ne bi smelo dogo-
diti! Kolesarji bi bili lahko bolj di-
sciplinirani, saj zavzamejo na cesti le
malo prostora. Le malo več volje in
zavesti bi morali imeti, pa bi bil na
cestah red.« Kako največkrat »grešijo«,
vprašujem? Povedo mi, da pride naj-
večkrat do prometnih nesreč s kole-
sarji, kadar vozijo v skupini, razteg-
njeni prek cele ceste, ali kadar vozita
dve osebi na enem kolesu, ali pa — kot
smo pravkar videli, — če se držijo
drugih vozil.
Miličnik je opravil svojo dolžnost.
Skozi Žalec in Šempeter smo se odpe-
ljali proti Trojanam. Cesta je lepo be-
tonirana. Še vedno se pogovarjamo o
kolesarjih. Sicer sije sonce. Prijetno je.
In kolesai-ji na večer in v nočnih urah?
Res, zanimivo vprašanje. Miličnik po-
jasnjuje, da so kolesarji na cestah naj-
bolj nevarni fMDnoči, ker vozijo veči-
noma brez luči in rdečega stekla. Ce
pride do nezgode med kolesarjem in
motornim vozilom, ki vozi pravilno s
predpisanimi lučmi, bo za posledice od-
govarjal le kolesar, ki vozi brez luči.
Vsak, ki ne mara doživeti takih pri-
merov, pa tudi vsi drugi, bi si morali
nabavati stabilno luč, na zadnji blat-
nik pa namestiti rdeče steklo, ki od-
bija svetlobo. Saj nepreviden kolesar
ne ogroža samo sebe, ampak tudi vsa
druga vozila, ki ga prehitevajo. Napa-
ke delajo tudi na križiščih, če ne na-
kažejo smeri vožnje.
V tem primeru je v nevarnosti sam kolesar, ki ogroža hkrati tudi druge
Tudi za pešce veljajo cestno prometni predpisi
Pod Trojanami, kjer se konča nova
betonska cesta, smo se ustavili. Pod
drevesi ob cesti je bilo prijetno hlad-
no. Čakamo, da pride kdo mimo. Ne-
daleč od nas se primajeta, seveda e>o
sredi ceste, dva moška. Mislim, da po-
jeta. Primer, da so tu pešči na javnih
cestah zelo nedisciplinirani. S svojo ne-
previdnostjo povzročajo 2 odstotka vseh
nesreč. Posebno pri prehodih čez kri-
žišča ne upoštevajo za to označenih
prehodov. V nekem p>ogovoru med šo-
ferji sem slišal: »Za las mi je ušel. Ce
ne bi imel takšnih zavor, bi ga prav
gotovo povozil.« N6, na žalost so tudi
takšni primeri, da se pešci kot nalašč
izogibajo pločnikov. Seveda, če jih ni,
bi pa morali hoditi vsaj ob robu ceste.
Mnogokrat povzročijo nesreče tudi
otroci, ki skačejo brez nadzorstva po
cestah, igrajo žogo, se gredo kavbojce,
se streljajo in skrivajo za avtomobili,
ki parkirajo prirgostilnah, ali kje dru-
gje na odprti cesti, kar je še mnogo
bolj nevarno. Zato starši ne bi smeli
puščati otrok samih na cesto, ker je po
nesreči preEK>zno zvoniti.
(Konec prihodnjič)
Tudi otroci povzročijo mnogo nesreč
Potrošniki
pozori
Zaradi povečane ponudbe drugovrstnih goved, bo podjetje
Mesnine Celje
prodajalo počenši s soboto, 11. t. m. v svojih mesnicah: v Stanetovi 7
poleg prvovrstnega govejega mesa po dosedanjih cenah še drugovrstno
goveje meso po 200 din kg. V mesnici MIRNI na Mariborski 15 pa poleg
govedine druge vrste tudi telečje meso druge vrste po 200 din kg. Tudi
v mesnici na TEH AR JIH dobite goveje meso druge vrste po 200 din kg.
Gospodinje! Obiščite te naše mesnice in prepričale se boste, da vas
bomo solidno i>ostregli z znatno cenejšim, a vendar odličnim mesom!
UPRAVA
10. AVGUSTA 1956 — STE V. 32 3 STRAN
Rekopdna proizvodnja v tovarni JiČNil"
Te dni je delovni kolektiv tovarne
»2ična« v Celju dosegel rekordno pro-
izvodnjo za ves čas, odkar ta tovarna
obstoja. Ko smo zvedeli za ta razve-
seljiv dogodek, smo se obrnili na pred-
sednika UO tega podjetja in člana de-
lavskega sveta tov. Alojza Sečna, da
bi nam o tem povedal nekoliko več.
Tovariš Sečan se je rad odzval na-
čemu vabilu in navedel vzroke tako
nenadnega preokreta v proizvodnji te-
ga kolektiva.
Tovarna »Žična« je razmeroma mla-
da med ostalimi podjetji celjske indu-
strije. Začela je delati nekaj let pred
drugo svetovno vojno, med vojno je bi-
la nekoliko demolirana, pa tudi po voj-
ni je imel kolektiv te tovarne vedno
precej težav. Zadnja leta se je kolek-
tiv trudil, da bi vendarle v proizvodni
zmogljivosti stopal vštric z ostalimi
celjskimi podjetji, toda precej subjek-
tivnih in objektivnih težav je njihovo
prizadevanje zelo oviralo.
^ V januarju je bil njihov proizvodni
plan 62 ton predelanega materiala, prav
tako v vseh ostalih mesecih tega leta.
Toda že prvi mesec jim je manjkalo
4,1 odstotek do izpolnitve planskih na-
log, februarja 7,7 odstotkov, marca 6,1
odstotek in aprila 3,3 odstotka. Da plan
ni bil izvršen v teh mesecih, je sicer
več objektivnih vzrokov, toda omembe
vreden je edino izpad električne ener-
gije v zimskih mesecih. Bilo pa je več
subjektivnih vzrokov, med temi nedo-
voljno razvita komercialna služba, po-
manjkanje naročil zaradi premajhne
aktivnosti vodstva in pa zaradi slabe
kvalitete nekaterih izdelkov. Bile so
tudi težave z dobavami surovin, ker
podjetje ni bilo vedno v stanju plačati
dobav. Poleg tega je podjetje zaradi
napak v vodstvu dostikrat izdelovalo
takšne artikle, ki so ostajali v skladi-
ščih, skratka proizvodnja ni bila pri-
lagojena potrebam tržišča. Delavci so
sicer te napake opazili, vendar niso
imeli dovolj moči, da bi jih odstranili,
kajti bivši direktor je vse najvažnejše
funkcije v podjetju držal v svojih ro-
kah, s kolektivom pa ni bil dovolj po-
vezan. Po prihodu novega direktorja
je kolektiv začel urejevati nekatere
pomanjkljivosti. S pomočjo celotnega
kolektiva so bile izboljšane delovne
norme, izboljšana je bila organizacija
dela, začeli so štediti z materialom in
se temeljito poglabljali v probleme pod-
jetja. Zasluga delovnega kolektiva je,
da je v razmeroma kratkem času od-
stranil vse ovire, ki so dotlej otežko-
čale normalen razvoj proizvodnje.
Vsled izboljšanja organizacije dela s€ je
izboljšala tudi kvaliteta izdelkov in
podjetje je tudi finančno prišlo na ze-
leno vejo ter začelo izdelovati artikle,
po katerih je bilo povpraševanje. Pod-
jetje si je z lastnimi silami izboljšalo
tudi strojni park in razširilo proizvod-
njo. Dva specialna stroja je izdelal nji-
hov domač strokovnjak, tehnični vodja
tov. Kislinger.
Posledica teh izboljšav se je vidno
pokazala že v prvem mesecu. V maju
je podjetje že prekoračilo mesečni pro-
izvodni plan za 4 odstotke. Junija je
bil plan prekoračen za 3,7 odstotka,
julija pa kar za 6,7 odstotka, kar pred-
stavlja za podjetje tudi vrhunsko pro-
izvodnjo v zgodovini tovarne, saj so
namesto planiranih 62 ton predelane-
ga materiala izdelali za 93 ton raznih
artiklov.
Delovni kolektiv si obeta, da bo plan
letne proizvodnje količinsko dosežen že
okoli 15. avgusta kljub izpadu v prvih
štirih mesecih. Kolektiv si obeta tudi
precejšen dobiček, ki ga pa namera-
va deloma zelo koristno obrniti v ko-
rist, uveljavljanja podjetja. S 1. av-
gustom so sklenili znižati cene vsem
svojim proizvodom od 5—20 odstotkov.
Povprečno bodo vsi proizvodi znižani
za okoli 12 odstotkov. S tem je kolektiv
postal zelo konkurenčen ostalim to-
vrstnim podjetjem v državi in bo svoje
tržišče še bolj ju trdil. Ze sedaj so nji-
hovi proizvodi zelo dobro plasirani v
Makedoniji, Vojvodini in Bosni, odpi-
rajo pa se tudi možnosti za izvoz v
Egipt in Afganistan.
Tako je povedal predsednik UO Alojz
Sečan in aa koncu pristavil, da je sicer
res za vse te uspehe zaslužen ves de-
lovni kolektiv, pripomnil pa je tudi,
da ima precejšen delež pri tem novi
direktor, ki je prišel k njim iz JLA kot
upokojeni oficir. Videz, ki ga človek
v tovarni lahko v kratkem času zazna,
očitno kaže, da se je v tem i>odjetju
vsak posameznik začel živo zanimati za
razvoj podjetja in da vsak po svojih
močeh prispeva k skupnim naporom.
Sto pvetnajst članski kolektiv se je raz-
živel in dela dejansko tako kot to pri-
stoja kolektivu, ki upravlja svojo to-
varno in si prizadeva, da bi dosegli
čim večje uspehe v korist naše skup-
nosti.
V mozirski občini
pomanfkanie dobre pitne vode
Pred nedavnim je na zadnji seji Ob-
činskega ljudske^ odbora Mozirje po-
dal poročilo sanitarni inšpektor, kjer
je med drugim poudaril pereče vpra-
šanje preskrbe s pitno vodo. Med pri-
merne vodovode z odgovarjajočo pitno
vodo spadajo samo vodovod v Nazar-
jih, Novi Štifti in Solčavi, ostalih devet
vodovodov na področju občine pa ima
precej slabo pitno vodo. Najbolj kri-
tično je stanje vodovoda v Smartnem
ob Dreti, ki je last privatnikov. S to
vodo razpolaga osnovna šola in, ker
je kakovost zelo slaba, je nevarno, da
pride do množičnega obolenja otrok.
Vzroki slabe kakovsti vode so v za-
starelih vodnjakih in njihovi nehigien-
ski' izdelavi, pa tudi od nezadostnega
zadrževanja vodnih zajetij in vodovod-
nega omrežja, kar velja zlasti za Mo-
zirje.
Sanitarni inšpektor je kritiziral sta-
nje brivnic, ki ne odgovarjajo higien-
skim predpisom, razen v Mozirju. Vse
ostale so neprimerne zaradi nezadostne
kubature, neprimerne opreme in po-
manjkanja tekoče vode.
Tudi pokopališča niso povsod v naj-
lepšem redu. Mrtvašnice so večinoma
stare in ne odgovarjajo več današnjim
zahtevam. Za obnovitev ali zgraditev
novih pa bi bila potrebna precejšnja
finančna sredstva, s katerimi pa ob-
čina trenutno ne razpolaga.
Precej pereče je ponekod tudi vpra-
šanje šolske higiene. Nekatera šolska
poslopja so v zelo slabem stanju, ker
so ponekod kar v privatnih hišah. Naj-
bolj pereče je vprašanje take šole v
Rastkah pri Ljubnem ob Savinji.
Precej se je izboljšalo higiensko sta-
nje v gostiščih, vendar je priprava,
shranjevanje in kalorična vrednost hra-
no precej nazadovala. Najslabše je hi-
giensko stanje v gostilni pri »Pošti« v
Mozirju, v gostišču Nazarje, Rečici ob
Savinji in gostišču »Raduha« v Lučah.
Tudi zbiralnice mleka ne odgovar-
jajo higienskim predpisom. Prodajalne
kruha in pekarne so primerno vzdrže-
vane, dočim pa klavnice, z izjemo v
Ljubnem ob Savinji, ne odgovarjajo
današnjim zahtevam. Izboljšalo se je
tudi stanje v lokalih trgovskih podjetij.
Po ix)ročilu so razpravljali o odpravi
higienskih nepravilnosti, ki bi se dale
odstraniti z minimalnimi stroški. Raz-
pravljali so tudi o vprašanju gradnje
novih šol v Rastkah pri Ljubnem ob
Savinji, Konjskem vrhu, Nazarjih in
drugod.
R. Z.
Že tri leta čakajo na elektriko
Pred tremi leti sem se mudil v Pla-
nini pri Sevnici. Bilo je ravno v času,
ko so prebivalci naselja Brdo-Tajhte
pri Planini postavljali drogove za elek-
trično napeljavo, ker so nameravali še
isto leto elektrificirati naselje.
Letos sem se slučajno spet mudil v
teh krajih in kar nisem mogel verjeti,
da stojijo drogovi i>o treh letih in pol
prav ta^ kakor tedaj, namreč brez ži-
ce. Od prebivalcev sem zvedel, da so
takoj ko so postavili drogove, pričeli s
hišnimi instalacijami. Na zahtevo pred-
sednika elektrifikacij skega odbora so
plačali takoj tudi dogovorjeni znesek.
ker so jim obljubili, da bodo pričeli ta-
koj z napeljavo omrežja. Vendar je vas
ostala brez luči, ker je odbor porabil
denar v druge namene.
Po nenadni smrti predsednika so iz-
volili novega, obenem pa so bili pre-
pričani, da bodo končno le lahko pri-
čeli z delom. Tedaj pa se je pojavila
nova ovira. Elektrifikacij ski odbor DES
Krško je zahteval, da morajo menjati
vso žico, češ, da je preslaba. Tako naj
bi namesto predvidenih 500 kg žice po-
rabili 1400 kg, katere pa prebivalci sa-
mi ne morejo nabaviti brez pomoči ob-
lastnih organov.
SD Rudar in Partizan
v Velenju se bosia združila
Za poživitev telesne vzgoje v Velenju
sta na skupni seji tako Partizan kot
Sd Rudar sklenila, da se bosta zdru-
žila. Novo društvo bo Partizan. Izvo-
dili bodo koordinirano vodstvo, ki bo
nioralo biti zelo delavno. Verjetno je
Prav, da bi prišlo do združitve. Osnova
dobremu športu mora biti množičnost.
Ce bo mogoče doseči to, potem ne bo
težko pričeti z vsemi panogami športa.
V Velenju, ki naglo raste, naj bi pred-
vsem zaživela lahka atletika.
V Velenju že imajo moderno urejen
stadion, ki bo nudil predvsem v letnem
času vsestransko telesno vzgojno izživ-
ljanje mladine.
Močno bi potrebovali še telovadnico,
ki je predvsem v zimskem času nepo-
grešljiva. Sele potem bo lahko društvo
Partizan zaživelo tako, da bo že v ne-
kaj letih postalo poleg Maribora in
Celja tretja velika telovadna postojan-
ka na Štajerskem.
PRVA SEJA SVETA ZA INDUSTRIJO, OBRT IN OSTALO PROIZVODNJO
Kako pomagati tovarni
„Ceieia-Sad'' iz težav?
v PODJETJU JE TREBA NAJPREJ IZVESTI TEMELJITO INVENTURO.
— NADALJE JE TREBA V PODJETJU IZDELATI NOV PROIZVODNI PLAN
IN OMOGOČITI PROIZVODNJO V Z MANJgANEM OBSEGU. — Z ODPRO-
DAJO ODVIŠNIH SUROVIN IN OSNOVNIH SREDSTEV BO PODJETJE
REŠENO PRECEJŠNEGA BREMENA. — KLET PREVZAME PODJETJE
»SLOVENIJA VINO«.
V torek se je sestal novoimenovani
Svet za industrijo, obrt in ostalo pro-
izvodnjo na svoji prvi seji. Sejo je vo-
dil predsednik tega sveta tov. Edo Gole.
Glavna točka seje je bila razprava o
sanaciji »Celeia-Sad«.
Poročilo o stanju v tem podjetju in
sugestije kako pomagati tej tovarni iz
težav, v katere je prišla, je podal pred-
sednik posebne komisije tovariš Ura-
njek. Dejal je, da je sanacija »Celeia-
Sad«, za katero se je odločil občinski
odbor na svoji seji, zelo težavna naloga,
s katero se bo moral Svet za industrijo,
obrt in ostalo proizvodnjo temeljito
ukvarjati. Dejal je, da v tem podjetju
za enkrat še ni mogoče ugotoviti de-
janskih zalog gotovih izdelkov, poliz-
delkov in embalaže, zato je priporočal
svetu naj se odloči za temeljito inven-
turo. Ker bi popolnoma dosledna in-
ventura zahtevala preveč časa, čas pa
je v tem primeru izredno dragocen, je
priporočal svetu, da se odloči za tak
pregled v tovarni, ki bi ne dovoljeval
več rizika od 5 %. Omenil je, da vsi
dosedanji pregledi in inventure niso
mogli pokazati dejanskega stanja in da
so poslej še vedno pred koncem oma-
gali. Na osnovi te inventure bi bilo
mogoče izločiti tisti del polizdelkov in
embalaže, ki podjetju za obratovanje v
zmanjšanem obsegu ne bo več potre-
ben. Podjetje ima tudi po več let stare
zaloge pulp in ostalih polizdelkov. Zato
se je svet odločil, da pusti podjetju
samo tiste količine, ki jih bo zmoglo
v letošnjem in v naslednjem letu do
nove sadne sezone, predelati. Svet je
bil mnenja, da letošnja sadna letina ne
bo bogata. Zato bodo v tej tovarni lah-
ko s pridom izrabili obstoječe zaloge
in jih zaradi pomanjkanja sadja tudi
dobro vnovčili. Nadalje se je svet odlo-
čil tudi za odprodajo odvisne embalaže,
predvsem pa tiste, ki je neuporabna. V
tovarni je velika količina razne stek-
lene embalaže, ki je niti podjetje za
odkup steklenic ne mara odkupiti. Tudi
lesena embalaža ni več vsa uporabna,
zato jo bodo moradj. deloma odprodati.
Svet je razpravljal tudi o zalogah go-
tovih izdelkov, ki jih zaenkrat podjetje
še ni uspelo spraviti na tržišče. Doslej
je podjetje predelovalo preostali grozd-
ni sok v vina slabše vrste, toda ker
nima dovolj izkušenj za takšno prede-
lavo, pa tudi ne zadovoljivih naprav,
se je svet odločil, da dosedanjo klet »Ce-
leia-Sad« prepusti podjetju »Slovenija
Vino«, ki naj sprejme tudi obveznost,
da odkupuje eventualne viške grozd-
nega soka.
Po sanaciji je podjetje že odpustilo
večje število delavcev in se omejilo na
tako število zaposlenih, ki so nujno po-
trebni. Svet je bil mnenja, da bo mo-
ralo podjetje kljub temu verjetno spet
nekoliko povečati število zaposlenih, če
bodo dani pogoji za normalno proiz-
vodnjo. Da pa bi lahko proizvodnjo ob-
novili, je treba za »Celeia-Sad« izdelati
izčrpen perspektivni prizvodni plan in
to s pomočjo najboljših strokovnjakov
živilske industrije. Elaborat, ki je že
haročen, kar predolgo ne pride na svetlo.
V podjetju bo treba izboljšati tudi
delovno disciplino, urediti potek dela,
kajti doslej so bila mnoga delovna me-
sta docela brez kontrole in odvisna od
volje posameznikov. Kolektiv se bo vse-
kakor moral bolj temeljito poglobiti v
probleme podjetja in to v lastnem in-
teresu, med tem ko bo družba morala
boli bdeti nad razvojem in napredkom
te tovarne.
Svet je razpravljal tudi o tem, da bo
tovarna imela v novih razmerah tudi
nekaj osnovnih sredstev, ki jih ne bo
mogla uporabiti. Le-te bo treba začeti
odprodajati, zlasti še, če se posreči mo-
dernizacija strojnega parka s pomočjo
deviznih sredstev pri »Jugobanki«. Ugo-
tovili so tudi, da so bile nekatere na-
prave v podjetju verjetno previsoko
ocenjene in da bo po vsej priliki po-
trebno izvršiti ponovno ocenitev osnov-
nih sredstev.
Razpravljali so še o nekaterih drugih
stvareh, ki zadevajo to podjetje in med
driigim odločili tudi to, da mora biti
čimprej rešeno vprašanje nekaterih
strank, ki stanujejo v tovarniških ob-
jektih, pa niso niti člani delovnega ko-
lektiva.
Lelos ie Ui idalfte ftu P^dietMu
v pokrajini okrog Podčetrtka žive
pretežno kmetje in dninarji, ki so glo-
boko zakoreninjeni v svojo zemljo. Tež-
ka ilovnata zemlja jim pije življenjsko
moč, njo gnojijo s svojim znojem, a
prav ta zemlja jim moč tudi daje, zato
ni čudno, da so spojeni z njo z vsem
bitjem. Zemlja, ki jim daje kruh. se
je vsesala v telesa že njihovim pred-
nikom in jo še danes vnuki in pravnuki
nosijo v svoji krvi, ki se prav zaradi
zemlje in njenih sadov vse prevečkrat
razburka in sprosti ljudem njihove pr-
vinske gone iz oklepa razumskih za-
vor. Alkohol, zemlja, dediščina, često-
krat povzročajo prepire, požige in ubo-
je.
Bilo je v januarskih dneh letošnjega
leta pri Kožuhovih v Sliv ju pod Olim-
sko goro, kjer je družinska nesloga ro-
dila zlo. Mrzli veter je žvižgal izza
pobočja, ko se je gospodinjina sestra
Nežika pod _ večer plazila k svojemu
rojstnemu domu, kjer je sedaj domo-
vala drugorojenka z možem. Nihče ne
ve, kaj'vse je rojilo po glavi nekoliko
zmedenemu dekletu. Ze popoldne je po-
brala vso svojo obleko in jo zažgala
na travniku ob Olimšnici. Morda ji je
po bolnih možganih blodila misel, da
bi morala ona imeti grunt, samo
ona ... Visoko je vzplamtel plamen v
noč. Hlev in hiša sta bila v ognju. Lju-
dje so bežali iz hiše, smrtni kriki trga-
joče se živine so parali skozi ognjeni
sij v temo proti nemim gozdovom. Za-
man so hiteli gasilci iz Podčetrtka in
okolice na pomoč, zgorel je hlev, zgo-
rela živina. Kožuhovi so ostali brez
strehe, brez obleke, brez hrane, ostala
je edino klet. Požigalka pa je tisto noč
bosa, v sami hodni srajci v mrazu hi-
tela skozi gozdove do tri kilometre od-
daljenega Pajkovega mlina ob Sotli.
Vsekakor jo je preganjal sij groznega
kresa in prostovoljno si ga je ugasnila
v ledenomrzlih valovih tihe Sotle, kjer
so jo našli drugi dan. Tako se je odi-
grala prva žaloigra v zatišju širnih
gozdov pod Olimsko goro. Grunt? Za-
vist? Osveta? Požig, brezdomci, smrt...
V majskih dneh, ko je vse tako lepo
in se priroda prične prebujati v vsem
razcvetu, se je končala druga žaloigra,
ki se je pisala že več let v Selah pri
Podčetrtku. Dominik B. je bil čudaški
človek, kot so pripovedovali. Ze 26 let
zaradi dediščine ni spregovoril s svojim
bratom. Pozneje se je preselil k teti
svoje žene, ki mu je obljubila, da bo
baje nečakinja podedovala njeno zem-
ljo in tako se je nekoliko potolažil za-
radi krivično razdeljene dediščine med
bratoma, kot je Dominik menil. Zdaj
pa je teta Terezija zapisala i>osestvo
drugi nečakinji in njegovi ženi voli-
la le vinograd. Dominik je bil pod-
vržen nagli jezi, ker je že v mladosti
bil na glavi iX)škodovan, je podivjal.
Z nožem je planil nekega sobotnega po-
poldneva nad teto Terezijo in jo za-
bodel. Kri je brizgnila, kar ga je ver-
jetno še bolj razburilo, da je začel
divje mesariti. Teta je obležala in kr-
vavela iz 48 zabodljajev. Ko se je Do-
minik zavedel, je vzel vrv ter se ob-
sodil sam. Tako je boj za to težko zem-
ljo terjal dvoje življenj. Morda je bil
duševno bolan, saj se je njegov brat
obesil, ko je bil star šele 14 let. Druga
žaloigra se je končala in ljudje so že
skoraj pozabili na grozo, ki jih je pre-
vzela v tistih majskih dneh, ko je isti
dan v gozdu pod Sv. Emo mladolteni
divji lovec po neprevidnosti smrtno za-
del svojega mladega tovariša.
V prvih avgustovskih dneh, pred ne-
kaj dnevi, ko ljudje spravljajo svoje
žito in je mlačev na višku, so se zbrali
mlatiči tvdi na Virštanju. Cepe so do-
nele po vrhu in vsak likof se običajno
zalije z dobro virštanjsko kapljico. Ta-
ko so se tudi na gumnu pri Trupejevih
zbrali veseli mlatiči. Alkohol jim je
razdražil živce in ljudje so postali ob-
čutljivejši, besede so se dvoumno za-
vijale, stare žalitve so se znova osve-
žile in dobile žgoče osti, dokler ni iz-
bruhnil pretep in se zaključil s pobo-
jem. Nekdo izmed mlatičev je pograbil
precej debel kol in mahnil krojača Gro-
belška, da se je pri priči zgrudil. Pred
odrevenelimi mlatiči je ležalo mrtvo
telo. Zakaj? Alkohol.
Tji tragedije v -dobri polovici leta?
Ali ni to malo preveč? Tiha idilična
pokrajina, ki valovi ob Sotli, doživlja
tudi svoje drame. Njena zemlja, njeni
sadovi, ki jih pripravlja vanjo zavero-
van kmečki človek, so trdi in tudi živ-
ljenje je trdo. Novi čas, ki prihaja z
obsotelsko železnico, bo morda z na-
predkom in razvojem industrije raz-
vedril miselnost obsotelskega človeka
in mu pomagal dušiti moč zemlje, le
moč alkohola še čestokrat ostaja prav
v razvitih predelih visoko civilizirane-
ga modernega sveta.
Lerud
STRAN 4 10. AVGUSTA 1956 — STEV. 32
ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI
Nova gospodarska prečnica na Kozjanskem
Kozje — središče Kozjanskega
Pred 25 leti so trasirali cesto Lesič-
no—Golobinjek, ki bi naj povezala za-
hodno Kozjansko z okolišem Rogaške
Slatine in delom Hrvaškega Zagorja.
Pričeli so jo graditi hkrati od obeh
strani in so hkrati tudi na obeh kon-
cih prenehali. Takšnih repov je bilo
več, saj jih imamo samo v občini Kozje
nekaj. Tako je bil odcepek od glavne
ceste Kozje—Buče na Zeče zgrajen ko-
maj v dolžini pičlega kilometra, potem
imamo kratek rep iz Ledinšce proti na-
selju Bistrica in tudi iz Bistrice ob
Sotli so pričeli graditi cesto, da bi jo
izpeljali ob strugi Bistrice do Podsrede
in se tako izognili velikemu klancu v
Skopečnem. Toda dela so kmalu usta-
vili. Povsod so odločevale takratne
strankarske prilike.
Na cesti Lesično—Golobinjek manjka
le še 1200 metrov vmesne proge od Do-
bležič do državne drevesnice v Viršta-
nju in pa popravilo cestišča pri Doble-
žičah, ki ga je plazovje hudo zmrcva-
rilo. Obsotelsko železnico so pričeli od
posavske strani graditi in pravijo, da
bo prihodnje leto zgrajena tudi po naši
strani Sotle. Promet iz teh krajev se
bo nagibal v znatni meri na novo že-
lezniško postajo, ki bo prebivalcem ob
novi cesti najbližja.
Ljudje so pozdravili sklep odloču-
jočih, da bo letos na vrsti dograditev
te kratke vmesne proge, ki bo končno
povezala kot gospodarska prečnica in
bližnjica obe cesti Šentjur—Planina—
Kozje in Kozje—Mestinje. Veseli bodo
tega vinogradniki in sadjarji, prav tako
pa tista plast naših malih posestnikov,
ki je hvaležna za vsak priložnostni za-
služek, da si izboljša svoje življenjske
pogoje.
KAKŠNA BO LETINA V OKOLICI SLOV. KONJIC?
Žetev belih žit v okolici Slov. Konjic
je že večjidel končana. Vsled slabe-
ga vemena se je nekoliko zakasnila, saj
so žita v glavnem začela zoreti šele sre-
di julija ob nastopu sončnega in tople-
ga vremena. Ponekod so pričeli tudi že
z mlačvijo. Visok donos pričakujejo pri
konjiškem kmetijskem gospodarstvu,
zlasti tam, kjer so uporabili umetna
gnojila, je pšenica zelo dobro pokaza-
la. Mlačev žita opravljajo sedaj večino-
ma povsod že z motornimi mlatilnica-
mi. Te prodirajo tudi že v pohorske
vasi in je le še redek primer, da bi
mlatili s cepci ali pa z mlatilnicami na
ročni pogon.
Takoj za žetvijo pa so na polju na-
stopila druga dela kot n. pr. setev ajde
in repe, pletev korenja itd. Koruza in
krompir tudi zaenkrat še kar dobro
kažeta, o pridelku teh kultur pa je za-
enkrat še prezgodaj govoriti. Sadja bo
letos precej manj od lanskega leta, iz-
gleda pa, da ga bo za domače potrebe
kar dosti, tu in tam pa še za prodajo,
posebno tam, kjer drevje pravilno ne-
gujejo. Podobno je- tudi z vinogradi, ki
kažejo na nekaterih mestih kar dobro
letino. Seveda se še marsikje poznajo
posledice slane preteklih let v pomla-
danskih mesecih. Večjo škodo pa je
napravila toča v okolici Zič in Spita-
liča, zato so prebivalci vasi Špitalič
dali svoje posevke in vinograde kolek-
tivno zavarovati preko kmetijske za-
druge pri DOZ. Lansko leto so na ta
račun dobili precejšno odškodnino, zato
jih letos spomladi k temu ni bilo po-
trebno siliti.
V ŠENTJURJU RAZMIŠLJAJO O PREUSMERITVI PROIZVODNJE
Tovarna poljedelskih strojev v Šent-
jurju sedaj proizvaja pretežno mla-
tilnice in druge stroje, ki sicer ne gre-
do v denar. Letošnjo proizvodnjo, si-
cer _ imajo prodano in to preko pogodb
s trgovskimi podjetji. Razumljivo pa jih
skrbi, kaj bo prihodnje leto. Ze sedaj
skušajo izdelati prototipe nekaterih no-
vih izdelkov. Med prvimi sta univer-
zalni čistilec za detelj no seme, druga
pa je naprava za sušenje sena. Raču-
najo, da bosta oba nova izdelka šla v
prodajo.
Poleg tega pa so v tovarni pričeli
resno razmišljati o možnostih preusme-
ritve proizvodnje od kmetijskih strojev
na druge predmete. To naj bi bili naj-
različnejši predmeti kovinske galante-
liie, predvsem iz aluminija in drugih
l;,ihkih kovin. Računajo, da bi se takšni
izdelki dobro prodajali, saj je za njimi
precejšnje povpraševanje. Obstoja pa
tudi možnost izvoza v tujino, kjer so
takšni izdelki precej iskani.
Preusmeritev ne bi bila izvedena še
letos, pač pa šele prihodnje leto, ker
mora za letošnje leto tovarna zagoto-
viti še pogodbene obveznosti. S pripra-
vami pa morajo seveda pričeti že se-
daj in se tudi odločiti, kakšne pred-
mete kovinske galanterije bi izdelovali.
(t)
VZGOJA LOVSKEGA NARAŠČAJA
Novi republiški lovski zakon, ki je
bil uveljavljen leta 1954, prepušča lo-
višča lovskim organizacijam, da jih sa-
me upravljajo. Nalaga jim poleg mno-
gih drugih tudi to dolžnost, da skrbijo
za izšolan lovski naraščaj.
V ta namen se vršijo pri lovskih dru-
žinah predavanja; dvakrat na leto pa
morajo mladi lovci stopiti pred izpitno
komisijo, da pokažejo svoje znanje in
sposobnost, da morejo še nadalje osta-
ti člani zelene bratovščine.
Lovski zakon zahteva namreč, da
vsak naraščajnik v dveh letih napravi
lovski izpit; kdor ga ne napravi, mora
biti izbrisan iz lovske družine.
Mnogokrat lahko slišite od nepouče-
nih, kaj naj bo lovec pred izpitno ko-
misijo vprašan? Saj zadostuje, da zna
dobro streljati in da ima na lovu sre-
čo, da izsledi divjad. Kdor tako misli,
ne ve, da je tudi lov važna gospodar-
ska panoga, ki jo lovci gojijo kolektiv-
no; ne zato, da bi se naslajali ob uni-
čevanju divjadi, ampak da jo gojijo in
skrbijo za njen obstoj.
Kdor pa hoče na ta način izvajati
lov, mora biti v lovskih vedah tudi pri-
merno izobražen; in teh ved ni malo!
Da bodo mladi lovci, ki so napravili
lovski izpit, uživali- večje spoštovanje,
naj naštejemo nekaj teh poglavij: zgo-
dovina lovstva, lovski zakon, o nošenju
orožja, gojitev divjadi, lovski psi, točno
poznanje lovskega orožja, municije in
učinka orožja, živaloslovje, bolezni,
lovske šege in navade, varstvo narave
itd. Kdor zadovoljivo odgovori na pri-
bližno 15 vprašanj, ki mu jih iz pi-ed-
pisane tvarine stavi izpitna komisija,
mora že nekaj znati. Od takega lovca
lahko pričakujemo tudi primerno srčno
kulturo.
Lovski izpiti so bili junija pred iz-
pitno komisijo Okrajne lovske zveze v
Celju. Od 72 kandidatov je izpit uspeš-
no opravilo 58, tj. 80 %. Od 14 padlih
kandidatov, ki lahko EKjnovno delajo
izpit v naslednjem roku, imajo 4 po-
pravj^ izpit.
Kandidatom, ki so izpit napravili, je
izpitna komisija priporočala, da se še
nadalje lovsko strokovno izobražujejo.
Zadnji čas je ugotoviti zadovoljivo
dejstvo, da dobiva zelena bratovščina
vedno več mladega in izkušenega na-
raščaja.
Predavatelfsha kriza na Vaienshi šoli
raznih strok v Celju
Po reorganizaciji strokovnega šol-
stva prva leta po osvoboditvi so bile
v nekaterih mestih in večjih industrij-
skih središčih ustanovljene tako ime-
novane trimesečne periodične vajen-
ske šole za posamezne stroke: kovinar-
sko, lesno, oblačilno, elektromehanično,
gradbeno itd. To pa iz razloga, ker v
mnogih krajih ni bilo pogojev za usta-
novitev vajenske šole, največ pa za-
radi pomanjkanja učiteljev strokovnega
pouka. Poleg celoletne vajenske šole
raznih strok I. na Ljubljanski cesti,
kjer so učenci ločeni po strokah v po-
sameznih oddelkih za mesto Celje in
bližnjo okolico, smo v Celju na Dečko-
vi cesti ustanovili trimesečno periodič-'
no šolo največ za dve do tri stroke.
Nekaj let sem so semkaj zahajali va-
jenci iz raznih krajev Slovenije, in si-
cer iz kovinarske in oblačilne stroke.
V vsakem tromesečju se zbere tukaj
nad 100 vajencev, ki po tromesečnem
tečaju s celodnevnim poukom v treh
letih absolvirajo vajensko šolo. Zato
se imenuje periodična šola.
Letos je bila izvedena nova razme-
stitev teh šol, ki stopi v veljavo me-
seca septembra. Za vajence oblačilne
stroke je določeno Vrhpolje na Pri-
morskem. Na celjski periodični vajen-
ski šoli pa se bodo odslej zbirali samo
vajenci kovinarske stroke: kovači, klju-
čavničafrji, kleparji, strugarji, urarji,
in zlatarji. Ker je prijavljenih že ve-
liko . število, bo imela 5 oddelkov. Več
kot nekaj nad 100 jih pa njen internat
ne more sprejeti.
V vsakem izmed petih oddelkov bo
tedensko 42 ur pouka in poleg sploš-
nih še 28 strokovnih predmetov. Za
strokovni pouk v kovinarski stroki pa
nima šola nobenega stalnega predava-
telja. Vsi predavatelji razen dveh za
splošno izbraževalne predmete (sloven-
ščina, računstvo, zemljepis, zgodovina
itd.) so honorarni. Le-ti, zlasti strokov-
ni, so odvisni od svojih podjetij in pou-
čujejo iz njihove uvidevnosti le po ne-
kaj ur. Iz tega razloga bo jeseni mno-
go ur strokovnega pouka nezasedenih.
Celjska vajenska periodična šola bi po-
trebovala najmanj dva stalna preda-
vatelja za strokovne predmete. Za pr-
vo silo bi si pomagali vsaj z enim. Ce
ta kriza ne bo rešena do jeseni, bo
treba nekatere oddelke ukiniti.
Ker bodo na tej šoli odslej zbrani
samo kovinarji, se bo dosedanja Vajen-
ska šola raznih strok II preimenovala
v Vajensko šolo za kovinarsko stroko
v Celju.
PISMA UREDNIŠTVU
Resnica o članku
»HUDE BITKE NA KOZJANSKEM«
Tovariš urednik!
V Vašem časopisu z dne 13. julija
1956 sem prečital članek pod gornjim
naslovom, ki ga je napisal J. K.
Sam članek ne zasluži pozornosti, da
bi moral nanj odgovarjati, ker ne od-
govarja povsem resnici. Gotovo ne vse-
buje tistega, kar bi naj nudil članek
takšnega značaja v časopisu.
Vsak udeleženec teh vežb, ki bi pre-
čital članek in ki bi bil obenem sezna-
njen s celotno situacijo vežbe, bi se
moral, vprašati, ali je bil pisec članka
sam sploh prisoten pri vežbi. Se bolj
važno je, ali je bil prisoten pri analizi
vežbe, ki jo je pripravilo vodstvo. Ker
če je imel pregled poteka vežbe (kar
je moral imeti, če si je zadal tako na-
logo). če je bil seznanjen z odločitvijo
ene in druge strani (kar bi spet moral
biti, če se je lotil takšnega dela) in po-
sebno, če je bil prisoten pri analizi
vežbe, ki jo je imelo vodstvo, ki je tudi
edino poklicano, da daje ocene obeh
strani in vežbe kot celote, tedaj ne bi
mogel dati takšnih samovoljnih za-
ključkov, v katerih pogrešamo resnice
in dopisnikove zavesti.
Vsak objektivni opazovalec in udele-
ženec vežbe je lahko, ko je prečital ta
članek, prišel do zaključka, da je nekdo
napisal kaj takega samo zaradi tega,
ker ni poznal situacije, ali pa zaradi
tega, ker je bežal od resnice, od stvar-
nosti in je bil v določenem smislu pri-
stranski in zelo neobjektiven.
Ni nam znano, iz katerih virov je
črpal podatke za konstatacije, da so
bili rdeči pred strašno alternativo: pre-
dati se ali prebijati iz obroča, da se
je komandant rdečih odločil, da preda
celo svojo edinico. da je bil pri tem
sam ujet, da je bil na Mrzlem Polju
»zajet« ves bataljon in druge izmiš-
ljene misli.
V vsem tem ni niti trohlice resnice
in bilo bi odveč dokazovati netočnost
teh konstatacij. Samo eno vprašanje
bi postavil dopisniku J. K.: ali ste bili
pri analizi, ali ste opazili izraze polne-
ga priznanja vojakom in starešinam, ki
so jih dobili od vodstva vežbe, prizna-
nje za njihovo up>ornost, spretnost v
poveljevanju, primerno disciplino in
skrajne fizične napore in to po pohodu
70 km itd.
Ali ne bi bilo bolje in bolj koristno,
da bi napisali dejansko resnico in pri-
kazali objektivno stanje? Cemu sen-
zacionalno .pisanje, da je bil koman-
dant rdečih ob 11. uri ujet, ko je ven-
dar znano, da je poveljeval svojim edi-
nicam vse do konca vežbe? Vprašujem
se, Jcje je tu zavest dopisnika in kje
je njegova morala?
No, brez dvoma, je kljub napadu do-
pisnika na udeležence vežba uspela
in ji ne jemlje njene veličine. Tako
z ene kakor z druge strani je bila
vežba dobra, kar je potrdilo tudi vod-
stvo, ki je dalo popolno priznanje sta-
rešinam in vojakom za vzdržljivost, di-
sciplino itd.
Ni cilj tega mojega pisanja, da ana-
liziram situacijo na vežbi. Želel sem le,
da na ta način demantiram netočnosti,
ki so bile v članku. Upam, da bo pisec
članka uvidel v kakšno zablodo je pa-
del. To bo zanj najbolj koristno, saj
mu bo v opomin, kako se ne sme delati.
KAKO .REŠUJEJO V CELJU
STANOVANJSKE PROBLEME
V vseh naših mestih je še vedno pe-
reče stanovanjsko vprašanje,' ki je v
Celju še bolj kritično, ker ga rešujejo
na tak način, da je vredno javne graje.
Vsak, ki bi rad dobil stanovanje, se
najprej obrne s prošnjo na stanovanjsko
upravo. Vendar lahko iz izkušnje potr-
dim, da je prošnja največkrat zaman,
saj lahko hodiš spraševat, kdaj bo re-
šena, brez upanja. Tako se ti godi, če
nimaš poznanstva. Na stanovanjskem
uradu ne upoštevajo zakona o zaščiti
matere in otroka in podobno. Odpravijo
te s tolažbo in obljubami »bodite brez
skrbi. Stanovanje dobite pred poro-
dom. ker vem, da ste potrebni,« samo
da se te za nekaj časa znebijo.
Zavedam se, da je stanovanjska sti-
ska velika, ne morem pa se vživeti
v polož&j, v katerem sem trenutno.
Stanujem v prizemnem prostoru, ki je
služil nekdaj za skladišče. Prostor ima
eno okno in je zelo vlažen, poleg tega
pa se ne da ogrevati drugače kot z
elektriko. Soba je tako majhna, da se
ne da v njo namestiti celotna kuhinjska
niti sobna oprema. Tu moram biti z
otrokom, starim sedem tednov, ki bi
moral biti v zdravem, toplem in su-
hem prostoru. Zena je hodila že leta
1955 vsak teden dvakrat na stanovanj-
sko upravo, da bi dobili stanovanje.
Dobila bi ga naj pred porodom, kar so
ji tudi stokrat obljubili. Tovariš Lah
in Cebular sta moji ženi neštetokrat
kazala prioritetni plan, kjer sem bil
zapisan v prvi listi in celo podčrtan,
za kar imam pričo. Ko je nalašč zato
sestavljena komisija pričela z delom
sem mislil, da bo moj problem končno
rešen. Pa sem se krepko zmotil.
Bil sem primoran, da sem se obrnil
s prošnjo na posamezne člane komisi-
je. Tudi to ni nič jKtmagalo. Zato sem
se obrnil do predsednika občine, tova-
riša Svetka, kateremu se lahko za-
hvalim za razumevanje in navodila, ki
mi jih je dal. Povabil me je na prvo
sejo komisije, kar imam pravico kot
državljan, ker se le na tak način lahko
najbolj pravično rešujejo najbolj kri-
tični primeri. Komisija se je sestala,
vendar jaz nisem bil o tem obveščen.
To je zakrivil tovariš Jovan, ki je bil
obveščen, kdaj bo komisija zasedala.
Ko sem ga vprašal o tem, mi je odgo-
voril negativno, češ »ne vem. kdaj bo.«
S temi dejanji so uslužbenci stanovanj-
skega urada pokazali, kako slabo poj-
mujejo pomen samoupravljanja, saj šef
tega urada tovariš Presinger ostro pou-
darja, da nima nihče pravice prisostvo-
vati njihovim sejam ter da on odloča
in podpisuje odločbe. Za vse nepravil-
nosti pri njegovem delu pa bo odgo-
varjal on sam pred sodiščem. Te be-
sede uporablja proti vsakomur, ki bi
hotel pravilneje rešiti gotove situacije,
kar je zelo žalostno. Zakaj potem še
obstoja komisija in pa enakopravnost
državljanov, ki je zajamčena v ustavi,
če tega ne upoštevajo odgovorni ljudje.
Ko sem obšel že vse ljudi, sem pri-
šel spet do komisije, kjer so mi poka-
zali prioritetni plan, iz katerega pa sem
bil že izbrisan.
Imel sem priliko, da sem opazoval
delitev stanovanj v novem bloku na
Dečkovi cesti, ki je bil vseljiv 13. ju-
lija. Po seznamu upravičencev nisem
našel nikogar, ki bi imel slabše stano-
vanje od mojega, razen primera, ko je
prišel nekdo v Celje na novo službeno
mesto. Po njihovi presoji je bil potre-
ben stanovanja najbolj predsednik sta-
novanjske komisije.
Ker so trenutno ukinili vse novo-
gradnje izven stanovanjske zadruge, je
bilo več kot enostavno prilepiti na vra-
ta stanovanjske uprave napis »Stano-
vanj ni.« Vse kaže, da na celjski stano-
vanjski upravi ne bomo dočakali pra-
vičnih in pravilnih rešitev vse dotlej,
dokler ne bodo odgovorni ljudje dru-
gače reševali svojih uradnih dolžnosti.
Franc Selih
BELI VOL — ČRVIVI VOL
Pretekli teden, 31. julija, sem se na-
potila po opravkih v Celje. Po kon-
čanem delu sem šla v gostilno k »Be-
lemu volu« na pečenko. Vljudna nata-
karica me je postregla z veliko porcijo.
Ko sem že nekaj časa jedla, zapazim
črve, ki lezejo po krožniku. Bili so ^n
centimeter dolgi. Imam sicer dober
želodec, toda kaj takega res ne pre-
nesem. Mislim, da tudi drugi ne. Kaj
takega še res ne pomnim. Le kako se
je spekla pečenka, če so ostali črvi živi?
Menim, da je bila stara kak teden. To
se mi je pripetilo že drugič. Prvič sem
dobila pečena jetrca čisto krvava. Mi-
slim, da moj primer ni edini. Kdo je
upravnik te restavracije in kakšne so
kuharice? In končno, kje je sanitarna
inšpekcija?
Ni čudno, da je toliko bolnih ljudi,
če se gode take stvari.
P. M.
POPRAVEK
V slavnostni številki ob Dnevu vsta-
je slovenskega ljudstva in občinskem
prazniku Celja se nam je v poročilih o
proslavah vrinila neljuba pomota, ko
smo pisali, da je ob komemoraciji ob
grobu padlih herojev govoril predsed-
nik občinskega odbora ZB tov. Loštrk,
kar pa ne odgovarja resnici. Ob tej
priliki je govoril podpredsednik Občin-
skega odbora v Celju dr. Janez Lovšin.
Poleg tega moramo pripomniti, da
smo v poročilu nehote pozabili omeniti
med prireditelji koncerta v mestnem
parku tudi moški komorni zbor, ki je
poleg »Svobodašev« sodeloval pri tem
slavnostTiem programu.
POZIV
Po čl. 58 in 59 Uredbe o sprenriembah in dopolnitvah uredbe
o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, Uradni
list FLRJ 54/54, pozivamo vse delavce in uslužbence, ki so bili
v letu 1955 s podjetjem v delovnem razmerju, da v roku treh
mesecev uveljavijo svojo pravico do deleža pri delitvi dobička.
Kdor se v tem roku ne bo prijavil, bd izgubil pravico do deleža
pri delitvi.
KOVINSKO PODJETJE CELJE
RA.ZPIS
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE
razpisuje več mest
ZA POKLICNO GASILSKO SLUZBO V CELJU
Pogoji:
1.	da je odslužil obvezni vojaški rok;
2.	da ni star nad 30 let;
3.	da ima najmanj 2 razreda gimnazije ali druge srednje šole,
da je izučen iz gradbene, strojne, električne, oblačilne ali ke-
mične stroke;
4.	da je telesno in duševno zdrav za opravljanje gasilske službe;
5.	da ni bil kaznovan oziroma ni v preiskavi.
Plača po uredbi o državnih uslužbencih. Pravilno opremljene
prošnje je treba vložiti do 30. avgusta 1956 pri Tajništvu za notranje
zadeve, soba štev. 64.
Tajnik:
Gorenjak Ludvik
3. AVGUSTA 1956 — STEV, 31 5 STRAN
Učui uspehi na šolah celjskega okraja
Precej časa je že od tega, kar ni več
življenja v šolskih poslopjih. Vse je ta-
ko prazno, pusto in monotono kakor
zapuščeni pravljični gradovi, ki čakajo
iudodelnika, da jim bo vrnil življe-
nje. Tako se zdi človeku, ki je navajen
v šoli na tisto stalno vrvenje, gibanje,
na tisti ponavljajoč vendar nikoli eno-
ličen utrip in ritem mladosti med le-
tom. Takšen čudodelnik bo prišel. To
bo jeseni naša mladina, ki bo spočita
in okrepljena, sveža in vedra napolnila
spet učilnice in pričela ali nadaljevala
resen boj, boj za znanje in se tako
usposabljala za bodoče naloge.
Ko je lanske jeseni prišlo do uprav-
no-političnih teritorialnih sprememb,
se je, kakor na ostalih podri)čjih javne-
ga, gospodarskega in političnega živ-
ljenja. spremenilo tudi stanje v okvi-
ru šolstva, kulture in prosvete. Celjski
•okraj, kateremu se je priključil ves
bivši šoštanjski in manjši del krške-
ga, je tako postal močnejša enota. Na
vsem tem področju je letos delovalo
naslednje število šol in prosvetnih
ustanov: 131 osnovnih šol, 2 pomožni
šoli, 20 nižjih gimnazij, 2 popolni gi-
mnaziji, 1 učiteljišče, 1 ekonomska sred-
nja šola. 1 šola za medicinske sestre,
13 vajenskih šol, od katerih sta dve
periodični, 7 nižjih strokovnih šol, 12
otroških vrtcev, 4 mladinski domovi, 9
dijaških domov in 2 nižji glasbeni šoli.
Le v skopih orisih bomo nakazali uspe-
he ob zaključku šolskega leta 1955'56
na posameznih vrstah šol.
Ce pogledamo stanje na vseh 131 os-
novnih šolah, vidimo, da je v letoš-
njem šolskem letu delovalo 661 oddel-
kov, skupno pa je obiskovalo šolo
20.494 otrok ali 10,7% prebivalstva vse-
^a okraja. V celoti je uspešno dovršilo
razrede 16.909 otrok, oziroma 82,5%,
negativno pa je bilo ocenjenih 3.368
otrok, ali 16,4%, neocenjenih pa 217
otrok ali 1.1%. Sam odstotek učnih
uspehov ^bi bil lahko precej boljši, če
bi nekatere šole dosegle boljše rezul-
tate. Vendar pa moramo reči, da tudi
v resnici ugotavljamo v znanju otrok
postopen napredek.
Ako nazadnje pogledamo celoten
uspeh na osnovnih šolah, vidimo, da
ima 5 šol uspeh izpod 70%, in sicer:
Lažiše 69%, Plešivec 67%, Kompole
65,5%, Rastke 64,7% in Skalske Cir-
kovce 62,9%, kar je sploh najnižji
uspeh osnovnih šol. Od 70% do 80%
uspeh ima 34 šol, od 80 do 90% 80 šol
ter od 90 do 100% 12 šol, od katerih
ima najboljši uspeh šola v Podčetrt-
ku 94,6% in v Žalcu 93.6%. Torej zna-
ša razlika med uspehom najboljše in
najslabše šole 31,7%, kar je izredno
visoka številka.
V	letošnjem letu se je precej poslab-
šal tudi šolski obisk, predvsem zaradi
vremenskih neprilik, ker mnogi učenci
iz bolj oddaljenih krajev tudi po pre-
kinitvi pouka v mesecu februarju še
dalj časa niso mogli v šolo.sPrav tako
so poslabšale obisk tudi nekatere bo-
lezni, predvsem gripa, ki je bila po-
nekod epidemičnega značaja. Tako je
znašal šolski obisk letos 89,5%, med-
tem ko je bil lani 91,4%.
V	okraju sta dve pomožni šoli, in si-
sicer v Laškem in Celju. Obiskovalo
ju je 173 otrok. Povprečen uspeh je bil
82,1 odstotek, kar je lep rezultat skrb-
nega dela učiteljev, od katerih je polo-
vica defektologov. ostali pa so skrbno
izbrani iz vrst najboljših učiteljiv, ki
imajo smisel, voljo in veselje za delo z
duševno zanemarjeno in zaostalo mla-
dino. V okraju je mnogo otrok, ki kon-
čajo svojo osemletno šolsko obveznost
v prvem ali drugem razredu snovne
šole, zato bo treba misliti na pomožno
šolo internatskega tipa, da bi te otro-
ke usposobili v produktivne državlja-
ne, ki bodo družbi v korist.
Od 5438 dijakinj in dijakov nižjih
gimnazij jih je izdelalo 82,2%. I^ajveč-
ji uspeh je pri tem dosegla nižja gi-
mnazija v Vojniku 92,8%, najslabšega
pa gimnazija y Preboldu 75,6%, tako
da znaša razlika med najboljšo in naj-
slabšo nižjo gimnazijo 17,2%, kar je
posledica izboljšanja kriterija ocenje-
vanja.
Na dveh popolnih gimnazijah, vklju-
čno z nižjimi razredi, je bilo 2231 dija-
kov. razred pa je izdelalo 85,6%, na
učiteljišču pa je bilo 318 dijakov in
dijakinj, od katerih je uspešno izdela-
lo 87,7 odstotkov, kar je za 1 odstotek
boljši uspeh od lanskega. Ce pomisli-
mo, da bodo jeseni opravljali popravne
izpite, bo uspeh nedvomno presegel 90
odstotkov.
Na srednji ekonomski šoli, ki je ime-
la 11 oddelkov, je od 279 dijakov uspe-
šno dovršilo razrede 207 dijakov ali
74,2 odstotka, kar je za 4,1 odstotek bolj-
še od uspeha v lanskem letu. Srednja
medicinska šola je imela letos samo II.
letnik, katerega je obiskovalo 39 dija-
kinj. Uspeh je bil na tej šoli izmed vseh
si-ednjih šol najslabši, saj je razred
uspešno dovršilo le 26 dijakinj ali 66,7
odstotkov. Vendar ta uspeh ni dokon-
čen, ker bodo imele jeseni še popravne
izpite.
Čeprav ne moremo biti zadovoljni z
vsemi uspehi, posebno na posameznih
šolah, nas vendar zadovoljuje dejstvo,
da pri vzgoji in izbraževanju mladine
ne nazadujerpo, kar pa ne zmanjšuje
odgovornih nalog, ki jih moramo posve-
titi šolstvu v celoti.	M. L.
Pridite V nedeljo
v Sitiiliel
NA KULTURNI DAN V POČASTITEV
70-LETNICE ROJSTVA PISATELJA VLADIMIRA LEVSTIKA
Eno uro hoda iz Mozirja proti severu,
leži na pobočjih Mozirskih planin raz-
tresena gorska vas Smihel.
Prav živahno pa je kulturno življe-
nje. Njegove korenine segajo že v ob-
dobje pred prvo svetovno vojno. Med
vojnama se je še stopnjevalo. L. 1926.
so ustanovili ljudsko knjižnico, 1. 193G.
pa so ustanovili Prosvetno društvo, ki
je bilo nosilec kulture v kraju. Čeprav
je bila med NOB knjižnica, kakor tudi
gledališki oder uničena, je vendar po
osvoboditvi kulturno življenje takoj
zaživelo. Pod naslovom Prosvetni ak-
tiv, so prebivalci redno letno prirejali
po eno ali dve igri. Glavni predstav-
nik kulturnega življenja je bil pevski
zbor, ki ga je ustanovil njegov pevo-
vodja Anton Acman prvo leto po osvo-
boditvi. Ker je kulturno-prosvetno de-
lo dobivalo čedalje večji pomen, je bilo
potrebno ustanoviti Prosvetno društvo.
Leta 1951. so ustanovili Prosvetno dru-
štvo »Rovtar«, v katerega se je v klju-
čila knjižnica ter pevska in dramska
sekcija. Danes šteje društvo 104 čla-
ne. kar je za kraj s 390 prebivalci kar
lepo število.. Svojih prostorov društvo
nima. Knjižnica in pevska sekcija go-
stujeta v pisarni KZ, dramska sekcija
pa si, postavi svoj oder v razred osnov-
ne šole. Razumljivo je, da je pod ta-
kimi pogoji delo močno otežkočeno.
Ena prireditev daje društvu le okrog
5 do 7 tisoč dinarjev kosmatega do-
hodka. Vsakokratno postavljanje odra
ob prireditvah pač ne navdušuje čla-
nov sekcije k prosvetnemu delu. Vse-
eno pa dramska sekcija živi in je,
lahko rečemo, prav pridna. Letno upri-
zori 2 do 3 igri in sodeluje pri različ-
nih proslavah. Glede materialnega sta-
nja je vsekakor na boljšem pevska
sekcija, ker za svoje nastope ne potre-
buje odra. Gostovala je že na Koro-
škem v Mežici in v Črni, v Velenju,
v Šoštanju, v Mozirju, v Rečici in v
Gornjem gradu. Izvajani koncerti pa
so bili ponekod zelo slabo obiskani,
predvsem v večjih centrih (Šoštanj, Ve-
lenje, Mozirje), kar je bilo nujno v
zvezi z zelo majhnimi dohodki. Ob go-
stovanju v Mežici in Črni dohodki ni-
so niti dosegli izdatka za prevoz pevcev.
Da je sekcija lahko plačala prevoz, je
šla čez 14 dni gostovat peš v Zavodnjo
pri Šoštanju, kjer je v mali vasici na-
šla številne in zelo hvaležne poslu-
šalce.
Jasno je, da s svojimi lastnimi do-
hodki društvo ne bi moglo uspešno de-
lati. če ne bi imelo od strani oblastve-
nih organov moralno in materialno po-
moč. Od ustanovitve do danes je bivši
OLO Šoštanj dodelil društvu za uspeš-
no delo 3 pohvale — diplome in 2-krat
nagrado v denarju. Želimo, da tudi OLO
Celje in Občinski LO Mozirje ne poza-
bita, da po naših hribih delajo Pro-
svetna društva pod zelo težkimi po-
goji.
Ze dva meseca se društvo pripravlja
na kulturni dan v počastitev 70-letnice
rojstva našega rojaka pisatelja Vladi-
mira Levstika, ki bo prihodnjo nede-
ljo, 12. avgusta v Smihelu. Prijatelji
narave in našega slavijenca potrudite
se in pridite ta dan v Smihel. Prepri-
čani smo, da vam ne bo žal. Našli bo-
ste sicer skromen gledališki oder in
preproste kmečke ljudi, bo pa zato bolj
domače in iskreno.
S.
Rovinj - mesio platnenih streh
Zgoraj: Lepo urejeno taborišče vajenske mladine
Spodaj: Kakor vidimo, se vajenska mladina ob morju, na soncu in zraku
prav dobro počuti
Na zahodni istrski obali leži med
Pulo in Koprom prijazno mesto Ro-
vinj. Prebivalci tega naselja so večino-
ma Italijani in maloštevilni Hrvatje,
ki so se priselili tja v 2^dnjih letih.
Bližnja okolica pa je vsa naseljena s
hrvatskim prebivalstvom. Rdeča zem-
lja je rodovitna in daje bogate pridel-
ke grozdja, oliv. smokev, zelenjave, to-
baka in pšenice. Največ prebivalcev je
zaposlenih v tobačni tovarni, tovarni
ribjih konserv, pri kopanju boksita,
mnogi pa se bavijo tudi z ribištvom.
Večina kmetov iz mesta in okolice je
združena v obdelovalni zadrugi »Le-
nin«, prav tako pa imajo svojo zadru-
go ribiči.
Posebnost Rovinja so lepi borovi in
pinjevi gozdovi, ki nudijo senco števil-
nim tabornikom, ki bivajo tod v stoti-
nah šotorov. Nad pet kilometrov dolga
obala je izredno lepa, polna zalivov,
otokov in polotokov. Zelo je slikovita,
tako da privlači vsako leto na tisoče
letoviščarjev, največ seveda iz Sloveni-
je. Od polotoka Punte Corente, kjer
tabore sredi prekrasnih naravnih par-
kov Beograjčani, mimo mesta do kolo-
dvora in tja do bolnice za kostno tu-
berkulozo, so sama taborišča slovenske
mladine, učiteljev, športnikov, članov
društva Partizan, članov Počitniške
Zveze itd.
V bližini železniške postaje letuje ob
progi preko 300 železničarjev v zelo
prijetno opremljenih novih »čebelnja-
kih«. Tam je tudi znano plesišče, ki ga
je mladina krstila za »Texas«. Neda-
leč od tega naselja, onstran prašne ce-
ste, je dolinica s terasastim pKjbočjem,
kjer letuje pod borovci vajenska mla-
dina celjskega okraja. V tem naravnem
amfiteatru so postavili okoli 70 šoto-
rov. Sredi tabora visi na boru troboj-
nica. Tu je zborno mesto stotine mladih
ljudi iz proizvodnje, ki letos prvič le-
tujejo. Poleg vsakdanjega pestrega in
živahnega taborniškega življenja so
imeli tudi vrsto izletov. Večkrat so bi-
1: na krasnem Crvenem otoku, odšli so
pa tudi na izlet z ladjo mimo Brionov
do Pule in v nasprotni smeri do Po-
reča, kjer so si ogledali zgodovinske
znamenitosti. Bližnji Limski kanal je
nekaj svojevrstnega zaradi redkega ži-
valstva, zlasti zaradi dragocenih ostrig,
ki jih tu sami goje.
Vajenci celjskega okraja se počutijo
tu zelo dobro. Posebno pa hvalijo obil-
no hrano, ki jo pripravljajo kuharice
v posebnih štedilnikih, katere so izde-
lali sami vajenci in jih kurijo z bu-
tanom.
Prav je, da letuje tudi vajenska mla-
dina, da se vsestransko krepi in uživa
zasluženi dopust.	N. J.
Utripi letošnjega turizma v Laškem
Turistično-olepševalno društvo je z
dopadenjem opazovalo, kako sta se ho-
tel »Savinja« in restavracija MLO —
Henke — Stark) — recimo na kratko:
obrata A in B — pripravljala na do-
stojni sprejem letoviških gostov.
Vse prečiščeno in ^suto z novo pla-
stjo belega peska. Mize okusno razme-
ščene in olepšane s pestro kariranimi
prti. Sveže pleskani rdeči in živorume-
ni stoli, ustvarjajoči simpatični barvni
akord v okvirju senčnega drevja na
obeh restavracijskih vrtovih. Pa tudi
ukrepi »pripravljenosti« v kleti, točil-
nicah, kuhinjah in tujskih sobah so na
pravilni osnovi. Pred nekdanjim ob-
jektom »Henke« po stari tradiciji: če-
brice z oleandri, evonymus-grmiči —
in še kaj. Poleg tega sta tudi občina in
Turistično društvo nekaj storila za lep-
ši izgled kraja. Posip kričeče izpranih,
razritih, mlakužnih — t. j. najbolj po-
trebnih mest, to in ono pri okrasnih
nasadih, razpored cele serije novih,
prav ličnih klopi na sprehajališčih, ob-
nova instrumentov in aparatov v vre-
menski hišici pri kolodvoru, ki je vsa
leta po vojni ždela v mrki okrnelosti,
čakajoč kdaj se pojavi zanjo rešitelj
»Remont«. Hkrati smo poskrbeli v ča-
sopisju Zagreb-Ljubljana, da je nekdo
vsaj rahlo pokazal s prstom na nas - —
ponižano »Pepelko«. Posebej pa mora-
mo omeniti naš muzej, ki se je od lani
na letos čisto praznično preoblekel in
restavriral. vštevši stene, okna, luči in
pod. Muzealije konservirane, strokov-
no pregledane in sortirane. Ves inven-
tar na novo preurejen. Eksponati, raz-
meščeni z veščim okusom. In še to in
ono. Splolj postaja muzej, točka kul-
turnega ponosa Laščanov, čeprav še
čaka v marsičem idealnejše rešitve nje-
gove celotne problematike.
Tudi Zdravilišča ne smemo pozabiti,
saj je dobilo v zadnjih letih zunaj in
znotraj vseskozi kultivirano obliko.
Prav ličen v stilu je hkrati prizidek z
ortopedično telovadnico, Bek) (posute
steze, cvetje, okrasni nasadi okrog
stavbnih objektov, postopno olepša va-
nje parka, novi vzorci klopi in dr. Vse
to ustvarja prav simpatično in prizna-
nja vredno sliko.
Pa da se vrnem nazaj v »center«:
Dnevno smo »ošpegavali« kdaj bodo
mize na vrtih obeh postojank dobile
vsaka svoj letoviščarski kolobarček —
in kdaj bodo naše »ladijske palube«
razživele v polni zasedbi. Prav
stopnja te »zasedbe«, zlasti ob veče-
rih — je za nas merilo, do kam se
je povzpela tujska frekvenca. Pro-
ces pa se je le počasi odigraval, toda
vidno boljšal od ene julijske nedelje
do druge. Naposled vendarle nekaj pri-
jetnega presenečenja: Ze sredi julija
vsa gostinska nočišča oddana; konec ju-
lija, zlasti zadnjo nedeljo, pa vrt A
in B prav tako zaseden do poslednje-
ga stola. Obe prizorišči lepo pisani, raz-
gibani in razigrani. Harmonika in še
kak instrumentič, vrvež na plesišču,
veseli obrazi mladine, puls vidno pre-
dramljenega življenja! Sezija! Kako vše-
čen zven ima ta beseda! Sezija: vsaj v
miniaturi jo spet doživljamo, v malem
— saj nismo več razvajeni! Ob obeh
mravljiščih polno promenadnikov. Bor-
ba za klopne prostorčke na rivieri na-
še Savinje. Vrt A s plesiščem oblegan
od zunaj, kakor zoo v Maksimiru. Nič
ne škodi. Kar naj bo tako.
»Guverner« našega laškega gostin-
stva, šef obeh uglednih obratov ob le-
vem in desnem grlu mosta, srečni in
ponosni »dedič« dveh hotelirjev, moz
občinskega in javnega zaupanja, nosilec
raznih funkcij, krušni oče 80 domačih
in trenutno menda enakega števila le-
toviških abonentov, verziran gostinec,
ki se dobro drži in krepko uveljavlja
na svojem lepem položaju že vsa leta
po vojni, se samozadovoljno smehlja,
izjavljajoč, da je v Laškem do zadnje
razpoložljive postelje vse zasedeno. So-
všteto v privatnih hišah. »Ce še kdo
pride, ga nimamo kam dati«, pravi, ter
z mladeniško prožnostjo trklja sodčke
piva drugega za drugim iz depoja v to-
čilnico, kakor bi se igračkal z žogo na
igrišču. Curki iz pip nimajo časa za
oddih. Pa še »katre« in »Štefani«, ki se
kakor na tekočem traku ekspresno vr-
ste iz kleti! »Distribucija v šanku« na
drobno gre kakor po olju. Saj je tudi
na »rujnega« interesentov več ko do-
volj. Sifon, kisla voda, malinovec, briz-
ganci itd., vse žubori v polni pari. In
še kuhinja, ki kar vsa vonjivo cvre.
»Laboratorij naših okroglih umetnic«
— prijetno razgiban! Golaž, bržola, ko-
tleti, beefsteak, roastbeef, piške, papri-
kaš, i>ečenka, postrvi, kapunovo bedro
ali kranjska klobasa, hrenovke, gnjat,
salama, pisan narezek, čaj, turška itd.
itd., vsega dovolj. Svobodna izbira po
kulinaričnem leksikonu. Cisto po ge-
slu: če vam kaj »fali«, pri nas se vse
dobi! Na srečo je še dokaj ljudi, ki jim
standardne brige ne pKJmenijo peska v
čevljih.
»To bo imeniten inkaso!« si misli mo-
gočni naš principal. »Plače mojih lju-
di dobivajo trdne temelje. Le tako na-
prej in ne bo se treba bati kakih skrbi
in godrnjanja. Vse teče v redu«. Nikdo
se še ni pritožil. Nasprotno, v knjigi
gostov lahko ugotoviš edino pozitivne
izjave. Pač pa mnogim kar ne gre v
glavo, kako je mogoče, da Terma ni več
svobodno kopališče odprtega tipa, ka-
kor nekdaj. Hkrati hudo pogrešajo, da
poleg mrzle ni tudi tople vode po so-
bah. S »komfortom« je zaenkrat še
križ. Pač pa je zanimivo, da so po voj-
ni prišli mnogi s predsodki v Laško,
bili prve dni celo razočarani, pred od-
hodom pa izjavili, da "pridejo nasled-.
nje leto ponovno in da naj se jim soba
že kar vnaprej rezervira. Je nekaj nam
»zvestih«, ki prihajajo redno v Laško
že po 4 in 5 let zapovrstjo. Odlike in
lepota kraja, dobra hrana, všečna shra-,
njenost, izredna prometna lega, učin-
kovita zdravilnost vrelcev itd., to so
momenti, ki jim glede turistične pri-
vlačnosti Laškega ni mogoče oporekati.
Le žal, da traja sezija pri sedanjih oko-,
liščinah le 5 do 6 tednov, namesto 5
do 6 mesecev, kakor nekdanje čase^
»Zeleni Jurij« je dal seziji startni si-
gnal, »Smihelski praznik« pa jo je v
glavnem zaključil. Na Smihelsko sot
boto vsako leto velik in živahen »mi-
ting«, dobro pijačo in jedačo na Smi-
helskem vrhu. Tudi koštruna si lahko
pomagal peči in »konzumirati«. če te je
veselilo. Lepi, sončni in topli jesenski
dnevi pa so goste često zadrževali v
pozni oktober.
No, in kako je s turizmom pri nas
v sedanjih dneh? Letos še kar gre.
Tov. Jelen lahko shrani v objektih A
in B 54 gostov. Poleg tega je pK) pri-
vatnih sobah nastanil 14 ljudi. Gostov
s »penzionom« je 70. Vseh gostov 394.
Na privatni sektor je v prvih sedmih
mesecih odpadlo 235 nočni n pri tuzem-
cih, 73 pri inozemcih. Frekvenca samo
v mesecu juliju izkazuje na nočninah
pri tuzemcih število 829, pri inozemcih
372. Gostov iz Hrvatske je bilo 24, Slo-
vencev 49, inozemcev 44. Le-ti se po-
razdele po državljanstvu, kakor sledi:
Avstrijcev je bilo 23, Nemcev 7, Itali-
janov 5, Holandca 2, Francozov 5, Dan-
ca 2, ZDA 3. Torej še kar interesantno
»dihamo«, čeprav smo na videz na tleh.
In kaj sledi iz vsega? Laški turizem
hoče na vsak način živeti in mu je
neizbežno potrebno novih perutnic! Po-
zdravljamo najnovejši podvig glede
prostozračnega termalnega bazena, to-
da vsaj enako važna bi bila gradnja
velikega novega hotela z vsaj toliko
zmogljivo.stjo, da bi odtehtala ono. ki
smo jo izgubili z zdraviliščem. Bazen
je lepa in sila potrebna reč, toda tre-
ba je imeti tudi prostore, da je moč
obilici novih gostov nuditi nočišča. Ja-
sno je, da se da z Laškim za bodočnost
še kljub vsemu kaj lepega doseči!
J. Ki-nger
NAJBOUŠA REKLAMA JE
OGLAS
v Celjskem tedniku
STRAN 6 10. AVGUSTA 1956 — STEV. 32
IZ CELJA...
Takšne so zelje celfshih gospodinj
Odpiranje in zapiranje celjskih trgo-
vin gospodinjam v našem mestu ni
pogodu. V poletnem času imajo skoraj
vsa večja mesta drugače urejeno pro-
dajno službo v trgovinah. Računati bi
bilo treba, da v poletnem času ljudje
izkoristijo sončne dneve za kopanje
(vsak ne more na morje na dopust),
trgovine pa so odprte ravno v tistem
času, ko je sonce še najbolj visoko.
V Ljubljani in Mariboru so to zadevo
uredili, da so trgovine odprte v poznej-
ših popoldanskih urah, ko se ljudje
vračajo s kopališč in sprehodov domov.
V Celju pa je gospodinja primorana,
da se odreče kopanju in bivanju na
soncu ali pa da ostane brez potrebnih
gospodinjskih potrebščin. Zlasti so pri-
zadete tiste žene, ki so zaposlene in v
dopoldanskem času ne morejo nakupo-
vati. Bilo bi dobro, če bi tudi v Celju
pomaknili odpiralni čas v trgovinah na
nekoliko kasnejšo uro, če ne pri vseh
pa vsaj pri nekaterih špecerijskih trgo-
vinah. Končno, takšno je mnenje celj-
skih gospodinj, pa tudi trgovski usluž-
benci ne bi imeli nič proti, če bi imeli
nekoliko daljši opoldanski odmor.
DVA NOVA KIOSKA V CELJU
Podružnica Slovenskega poročevalca
v Celju je te dni namestila v Celju dva
nova kioska za prodajo časopisov. Tako
stojijo zdaj v mestu kar trije lični ki-
oski Slovenskega poročevalca, v kate-
rih prodajajo ne s^o vse časopise, ki
izhajajo v naši republiki, marveč tudi
neka i hrvatskih ter srbskih listov. Od
novih kioskov je eden izpopolnil prostor
na celjskem živilskem trgu, drugi pa
je nameščen na Titovem trgu, na vo-
galu Doma OF.
NE SC TEMVEČ ŠC
Poleg mnogih izumetničenih in tujih
imen nad trgovinami v Celju, se po-
javljajo tudi napačno pisana slovenska
imena. Neko slikarsko podjetje dosled-
no napačno piše SC namesto SC. Tako
imate v Prešernovi ulici pri Zvezdi
vedno sveže »slasčice« namesto »sla-
ščice«, zdaj je dobila nov napis tudi
trgovina »Slaščičarna Zagreb«, name-
sto pravilno »Slaščičarna ...«. Naj bi
slovničar, ki to slika, samo poskusil
besedo izgovoriti, pa bi takoj vedel,
kako je prav, saj se mu jezik sam tako
obrne.
PRI »VOLNI« BI POTREBOVALI
SLOVARČEK TUJK
V izložbenem oknu trgovskega ix>d-
jetja »Volna« v Celju je nekdo iz iiylo-
na naredil kar naylon. Vsekakor duho-
vito. Priporočamo tistemu, ki je tako
»iznajdljiv«, da si čimprej priskrbi slo-
varček tujk, ker mu bo precej koristil.
PRI »KOTEKSU« ZBIRAJO TUDI
MUHE
Pred dnevi me je zanesla pot v Za-
vodno. Sel sem po Teharski cesti, ki je,
sedaj lepo urejena in tlakovana, lahko
v ponos našemu mestu. Ne more pa
nam biti v pfinos to. kar sem videl v
oknih skladišča »Koteks«. To podjetje
ima svoje skladišče kož v nizki stavbi
ob cesti. Okna tega skladišča so skrajno
zanemarjena, saj je v njih na stotine
crknjenih muh, tako da je dno, ki je
pokrito z njimi, čisto črno. Ce že ni
to nezdravo, je pa skrajno neokusno.
Prav bi bilo, da se plast crknjenih muh
takoj odstrani.
V VODNIKOVI ULICI SO IZUMILI
NOVO CRKO
Imam to slabo navado, da se rad
oziram za raznimi napisi. Tako sem,
še ni dolgo tega, čisto slučajno »odkril«
v Vodnikovi ulici 13 tole zanimivo ta-
blo:	-Ml-
Ce pustimo ob strani to, da je napis
že tako sam neestetski, nas bo naravnost
presenetilo, od kod nenadoma nova čr-
ka? Co bi pisal to otrok, ki obiskuje
prvi razred osnovne šole, bi še nekako
bilo razumljivo. Toda kako si razlagati
to »pomoto«? Sploh pa je že sam stil
teksta čisto zamorski in brez logične
zveze. Čudno je, da ni nikogar, ki bi
se spoznal na take nepravilnosti in bi
jih odpravil.
CENE NA CELJSKEM TRGU
V TEM TEDNU
Cene v oklepaju veljajo za privatni
sektor
Krompir 10—14 (18); čebula 55—60
(50—60); česen 80 (100); fižol v. — (75);
fižol n. 50 (50); fižol str. 30—50 (35 do
50); grah str. — (80); solata 40 (40—60);
cvetača 70 (100); špinača — (80—100);
radič — (40); peteržil 60 (70—100); ko-
ren j ček 50 (40—80); pesa 25—40 (30 do
40); bučke — (20—25); zelje gl. 20—26
(20—30); limone 240 (—); fige sveže 80
(—); rozine 400 (—); jabolka 40 (30—50);
hruške 50 (30—60); breskve 100 (—);
jajca — (16—17); mleko — (32); skuta
—	(120—140); smetana — (200); maslo
—	(480—600); med — (400); vino —
(120—130); žganje — (250—350); kis —
(25); kokoši — (390—480); piščanci —
080—260); pšenica — (60); koruza —
(50); koleraba 30 (25—40); kumare 25 do
60 (20—80); gobe — (40—60); grozdje
120 (—); paradižnik 40—44 (—); papri-
ka 70 (70—80); slive — (40—70); ohrovt
25—35 (30); redkev — (30—40); lubenice
40 (—); borovnice — (70); dinje 70 (—);
sadjevec 40 (—).
KRINIKA NESREČ
v času od 28. julija do 4. aT|;nsta 1956 je
bilo rojenih 15 dečkov in 20 deklic.
Pol-očili so se:
Valentin Roje, mehanik in Zora Štefanija
Lamuth, bančna uslužbenka, oba iz Celja, Le-
on_ Budna, trgovski pomočnik iz Debra pri
Laškem in Viktorija Kecko, knjigovodkinja iz
Laškega. Anton Zličar, tekstilni mojster iz
Sutne pri Kamniku in Ljudmila Grmovšek, de-
lavka iz Celja. Jožef Jeršič, strokovni učitelj
iz Idrije in Miroslava ŠmerC, delavka iz Celja.
Umrli so:
Jurij Turnšek. prevžitkar iz Male Pirešice,
star 7? let. Franc Jurman, upokojenec iz Kri-
ževca, star "8 let. Alojz Končan, ključavničar
iz Celja, star 40 let. Franc Eržen, upokojenec
iz Laškega, star 64 let. Helena Leskovšek,
pfevžitkarica iz Lesičnega, stara 65 let. Olga,
Marija Zorn, upokojenka iz Velenja, stara 61
let. Emil Breznik, otrok iz Dobrne, star 1 dan.
Miran Karner, otrok iz Celja, star 1 din. An-
ton Matore, vzdrževana oseba iz Lončarjevega
dola, star 52 let. Marija Zdolšek, gospodinja iz
Vojnika, stara 77 let. Marija Vodlak, upoko-
jenka iz Celja, stara 89 let.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V ENEM DNEVU
ŠTIRI PROMETNE NESRECE
Preteklo soboto je prišlo do štirih
lažjih prometnih nesreč, ki niso terja-
le človeških žrtev, pa tudi materialne
škode ni bilo mnogo. Letos je bilo do
1. junija 53 prometnih nesreč, zadnji čas
pa je naraslo število na 83. Deset pro-
metnih nesreč so povzročili vinjeni ko-
lesarji, za njimi pa ne zaostajajo mno-
go neprevidni vozniki motornih vozil,
ki povzročijo največ nesreč zaradi pre-
hitre vožnje ali vinjenosti.
KRAVA SKOCILA PRED
AVTOMOBIL
Na cesti Celje—Ljubljana, pri Med-
logu, je prišlo do lažje prometne ne-
sreče. Voznik osebnega avtomobila Ja-
nez Dolinar je vozil proti Celju in
prehiteval skupino 30 glav živine. Ko
je privozil do njih, je skočila nena-
doma pred avto krava, tako da je voz-
nik zadnji čas zavrl, da se je ognil
trčenju. Pri zavijanju je prišlo do po-
škodbe na avtomobilu, ki znaša 15.000
dinarjev.
KONJ SE JE SPLAŠIL
Voznik osebnega avtomobila Vinko
Grobelnik je vozil po Dečkovi cesti,
kjer je zadel^v enovprežno vozilo. Spla-
šen konj je skočil naprej, se zapletel
v avtomobil in ga vlekel po cesti. Voz-
nik je padel z voza. vendar ni utrpel
težjih poškodb. Materialna škoda zna-
ša 70.000 dinarjev.
TRČENJE MOTORISTA
IN OSEBNEGA AVTOMOBILA
Istega dne popoldne je vozil osebni
avtomobil voznik Ivan Grobelnik po
Mariborski cesti proti mestu, kjer ^e
hotel zaviti na dvorišče mehanične de-
lavnice. Istočasno je privozil za njim
motorist Martin Korošec, ki je začel
prehitevati avto po desni strani v sme-
ri vožnje, pri čemer je prišlo do trče-
nja. Nesrečo je zakrivil nepreviden mo-
torist.
AVTO ZADEL V TELEFONSKI
DROG
Voznik Ivan Kvas je vozil tovorni
avtomobil po cesti Celje—Maribor. Pri
Stranicah je na klancu proti Sloven-
skim Konjicam nastal na ovinku mo-
čan pritisk na kolesa, tako da je od-
trgalo varovalni obroč, ki zadržuje gu-
mo. Ta je eksplodirala, vozilo pa je za-
neslo na levo stran ceste. Zadelo je v
telefonski drog in prelomilo podpornik.
Človeških žrtev k sreči ni bilo.
NA MOSTU JE PREHITEVAL
AVTOMOBIL
Pred dnevi je prišlo na Polulah pri
Celju do težje prometne nesreče. Kole-
sar Alojz Jerman iz Tržišča pri Novem
mestu je prehiteval vojaški tovornjak,
ki je imel naloženo 15 m dolgo železno
konstrukcijo. Pri tem je trčil v tovor-
njak. Dobil je težje telesne poškodbe
tako, da so ga morali odpeljati v bol-
nišnico. Na kolesu je nastalo za 20.000
dinarjev materialne škode. Nesrečo je
zakrivil kolesar, ki je na mostu nepra-
vilno prehiteval.
IZ MOZIRJA
Občinski ljudski odbor je na svoji
zadnji seji sprejel odločbo o ustanovitvi
odreda predvojaške vzgoje. Na področju
občine bo pet samostojnih čet in dva
voda. Za komandanta je bil imenovan
tovariš Jože Marolt, rezervni kapetan
I. klase iz Mozirja.
V	Mozirju se že pripravljajo na kra-
jevni praznik, ki bo 12. septembra. Se-
stavili so poseben pripravljalni odbor,
vse priprave pa vodi organizacija SZDL.
Praznovanje bo trajalo tri dni, začelo
pa se bo v nedeljo, 9. septembra. Pro-
gram prireditev bo zelo pester.
V	neposredni bližini Mozirja tabo-
rijo ob Savinji ljubljanski taborniki iz
rodu »Sivih volkov«. Njihov tabor je
zelo vzorno urejen. Lepih dni pri ko-
panju na Savinji jim ne manjka kljub
temu, da jim včasih nagaja dež. Upaj-
mo, da bodo tudi drugo leto obiskali
ta kraj.	R. Z.
Občinski ljudski odbor je na svoji
zadnji seji sprejel več novih zakonskih
predpisov kot so: odlok o ustanovitvi
občinskega investicijskega sklada, ob-
činskega cestnega sklada, odlok o uved-
bi občinske doklade ter odlok o usta-
novitvi sklada za štipendije. Razprav-
ljali so tudi o nekaterih spremembah
statuta občine in družbenega plana za
leto 1956. Sprejet je bil tudi dopolnje-
ni odlok o sistemizaciji delovnih mest
v upravi občinskega ljudskega odbora
in odlok o dopolnilnih plačah.
Zelo živahna razprava je bila o ix>-
trditvi zaključnih računov gospodar-
skih organizacij, kmetijskih zadrug in
obratov. Na koncu so prebrali poro-
čilo sanitarpe inšpekcije in razpravljali
o problematiki zdravstva na področju
občine. Sprejeli so še nekaj sklei>ov iz
področja gospodarstva in zadružništva.
V MOZIRJU NE ZNAJO DOSLEDNO
PISATI
V	Mozirju je sredi trga napis na
okrepčevalnici: »Buffe«, kar seveda ni
ničemur podobno. Čudno je le, da tak-
šnih stvari nihče ne opazi. Zakaj ne bi
mogli napisati »Buffet«? Saj je na tabli
več kot dovolj prostora še za eno črko.
IZ DOBRNE
V	ponedeljek zvečer je kulturno-
umetniško društvo »Kajuh« priredilo
koncert umetniških, narodnih in par-
tizanskih pesmi. Kakor vselej, je tudi
tokrat bila nabito polna dvorana.
Prostovoljno gasilsko društvo se je v
nedeljo z vsemi člani udeležilo II. ga-
silskega festivala v Mariboru.
Težka nesreča zaradi
neprepidnosli
Na postaji Crešnjevec se je prime-
rila pred dnevi težka nesreča, katere
vzrok je bila neprevidnost in je terja-
la smrtno žrtev. V vlaku sta bila med
potniki 14-letni dijak Cvijo Savič in
njegov oče, doma iz Velike Kikinde.
Iz vlaka sta hotela izstopiti, ko je že
odpeljal naprej proti postaji Prager-
sko. Skočila sta z vlaka na nasprotni
strani. Po sosednjem tiru je v tem tre-
nutku privozil vlak, ki je oba podrl.
Oče je bil takoj mrtev, sinu pa so ko-
lesa odrezala obe nogi pri kolenih.
Ponesrečeni mladenič leži v celjski
bolnici in je njegovo stanje zelo resno.
*
V	Virštanju so se stepli vinjen fant-
je. V pretepu je nekdo s kolom udaril
po glavi krojača Alojza Grobelška iz
Virštanja tako hudo, da mu jo je sko-
raj popolnoma razbil. Ko so prišli re-
ševalci iz Celja, je Grobelšek zaradi
dobljenih poškodb že umrl.
13-letna Rozalija Cernešek iz Teka-
čeva pri Rogaški Slatini je vtaknila ro-
ko v slamoreznico. Stroj ji je odrezal
tri prste na roki.
V	podjetju Mesnine je delavka Pire
Ivanka iz Nove vasi jk) nesreči dala
roko v stroj, ki ji je poškodoval prste.
Triletni Edi Krauthaker iz Tratnega
pri Slivnici je padel dva metra globo-
ko. Obležal je nezavesten z notranji-
mi poškodbami.
IN ZALEDJA
Mladinska delovna brigada „D.Finžgaria" se je vrnila
v soboto se je vrnila v Celje 70 član-
ska mladinska delovna brigada »Duša-
na Finžgarja«. Brigada je delala me-
sec dni na Brkinski cesti v Sloven-
skem Primor ju. Zaradi izrednih delov-
nih usE>ehov, discipline in kulturnega
dela se je brigada vrnila v Celje kot
pohvaljena ter proglašena za dvakrat
udarno, kar je brez dvoma lep uspeh
in priznanje mladini celjskega okraja.
V svojih vrstah ima brigada tudi 23
udarnikov, 30 brigadirjev pa je prejelo
pismena priznanja za delo.
Celjani so udarni mladinski delovni
brigadi priredili lep sprejem. Za briga-
dirje je priredil sprejem tudi Okrajni
komite LMS Celje, v katerem imenu
jih je pozdravil sekretar tov. Ljuba
Sega. Brigadirji so v odgovoru oblju-
bili, da se bodo tudi prihodnje leto
udeležili mladinskih delovnih akcij.
IZ PREBOLDA
Delo telovadnega društva se je v zad-
njih letih močno poživelo. I^ipravili
so telovadno akademijo, kjer so na,-
zorno prikazali uspeh celoletnega in-
tenzivnega dela. Odbojkarji so se moč-
no uveljavili v okrajnem merilu. Lepo
število telovadcev je sodelovalo tudi
na okrajnem telovadnem nastopu v Ve-
lenju. Tudi vprašanje prostorov za te-
lovadbo bo kmalu rešeno, ker že gra-
dijo telovadni dom, ki ga nameravajo
do zime dograditi.
Sahiste, ki jih je okoli trideset, uspeš-
no vodi tovariš Skok. Kot člani društva
»Svobode« so zasedli prvo mesto v
okraju.
Kegljači so letos izgubili požrtvoval-
nega predsednika tovariša Korberja.
Člani trenirajo redno in so se na raz-
nih okrajnih in medkrajevnih tekmo-
vanjih kar dobro plasirali.
Lahko bi mislili tudi na ustanovitev
mladinskega ali pionirskega moštva.
Pri njihovem delu je nepravilno to, ker
jim pri treningih, ki trajajo včasih
pozno v noč postavljajo keglje šoloob-
vezni otroci.
Tudi Ljudska tehnika je dosegla že
prav lepe uspehe, kljub temu, da de-
lajo s precej primitivnimi sredstvi. Med
drugim imajo v progromu tudi šoferski
tečaj, za katerega je med mladino naj-
večje zahimanje.
Delo preboldske kmetijske zadruge
se je v zadnjem času temeljito popra-
vilo. V zadrugi je včlanjenih seda)
stošestdeset kmetov, nekaj reških kme-
tov pa še stoji vedno ob strani, ker že
nekaj časa zaman čakajo na elektriko.
V zadrugi so se močno razživell tudi
pospeševalni odseki.
K. P.
V SOCKI PRI STRMCU
IMAJO LEPO ŠOLO
Ko sem se pred kratkim mudila na
posestvu OZZ, mi je učiteljica Katica
Moravčan razkazala šolo. Ta šola v
bivši graščini ima komaj dve učiteljici
in je štirirazredna. Poleg učiteljice
podučuje še nadučitelj. Učilnici sta ze-
lo lepo urejeni in čisti. Moravčanova mi
je tudi povedala, kako je težko učiti^
ker starši ne pošiljajo otrok redno v
šolo. Pravi, kadar si otrok želi, da bi
se naročil na Cicibana ali Pionirja, mo-
ra k staršem na dom, da jih prepriča
o koristnosti otroške revije.
Tudi kulturno se mnogo udejstvuje-
jo, saj so igrali že Roševo igrico Do-
movina samo ena. Z novim šolskim le-
tom bodo uredili lutkovno gledališče in
telovadnico.
IZ LOC
Avto-moto društvo v Ločah pri Slov.
Konjicah spada med najboljša v Slove-
niji, saj je bilo med tistimi dvanajstimi,
ki so na občnem zboru republiške avto-
moto zveze LRS dobila posebno značko
in pohvalo za svoje delo. Tudi letos no-
čejo zaostajati. Ze sedaj prijavljajo po-
seben tečaj za šoferje-amaterje, za ka-
terega se je prijavilo že okoli 25 mla-
dih fantov iz vse okolice. Dne 2. sep-
tembra pa bo društvo priredilo hitrost-
ne krožne dirke na 800 m. Člani dru-
štva v ta namen že nekaj časa s pro-
stovoljnim delom urejajo cesto.
L. V.
MLADINSKA PRIREDITEV V
VELENJU
Mladina Velenja pripravlja za 19.
avgust večje zborovanje, ki bo na pro-
stem, na gradu. Zborovanje bo zdru-
ženo s povorko mladine in kulturnim
programom. S takšno prireditvijo hoče
mladinska organizacija v Velenju vzbu-
diti zanimanje med mladino in jo vklju-
čiti v svoje vrste. Posebnost prireditve
bo prikaz starega rudarskega običaja,
krst mladih rudarjev, imenovan »skok
čez kožo«.
Kulturno pismo iz Prebolda
Letos se je močno razmahnilo kul-
turnoprosvetno delo v Preboldu. Knjiž-
nica, ki spada med največje in najbolj
urejene v Savinjski dolini, ima preko
dva tisoč knjig. Vendar je največja te-
žava v tem, ker so stare knjige vedno
bolj obrabljene, novih pa je še vedno
premalo. Vodstvo knjižnice stremi za
tem, da bi priskrbelo celotno zbirko
domačih pisateljev. Največ knjig pre-
čitajo mladi ljudje. Citalcev, ki jih je
največ pozimi, je okoli dvesto. Precej
knjig prebere tudi kmečka mladina.
Pri nabavljanju knjig so precejšnje fi-
nančne težave, vendar pomagata knjiž-
nici sindikat Tekstilne tovarne Prebold
in kmetijska zadruga.
Precejšnja pridobitev je tudi čital-
nica, ki je zelo okusno opremljena.
Ustanoviti nameravajo tudi potujočo
knjižnico, ki bo izposojevala knjige v
bolj oddaljene kraje, kjer ni javnih
knjižnic.
Igralska družina, ki jo vodi režiser
tovariš Fric, je naštudirala v pretekli
sezoni pet odrskih del, s katerimi so
gostovali po bližnjih in daljnih kra-
jih. Povsod so želi precejšen uspeh in
priznanje, vendar imajo tudi svoje te-
žave, ker so brez primerne garderobe,
pa tudi oder ni v najboljšem stanju.
Lutkarji, ki jih vodita tovariš Farč-
nik in tovariš Gogala, so že večkrat
razveselili staro in mlado z dobro pri-
pravljenimi in odigranimi igricami. Go-
stovali so tudi v drugih krajih, kjer
so jih tudi povsod zelo prisrčno spre-
jeli.	K. P.
IZ FRANKOLOVEGA
Pred nedavnim je jprostovoljno gasil-
sko društvo ustanovilo »Dramsko sek-
cijo«, ki prireja v domačem kraju igre
in se udejstvuje pri raznih proslavah.
Kljub temu, da je sekcija šele pričela
z delom, je že uprizorila tri predstave.
Pred nedavnim je izvajala spevoigro
»Vaška komedija«. Letos nameravajo
naštudirati še eno igro. V sekcijo je
vključeno mnogo delavcev in kmečke
mladine, ki redno obiskujejo vaje kljub
svojemu težkemu vsakdanjemu delu.
Pri delu pomaga tudi šolski upravitelj
Ignac Pejha, ki se bavi z igralstvom že
36 let.
RAZDELILI SO SREDSTVA
OBČINSKEGA INVESTICIJSKEGA
SKLADA
Pred kratkim je Občinski ljudski od-
bor Mozirje razpravljal o razdelitvi
občinskega investicijskega sklada. O
tem so razpravljali že pristojni sveti,
končni predlog pa je predložil ljudske-
mu odboru svet za gospodarstvo. Sred-
stva, katera ima ljudski odbor, zna-
šajo 7,802.000 dinarjev. Od tega so na-
menili največ za pospeševanje gospo-
darstva na vasi. Sredstva so razdelili
predvsem tistim panogam gospodarske
dejavnosti, ki so v občini najbolj pro-
blematične, zlasti turizem in gostin-
stvo. Seveda pa niso prezrli tudi elek-
trifikacije.
R. Z.
IZ ŠEŠC
Preteklo nedeljo je bil v Seščah pol-
letni občni zbor kmetijske zadruge.
Ugotovili so, da zadruga vidno napre-
duje. Lani je imela tristo tisoč dinarjev
primanjkljaja, letos pa je stanje že do-
sti boljše. V Matkah bodo prihodnji
mesec odprli trgovino, ki bo podružni-
ca kmetijske zadruge Sešče.
K. P.
IZ SLOV. KONJIC
Mladinska organizacij.a v usnjarskem
kombinatu KONUS v Slov. Konjicah je
pripravila za svoje člane več preda-
vanj o delavskem samoupravljanju.
Cilj tega je, da se mladi člani kolekti-
va spoznajo z borbo delavskega razreda
za svoje pravice, nalogami organov
upravljanja in vlogo mladine pri tem.
S predavanji so pričeli že pretekli te-
den ter bodo z njimi nadaljevali r tem
in prihodnjem mesecu.
OBESIL SE JE
V gozdu na Aninem hribu nadSto-
rami se je obesil Anton Zloha, pred de-
lavec v štorski martinarni. Star je bil
45 let. Zapušča ženo in pet otrok. Vzrok
samomora še ni pojasnjen.
PRODAMO
kompletno novo okovano ogrodje za
3—4 tonski voz brez obročev in gum
ter razne druge uporabne predmete.
Interesenti naj se zglasijo pri KZ Šent-
jur pri Celju v prisilni likvidaciji.
Uprava prisilne likvidacije
KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTJUR
V PRISILNI LIKVIDACIJI
poziva ponovno vse dolžnike in koristnike kakršnihkoli predmetov,
da se zglase v pisarni likvidacije v Šentjurju glede ureditve plačil
oziroma vrnitve izposojenih predmetov.
Proti vsem, ki se ne bodo zglasili do 31. avgusta 1956, bomo vložili
tožbo, stroške pa naj si sami pripišejo.
Uprava prisilne likvidacije
10. AVGUSTA 1956 — STEV. 32 7 STRAN
HIROŠIMA
Bolnica dr. Fudžija ni bila več na
bregu reke. Bila je zdrobljena in raz-
metana v rečni strugi.
Dr. Fudži je kakih dvajset minut ostal
omamljen in stisnjen med hlode v vodi.
Toda čim se je predramil, ga je že po-
padel strah, da utegne reka zaradi za-
jezitve z ruševinami narasti in ga ta-
jco vklenjenega zadušiti. Začel se je vr-
teti in se boriti z »lesenimi kleščami«
dokler se ni po trudapolnih naporih
osvobodil. Ker je imel poškodovane ra-
me ni mogel plavati. S pomočjo k bre-
gu prislonjenega hloda se je uspel pri-
•riniti na breg.
Kri mu je lila iz čeljusti in po hrbtu,
ko se je opotekal proti kraju, kjer naj
bi bila njegova bolnišnica. Brez očal je,
TJidel le megleno. Pretresen je gledal
ostanke svoje bolnice z mostu kjer je
srečal dr. Mačija in ga vprašal, kaj se
je utegnilo zgoditi. Dr. Mačio je menil,
da je to katastrofo povzročila verjetno
bombna veriga.
V	prvem trenutku je dr. Fudži opazil
dva požara. Toda hip za tem sta oba
zdravnika videla nekaj, kar ju je zme-
dlo. Neskončna kolona ranjencev je pri-
drla na most. Vsi so bili opečeni, okr-
vavljeni. Največ po licu in rokah.
Dr. Fudži je pomišljal, da je moralo
biti nekaj hujšega kot je bombna ve-
riga, toda dr. Mačio je vztrajal pri
svojem.
Tedaj se je požar močno razširil. Se
malo in oba sta morala pobegniti z mo-
sta, ker je bilo prevroče. Dr. Fudži je
•odšel pod most, kamor so se zatekli tu-
di nekateri drugi. Videl je, kako >so se
nekateri njihovih uslužbencev reševali
izpod potopljenih ruševin. Ena izmed
sester je z nogami objemala hlod in
plavala z njim po reki navzdol. Druga
je bila ranjena skozi prsa. Zdelo se
mu je, da je slišal glasove svoje so-
rodnice. Gledal je kje bi mogla biti,
toda ni je mogel najti. Nikdar več je ni
videl.
Ljudje so bili potrebni zdravniške po-
moči, toda on sam je bil ranjen in jim
ni mogel pomagati.
NA DESETTISOCE RANJENIH,
A ZDRAVIL IN ZDRAVNIKOV NI
V	Hirošimi je bilo izredno malo ta-
kih, ki bi pri tej nesreči odnesli celo
kožo. Težji ranjenci so umirali, umirali
pa so tudi lažji, ker niso v pravem ča-
su dobili zdravniške pomoči. Zaradi te-
ga je umrlo v Hirošimi veliko več lju-
di kot bi bilo neizbežno.
Bomba, ki je v trenutku porušila
mesto, pobila na tisoče ljudi, ostale pa
razmrcvarila in jih spravila ob streho,
hrano in imetje, ni prizanesla nobe-
nemu sloju, niti zdravnikom, ki bi bili
tolikanj potrebni.
Od sto petdeset zdravnikov je bilo
petinšestdeset rrvrvih, drugi pa so bili
ranjeni in nesposobni za delo. Od 1.780
bolničark, je ostalo komaj sto sposob-
nih za delo. V največji bolnici, bolni-
šnici rdečega križa, je bilo sposobnih
zdravnikov od prejšnjih trideset, samo
šest in od preko 200 bolničark komaj
devet.
Edini nepoškodovani zdravnik je bil
dr. Sasaki.
Po eksploziji je odhitel v skladišče
po zavoje. Tudi ta prostor je bil, kot
vsi drugi, v strahovitem neredu. Ste-
klenice z zdravili so bile razbite, zdra-
vila so bila razpršena po zidovih, in-
strumenti pa raztreseni povsod nao-,
koli.
Pograbi) je nekaj zavojev in nerazbi-
to steklenico mercurohroma in stekel
nazaj. Najprej je povil rane svojemu
šefu nato pa po vrsti bolnikom, kole-
gom in bolniškim sestram. Ker ni imel
očal, je bilo njegovo delo pomanjklji-
vo, dokler ni našel pri neki ranjeni se-
stri očala, ki so mu vsaj približno to-
liko služila kot lastna.
Delal je hitro brez metode. Nudil je
pomoč tistim, ki so mu bili najbliže
pri roki. Toda kmalu je opazil, da je
hodnik vedno bolj poln ranjencev. Spo-
znal je, da ranjenci od zunaj oblegajo
bolnišnico. Bilo jih je toliko, da je pre-
nehal nuditi pomoč laže ranjenim in
se posvetil težjim ranjencem. Zavedal
se je, da je največ, kar more storiti,
ustaviti kri pri najtežjih ranjencih. Vi-
del jih je strahotno odrte in opečene.
Lažje ranjeni so e>omagali hoditi tež-
jim, ali pa so na pol mrtve nosili v
bolnico. V kratkem je bila bolnišnica
nabita z nesrečnimi ljudmi. Polne so
bile sobe, polni hodniki, e>olna stopni-
šča in pomožni prostori. Celo na vhod-
nih stopnicah, e>o dvorišču in ob bliž-
njih hišah je ležalo na stotine ranje-
nih, nujne pomoči potrebnih ljudi. Vi-
del je, kako se je skupina šolark, ki so
bile nekje na protipožarnem delu, pri-
bliževala bolnici. Dekleta so bila raz-
drapana. opečena in polna ran. Nobena
ni mogla stati. Vlekle so se i>o tleh na
vse mogoče načine, da bi dosegle bol-
nišnico in pomoč.
Dr. Sasaki ni imel časa razmišljati,
kakšna naj bi bila nesreča, ki je za-
dela mesto. Ni vedel, da je v mestu na
sto tisoče mrtvih, drugih sto tisoč ra-
njenih in da se njegove i)omoči nadeja
najmanj deset tisoč ljudi, ki so bili v
bolnici in okoli nje.
Sasaki je izgubil občutek za pre-
ciznost in hladokrvnost. Opotekal se
je sem in tja. To ni bil več tisti znani
kirurg. Postal je avtomat, ki je previ-
jal, čistil rane, na grobo ravnal po-
lomljene kosti, pa spet povijal in po-
vijal ...
Bolniki so klicali na pomoč, blju-
vali. Lažje ranjeni so ga vlekli s silo
k najtežjim in umirajočim ranjencem.
Dr. Sasaki je bil avtomat...
TARZAN IN CELJANI
Ko v Metropolu Tarzan je zavijal,
se slednji dan je pred blagajno vil
košati rep Celjanov in nam pričal,
do kam Celjan je svoj okus razvil.
A brez zamere: opice, divjaki,
zelena džungla, lik polnagega moža,
to nam domače so stvari že od takrat,
ko v džungli smo bili kot opice doma.
Zato še jaz trpel sem pred blagajno,
potil se, stiskal, klel v sosedovo uho
in marsikateri sem razdrl trajno
in marsikomu stopil na nogo.
A nekateri so potrkali na vrata,
ki so ob strani desno. »O Sezam!
Odpri se!« rekli so, dobili karte
in jih pod nos molili nam.
Tako bilo je vse zelo solidno:
Celjani, Tarzan in poldruga ura,
a pred blagajno z vsemi rekviziti
pa prava celjska — uvertura.
NA STADIONU
Zadnjič smo na stadionu
se na čelu z Lorgerjem borili,
vse bilo je, kot je treba
in bili bi res dobili.
Vendar s palico nekdo je skakal,
ki višine ni razločil:
pa začel je previsoko,
a prenizko skočil.
VSAK TEDEN ENA
Tovariš, ali mogoče vi vidite cene?
Nemogoče! So pregloboko!
Šola. pek:len3k:ihL šoferjev
Dandanes v Združenih državah Ame-
rike skoraj ne mine večji sejem, ali
poljedelska razstava, na kateri ne bi
izvajali tudi svojevrstnih — vratolom-
nih avtomobilskih dirk. Naziv »dirka-
ti« je v tem primeru skorajda neume-
sten, saj ta »šport« skoraj nima no-
bene zveze s pravim pojmom o športu.
Svojevrstne avtomobilske dirke so v
tem zanimive, ker na avtomobilski ste-
zi na vse mogoče načine trčijo, se pre-
kopi cava j o, »skačejo« z avtomobili in
letijo po zraku. Umetnost pa je seve v
tem, da ostane vozač pri vsem tem po-
četju nepoškodovan. Zlom reber, si po-
dobne »malenkosti« sodijo k poklicne-
mu riziku tekmovalcev. Izvesti trčenje
dveh avtomobilov pri hitrosti 140 kilo-
metrov na uro ni preprosta stvar, a da
po tem ne potrebujejo mrtvaškega av-
tomobila. — Podobne »umetnosti« uči
Jack Hochman, ki je v Ameriki odprl
šolo i)eklenskih vozačev vseh vrst. On
velja na svojem področju za pravega
izvedenca, ki si je precej slave nabral
z lastnimi atrakcijami v filmih in na
drugih prireditvah. Pouk v njegovi šoli
je teoretičen — na črni tabli — in
praktičen — na dirkališču. Tu se učijo
umetnosti, kako si ne zlomiš vratu.
VSAK DAN IZIDE NA SVETU NAD
255 MILIJONOV IZVODOV
ČASNIKOV
Posebna komisija UNESCO je obja-
vila podatke iz katerih je razvidno, da
dnevno izide po vsem svetu nad 255
milijonov izvodov časopisa. Novice o
dogodkih na Zemlji posreduje poslušal-
cem nad 256 mili j. radijskih sprejem-
nikov, v novejšem času pa se je pri-
družila sredstvom informacije še tele-
vizija. Na svetu imajo že približno 50
milijonov televizijskih aparatov.
„ANDREA DORIA", ponos italijanske
mornarice, SE JE POTOPILA
25. julija ponoči je morje zagrnilo s
svojimi valovi eno največjih potniških
ladij na svetu in hkrati najlepšo in
najboljšo med ladjami, ki jih premore
Italija. Ta nesreča je po potopitvi »Ti-
tanika«, kmalu po prvi svetovni vojni,
ena največjih v mirnem času.
Do nesreče je prišlo na čuden, nepo-
jasnjen način. »Andrea Doria« je vo-
zila na stalni progi iz Evrope v New
York. Na krovu je imela okoli 2000
potnikov in članov posadke. Blizu ame-
riške obale je v usodni noči plula v
gosti megli. V istem času je na poti i?
New Yorka plula švedska poltovorna
ladja »Stocholm«. Obe ladji sta bili
opremljeni z radarji, zato je tem bolj
čudno, kako da sta se njuni poti tako
tragično srečali. »Stocholm« je z vso
silo udaril v bok potniške ladje »An-
drea Doria« in s tem napravil veli-
kansko luknjo, skozi katero je vdrla
voda.
Obe ladji, tudi »Stocholm« je bil
močno poškodovan, sta takoj po nesreči
začeli oddajati signale za pomoč. Te
znake so slišale ladje v bližini nesre-
če, med njimi je bila najhitreje na me-
stu nesreče velika francoska potniška
ladja »lile de France«, pa tudi pomor-
ske baze na ameriški obali so bile hi-
tro obveščene. Več trgovskih in vojnih
ladij je takoj spremenilo smer vožnje
in pohitelo ponesrečencem na pomoč.
»Andrea Doria« se je kmalu začela
nevarno nagibati, ker je njena poškod-
ba bila izredno težka. Naglo nagibanje
je povzročilo še bolj obupno stanje, saj
vrste čolnov na eni strani sploh niso
mogli uporabiti za reševanje potnikov.
K sreči so ladje, ki so prihitele na po-
moč, bile kmalu na kraju trčenja in
sprejemale brodolomce na svoje palu-
be.
Ob trčenju je izgubilo življenje 7 lju-
di. Kot srečo v nesreči lahko imenu-
jemo dogodek z neko 14-letno deklico,
ki je bila ob trčenju na najbolj izpo-
stavljenem predelu potniške ladje. Su-
nek jo je vrgel med razbitine »Stoc-
holma«, kjer so jo težko ranjeno našli
šele naslednji dan.
Medtem ko so reševalci spravili vse
potnike na ladje, ki so prišle na po-
moč, se je posadka »Andrea Dorie«
zagrizeno borila, da bi rešila ponos
italijaske trgovske mornarice. Vendar
so bili vsi napori zaman. Zjutraj, ko
je sonce uprlo svoje žarke na povsem
mirno gladino Oceana, se je ladja vse
bolj nagibala. Medtem je »Stocholm«
že plul v spremstvu ameriške vojne la-
dje nazaj v New York, kamor je kljub
težki poškodbi na kljunu srečno pri-
spel.
Z »Andreie Dorie« se je začela reše-
vati tudi posadka. Kapetan ladje, Ca-
lamai se je odločil ostati na ladji do
konca. Eno uro pred dokončno poto-
pitvijo, je dobil od italijanskega mi-
nistrstva trgovske mornarice iz Rima
nalog, da z 11 mornarji, ki so ostali z
njim, zapusti ladjo.
Ladje, ki so prevzele brodolomce, so
nesrečnike pripeljale v newyorško lu-
ko, kjer so prvič v zgodovini tega pri-
stanišča carinske in ix)licijske oblasti
umaknile svojo pikolovsko kontrolo.
Ranjence so prevzele newyorške bol-
nišnice, ostale ponesrečence pa so brez-
plačno prevzeli hoteli in pensioni.
Medtem so na kraju nesreče še vedno
iskali 52 pogrešanih potnikov z »An-
dreie Dorie« in skušali rešiti ladjo. To-
da bilo je vse zaman. Ladja se je ob
prisotnosti mnogih reševalcev potopi-
la na 200 metrov globoko dno Atlanti-
ka.
»Andrea Doria« je bila druga italijan-
ska ladja s tem imenom. Prva je bila
vojna ladja, ki se je potopila med
vojno. Potniška ladja »Andrea Doria«
je bila nova, moderno urejena ladja z
29.000 tonami nosilnosti.
Slike, ki jih objavljamo so bile po-
snete s helikopterja, ki je nadletaval
ladjo med potopitvijo.
ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA
69
Sredi ozkega i^rostora med njima je
stala Kresnica, tresoča se in prestraše-
na. Kmalu pa je razumela položaj, vsa
groza jo je minila! Veselo je stresla z
glavo. Stekla je k Blisku in ga nežno
grizla, hotela mu je povedati, da novo-
doglec ni njun sovražnik. Bliska je nje-
no obnašanje presenetilo; ni je razumel.
Znova je pogledal Liska: v njem ni bilo
nikake pripravljenosti za borbo. Orja-
ški ovčarski pes je bil še večji kakor
Blisk, toda ni bil bojaželjne narave.
70
Počasi je začel Blisk razumevati: ta
vsiljivec ni volk, niti ni njegov tekmec
pri Kresnici. V njem se je zbudila ču-
dovita nagonska razsodnost. Jeza se mu
je ohladila, plamen v očeh jfe ugasnil.
Spet se je v njem vzbudila duša psa,
psa, ki je pred dvajsetimi leti služil
človeku. Počasi sta se veliki živali pri-
bližali druga drugi, dokler se njuna
smrčka nista dotaknila. Kresnica ju je
gledala in njene oči so se iskrile od
veselja. Prijateljstvo je bilo sklenjeno in
potrjeno.
71
Lisko se ni dolgo paudil pri svojih no-
vih tovariših. Uvidel je, da je tu Blisk
prvi gospodar in Kresnica njegova to-
varišica. Volk si izbere za družico za
vse življenje samo eno samico. Pes pa
je pristaš mnogoženstva. Toda Lisko je
živel že dolgo časa v divjini in zato je
tudi vanj prešlo že del divje narave in
njenih nagonov. Ko se je to noč vrnil
k svojim gospodarjem, mu je bilo tesno
in je bil še zmeraj ganjen od izrednega
doživljaja.
72
Noč sta Blisk in Kresnica preživela
na lovskem pohodu. Blisk si je na vso
moč prizadeval, da bi jo odvedel od
Liskove sledi, toda to se mu ni prav
posrečilo. V njegovi tovarišici se je iz-
vršila čudna sprememba.
Zjutraj pri prvih sončnih žarkih se je
Kresnica vlegla in zarila nos v svoj de-
beli rep, kakor bi hotela spati. Blisk je
kmalu globoko zaspal. Zbudil se je šele,
ko je sonce že dve uri potovalo po ne-
bu. Takoj se je napotil h Kresničinemu
ležišču; bilo je mrzlo in zapuščeno.
STRAN 8 10. AVGUSTA 1956 — STEV. 32
ŠPORT
Za spremembo preživnine ni treba tožbe
Nepotreben poraz
Letošnji »meiuorial Ferda Skoka« je v nedeljo
privabil na stadion Borisa Kidriča okroe 1900
gledalcev, ki so bili priča lepim in razburlji-
vim atletskim borbam med hrvatskimi in slo-
venskimi atleti.
Uvodna svečanost je bila posvečena spominu
na velikeffa celjskega atleta in partizanskega '
borca Ferda Skoka. V imenu AD Kladivar je
tov. Karel Jug orisal lik Ferda Skoka^ ki je
vse svoje kratko življenje posvetil delu za
napredek telesne vzgoje, športa in kulture na
sploh na našem podeželju. Bil je napreden
ljudskošolski učitelj in kot takšen nenehno
preganjan od protiljudskih klerikalnih režimov.
Vnet za slovensko besedo in pesem je ustvarjal
pevske zbore in komponiral pesmi, vnet za
ilovensko zemljo in svobodo se je hrabro bo-
ril v partizanih v letih 1942—194>, ko je kot
komandant I. bataljona Cankarjeve brigade
sredi vojnega meteža našel prezgodnji počitek
v gozdovih pod Gorjanci. V atletiki je bil v
letih od 1929—1934 vedno v prvih vrstah med
jugoslovanskimi sprinterji in stalni član držav-
ne reprezentance. Uspešno je zastopal jugoslo-
vansko atletiko v Grčiji, Bolgariji, Turčiji,
Romuniji, Češki, Italiji in Avstriji. Na 100 m
je imel najboljši čas 11.0, na 200 m pa 22,4!
Obe reprezentanci — Hrvatska in Slovenija —
sta počastili njegov spomin z vzklikom »slava«,
nakar so predstavniki obeh ekip pohiteli na
tribuno k materi Ferda Skoka in ji izročili
šopke cvetja.
Po tej uvodni svečanosti se je pričela ve-
lika bitka. Od gledalcev pač nihče ni priča-
koval poraza slovenske reprezentance. Stro-
kovnjaki so si bili edini v tem, da bo zmaga
ene ali druge reprezentance zelo tesna in da
že najmanjša nesreča v eni izmed tekmovalnih
disciplin lahko odloči zmagovaFca. Upoštevati
moramo, da Hrvati niso pristali na tekmovanje
v kompletnem olimpijskem programu in so se
odločili le za 15 disciplin, ki so jim pač najbolj
odgovarjale. Spričo tega so imeli slovenski
reprezentantje težko delo. Vse Tja do šeste di-
scipline je nekako še šlo in je Slovenija bila
stalno v vodstvu. Tek na 800 m, ki se je kon-
čal z dvojno zmago gostov, pa je situacijo
obrnil v prid Hrvatov. Slovenci so po metu kopja
rezultat ponovno izenačili, po naslednji di-
sciplini, teku na 5000 m, pa so bili v vodstvu
zopet Hrvati. Dvojna zmaga domačinov v metu
diska je stanje v dvoboju zopet menjala v
prid reprezentance Slovenije, nakar so gostje
po palici, skoku v daljino in dramatični borbi
v metu krogle izbojevali dokončno zmago.
Kljub zmagi slovenske štafete je končna zmaga
pripadla gostom, vsega za točko razlike —
124:12'5!
Kje so bili spodrsljaji slovenskih reprezen-
tantov? Tam, kjer smo računali na zmago in
dragocenih ? točk. nismo dosegli niti ene! To
je bil skok ob palici, kjer smo vsi pričakovali
zmago mladega Leška. Kot običajno je pričel
skakati šele pri višini 3.80 m, vendar tokrat
mu ni šlo in so vsi njegovi poizkusi bili zaman.
Letvico je trikrat podrl in s tem izpadel iz
tekmovanja. Drugi spodrsljaj je bil v teku na
5.0000 m. Kot drugi tekmovalec Slovenije je
moral nastopiti Svetina.'dočim je slovenski re-
korder na tej progi Hafner iz Ljubljane, ki je
baje bil prvotno določen za tek na 1500 m, bil
le opazovalec med gledalci. Hafner bi po svojih
sposobnostih lahko uspešno posegel v boj z
2nvelo za prvo mesto oziroma bi z Malejem
bila na 2. in 5. mestu, kar bi zadostovalo za
zmago slovenske reprezentance. Tretji »spo-
drsljaj«, če ga lahko tako imenujemo, je od-
ločitev, da Vipotnik teče 1500 m v družbi z
Muratom, pa čeprav je bil prvotno določen na
800 m, kjer mu je bila zagotovljena zmaga!
Res smo videli najlepšo borbo na tem tekmo-
vanju prav v teku na 1500 m, kjer je Vipot-
nik ponovno izboljšal slovenski rekord za
dobro sekundo, bil pa je kljub temu drugi, ker
ga je Murat prehitel v zadnjih metrih . . .
Zopet izguba dragocenih točk! V nogometu pra-
vimo takole — kaj nam koristi lepa igra, če
ni golov? Goli odločajo o zmagi! O nedeljskem
atletskem srečanju bi lahko napisali nekaj
podobnega . . . Ekipna zmaga slovenskega mo-
štva nam je ušla iz rok prav zaradi gornjih
»spodrsljajev«, ki so bili več ali manj posledi-
ca napačnih taktičnih prijemov. Med največje
pomanjkljivosti je treba omeniti, da AZS ni
imenovala tehničnega vodjo slovenske ekipe,
ki bi lahko energično ukrepal v kritičnih mo-
mentih in postavljal ekipo tako, da bi zagoto-
vil Slovencem zmago. Prav v tem so bili gostje
v nedeljo veliki mojstri, saj so imeli s seboj
cel štab strokovnjakov (7 po številu!), uro
pred nastopom sestanek s svojim moštvom,
med potekom tekmovanja pa so vedno vsi člani
štaba dajali tekmovalcem potrebna pojasnila in
napotke. V takem miljeju so se tekmovalci po-
čutili sproščene in so dajali od sebe vse svoje
sposobnosti in znanje.
Celjani smo lahko ponosni, da je slovenska
reprezentanca bila sestavljena večinoma iz nji-
hovih atletov. Iz Ljubljane so sodelovali le
Penko, Pokom, Plut, Zgalin, Sluga, Kolnik in
Svetina, iz Maribora pa Markež. Lorger je tudi
tokrat postavil' celega moža, saj j« zmagal na
110 m čez ovire (14.4) in na 100 m (10.8) ter po
svojih močeh pripomogel tudi zmagi slovenske
štafete na 4 x 100 m (Pokom, Lešek, Zupančič,
Lorger — 45.5). V metu kladiva je Kostrič
uspel postaviti nov slovenski rekord s 52.90 m
in je s tem rekord v tej disciplini zopet v
celjskih rokah. Najlepša disciplina je bil vse-
kakor tek na 1500 m. Murat je vodil prvi krog,
nato je prešel v vodstvo Vipotnik, Murat pa ga
je zvesto spremljal. Tako sta tekla ramo ob
rami vse do zadnjega kroga. Dobrih 300 m pred
ciljem je Vipotnik krenil v napad in pričel z
ostrim finišem. Trenutno se je odlepil svojemu
spremjjevalcu. vendar nekako 200 ni pred ci-
ljem je Murat zopet bil v njegovi višini in ga
na ovinku skušal prehiteti. Vipotnik je uspešno
oduil tudi ta napad in se s silovitim finišem bli-
žal cilju. Nekako 50 m pred ciljem pa je Vi-
potnik napravil veliko napako, ki jo morda
povprečni gledalci niso opazili. Ozrl se je na-
zaj in »ogledal, kje je njegov nasprotnik.
Takšni gibi so v tekih usodni in njegov veliki
nasprotnik .Murat je v naslednjem trenutku še
v ostrejšem finišu v zadnjem hipu šel mimo
njega in mu iztrgal skorajda že dobljeno
zrnato Ce govorimo, da je tek na 1500 m bil
najlepša disciplina na tem dvoboju, potem lah-
ko trdimo, da je najbolj razburljivo bilo tek-
movanje v metu krogle, predzadnji disciplini,
ki je bila odločilna za končnega zmagovalca.
Slovenci smo potrebovali poleg prvega mesta
še vsaj tretje, da bi po eventualni zmagi šta-
fete slavili zasluženo moštveno zmago. Penku
je bila zmaga zagotovljena, saj je iiil za cel
meter boljši od svojih nasprotnikov. Vračar je
v 3. metu s 14.10 bil na 2 mestu. Gole in Bezjak
pa z meti pod 14 m na zadnjih dveh mestih.
Tekmovalci so imeli še zadnji met. Kot prvi
je nastopil Gole, ki se je izredno dobro kon-
centriral in krogla je poletela čez 14 m —
14.03! le je zavladalo veselje med tekmovalci
in gledalci. Kot zadnji je nastopil še Bezjak
(Hrvatska) in tudi ta je prekosil samega sebe,
saj je krogla poletela na 14.28 m. Hura klici
hrvatskih reprezentantov so že oznanjali zma-
go hrvatske ekipe . . .
Podrobne rezultate smo že čitali v dnevnem
časopisju. Poleg navedenih naj le še omenimo,
da je Male na 5.000 m dal celega moža in je
dosegel doslej svoj najboljši čas s 15:13.0, da
sta bila odlična Gole in Peterka v metu diska
z dvojno zmago (46.42 in 45.65 m), da sta slavila
dvojno zmago na 400 m Zupančič in Kopitar M.
(50.9 ini 51.2), da je v metu kopja zopet zma-
gal Kopitar Jože s 63.30 m, da je v teku na
SOO m bil odličen Cajhen z 1:57,2 (čeprav je bil
četrti!) itd. Izven dvoboja sta bili dve discipli-
ni. Tek na 800 m ženske ni bil zanimiv po
medsebojnih borbah tekmovalk, kajti Slamni-
kova se je borila sama s štoparicami za nov
jugoslovanski rekord na tej progi, ki ga ji je
N začetku sezone tako i^epričakovano iztrgala
iz rok Knez Marija (Odred). Daleč pred ostali-
mi tekmovalkami je bila Ančka Slamnik. Prvi
krog je pretekla v 63 sekundah in vsi smo pri-
čakovali, da bo padel rekord, seveda, če v
drugem krogu zopet ne bo preveč popustila.
Tako se je borila sama s seboj in s protivetrom.
Ob prihodu na cilj je 5 štoparic kazalo čas
2:14.1, nov jugoslovanski rekord na tej progi,
vsega za 6 desetink sekunde boljši od prejšnje-
ga! Vsa srečna je bila Slamnikova ob tej no-
vici, saj je bil njen znoj končno le bogato
poplačan z lepo zmago in ponovnim vpisom
njenega imena v listo jugoslovanskih rekorder-
jev. V teku na 1000 m, kjer so nastopili mla-
dinci, je Naraks (Kladivar) zmagal s časom
2:43,0 pred Gajskim iz Zagreba 2:43.6 in Ba-
nom 2:44.0.
Takšen je bil letošnji memorial Ferda Skoka,
bogat na lepih atletskih borbah in tudi na
kvalitetnih rezultatih. Edina senčna stran, ki
je močno vplivala tudi na končno razpoloženje
gledalcev, je bil pač nesrečen in nepotreben
poraz slovenske reprezentance, ki bi se mu ob
boljših pripravah s strani AZS lahko izognili.
CELJSKI tednik
v VSAKO HI SO!
Okrajno sodišče je po vloženi tožbi
odločilo s sodbo, da mora plačevati to-
ženec namesto 200 din v bodoče mesečno
lOOOdin preživnine za svojo mladolet-
no hčerko.
Toženec se je pritožil, češ da več kot
500 din mesečno sploh ne zmore. Okrož-
no sodišče je pri reševanju te pritožbe
razveljavilo sodbo in celotno pravdno
postopanje kot nično. Vrnilo je zadevo
okrajnemu sodišču z naročilom, da od-
stopi spis v reševanje nepravdnemu
sodniku. Pravdi je namreč pridržano
Iz Partizana
PUKD OKRAJNTM PRVENSTVOM V PLAVANJU
Olimpijski bazen v Slovenskili Konjicah ie
v zadnjem času le oživel. Najprej so pa poži-
vcli plavalci celjskega Neptuna s svojim lo-
gorovanjem in priprnvami za letošnje lifia tek-
movanje, zadnjo nedeljo so se tam spoprijeli
vvatcrpolisti v II. skupini slovenske waterpolo
lige, prihodnjo nedeljo, 12. avgusta pa se bodo
ob 11. uri, po prihodu vlaka iz Poljčan, spo-
prijeli v tej najlepši športni napravi v Ko-
njicah plavalci partizanskih društev za na-
slove okrajnih prvakov. Tekmovalni program
obsega le osnovne discipline za vse oddelke
od pionirjev pa tja do članov, za moške in
ženske. S to prireditvijo želi okrajna zveza
Partizan Celje potrditi, da se v partizanskih
društvih v teh vročih dneh vrši vadba tudi ob
rekah, potokih in bazenih ter da je vedno več-
je število pripadnikov Partizana, ki tudi v
tekmovalnem smislu lahko pokažejo določeno
stopnjo znanja. V zadnjih letih so bili naj-
boljši plavalci iz Konjic, ki so vedno posta-
vili tudi največje število tekmovalcev. Ze za-
radi teh uspehov so zaslužili, da bo letos prvič
okrajno prvenstvo v njihovem kraju. Kdo bo
letos zmagovalec in kdo si bo osvojil pokal
okrajne zveze Partizan? Največ izgledov da-
jemo domačinom, vendar bi tudi Celjani in
Laščani lahko s številnejšo udeležbo pokazali
več kot v prejšnjih letih. Sicer pa o tem več
čez 14 dni, ko bo prvenstvo za nami.
Predsednik AD Kladivar tov. Edo Gole
RAZPIS ŠTIPENDIJ
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE RAZPISUJE ZA SOLSKO LETO
1956-57 ŠTIPENDIJE ZA NASLEDNJE SOLE
1.	Višja šola za socialne delavce..........5
2.	Višja šola za medicinske sestre.........3
3.	Višja šola za fizioterapevte...........2
4.	Medicinska fakulteta:
a)	splošna praksa............2
b)	preventiva..............3
5.	Stomatološka fakulteta............5
6.	Farmacevtska fakulteta ............2
7.	Sanitarni kemiki...............1
8.	Srednja šola za medicinske sestre........3
9.	Zobotehnična srednja šola...........2
10.	Srednja farmacevtska šola...........2
11.	Srednja šola za otroške negovalke........2
12.	Sola za bolničarje (3 ženske 1 moški).......4
13.	Babiška šola............... ,	2
14.	Sola za zobne instrumentarke..........2
15.	Višja pedagoška šola:
a)	matematika — fizika..........3
b)	slovenščina — srbohrvaščina......• .	2
c)	angleščina — slovenščina........1
č) nemščina — srbohrvaščina........1
d)	kemija fizika.............1
e)	zgodovina — zemljepis.........1
f)	defektologija — ortopedagogika......2
16.	Višja šola za telesno vzgojo...........2
17.	Prirodoslovno-matematična fakulteta:
a)	matematika..............2
b)	fizika.................J
c)	geografija..............1
č) pedagogika . .............2
d)	psihologija..............1
e)	slavistika................1
f)	germanistika.............1
18.	Učiteljišče .................5
19.	Srednja vzgojiteljska šola............2
20.	Fakulteta za geodezijo.............1
21.	Tehnična fakulteta..............1
22.	Srednja kmetijska šola............1
23.	Pravna fakulteta...............2
24.	Administrativna šola.............2
25.	Ekonomska srednja šola............S
K prošnji za štii>endijo je priložiti potrdilo o premoženjskem stanju,
o otroškem dodatku in prepis zadnjega šolskega spričevala, odnosno
potrdilo o opravljenih izpitih ter priporočilo mladinske organizacije.
Prošnje kolkujte z din 180,— državne takse in din 95,— okrajne takse.
Rok za vlaganje prošenj je do vključno 31. avgusta 1956.
Prosilci, ki so že vložili prošnje brez potrdila o otroškem dodatku,
morajo potrdilo naknadno predložiti — tudi v primeru, da otroškega
dodatka ne prejemajo.	KOMISIJA ZA PODELJEVANJE
ŠTIPENDIJ PRI OLO CELJE
le odločanje, ali sploh obstoja preživ-
ninska dolžnost kakor tudi prva od-
mera preživnine in je torej le za ta
dva zahtevka potrebna tožba. Od prav-
danja pa odstopa zakonodajalec v 39.
členu osnovnega zakona o razmerju
med starši in otroki, če gre za zviša-
nje, znižanje, ali ustavitev že priso-
jene preživnine, če se pozneje spreme-
nijo okoliščine, na podlagi katerih je
bila izdana odločba. Upoštevati je tre-
ba zakonito besedilo, da sodišče v tem
primeru nastopa po predlogu in ne po
tožbi, medtem ko nasprotno, isti zakoa
drugod izrecno omenja tožbe, zlasti še
za zahtevek po 2. odst. 38. člena. Ce se
upošteva, da je dolžnost preživljanja
in višina prve odmere preživnine že
odrejena s sodbo, bo tudi najhitrejši
in najbolj enostaven način zvišanja,
znižanja ali ukinitve preživnine dose-
žen po nepravdnem postopku.
OBJAVE IN OGLASI
NAJDENI PREDMETI
Na tajništvu za notranje zadeve Celje se
nahajajo naslednji najdeni predmeti:
1.	1 moško dvokolo brez znamke in številke
— manjka več delov,
2.	1 moško dvokolo tov. štev. 557148, znamke
»Steier«,
3.	1 moško dvokolo tov. štev. 1556031,
4.	1 moško dvokolo tov. štev. 1103236 z ak-
tovko v kateri se nahaja 1 steklenica, 1 moški
klobuk in 1 dežni gum. plašč,
5.	1 moško dvokiilo znamke »Diirkop«, tov.
štev. 1612339,
6.	1 moško dvokolo tov. štev. 108-25 z aktov-
ko, v kateri se nahaja 1 delovna obleka,
7.	1 moško dvokolo, to*, štev. 720346,
8.	1 moško dvokolo brez znamke in številke,
9.	1 moško dvokolo, tov. štev. 3776,
10.	1 moško dvokolo, tov. štev. 5414.
11.	1 moško dvokolo, tov. štev. 1409888,
12.	1 moško dvokolo. tov. štev. 158214,
13.	1 moško dvokolo, tov. štev. 010348. znamke
»Rog«,
14.	1 moško dvokolo, tov. štev. 17000.
15.	1 moško dvokolo tov. štev. 02459.
16.	1 moško dvokolo, tov. štev. 1946 1038,
17.	1 žensko dvokolo, tov. štev. 4339.
18.	1 žensko dvokolo, tov. štev. 53317,
19.	1 žensko dvokolo. tov. štev. 0867268,
20.	1 žensko dvokolo, tov. štev. 56389,
21.	1 ogrodje moškega dvokolesa, tov. štev.
41125,
22.	1 ogrodje moškega dvokolesa, tov. štev.
419246.
23.	1 ogrodje moškega dvokolesa. tov. štev.
58497,
24.	1 avtoguma štev. Go-878 znamke »Pireli«,
25.	1 avtoguma. dimenzije 6. p. p. — 19, »Bo-
rovo«,
26.	1 avtoguma. »Dunlop«, 9.00—16 made in
England št. 9 Ra.ll548,
27.	1 avtoguma. izdelek »Borovo«,
28.	1 fotoaparat znamke »Ikonta«, štev. 1175893,
29.	1 vreča otrobov,
30.	1 denarnica iz modrega usnja z manjšo
vsoto denarja,
31.	1 denarnica iz svetlorjavega usnja z manj-
šo vsoto denarja,
32.	1 denarnica iz modrega usnja z rdečim
obrobljena z manjšo vsoto denarja,
33.	3 denarnice, razne barve in oblike,
34.	manjša vsota denarja,
35.	1 usnjena listnica svetlorjave barve z
manjšo vsoto denarja.
36.	manjša vsota denarja,
37.	1 ženska črna volnena jopica.
38.	manjša vsota denarja.
39.	1 rjava mala aktovka.
40.	1 dežnik svilen-karirast.
41.	1 aktovka na zadrgo, v njej se nahaja
jermenček za vodenje psa,
42.	1 rjava ročna otroška torbica z denarnico,
43.	1 ženski dežnik z rumeno koščeno ročko,
44.	1 zlat uhan z rdečim kamenčkom,
45.	1 otroška karirasta jakna,
46 1 otroške očale s svetlorumenim okvirjem,
47.	1 ženska jopica rdeče barve.
48.	1 moška volnena rokavica, rjavosive
barve.
49.	1 moška usnjena rokavica — podložena.
50.	1 zelena vrečica iz polivinila,
51.	1 bela vrečica iz polivinila.
52.	1 ženska volnena rokavica,
53.	4 ključi v usnjenem etniju.
54. 1 ženska jopica rjave barve,
55. 1 moška zapestna ura znamke »Haros
Watch« št. 1336 Z.
Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da
se v teku enega leta zglasijo pri navedenem
tajništvu z dokazili lastništva ter predmete
prevzamejo.
V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili,
bodo predmeti izročeni v korist proračuna.
Lastniki si lahko predmete ogledajo vsak če-
trtek od 10. do 11. ure v skladišču tuk. taj-
ništva — Trg V. kongresa, štev. 1.
Okrajni ljudski odbor Celje
Tajništvo za notranje zadeve
OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO
CELJE vabi občinstvo na koncert, ki bo v
nedeljo od 10—11,30 v Mestnem parku. Igra
gmlba Tovarne emajlirane posode Celje.
»AVTOBUSNI PROMET CELJE«
sprejme v službo 2 avtobusna šoferja »D« kate-
gorije. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop
takoj, ali do 15. avgusta t. 1. Zglasiti se je na
upravi podjetja Celje. Titov trg št. 3.
POPRAVNI IZPITI NA I. GIMNAZIJI V CELJU
»Učenci, ki so padli v junijskem roku pri po-
pravnem izpitu iz enega ali dveh predmetov,
in učenci, ki se niso priglasili k popravnemu
izpitu v junijskem roku ali niso prišli k po-
pravnemu izpitu v tem roku. bodo opravljali
ponovno popravni izpit, dne 31. a,vgusta t. 1.,^
če bodo vložili prošnje do 18. avgusta t. 1. na
ravnateljstvo L gimnazije.«
Celje, 3. avgusta 1956
Ravnateljstvo L gimnazije
POPRAVNI IZPITI NA II. GIMNAZIJI V CELJU
Na H. gimnaziji v Celju bodo vsi razredni po-
pravni izpiti v sredo, 29. avgusta ob 8. uri..
Letos lahko izjemoma ponovno opravljajo po-
pravne izpite vsi dijaki(nje) nižjih razredov, ki
so v juniju padli ali pa sploh niso prišli k iz-
pitom. Prošnje za ponovne popravne izpite je
treba vložiti do 20. VlIL!
Naknadni,^ dopolnilni in popravni sprejemni
izpiti za višjo gimnazijo bodo v petek, 31. av-
gusta ob 8. uri. Prošnje sprejemamo do 20. VIlI.
Celotni in popravni višji tečajni izpiti bodo v
torek, 28. VIH. ob 8. ari.
Naknadno vpisovanje za vse razrede bo v
ponedeljek, 3. IX. od 8.-11. ure v tajništvu
zaveda!
S tem preklicujemo vsa naznanila, ki so bila
objavljen v letošnjem letnem poročilu!
Ravnateljstvo II. gimnazije v Celju
POZOR - UPOKOJENCI!
Društvo upokojencev, podružnica Celje I, ob-
vešča. da bodo delili zdravstvene izkaznice za
osebne upokojence in njihove družinske člane
v društveni pisarni, Zidanškova 22, dnevno od
8. do 11. ure po naslednjem vrstnem redu:
A do D — ponedeljek, 13. in torek, 14. 8.
E do J — sreda. 15. in četrtek, 16. 8.
K — petek. 17. in sobota, 18. 8.
L do O — ponedeljek, 20. in torek, 21. 8.
P do K — sreda, 22. in četrtek, 23. 8.
S do S — petek. 24. in sobota, 25. 8.
T do Ž — ponedeljek, 27. in torek, 28. 8.
Za zamudnike wl srede, 29. 8. do torka, 4. 9-
Prinesite s seboj odločbo o pokojnini, osebno«
izkaznico in 40 din.
RADIO
Nedelja. 12. avgusta 1956
11,15 Izbrali ste — prisluhnite!
11,30 Lepe melodije
Ponedeljek, 13. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 O celjskem športu in športnikih
17,30 Igra Celjski instrumentalni kvintet
17,45 A. DvoJak: Slorenski plesi
Torek, 14. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Izbrali ste — prisluhnite!
17,30 Iz opernega svet«
17,45 Pester program izvajajo celjski
ansambli
Sreda. 15. avgusta
17,00 Domače novice, objave In reklame
17,15 Popevke in ritmi
17,20 Kulturni obzornik
17,41 Igra godba na pihala »Fr. Preše-
ren p. v. Ivana Karlovčeca
Četrtek, 16. avgusta
17,•• Domače novice, objave in reklame
17,15 Izbrali ste — prisluhnite!
17,3# Gospodarski feljton
17.40 Šopek domačik pesmi
Petek, 17. avgusta
17,W Domače novice, objave in reklame
17,15 Vedre melodije v izvedbi Tambu-
raškega orkestra »Fr. Prešeren«
p. Janka Hočevarja
17,3« Fr. Roš: Veseli občni zbor (Humo-
reska)
17,45 Lahka orkestralna glasba
Sobota, 17. avgnsta
1?,N Domače novice, objave in reklame
17,15 Izbrali ste — prislnhnitel
l?,3t Z dobro voljo ▼ prijeten delopnst
PUTNIK - CELJE
Naši izleti:
Z a«tobusom po Dolomitih, v Trst, Graz—
Dunaj—Praga. Reka—.\tene—Reka. Rim Napo-
li—Pompeji, po Jugoslaviji, Dunaj, Miinchen»
Prijavite se čimprej, ker je število mest ome-
jeno. Vsa podrobna navodila dobite v poslo-
valnici Futnik Celie.
Preden se odločite za letni dopust, posvetujte
se z nami. Vse vizume in potrdila za nabavo
potnega lista vam preskrbimo v najkrajšem
času. Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic
pri Putnik Celje.
Poslužujte se nakupa voznih redov, ki jih
ima na zalogi naša poslovalnica.
Prepričajte se, postreženi boste hitro in so-
lidne!
GOSTOVANJE LIBOJSKE SVOBODE
V NAZARJU
Libojska Svoboda gostuje v nedeljo, dne 12.-
avgusta 1956 ob 17. uri s koncertom v kino-
dvorani v Nazarju.
Program bo obsegal nastop tamburaškega zbo-
ra. ženskega pevskega zbora, moškega zbora,
solo tenor-in soIo sopran, dvospev ter spevo-
igro v enem dejanju.
Koncert bo vodil pevovodja tov. A. Cerer.
skupaj bo nastopilo okoli 100 ljudi. Po kon-
certu bo v .Nazarju jazz Svobode poskrbel za
glasbo in ples.
-PISARNIŠKO MOC
tudi začetnika za knjigovodstvo sprejme takoj
ali pozneje industrijsko podjetje.
V poštev pridejo tudi absolventi Ekonomske-
srednje šole.
Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod šifro
»Pisarniška moč«.
PRODAM delavnico primerno za stanovanje^
•Naslov v upravi lista.
PROD.\M kompletno prsno konjsko vprego. Na-
I slov v upravi lista.
PRODAM zložljiv fotelj (fotelj-divan). Vrtovec,.
■ Celje, Tkalska 14.
I PRODAM jedilno mizo (raztczalno za 6 oziro-
I ma 12 oseb), s 5 stoli in kuhinjsko mizo_
I Mizarstvo, Celje, Zagata 2.
T PRODAM radio aparat »Bistra-. Naslov v upra-
S vi lista.
I UGODNO PRODAM kravo s teletom, 2 plemen-
1 ski svinji po 80 kg, sod zu gnojnico ter bil-
J jard v dobrem stanju. Bivša gostilna Velen-
I šeE, Celje, Ostrožno 105.
; PRODAM delavnico, primerno za stanovanje.
: Naslov v upravi lista.
PRODAM mali štedilnik. Celje. Drapšinova 25.
ZAMENJAM lepo. dvosobno stanovanje s ko-
palnico v MARIBORU za slično ali enosobno
v Celju. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM komfortno opremljeno samsko sobo-
za enako v Celju. (Plačam mesečno 2000 din.)
Ponudbe na upravo lista pod »15. septcmber«i>
VELIKO NAGRADO dobi, kdor mi preskrbi
sobo in kuhinjo. Naslov v upravu lista.
ZATEKEL se je golob pismonoša, značka 4x918.
Teharje 43, Avgust Koren.
KDOR MI POSODI DENAR za nakup krav,
mlekaric, dobi dobro nagrado. Naslov v upra-
vi lista.
SPOSOBNEMU in v svoji službi budnemu
organu LM, tov. Kotarju, se najlepše zahva-
ljujem, da sem dobila vrnjeno moje ukrade-
no kolo, ki ga je tovariš Kotar tako hitro iz-
sledil.	K. M.. Celje, (iubčeva ulica
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 12. 8. 1956: dr. Bitenc Maks, Celje,.
Cankarjeva ulica 11.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
KINO UMON, CELJE
Od 10. do 13. 8. 1956: »Obad«,
ruski barvni film
Od 14. do 17. 8. 1956: >Potniki na Splendidu«,.
jugoslovanski film
KINO METROPOL, CELJE
Od 13. do 16. 8. 1956: »Sampion sveta«,
ruski barvni film
Od 17. do 20. 8. 1956: »SONCE NAS GREJE«,
ameriški film
Nogomet
TESEN PORAZ V KRANJU
Po »soncu pada dež« ali obratno kot pravimo
»po dežju sonce sije«, tako je tudi z rezultati
nogometašev Kladivarja. Preteklo nedeljo so
poskrbeli za veliko presenečenje z zasluženo
zmago nad Odredom sredi Ljubljane, zadnjo
nedeljo pa je tesen poraz proti Triglavu v
Kranju — 1:0 — le pomenil hladen tuš za celj-
ske ljubitelje Kladivarja. Kladivar nastopa v
zadnjih srečanjih močno pomlajen, v moštvo
uvaja sveže moči, saj bodo že naslednji mesec
verjetno odrinili k vojakom Belcer, Rojnik in
Vodeb. Prav je tako, naj le nastopajo v zad-
njih preizkušnjah igralci, ki nas bodo zastopali
na prvenstvenih tekmah. In ta prvenstveni ples
okrog žoge bo kaj kmalu, po vsej verjetnosti
že 9. septembra! — No, v Kranju je Kladivar
v I. polčasu pokazal izredno lepo igro vse tja
do kazenskega prostora, kjer je prenehalo vse
znanje. Približno 6 je bilo 100% situacij za do-
sego golov, žoga pa po stari navadi ni našla
poti v mrežo . . . Hribernik je bil dvakrat sam
5 metrov pred praznimi vrati nasprotnika, žo-
go pa je poslal v aut! V 11. polčasu so domačini
po zaslugi Goleša dosegli edini gol in zmago.
Domačini so iz 18 m streljali prosti strel. Zoga
ne je odbila od prečke, pri tem pa je zadela
Goleša in se od njega odbila v lastno mrežo . . .
Kranjčani so bili v H. polčasu boljši, Celjanom
pa je zmanjkalo kondicije.
Nogometaši Kladivarja so te dni dobili no-
vega trenerja tov. Pavišo iz Zagreba!
ŠPORTNI SPORED:
Nedelja, 12. VHI. na Glaziji:
ob 15,30 Olimp : Kladivar (mladina)
ob 17,00 reprezentanca Slovenije : Kladivar
Slovenske Konjice ob 11,8« — Okrajno plavalno
prvenstvo Partizona
Braslovče ob 15,0« — Proslava 50-Ietnice telo-
vadnega drvštva z javnim nastopom draStev
Partizan