Obvesti/o bralcem Zaradi praznikov naslednja številka Štajerskega t v torek, 6. novembra. Podrauje Haloze • Ptujska klet pripada haloškim vinogradnikom / O Stran 20 M * \ >U : O / H.-" > a: V U ¡¡J O"" • T • mn Stajerski ■ ^ [J ^ÄJijlfe ; H ti Kronika Črna statistika • Podravje na drugem mestu po številu umrlih O Stran 32 Ptuj, torek, 30. oktobra 2018 Letnik LXXI • št. 85 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Danes priloga Politika Podravje • Se bodo Ormožani pridružili CI za ptujsko obvoznico? Z> Strani 4 in 5 Podraujc Gorišnica • V vrtcu vedno več otrok, odprli nov oddelek O Stran 8 Kultura Podravje • Spoštljivi poklon Kerblerjevim mojstrovinam O Stran 11 Politika Središče ob Dravi • Znižali štipendije za dijake in študente O Stran 9 Spodnje Podravje • Regija pri črpanju evropskih sredstev popolnoma zaspala Občine v mrtvem teku Občinam na območju Spodnjega Podravja v finančni perspektivi EU 2014-2020 nikakor ne uspe najti prave poti, ki bi jih pripeljala do evropskega denarja. Po podatkih Ministrstva za finance so vse slovenske občine v letih 2016 in 2017 iz nove finančne perspektive že počrpale 105 milijonov evrov evropskih sredstev. Od tega 19 občin v Spodnjem Podravju, ki predstavljajo slabo desetino vseh občin v Sloveniji, le pičlih 619 tisočakov ali 0,6 odstotka. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Se minister za zdravje izogiba Ptuja in Podravja? o Strani 2 in 3 Ptujsko pokopališče • Za novo vežico do štiri milijone || evrov o Stran 7 Napisi na nagrobnikih < Plošča stoji, a k večnemu počitku se ne mudi o Strani 16 Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA radioPTUJ 55ler Štajerski TEDNIK , 70 let popusta !sažo Valens Augusta 50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal. Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018. 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. oktobra 2018 Spodnje Podravje • Regija pri črpanju evropskih sredstev popolnoma zaspala V minuli finančni perspektivi dokaj Občinam na območju Spodnjega Podravja v finančni perspektivi EU 2014-2020 nikakor ne uspe najti prave poti, ki bi jih perspektive že počrpale 105 milijonov evrov evropskih sredstev. Od tega 19 občin v Spodnjem Podravju, ki predstavljajo V regiji najuspešnejše ormoške in haloške občine Občina 2007-2015 2016 in 2017 Po prebivalcu Središče ob Dravi 7.459.934 98.516 3.868 Podlehnik 6.232.116 48.417 3.367 Žetale 2.377.902 64.596 1.885 Cirkulane 4.255.943 0 1.831 Ormož 21.458.483 273.970 1.794 Majšperk 6.668.752 0 1.685 Sv. Tomaž 3.143.519 0 1.563 Zavrč 2.728.571 0 1.543 Markovci 5.916.530 0 1.479 Sv. Andraž 1.249.372 21.538 1.098 Ptuj 23.858.149 20.122 1.030 Kidričevo 6.398.518 0 992 Juršinci 2.151.287 0 906 Hajdina 2.728.189 46.266 740 Gorišnica 2.332.917 9.768 582 Trnovska vas 642.584 0 470 Dornava 1.326.954 0 460 Videm 2.087.820 36.193 383 Destrnik 834.888 0 326 Črpanje evropskih sredstev v občinah Spodnjega Podravja v minuli in sedanji finančni perspektivi s preračunom na prebivalca (v evrih), vir: MF, SURS Med temi 19 jih je nekaj, ki v letih 2016-17 niso pridobile niti centa. Med njimi Cirkulane, Destrnik, Dornava, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Sv. Tomaž, Trnovska vas in Zavrč. Preostale občine so prejemnice manjših zneskov. Največ evropskega denarja je ta čas uspelo v kraj pripeljati Ormožu (274.000 evrov). Z nekaj manj kot 100.000 evri mu sledi Središče ob Dravi. 64.000 evrov so pridobili v Žetalah, 48.000 v Podlehniku, 46.000 na Hajdini in 36.000 evrov v Vidmu. Podatki MF razkrivajo, da pa so nekatere slovenske občine na pogoje v novi finančni perspektivi pripravljene zelo dobro. Ne glede na velikost občine črpajo tudi po večmilijonske zneske. Občina Pivka je v minulih dveh letih prejela 6,5 milijona evrov, občina Postojna deset milijonov evrov. Večini pod-ravskih, pomurskih in koroških občin gre pridobivanje evropskih sredstev tokrat zelo slabo od rok. Sl. Bistrici 2,4 mio evrov, Ptuju 20 tisočakov Zlata leta za evropski denar so se v Spodnjem Podravju začela pred desetimi leti. Do leta 2015, ko se je iztekla stara perspektiva, so občine denar še znale črpati, v novi perspek- Vseh 212 slovenskih občin je v letih 2007-2015 pridobilo nekaj manj kot milijardo in polovico ob izteku obdobja, v letih 2014 in 2015. Glede na to, da je mimo že pet občine v prihodnjih letih le zagnale dolgo pričakovan nov investicijski cikel. Nekateri kažejo na to. A vse občine v te projekte niso vključene. Ptuj, Podravje • Urgentni center Ptuj ponovno na začetku Se minister za zdravje izogiba Ptuja in Podravja? Čeprav je minister za zdravje Samo Fakin zadnje čase obiskoval številne slovenske bolnišnice, si za ptujsko - kljub prošnjam vodstva -doslej še ni vzel časa. Dokumentacijo o projektu izgradnje urgentnega centra na Ptuju so mu posredovali že v začetku oktobra, od takrat pa se ne odziva. Morda tudi zato, ker ne ve, kako in ali sploh zagotoviti več kot dva milijona evrov dodatnih sredstev, potrebnih za izgradnjo. Je zdajšnja ocena vrednosti sploh pravilna oz. ali se bo morda ponovila zgodba iz prvega razpisa? Po zagotovilu direktorice Splošne bolnišnice Ptuj Anice Užmah so na ministrstvo za zdravje na zahtevo samega ministra 9. oktobra letos posredovali tri možne projektne variante. Arhitektka, ki je to pripravljala, zaposlena v podjetju Nava arhitekti, d. o. o., naj bi določila vrednost vseh treh različic. Edina sprejemljiva za vodstvo ptujske bolnišnice je sicer prva, pri kateri bi se izvedla gradbena dela za klet in pritličje, v 1. nadstropju pa le do 3. podaljšane faze. Za to varianto je 13. septembra letos ptujska bolnišnica prejela od podjetja Nava arhitekti ocenjeno vrednost, ki znaša 5,5 milijona evrov. Kot je Užmahova pojasnila na seji sveta zavoda, bi pri drugi varianti zgradili klet in pritličje (brez prvega nadstropja), pri tretji pa klet in pritličje, prvo nadstropje bi bilo brez oken in fasade; torej le skelet. Med najboljšo in najslabšo varianto razlika le 200 tisočakov? Tisto, kar bode v oči, je dejstvo, da je arhitektka za vse tri različice navedla zelo primerljive ocene vrednost gradbeno-obrtniških del in opreme. Čeprav gre za precejšnje razlike. Po njeni oceni naj bi bil potreben znesek za izgradnjo v razponu od 5,3 do 5,5 milijona evrov. Zaradi dejstva, da ni mogoče ugotoviti, zakaj je ocenjena vrednost takšna kot je, predsednik sveta SB Ptuj Bojan Pahor dvomi, da so navedene številke realne. Tudi zaradi zapletov s prvim razpisom, ko je bil znesek med predvideno višino investicije in ponudbeno (7,6 milijona evrov) pod- vojen. Prav ponudbena vrednost bi po Pahorjevem mnenju morala biti izjemnega pomena. „Kakšna je verjetnost, da te številke, ki so jih podali arhitekti, ponovno niso pravilne," je zanimalo Pahorja. Užmahova naj bi imela pisno zagotovilo projektantke, da je vrednost prava, in strokovnjakov iz gradbeništva, da je bila ponudbena vrednost iz prvega razpisa precenjena. Zanimiv je prihranek pri opremi, kar 750 tisočakov manj naj bi ta stala od prvotnega „spiska želja". Sonja Žibrat, članica sveta zavoda, je pre- Ministrstvo obljublja sestanek Ministrstvo za zdravje smo povprašali, ali in kdaj se bo minister sestal s predstavniki ptujske bolnišnice. Zapisali so: »Septembra 2018 prejeli prošnjo Splošne bolnišnice Ptuj za sestanek z novim ministrom za zdravje v zvezi z načrtovano gradnjo UC Ptuj. V oktobru 2018 nam je SB Ptuj posredovala dopolnjeno gradivo za sestanek. Sestanek na Ministrstvu za zdravje bo v drugi polovici novembra 2018. » So s svetovalnimi pogodbami izigravali zakon? Pahorju seje zdela nenavadna pogodba, sklenjena z Nava arhitekti, vredna nekaj manj kot 20.000 evrov, sklenjena leta 2015. Aleksander Voda, ki je bil takrat vodja projekta izgradnje UC Ptuj, je pojasnil, da naj bi jo sklenili zaradi novelacije, potrebne za spremembo gradbenega dovoljenja. A je Užmahova dejala, da nikjer ni navedeno, kaj je bil razlog za sklenitev. Pahorje izpostavil, daje zanimiv tudi znesek svetovalne pogodbe s podjetjem Štraf, d. o. o., kije za nekaj evrov manjši od 20 tisočakov (nad tem zneskom namreč veljajo določbe Zakona o javnem naročanju). „Naključni so najbrž ti zneski," je ironično pripomnil. Na tokratni seji sveta zavoda je bil izražen dvom v delo arhitektov, ki so navedli le predvideno višino vrednosti investicije izgradnje UC, za predajo celotne dokumentacije zahtevajo dodatno plačilo. Foto: DK torek • 30. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 3 uspešni, danes v mrtvem teku pripeljala do evropskega denarja. Po podatkih Ministrstva za finance (MF) so občine v letih 2016 in 2017 iz nove finančne slabo desetino vseh občin v Sloveniji, le pičlih 619 tisočakov ali 0,6 odstotka. Ptuj med mestnimi občinami na prvem mestu Mestna občina 2007-2015 2016 in 2017 Po prebivalcu Ptuj 23.858.149 20.122 1.030 Nova Gorica 31.693.914 840.380 1.028 Kranj 48.948.603 68.788 876 Velenje 24.152.799 1.354.063 777 Koper 36.711.146 762.110 723 Novo mesto 12.715.027 5.208.786 492 Ljubljana 99.793.842 1.093.632 348 Slovenj Gradec 5.642.275 68.580 345 Murska Sobota 3.848.868 820.888 249 Celje 6.420.666 492.833 140 Črpanje evropskih sredstev mestnih občin v minuli in sedanji finančni perspektivi s preračunom na prebivalca (v evrih), vir: MF, SURS Foto: Črtomir Goznik pol evrov evropskih sredstev, od tega skoraj let novega finančnega obdobja, bodo morda strateški dokumenti, sprejeti na ravni regije, tivi pri tem zelo šepajo in zaostajajo za večino slovenskih občin. Tako kažejo uradni podatki. Denar, namenjen lokalnim skupnostim, je na razpolago, le treba ga je znati pridobiti. Ptuju sosednja Slovenska Bistrica je v letih 2016 in 2017 počrpala 2,4 milijona evrov evropskega denarja. Ptuj pa samo dobrih 20 tisočakov. Tudi Maribor z okrog 300.000 evri v dveh letih ni najbolj svetel zgled. Zelo malo evropskega denarja so ta čas pridobili še v koroški prestolnici Slovenj Gradec (68.000 evrov), pa dlagala, da tudi strokovnjak za gradbena dela Štrafela pregleda projekt in poda svojo oceno o realnosti navedenih številk. Branko Kumer je vztrajal, da je debata nesmiselna in da morajo zaupati arhitektom. „Zaupali smo jim že prvič, pa smo za projekt, ki je bil ocenjen na 3,5 milijona evrov, dobili sedemmilijonsko ponudbo. Isti arhitekti ponavljajo vajo drugič," je bil oster in vztrajen Pahor, ki je prepričan, da sploh ne smejo k ministru, dokler ne bodo številke zagotove. Strinjal se je z Ži-bratovo, da naj strokovnjak za gradbeništvo to pregleda in dodal: „Saj ima svetovalno pogodbo, naj pove, ali so številke realne ali ne." Nava arhitekti: 300.000 evrov za projekt, za katerega naj se ne bi vedelo, ali je realno ocenjen Težava, ki je več kot očitna, tiči tudi v dejstvu, da arhitekti ptujski bolnišnici niso predali popisa del, marveč le predvideni strošek investicije. Ker je ministrstvo podjetju Nava arhitekti naložilo le strokovno presojo o primernosti projekta, za predajo celotne dokumentacije zahtevajo dodatno plačilo. Doslej so za izdelavo projektne dokumentacije prejeli plačilo v višini 191.000 evrov, 20.000 evrov je še neplačan račun, ki naj bi nastal zaradi novelacije, celoten dokument, torej sprememba dokumentacije, pa bi znesla še okrog 80.000 evrov. Skupaj bodo tako arhitekti zaslužili skoraj 300.000 evrov. Minister Fakin, vabljeni na Ptuj! Večkrat naj bi vodstvo ptujske bolnišnice v zadnjem mesecu skušalo priti do ministra Fakina. A doslej neuspešno. Neuradna informacija je, da je bila problematika ptujskega urgentnega centra obravnavana na enem izmed kolegijev, njegovi sklepi pa javnosti niso znani. „Čakamo le na poziv, da gremo k ministru. Informacij, kakšno je njegovo stališče in katera različica je primerna, nimamo. Za nas je seveda edina smiselna prva varianta. Podkrepili smo nujnost izgradnje urgentnega centra na Ptuju, vprašanje pa je, ali je minister temu naklonjen," je med drugim dejala Užmahova. Pahor je sicer dejal, da to sploh ne sme biti več dilema in da je mrežo urgentnih centrov nujno dokončati. „Dejstvo je, da smo s projektom povsem na začetku, ne postavljajmo si sami preveč ovir," pa je stališče strokovnega vodje SB Ptuj Teodorja Pevca. Dodal je, da jih na ministrstvu niti ne sprejmejo, se je pa strinjal, da je dejstvo, da nadzorniki in projektanti niso opravili svojega dela, del problema in ne del rešitve. Podoben problem s povečanjem vrednosti projekta so imeli tudi na Jesenicah, a jim je uspelo zagotoviti dodatna sredstva. Precedenčni primer v Sloveniji je prav Ptuj, kjer so sredstva zbirali tudi gospodarstveniki in lokalna skupnost. Tudi župani občin Spodnjega Podravja so minuli teden na ministra naslovili dopis, od njega zahtevajo, da se čim prej sestane z vodstvom ptujske bolnišnice in skuša razumeti, da je dinamika cen v gradbeništvu terjala prilagajanje projekta. Ob zagotovljenih 2,5 milijona evrov v državnem proračunu, 320.000 evrov donacije gospodarstvenikov in 300.000 evrih, zbranih iz občinskih proračunov, bo nujno zagotoviti še manjkajoči delež kolača; okrog 2 milijona evrov. Dženana Kmetec tudi v Kranju (68.000 evrov). Med mestnimi občinami, ki jih je v Sloveniji 11, je najuspešnejša pri črpanju evropskih sredstev v obdobju 201617 občina Novo mesto. Uspelo jim je pridobiti dobrih pet milijonov evrov. Sledijo Velenje, Ljubljana, Nova Gorica, Murska Sobota in Koper. Po višini sredstev na prvem mestu Ljubljana, sledita Kranj in Koper V minuli finančni perspektivi, ki se je leta 2015 končala, je med mestnimi občinami največ denarja pridobila Ljubljana, skoraj sto milijonov evrov. Z 49 milijoni evrov je bil na drugem mestu Kranj in na tretjem Koper (36 milijonov evrov). Ptuj z nekaj manj kot 24 milijoni evrov se je uvrstil na sedmo mesto. Za njim so bili Novo mesto z 12, Celje s pičlimi šestimi, Slovenj Gradec s skromnimi petimi in Murska Sobota z vsega skupaj štirimi milijoni evrov. Podrobneje so podatki predstavljeni v tabeli, kjer smo jih razporedili glede na pridobljena sredstva po glavi prebivalca. Po tem kriteriju se vrstni red občin spremeni in pokaže za Ptuj zelo pozitiven podatek: da je glede na število prebivalcev v pridobivanju evropskih sredstev naju- spešnejša mestna občina. Na repu sta Murska Sobota in Celje. Le redke občine po denar neposredno v Bruselj Občine lahko sredstva EU pridobi-vanjo na dva načina: s posredniškimi organi oz. preko ministrstev in Republike Slovenije ali pa neposredno s prijavo projektov v Bruselj. Slovenj Gradec in Murska Sobota v vseh 11 letih (od 2007 do konca 2011) neposredno iz Bruslja nista pridobila niti evra. Najuspešnejši s projekti neposredno v Bruslju je bil Koper, ki si je iz tega naslova prigospodaril 3,3 milijona evrov. Denar črpa konstantno, vsako leto. Tudi Ptuju je do leta 2014 uspelo iz Bruslja pripeljati kar nekaj denarja - 1,9 milijona evrov. V kasnejših letih neposredno iz blagajne EU denarja več ni pridobival. Občine na območju Spodnjega Podravja so največ denarja pridobile preko državnega proračuna, medtem ko se s prijavami projektov neposredno v Bruselj niso najbolj znašle. Poleg Ptuja so neposredno iz Bruslja denar pripeljale še občine Podlehnik (730.000), Ormož (186.000), Dornava (60.000), Destrnik (12.000), Juršinci (10.000), Videm (9.000) in Trnovska vas (7.500 evrov). Preostale občine denarja neposredno iz proračuna EU niso prejele. Več ali manj so evropska sredstva črpale iz dveh programov: Regionalnega razvojnega programa (RRP), kjer je bila kvota denarja med občinami dogovorjena in je bilo treba za črpanje pripraviti samo ustrezne projekte, ter Kohezijskega sklada, iz katerega so se pokrivali finančno zahtevnejši projekti (kanalizacije s čistilnim napravami in vodovodi). Preračunali smo, koliko denarja je občinam v regiji od leta 2007 uspelo pridobiti po prebivalcu. Z najboljšimi rezultati se lahko pohvalijo majhne občine: Središče ob Dravi, Podleh-nik, Žetale in Cirkulane. Zanimivo je tudi, da je Ormožu, ki je po številu prebivalcev enkrat manjši od Ptuja, uspelo počrpati skoraj toliko denarja kot Ptuju. Razlike med občinami se merijo tudi v desetkratniku. Medtem ko so najuspešnejši počrpali skoraj 4.000 oziroma dobrih 3.000, je tistim z najskromnejšim rezultatom uspelo doseči le od 300 do 500 evrov po prebivalcu. Pomenljiv je tudi podatek, da je bila večina občin v Spodnjem Podravju pri črpanju denarja, preračunano glede na število prebivalcev, uspešnejša od velikih mestnih občin. Zagotovo je to trden argument o uspešnem delovanju majhnih občin na slovenskem podeželju. Mojca Zemljarič Pridobivanje EU sredstev po letih, vse slovenske občine Leto 1 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Znesek (mio €) | 19,2 75,9 143,3 138,6 102,6 155,2 157,2 349,4 355,2 48,8 56,6 Podravje • Večina krompirja še vedno pobranega v času počitnic Cene krompirja bodo še rasle Kljub temu da zaradi podnebnih sprememb večina poljščin dozori prej, pa je krompir, ki ga uporabimo za ozimnico, v zemlji smiselno obdržati dlje. Ravno v zadnjih dneh oktobra številni kmetje pobirajo krompir in jesenske počitnice zato niso po naključju poznane tudi pod imenom krompirjeve. Jesenske počitnice smo v samostojni Sloveniji uvedli v šolskem letu 1993/1994. Za poimenovanje teh počitnic pa smo si izraz krompirjeve počitnice izposodili kar iz nemščine, kjer se jesenske počitnice imenujejo »Kartoffelferien«. V preteklosti so šolske počitnice res prilagajali potrebam kmečkega prebivalstva in op- ravil. Otroci so bili prosti zato, da so lahko pomagali pri spravilu poljščin. Danes so počitnice namenjene predvsem počitku, še vedno pa ravno v tem času številni pripravijo ozimnico. Sezona krompirja je dolga. Zgodnje sorte kmetje pobirajo že maja, pozne pa vse do konca oktobra. »Rani krompir, ki ga začnemo pobira- Ena boljših letin krompirja Tokratna letina krompirja je ena boljših v zadnjih letih. Na prodnatih tleh Dravskega polja je letos zaradi dovolj padavin v poletnem času krompir dobro uspeval. Seveda pa le pri tistih, ki so ga znali zaščititi pred najpogostejšo boleznijo fitoftoro. Ta bolezen za svoj razvoj potrebuje toplo in vlažno klimo in prav takšno poletje je bilo letos,« pojasnjuje Ivan Brodnjak iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Foto: Črtomir Goznik ti v maju, je nujno čimprej porabiti in ni primeren za skladiščenje. Krompir za ozimnico pa je smiselno pobrati čim pozneje, predvsem pa pri temperaturah tal, nižjih od 15 stopinj Celzija, ker s tem bistveno znižamo nevarnost gnitja v skladišču,« razlaga Ivan Brodnjak iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Statistični urad beleži, da se je odkupna cena krompirja v primerjavi z lanskim letom sicer nekoliko zvišala, vendar pa slovenski pridelovalci tega ne občutijo. V zahodni Evropi namreč zaradi suše krompirja primanjkuje in pričakujemo lahko, da bodo zato cene še rasle, vendar pa, kot opozarja Brodnjak, naši kmetovalci nimajo dovolj skladišč, da bi lahko čakali na boljšo ceno, ki zagotovo še bo. Vida Božičko Vir: MF 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. oktobra 2018 Sveti Tomaž • Mirko Cvetko gre po četrti mandat »Obljubljam le tisto, v kar sam verjamem« Sedanji župan Mirko Cvetko, ki občino Sveti Tomaž vodi vse od ustanovitve, se bo ponovno potegoval za županski stolček. »Za ponovno kandidiranje sem se odločil, ker želim nadaljevati pomembne investicije, za katere smo si skupaj z občinsko upravo in svetom prizadevali zadnjih nekaj let. Med njimi še posebej izpostavljam gradnjo Med-generacijskega centra Sv. Tomaž ter rekonstrukcijo vodovoda od Vičancev preko Kostanja do Rakovec in regionalne ceste skozi naselje Sv. Tomaž s pločnikom in razsvetljavo. Skupna vrednost teh investicij je ocenjena na 6,2 milijona evrov, od tega bremenijo naš proračun v višini 1,2 milijona evrov. Gre torej za 5 milijonov evrov, ki jih bo občina pridobila za investicije na našem območju,« napoveduje dolgoletni župan. Ob tem si bo prizadeval še za nadaljevanje urejanja cest, sofinanciranje vlaganj v kmetijstvo in gospodarstvo, dokončanje gradnje kanalizacije v centru Sv. Tomaža in sofinanciranje individualnih čistilnih naprav. Tudi v prihodnje želi pomagati društvom in ustanovam; na področju požarne varnosti z vlaganjem v opremo in vozila. Njegova skrb bo še naprej usmerjena Mirko Cvetko v kakovostno predšolsko vzgojo otrok, obogatitev šolskih programov in skrb za ranljive skupine: »Če bi mogel odgovoriti na vprašanje, zakaj ponovno kandidiram, potem bi rekel le to: rad imam našo Prlekijo in preprostega prleškega človeka. Ne obljubljam nemogočega, obljubljam pa razvoj, v katerega verjamem.« MH Markovci • Milan Gabrovec za tretji mandat »Nadaljujmo z vizijo za 11* • v 1 v* napredek in razvoj nase občine« Uradno kandidaturo za župana občine Markovci je najavil sedanji župan Milan Gabrovec. Kandidiral bo na listi LDS, podporo pa mu je izrekla tudi stranka SD. »Kandidiram, ker sem menja, da lahko glede na svoje dosedanje izkušnje, veščine, znanja in osebnostne lastnosti naredim še veliko dobrega za razvoj naše občine,« je pojasnil Gabrovec. Kot je dejal, je bilo v času njegovega županovanja veliko narejenega. Z zadnjo investicijo v Novi vasi pri Mar-kovcih je občina ena redkih v državi, ki se lahko pohvali s celotno pokritostjo s kanalizacijskim omrežjem. Ob gradnji kanalizacije so v večini vasi obnovili ceste, uredili pločnike in kolesarske steze ter preostalo cestno infrastrukturo. Med številnimi uspešno izvedenimi investicijami je izpostavil še ureditev krožišč na regionalni cesti, izgradnjo postajališča za avtodome, polnilnico za električna vozila, nov vrtec, obnovo šole, skoraj 18 kilometrov kolesarskih poti in drugo. V prihodnje načrtujejo izgradnjo kolesarske steze na cesti Ptuj-Ormož, v Prvencih, Novi vasi in Stojncih. V pripravi je OPPN za ureditev stanovanjskega naselja v Milan Gabrovec centru Markovcev. Prav tako načrtujejo gradnjo večstanovanjskih objektov v Borovcih in Bukovcih ter pridobitev dodatnih delovnih mest z razširitvijo tamkajšnje obrtne cone, kjer je že več kot 500 zaposlenih. Vzpostaviti želijo podjetniški inkubator. Največja pridobitev za občino pa bo dom upokojencev, obljublja Gabrovec. MH Foto: MH Foto: CG Ormož • Celostna prometna strategija sprejeta Se bodo Ormožani pridružili Civilni iniciativi za ptujsko obvoznico? »Cesta Ptuj-Ormož je strašno obremenjena s tovornjaki in vlačilci. Življenje ob tej cesti je nevarno. Morali bi se pridružiti ptujski iniciativi in jih podpreti, da bi se ta tranzit speljal na avtoceste,« je na zadnji seji ormoškega občinskega sveta pozvala svetnica Jožica Megla. Ormoški svetniki so na minuli seji med drugim sprejeli Celostno prometno strategijo (CPS). Po besedah Sebastiana Toplaka iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je skupaj s podjetjem ZEU strategijo tudi pripravljal, omenjeni dokument v izhodiščih zastavlja dolgoročnejšo vizijo razvoja prometa do leta 2030. Še ena strategija zgolj zaradi strategije ... Četudi so svetniki omenjeni akt sprejeli, pa so bili ob tem precej kritični. Pogrešali so predvsem več konkretnih rešitev za mesto, ki še vedno nima rešenih nekaterih največjih težav v prometu. Svetnik Branko Šumenjak je med drugim opozoril, da v praksi niso rešili problematike kmetijske in težke gradbene mehanizacije in umiritev prometa v centru mesta. Pogrešal je tudi dodatno navezavo na obvoznico, pa tudi perspektivnejše projekte, na primer dostop do reke Drave in drugo. »Če je strategija zaradi strategije, potem Ormož • Sedanji župan Alojz Sok za četrti mandat »Ne bom obljubljal nemogočega« V boj za župana občine Ormož se podaja tudi aktualni župan Alojz Sok. »Čeprav sem bil ves čas prepričan, da ne bom več kandidiral na lokalnih volitvah in sem nekatere nagovarjal h kandidaturi, so se po državnozbor-skih volitvah začeli stopnjevati pritiski, naj še enkrat kandidiram za župa- na. Sedaj sem kandidat s podporo volivcev in stranke N.Si. Soočil se bom s šestimi protikandidati, med njimi je tudi bivši občinski uslužbenec, ki sem ga moral odpustiti. Vsi protikandidati govorijo, da Ormož potrebuje Alojz Sok spremembe. Žal nobeden doslej ni povedal, kakšne spremembe in kako naj se do njih pride. Sam pa vem, da je denarja malo; za vse želje, za vse spremembe veliko premalo,« je dejal Alojz Sok. Zato, kot pravi, ne bo dajal obljub, ki jih ni mogoče uresničiti: »Ne bom na primer obljubil dveh novih domov za ostarele v Veliki Nedelji in Ivanjkovcih, ker to v tem času ni možno. Tudi ne bom obljubil, da v občinskem svetu ne bo več opozicije in koalicije, saj župan o tem ne odloča. Tisto, kar pa bom obljubil in bo zapisano v moj volilni program, pa bom izpolnil. Moje delo občani poznajo. Vedo, da so moja vrata bila vedno odprta, da sem vse, kar sem obljubil, tudi poskušal izpolniti. Vedo, da sem včasih bil tudi trd in neprijeten sogovornik. Nikoli pa nisem do nikogar, ki je pošten, gojil zamere. Če me bodo izvolili, bom tak ostal tudi naprej. Tisto, kar dobi občina od države, bomo enakomerno investirali po celi občini, torej za ceste, vrtce, šole, društva ... za ljudi.« MH Markovci • Peter Majcen za župana »Bližje občanom -s povezovanjem in sodelovanjem« Kandidaturo za župana občine Markovci je uradno napovedal član SLS Peter Majcen, kije tudi občinski svetnik. Podporo sta mu izrekli tudi stranki NSi in SDS. Profesor računalništva in matematike Peter Majcen želi v občinsko politiko vnesti nekaj svežega in novega. Pod sloganom »Bližje občanom« stavi na dialog, sodelovanje in povezovanje na vseh področjih: »Želim se približati občanom ter prisluhniti potrebam in željam vseh ljudi.« S tem namenom je v gasilskem domu v Bukovcih odprl volilno pisarno, kjer lahko podate svo- je predloge. Meni, da so premajhna občina, da bi imeli poklicnega župana. V enem mandatu bi na ta račun prihranili dobrih 100.000 evrov. Zavzemal bi se za enakomeren razvoj celotne občine, transparenten in demokratičen način dela župana in občinske uprave ter oblikovanje skupne vizije razvoja občine. Poudarek bi dal aktivnostim za zadrževanje in povečanje prebivalstva (predlagal bi znižanje komunalnega prispevka in NUSZ), vključeval bi mlajše generacije v druž-beno-politično dogajanje ter poskrbel za zagotovitev ustrezne oskrbe starejših občanov z varovanimi stanovanji in domom upokojencev. V prvi meri pa bi vse sile usmeril v širitev obrtne cone: »Le z dobrim gospodarstvom lahko občina dobro živi in se razvija.« Poleg gospodarstva bi razvijal tudi šport, kulturo, turizem in kmetijstvo. Med načrte je kot zlato pravilo zapisal še: enemu občinskemu evru za investicije dodati en evro od Evrope ali države. MH Foto: CG torek • 30. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 5 Starše • Domen Majcen se poteguje za župana Otroški parki po vseh vaseh v občini Kandidat Domen Majcen se bo kot župan zavzemal za mlade družine, hitro izgradnjo podružnične šole v Marjeti, ureditev pločnikov in varnih otroških parkov v vseh vaseh. Domen Majcen je diplomirani varstvoslovec, zaposlen na policiji. V tem mandatu je bil tudi občinski svetnik. Pravi, da se bo kot župan zavzemal za ustvarjanje primernih pogojev za priseljevanje mladih družin. »To bom dosegel s spremembo občinskega prostorskega načrta, ki bo omogočal večje število gradbenih parcel v vseh krajih. Občina mora služiti kot povezovalni člen med potencialnimi investitorji gradnje stanovanjskih hiš in lastniki zemljišč,« pojasnjuje. Ključna prednostna naloga bo tudi ureditev pločnikov in varnih šolskih poti. Kot pravi, je nujno najprej urediti pločnike ob prometnejših cestah in kjer dnevno pešačijo šolarji. Za najmlajše bi v vsaki vasi uredil varen otroški park z modernimi igrali, nujna pa je tudi hitra izgradnja podružnične šole v Marjeti na Dravskem polju. Kot še dodaja, bi se na mestu župana najprej lotil popravila cestne infrastrukture: »Ceste so vitalnega pomena za življenje v občini, Domen Majcen saj morajo biti normalno prevozne, urejene, vzdrževane in predvsem varne. V Staršah so skoraj vse ceste v zelo slabem stanju, veliko je k temu prispevala izgradnja kanaliza- Foto: Osebni arhiv Domna Majcna cijskega omrežja, vendar sedaj, ko je kanalizacija dokončana, moramo vse napore usmeriti v sanacijo cestnih povezav.« VB Videm • Friderik Bračič ponovno kandidira za župana Dosedanje delo govori samo zase Za videmski županski stolček se bodo potegovali Brane Kolednik, Branko Marinič, Boris Novak, Dušan Pernek, Franc Sitar, Božidar Varnica in Friderik Bračič. Aktualni župan občino Videm vodi že štiri mandate, kljub nekaterim pomislekom se je za kandidaturo odločil še v peto. »Za ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah sem se odločil, ker imamo v načrtu še pomembne razvojne projekte. Realizirati bi jih želeli v naslednjih letih oz. v prihodnjem mandatu,« je pojasnil Bračič. Največ pozornosti bi bilo po njegovem mnenju tudi v prihodnosti treba nameniti razvoju kmetijstva in turizma, protipoplavni varnosti v krajevnih skupnostih Sela in Lancova vas ter dokončanju javnega kanalizacijskega sistema. »To so ključni projekti, ki me navdajajo z željo, da bi svoje delo tudi nadaljeval,« je povedal videmski župan. Prepričan je, da bi mu bile dosedanje bogate izkušnje z lokalno samoupravo tudi v prihodnje v pomoč: »Mislim, da dosedanje delo samo po sebi govori, da smo v preteklih mandatih na občini zelo dobro delali, seveda skupaj z U Friderik Bračič občinskim svetom. Občina Videm je imela dokaj slabo razvito infrastrukturo, skupaj smo jo spremenili v razvitejše območje.« Sklenil je z ugotovitvijo, da se lahko videmska občina tako po urejenosti kot po kakovosti življenja med slovenskimi občinami uvrsti v zgornjo polovico. EM Foto: CG mi je jasno. Če pa je zato, da se nekaj uredi, potem je treba nekaj predvideti... Druga mesta zapirajo promet v centrih, mi pa imamo skozi sam center speljan ves promet, ki ne more po obvoznici zaradi takšnih in drugačnih razlogov,« je še pikro dodal. »Malo bomo oklestili vejevje, navozili gramoz in to je tudi vse...« Svetnik Emil Trstenjak je spomnil, da je bila v preteklosti strategija že narejena ter še, da od zapisanega ni bilo realiziranega prav nič. Ob tem seje dotaknil tudi že leta načrtovane sedaj že bivše hitre ceste Ptuj-Or-mož: »Še danes ni narejena ta cesta Ptuj-Ormož. Ko vidim, da so zagotovljena sredstva v višini dva milijona evrov za projekt, ki je vreden čez 100 milijonov evrov, to pomeni, da spet ne bomo delali nič, ali zelo malo. Malo bomo oklestili vejevje, navozili gramoz in to je tudi vse. Zavajanje ljudi, nič drugega. Zato se bojim, da bo tudi danes sprejeta strategija pozneje izumrla.« Dejal je še, da se v zadnjih dvajsetih letih, kar zadeva promet v centru, ni premaknilo sko- raj nič. Svetnica Jožica Megla pa je v razpravi še pozvala, da bi se morali pridružiti Civilni iniciativi za ptujsko obvoznico, ki se zavzema za prepoved tranzitnega prometa ob vse bolj obremenjeni državni cesti: »Morali bi se jim pridružiti in jih podpreti, da bi se ta tranzit speljal na avtoceste. Tudi to bi spadalo k tej strategiji.« Strategija osnova za črpanje evropskih sredstev Toplak, ki sicer razume negativno konotacijo na strateški dokument, je poudaril, da je omenjeni dokument osnova za črpanje evropskih sredstev za različne razpise na področju prometa in trajnostne mobilnosti, pa tudi osnova za izdelavo izvedbenih načrtov. Pojasnil je še, da je prometa strategija prepoznala potrebo po izgradnji nove ceste Ptuj-Ormož ter da se želi promet traktorjev (vsaj večjih) in kmetijske mehanizacije preusmeriti mimo mestnega središča, v katerem bi kolesarje s pločnikov preusmerili na vozišče. V zvezi s tem bo preučena dodatna navezava na obvoznico, sprva vsaj za potrebe izvoza intervencijskih vozil, predvsem gasilcev. Ukrepi so tako zapisani, z izdelanimi študijami pa bodo upravljavca ceste lažje prepričali o potrebnih rešitvah omenjenih prometnih situacij, še meni Toplak. A njihova realizacija bo odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev in prioritet, je dodal župan Alojz Sok. Monika Horvat Foto: M H Središče ob Dravi • Jurij Borko vnovič za župana Želi nadaljevati z že začetimi projekti V občini Središče ob Dravi se bo za županski stolček ponovno potegoval aktualni župan Jurij Borko. Kot pravi Jurij Borko, se je za ta korak odločil, ker želi nadaljevati z nekaterimi že začetimi programi, pa tudi tistimi, ki sledijo. »Uspešni smo bili na nekaterih programih LAS, nekateri še sledijo, prav tako pripravljamo dodatne programe. Tudi na velikem projektu »Drava Natura 2000 - reka za prihodnost« pričakujemo uspešen razplet in dodaten zanimiv program. Vsi programi so usmerjeni v Krajinski park - dejavnosti na in ob reki Dravi, razvoj podeželja in dopolnilnih dejavnosti, lastna blagovna znamka s sosednjimi občinami, bio in eko turizem. Prav tako so programi usmerjeni v pridobitev kohezijskih sredstev za nadaljevanje obnove vodovodov ter izvedbo potrebnih investicij v okviru finančnih zmožnosti občine v mandatu 2018-2022,« je še povedal Borko. MH Foto: Osebni arhiv Jurij Borko Dornava • Rajko Janžekovič kandidira za četrti mandat Pomembno je optimistično gledati naprej Sedanji župan občine Dornava Rajko Janžekovič se bo potegoval za četrti mandat. Posebna predstavitev župana občine Dornava Rajka Janžekoviča verjetno ni potrebna. Po treh mandatih je dobro poznan občanom. Kandidira za četrti mandat. V dvanajstih letih župano-vanja in še prej v dveh letih kot di- rektor občinske uprave si je nabral veliko izkušenj in meni, da dandanes brez kakršnega koli osnovnega vedenja o delovanju občine ne mo- Foto: Osebni arhiv Rajko Janžekovič reš uspešno voditi občine. »Vidimo na nivoju države, ko 'mulci iz vrtca' priletijo v parlament, potem pa še naprej mislijo, da so v peskovniku in se tako tudi obnašajo in delajo. Potem pa se še čudijo, zakaj niso ponovno izvoljeni. Če bi bili pri svojih odločitvah osebno odgovorni, tako kot župani, bi delali drugače.« Za prioritete v novem mandatu pa pravi, da so vsekakor kolesarske poti, dokončanje gasilsko-vaškega doma v Mezgovcih in pospešitev turizma na območju ribiške jame v Dornavi in šole na Polenšaku. Rekonstrukcije cest, skrb za okolje, družabno življenje in kulturo pa so tudi s pomočjo župana že stalnica v občini Dornava. V širši regiji pa je poznan tudi po tem, da pove to, kar je mogoče kdaj za koga neprijetno, in pravi: »Vseeno mi je, če mi kdo zameri. Povem vedno tisto, kar mislim, da je prav.« MH 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. oktobra 2018 Slovenija, Podravje • Odpadne nagrobne sveče privedle na rob ekološke katastrofe Nad kupe sveč z interventnim zako: Ob dnevu spomina na mrtve se že tradicionalno vrstijo pozivi k prižigu kakšne nagrobne sveče manj, vendar očitno brez večjega dejstva, da bo treba ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami in embalažo reševati z interventnim zakonom? Odpadne nagrobne sveče sicer materialov iz nagrobnih sveč pri- niso nevaren odpadek, lahko pa speva k ohranjanju naravnih virov njihovo odstranjevanje povzroča in preprečevanju emisij v okolje škodljive vplive na okolje. »Za- zaradi nevarnih snovi, ki nastajajo gotavljanje recikliranja odpadnih pri razpadanju ali sežiganju PVC, Mah ali virtualni plamen? Slovenci smo skupaj z Avstrijci in Poljaki med največjimi porabniki nagrobnih sveč v Evropi. Povprečen Slovenec letno prižge osem nagrobnih sveč, skupaj torej letno odvržemo okrog 15 milijonov oz. skoraj 6.000 ton nagrobnih sveč. Vse več institucij zato poziva k prižigu kakšne sveče manj. V društvu Ekologi brez meja se sprašujejo, zakaj je prižiganje nagrobnih sveč sploh potrebno: »Na tradicijo se ne moremo izgovarjati, saj so v preteklih stoletjih na grobove nosili cvetje in mah, kasneje so prižgali tudi kakšno svečo iz voska, ki pa je verjetno zaradi vetra ali dežja kaj kmalu ugasnila. So se pojavile množice sveč preprosto zato, ker so poceni in ker ne zmoremo biti zmerni pri skoraj nobeni stvari?« Predlagajo, da denar za nagrobne sveče raje namenimo v dobrodelne namene. Na spletni strani www.svecamanj.si pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor pozivajo k razmisleku o zmanjšanju količine odpadkov: »Predniki vam ne bodo zamerili, če boste letos prižgali svečo manj, potomci vam bodo za to hvaležni.« Da bi potrošnikom takšno odločitev olajšali, so ponudili nenavadno alternativo: na omenjeni spletni strani je mogoče prižgati »vir-tualno svečo« in pokojnikom napisati posvetilo. Doslej seje za to odločilo že več kot 31.400 žalujočih. Slovenija • Očetova pogrebna dejavnost prerasla v družinsko podjetje „Osebna nota je v našem poklicu ključna" „Smrt ljubljene osebe prinaša žalost, praznino in boleče spoznanje, da nas je zapustil bližnji Naše poslanstvo je, da vam to težko obdobje pomagamo prebroditi," pravijo v podjetju Babajič, kjer je v pogrebno dejavnost vpeta vsa družina: oče in trije otroci, občasno pomaga tudi rebi niso nobena izjema. Pri tako imenovanih klasičnih in žarnih pogrebih ljudje najbolj pogrešajo osebno noto. Pogrebi so si trenutno precej podobni. Zato mislim, da bi morali organizirati pogrebe po želji pokojnika. Takšni načini pogrebov pomagajo svojcem pri lažjem prebolevanju, saj vedo, da so za pokojnika storili vse, kar je bilo v njihovi moči, po njegovih željah in mu tako izkazali spoštovanje ter ga počastili s spominom, ki ga bodo nosili s seboj celo življenje. Pogrebnik je pri nas vse prevečkrat samo servis in je premalo tudi svetovalno podjetje, ki lahko nudi veliko več kot samo tehnično organizacijo pogreba. V prihodnje se bo tako na tem področju verjetno pojavilo več povezovanja med pogrebniki in različnimi organizacijami ter društvi, ki skrbijo za svojce, ki so soočeni s travmatično izkušnjo izgube. Pogrebniki smo zelo pomemben del skupnosti in svojo vlogo lahko odigramo še bolje, z več empatije in posluha za ljudi. In kot za vsako spremembo bo tudi za to potreben določen čas." Mojca Zemljarič ki je (vsaj v Sloveniji) najbolj uporabljan material za izdelavo ohišij nagrobnih sveč,« so opozorili na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Zavržene nagrobne sveče so v preteklosti večinoma odlagali na deponijah, kar pa je poleg potencialno negativnega vpliva na tla, vodo in ozračje pomenilo tudi trajno izgubo virov. Zdaj Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami določa, da se morajo sveče zbirati v posebnih zabojnikih ob pokopališčih, ločeno od zelenega in drugega odpada. Upravljavci pokopališč morajo sveče oddati izvajalcu javne službe, ta jih mora v zbirnem centru (brezplačno) oddati zbiralcu. Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo lani v Sloveniji 110 proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih sveč, nosilci skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami so bili štirje, predelovalca nagrobnih sveč pa sta bila le dva (eden od njiju zaradi požara zdaj deluje okrnjeno). V naši državi za osem skupin izdelkov velja razširjena odgovornost proizvajalcev; tudi za nagrobne sveče. Izvajalci javne službe morajo vso zbrano komunalno odpadno embalažo oddajati družbam za ravnanje z odpadno embalažo, družbe pa jo morajo od njih redno prevzemati in zagotoviti zanjo predpisano ravnanje. Izvirni povzročitelji odpadkov tako plačujejo le stroške zbiranja teh odpadkov od kraja nastanka do zbirnega centra izvajalca javne službe. Vse druge stroške, torej prevzem in predelavo, morajo plačati proizvajalci. Dogorele sveče bodo romale v tujino Opisan sistem ravnanja z odpadnimi svečami v praksi žal ne funkcionira. Iz podatkov Inšpektorata RS za okolje in prostor je razvidno, da se pri izvajalcih obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov tako odpadne nagrobne sveče kot odpadna embalaža naglo kopičijo. Celo tako zelo, da so na okolj-skem ministrstvu pripravili osnutek Zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno Odpadnih nagrobnih sveč ne predelujemo tako hitro, kot jih odlagamo. Podjetje je danes specializirano za izvajanje mednarodnih prevozov pokojnikov, skupno zaposluje devet sodelavcev. „S pogrebno dejavnostjo se je moja družina prvič srečala, ko se je oče v letu 1995 odločil vstopiti v te nevsakdanje poslovne vode. Kot vsak začetek je bil tudi njegov precej težak in je zahteval vso podporo in razumevanje družine. Podjetje je takrat bilo bolj 'one man band', kar je pomenilo, da je oče počel vse sam in je bil zaradi tega precej odstoten, zato smo mu pomagali tam, kjer smo lahko. Še danes se najbolj spomnim, kako smo vsi dežurali ob telefonu, saj takrat še niso obstajali mobilniki, ki so kasneje vso zadevo bistveno olajšali. Nihče ni tega počel z veseljem, saj je bilo vedno bolj zanimivo početi kaj drugega, kot pa čakati na morebitni klic in si zapisati telefonsko številko, na katero je potem oče poklical nazaj. Nihče od nas si takrat ni predstavljal, da je bil to začetek zelo uspešne poslovne zgodbe, ki se nadaljuje še danes in da je ravno sodelovanje vseh nas še naprej ključnega pomena, da je podjetje prepoznavno kot prijazno, razumevajoče in zanesljivo," je po- jasnila direktorica podjetja Pogrebne storitve Babajič Elvina Babajič. „Moja pot v podjetju se je začela z lažjimi deli in pomočjo predvsem pri administraciji. Še danes se spomnim svojega prvega primera, ko sem uspešno organizirala prevoz pokojnika iz Anglije v Slovenijo. Takrat se mi je zdelo, da bi za to morala dobiti posebno priznanje v zlatem okvirju. Seveda je čas kasneje prinesel bistveno zahtevnejše naloge. Izkušnje so prihajale s časom in priporočila zadovoljnih strank so obrodila sadove. Vedno sem se trudila slediti navodilom očeta, ki je poudarjal, da je treba s strankami delati z občutkom in na način, kot da gre za nekoga bližnjega. To je bilo prvo pravilo, ki sem se ga morala naučiti. Osebna nota je v našem poklicu ključna," meni sogovornica, ki je prepričana, da tudi pogrebno dejavnost v prihodnosti čaka nemalo sprememb. Pogreb izven okvirov, po meri pokojnika „Ves svet se premika v smeri prilagoditve posamezniku in pog- Foto: Babajič Spomin na pokojnika shranjen v diamantu Vodeni z mislijo, daje treba vedno ponuditi nekaj novega, drugačnega in še bolj osebnega, so Babajičevi leta 2009 začeli sodelovati s švicarskim podjetjem Algordanza, ki s pomočjo edinstvene tehnologije iz pepela pokojnika izdeluje spominske diamante. „Ta simbolizira neminljivost ljubezni, spomina in neločljive povezanosti s pokojnim. Prav tako gre za ohranjanje spomina za več generacij. Trideset spominskih diamantov je v Sloveniji že našlo svoj dom, kar nekaj jih je takšnih, ki so se za spominski diamant odločili še v času življenja. Priznati moram, da so me prav ti ljudje pozitivno presenetili in mi dali upanje, da se bodo tabuji, povezani s smrtjo in umiranjem, enkrat povsem zrušili. Ravno to je bil razlog, da smo leta 2012 ustanovili neprofitni zavod Pogreb ni tabu, ki poskuša razbijati stereotipe o naši minljivosti. Ponujamo brezplačne svetovalnice (dedovanje in oporoka, organizacija pogreba, prebolevanje smrti, ureditev in zasaditev groba...), pišemo različne članke, sodelujemo s predstavniki različnih verskih skupnosti in se povezujemo z različnimi drugimi organizacijami (Hospic, Ozara, Med.over.net). Enkrat letno izdamo brezplačno revijo, prispevke ažurno objavljamo tudi na spletni strani zavoda," je razložila Elvina Babajič. torek • 30. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 7 nom uspeha. Kaj je privedlo do Mladi želijo posebne sveče V podjetju Sveča na Pobrežju, kjer letno proizvedejo tri do štiri milijone nagrobnih sveč, že nekaj let opažajo upad prodaje. Direktor podjetja Igor Petek je povedal, da še vedno prodajo največ klasičnih oz. plastičnih nagrobnih sveč: »Morda se veča prodaja elektronskih nagrobnih sveč, ki jih mediji predstavljajo kot bolj ekološke. To nikakor ne drži; nagrobne sveče se v celoti predelujejo, baterije elektronskih sveč pa vsebujejo strupene snovi in so zdravju škodljive. Tudi steklene sveče niso ekološke, saj se steklo ne predeluje in ostaja na deponijah. Samo klasične nagrobne sveče se predelajo v celoti.« Razkril je še, da prodajo vse več nagrobnih sveč manj tradicionalnih barv: »Še vedno se proda največ klasičnih nagrobnih sveč tipa Mojca, klasična barva ostaja rdeča. Predvsem mladi pa kupujejo tudi sveče drugih barv oz. se odločajo za druge novosti; iščejo drugačne oblike in nekoliko posebne sveče. V našem podjetju smo lani zato ponudili tudi sveče s folijo z različnimi potiski, npr. z angeli ali božičnimi motivi.« embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami ter rok javne obravnave skrajšali na 14 dni. Razložili so: »Ministrstvo meni, da gre za izjemno situacijo, ki ogroža zdravje in varnost državljank in državljanov Slovenije.« Do težav je po navedbah MOP prišlo, ker nekatere družbe niso prevzele količin odpadkov, določenih v uredbi. Te namreč menijo, da so dolžne prevzemati le količino odpadkov, določeno v pogodbi, čeprav bi morale prevzeti vso odpadno embalažo. Drug problem je v tem, da veljavna ureditev ne omogoča inšpekcijskega ukrepanja na način, da bi lahko v določenih primerih odpadke prevzela in jih obdelala tretja oseba. Nov osnutek zakona zato predvideva interventni ukrep: ravnanje z nakopičeno odpadno embalažo in nagrobnimi svečami bo zagotovila Pri Slovencih so še vedno najpriljubljenejše klasične parafinske nagrobne sveče. Nagrobne sveče na predelavo čakajo več let Vrsta odpadkov Količ do 30 mM zbranih 1 iah) Količina odpadkov, ki je bila na dan 30. 9. 2019 na lokacijah izvajalcev javne službe (v tonah) Mešana embalaža 61.681 9.060 Steklena embalaža 20.978 2.109 Papirna in kartonska embalaža 9.785 387 ter embalaža iz lepenke Lesena embalaža 492 16 Odpadne nagrobne sveče 1.305 952 Vir: Inšpektorat RS za okolje In prostor Delež odpadnih nagrobnih sveč med vsemi odpadki je sicer relativno nizek, je pa delež neprevzetih in torej nepredelanih odpadnih nagrobnih sveč med vsemi odpadki najvišji; znaša kar 72 %. V Sloveniji je 49 izvajalcev javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, največ odpadnih nagrobnih sveč seje nakopičilo v podjetjih SIMBIO (224 ton ali 182 % letos zbranih količin), Snaga (127 ton ali 164 % letos zbranih količin) in Komunala Slovenska Bistrica (87 ton ali 263 % letos zbranih količin). Številni kupi nagrobnih sveč bi torej morali biti prevzeti in predelani že v preteklih letih... Glede na trende preteklih let na Ministrstvu za okolje in prostor pričakujejo, da bo do konca tega leta količina neprevzetih odpadnih nagrobnih sveč narasla na 1.500 ton, predvsem zaradi običajev ob prvem novembru. kar država sama, pri tem bo najbrž potreben tudi izvoz v predelovalne obrate v tujino. Na MOP so pojasnili: »Ob predpostavki, da skupni načrti ravnanja ne bodo povečali intenzivnosti, bi bil ocenjen strošek za prevzem pri izvajalcih javne službe in obdelave odpadnih nagrobnih sveč 320.000 evrov.« Za ostale komunalne odpadke naj bi strošek znašal okoli 3,6 milijona evrov. Država naj bi ta denar nato izterjala od družb in nosilcev skupnih načrtov ... Eva Milošič Foto: CG Foto: CG Ptuj, Rogoznica • Idejni projekt za revitalizacijo pokopališča Vrednost projekta do štiri milijone evrov Na Ptuju so minulo leto pri urejanju pokopališč pospešeno zavihali rokave. Po nekaj desetletjih žalostnega propadanja so obnovili staro mestno pokopališče ob Volkmerjevi cesti in ga preuredili v spominski park. Na novem rogozniškem pokopališču so zgradili žarni zid, na starem pa ob glavni cesti obnovili pokopališki zid. Mestna občina (MO) Ptuj se je lotila tudi načrtovanja nove pokopališke vežice. Obstoječa na novem rogozniškem pokopališču je slabo funkcionalna in dotrajana. „Objekt mrliških vežic na pokopališču Ro-goznica je v stanju, kot je sedaj, potreben prenove ali razmisleka o novogradnji. Naročili smo preveritev ene ali druge variante. Na usklajevanjih v letu 2017 smo sprejeli od- ločitev, da se izdelata dve varianti novogradnje, ker prenova ni smiselna. Osnova za izdelavo variant je bila projektna naloga iz julija 2017. V idejnem projektu arhitekture sta predstavljeni dve varianti: z leseno ali betonsko konstrukcijo. Izdelali so ju v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar. Avtorja sta Robert Po-tokar in Tina Gradišer," so pojasnili v ptujski Mestni hiši. Gradnja nove vežice bi bila širše vključena v projekt celovite revitalizacije pokopališča, ki se sklada z arhitekturno zasnovo žarnega zidu. Obstoječe parkirišče pri pokopališču bi ukinili in ga prestavili na drugo stran Dornavske ceste. Na mestu današnjega parkirišča bi uredili primeren vhod na pokopališče, na novo tlakovali poti, dodatno zasadili drevesa, namestili urbano opremo, uredili zelene površine. Ločeno od poslovilne veže bi na severnem delu pokopališča zgradili servisni prostor tlorisne površine okrog 500 m2. Obstoječo vežico bi porušili, začasni poslovilni prostor pa uredili v novem servisnem objektu. V kompleksu nove vežice bi, ne glede na izbiro variant z montažno leseno ali klasično zidano izvedbo, bili štiri poslovil- ne veže, čajna kuhinja, sanitarije, upravni in servisni prostori, poslovilna dvorana z verskim obeležjem in zunanja pokrita poslovilna ploščad. Ob objektu bi uredili vodno površino (ribnik) in zvonik. Površina zaprtih uporabnih površin je okrog 600 m2. MO Ptuj vrednost celotne urbanistične prenove z novogradnjo pokopališke vežice ocenjuje med 3,5 in štirimi milijo- ni evrov (z DDV). „Pred izvedbo projekta je treba izbrati najprimernejšo varianto in naročiti ter izdelati projekta PGD (projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja) in PZI (projekt za izvedbo gradnje). Nato bi se prostor pokopališča lahko začel urejati," so še dodali v vodstvu MO Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: Ravnikar Potokar Za novogradnjo pokopališke veže sta izdelani dve idejni varianti: lesena montažna gradnja in klasična zidana. Nova vežica bi se gradila v sklopu celovite prenove pokopališča, ki zajema tudi nov parkirni prostor, prenovo poti, zasaditev, novogradnjo servisnega prostora ... 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. oktobra 2018 Juršinci • Alojz Kaučič se poteguje za sedmi mandat »S svojimi izkušnjami lahko izpolnim cilje« VJuršincih se bo za županski stolček potegoval tudi aktualni dolgoletni župan Alojz Kaučič. Foto: osebni arhiv Alojz Kaučič Alojz Kaučič, ki občino vodi že vse od ustanovitve, je prepričan, da lahko kot nepoklicni župan s svojimi izkušnjami in vizijo v naslednjih štirih letih izpolni zastavljene cilje in uresniči program. Na prvo mesto je zapisal izgradnjo širokopasovnega omrežja: »Občina Juršinci je pristopila k projektu RUNE. V okviru projekta bo zgrajeno odprto omrežje, ki ima cilj zagotavljati ultra hitro širokopasovno optično infrastrukturo vsem uporabnikom na podeželskih področjih v Sloveniji. Projekt bo pokrival vsa gospodinjstva v občini Juršinci, predvidoma bo zgrajeno 1.196 priključkov, kjer bo optično omrežje omogočalo hitrosti, večje od 1 Gb/s.« Zavzemal se bo še za izgradnjo kolesarskih poti, zamenjavo cevovodov na vodovodnem omrežju, dokončanje projekta v Gabrniku, začetek izgradnje prizidka Doma v Juršincih, sofinanciranje pri nabavi gasilskega vozila PGD Grabšinski breg, izgradnjo dodatnih površin za potrebe športa, več sredstev za urejanje vaških središč in sofinanciranje malih čistilnih naprav. »Pomembno je poudariti, da je treba izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev iz sedanje EU finančne perspektive ter iz naslednje. Pomembno je tudi izkoristiti možnosti črpanja sredstev iz raznih razpisov ter s sodelovanjem z Direkcijo za infrastrukturo zagotoviti nadaljnjo rekonstrukcijo regijskih cest,« je še prepričan. MH Kidričevo • V tekmo za župana tudi Damjan Medved V Lovrencu obljublja fontano kvintona Medved kot glavni projekt izpostavlja kopališče v Kidričevem. Najraje tam, kjer je že bilo. To je na parceli podjetja Talum. Če tam ne bo možno, bo našel novo lokacijo in idejo realiziral drugje. Damjan Medved je kandidat za župana na listi SLS. Ukvarja se s čebelarstvom in medičarstvom. Bil je predsednik Podeželske mladine Ptuj in Mladih SLS. Kot pravi, je njegov glavni projekt oživitev kopališča. To je bila njegova ideja že pred osmimi leti, ko se je za funkcijo župana že potegoval. Od zamisli ne odstopa, saj meni, da tak prostor za rekreacijo in druženje občani nujno potrebujejo. Kot župan namerava uresničiti idejo o postavitvi fontane kvintona v Lovrencu. »Ponudili bi tisto, kar v Evropi zelo cenijo - ekološko pijačo. V občini se s pridelavo kvinte ukvarja več 100 ljudi. Trenutno je ne morejo tržiti, saj je to vino premalo Damjan Medved znano. S fontano bi marsikateremu pridelovalcu omogočili zaslužek.« Med njegovimi ključnimi projekti so še izgradnja novega vrtca in nogometnega igrišča v Cirkovcah, izgradnja novega doma za starejše v Kidričevem, obnova vaškega doma v Kungoti, nov gasilski dom v Apačah, preplastitev cest po vseh krajih v občini, ureditev namakalnih sistemov in štipendiranje vseh dijakov in študentov v znesku 50 evrov na mesec. Tako štipendiranje sicer že obstaja, vendar pa Medved obljublja, da bo omilil kriterije in pogoj za štipendijo več ne bo aktivno članstvo v lokalnem društvu. VB Gorišnica • S seje občinskega sveta V vrtcu vedno več otrok Zaradi povečanega števila vpisanih otrok v vrtec pri OŠ Gorišnica je bilo z novim vrtčevskim letom treba oblikovati dodaten, deseti oddelek. S septembrom vrtec obiskuje 175 otrok. Letošnjo jesen je bilo v vrtec vpisanih 175 otrok, in sicer 55 otrok prvega starostnega obdobja (1-3 let) ter 120 otrok drugega starostnega obdobja. Oblikovali so štiri jaslične skupine, v katerih je prostora za skupaj 56 otrok. S prvim septembrom je jaslično skupino začelo obiskovati 50 otrok, do decembra pa naj bi bila vsa mesta zasedena. Prav tako z novim vrtčevskim letom deluje pet oddelkov drugega starostnega obdobja (3-6 let) ter kombinirani oddelek (2-4 leta). Trije oddelki so v prostorih šole. Po normativih lahko sicer vrtec sprejme vsega skupaj največ 183 otrok. Kljub večjemu številu otrok pa se cene programov ne spreminjajo. Cena za prvo starostno skupino tako ostaja 440,19 evra ter za drugo starostno skupino in kombinirani oddelek 329,27 evra. V nevarnem ovinku brez varovalne ograje Svetniki so na vodstvo občine naslovili še nekaj vprašanj, pobud in predlogov ter opozorili na nekatere probleme. Svetnik Bojan Purgaj je znova postavil vprašanje, kdaj se bo začela izgradnja tribun in slačilnic v športnem parku Gorišnica ter kdaj se bodo postavila otroška igrala v središču občine. Župan je zagotovil, da se bo izgradnja tribun začela prihodnjo pomlad, glede otroških igral pa dejal, da naj bi jih namestili prihodnje leto, a ne samo v športnem parku, temveč tudi drugod po občini. V isti sapi pa še dodal, da bosta o tem odločala prihodnji občinski svet in župan. Silva Soka je zanimalo, kako daleč je projekt ureditve nevarnega križišča v Zamuša-nih pri Guma baru. Po besedah župana Direkcija RS za infrastrukturo projektira prenovo omenjenega križišča. Peter Bezjak je poročal o tem, da so ga nekateri vaščani opozorili na izvedbo ceste Placerovci-Formin. Kot pravi, bi bilo treba na omenjeni cesti na najnevarnejšem ovinku namestiti varovalno ograjo. Župan je pojasnil, da v tem letu sredstev za to nimajo zagotovljenih, Bezjak pa je vztrajal, da bi teh 180 metrov ograje morali namestiti, še preden se kaj zgodi ... Monika Horvat Foto: MH Foto: DM Cirkulane • Antonija Žumbar kandidira za županjo V slogi je moč V bitki za županski stolček občine Cirkulane se bosta pomerila sedanji župan Janez Jurgec in neodvisna kandidatka Antonija Žumbar. Univerzitetna diplomirana ekonomistka iz Pristave opravlja delo vodje računovodsko-tehnične službe v DSO Tezno in se aktivno vključuje v več cirkulanskih društev. Izkušnje z lokalno samoupravo že ima: bila je članica odbora za družbene dejavnosti v nekdanji skupni občini Go-rišnica, v občini Cirkulane pa članica odborov za finance in negospodarstvo. »Da kandidiram za županjo, je bila želja občanov, pa tudi moja; Foto: osebni arhiv Antonija Žumbar opažam namreč, da smo za tako majhno občino preveč razdeljeni,« je povedala Žumbarjeva. Prepričana je, da je razvoj Haloz pogojen s povezovanjem vseh ha-loških občin z usmeritvijo v turizem in kmetijstvo, urediti bo treba infrastrukturo in nadaljevati aktivnosti v obrtni coni Dolane. Z različnimi mehanizmi bi bilo treba doseči, da bi čim več mladih v Halozah ostalo. Na področju skrbi za starejše bi bilo treba v čim večji meri urediti storitve pomoči na domu. Žumbarjeva razmišlja tudi o par-ticipativnem občinskem proračunu: »Morda bi o delu proračuna 13 vaških skupnosti oz. odborov lahko odločalo neposredno.« Napovedala je, da bo v primeru izvolitve županja vsem občanom, ne glede na politično opredeljenost: »Želim biti odprta, iskrena in razumevajoča županja vseh.« EM Destrnik • Ženska kandidatka za županjo „Želim prisluhniti občanom" Med štirimi kandidati za župansko funkcijo v občini Destrnik je tudi dosedanja občinska svetnica, 48-letna Elizabeta Fras iz Placarja. „Vse življenje živim v Destrniku, tu je moj dom, kjer se počutim sprejeto. Rada imam ljudi, se z njimi družim, pomagam in sodelujem v različnih društvih. Kadar me pot odnese iz domačega kraja, ponosno povem, od kod prihajam in jih povabim na prireditve. Šest let sem članica občinskega sveta, v katerem se zavzemam, da bi delali pošteno, v dobro vseh občanov. Menim, da bom s svojim delom, ki je povezovalno, strpno in Foto: osebni arhiv Elizabeta Fras odločno, vodila občino v pravo smer. Vse to sem že dokazala na sejah. Želim, da so občani zadovoljni, tega jim ne moremo dati samo z novimi projekti, ampak jim moramo prisluhniti. Za kandidaturo sem se odločila prav zaradi tega, saj smo ženske tiste, ki znamo prisluhniti in povezovati. Delala bom z roko v roki z občinskim svetom. V naslednjih štirih letih se bom trudila, da bomo končali projekte, ki se izvajajo, in odprli nove, pridobivali evropska in državna sredstva. Upoštevala bom želje občanov in dala prednost projektom, ki jih najbolj potrebujemo. Zavzemala se bom za enakomerni razvoj vasi, boljše življenjske pogoje in prepoznavnost občine. Menim, da s svojim znanjem ekonomije in izkušnjami v javni upravi lahko pripomorem k napredku. Posebej želim pritegniti več mladih, prav zato so trije mladi kandidati za svetnike na naši listi SDS. Delala bom varčno in pošteno," je o kandidaturi povedala Frasova. MZ torek • 30. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Ptuj • Revitalizacija grajskih parkov Kako oživiti turniški grajski kompleks Svežega kapitala, potrebnega za oživitev turniškega kompleksa, ptujska občina nima. Moči zato usmerjajo v pridobivanje zasebnih investitorjev, ki bi v tem videli priložnost. Pred kratkim so bile predstavljene možnosti, kakšno komercialno ponudbo bi se lahko razvilo in umestilo v ta častitljivi kompleks. Ogromno posvetov, idej in pogovorov je v zadnjih letih bilo namenjenih iskanju vsebine za turniški grajski kompleks. Prizadevanje, da se grad in park uredita ter da se zastavi jasna vizija obnove, trajajo več let. Ključni problem ostaja pomanjkanje denarja, zato se vsi cilji zastavljajo kot dolgoročni. A stanje ostaja nespremenjeno. Prenos lastništva na občino naj bi, tako so zagotavljali leta 2012, predstavljal pomemben korak k osmišljanju zgodbe o turniškem gradu, parku in celotnem kompleksu. A tudi ureditev pravno-for-malnega statusa zadev ni spremenila. Revitalizacija gradu je še danes le želja, zapisana na papirju. Idej, kaj v grad umestiti, je bilo v zadnjih letih veliko. Skupno vsem pa je, da se grad s svojimi vsebinami odpre za širšo javnost. Je rešitev socialno podjetništvo? Kakšni so cilji in kakšen bi lahko bil razvoj komercialne ponudbe na kompleksu Turnišče z možnostjo povezovanja preko socialnega podjetništva ali zadruge, so bile teme zadnje delavnice. „Skupina je v okviru razprave navedla nekaj možnosti razvoja kompleksa Turnišče - ponudba lokalnih pridelkov in delavnice na temo samooskrbe, spodbujanje eno-ali dvodnevnih dogodkov različnih tematik, povezovanje konjušnice in zveze Sonček za uvedbo hipoterapije na Ptuju," pojasnjuje Mirjana Nenad, vodja projekta na ZRS Bistra Ptuj. Regionalna delavnica v okviru projekta HICAPS, v katerem ZRS Bistra Ptuj sodeluje kot projektni partner, je ponudila kar nekaj možnosti. „Aktivno-sti na Ptuju se nanašajo na izdelavo revitalizacijskega koncepta kompleksa Turnišče, izdelavo zunanje učne poti, izdelavo lokalnega akcijskega načrta za grajski kompleks Turnišče in izvedbo investicije v grajskem parku Turnišče. Investicija bo obsegala ureditev sprehajalne poti z osvetljavo, postavitev urbane opreme in postavitev informativnih tabel," pojasnjuje Nenadova. Kaj ob šolstvu bo v tem kulturnem spomeniku še zaživelo v prihodnjih letih, bo odvisno od številnih dejavnikov; kot vedno želja politike in sodelovanja s potencialnimi investitorji. Dženana Kmetec Eden izmed projektov, ki se je izvedel prav v turniškem parku, je Mladi in drzni. A kljub entuziazmu posameznikov so dan, dva ali trije na leto bistveno premalo, da bi dejansko izkoristili potencial, ki ga grad, park in celotno posestvo premorejo. Središče ob Dravi • S seje občinskega sveta Cena vrtca nespremenjena, Vi • i** • v• štipendije nižje Cena vrtca Navihanček ostaja nespremenjena, so odločili središki svetniki in svetnice. Višina občinske štipendije se bo znižala, bo pa jo prejemalo več dijakov in študentov. Središki svetniki in svetnice so se zbrali na predzadnji seji v tem mandatu. Predlog Osnovne šole Središče ob Dravi je bil, da bi se ekonomska cena v prvem starostnem obdobju dvignila, v drugem znižala in za tretje obdobje bi ostala nespremenjena. Viktor Samec, predsednik odbora za finance, je dejal, da so se odločili, da cen ne bodo spreminjali. Lani so jo v vseh starostnih obdobjih dvignili za 15 %, letos ostanejo cene za starše enake, so soglasno sprejeli svetniki. Nekaj denarja od ekonomske cene je ostalo in višek bodo porabili za investicije v vrtcu. Položili bodo keramiko na stopnicah pri vrtcu, uredili brezžično internetno omrežje, namestili klimatske naprave in novo igralo. Sredstva bodo namenili tudi za popravilo strehe telovadnice, saj pušča streha. Štipendija 110 in 160 evrov Občina trenutno štipendira dva dijaka, ki prejemata po 130 evrov, in tri študente, ki prejemajo 200 evrov. Trenutno je 10 interesentov za občinsko štipendijo, a vsem štipendij ne morejo dodeliti, zato so določili kriterije, kdo izpade in kdo ne. Samec je razložil, da bodo štipendije dali tistim dijakom v srednjih šolah, ki se šolajo za nujno potrebne poklice. Štipendija za dijaka se bo znižala s 130 na 110 evrov, za študenta pa z 200 na 160 evrov. Razpisali bodo sedem štipendij za srednješolske programe farmacije, mehatronike in zdravstvene nege; za dodiplomske študije strojništva, farmacije in gozdarstva. Svetnik Aleš Dogša je glasoval proti, saj meni, da razpisane štipendije niso ravno za poklice, ki jih primanjkuje na tem območju. Niso zadovoljni z delom medobčinske uprave Svetniki so na seji s sedmimi glasovi za in dvema proti sprejeli spremembe, ki se obetajo na področju del medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (šlo je za prvo branje), a niso zadovoljni z njihovim delom. Želijo si večjo in hitrejšo odzivnost, je dejal Borko in dodal, da imajo kar nekaj primerov, ko se skupna uprava ni pravočasno odzvala, nekatera dela skupne uprave rešuje kar središka sama. Borko je obljubil, da bodo o tem razpravljali na kolegiju županov. KGŠ Foto: CG Destrnik • Kandidat za župana Branko Horvat „Stojim za svojo besedo" Dosedanji podžupan občine Destrnik Branko Horvat se je odločil za župansko kandidaturo. Za funkcijo župana se poteguje kot neodvisni kandidat (Lista za Urban). „Posebnost liste je, da namerno nisem izbiral kandidatov za svetnike, saj se je izkazalo, da je pri nas težko ali celo nemogoče delati po principu 'županovi' svetniki proti tistim, ki niso v županovi opciji. Torej želim, da so vsi svetniki naši, ne glede na strankarsko ali drugo pripadnost. Vsi kandidiramo z najboljšimi nameni za našo skupnost. Pričakujem, da bo glede na kandidature tokrat naš občinski svet zelo 'pisan'. Nujno bo Foto: osebni arhiv Branko Horvat potreben dialog na kulturnem nivoju, kar v zgodovini naše občine ni bil ravno tipičen ali pogost način dela. Da ne bo občina Destrnik po Sloveniji znana samo po agresivni retoriki županov in praznem hvalisanju. Imam program z nekaj glavnimi točkami, ki so načeloma na seznamu nalog vseh kandidatov za župana (ureditev infrastrukture, pokopališča ...). Želim pa najprej skupaj s svetniki in preostalimi (vaškimi odbori, društvi) narediti strateški načrt za naslednja štiri leta. Verjamem, da je možno uresničiti program, ki ga je imela Lista za Urban v startu in katere prvo načelo je: povezovati in ne ščuvati ljudi, upoštevati in ne izključevati ali ignorirati, sodelovati in ne avtokratsko voditi - vse za dosego najboljših realnih ciljev. Prepričan sem, da je to mogoče. V občinski politiki nisem novinec in sem v dveh mandatih kot svetnik že dokazal, da vedno stojim za svojo besedo," je pojasnil Horvat. MZ Podlehnik • Sebastian Toplak kandidira za župana Za uravnotežen razvoj občine Za županovanje v občini Podlehnik se poleg Eve Pipan, ki smo jo že predstavili, poteguje tudi neodvisni kandidat Sebastian Toplak. Visokošolski učitelj in raziskovalec na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter predstojnik Centra za tehnologijo in organizacijo prometa ima izkušnje tako s projektnim delom na evropskih in nacionalnih projektih kot z lokalno samoupravo: en mandat je bil član nadzornega odbora občine, dva mandata občinski svetnik, od tega en mandat tudi podžupan podlehniške občine. Po štiriletnem premoru so ga h kandidaturi za župana spodbudili občani, je povedal: »Še pred mojo dokončno odločitvijo o kandidaturi so v enem tednu zbrali desetkrat več podpisov, kot sem jih potreboval.« Njegova vizija razvoja občine je jasna: »Najpomembneje je dvigniti kakovost življenja v občini, za vse generacije. Še posebej se bom zavzemal za pridobivanje dodatnih sredstev v občino.« Ključne izzive vidi tudi na področju cest in širjenju optičnega omrežja, dodal je: »Objektom, ki smo jih v zadnjih letih zgradili, bi bilo treba v sodelovanju z društvi vdahniti več življenja.« Poudaril je, da je treba obrniti trend upadanja števila prebivalcev: »Mladim je treba omogočiti, da si ustvarijo družino, starejšim pa s kakovostnejšo oskrbo na domu in z izgradnjo medgeneracijskega centra, da ostanejo v domačem kraju.« EM Sebastian Toplak Foto: Dasa Seruga 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. oktobra 2018 Žetale • 20 let delovanja občine in 19. občinski praznik Zlata plaketa Kodričevim iz Kočič V Žetalah so v soboto, 20. oktobra, priredili osrednjo slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Z nastopi so jo obogatili pevci moškega in ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale, Harmonikarski orkester Munda, domači šolarji in otroci iz vrtca. Prejemniki občinskih odlikovanj v družbi z županom Antonom Butolenom in direktorico občinske uprave Milico Simonič Stajner Osrednji govornik na prireditvi je bil župan Anton Butolen, ki se je ozrl po rezultatih dela občine v dveh desetletjih: „Praznujemo v času, ko se izteka peti mandat, torej 20 let delovanja samostojne občine. Zato se misel nehote vrača na prehojeno pot. Začetki so bili zares težki. Razvojni zaostanek je bil ogromen. Potrebe na vseh koncih, zahteve in pričakovanja občanov pa velike. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo v občini zmogli različne politične in še kakšne poglede podrediti skupnim ciljem po razvoju in zagotavljanju boljših pogojev za življenje naših občanov. V teh 20 letih smo jih premaknili zares ogromno. Vrstile so se investicije na vseh področjih: šola, vrtec, mrliška vežica, večnamenska dvorana, ambulanta, občina, vodovodno omrežje, ceste in še kaj so investicije, ki so zaznamovale minuli dve desetletji in dodobra spremenile podobo kraja. Prepričan sem, da bo teh 20 let v zgodovino območja, ki ga obsega občina Žetale, zapisanih kot najuspešnejše doslej. Žal se je situacija za občine zadnja leta bistveno poslabšala. Z izjemnim varčevanjem na vseh področjih še uspevamo pokrivati zakonske obveznosti in vzdrževati doseženi standard, za investicije pa je vedno manj denarja. V takšni situaciji je nekaj čez 400.000 evrov, ki smo jih zagotovili za investicije v tem letu lep uspeh." Župan Butolen je v družbi direktorice občinske uprave Milice Simonič Štajner podelil priznanja devetim diplomantom, ki so v minulem letu uspešno končali študij. To so Klemen Furman in Klaudija Polajžar iz Dobrine, Stanko Skledar, Gregor Skledar, Andrej Kos in Lea Furman iz Čermožiš, Tea Gajšek in Nina Jazbec iz Žetal ter Marko Vogrinc iz Nadol. Podelitvi priznanj diplomantov je sledila razglasitev letošnjih občinskih nagrajencev. Priznanje župana so prejeli člani ekipe Žetalski cepini za osvojeno zmago na 20. seka-škem prvenstvu lastnikov gozdov. Ekipo so sestavljali Andrej Kovačič, Izidor Štajnberger, Toni Butolen in Slavko Širec. Alojz Rosič je prejemnik priznanja občine za aktivno delo v društvu upokojencev, bil je tudi ustanovni član PGD Žetale. Tudi Danijela Žerak je občinsko priznanje prejela za udejstvovanje v društvu upokojencev. Prejemnika občinskega priznanja sta še Irena in Jože Butolen za delo na področju kmetijstva. Darinka in Milan Kodrič iz Kočic sta letošnja prejemnika zlate plakete. Ta je nagrada za 18-letno delo na področju izletniškega turizma in kmetovanja ter dolgoletno aktivno delo v društvih. Mojca Zemljarič Ptuj • Praznik četrtne skupnostiJezero Postavili nadstrešnico, kmalu še igrala V četrtni skupnosti (ČS) Jezero so nedavno proslavili drugi krajevni praznik. Kot je povedal predsednik Marjan Rogina, so zelo zadovoljni, da jim je v tem mandatu uspelo izvesti več naložb, na katere so v kraju čakali desetletje ali pa celo dve. Članice Društva gospodinj Jezero so pripravile razstavo. "V minulih mandatih je mestna občina (MO) Ptuj prioritetno vlagala v eno izmed osmih četrtnih skupnosti. Zadnji mandat so se sredstva med četrtne skupnosti razporejala bolj enakopravno in nam je tudi v našem delu občine uspelo realizirati nekaj zastavljenih ciljev. Pri domu krajanov Budina smo razširili parkirišče ter pridobili 48 parkirnih mest. Uredili smo okolico, prostor tlakovali, zasadili drevesa, namestili razsvetljavo, v domu po sodobnih standardih obnovili kuhinjo. Še posebej smo zadovoljni, da smo ob domu zgradili nadstrešnico. Pod njo je prostora za od 150 do 200 ljudi. Pričakujemo, da bo to v prihodnje postal prostor, kjer se bodo ljudje radi družili. Prepričan sem, da smo s tem postavili dobre temelje za oživitev družabnega življenja. Še posebej smo ponosni, da smo z Vrtcem Ptuj dosegli dogovor o prestavitvi ograje med domom krajanov in vrtcem Deteljica. Tako bomo pridobili dodatni prostor, na katerem bomo namestili igrala za otroke," je povedal predsednik ČS Marjan Rogina in dodal, da jim je v tem mandatu po Belšakovi ulici uspelo tudi tlakovati doslej makadamski pas med cesto in kolesarsko stezo. Je pa izrazil razočaranje, da je večina v svetu ČS sprejela odločitev, da se za polovico znižajo sredstva za delovanje društev. „ČS društvom namenja denar, ki ga prejemamo po pogodbi CERO Gajke. Menim, da je takšna odločitev nepotrebna, saj se pogodba podaljšuje. Društva, ki delujejo na našem območju, so zelo aktivna. Prizadeval si bom, da se sredstva društvom vrnejo." Na prireditvi ob prazniku ČS Jezero so nastopili pevci moškega pevskega zbora KD Budina-Brstje in Ljudske pevke Jezero. Zbrane sta pozdravila podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek in predsednik ČS Rogina. Članice domačega društva gospodinj so se predstavile s čudovito kulinarično razstavo ter razstavo ročnih del (vezenin in pletenin). Med drugim so na razstavnem prostoru na ogled postavile več vrst marmelad in džemov, slano, sladko in kvašeno pecivo, pletenico ali bosman, kekse, rulade in torto. Vse sladke in slane dobrote so lahko obiskovalci tudi poskusili. Mojca Zemljarič Štajerski tednik časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Foto: MZ Foto: MZ Kidričevo • V Lovrencu uspešno izpeljali že tretji preventivni dan Otroci spoznavali osnove prve pomoči V sklopu dogodkov ob mesecu požarne varnosti so člani Prostovoljnega gasilskega društva Lovrenc pripravili preventivni dan, na katerem so otrokom pokazali, kako se rešijo iz goreče stavbe, kakšno je delo terapevtskih konj in kako sočloveku nuditi prvo pomoč. Prostovoljno gasilsko društvo je so povabili otroke iz okoliških šol že tretjič organiziralo tako imeno- in gasilskih društev. Delavnice in van Preventivni dan, na katerega predstavitvene točke so pripravile Mirna Peč • Odprtje muzeja Lojzetu Slaku in Tonetu Pavčku Koranti Poetovio Ptuj na obisku V Mirni Peči na Dolenjskem so v petek, 19. oktobra, svečano odprli muzej, posvečen velikanu narodno-zabavne glasbe Lojzetu Slaku in pisatelju Tonetu Pavčku. Tej svečanosti smo prisostvovali praznika , saj tesno in prijateljsko so- ta Slaka in to prav v njegovi zidanici, tudi Koranti Poetovio Ptuj. Prav v Mir- delujemo s Turističnim društvom Mir- kjer smo se tudi med prvimi vpisali v ni Peči se je začela naša pot sodelo- na Peč in Zvezo turističnih društev za knjigo obiskov muzeja. Muzeju smo vanja, in to ne samo v pustnem času Dolenjsko in Belo krajino. Ob tokratni poklonili naš simbol Ptuja - koranta. ,ampak tudi izven našega pustnega priložnosti smo bolje spoznali Lojze- Branko Cajnko U Foto: Arhiv PGD Lovrenc različne organizacije, otroci pa so na ta način spoznavali osnove prve pomoči in zaščite. Prostovoljno gasilsko društvo Poljčane se je predstavilo z novim gasilskim zgibalnim dvigalom, visokim kar 28 metrov, Rdeči križ Cir-kulane in zdravstveni delavci Nujne medicinske pomoči Ptuj so udeležencem pokazali osnove prve pomoči, pripadniki Civilne zaščite pa so pokazali veliko muljno črpalko in mobilni repetitor. Kot zanimivost pa so prišli tudi člani konjeniškega kluba Starošince in predstavili delo terapevtskih konj. Gasilci iz Lovrenca so simulirali gašenje začetnih požarov na avtomobilu, kasneje pa izvedli tudi prikaz gašenja razvitega požara. Mladi so se zabavali ob igrah in izkusili, kako je, če se znajdejo v zadimlje-nem prostoru, vsi vaščani pa so lahko na brezplačen pregled prinesli tudi svoje gasilnike. VB Foto: BC torek • 30. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Pregledna fotografska razstava Stojana Kerblerja Spoštljivi poklon umetnikovim mojstrovinam V Miheličevi galeriji na Ptuju so 18. oktobra odprli pregledno fotografsko razstavo mojstra Stojana Kerblerja z naslovom Pogledi, s katero se Pokrajinski muzej Ptuj--Ormož spoštljivo poklanja mojstru ob njegovi 80-letnici. Na ogled so postavili izbor 65 fotografij iz pomembnega in motivno obsežnega opusa, ki ga hranijo v ptujskem muzeju. Ta trenutno obsega skupaj 155 inventariziranih fotografij iz obdobja mojstrovega delovanja med letoma 1960 in 1990, s poudarkom na portretih otrok, odraslih in umetnikov oz. fotografov. To je tudi obdobje, v katerem se je začel Stojan Kerbler resneje ukvarjati s fotografijo in ko je posnel svoje vrhunske cikluse, s katerimi je sodeloval na številnih natečajih in razstavah doma in v tujini. Muzejski opus zajema zaokrožene cikluse Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline ter tudi nekatere zgodnje fotografije po letu 1960 in fotografije portretov umetnikov iz 80. let 20. stoletja. Za izbor fotografij in postavitev razstave je poskrbela kustodinja galeristka Stanka Gačnik, ki je sku- &J9 I f O Stojanu Kerblerju je veliko napisanega, posneti so dokumentarni filmi, v kratkem bo izšla nova knjiga Stojana Kerblerja in Aleša Štegra. Vseh razstav, na katerih je sodeloval v 52 državah sveta, pa je že blizu 1500, kar je zagotovo še en fascinantni podatek. Vse to so podatki, ki govorijo o tem, za kako izjemnega umetnika, kako izjemnega fotografa gre, ki je poleg tega izjemen raziskovalec fotografije. Iz tega naslova je prejel tudi Valvasorjevo priznanje, sicer pa je spisek nagrad na lokalni ravni in širše prav tako izjemen, blizu 550, od tega 128 na mednarodnih razstavah. Prejel je tudi veliko oljenko, najvišje priznanje na področju kulture v ptujski občini, ob tem pa je tudi častni občan Ptuja in Majšperka. Predsednik RS gaje odlikoval leta 2010, prejel je nagrado trend za življenjsko delo. L Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji na Ptuju je do 18. novembra na ogled pregledna fotografska razstava mojstra Stojana Kerblerja pod naslovom Pogledi. Ptuj • 140 let organiziranega glasbenega šolstva Poklon preteklim rodovom in trkanje na vest lokalne skupnosti Letošnje leto je praznično za GŠ Karola Pahorja Ptuj in ga obeležujejo z več dogodki. Ob 140-letnici organiziranega glasbenega šolstva na Ptuju, so sredi oktobra v preddverju koncertne dvorane šole odkrili tudi doprsni kip skladatelja Karola Pahorja. Z odkritjem doprsnega kipa skladatelju Karolu Pahorju so se poklonili vsem tistim, ki so zgodovino šole ustvarjali v prejšnjem stoletju. Po slovenskem skladatelju Karolu Pahorju nosi šola ime od leta 1975. Kljub temu da je na Ptuju deloval le kratek čas, se je zapisal v trajen spomin; bil je tudi njen ravnatelj od leta 1926 do leta 1930. „Dogodek, kot je odkritje doprsnega kipa skladatelju Karolu Pahorju, ni najprimernejši za opozorila in kritike, a vendarle zaradi vse hujših razmer, v katerih poteka glas-beno-izobraževalni proces na Ptuju, izkoriščam to priložnost, da ponovno spomnim javnost ter potrkam na vest trenutne in prihodnje mestne oblasti, da naši ustanovi končno zagotovi ustrezne prostore. Glasbena šola jih nujno potrebuje, saj je v dosedanjih tesnih in vlažnih prostorih delo oteženo in celo nevarno. Glasba je res najmočnejša oblika čarovnije, a kljub temu poustvarjanje glasbene umetnosti v Dravski ulici 11 ne bo pričaralo nujno potrebnih pogojev za dobro in kakovostno delo. Danes se poklanjamo delu in spominu Karola Pahorja in s tem vsem predhodnikom, ki so skozi zgodovino gradili ime in ugled naše šole. Iskrena hvala akademskemu slikarju in kiparju Tomažu Plavcu za domiselnost in ustvarjalnost ter predsedniku uprave Taluma Marku Drobniču, ki je sponzor umetniške obogatitve. Vsi, ki delujemo in ustvarjamo na GŠ Karola Pahorja Ptuj, se danes veselimo novih generacij in novih dosežkov," pa je spomnil in opomnil ravnatelj GŠ Karola Pahorja Ptuj Štefan Petek. Doprsni kip skladatelja Karola Pahorja je iz aluminija izdelal akademski slikar in kipar Tomaž Plaveč, ki se zadnja leta ukvarja predvsem s kiparstvom in sodeluje s Talumom Kidričevo. „Želim si, da bi kip lahko že v kratkem še enkrat obesili, na novejši lokaciji prostorov GŠ Karola Pohorja Ptuj," je sklenil svojo predstavitev kipa Tomaž Plavec, ki ga je tudi odkril skupaj z Drobničem. Ob jubileju je GŠ Karola Pahorja Ptuj čestital tudi direktor prijateljske glasbene šole Stevan Mokranjac iz Požarevca Zoran Maric s sodelavci, s katero sodelujejo že polnih 15 let. Prepričan je, da ima šola svetlo prihodnost. S svojo izjemno virtuoznostjo sta na priložnostnem koncertu navdušila nekdanja učenca GŠ Karola Pahorja Ptuj, danes svetovno prepoznavna glasbenika, saksofonist Miha Rogina in Sae Lee na klavirju terakordeonist Borut Zagoranski. MG Foto: Črtomir Goznik V preduerju koncertne dvorane Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so 17. oktobra odkrili doprsni kip skladatelja Karola Pahorja (od leve): direktor prijateljske glasbene šole Stevan Mokranjac iz Požarevca Zoran Maric, akademski slikar in kipar Tomaž Plavec, avtor kipa, Štefan Petek, ravnatelj GŠ Karola Pahorja Ptuj, in Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma Kidričevo. paj z Moniko Simonič Roškar tudi napisala besedilo za spremljajoči razstavni katalog. Osrednja tema je bil portret oz. pogled, usmerjen k fotografu. „Poznavalci označujejo Kerblerjev fotografski opus kot posebnost v slovenskem prostoru. Sam mojster pa pravi, da je v svojem okolju vedno iskal motive, ki jih je vredno fotografirati. Še posebej pa so ga privlačili prizori, ki so se jim napovedovale skorajšnje spremembe ali izginotje, zaradi česar imajo njegove fotografije poleg umetniške tudi veliko dokumentar- no vrednost," je povedala Gačni-kova, ki je razstavni ciklus fotografij poimenovala Otroci, Odrasli in Umetniki. Bibliografija in opus mojstra fotografije Stojana Kerblerja sta izjemna, tako bogata, tako obsežna, spisek razstav, različnih serij fotografij in priznanj, da je težko izpostaviti najpomembnejše, je v svojem govoru izluščil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič in poudaril, da pa je zagotovo ena od osrednjih osebnosti na področju fotografije na Slovenskem v zadnjih 50 letih. Že leta 1969 je bil razglašen za najboljšega razstavljavca v Sloveniji, leta 1970 za najboljšega razstavljavca v bivši Jugoslaviji. Ta naslov je ohranil kar 12 zaporednih let. „Stojan Kerbler je izjemen ambasador ne samo slovenske fotografi- je, temveč tudi slovenske države," je še poudaril direktor muzeja. Kerbler je s postavitvijo razstave zadovoljen, četudi ni sodeloval pri samem izboru fotografij. Tako kot obiskovalci jo je tudi sam videl šele na odprtju. „Na Ptuju je likovna umetnost 20. stoletja tako kakovostna, da bi dejansko potrebovala stalno postavitev. Če bi imeli stalno postavitev, ne bi bilo treba prirejati takšnih razstav, ker bi bila ta ustvarjalnost vedno vidna na nekem mestu. Mesto mora razmisliti o tem," je prepričan mojster fotografije. Retrospektivno razstavo mojstra Stojana Kerblerja pa so 25. oktobra postavili v Ljubljani, kjer je na ogled 170 fotografij iz njegovega celotnega obdobja ustvarjanja, najstarejša je iz leta 1969, najmlajša pa iz leta 2014. MG Gorišnica • Koncert v Mali vasi Ljudski godci trio Vetrnica zaigrali ob afriških bobnih Kulturno društvo Odpev iz Male vasi je sredi oktobra v Muretincih organiziralo meddržavni koncert ljudskih viž, pesmi in folklore. Ljudskim godcem tria Vetrnica in pevcem vasi KD Odpev, Ljudskim pevkam s Hajdine, Vitomarcev in Zavrča, bobnarki Tini s prijateljem in afriškimi bobni so se pridružile še gostje iz tujine - članice Folklorne skupine Upokojenk, ki deluje pri Zvezi zamejskih Slovencev na Madžarskem. Ob tradicionalni povezavi z Madžar- sko se je tokrat KD Odpev povezalo še z Afriko. Bobnarka Tina iz Maribora je s prijateljem iz Afrike zaigrala na bobne samostojno in tudi skupaj z ljudskimi godci tria Vetrnica. Njihovo sodelovanje s Slovenci iz Madžarske pa je že tradicionalno. Skupaj so izdali zgoščenko „Godci in pevci slovenske ljudske glasbe s pesmijo" z namenom ohraniti kulturno dediščino in identiteto pri zamejskih Slovencih. Na osnovi izdane zgoščenke pa so ljudski godci posneli še nekaj videos-potov, ki so predvajani na TV Slovenija in v zamejstvu. Urad RS za zamejske Slovence doma in po svetu je bil tudi glavni sponzor prireditve. MF Foto: KD Ódpev Trio Vetrnica 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. oktobra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 10. del Z javnim prevozom čez mejo Do sedaj je bilo potovanje dokaj enostavno, ko sva še imela avto. Ker je bil Jernej prvič na tako dolgem potovanju, sem se na tihem malce pripravljal, da ga malo soočim s situacijami, ko nastopijo iznajdljivost, potrpljenje in včasih tudi malo adrenalina. Začelo seje že isti dan. Avto sva vrnila brez nekih zapletov, zdaj pa je bilo treba priti do centralne avtobusne postaje. Že za dosego prvega javnega prevoza bi moral najeti taksi, kaj šele za kaj več. Taksisti so naju seveda takoj oblegali z nerealnimi cenami, da je bil Jernej že ves živčen, mene pa je to zabavalo. V napol urejenih državah imaš vedno neke ilegalne alternative in tudi tokrat se nama je približal možakar, s katerim sva ceno zbarantala za več kot pol. Seveda takšni podvigi niso vedno preveč varni, sploh pa ne v Johannesburgu, ampak sem se odločil za to varianto zaradi avanture, ki je k sreči ni bilo. Ko je možak plačeval parkirnino, ga nekaj dolgo ni bilo in sva mu tačas obrnila ves avto, da bi imela kakšne dokaze, če do česa pride. Jernej je nato po navigaciji ves čas spremljal, kje se vozimo, in se vedno znova preznojil, ko je najin šofer zavil kam po svoje. Denar sva že prej skrila, ker bi lahko bil recimo s kom dogovorjen, da nas počaka, vendar sva srečno prispela do posta- Prehod čez mejo v Zimbabve je. Ja, kot belec v Johannesburgu nisi vreden kaj dosti ... Na avtobusni sva začela iskati opcije, kako čim hitreje priti do Viktorijinih slapov, pri čemer bi morala prečkati celoten Zimbabve. Jernej je bil znova nervozen, ker nisva dobila direktnega avtobusa, dobila pa sva prevoz do Bu-lawaya, kar je bilo na dobre tri četrtine poti. Resnici na ljubo, za to mesto & POTAPLJAČ VEČJA SKUPINA ŽIVALI ISTE VRSTE HONDIN AVTO ČASTNIK NACELO, PRINCIP OBDOBJE ZGODOVINE ORODJE ALI STROJ Z NAZOBČANIM LISTOM PREBIVALCI ANTIČNIH ATEN VRSTA IGLAVCA FRANCOSKO-FLAMSKI SKLADATELJ IZ 16. ST. (ORLANDO DI) IGRALEC INTV VODITELJ BIZOVIČAR ALES DEBELJAK SMUČANJE KAČJI GLAS ANTIČNO PRERO-ČIŠČE ZDRAVILO PROTI BOLEČINAM PRENOVITELJ UREDITVE KORODIRANO ŽELEZO DNEVNI METULJ PISANČEK ŠČIT BOGINJE ATENE BARVILO ZA LASE, HENA FR. IGRALEC DEPARDIEU STRESNI TRAM OD SLEMENA DO KAPA PREVARA DESETINA LITRA KRAJ PRI LJUBLJANI NEKDANJI MONGOLSKI POGLAVAR BALONAR SLAVKO SORN OBIRANJE GROZDJA ZABOLJSA VINA DOJKA AM. ROCK. KITARIST (STEVE) STRUPENA TEKOČINA ZA TISKARSKA BARVILA PONOSENA, RAZTRGANA OBLEKA, CUNJA BRITANSKI TENISAČ (ANDY) AVTOR: MARKO BEKTON-CELJ ŽOGA JE, HAJMUŠA • • - y-; • ■ • • - - • ■ - • - y- • ' ' " (rg, Kpr ii -}'V ■sf» f isj- T' 'íNJ- V P'AJ- t> 'IKaJ- 4S» \Tr ' ; ïf.■ Tv^-V;y 'Tri'[? • i . ' • . ■ • v\ . . ' , • • ä ■ t . ■ ? t, vk '-hàlr -h'-.:r i-A'"¿T' ^ku:.^H-h V-, ' , • ■ V, - ^v rl1 V: fe.1 : ' T^hV; «nflj WW' jtI r*. >(■-.. - % .-> i(fj¿ - • .>•/...-•: t - > •¡..-'¿J, * f^ifJiZjJ POSLOVNEŽ I BOSCAROL F jrfTiš •. m C ?. Iii C t .MC t ; ^ C •. i PRITLEHEN RASTLINJAK SLEM VODNA RASTLINA GERMANSKE BOGINJE USODE H SPREJEM IN IZTIS-NJENJE ZRAKA IZ PLJUČ BOBRA VOUA JI NAJBOUA, TO SI PIŠI ZA7 PEVKA DRAGOVIČ OBVEZNO DELO FEVDALNIH PODLOŽ-NIKOV IZJEMNA, ENKRATNA STVAR ORGAN VIDA PEVEC CHARLES GOBAV KAMN.-SAV. ALPAH TONOVSKI NAČIN AMERIŠKA IGRALKA (JESSICA) NAS NOVINAR, BIVŠI VOJNI DOPISNIK (VALENTIN) GOZDNO GOSPODARSTVO HRANAV ŽELODCU "rar VSTAVLJENA CEVKA JAZONOVA LADJA EVGEN BERGANT PRITOK DONAVEV NEMČIJI POKOJNI RADIJSKI VODITELJ (TOMAŽ) ROMAN ABRAMOVIČ NATAŠA ERJAVEC GLAVNO MESTO ŠKOTSKE POSODA ZAREZANO CVETJE IGRALKA WEST ZEVSOVA ŽENA Na sliki, ki se vam ob pravilnem gledanju spremeni v tridimenzionalno, boste poleg paradižnikov zagledali še nekaj, kar priča o njihovem poreklu. Glejte brez nepotrebnega napenjanja oči ali škiljenja (čeprav je podobno). Približajte jo nosu, sproščeno glejte, kot bi zrli nekam v daljavo za sliko, in jo počasi oddaljujte. Na razdalji približno 30 cm bi se morala prikazati. Izberite si dve enaki podrobnosti blizu skupaj, ki se morata združiti v eno. Gledanje je podobno kot, ko vam oči lezejo skupaj in se vam prikaže dvojna slika. ? NORNE - germanske boginje usode, LASSO, Orlando di - francosko-flamski skladatelj, KANILA - v žilo vstavljena cevka Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko sem slišal prvič, pa kaj pol ... Obetala se je dogodivščina z lokalci na avtobusu, saj sva bila kakopak edina belca. Zvečer smo startali in vse je potekalo brez posebnosti, ko smo okoli štirih Utrinek s tržnice, Zimbabve zjutraj prispeli do meje z Zimbabve-jem. Že prej sva se spoprijateljila z domačinom, ki je sicer živel v Angliji in ki nama je pomagal pri formalnostih. No, moram priznati, da so nama tudi drugi brez posebnih vzgibov prinesli vodo, dali prednost na okencu, nama pripravili obrazce za vstop in še kaj. Kakorkoli kavbojsko je izgledal ta mejni prehod - brez asfalta, brez parkirnega reda, brez vrstnega reda na okencih - se je vse izteklo sijajno. Tudi na drugi strani smo srečno premostili vse birokratske ovire, kljub temu pa smo izgubili na meji skoraj tri ure, da je bilo že svetlo. Seveda sva zdaj poznala že dobro polovico avtobusa, vsi pa naju. V Bulawayo smo prišli dopoldne, izkrcali pa smo se kar v neki ulici. Seveda se je ves avtobus angažiral, da bi nama pomagali za naprej in k sreči Transnacionalni avtobusi imajo zaradi velike količine prtljage po navadi priključeno dodatno prikolico in na naši je počila os. Takoj čez mejo smo morali ustaviti in ni nam preostalo drugega, kot da vse skupaj zložimo v avtobus, kar je bil težek podvig, a je uspelo. Ne moreš verjeti, kaj vse ljudje kupujejo -med drugim sva z Jernejem v prtljažnik spravila tudi traktorsko gumo. Najbolj zabavno pa je bilo dejstvo, da so prikolico preprosto potisnili v grmovje, kjer je bržkone še danes. je bil zraven možakar, ki je imel točno enako pot kot midva. Plačala sva mu malico in smo šli iskat nadaljnji prevoz. Hodili smo skoraj eno uro, da smo prišli že čisto izven mesta. Malo sva že dvomila o vsem skupaj, ko med polji zagledava star avtobus. Medtem ko sva se do sedaj peljala z normalnimi ljudmi, so naju tu čakali ultra lokalci. Avtobus je imel čisto naše dimenzije, le da je imel po pet sedežev v vrsti. In kakšna pisana druščina smo bili gor? Šofer strasten kadilec, ekipa nekih Jehovovih prič, diler z mladimi piščanci, gospa s sveže kupljenim zajcem, gospe z nedorečenimi klobuki in še bi lahko naštevali. Jernej se je samo obrnil k meni in rekel - to je zdaj ta pravo! Ta najin pomagač, ki sva ga klicala Buno, pa je bil glavni zabavljač okoli žensk. Niti minuto nama ni bilo dolgčas. Ljudje so vstopali in izstopali, pozornost pa nama je vzbudil starec, ki se je nekje sredi poti usedel pred nama. Čez čas potegne iz jope koka-kolo in tako kak deci malo odlije. Nato je nevpadljivo pogledal naokrog, ali ga kdo opazuje in iz žepa potegnil posebno flaško in jo primešal k prejšnji. Ko je na dolgo cuznil požirek, se je izraz radosti razširil vse do ušes. Midva sva se spogledala in mu ponudila najin domači zvarek, da je po zaužitju redko zobovje dobilo znova prvinsko barvo. Še nikoli nisem bil deležen toliko hvale kot takrat in kar naenkrat je zgolj na zadnjih sedežih izginil liter slivovke... Foto: Dani Zorko Prizor iz lokalnega življenja, Zimbabwe KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Nogomet Dobra igra, dva zadetka in številne priložnosti Stran 14 Tenis Rola v Las Vegasu blizu glavnega dobitka Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 14. krog tednik Futsal Oslabljeni Tomaž v pravem derbiju pretil do konca Stran 15 Nogomet Vrhunska predstava Vidma za visoko zmago Stran 15 íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rudarji v 15 minutah opravili vse potrebno za zmago Nogometaši Aluminija v gos-teh še naprej kažejo veliko slabše predstave kot na domačem igrišču. Tako je bilo tudi v Velenju, ko so na razmočenem igrišču (pred tekmo je bil močan naliv) odigrali »premehko«, posledica je šesti poraz v sezoni in zdrs na 5. mesto lestvice. Na začetku pa ni kazalo na poraz Šumarjev, saj so že v 14. minuti povedli. Rok Kidrič je z glavo žogo podaljšal v kazenski prostor, kjer je bil najbolj priseben Francesco Tahiraj, ki je žogo ob neodločni domači obrambi poslal v gol - 0:1. Pobude Kidričanom ni uspelo zadržati tudi v nadaljevanju, ampak so do nje prišli Velenjčani, pri katerih je od prve minute naprej zaigral povratnik iz Poljske Žiga Škoflek, nekdanji član Aluminija. Obramba Aluminija je brez prask zdržala do zaključka polčasa, ko je Dominik Radič izkoristil podajo Milana Tučiča, pred zaključkom je »zavrtel« Gliha in zadel za izenačenje - 1:1. Gol v najbolj nepravem trenutku za Aluminij in najbolj pravem za »rudarje« ... Rudar svoje priložnosti izkoristil, Aluminij ne Kaj je zadetek prinesel, se je najbolje videlo na začetku 2. pol- Rudar Velenje-Aluminij 3:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Tahiraj (14.), 1:1 Radič (41.), 2:1 Bolha (47.), 3:1 Škoflek (55.), 3:2 Trdina (94.). RUDAR VELENJE: Pridigar, Pušaver, Tomaševič, Vasilijevič, Hrubik, Trifkovič, Radič (od 90. Šantek), Arap, Bolha, Škoflek (od 64. Črnčič), Tučič (od 74. Vodeb). Trener: Marijan Pušnik. ALUMINIJ: Janžekovič, Krajnc, Grgič, Kontek, Gliha, Petrovič, Muminovič, Leko (od 56. Malo-ku), Horvat (od 68. Rogina), Tahi-raj, Kidrič (od 76. Trdina). Trener: Oliver Bogatinov. časa, ko so domačini povedli že iz prve akcije. Klemen Bolha je po podaji s strani ob Kidriču reagiral izjemno in s peto toliko spremenil smer žogi, da je ta končala v golu -2:1. Gostje so poskušali takoj izenačiti, kar bi jim praktično moralo uspeti v naslednjih petih minutah, ko sta imela dvakrat Tahiraj (v 48. in 53. minuti) in enkrat Kidrič (v 49.) izjemne priložnosti, a je bil Pridigar ob strelu Tahiraja na mestu, preostala dva poskusa sta končala izven okvira gola ... In posledica zgrešenih priložnosti? Gol Rudarja, jasno! V 55. minuti je Hrubik zaposlil Škofleka, ta je dobro sprejel žogo in s slabšo desnico natančno zadel v spodnji kot - 3:1. Od 41. do 55. minute so Rudarji zadeli trikrat, kar jim je letos uspelo le še proti Muri v 4. krogu. Oliver Bogatinov je takoj re- agiral, v igro sta namesto »nevidnih« Leka in Horvata vstopila Maloku in Rogina, nekaj zatem še Trdina. Vsi so na igrišče prinesli nekaj živahnosti, še posebej Maloku s tremi poskusi proti golu, a to ni bilo dovolj za preobrat. Izjemno priložnost je imel v Dejan Petrovič, Aluminij: »Tekma je bila odprta z obeh strani, oboji smo si pripravili precejšnje število priložnosti. Razlika na koncu je bila le v tem, da so Velenjčani zadeli enkrat več kot mi. Mi smo zadetke dobili v trenutkih, ko smo si to najmanj želeli, na koncu prvega in v začetku drugega polčasa.« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Če na tekmi prej-meš tri zadetke, potem si ne moreš obetati zmage.« Marijan Pušnik, trener Rudarja: »Naša igra postaja iz kroga v krog boljša, slab začetek sezone je le še oddaljen spomin. Točke smo osvojili zasluženo, zato čestitam fantom za prikazano.« Foto: Martin Metelko / m24.si Nogometašem Rudarja se je uspelo oddolžiti Kidričanom za poraz v prvi četrtini sezone. Na fotografiji Klemen Bolha in David Arap blokirata strel Francesca Tahiraja. 67. minuti Petrovič, ki je prestregel podajo domačinov in stekel sam proti golu s strani, a mu je Pridigar strel ubranil. Kozmetični popravek je v sodnikovem podaljšku naredil Tadej Trdina, ki je lepo zadel po asistenci Tahiraja - 3:2. Pokal Slovenije, četrtfinale, povratna tekma: Aluminij - Krško, v sredo, 31. 10., ob 18.00 v Kidričevem. 1. SNL, 15. krog: Aluminij - Mura, v nedeljo, 4. 11., ob 18.30 v Kidričevem. V tem tednu čakata Kidričane kar dve domači tekmi: v sredo bodo v pokalnem tekmovanju gostili Krško (prva tekma 2:2), v nedeljo pa v prvenstveni tekmi še Muro. Jože Mohorič Olimpija bližje Mariboru, Celje pred Aluminij Nepopolni 14. krog je potekal v znamenju večnega derbija. V Ljudskem vrtu je večina od 12 tisoč navijačev pričakovala zmago vijoličastih, ostalo pa je le pri željah. Domači vrsti Darka Milaniča je ob polčasu kazalo odlično, saj je Hotič v idealnem trenutku, tik pred polčasom, poskrbel za vodstvo. A kar je sledilo v nadaljevanju, ni bila niti senca močnega in razigranega Maribora, ampak so na zelenici za-gospodarili gostje. Ti so izid hitro izenačili, kmalu pa s pravim evrogolom Tomiča tudi povedli. Kasneje se je izkazalo, da je bil to tudi zmagoviti zadetek Olimpije, saj Maribor kljub vsem naporom ni uspel zadeti. Mlakar bi to lahko storil v 78. minuti, ko se je znašel iz oči v oči z vratarjem Ivačičem, a je predolgo okleval. Pravi izbruh negodovanja domačih navijačev je sodnik Matej Jug sprožil naslednjo minuto, ko je padec Luke Zahoviča v kazenskem prostoru dosodil kot simuliranje. Glavni akter tega dogodka sploh ni protestiral, zato pa je to toliko bolj neprimerno storil Hotič in si prislužil predčasen odhod pod prho. Maribor še naprej ostaja vodilna ekipa lige, a ima pred Olimpijo sedaj le še dve točki prednosti. Glede na to, da bi jih lahko imel v primeru zmage osem, je to res minimalna zaloga. Kidričani so izgubili v Velenju, kar je lepo izkoristila ekipa Celja, ki je z zmago na Gorenjskem skočila v zgornji del lestvice, pred Aluminij. Pomembne zmage so se veselili tudi Krčani, ki so še drugič v sezoni ugnali Muro, to pa sta tudi njihovi edini zmagi doslej. Mura je znova zapravila kopico priložnosti, predvsem v prvem polčasu je bila vsaj za razred boljša od domačinov. Ti pa so se v drugem polčasu pobrali in s pomočjo glavnega osmoljenca tekme Peričiča (v 1. polčasu je zapravil dve najlepši priložnosti Mure), ki je dosegel avtogol, tekmo odločili v svojo korist. Krčani so prvič v sezoni na prvenstveni tekmi dosegli dva zadetka! Domžale in Gorica tekme nista odigrala, saj je bilo igrišče zaradi naliva preveč razmočeno za normalno tekmo. REZULTAT114. KROGA: Rudar-Aluminij 3:2 (1:1); Maribor - Olimpija 1:2 (1:0); Triglav - Celje 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Požeg Vancaš (20., z 11 m), 0:2 Ibiševič (44.), 1:2 Majcen (53., z 11 m); Krško - Mura 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Peričič (72., avtogol), 2:0 Da Silva (77.); Tekma Domžale - Gorica je bila prestavljena zaradi obilnega dežja. 1. MARIBOR 14 9 2. OLIMPIJA 14 8 3. GORICA 13 5 4. CELJE 14 4 5. ALUMINIJ 14 5 6. DOMŽALE 13 4 7. MURA 14 4 8. RUDAR VELENJE 14 4 9. KRŠKO 14 2 10. TRIGLAV KRANJ 14 3 JM 3 2 38:13 30 4 2 28:14 28 6 2 18:18 21 7 3 17:18 19 3 6 21:22 18 4 5 20:18 16 4 6 21:22 16 2 8 13:31 14 6 6 8:16 12 3 8 17:29 12 Foto: Drago Wernig/ m24.s¡ Nogometaši Maribora so bili na večnem derbiju boljši v prvem, nogometaši Olimpije pa v drugem polčasu. Na fotografiji Saša lvkovič in Denis Klinar ustavljata Andresa Vombergarja. Maribor - Olimpija 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Hotič (40.), 1:1 Vombergar (52.), 1:2 Tomič (63.). MARIBOR: Handanovič, Klinar, lvkovič, Šuler, Viler, Derviševič (od 72. Pihler), Vrhovec (od 83. Vršič), Hotič, Tavares, Mešanovič (od 66. Mlakar), Zahovič. Trener: Darko Milanič. OLIMPIJA: lvačič, Bagnack, Zarifovič, Maksimenko, Štiglec, Tomič, Putinčanin, Suljič, Kronaveter (od 33. Boateng, od 82. Lupeta), Savič, Vombergar (od 90. llič). Trener: Zoran Barišič. RDEČI KARTON: Hotič (79.). 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. oktobra 2018 Nogomet • 2. SNL Dobra igra, dva zadetka in številne priložnosti Nogometaši Drave so od prvega žvižga sodnika Bojana Tkalčiča pokazali veliko želje, agresivnosti in kreativnosti na zelenici Mestnega stadiona. Pripravili so si veliko lepih situacij za zadetek in so na koncu zasluženo zmagali. Gostje so bili v prvem polčasu v popolnoma podrejenem položaju, medtem ko so v drugem pokazali več volje in so prišli do dveh ali treh dobrih situacij za zadetek. »V garderobi smo se pred tekmo dogovorili, da gremo to tekmo odigrat 'na polno', da zabijemo veliko zadetkov in da pridemo do zmage. Danes nam je v zaključku mogoče zmanjkalo malo koncentracije, a kljub temu smo zabili dva zadetka za zmago,« je dejal krilni igralec Drave Denis Vezjak. Veliko smole za Pahorja Kakšnih 200 gledalcev je bilo že v prvi minuti na trnih, saj so Fanimo, Šporn in Bizjak izpeljali ekspresno akcijo, ki jo je slednji zaključil s strelom čez vrata. S pravim »presingom« so nadaljevali, plod tega je bil uvodni zadetek. Ostro podajo Matthiasa Fanima z leve strani v kazenski prostor je nesrečno zadel osrednji branilec Jan Pahor in žoga je pristala v mreži - 1:0. Vodstvo je dalo modrim dodatnega zagona, saj so nizali akcijo za akcijo, a v zaključkih je zmanjkala zadnja podaja in kanček več odločnosti. To pa so pokazali v 19. minuti, ko je hitro akcijo, v kateri je branilec Timotej Mate pos- Drava Dakinda Ptuj -Ankaran Postojna 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Pahor (8. ag), 2:0 Bizjak (20.) DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Rešek, Mate, Martič, Pirtovšek, Vezjak (od 88. Filipovič), Kukovec (od 61. Kolar), Lovenjak, Fanimo (od 89. Oduh), Šporn, Bizjak. Trener: Nikola Jaroš. lal predložek z desne strani, žogo je »osmoljenec« tekme Jan Pahor nespretno izbil direktno na glavo Jake Bizjaka, ki je žogo z bližine zabil v gol - 2:0. Tudi po vodstvu so se napadi domačinov nadaljevali, najlepše priložnosti so zapravili Jon Šporn, Jaka Bizjak in Matthias Fanimo. Ob ofenzivnih delih igre je treba izpostaviti tudi dobro igro mladih zadnjih veznih igralcev Matevža Kukovca in Luke Lovenjaka ter izredno mirnost, nepopustljivost in gibljivost osrednjega branilca Tina Martica. Domačini nogometašem Ankarana v prvem polčasu niso dovolili resnejših zaključkov akcij. Drugi polčas so odločneje začeli gostje in v 53. minuti bi lahko znižali rezultat. Po predložku z desne strani je Patrik Bordon po strelu z glavo najprej zadel vratnico, odbito žogo pa so po drugem Bor-donovem poizkusu z golove črte izbili domači obrambni igralci. To je bila za goste najlepša priložnost na tekmi, ob tem velja omeniti še dva nevarna strela, ki ju je sprožil rezervist Joao Pedro Menegusso. Na drugi strani je bila Drava manj agresivna, povezana in aktivna v sami igri, a kljub temu so si ustvarili niz lepih priložnosti (Šporn, Bizjak, Fanimo ...). Najlepšo priložnost za Ptujčane pa je imel v nadaljevanju Denis Vezjak, ki se je po nasprotnem napadu znašel sam pred vratarjem Mato-ševicem, ki pa je vrhunsko posredoval in zaustavil strel s 14 metrov. Tako je ostalo pri 2:0, a ob nekoliko boljši realizaciji bi lahko bil tokrat na semaforju izpisan tudi višji rezultat. Ne glede na to so lahko bili gledalci zadovoljni s prikazano igro Dravašev, ki se očitno iz kroga v krog dviguje na višji nivo. Nikola Jaroš, trener Drave: »Najbolj sem vesel zmage, prav tako pa tudi tega, da nismo prejeli zadetka. Za prikazano in zmago čestitam igralcem, imamo pa še veliko prostora za napredovanje, predvsem moramo izboljšati realizacijo, saj smo imeli znotraj 16-me-trskega prostora nekaj dobrih situacij za zadetek.« Vlado Badžim, trener Ankarana: »V tekmo smo šli nerodno, zato sta zadetka padla iz naših napak - Dravi je bilo po tej prednosti lažje. V drugem polčasu smo imeli vratnico in bi lahko prišli znova v igro, a Bordon ni zadel in tudi vratar Šeliga je nekajkrat v nadaljevanju dobro posedoval. Glede na prikazano je zato Drava zasluženo zmagala.« David Breznik Rokomet • 1. A SRL (ž), 6. krog V drugem polčasu jim je steklo ZRK Ptuj - ZRK Velenje 33:26 (17:16) ZRK PTUJ: Pušnik, Kac 3, Kreft 1, Šauperl-Ilič 11 (3), Želj 4, Bolcar 5, Skrinjar 6 (1), Varga, Bedrač, Puž, Bezjak, Selinšek 2, Marčič, Čagran, Kolenko 1, Luknjar; Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 4/5, ŽRK Velenje 4/4. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 10 minut, ŽRK Velenje 6 minut. Ženski rokometni klub Ptuj je po slabšem uvodu v sezono sedaj zaplul v zmagovalne vode. Tokrat so ptujska dekleta kljub odsotnosti Patricije Korotaj, ki ima poškodovan nos, zmagala predvsem po dobri predstavi v drugem polčasu. Velenjske rokometašice so na začetku z lahkoto prebijale domačo obrambo 3-2-1. Na pozicijah desnega zunanjega in desnega 1. A SRL (Z) REZULTATI 6. KROGA: ŽRK Ptuj - Velenje 33:26, Zagorje - Z dežele 26:24, Zelene doline Žalec - Krka 23:19, Krim Mercator - Ž.U.R.D. Koper 39:20, Ljubljana - Mlinotest 24:24. krila sta se izkazali Nika Oder (9 zadetkov) in Nastja Ferenc (8). Zaostanek treh zadetkov (2:5) so Ptujčanke lovile do 16. minute, ko so povedle (10:9). Domači trener Ivan Hrupič je že v končnici prvega polčasa spremenil obrambno postavitev v 6-0, ki je v 2. polčasu tudi prinesla odločilno prednost. Ob tem se je razigrala vratarka Višnja Varga, saj je samo v nadaljevanju zbrala deset obramb. Bolje je stekel tudi napad, ki ga je večino časa dobro vodila tokratna ka-petanka Barbara Selinšek. Tokrat je bila nekoliko manj učinkovita, v glavnih strelskih vodah se je tokrat znašel bekovski dvojec Tajana 1. KRIM MERCATOR 5 5 0 0 10 2. Z. DOLINE ŽALEC 6 5 0 1 10 3. KRKA 6 3 1 2 7 4. ZAGORJE 6 3 0 3 6 5. Z DEŽELE 5 2 1 2 5 6. MLINOTEST 6 2 1 3 5 7. Ž.U.R.D. KOPER 6 2 0 4 4 8. ŽRK PTUJ 5 2 0 3 4 9. LJUBLJANA 5 1 1 3 3 10. VELENJE 6 1 0 5 2 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so po 6. krogu vendarle vknjižili novo domačo zmago, tokrat proti Ankaranu. Na fotografiji je Matevž Kukovec (Drava Dakinda Ptuj, modri dres). Drava in Tabor do dragocenih zmag Krog je bil bogat z obračuni ekip iz zgornjega dela lestvice, tri takšne so bile odigrane. Zmagovalca kroga sta glede tega Drava in Tabor Sežana, prvi so slavili doma, drugi celo v gosteh, pri neprepričljivi Nafti. Zanimivo je bilo še v Novem mestu, kjer sta si Krka in Dob razdelili točki in ohranili niz neporaže-nosti, ki pri teh ekipah traja od 6. (Krka), oz. 7. kroga (Dob). Bravo je z zmago v Beltincih ohranil vodilno pozicijo, dve tekmi pa sta bili zaradi močnega naliva prestavljeni na sredo. REZULTATI 13. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Ankaran Postojna 2:0 (2:0); Krka - Roltek Dob 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Potokar (44.), 1:1 Levec (70.); Jadran Dekani - Brežice Terme Čatež 4:1 (3:0); strelci: 1:0 Stepan-čič (23.), 2:0 Nikolič (40.), 3:0 Ste-pančič (43.), 4:0 Nikolič (47.), 4:1 Blaževič (74.); Nafta 1903 - Cherrybox 24 Tabor Sežana 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Duspara (71.); Beltinci - AŠK Bravo 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Agboyi (24.), 1:1 Trste-njak (67., z 11 m), 1:2 Križan (72.), 1:3 Zemljak (92.); Brda - Fužinar Vzajemci 0:0; rdeči karton: Rober (75., Fužinar). Tekmi Ilirija 1911 - Rogaška in Kal-cer Radomlje - Vitanest Bilje sta bili prestavljeni na sredo, 31. 10. 1. AŠK BRAVO 12 8 2 2 31:13 26 2. KALCER RADOMLJE 12 7 3 2 27:10 24 3. TABOR SEŽANA 13 7 3 3 28:15 24 4. DRAVA DAKINDA 13 7 2 4 31:17 23 5. KRKA 13 6 5 2 25:15 23 6. ROLTEK DOB 13 6 5 2 20:12 23 7. NAFTA 1903 13 6 4 3 19:16 22 8. ANKARAN POSTOJNA 13 5 4 4 16:18 19 9. FUŽINAR VZAJEMCI 13 4 6 3 16:16 18 10. ROGAŠKA 12 3 5 4 15:19 14 11. JADRAN DEKANI 12 4 1 7 20:24 13 12. ILIRIJA 1911 12 3 2 7 17:27 11 13. BELTINCI 13 3 2 8 17:28 11 14. BRDA 13 2 4 7 17:28 10 15. VITANEST BILJE 12 2 2 8 8:28 8 16. BREŽICE ČATEŽ 13 1 4 8 10:31 7 Tenis • Mednarodni turnir v ZDA Rola v Vegasu blizu glavnega dobitka Šauperl-Ilič (11) in Neža Skrinjar (6) ter vedno odlična krožna na-padalka Katja Bolcar (5). Slednja je tudi steber domače obrambe, ki je na črti dobro zaprla Velenjčan-ke, ki so v nadaljevanju sila težko dosegale zadetke. Na drugi strani je Teja Kac v 46. minuti zadela za 27:20 in v končnici je trener Hrupič lahko ponovno dal priložnost za igro mladim igralkam, kot so Nuša Puž, Nika Bedrač, Metka Marčič in Minea Kolenko. Mlajše igralke so na krilih strelsko zelo razpoložene Šauperl-Iličeve v zadnjih minutah ohranile prednost in se na koncu veselile zaslužene zmage. David Breznik Ptujčan Blaž Rola (262. na ATP) je nazadnje nameraval nastopiti na največjem slovenskem turnirju v Portorožu, a je tik pred zdajci odpovedal udeležbo zaradi bolezni. Uradnih tekem zaradi rehabilitacije ni igral vse do preteklega tedna, ko se je odpravil na ameriško turnejo, za prvi postanek je izbral Las Vegas. Ta je bil zanj srečen ... Začel je z zmago proti 5. nosilcu, domačinu Noahu Rubinu (129.), kar mu je dalo močan zagon. Ta ga je držal kar tri kroge, ko se mu je žreb iz kroga v krog »odpiral« in mu ponujal premagljive tekmece. Tako so po vrsti padali Američan Thian Son Kwiatkowski (359.), Francoz Mathias Bourgue (294.) in Avstralec John-Patrick Smith (235.). Štiri zaporedne zmage, ki jih je Rola večino zgradil na dobrem servisu (na celotnem turnirju je le redko izgubljal lastne servisne igre), Challenger turnir Las Vegas (50.000 dolarjev + H): 1. krog: Rola - Rubin (ZDA, 5.) 6:3, 1:6, 6:3; 2. krog: Rola - Kwiatkowski (ZDA) 6:3, 6:4; četrtfinale: Rola - Bourgue (Francija) 6:4, 7:6(1); polfinale: Rola - Smith (Avstralija) 6:3, 7:5; finale: Rola - Kokkinakis (Avstralija) 4:6, 4:6. so ga pripeljale do tretjega finala na challenger turnirjih letos. Prva dva sta že precej oddaljena, saj jih je odigral marca v Qujingu na Kitajskem in aprila v Panami. Tokrat mu je na nasprotni strani mreže stal nekdanji »čudežni deček« avstralskega tenisa Thanasi Kokkinakis (192.). Danes 22-letni igralec je bil leta 2015 že 69. igralec sveta, letos pa kaže znake vnovične vrnitve na veliko sceno (marca je npr. v Mia-miju ugnal Rogerja Federerja). Zaključni dvoboj turnirja je pričakovano postregel z močnimi servisnimi igrami, pri čemer je bila vsaka izguba servisa že domala odločilna. Pri tem je bil uspešnejši Avstralec, ki mu je edini break v 1. nizu uspel pri rezultatu 4:4, v drugem pa takoj na začetku niza. Blaž si na drugi strani skozi celoten dvoboj ni priigral niti ene break priložnosti, sploh ob prvem servisu Avstralca je bil nemočen (94 %, 29/31!). Po uri in 20 minutah je bilo razmerje točk 52:66, zmagovalec je prejel 7.200 dolarjev nagrade, poraženec pa 4.240. Blaž bo na najnovejši ATP-lestvi-ci napredoval za 32 mest in bo zavzel 230. mesto. V tem tednu bo nastopal na turnirju v Charlottesvillu, kjer nagradni sklad znaša 75.000 dolarjev (+ H). JM Odbojka • 1. B DOL (ž), 3. krog Maratonski obračun v Ljubljani Foto: Črtomir Goznik Tajana Šauperl-Ilič (ZRK Ptuj) je dosegla kar 11 zadetkov. OD Krim - ZOK SETO Ptuj 2:3 (11, 15, -22, -17, -12) ZOK SETO PTUJ: Stavbar, Sa-kovič, Gajser, Oancea, Pignar, K. Milošič, Horvat, Pučnik, N. Milošič. Trener: Bojan Novak. Ptujska odbojkarska ekipa je tekmo s Krimom odigrala precej oslabljena, saj v njej ni bilo treh mladih igralk - Novakove, Pater-nostove in Tomaničeve - ter zelo pomembne članice prve šesterice Vedlin Gojčičeve. Kljub skromnejši devetčlanski zasedbi se je po približno dveh urah in petnajstih minutah igre veselila zmage. V prvih dveh nizih so bile Ptuj--čanke daleč od prave igre in mlade Ljubljančanke so jih (pre)lahko dobile. Po zaostanku 2:0 v nizih se je zgodilo nekaj rošad na igrišču, trener Bojan Novak je npr. Gajserjevo postavil na položaj korektorja, Pučnikovo pa na njen položaj spreje-malke-napadalke. Ta poteza se je izkazala za dobro, saj je bolje stekel napad, v katerem je tudi tokrat večino vajeti držala Sakovičeva. Ob teh spremembah so v tretjem in četrtem nizu ptujske odbojkarice občutno dvignile nivo servisa, izvedle so nekaj uspešnih blokov (izstopala je Horvatova), za nameček so izboljšale tudi igro v polju. Vsi ti elementi so prinesli izenačenje v nizih na 2:2. Sledil je peti niz, v katerem sta se ekipi do same končnice izmenjevali v vodstvu, v odločilnih dramatičnih trenutkih pa so ptujske igralke zaigrale bolj zbrano ter so dobile odločilni niz 12:15. V soboto Ptujčanke gostijo ekipo Vitala iz Ljubljane. VRSTNI RED: Grosuplje 9, ŽOK SETO Ptuj 8, Krim 7, Triglav Kranj 6, Swatycomet Zreče 5, Mozirje 4, Prevalje 3, Vital Ljubljana 2, Piran 1, Nova KBM Branik II 0 točk. David Breznik torek m SO. oktobra 2018 Šport Štajerski 1S Nogomet m 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Vrhunska predstava Vidma za visoko zmago 3. SNL sever REZULTATI 11. KROGA: Videm -Šmartno 5:0 (3:0), Mons Claudius - Kety emmi Bistrica 1:3 (1:1), Avto Grubelnik Dravograd - Šampion 2:0 (1:0), Pohorje - Zreče 0:1 (0:1), Dravinja - Pesnica 3:0 (3:0). 1. VIDEM PRI PTUJU 11 8 1 2 25:9 25 2. KETY EMMI BISTRICA 11 8 1 2 23:9 25 3. ŠMARTNO 1928 11 7 1 3 29:20 22 4. ŠAMPION 11 5 1 5 24:19 16 5. DRAVOGRAD 10 5 0 5 20:23 15 6. DRAVINJA 11 4 2 5 16:16 14 7. ZREČE 10 3 4 3 11:14 13 8. TEHNOTIM PESNICA 11 3 3 5 10:17 12 9. MONS CLAUDIUS 11 2 3 6 13:20 9 10. POHORJE 11 0 2 9 12:36 2 VIDEM - ŠMARTNO 5:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Božak (13., z 11 m), 2:0 Mohorko (27.), 3:0 Antolic (43.), 4:0 Božak (50.), 5:0 Božak (77.). VIDEM: Mikic, Plajnšek, Antolic, Kostanjevec (od 72. Zelenik), Adedoja, Cafuta, Tement (od 56. Zem-ljarič), Božak (od 84. Cesar), Krajnc (od 84. Lah), Mohorko (od 72. Hliš), Lovenjak. Trener: Robert Hojnik Že od prve minute naprej je bilo na odlično pripravljeni zelenici v Vidmu vse v znamenju domače ekipe, ki je imela v idealnem vremenu za nogometno tekmo tudi lepo spodbudo s tribune. Začetno premoč so varovanci Roberta Hojnika kronali v 13. minuti, ko je po očitnem prekršku nad Sebastjanom Krajncem sodnik Bojan Tkalčič pokazal na 11-metrovko. To je zanesljivo izvedel Dominik Božak - 1:0. V sredini polčasa je vodstvo povišal Rok Mohorko, ki je v zadnjih tekmah močan adut Videmčanov. Tik pred koncem prvega dela igre je tretji zadetek zabil domači branilec Nikola Antolič, s tem pa je bil odpor varovancev gostujočega trenerja Ramiza Smajlovica praktično zlomljen. V drugem delu je Dominik Bo-žak dokončal hat-trick in se z 11 doseženimi zadetki zavihtel na vrh lestvice strelcev 3. lige sever, na vrhu pa je tudi ekipa Vidma, ki ima boljšo gol razliko od Bistričanov. Robert Hojnik, trener Vidma: »Moji fantje so tokrat odigrali tekmo na vrhunskem nivoju, zato si zaslužijo vse pohvale. Pokazali so veliko taktično disciplino, suvereno so prihajali v priložnosti in jih veliko tudi izkoristili.« Superliga: Podvinci in Cirkulane do točke v zaključku, Stojnci do zmage V Podvincih sta se merili vodilni ekipi lige, derbi pa je upravičil pričakovanja, saj je vsaki od ekip pripadel po en polčas. Po prvem delu je veliko bolje kazalo gostom, ki so vodili 0:2. Tako je bilo še v 83. minuti, a sledil je izjemen finiš Podvinča-nov, ki so vendarle izvlekli remi in ubranili vodilni položaj na lestvici. V občinskem derbiju v Stojncih je kazalo na remi, a se s tem ni strinjal domači trener in igralec Milan Kokot, ki je svoji ekipi priigral prestižno zmago. S tem so se rumeno--črni znova približali tako želenemu zgornjemu delu lestvice. Gerečja vas še naprej igra po sistemu toplo-hladno. Po seriji zmag so tokrat izgubili drugič zapored. Na robu poraza so bili tudi Cirku-lančani, ki jih je s svojim drugim zadetkom na tekmi rešil Blaž Cesar. To se je zgodilo že v sodnikovem podaljšku ... Derbi začelja je pripadel Prager-čanom, ki so tokratnim tekmecem iz Skorbe tako prepustili zadnje mesto na lestvici. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so v derbiju kroga prikazali zelo prepričljivo predstavo in razveselili svoje privržence. REZULTATI 10. KROGA: Gerečja vas - Apače 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Tramšek (39.), 0:2 Medved (64.), 0:3 Fruk (70.), 1:3 Krajnc (77.); Pragersko - Skorba 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Brumec (62.); Cirkulane - Haj'dina 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Črnko (28., z 11 m), 1:1 Cesar (57.), 1:2 Vogrinec (66.), 2:1 Cesar (92.). Rdeči karton: Matič (92., Hajdina); Podvinci - Bukovci 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Zorec (33.), 0:2 Antolič (43.), 1:2 Šegula (84.), 2:2 Mulej (90.); Stojnci - Markovci 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Petrovič (46.), 1:1 Leben (61., z 11 m), 2:1 Kokot (89.). 1. PODVINCI 10 7 2 1 29:14 23 2. BUKOVCI 10 6 2 2 22:11 20 3. CIRKULANE 10 5 4 1 21:12 19 4. GEREČJA VAS 10 5 1 4 20:17 16 5. APAČE 10 4 3 3 18:15 15 6. STOJNCI 10 4 3 3 17:16 15 7. HAJDINA 10 3 4 3 23:19 13 8. MARKOVCI 10 2 2 6 9:21 8 9. PRAGERSKO 10 2 0 8 7:26 6 10. SKORBA 10 1 1 8 14:29 4 Futsal m 2. SFL 1. liga MNZ Ptuj: pet golov Zavrča z igralcem manj REZULTATI 10. KROGA: Tržec - Zavrč 2:7 (0:3); 0:1 Potočnik (4.), 0:2 Leben (6.), 0:3 Domjan (39.), 0:4 Potočnik (61.), 0:5 Potočnik (77.), 0:6 Potočnik (82.), 1:6 Emeršič (83.), 2:6 Kmetec (89.), 2:7 Potočnik (90.). Rdeči karton: Gril (25., Zavrč); Središče ob Dravi - Grajena 5:1 (4:0); 1:0 Sakelšek (21.), 2:0 Štamber-ger (23.), 3:0 Štamberger (38.), 4:0 Govedič (44.), 5:0 Sakelšek (64.), 5:1 Pihler (68.). Rdeči karton: Šoštarič (40., Grajena); Leskovec - Podlehnik 2:2 (1:1); 1:0 Emeršič Medved (26.), 1:1 Feguš (41.), 2:1 Trafela (53. avtogol), 2:2 Murko (83.); Ormož - Boč Poljčane 1:0 (0:0); 1:0 Žnidar (61., avtogol). Rdeči karton: Jelovšek (88., Boč). Prosta je bila ekipa Gorišnice. VRSTNI RED: Zavrč 23, Ormož 15, Grajena 15, Gorišnica 12, Središče 12, Tržcec 11, Podlehnik 9, Leskovec 7, Boš Poljčane 6. 2. liga MNZ Ptuj: do zmage tudi Slovenja vas REZULTATI 9. KROGA: Oplotnica - Hajdoše 1:6 (0:4); 0:1 Gajser (7.), 0:2 Koželj (21.), 0:3 Haunhol-ter (39.), 0:4 Novak (44.), 0:5 Koželj (51.), 0:6 Gajser (55.), 1:6 Šraml (77.). Rogoznica Slofin - Polskava avtop. Grobelnik 1:1 (1:0); 1:0 Horvat (30.), 1:1 Gradič (69.). Rdeči karton: Cingesar (26., Rogoznica); Majšperk picerija Špajza - Mladinec Lovrenc 7:0 (4:0); 1:0 Letonja (8.), 2:0 Bratkovič (18.), 3:0 Letonja (20.), 4:0 Bratkovič (24.), 5:0 Bratkovič (52.), 6:0 Letonja (66.), 7:9 Letonja (68.). Rdeči karton: Pulko (19., Lovrenc); Zgornja Polskava - Slovenja vas 2:4 (2:2); 0:1 Drosk (2.), 1:1 Milošič (13.), 2:1 Smogavc (29.),. 2:2 Drosk (36.), 2:3 Lenart (85.), 2:4 Šešo (91.). Rdeči kartoni: Kac (62.), Šutalo (77.), Vegel (77., vsi Polskava), Svenšek (77., Slovenja vas). VRSTNI RED: 1. Majšperk Picerija Špajza 24, Makole Bar Miha 21, Polska-va avto. Grubelnik 13, Rogoznica Slofin 13, Mladinec Lovrenc 11, Hajdoše 9, Zg. Polskava 6, Slovenja vas 4, Oplotnica 3. Jože Mohorič Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije Četrtfinale (povratne tekme), SREDA OB 13.00: Mura - Gorica; ob 17.00: Domžale - Maribor; ob 18.00: Aluminij - Krško; ob 20.00: Olimpija Ljubljana - Koper. 1. SNL PARI 15. KROGA, SOBOTA OB 18.00: Gorica - Rudar; NEDELJA OB 11.45: Triglav - Krško; OB 14.00: Celje - Maribor; OB 16.15: Olim-pija - Domžale; OB 18.00: Aluminij - Mura. 2. SNL PARI 14. KROGA: SOBOTA OB 12.00: AŠK Bravo - Drava Dakinda Ptuj; OB 14.00: Fužinar Vzajemci - Beltinci, Brežice Terme Čatež -Brda, Vitanest Bilje - Jadran Dekani, Rogaška - Kalcer Radomlje, Roltek Dob - Ilirija, Nafta - Krka; NEDELJA OB 14.00: CherryBox24 Tabor Sežana - Ankaran Postojna. 3. SNL SEVER 12. KROG: Šampion - Videm (v soboto ob 14.00). SUPERLIGA PARI 11. KROGA, SOBOTA OB 14.00: Bukovci - Apače, Hajdina - Stojnci, Markovci - Pragersko; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Podvinci; OB 14.00: Cirkulane - Gerečja vas. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA, SOBOTA OB 14.00: Grajena - Tržec, Zavrč -Gorišnica, Leskovec - Ormož; NEDELJA OB 14.00: Dornava - Boč Poljčane, Podlehnik - Središče. Rokomet • NLB liga PARI 8. KROGA, PETEK OB 19.00: Trimo Trebnje - Riko Ribnica; SOBOTA OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Koper, Dol TKI Hrastnik -Maribor Branik, Sviš Ivančna gorica - Celje Pivo. Laško, Krka - Do-bova; NEDELJA OB 19.45: Urbanscape Loka - Gorenje Velenje. Odbojka m 1. B SRL (ž) 4. KROG: ŽOK SETO Ptuj - Vital Ljubljana (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Futsal • 2. SFL 6. KROG: KMN Tomaž Šic bar - FK Kebelj, FK Dobrepolje - FC Hiša daril Ptuj (obe v petek ob 20.00). 6. dobrodelni tek za Ptuj V soboto, 3. 11., bo na Mestnem stadionu na Ptuju potekal že šesti dobrodelni tek za Ptuj. Sredstva, ki bodo zbrana s startnino in prispevki, bodo namenjena dnevnemu centru in zavetišču za brezdomne osebe Kamra, ki ga je Mestna občina Ptuj ustanovila letos. Prijave bodo odprte od 10. do 11. ure, simbolična startnina znaša 10 evrov. Start teka je načrtovan ob 11. uri. Trasa je razdeljena na več težavnostnih stopenj in je namenjena tako rekreativcem kot tistim z malo več kondicije. Po koncu teka sledi predaja zbranih sredstev predstavnikom dnevnega centra in zavetišča za brezdomne osebe Kamra in druženje s pogostitvijo. Jože Mohorič Oslabljeni Tomaž v pravem derbiju pretil skoraj do konca FC Hiša daril Ptuj - KMN Tomaž ŠIC Bar 6:4 (3:1) STRELCI: 1:0 M. Senekovič (6.), 1:1 Dragosavac (7.), 2:1 Vrabel (8.), 3:1 Vrabel (20.), 4:1 Letonja (23.), 5:1 M. Senekovič (30.), 5:2 Klanj-šek (31.), 5:3 Dragosavac (33.), 5:4 Gašparič (36.), 6:4 Pihler (36.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan; U. Senekovič, Katan, Tu-šek, Pihler, Kotnik, Murko, Rama- dani, M. Senekovič, Klemenčič, Le-tonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut. KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Vrb-njak, Klanjšek, Kos, Goričan, Kavaš, Gašparič, Koren, Miklašič, Dragos-avac. Trener: Bojan Cunk. RDEČI KARTON: Goričan (23.). Veliko gledalcev, blizu 300, se jih je zbralo, na čelu z zelo glasno navijaško skupino iz Tomaža, je videlo res dobro futsal predstavo vodilnih ekip 2. lige. Derbi je povsem upra- vičil pričakovanja, saj ni manjkalo atraktivnih potez, lepih zadetkov, odličnih posredovanj vratarjev, konec koncev pa tudi spornih sodniških odločitev, kazenskih strelov z 10 metrov in izključitve. Prvih deset minut tekme je bilo izjemno razburljivih in dinamičnih, priložnosti in streli so se vrstili na obeh straneh. Nekoliko uspešnejši so bili domačini, pri katerih je Aleš Vrabel 'delal razliko1. Eden od od- ločilnih trenutkov tekme se je zgodil dve sekundi pred odmorom, ko je Vrabel zaključil izjemno akcijo Ptuja in povišal na 3:1. Ko je v 23. minuti gostujoči ka-petan Urban Goričan prejel rumeni karton zaradi spornega prekrška, zaradi protestov pa nato še rdečega, so delnice gostov močno padle. Z igralcem več je za nameček Matija Letonja še povišal vodstvo domačinov na 4:1. V 30. minuti je Marko Senekovič zadel za 5:1 in na tribunah je bilo čutiti, da je tekma odločena. Nekaj slabših minut domače ekipe pa so gostje spretno izkoristili in se s tremi zadetki v petih minutah povsem približali (5:4), vmes je Dragosavac celo zapravil kazenski strel z 10 metrov (6. prekršek Ptuja, obramba Stepišnika). Ko so gostujoči navijači ponovno začutili priložnost, pa jih je domači kapetan Thomas Pihler hitro utišal: na sredini je odvzel žogo in Mladi igralci GK Ptuj 2. SFL 1. FC HIŠA DARIL PTUJ 5 5 O O 2Z:Z 15 2. KMN TOMAŽ ŠIC BAR 5 4 O 1 3O:12 12 3. DLAN LOGATEC 5 3 O 2 3O:26 9 4. KMN VELIKE LAŠČE 5 2 2 1 1Z:16 8 5. ŠD MLINŠE 5 2 1 2 18:12 Z 6. KIX AJDOVŠČINA 5 2 1 2 9:11 Z 7. KMN MIKLAVŽ 5 2 1 2 11:14 Z 8. FK DOBREPOLJE 5 1 1 3 14:tf 4 9. EXTREM SODRAŽICA 5 1 O 4 13:24 3 10. FK KEBELJ 5 O O 5 5:35 O jo poslal v prazen gol, saj so gostje igrali s petimi igralci v polju - 6:4. Gostujoči trener Bojan Cunk je po tekmi realno ocenil: »Tekma je bila prava prvenstvena, po mojem mnenju na ravni 1. lige. Obe ekipi sta odigrali kakovostno, domačini pa so bili tokrat malo boljši in so zasluženo zmagali. Sodniški kriterij je bil takšen, kot je pač bil, nam vsekakor ni šel v prid. Za zaključek nam je zmanjkalo igralcev v rotaciji, saj smo na Ptuj prišli močno oslabljeni, brez sedmerice igralcev, nekaj tudi iz prve peterke, nato pa je sledila še izključitev našega ka-petana . Proti tako kakovostni ekipi, kot jo ima letos Ptuj, je bilo to enostavno preveč.« Podobnega mnenja je bil tudi trener FC Hiša daril Dejan Kraut: »Kljub zmagi v derbiju je bila to ena slabših predstav naše ekipe, znamo igrati še veliko bolje. Zmaga je vseeno zaslužena, bili smo bolj igrivi, ustvarili smo si tudi večje število priložnosti. To je bil na neki način zrelostni izpit ekipe, ki mora na treningih še precej garati. Pri rezultatu 5:1 bi morali tekmo dokončno odločiti, a smo gostom dovolili vrnitev na gol zaostanka (5:4, op. a.). Veseli me veliko gledalcev na tekmi, vsi v klubu si želimo, da bi bilo tako na vsaki tekmi.« Jože Mohorič 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. oktobra 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Kvinta Osvajajo z zvenom, živahnostjo in energičnostjo Septembra letos je prvo svečko upihnil ansambel Kvinta. Zasedbo sestavljajo: Jurij Kožar (harmonika), Matic Kete (ritem kitara, vokal), Jaka Ivan (bas kitara, vokal), Eva Kovačič (vokal) in Gregor Deželan (vokal). Jurij in Matic sta se družila že od zgodnjega otroštva. Njuna velika želja je bila ustanoviti na-rodno-zabavni ansambel. Najprej sta poiskala basista - Jako, potrebovali pa so še pevko in pevca, da bi lahko poustvarjali slog Miheli-ča, Finka, Klavžarja in preostalih velikanov narodno-zabavne glasbe. Povabilu se je najprej odzvala pevka Eva in kot zadnji pevec Gregor, ki se je z njimi takoj ujel, karakterno in vokalno. Ime ansambla so izbrali skupaj, hoteli so enostaven, slovenski in z glasbo povezan izraz - kvinta (5 članov). Na vrsto grozdja se ob poimenovanju ansambla nihče niti ni spomnil. Eva študira na Akademiji za glasbo, Jaka na Ekonomski fakulteti, Gregor pa na Fakulteti za elektrotehniko. Jurij in Matic pa že pridno delata. Sedež ansambla je v Grosuplju, doma pri Jaku, kjer potekajo tudi vaje. V prvi vrsti preigravajo naro-dno-zabavno glasbo, ki jo imajo tudi najraje. Uživajo pa tudi v igranju slovenske zabavne glasbe, dalmatinske, rocka oz. vseh glasbenih zvrsti. Pri sestavljanju repertoarja imajo prednost skladbe, ki so jim všeč, ki jim ležijo, sproti Ansambel Kvinta ga dopolnjujejo z novimi skladbami, da so vedno aktualni, prilagajajo se tudi željam poslušalcev. V dobrem letu delovanja so ustvarili tri lastne skladbe: pri polkah Ljubezen je sreča in Nisem taka, kot so druge so sodelovali z znanimi slovenskimi avtorji glasbe in besedil, za valček Mogoče nekoč, pa sta besedilo in melodijo napisala člana ansambla Matic in Jurij. Tudi v prihodnje si želijo ustvariti čim več lastnih skladb, saj na ta način najbolje izražajo tisto, kar čutijo in jim leži. Vsekakor pa se zavedamo, da gičnost, pri valčku pa predvsem nežnost," člani ansambla Kvin-ta predstavljajo svoje tri lastne skladbe. Najbolj pa so veseli, da so že v prvem letu delovanja lepo zapolnili svoj koledarček nastopov. Preigrali so več okroglih obletnic, porok in poslovnih zabav, odigrali nekaj veselic, se udeležili dobrodelnih koncertov ter enega festivala. Kjerkoli imajo radi dobro glasbo, skupino petih živahnih prijateljev, z veseljem pridejo in nastopijo. Še več nastopov pa jih čaka do konca leta, na odru bodo tudi zadnji dan v letu 2018. „Smo ambiciozni, nekoč si želimo organizirati svoj koncert ter ustvariti čim več lepih viž, ki bi se lepo prijele in poslušale ter pele med ljudmi. Na prvem mestu pa ostajamo skromni, želimo uživati v tem, kar počnemo in to početi s srcem. Za prihodnje leto načrtujemo znova kakšno lastno skladbo, udeležbo na kakšnem festivalu ter čim več uspešnih nastopov, da ogrejemo srca ljudi in jih razveselimo. Letos smo uspešno nastopili na prvem festivalu, to je bil festival Guštanj v Ravnah na Koroškem. Šli smo bolj zato, da se preizkusimo tudi na festivalskem odru, da se spoznamo z ansambli, da se družimo, izmenjamo izkušnje. Zato nas je drugo mesto s polko Nisem taka, kot so druge po oceni strokovne komisije toliko bolj presenetilo. Bili smo enostavno presrečni, smejali in jokali smo od sreče. Gotovo so bili včasih festivali bolj cenjeni, saj so ansamblom nudili večjo medijsko pozornost, zato je tudi v zadnjih letih morda upad zanimanja ansamblov za festivale. Sami se bomo festivalov še naprej z veseljem udeleževali," je v imenu mladega ansambla Kvinta še povedal Gregor Deželan. MG mm v m m. im Foto: zasebni arhiv to ni vedno enostavno, morda še posebej na začetku glasbene poti, zato smo še naprej odprti za sodelovanje s priznanimi avtorji, pove Gregor Deželan. Doslej najbolj se je prijela njihova prva živahna polka Ljubezen je sreča. „Naše trenutne skladbe so si po zvenu mogoče kar nekoliko različne, saj smo, kot smo že omenili, sodelovali z različnimi avtorji. Nekakšen slog, po katerem nas bodo poslušalci lahko prepoznali, še iščemo. Gotovo pa je vsem trem skladbam enoten naš zven, pri polkah živahnost in ener- ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. DOMEN KUMER - Nisva prva niti zadnja 2. ATOMIK HARMONIK - Ne kompliciraj 3. ČUKI in KVATROPIRCI - Če se nd spominov da živet Zmagovalec meseca oktobra: MODRIJANI - Huda uro ročk nažija NARODNA 1. VESELI SVATJE - A te še mika Z. Ans. ŠEPET-Ti znaš 3. POSKOČNI MUZIKANTI- Naš župan Zmagovalec meseco oktobra: Ans. JURETA ZAJCA - Ljubezen Je krivo za vse vK- NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime In prilmek:_ Glasujete lako tudi na: [j Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13,2288 Hajdina Cirkulane, Slovenija • Izvirni napisi na nagrobnih spomenikih Nagrobna plošča stoji, a k večnemu počitku se ne mudi Ob dnevu, ko živi vstajajo iz svojih postelj in odhajajo strašit mrtve (tako je praznik vseh svetih povzela pisateljica Maja Novak), lahko na pokopališčih opazimo marsikatero zanimivost... če le odpremo oči. Epitaf v stari grščini pomeni »na nagrobnem kamnu (spomeniku)«; gre torej za nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega. Najstarejše znane epitafe so našli na egipčanskih sarkofagih in japonskih grobnicah, priljubljeni so tudi še danes. Na slovenskih nagrobnikih so sicer navadno zapisani ali vklesani le ime, priimek, rojstni datum in datum smrti pokojnika, morda še kak »Počivaj(te) v miru«, vendar se to nekaterim zdi čisto preveč dolgočasno ... Na pokopališču v Cirkulanah je mogoče občudovati nenavadno nagrobno ploščo aforista Milana Fridauerja - Fredija in karikatu-ristke Aljane Primožič. V kamen je z zlatom vklesano: »Čeprav sva v življenju najraje počivala, se nama k večnemu počitku ni mudilo ...« Gre za rahlo spremenjen aforizem, ki ga je Fredi leta 2000 objavil v knjigi Najboljši aforizmi. Risba je Aljanin splošno prepoznaven podpis s stili-zirano coprnico, s katerim svoje karikature podpisuje že skoraj 30 let. Vklesati bo treba le še štiri številke ... Fridauer je povedal, da je leta 2010, po materini smrti, napočil čas za ureditev in obnovo celot- nega družinskega groba: »Ker - če bo šlo vse po sreči - nameravava v tem grobu z Aljano počivati tudi sama, sva si ga dovolila urediti po svojem okusu oz. v svojem stilu.« Pošalil se je, da zanamcem tako tudi nista pustila veliko dela in stroškov: »Ostale so samo štiri številke za vklesati ...« Pojasnil je, da takšni in drugačni epitafi pokojnika spremljajo najbrž skoraj tako dolgo kot nagrobni kamni: »Poleg resnih ali 'pocukranih' krasijo marsikateri nagrobnik tudi duhoviti in (avto) ironični poslovilni napisi (takšne si še posebej radi privoščijo Angleži s svojim značilnim smislom za humor). Ker nama je tak (po)življenj-ski pogled blizu, odločitev za nama lasten prehod od črk na papirju k v kamen vklesanim ni bila težka .« Njunega nagrobnika si sicer nihče ni drznil neposredno komentirati, sta pa po ovinkih vseeno izvedela, da je bil takoj po postavitvi deležen precejšnje pozornosti lokalne skupnosti: »So si ga menda kar hodili ogledovat, z leti pa so se ga že tako ali tako navadili. Tudi kamno-sekovi delavci so bili pri postavljanju mrtvo hladni. Omenili so le, da jim je Aljanin podpis znan...« Eva Milošič mm j- íSHtfr.-, ~ -/T" f ' ^ I " v . . i J Da se ljubezen na smrt ne ozira, dokazuje zapis na enem od grobov na pokopališču v Miklavžu pri Ormožu. Mož je svoji pokojni ženi posvetil besede: »Ljubil sem te, ljubim te, ljubil te bom.« Najboljše šele pride Foto: Milan Fridauer - Fredi Italijanski fašistični diktator Benito Mussolini sije za lastni grob omislil samovšečen zapis: »Tukaj leži ena najpametnejših živali, ki se je kadarkoli pojavila na obličju Zemlje.« Na grobu ameriškega pevca in filmskega igralca Franka Sinatre je zagotovilo živim: »Najboljše šele pride.« Angleško-irski komik Spike Milligan je vsem obiskovalcem svojega groba z nagrobnikom sporočil: »Sem rekel, da sem bolan.« Madžarskemu matematiku Paulu Erdosu je celo v smrti uspelo najti nekaj dobrega. Na njegovem grobu piše: »Končno ne postajam več neumnejši.« Nagrobnik na cirkulanskem pokopališču pritegne marsikateri pogled ... Foto: EM oglasna priloga Štajerskega tednika Martinov vikend v Ormožu bo "resen fajn" Naši kraji v prvih dneh novembra dobesedno oživijo. Začutiti je poseben, praznični utrip. Kot je za nekatere pust, je za Ormož in našo de-stinacijo Jeruzalem marti-novanje, praznik, povezan s tradicijo, vinogradništvom in vinarstvom, povezan s hvaležnostjo in veseljem nad vsem, kar smo med letom pridelali in doživeli. Martinovanje v Ormožu je od nekdaj velika prireditev z bogato vsebino. Veseli nas, da bomo tudi letos, na praznični petek, 9. 11., in soboto, 10. 11., ob sodelovanju številnih društev, rokodelcev, gasilcev, kulturnikov in vseh ljudi dobre volje to žlahtno zgodbo zopet nadaljevali. Na račun bodo prišli ljubitelji kulinarike, saj se bo kuhal »pr-leški pisker«, društvo kmečkih žena pa bo pripravilo razstavo Iz pridnih rok, kjer bodo predstavljene tudi najboljše potice. Na martinovi tržnici bo možno tudi kupiti marsikatero dobroto in rokodelsko umetnijo. Ogledati si bo mogoče šaljiv prikaz vinogradniških običajev s krstom mošta in prisluhniti 23. tekmovanju pihalnih godb. Vsekakor pa ne bomo pozabili na vino, saj bo ves čas v grajski kleti potekal Festival vin, slavnostno pa bomo razglasili zmagovalce za »naj špricar« in »turnirja mladih vin«. Možni bodo ogledi gradu in grajske pristave Ormož, v kateri bodo na ogled dela iz likovno-li-terarne kolonije Malek 2018, ki je letos posvečena Martinu Koj-cu. Po predhodni najavi bo možen tudi ogled ormoške kleti. Večerno dogajanje v martinovem šotoru bodo v petek popestrili grupa Vigor in Ines Erbus, v soboto pa Mejaši in Mladi Gamsi. Javni zavod za turizem, kulturo in šport 18 MARTINOVANJE, oglasna prilo: Vabi nas martinova pojedina Da bo Martin tudi sit, ne le napit Martinovanjska slavja so v zadnjem času že tako razširjena, da si je v kuhinji težko izmišljati nekaj novega. Konec koncev gre za tradicionalni kmečki praznik, povezan s koncem pridelovalnega obdobja; shrambe in kašče so polne, da brez težav najdemo kaj primernega za pod zob. Predlagamo vam torej, da le pogledate naokrog in si pripravite jesensko obarvan jedilnik. Poln pregrešnih dobrot. Na holesterol in sladkor bomo pomislili kdaj drugič (nas bo že spomnil zdravnik!). Kakšen bo torej naš jedilnik za martinovo, obarvan z doma pridelano hrano? Juha za uvod bo seveda gobova. Če si upate tvegati, jih naberite sami, če ne, se naredite dobrega kakemu gobarju. In seveda ne pozabite, da v gobovo juho sodi tudi ajdova kaša. Skuhajte jo posebej in dodajte v vročo juho žličko ali dve (potem pa jo, pogreto na prepraženi čebuli, postrezite kot prilogo k mesu). Pujs tradicionalno sicer ne sodi k martinovi pojedini, saj so ga gospodinje šele začele pitati za koline proti koncu zime. So pa »zrele« kure, race, gosi, purani ... Mi smo se odločili za jesensko obarvanega purana. Z jabolki, vinom, papriko, paradižnikom, korenčkom ... Nič iz Egipta, Južne Afrike ali Urugvaja, vse z domačega vrta. (No, skoraj vse ...) In kanček vina, seveda! Domačega. Foto: Alenka Šmigoc Vinko naj vrejo slabe 3 minute, da se ne razkuhajo. Nato jih odcedi-mo in ohladimo. V posodici na majhni vročini segrejemo marmelado, v katero smo primešali 3 žlice vode in žlico ruma. Vsak kos listnatega testa podolžno razrežemo na 6 enakih trakov, širokih po 3 cm, jih premažemo z ohlajeno marmelado, nanje pa do sredine traku polagamo jabolčne rezine drugo poleg druge (ni treba, da se prekrivajo) tako, da neolupljen del gleda iz testa. Posujemo s cimetom. Spodnji rob testa sedaj zavihamo prek jabolk in zvijemo v polža. Vsako rožico postavimo v pekač za mafine in pečemo približno 40 minut pri 180 stopinjah Celzija. Upam, da boste tudi ob letošnjem Martinu uživali v hrani in pijači. Puranje prsi z jabolki in zelenjavo Sestavine: približno 1/2 kg puranjih prsi, 3 jabolka, 1 rdeča paprika, 5 češnjevih paradižnikov, 2 manjša korenčka, 1 čebula, 3 stroki česna, 1 žlička poprovih zrn, 4 klinčki, 1 dl suhega vina (šipon, sovinjon, renski rizling), sol, sveže mlet poper, sveže mleta dimljena paprika, olje. Meso operemo, obrišemo s papirnato servieto do suhega in začinimo s soljo, mleto papriko in mletim poprom. Na vročem olju ga popečemo z vseh strani do zlato rjave barve. Odstavimo z ognja in v pekač dodamo zelenjavo, zalijemo z vinom, dodamo klinčke in poper v zrnju ter jabolka. Zelenjavo malo solimo. Ponev potisnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija, ter spečemo. Pečenke so različno debele, zato moramo čas peke prilagoditi (naša je potrebovala v pečici 30 minut). Omake bi moralo nastati precej, saj bodo svoje sokove spustili paradižnik, paprika in jabolka. Kaj boste dali k pečenki, je vaša odločitev. Poglejte za solato na vrt ali pri branjevkah na tržnici: radič, motovilec, endivija, zim- ska solata, zeljna solata ... Pa kakšni mlinci, ajdova kaša s čebulo, krompir, kuhani štrukejci... In sladica? Kakšna bi bila jesen brez jabolk! Predlagamo vam malo igračkanja z njimi. Jabolčne rožice Sestavine: 2 x listnato testo, 3 jabolka, 3 žlice marelične marmelade, sok limone, cimet, sladkor, malo ruma. Jabolka operemo, prepolovimo in odstranimo pečke ter jih (ne-olupljena!) narežemo na tanke rezine. Prekrijemo jih z vodo, okisano z limono in sladkano z 2 žlicama sladkorja. Rahlo GOSTILNA Eeian Z vami že od leta 1932! POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE KMFfKA PnirniNA IN KRVAVICF Vsak vikend nudimo pravo martinovo pojedino. Za vas pripravljamo več menijev na katerih boste našli pečeno raco, kmečki krožnik ali telečjo pečenko ... PONUDBA MESECA: pečena račka z mlinci in rdečim zeljem, poprov steak ter več vrst lignjev. Maja Plazar s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00 PEČENATUNKA T ! 02 761 2101 H 17 TAtiFKF haloška SLANINSKA KLOBASA domaČa prëkajêna lil HRAQA i_ domača suha fsk £ , û klobasa - mmi * 0P!r7 anmunv - ,r domača šunkahica s poprovim nwnicM m Mesarija Kokol d,o,o., Dofane 9, 2282 Cirkulane hmj ï)MMr KUHANO VINO 0.2L 1,80 € Akcija velja od 9.11. do 11.11. Bar Divino. Panonska ulica 1. 2250 Ptuj (S) mihciela Enološka sredstva in svetovanje Kletarska oprema in pripomočki Steklenice za vino, žganje, sok, olje, zamaški, kartoni Kozarci in pokrovi za vlaganje, PET plastenke Oorema za vrt in aozd Foto: Alenka Smieoc Vinko Martinova pojedina - s tunko obloženi kruhki - gobova juha - puranja pečenka z jabolki - ajdova kaša s čebulo - radič - jabolčne rožice MIHAELA d.o.o., Hardek 34f, 2270 Ormož Tel. 02 74 00155, GSM: 041 650 338 www.mihaela.si PE LJUTOMER, Prešernova ul. 25 9240 Ljutomer fiRM- DR1 391 717 Kutina^ . za vso rtruž»«c Brunch »Veselo Martinovanje« m Nedelja 11.11.2018,12.00 -15.00 Grand Hotel Primus TFRMF PTIII Rezervacije: Recepcija Grand Hotela Primus 0? 74 94 50fi. hotel.nrimusiffiterme-ntiji.si ^^ARHNOVANJE, oglasna priloga Štajerskega tednika 19 Na Hajdini je november najbolj prazničen mesec Tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino bo letos izpeljana 23. leto zapored. November je za občino Haj-dina poseben mesec. V času martinovanja praznujejo svoj občinski praznik in se na tradicionalni martinovi prireditvi Iz mošta vino - pridi na Hajdino zahvalijo sv. Martinu, farnemu patronu. Pred Hajdinčani so praznični dnevi. Občinski praznik skupaj z veselim martinovanjem sta gotovo več kot odlični priložnosti za proslavljanje. Ker sovpadata, ju vsako leto obeležijo skupaj z izjemnimi dogodki in pestrimi prireditvami. Dogaja se tako rekoč že cel oktober, najbolj pestro dogajanje pa bo v soboto, 10. no- vembra. Takrat se bodo po tradiciji sv. Martinu zahvalili za minulo letino, mošt prekrstili v vino, imenovali kletarja letnika in svojega farnega pa-trona poprosili, da bo do njih milosten in dober tudi prihodnja leta. Kletarja sta Ivan Vog-rinec in Jožef Meglič iz Skorbe. Z njunim prihodom bo napovedan začetek 23. tradicionalne prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Dogajanje bo, tako kot vsako leto, v farni cerkvi sv. Martina, kjer bo izveden kulturni program in opravljen krst mošta. Še pred tem, ob 13. uri, bodo začeli prinašati beli in rdeči mošt ter vpisovati prinašalce Krst mošta in ocenjevanje vin tudi v Staršah Prireditve ob martinovanju se bodo v Staršah začele že v soboto in končale v torek. Zvrstila se bodo številna ocenjevanja mladih vin in tradicionalni krst mošta. Prvo martinovo pojedino pripravlja Športno društvo Starše. To bo v soboto, 10. novembra, ob 20. uri. Društvo bo pripravilo martinovo večerjo, za udeležbo pa se je treba predhodno prijaviti. Osrednji dogodek ob prazniku pripravlja Občina. To bo v nedeljo, točno na dan, ko goduje sveti Martin. Številke na uri pa bodo ob začetku prireditve enake kot na koledarju. Tradicionalni krst se bo namreč začel ob 11.11. Krst mošta bodo uprizorili župan Bojan Kirbiš, predsednik Turističnega društva Starše Marjan Malek in vinska kraljica Maruša Foto:TopTon Martinovali bodo tudi v Kidričevem V nedeljo bodo pripravili tržnico, kjer se bodo predstavila različna društva. Na voljo bo tudi mlado vino in kostanji. Ob 15. uri se bo pričel tudi kulturni program. Nastopili bodo tamburaši, ljudski pevci in pevke, folklorna skupina ter Moški pevski zbor Talum Kidričevo. Kot zanimivost bodo na stojnicah predstavili stare etikete iz steklenic in kulinariko, ki se je v času martinovanja pripravljala nekoč. Zelenjak. Sledilo bo ocenjevanje domačega vina, na katerega bodo občani na izbor lahko prinesli liter domačega rdeče- - teÄfö ■'lil Sveti Martin se bo letos v Halozah dolgo mudil - . .. - - ■ tt — , "" - - Ah: - --'J ' w ;„■! "v _ . * _• Z-^mJÈii^ /V --- , «A ' ■ êh\M t /¡i" ' ^^Šfl^^L- ; > -, V y ' •«J.*«-....___ . " ' '"v^jÏ." - 'H jf ¿ "i ' ,V i ■ g: 'äME f Foto: Dani Turnšek V Halozah mošt v vino za vsak primer krstijo kar dvakrat: enkrat zares in enkrat za smeh ... mošta v krstno knjigo za leto 2018 v šotoru. Temu bo sledila osrednja prireditev ob 20. občinskem prazniku občine Haj-dina. Podelili bodo priznanja za najlepše urejene objekte v občini ter seveda občinska priznanja. Po koncu uradnega dela bo na sporedu pogostitev občanov v šotoru na trgu pred občino Hajdina, nadaljevali pa bodo z družabnim srečanjem z ansamblom Klateži. V nedeljo bodo praznovanje občinskega praznika in obeleževanje mar-tinovanja sklenili s slavnostno mašo ob prazniku sv. Martina. Tudi ta dan pa bodo Hajdinča-ni izkoristili za krajše druženje. Za pristno doživetje martinovega je treba obiskati kraje, ki so z vinsko trto in starimi običaji tesno povezani. Odlična izbira bo zagotovo Vinsko-turistična cesta Haloze - letos vse do 17. novembra. Haloški vinogradniki, gostinci, društva in občine bodo letos pripravili okoli 20 različnih dogodkov. Praznovanje se bo v občini Videm začelo v petek, 2. novembra, ob 16.30. Župan občine Videm Friderik Bračič je pojasnil, da prireditev tokrat ne bo ob videmski občinski stavbi, temveč pri Kočarjevi domačiji na Pobrežju: »S sredstvi z razpisa Lokalne akcijske skupine Haloze bomo domačijo povsem obnovili, dela tako v notranjosti kot v okolici stavbe se pravkar zaključujejo. Ob martinovem bomo domačijo slovesno odprli.« Dogodek bo kot vselej postregel s pravim in šaljivim krstom mošta, bogatim kulturnim programom in druženjem. Dušo si bo mogoče privezati z dobrotami izpod rok članic aktivov kmečkih žena ter z žlahtno kapljico domačih vinarjev in iz simboličnega občinskega vinograda. V motelu Majolka v Jurovcih bodo od 5. do 11. novembra ponujali martinove kulinarične dobrote. 9. novembra od 17. ure bo Martinovanje Strmec v Zgornjem Leskovcu 20 razveselilo s šaljivim martinovim programom, krstom mošta in pogostitvijo. Dan zatem ob 14. uri bo Društvo Kocil Skorišnjak martinovanje pripravilo pri Blaževi kapeli in na sedežu društva. 11. novembra ob 11. uri bo Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah v Berinjaku 2 pripravilo druženje z blagoslovom mošta na stari haloški način. Pri kmetiji Pajnkiher v Doleni bodo 17. novembra ob 15. uri odprli pušlšank. Veselo bo seveda tudi drugod po Halozah, celoten program dogodkov je objavljen na spletni strani www.martinova-nje.haloze.org in ga še dopolnjujejo. ga vina iz svojih brajd. Najboljši trije pa bodo prejeli tudi praktične nagrade. Ob pestrem dogajanju bo poskrbljeno tudi za dobro hrano in pijačo. Nikakor ne bo manjkalo mlado vino, za zabavo pa bo skrbela glasbena skupina Lovvbudget. Upokojenci bodo prav tako nazdravili ob prazniku vina, vendar nekoliko kasneje. Dogajanje bo v torek, 13. novembra, ob 11. uri v prostorih Društva upokojencev. Na srečanje vabijo vse člane in članice. Tudi upokojenci bodo pripravili krst mošta, zato naj vsak s seboj prinese liter vina, ki ga bodo po krstu tudi ocenili. Podrobnejše informacije o dogajanju ob martinovem lahko najdete tudi na spletni strani Občine Starše: http://www. starse.si Foto: CG Foto: CG MARTINOVANJE, oglasna prilo¡ Nastaja nova vinska blagovna znamka Ob zaključku projekta Povezovanje in blagovna znamka za kakovost vin iz Haloz so v kulturni dvorani v Vidmu pri Ptuju pripravili predstavitev dosedanjih in napoved prihodnjih dosežkov Vinarske zadruge Haloze (VZH) s partnerji. Zamisel o vinogradniških oz. vinarskih zadrugah se je v Halozah porodila že v prejšnjem stoletju, predlani marca so ha-loški vinogradniki zadrugo ustanovili po principih socialnega podjetništva. Na razpisu Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze je zadružnikom v sodelovanju s Kmetijsko-goz-darskima zavodoma (KGZ) Ptuj in Maribor ter Društvom vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze za projekt Povezovanje in blagovna znamka za kakovost vin iz Haloz iz Evropskega sklada za regionalni razvoj uspelo pridobiti 199.897 evrov, celotna vrednost projekta znaša 301.897 evrov. Predsednik VZH Jožef Šmigoc je pojasnil: »Glavni cilj projekta je vzpostavitev enotne vinske II t' Vino vinarjev Vinarske zadruge Haloze bo mogoče prepoznati po novem logotipu. Na martinovanje v Markovce - mošt iz občinske haloške kleti bodo spremenili v vino Vinski praznik bodo s tradicionalnim martinovanjem zaznamovali tudi v občini Markovci. Na prireditvi, kjer bodo po starih šegah s krstom mošt spremenili v vino, bodo prvič krstili tudi mošt iz občinske haloške kleti. V soboto, 10. novembra, bo v Markovcih, natančneje v večnamenski dvorani Bukovci, nadvse veselo in pestro. Kako- pak, ko pa bo potekalo tradicionalno martinovanje, ki je med tamkajšnjimi vinogradniki, ljubitelji žlahtne kapljice in vsemi ljudmi dobre volje že dobro poznano. Dogajanje pripravlja tamkajšnja občina v sodelovanju s Kulturnim društvom Bukovci, začelo pa se bo ob 17. uri. Prireditev bo povezala vinarsko tradicijo s pristno najznačilnejšo kulinariko, kul- turo in zabavo. Organizatorji namreč obljubljajo bogat kulturni program z zanimivim obredom - šaljivim krstom mošta. Letos bodo prvič krstili tudi mošt iz občinske haloške kleti. Obiskovalcem bodo postregli še z martinovimi dobrotami z gosko, martinovo doživetje pa začinili še z glasbo. Za rajanje bo namreč poskrbel ansambel Vagabundi. Vinogradnikov vse več, vinogradov vse manj I 2006 I 2018 I Število pridelovalcev grozdja 1.272 2.106 Povprečna površina vinogradov na pridelovalca grozdja 0,68 ha 0,35 ha Vir: Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je na območju Haloz skupno okoli 5.000 hektarjev travnikov, 4.800 hektarjev gozdov, 3.000 hektarjev njiv in 735 hektarjev trajnih nasadov, okoli 2.500 hektarjev površin je nerodovitnih. Na 1.806 kmetijah živi okoli 6.000 ljudi, (tudi) z vinogradništvom se ukvarjajo na kar 1.650 kmetijah. Povprečna slovenska kmetija ima 6,9 hektarja zemljišč, povprečna haloška meri le 4,6 hektarja. Število pridelovalcev grozdja v Halozah se je v zadnjih dvanajstih letih povečalo za 834 oz. za 65 %, vendar predvsem na račun nove obveznosti vpisovanja v register tudi za majhne kmetije. Posledično se je povprečna površina vinogradov na pridelovalca zmanjšala. Zanimivo je, da se je kljub povedanemu skupna površina vseh haloških vinogradov od leta 2006 zmanjšala - za okoli 132 hektarjev oz. za približno 15 % Vir: Jure Legac blagovne znamke na celotnem vinorodnega podokoliša Halo- kratkem času zagrizli v tako po-območju Haloz, ki bo povezala ze.« Priznal je, da sta za haloški- memben projekt.« vinogradnike in vinarje tega ob- mi vinogradniki dve leti trdega z evropskim in lastnim denar-močja ter bo hkrati sinonim za dela: »Ampak skoraj ne more- jem so v zadrugi kupili iriobilno kakovostno in vrhunsko vino iz mo verjeti, da smo lahko v tako avtomatizirano polnilno linijo, ki _ bo vinogradnikom precej olajšala in pocenila polnjenje steklenic. Odprtje in prvo uradno polnitev bodo pripravili novembra. Z istim projektom so začeli razvijati tudi lastno vinsko blagovno znamko, vključno s celostno grafično podobo. Teoretične osnove za kakovosten produkt so dobili z različnimi študijami, strokovnimi predavanji in delavnicami. Haloze so si nadele novo krono Roman Štabuc iz Specialistične službe za vinogradništvo in vinarstvo KGZ Maribor je dejal: »V našem zavodu smo dobili nalogo, da poiščemo 'temeljno' vino Haloz, ga stilno ovrednotimo, mu izberemo steklenico in pripravimo izhodišča za celostno grafično podobo.« Ugotovili so, da bi haloška zvrst morala biti suha, s kislino od 6 do 7 gramov na liter, aroma-tičnost bi morala biti nevtralna. Še senzorični opis vina: čistega videza, zelenkasto-rumene barve, sadne cvetice, srednje izražene arome, srednje polnega okusa, s srednje izraženo harmoničnostjo in srednje pitno. Stanislav Leskovar je v imenu skupine strokovnjakov iz KGZ Ptuj predstavil še študijo izhodišč za vzpostavitev blagovne znamke. Za izdelavo celostne grafične podobe VZH so na podlagi zbiranja ponudb izbrali ljubljansko podjetje Juhuhu. Jure Legac iz omenjenega podjetja je predstavil nov logotip: »Krožna forma pomeni povezanost vinarjev v zadrugo, steklenice v kroni nakazujejo na njihovo dejavnost, krona pa je simbol pravega bogastva in potenciala, ki ga nudi rodovitni svet gričevnatih Haloz.« Linijski izris gričev naj bi spominjal na del prstnega odtisa in tako predstavljal pravo identiteto Haloz. Logotip bodo uporabljali na steklenicah, dopisnih papirjih, vizitkah, vrečkah itd., tudi na novi polnilni liniji. Naslednji korak: poslovno-logistični center Predsednik LAS Haloze Franc Mlakar je dejal, da VZH postaja motor in podvozje haloškega avtomobila: »Zelo vesel bom, če bosta karoserija in bogata notranja oprema kasneje nastali kot turizem. Potem Halozam gotovo ne bo težko.« Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je poudaril, da gre šele za prve korake: »Če bomo nadaljevali s takšnim tempom, se bo jutri to poznalo tudi v našem žepu.« Predsednik DVS Haloze Edi Hoj-nik je dejal: »Zelo veseli smo, da se je med 200 člani našega društva našlo 30 pogumnežev, ki so ustanovili zadrugo.« Srečanje je sklenil Štabuc z zamislijo za nadaljnji razvoj VZH: »Zadružniki bodo morali ustvariti svojo klet. Čeprav se morda zdi čudno, predlagam, da globoko razmislijo o odkupu Ptujske kleti v naslednjih letih. Zgodovinsko gledano jim ta klet tudi pripada.« Predsednik VZH je priznal, da trenutno razmišljajo o skromnejših korakih: »Razmišljamo, da bi uredili po-slovno-logistični center. Nujno bi ga potrebovali že zaradi nove polnilnice, nabave reprodukcijskega materiala itd. Kam nas bodo pripeljali naslednji koraki, bomo pa še videli.« Kolofon Oglasna priloga Martinovanje 30. oktober 2018 Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki in fotografije: Črtomir Goznik Dženana Kmetec Eva Milošič Vida Božičko Monika Horvat Alenka Šmigoc Vinko Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner ■ torek • 30. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Vidi se... ... da so policisti svojo nedavno aktivnost prometnega kontroliranja povsem upravičeno poimenovali 'Morska deklica'. Komu pa, mislite, so bili namenjeni bazeni na fotografiji, ki jih je veselo prevažal nek poljski šofer, če ne zabavi kakšne morske deklice, ki sije zaželela dopust na Štajerskem?! Govori se... ... da so videmski svetniki, potem ko so o proračunu govorili na dolgo in široko kar nekaj tednov, tik pred zdajci obupali in prepustili bitko za občinski kolač tistim svetnikom in županu, ki bodo izvoljeni sredi novembra (alipa ob morebitnem drugem volilnem krogu še pozneje). Tako se bo kmalu po izvolitvi pokazalo, kako srečno roko so imeli volivci - tisti, ki mislijo, da so zapostavljeni, in oni, ki so res zapostavljeni ... ... da si zadnje čase država in občine zelo prizadevajo za to, da bi povečale količino denarja v svojih proračunih, neizčrpen vir zanj pa najdejo v žepih občanov. In tako ni nič Prireditvenik neobičajnega, če v novinarskih sestavkih redno beremo o tem, kje vse nas bodo oglobili. Na tisti prispevek za radar smo že itak navajeni kot na reden strošek, potem je tu globa za nepravilno ločevanje smeti, globa za kurjenje z mokrimi drvmi, globa za preveč nabranih gob, globa za nepobran pasji kakec ... Edino prdnemo še lahko v javnosti brez globe. Zaenkrat... ... da šele ob vsakokratnih volitvah vidimo, kako lep iti srečen narod smo Slovenci. Toliko lepih nasmehov, kot se nam jih kaže v tem času, namreč drugače vidiš le v kakem romantičnem filmu. A ne bi bilo lepo, če bi se volili vsak dan? ... da so tisti, ki od nas za svoje storitve - pa naj so te prostovoljne ali mus - kasirajo mastne denarce, zelo inovativni pri tem, kako količino iz naših že- pov pobranega denarja povečati, pa pri tem ne izpasti grabežljivo. Tako nas ptujski smetarji, ki bodo na položnice po novem letu zapisali tudi več kot dvesto odstotkov višje cene, sedaj prepričujejo, da ne gre za podražitev, pač pa za pravičnejšo porazdelitev stroškov med uporabniki njihovih storitev. Le kje živijo tisti srečni izenačenci, ki bodo imeli več kot 200 % manjšo cifro na položnici?! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 8 4 7 1 5 9 3 2 2 3 7 5 8 2 4 1 8 2 4 5 8 1 6 3 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ¥¥ €€€ QQQ Bik ¥¥¥ ¥ €€ QQQ Dvojčka ¥ ¥¥¥ € QQ Rak ¥¥ ¥¥ €€€ Q Lev ¥¥¥ ¥ €€€ QQ Devica ¥ ¥¥ €€ Q Tehtnica ¥¥ ¥¥¥ € QQQ Škorpijon ¥¥ ¥¥ €€ Q Strelec ¥¥ ¥¥¥ € QQ Kozorog ¥ ¥¥ €€€ O Vodnar ¥¥ ¥¥¥ € OOO Ribi ¥¥¥ ¥¥ O Petek, 2. oktober 09:30 Ptuj, CID, Počitniška lego delavnica 16:00 Lenart, Center Slov. goric, Sadjarska razstava in razstava pekovskih izdelkov, na ogled 2., 3., 4. in 5. novembra 17:00 Hajdina, igrišče z umetno travo pri OŠ, 20. praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v malem nogometu 18:00 Ptuj, Vinska klet, Vino ni voda, študentski festival vin, ogled Ptujske vinske kleti 18:00 Lenart, Dom kulture, Proslava ob prazniku občine Lenart in 20-letnici VDC Polž Maribor, enota Lenart, podelitev priznanj 19:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana, 20. občinski praznik Trnovska vas, turnir v Fifi Sobota, 3. oktober 09:00 Trnovska vas, izpred dvorane, 20. občinski praznik Trnovska vas, Od kleti do kleti proti sv. Martinu, s pogostitvijo po vinski cesti Svečina, odhod z avtobusom 11:00 Lenart, Trg osvoboditve, Martinovanje v Lenartu, krst mošta, domače dobrote, zabava z ansamblom Srčni muzikanti, izbor princese lenarškega martinovanja 11:00 Ptuj, Mestni stadion, Dobrodelni tek za Ptuj, rekreacija, druženje in dobrodelnost - za dnevni center in zavetišče za brezdomne osebe Kamra Nedelja, 4. oktober 08:00 Trnovska vas, Zdravstveni dom, 20. občinski praznik Trnovska vas, merjenje tlaka, holesterola, sladkorja, od 8. do 12. ure 09:00 Lenart, Trg osvoboditve, Lenarška nedelja, ponudba vin, domačih dobrot in izdelkov lokalnih društev, ob 10.30 v cerkvi sv. Lenarta slovesna sv. maša in žegnanje, ob 11.30 kulturni program in blagoslov novega gasilskega vozila PGD Lenart in novih reševalnih vozil zdravstvenega doma 09:30 Podlehnik, Gorca, cerkev sv. Trojice, zbiranje mošta od 9. ure, sv. maša, blagoslov mošta, kulturna prireditev in družabno srečanje 13:00 Ptuj, golf igrišče, 20. praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v golfu 15:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana, Nedeljsko popoldne ljudske pesmi 15:00 Majšperk, dvorana KPC, 7. srečanje ljudskih pevcev in godcev V Majšperku pojemo in igramo po domače Mestni kino Ptuj Sreda, 31. oktober: 17:00 Noč čarovnic - dan grozljivk: Hiša čarobne ure; 19:00 Noč čarovnic - dan grozljivk: Park groze; 21:00 Noč čarovnic - dan grozljivk: Noč čarovnic. Četrtek, 1. november: 20:00 Bohemian Rhapsody. Petek, 2. november: 17:00 Ptice jezer, njihova vrnitev; 18:30 Bohemian Rhapsody; 21:00 Lovec ubijalec. Sobota, 3. november: 17:00 Ptice jezer, njihova vrnitev; 19:00 Lovec ubijalec; 21:00 Bohemian Rhapsody. Nedelja, 4. november: 17:00 Ptice jezer, njihova vrnitev; 18:30 Bohemian Rhapsody; 21:00 Žaba. Velja za tedenod 30. oktobra do 5. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog novembra 2018 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanca Tednikove nagradne razrezanke je: Filip in Matija Pihler, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. oktobra 2018 Naročite z izbranimi TV sporedi zipot NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih v - brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. Lepi. spomini ne bledijo! mmBmS fttnk li vita vtnn eiii (mm 3) «ihInfnnniH «»ne * Papi litr» t) Irro JCKKII- tt. it PDUj, 7- junij. i«t CIMA , M ou-ovma* KiAHiiiiifviHtaSI Q*in4tMt)ftnfc uimjh litru 111 f trn BHlGAnrESKP POLETJE V MCIHIFTVJ Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah ISfta ¥ SUF Knvr&JA H bt PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! ' 7 * ** ul '" " Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor isllaš Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, zn.don.cu). Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo EZON A PROJEKTA m *mmt m 1 Sri, jT™' 'I 1 ^ Ä' 'i.iiVi*,', i'! j twSSS i i «¡V m *\ rv/ ft. ■ i i £,» % / Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo VEC KOT 1.000 OTROK V štirih letih je nastopilo več kot 200 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot 15.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 30 OBČIN PODRAVJA Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPER FINALOM 30 najboljših pevk in pevcev Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj (031 681 253); otrocipojejo@radio-tednik.si "up Postanite imetnik kartice zvestobe Itad^TedmlM Milj. Izkoristite ugodnosti pri 1 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! * * ti kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj LJf*m 11111® OOOOOI Janez Novak m m i Biti član Kluba Radia Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si 3838898114427 torek • 30. oktobra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 23 LOKALNE lJVOLITVE SOOČENJA NA (UJIlTV petek 26.10. ob 21.00 soočenje ptuj petek2.ll. ob 17-30 soočenje starše petek2.11. ob 20.00 soočenje destrnik sobota 3.11. ob 17-30 soočenje kidričevo torek 13.11. ob 21.00 soočenje ptuj petek 16.11. ob 21.00 soočenje destrnik PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 30. oktober 7:30 Glasbena osmica [slo.}, pon. 8:00 Čas za nas tabornike, pon. 9:05 Utrip Ormoža 10:20 Pomurski tednik 10:45 Pogled nazaj, pon. 11:10 Kuninjica, pon. 11:35 Potovanje ga luno, pon. 11:45 Zapuščina Štefke Lobelj, por. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Sekvenca, pon. 12:45 PNK: Roman Križanič, pon. 13:15 Glasba za vse, pon. 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica (tujaV pon. 19:00 Cista umetnost -oktober; pon. 19:30 Pogled nazaj, pon. 19:45 Kdo?, pon. 20:00 Ptujska kronika,pon 20:30 Dora-Suzana Tratnik, pon. 21:15 Glasba, pesem združuje, pon, 22:00 Ptujska kranika, pon. 22:30 Dnevi poezije in vina 2017, pori. 00:45 Videostrani ČETRTEK 1. november 7:30 Glasbena osmica [slo.), pon. 8:00 Čas za nas tabornike, pon. SREDA 31. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00Casza nas tabornike, pon. 9:05 Utrip Ormoža 10:20 Pomurski tednik 10:45 Kuhinjica, pon. 11:10Špoit(no): Luka Krušič, pon. 11:45 Film Campus, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 PNK: Roman Krizanič, pon. 13:00 Glasba za vse, pon. 13:30 Gostilna jtPr Francet«, pon. 14:35 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Športfnoj: Danijel Milošič 19:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:30 Risanka, pon. 20:00 Ptujska kranika, pon. 20:30 Pihalni orkester z Omarjem Naberjem, pon. 21:45 Kdo?, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Nosferatu, pon. 00:25 Videostrani 10ilU Povabilo na kavo: Koman Knzanrč, pon. 10:30 Glasba za vse, pon, 11:00 Čista umetnost - oktober, pon. 11:30 Dogodki iz preteklosti, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Pogled nazaj, pon. 12:45 Se&enca, pon. 13:00 Rim Campus, pon. 14:35 Videostrani 17:20 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Portal 18:40 Koncert pihalnega orkestra z Omarjem Naberjem, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasbena osmica (tuja) 21:00 Klavirski koncert Urban Stanič, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:30 Klasična glasba za dušo, pon. 23:55 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 88028, iiiio0pe1v.lv, vMW.pafv.lv telemach M^Mu.hll Tö g EICSKLUZIVNE zgodbe Tili J PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV fN LOBISTOUty KzMMlMn , J>«a;ar„((, - S--— "" ' www.reporter.si POLITIKA Politično ozadje županske kandidature Saše Arsenoviča INTERVJUJA Alojz Kovšca in Gregor Macedoni DOSJE Rado Pezdir: 50 let NLB, 50 let sramote OBRAZI PODJETNIŠTVA Aleš Wenzel: stare sode spreminja v pohištvo MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.sagulo@radi(Hednik.siI tel. 02 749 3416 ali itiarjana.pihler@radHhtednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokličite. Mali oglasi STORITVE KUPIM kosilnico BCS z diesel motorjem, širine 127 in tračni obračalnik SIP 200. Tel. 041 261 676. NEPREMIČNINE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. V NAJEM oddam dva poslovna prostora v velikosti 20 in 25 m2 in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, Miklošičeva 3, Ptuj. Tel. 041 325 925. KMETIJSTVO PRODAM telico, simentalko, pašno, v 9. mesecu brejosti. Tel. 051 273 093. PRODAM prašiče od 25 do 100 kg. Tel. 041 370 954. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. V podjetju Dachdeckerei Altenbur-ger-Balk GmbH, Puchstrasse 133, Gradec, iščejo 2 delavca krovca--kleparja za delo v okolici Gradca. Plačilo 2.000 € in več, odvisno od kvalifikacije in znanja. Zaželeno je znanje nemškega jezika. Informacije na telefon 0043664 1614398, Balk. Iščemo besedo samo zate, besedo, ki bi lahko božala, besedo, ki bi te lahko poimenovala v tvoji veličini in popolnosti. A je ne najdemo, zakaj, nič te ne more zamenjati, nič nadomestiti v našem srcu! SPOMIN 1. novembra bo minilo 20 let, odkar si nas za vedno zapustila, draga Dušanka Rotar IZ STANOŠINE Neizmerno te pogrešamo, tvoji najbližji www.tednik.si 08:00 Skupaj proti demenci 09:00 Gostilna pr' Francet' 10:00 Oddaja i z preteklosti 12:00 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 65 lel Kmetijske šole Ptuj 21:30 V Stopercah pojemo in špilamo 23:00 Vidco strani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.srptv.si 08:00 Oddaja :/ občine Doanava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja i z preteklosti 20:00 9. društvene igre na Polcnšaku 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani 00 Oddaja iz občine Hajdina :00 Projekt - Evropa za državljane 30 Gostilna pr* Francet' 30 Video strani 00 Italijanska trgovina - v živo 00 Predstavitev knjige Jožeta Ekarta :00 Kronika iz občine Hajdina :(I0 Sreda v sredo :00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domavs lied 2252 DORNAVA; info@5ipLv.si kontakt 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Mega marketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 SKUPAJ PROTI DEMENCI Kam po brezplačno pomoč? Svetovalni telefon: 041726 424 4 Več o možnostih koriščenja različnih oblik pomoči osebam z demenco in njihovim i svojcem v spodnjepodravski regiji in uveljavljanju različnih pravic (iz socialnega in | zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja in pravnih pravicah) lahko izveste na telefonski številki 041724 424 Svetovalnega telefona v programu Skupaj proti demencl. Oblikovan je Register usposobljenih prostovoljcev, ki so na razpolago a vsem, ki bodo poklicali in dogovorili termin za druženja. _Dom upokojencev Ptuj Umrli so PIZZERIJA Slonček na Ptuju zaposli v redno delovno razmerje osebo M/Ž za delo v strežbi. Tel. 031 301 116. Pizzeri-ja Slonček, Sonja Lorber, s. p., Zrkovska cesta 138b, Maribor. Štefanija Jerič, roj. Cestnik, Ptuj, Gubčeva ul. 37,roj. 1937 -umrla 17. oktobra 2018; Marjan Rogina, Cirkovce 53, roj. 1952 - umrl 17. oktobra 2018; Terezija Jaušovec, roj. Krajnc, Litmerk 24, roj. 1942 - umrla 20. oktobra 2018; Marija Janžekovič, roj. Arnuš, Bodkovci 29, roj. 1930 - umrla 21. oktobra 2018; Marija Mlakar, roj. Kostanjevec, Žabjak 28, roj. 1935 - umrla 19. oktobra 2018; Ivana Lazar, roj. Repič, Podvinci 98b, roj. 1936 - umrla 16. oktobra 2018; Vladimir Kodrič, Ptuj, Volkmerjeva cesta 11, roj. 1951 - umrl 22.oktobra 2018; Neža Lah, roj. Dobrajc, Šikole 56a, roj. 14.01.1938 - umrla 22. oktobra 2018; Justina Mlakar, roj. Rožman, Popovci 8, roj. 1939 - umrla 22. oktobra 2018; Terezija Mesarec, roj. Mesarec, Nova vas pri Ptuju 44, roj. 1937 - umrla 15. oktobra 2018; Angela Valič, roj. Rogina, Ptuj, Ormoška c. 83, roj. 1933 - umrla 25. oktobra 2018; Anton Kramberger, Svetinci 19, roj. 1938 - umrl 22. oktobra 2018. 'l A Ä ' i « ' 'i 1 -M,1 ¡tort 3 m [ 2,69 ] \ EUR J Luksuz, ki si ga lahko privoščite. Vsaktretji petekvmesecu. \ Slovenija, Podravje • Lani več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo Podravje na drugem mestu po številu umrlih V lanskem letuje v Sloveniji umrlo 20.509 prebivalcev, kar je drugo najvišje število umrlih po drugi svetovni vojni. Obenem je lani prvič po enajstih zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo. Od 20.509 umrlih v letu 2017 je bilo 10.136 moških in 10.373 žensk. Več kot v tem letu jih je po drugi svetovni vojni umrlo le v letu 1983, in sicer 20.703 prebivalci. Hkrati na državnem statističnem uradu še ugotavljajo, da je prvič po enajstih zaporednih letih več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo; rodilo se jih je 20.241. Naravni prirast je tako znašal -268. Kar 17,3 % vseh umrlih je bilo starih manj kot 65 let. Tako imenovana stopnja prezgodnje umrljivosti (tj. umrljivosti pred 65. letom) je med moškimi praviloma višja kot med ženskami, se pa znižuje za oba spola: »Pred 30 leti je bila med moškimi v Sloveniji 45,5-odstotna, v letu 2017 pa 23,7-odstotna. Med ženskami je bila v letu 2017 11,0-od-stotna, pred 30 leti pa 21,9-odsto-tna.« Najpogostejši vzroki za smrti I Število smrti Tumorji Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov Slovenija 20509 6382 8005 1280 912 1467 Pomurska 1376 397 597 76 57 73 Podravska 3544 1086 1404 222 185 253 Koroška 689 225 263 48 30 47 Savinjska 2643 763 1038 196 145 196 Zasavska 637 213 237 41 17 56 Posavska 812 228 326 42 47 56 Jugovzhodna Slovenija 1464 448 530 94 70 120 Osrednjeslovenska 4504 1517 1697 249 157 321 Gorenjska 1925 661 692 112 89 135 Primorsko-notranjska 557 154 252 38 15 38 Goriška 1310 390 539 84 51 105 Obalno-kraška 1048 300 430 78 49 67 Pričakovano trajanje VI 1l • 11«v življenja se daljša Pričakovano trajanje življenja se daljša, razlika v pričakovanem trajanju življenja med moškimi in ženskami pa se zmanjšuje. V zadnjih treh desetletjih seje pričakovano trajanje življenja za moške podaljšalo za skoraj 10 let (9,8 leta), za ženske pa za 7,4 leta, še piše statistični urad. Foto: Dreamstime Po statističnih podatkih sodeč največ prebivalcev umre v zimskih mesecih. V lanskem letu je v januarju, februarju, marcu in decembru umrlo kar 38,8 % prebivalcev. Dan z največ umrlimi je bil 29. januar. V tistem dnevu je umrl 101 prebivalec. V povprečju pa je lani umrlo 56 prebivalcev na dan. Na zahodu umirajo starejši kot na vzhodu »Povprečna starost umrlih se je v Sloveniji v zadnjih 30 letih zvišala za devet let (z 68,8 leta v letu 1987 na 77,7 leta v 2017). Moški v povprečju umirajo mlajši kot ženske, vendar se njihova povprečna starost ob smrti zvišuje hitreje kot pri ženskah. Povprečna starost v letu 2017 umrlih moških je bila 74,0 leta, kar je 10 let več kot pred 30 leti. Povprečna starost v letu 2017 umrlih žensk je bila 81,4 leta, kar je za 8,5 leta več kot pred 30 leti,« poročajo s statističnega urada, kjer še ugotavljajo, da je bila povprečna starost umrlih v letu 2017 najvišja v regijah zahodne Slovenije in da se je v smeri proti vzhodu postopno zniževala. Bolezni srca in ožilja in rakava obolenja vzrok za 70 % smrti Najpogostejši vzrok za smrti so bile v lanskem letu bolezni srca in ožilja; kar 39 % vseh smrti. Takoj za tem so rakava obolenja (31,1 %), sledijo poškodbe in zastrupitve (7,2 %), bolezni dihal (6,2 %) ter bolezni prebavil (4,4 %). Ob tem pa na uradu še opažajo, da se glavni vzroki smrti glede na spol razlikujejo. Tako so bile v lanskem letu pri ženskah na prvem mestu bolezni srca in ožilja, na drugem mestu pa rakava obolenja, pri moških je obratno. Le v pomurski, primorsko-notranj-ski, goriški in obalno-kraški regiji je umrlo več moških zaradi posledic bolezni srca in ožilja kot zaradi posledic rakavih obolenj. Pri ženskah so bile bolezni srca in ožilja poglavitni vzrok smrti v vseh regijah. »Zaradi rakavih obolenj je v 2017 umrlo 35,1 % moških in 27,3 % žensk. Najpogostejša vzroka smrti teh moških sta bila pljučni rak in rak prostate, žensk pa rak dojke in pljučni rak. Z daljšanjem življenjske dobe se povečuje tudi število poškodb v višji starosti. Poškodbe so pretežno posledice padcev, zato so ti postali glavni vzrok smrti pri nezgodah (61,9 %). Zaradi posledic padcev je v 2017 umrlo 680 prebivalcev Slovenije (292 moških in 388 žensk). Povprečna starost teh oseb je bila 83,4 leta,« še pišejo. Skoraj petina umrlih pod 65 let In kakšno sliko kažejo podatki o umrlih za Podravje? V lanskem letu je umrlo 3.544 prebivalcev (1.777 moških in 1.767 žensk), kar predstavlja 17,2 % vseh umrlih in 4 % več kot leto poprej. Podravska regija je po številu umrlih v 2017 na drugem mestu, pred njo je le osrednjeslo-venska s 4.504 umrlimi. Med umrlimi Podravci je bilo 647 mlajših od 65 let, med temi skoraj dvakrat več moških kot žensk (424 moških in 223 žensk). Stopnja prezgodnje umrljivosti je nad državnim povprečjem (17,3 %); znašala je 18,3 %. Najpogostejši glavni vzrok za smrti so bile bolezni obtočil, zaradi česar so življenje izgubile 1.404 osebe, sledijo rakava obolenja s 1.086 umrlimi. Monika Horvat Število umrlih v 2017 v spodnjepodravskih občinah o -Z-—zr-- ♦ cp ,> C5*-"' Rojstva: Katja Zorko Panjtar, Markovci 33, Markovci - deček Matej; Danijela Turk, Moškanjci 26, Gorišnica - deklica Pia; Larisa Zemljič, Vrhov Dol 17e, Limbuš - deklica Gaja; Sabina Vinkler, Ulica 25. maja 6, Ptuj - deček Adam; Larisa Kovač, Vrhole pri Laporju 16a, Laporje - deček Filip; Anja Mandir, Star cesta 42, Hoče - deček Anai; Valentina Valenčič, Placar 41, Destrnik - deklica Klara; Mojca Emeršič, Mali Okič 50, Cirkulane - deklica Eva; Apolonija Macuh, Skrblje 19a, Majšperk - deček Filip; Maruška Herga, Gorišnica 43, Gorišnica - deklica Ava; Biserka Kojc, Draženci 38, Hajdina -deček Timi; Lidija Bubnjar - deklica Lana; Darja Emeršič - deček Svit; Elizabeta Sabo - deklica Naja; Petra Smolinger - deček Tinej; Milena Šprah - deklica Julia. Poroke - Ptuj: Roman Fuks, Jiršovci 69, in Martina Repa, Maribor, Rošpoh-del 11a; Primož Sturman, Brje pri Koprivi 5, in Vladka Tucovič, Majšperk 27; Mijo Hrgovic, Hrvaška Rovinj, Grisia 38, in Marijana Šestanj, Ptuj, Potrčeva c. 50a; Bojan Mihajlovič, Dornava 137c, in Tadeja Jesenek, Hotinja vas, Račka c. 42 »>s - . * C? «c, • C? „A - - S^ Cp> t *- c7 — Cerkvenjak 24 Cirkulane 32 Destrnik 18 Dornava 21 Gorišnica 57 Hajdina 22 Juršinci 28 Kidričevo 75 Majšperk 44 Makole 21 Markovci 31 Ormož 159 Podlehnik 18 Ptuj 253 Slovenska Bistrica 219 Središče ob Dravi 26 Starše 36 Sveti Andraž v Slov. goricah 11 Sveti Tomaž 20 Trnovska vas 10 Videm 86 Zavrč 13 Vir: SURS Ako na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši. 6/8 Danes zjutraj bo dež v osrednjih in vzhodnih krajih ponehal, delno se bo zjasnilo. Na zahodu bo še pretežno oblačno z občasnim dežjem. Meja sneženja se bo na območju Julijskih Alp spustila do nadmorske višine okoli 1500 m. Še bo pihal okrepljen jugozahodni veter, ki bo do večera oslabel. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 30.10.2018 31.10.2018 0111.2018 02.11.2018 S *» 10 7 7 10 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 17 18 18 20 Popoldan XI Popoldan V/ Popoldan Popoldan X v Hitrost vetra 7.5 m/s v Hitrost vetra 3 m^s V Hitrost vetra 3 m/s v Hitrost vetra 3 mfe Foto: CG Vir: SURS Vir: ARSO