gorenje
gorenje
■ m	m	gorenje
informator is
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 9. —Leto XVII L—Titovo Velenje, 2. 3. 1983
NAŠ POGOVOR: OB DNEVU ŽENA Gorenje SOZD
Navada je, da ob praznikih napišemo v uredništvu kopico lepih besed, še posebej ob dnevu žena se naša peresa raznežijo in spomnimo se zgodovinskega pomena praznika, deleža naših zensk v NOB, v povojni graditvi in prispevku v družbenopolitičnem življenju, v razvoju samoupravljanja. Da, res napiše-mo- Vendar smo tokrat predlagali, da bi naše sodelavke predvsem same spregovorile. Organizirali smo „okroglo mizo" in na predlog sindikata so na pogovoru sodelovale: Anica Kristan, članica Centralnega komiteja ZKS, Anka Melanšek, članica Republiškega sveta ZSS, Jana Praznik, aktivna sodelavka v štabu TO, Irena Berložnik, vodja čistilne naprave, Zlatka Golja, socialna delavka, Darinka Lipnikar, delavka v emajlirnici, Ani ca Rožič, planer tozda in Hermina Sevčnikar, poenterka.
Rogov or je vodila novinarka - urednica Božena Gorjan, sode/o-Sl- a pa !e tucp Biserka Povše, ki je v uredništvu na delovni prak-v usmerjenem izobraževanju. Kaj so sogovornice povedale, J napisale ob prazniku, objavljamo na 2. in 3. strani. Seve-nia,Pa °b prazn,ku iskreno čestitamo vsem sodelavkam Gore-
7. redna seja delavskega sveta Gorenje SOZD
Razpis volitev v delavski svet in odbor samoupravne delavske kontrole Gorenje SOZD, predlog sprememb in dopolnitev pravilnika obveščanja, imenovanje odbora za obveščanje in uredniškega odbora, verifikacija sprejema samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti proizvodov in storitev v Gorenje SOZD, so bile točke zadnje seje delavskega sveta Gorenje SOZD. Delegati so se zbrali v petek, 25. februarja, ter pregledali izpolnjevanje sklepov prejšnje seje ter še posebno pozornost posvetili obravnavi o problematiki Koer-tinga.
Že v začetku marca, od 10. do 20. marca, bodo v delovnih organizacijah potekale volitve za nove člane tega delavskega sveta, tako so se namreč odločili na svoji zadnji seji. Na seji so sprejeli tudi predlog spremenjenega Pravilnika o obveščanju, s katerim v našem sozdu urejamo vprašanja obveščanja o delu in dogajanju pri članicah sozda. S tem pravilnikom podružbljamo obveščanje, tako da je članicam zagotovljena lastnost nosilcev obveščanja. Pravilnik, ki je bil sprejet že 1977, bo tako usklajen s predlaganimi spremembami Zakona o obveščanju ter samoupravnega sporazuma in statuta Gorenje SOZD.
Na zadnji seji so delegati verificirali tudi sprejem samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti proizvodov in storitev v sozdu, ki pa ga še vedno ni sprejel FTU Sombor, ki je v stečajnem postopku, ter Gorenje Promet Servis, za katerega so delegati določili, da mora sporazum sprejeti najkasneje do 20. marca, saj gre za urejanje izredno pomembnega področja.
Osrednja tema te 7. redne seje delavskega sveta je bila seveda problematika v zvezi s poslovanjem firme Gorenje — Koerting. Pri izvajanju likvidacijskega postopka te firme sledimo trem ciljem, kot je dejal poročevalec na seji Vinko Petkovšek, vodja projekta likvidacije GKE. Najprej moramo prenesti proizvodnjo v Gorenje in ohraniti tržišče za prodajo zlasti barvnih televizorjev, v Gorenje Munchen je treba prenesti tudi komercialne funkcije in fun-.kcije za zagotovitev kooperacijskega sodelovanja. Izvesti pa bo treba seveda tudi odpust delavcev, prodati izdelke, vnovčiti premoženje, plačati dolgove. Najvažnejše pa je, da v tem času, ko tečejo likvidacijski postopki, ohranimo likvidnost naše firme ter tako preprečimo njen stečaj. Izguba, vemo ni majhna, skupaj z izgubo iz prejšnjih let se je povzpela na 3,71 milijarde din. Ob zaključnem računu jo bodo prevzele naše štiri temeljne organizacije Štedilniki, Hladilniki, Zamrzovalniki in Pralna tehnika. Njeno breme pa si bomo morali razdeliti vsi v naši de-
lovni organizaciji, če hočemo, da iz likvidacijskega postopka iztržimo čimveč in nadaljujemo to in naslednja leta z razvojem in rastjo. Vemo, da so vsi ostali tozdi in tudi delovna skupnost zaključili leto pozitivno, zato lahko ob tem računamo tudi na pomoč širše družbenopolitične skupnosti oziroma rezervnega republiškega sklada ter na pomoč naših velikih dobaviteljev, ki so nam pripravljeni podaljšati odplačila, če bodo imeli za to seveda ustrezne garancije. Vsekakor bodo o tem razpravljali tudi delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO.
Delegati delavskega sveta Gorenje SOZD so sprejeli tudi sklep, da poslovodni odbor pripravi poročilo o poteku likvidacijskega postopka za vsako njihovo sejo.
Glede na zaključke akcijske konference Zveze komunistov Gorenje SOZD o potrebah sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in statuta Gorenje SOZD, je delavski svet
sozda sprejel sklep o začetku postopka o spreminjanju teh dveh temeljnih aktov. Osnutek sprememb in dopolnitev bo do konca aprila izdelala posebna komisija in ga predložila delavskemu svetu v razpravo in določitev predloga. S temi spremem-. bami in dopolnitvami naj bi pred-' vsem utrdili dohodkovne odnose na osnovi skupnega prihodka in dohodka, koncentracijo in centralizacijo naložbenih sredstev, skupno določanje prioritetnih razvojnih programov, razširitev poslovodnega odbora in določanje nekaterih skupnih' meril in osnov za urejanje delovnih razmerij in delitve po delu ter sredstev skupne porabe.
Na petkovi seji so delegati delavskega sveta sozda razrešili dolžnosti člana poslovodnega odbora Gorenje SOZD za trženje Antona Kumra, ki odhaja na novo delovno dolžnost v Gorenje — Sidex ter na njegovo mesto imenovali za začasnega vršilca dolžnosti magistra Martina Kopača ter obenem razširili poslovodni odbor z enim članom za področje financ.
8.MAREC-VSE LETO ALI LE EN DAN?
Ni naključje, da smo se ob okrogli, kako malo je pravzaprav takšnih pravih okroglih miz, torej, da smo se ob okrogli mizi pred dnevom žena zbrale samo ženske. Razlog je preprost, nismo hotele razpravljati in ponavljati stare ugotovitve, čeprav se tudi temu ni dalo izogniti, hotele smo nanizati nekaj problemov, ki naj predstavljajo le uvod v razmišljanja pred osmim marcem. Pred dnevom žena, ki bi ga morali, kot je dejala Irena Berložnik, praznovati v duhu mednarodnega dneva žena, v spomin
Anica Melanšek
na vse tiste borke in revolucionarke, ki so ta dan priborile ne le za nas, ampak za vse.
Neposredni naravni odnos človeka d do človeka je odnos moškega do ženske, je zapisal Marx in, kolikor je že stara ta trditev, velja še vedno in še vedno si v medsebojnih odnosih nismo ne povsem enakopravni, ne enakovredni, ne enako človeški.
Pred 8. marcem smo se želele pogovarjati o vseh problemih, ki ne zadevajo le nas, ampak celotno dušo
Zlatka Golja
družbe, od problemov varstva do napredovanja v službi. Zbrale so se v jedilnici Anica Blažič, planer tozda Štedilniki, Darinka Lipnikar, delavka v emajlirnici Kuhalnih aparatov, Anka Melanšek, iz tozda Pralna tehnika, Hermina Sevčnikar, po-enterka v Galvani, Anica Kristan, kontrolor v Hladilni tehniki, Zlatka Golja, socialna delavka in Irena Berložnik, vodja čistilnih naprav v tozdu Vzdrževanje in Jana Praznik, prodajni referent v Gorenje Promet Servis.
Irena Berložnik
Darinka Lipnikar
//Še vedno traja 8.marec le en dan, ostale dneve tisto, kar smo zapisali, oi zaživelo. Žena hiti domov, kuha kosilo, za ostalo ji zmanjkuje časa. Ni jih malo,ki čuvajo otroka izmenoma z možem, da si prihranijo stroške varstva. Je vrtcev premalo, so predragi!" se sprašuje Anka Me-lanšek.
Zlatka Golja: „Pri nas je otroško varstvo razvito, kar 60 % otrok naših delavcev je zajetih v vzgojnovar-stvene ustanove v Titovem Velenju in Šoštanju. Dejansko pa so cene visoke in opažajo, da veliko žensk tudi ostaja doma."
Irena Berložnik: „Na tak način izgubljajo svoj lasten jaz. Še bolj postajajo odvisne od moža, v dosti bolj podrejenem položaju so."
Anka Melanšek: „Ni jih malo, ki razmišljajo o tem, da bi lahko imeli moški višje osebne dohodke in bi tako lahko ženske ostale doma. Pa se pri tem ne zavedajo, da bomo zavrteli kazalce nazaj. Kje je tu napredek, kje je enakopravnost? Vidimo, da bi morali veliko več narediti v mladinskih organizacijah, pri vzgoji v šolah. Premajhna je še osveščenost moških, da lahko odloča tudi žena."
Razmišljale smo tudi o tem, kako obeležiti ta dan. Vsem je všeč skrom-na proslava v naši tovarni, nastop šolarjev. In vse so bile proti pijančevanju, dragim šopkom. Saj nismo Haislile, da bomo poiskale odgovore na vsa vprašanja. Mogoče je še najvažnejša ugotovitev, da bi se moralo spreminjati tudi same. Vse prepogosto namreč tudi ženske same ocenjujemo druga drugo le po tem, kako bleščeča je kuhinja, obsojajo tiste, ki ostanejo v službi, ko zboli otrok, iščemo napake pri ..šeficah", dvomimo v družbenopolitično aktivnost tistih, ki hitijo s sestanka na sestanek, ker je
Hermina Sevčnikar
takšnih žensk še vse premalo. Tako smo pravzaprav same sebi in svojim sposobnostim najstrožje sodnice. In prevečkrat se damo zamotiti tistim — na hitro kupljenim šopkom in pozabimo na vsakdanje skrbi in drobnarije (bo kosilo točno, bo srajca zlikana kot mora biti, bo otrok dobil petico) le za en dan in si tako hote ali nehote lastimo en sam dan, namesto da bi jih 365 delile z drugimi ljudmi, z moškimi.
Irena Berložnik: „Splošno gledanje je še vedno tradicionalno. Vsaka ženska si mora sama izboriti mesto v svojem delovnem okolju."
Anica Kristan: „Večina moških misli, da opravijo z enakopravnostjo tako, da podarijo šopek, potem ko vse leto žensk niso upoštevali."
Vendar je tudi napredek v teh medsebojnih odnosih, saj brez obojestranskega sodelovanja ne moremo graditi naše družbe, in naše prihodnosti.
Jana Praznik: „Še vedno dobivajo ženske za enako delo različno plačilo od moških. Premalo žensk je na vodilnih in vodstvenih mestih.
Anica Kristan
Anica Blažič
Moški tudi brez potrebne kvalifikacije zasedajo višja mesta."
8. MAREC - VSE LE10 ALI LE EN DAN?
Že iz tistem zgodnjem obdobju ločujemo dekliške in fantovske igre. Tradicionalna miselnost, da je ženski še vedno najbližji štedilnik, pospravljanje . .. je še vedno zelo prisotna, čeravno manj kot včasih. Kakšno bo kosilo, kako je z otroci, ali je vse pospravljeno, ... in še tisočero drugih vprašanj, žal nanje odgovarjajo ženske in ne moški.
Kje je razumevanje tistih, ki nam izročajo rože, čestitke? Ženska — mati in žena v zgodnjih letih zakona posveča vso skrb njim: otrokom ... Za vse: družino, službo in vključevanje v družbenopolitično delo, ni dovolj časa. Tudi razumevanja, ter pomoči naj bližnjih je premalo ... Ko se žena vključuje v enakopravno življenje postaja samostojnejša, odpornejša . . . Včasih jo
Jana Praznik
okolje sprejme, vendar v večini velja: ,,Same si moramo izboriti svoje mesto v delovnem okolju."
in varstvo otrok, ter spremenjeni delovni čas, pa matere, žene . . .? Zjutraj le malokje vidimo očeta, ki pelje otroka v varstvo, in ni žene — matere, ki bi pustila doma majhnega otroka in odšla na sestanek. Skoraj, kot da očetov ne bi bilo. Vendar, mati mora skrbeti za bolnega otroka, ga voditi v varstvo, pripraviti kosilo ... Če ne v očeh večine to ni dobra mati in žena... Še vedno se v posameznih primerih nahajamo v območju zgrešenih mišljenj! Sicer pa, brez krivic! Saj tudi možje priskočijo na pomoč pri gospodinjskih opravilih, toda toliko odvečnih besed in še po-
hvaliti jih je treba za vsako najmanjše opravljeno delo.
Zato njene utrujene roke rajši same opravijo delo.
Z novim delovnim časom pa se predvsem ne strinjajo delavke— mlade mamice; kajti majhne „štručke" bodo morale zjutraj še bolj zgodaj, v okrilju svojih mamic, na pot k varstvenim ustanovam.
,,Kakšen pa je pomen 8. marca sedaj in kakšen je bil včasih?" Nekoč so se žene borile za dosego svojih ciljev, sedaj imamo te pravice na papirju. Tudi uresničujejo se že. A za popolno uresničitev bo potrebno še več volje, poguma.
Tisti simbolični 8. marec, kot da bi nekako izpuhtel. Vse le čakamo ha rdeč nagelj . . . veselje, da se bo praznik žena zalil z opojno pijačo. Posvetimo ta dan raje tistemu kar je bilo, namesto, da se ta dan sprevrača v pijančevanje. Vse leto si trgajmo čas za sprostitev, zabavo ... ne le ob 8. marcu!
To je dan, ko se mora proslaviti drugače. Morda s proslavo, predstavo, s kakšnim predavanjem ...
Naj bo ta dan takšen, da potem ko mine, ne bo ostal le spomin na veselo družbo, ampak nekaj več, nekaj globljega . . .
In predvsem naj ne traja le 24 ur!
LETNE SEJE SINDIKATA
TOZD PRALNA TEHNIKA
Pretekli petek, 18. februarja 1983, se je v jedilnici A zbralo 278 delavcev tozda Pralna tehnika na občnem zboru sindikata. Janez Sterkuš, zaposlen v tozdu Orodjarna, se je pred uradnim pričetkom predstavil z Vorančevo monodramo Svetneči Gašper.
Delavci so bili seznanjeni z različnimi poročili, vse od aktivnosti osnovne organizacije ZSS tozda Pralna tehnika, rekreativnih dejavnostih v letu 1982, do predloga plana dela in finančnega plana za leto 1983.
Izvršni odbor sindikata je imel lani 16 sej, odbor za gospodarjenje pa kar 12. Na sejah smo obravnavali težave, kot so: varstvo otrok, porodniški dopusti, neodgovornost posameznikov ...
Poleg organizacije in vodenja javnih razprav se je delo čutilo tudi na področjih discipline, varstva invalidov in okolja, pridobivanja in delitvi dohodka, nagrajevanja po delu ter reševanja stanovanjskih problemov. Številno je bilo tudi vključevanje v krvodajalske akcije. Pomanjkanje delovne sile, slabša kvaliteta materiala, zastarelost opreme ter še druge težave, so pomenile slabo stran v našem delov anju.
Rekreativna dejavnost je bila močno prisotna. V okviru tozda smo se v začetku leta udeležili smučarskega tekmovanja (veleslalom), ki je bilo izvedeno na Golteh. Z nastopi na prvenstvih za pokal Gorenja smo v skupnem seštevku (ženske + moški) dosegli tretje mesto. Naša aktivnost pa se je odražala tudi v drugih disciplinah. V okviru tozda smo organizirali več tekmovanj, kjer je bil poudarek na množičnosti. Naj starejši, najpridnejši delavci so ob koncu leta preživeli rekreativno — preventivni oddih na morju. Razen tekmovanj v okviru Gorenja smo pripravili tudi športno srečanje z našimi kooperanti — z Iskro v Makolah. Želeje in cilji za v prihodnje na področju rekreacije: udeleževali se bomo prvenstva za pokal Gorenja in čim večje število delavcev pritegnili k
redni rekreaciji. Seveda sta predvsem pomembni množičnost in sodelovanje, pa tudi dobri rezultati so dobrodošli.
Delo na kulturnem področju sicer ni bilo tako uspešno kot na športnem, vendar pa ne moremo reči, da se tu ni ničesar dogajalo. Za nabavo vstopnic za kulturne prireditve žal, ni prevelikega povpraševanja. Vzrok slabih obiskov predstav pa prav gotovo ni bila cena vstopnic. Aktivno smo sodelovali že pri kar tradicionalni izvedbi proslave ob dnevu žena. Poteka tudi bralna akcija in vse, ki se je še niso udeležili, obveščamo, da je na razpolago še nekaj knjig.
Čeprav je bil lani organiziran tečaj iz varstva pri delu, v našem tozdu delovnih nezgod ni manjkalo. Zabeležili smo 42 poškodb, predvsem v prvih urah dela, v sredini tedna, kar povzroča zaskrbljenost. In kje so vzroki? Napačna tehnologija dela in neupoštevanje predpisov . Posledica so bolniški izostanki; zavedati pa se moramo, da le-ti nikakor ne vplivajo pozitivno na rezultate naše proizvodnje.
In kakšne naloge nas čakajo v letu 1983?
Predvsem niso lahke, kajti še vedno je naš spremljevalec gospodarska stabilizacija. Največja naloga nas vseh je, da s politično aktivnostjo delavcev zagotovimo, da bodo kljub naporom, odpovedovanju, resno sprejeli stabilizacijsko usmeritev, ter da se bodo odločno in brez omahovanja zavzemali za njeno uresničevanje. Odbor za gospodarjenje bo imel v letošnjem letu še več dela predvsem pri pregledovanju uspešnosti poslovanja in opozarjanju na nepravilnosti poslovanja naše temeljne organizacije.
Leto 1983 bomo namenili nekaj pozornosti tudi kulturnemu delu. Organizirali bomo razstavo slik našega sodelavca Petra Poljaka. Sodelovali bomo na raznih proslavah in prireditvah, ki bodo organizirane na nivoju TGO. Aktivno se bomo vključevali v inventivne dejavnosti, saj smo bili v TGO na prvem mestu. Pomembna naloga nas vseh pa je tudi usklajevanje in analiziranje gibanja osebnega dohodka. Zagotavljati moramo, da bo rast OD povezana in odvisna od rezultatov dela.
Tučman Miran, ki je podal predlog plana dela in finančnega plana, je izjavil: "S čim boljšim poslovanjem in čimbolj tesnejšem sodelovanju in poslovanju bomo prišli do boljših rezultatov dela kot tudi delitve osebnih dohodkov."
tozd kondenzatorji
V	začetku meseca februarja so se na letni seji svoje osnovne organizacije Zveze sindikata zbrali delavci v tozdu Kondenzatorji ter pregledali svoje delo v preteklem letu ter sprejeli Plan dela.
Predsednik osnovne organizacije Matija Prevalšek je v svojem Poročilu orisal gospodarske razmere, v katerih je delovala ta temeljna organizacija in pri tem poudaril, da je še vedno premalo narejenega na področju nagrajevanja po delu pa tudi dohodkovni odnosi so premalo poglobljeni. Kljub nekaterim težavam so v preteklem letu uspeli poživiti delo sindikalnih skupin, na katerih so obravnavali vsa poročila o poslovanju, več samoupravnih sporazumov in pravilnikov, ter nanje dajali tudi svoje pripombe in mnenja. Razpravljali so tudi o pogojih gospodarjenja, o sanacijskih problemih in seveda o problematiki GKE. Obravnavali so tudi nekatere probleme delavcev, ki ne spadajo ravno na sindikalne skupine, vendar pa njihova obravnava kaže, da člani zaupajo v učinkovitost teh skupin. Teh sindikalnih skupin imajo v Rogatcu šest in eno v Bistrici ob Sotli. V tem času so v tozdu Kondenzatorji uspeli tudi kolektivizirati delo izvršnega in nadzor-pega odbora pri pripravi in izvedbi akcij.
V	svojem poročilu je Matija Prevalšek dejal tudi, da bi želeli veliko več storiti za svoj razvoj, ker da za to odgovorne službe v DSSS v petih letih niso nič naredile. "Želeli bi oblikovati delovno skupino s kakšnimkoli imenom, ki bi delala na področju našega razvoja. V tesnem sodelovanju s prej omenjenimi službami, bi prenašala v neposredno proizvodnjo operativne naloge, ki izhajajo iz temeljnih raziskav v Raziskavah
in razvoju. S tem bi si ustvarili temelj za nadaljnji razvoj in dvig naše proizvodnje na višji nivo."
V	tem letu bodo člani sindikata v tozdu Kondenzatorji še vedno nadaljevali aktivnosti glede izvajanja sanacije in stabilizacije . Pri tem pa ne bodo pozabili tudi na poglabljanje samoupravnega in delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti. Skušali bodo še izboljšati delovanje sindikalnih skupin s čimboljšo pripravo razprav ter z jedrnatimi informaciji doseči boljše informiranje delegatov. V načrtu imajo dopolnitev tozda, da bi si zagotovili možnost sodelovanja Pti ustvarjanju razvoja, jačanje kadrovske strukture, razvoj svobodne menjave dela, poglabljanje dohodkovnih odnosov med tozdi, med tozdom in skupnimi službami, poglabljanje nagrajevanja po delu. Treba bo čimprej izdelati boljši sistem nagrajevanja tako za delavce v neposredni proizvodnji kot za ostale. Gre namreč za enega od bistvenih dejavnikov za uresničitev vseh zastavljenih ciljev, so zapisali v svojem planu dela. Tako kot v lanskem letu bodo letos skrbeli za izobraževanje svojega članstva s seminarji in predavanji ter razvijali kulturno in rekreativno dejavnost.
SUBVENCIONIRANJE
STANARIN
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje objavlja na podlagi 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Velenje.
RAZPIS
za pridobitev delne nadomestitve stanarin v letu 1983
RAZPISNI POGOJI:
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarin pod pogoji:
— da njegovo gospodinjstvo uporablja stanovanje, ki po površini ne presega naslednjih normativov:
za 1 družinskega člana za 2 družinska člana za 3 družinske člane za 4 družinske člane
do 32 m2 do 45 m2 do 58 m2 do 70 m2
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se pripadajoča stanovanjska površina poveča do 15 m2.
Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 5 %, pri stanovanjih starejših od 50 let je možno odstopanje do 30 %.
— da je odstotek stanarine v dohodku gospodinjstva, ki ga gospodinjstvo mora plačevati, višji od odstotka znosne stanarine v istem dohodku gospodinjstva. Odstotki znos-
ne stanarine znašajo:
Tip gospodinjstva	%
enočlansko gospod.	7,4
dvočlansko gospod.	6,5
tričlansko gospod.	4,9
štiričlansko gospod.	4,4
petčlansko gospod.	3,5
šestčlansko gospod.	3,4
sedem in več član. gos.	2,5
Zahtevi za delno nadomestitev stanarine je potrebno priložiti :
—	potrdilo o letnem dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo leto
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva
—	veljavno stanovanjsko pogodbo
—	potrdilo o premoženjskem stanju
—	pisno izjavo imetnika stanovanjske pravice o drugih dohodkih gospodinjstva ter da noben član gospodinjstva ne gradi ali ni lastnik stanovanja, stanovanjske ali počitniške hiše
—	pisno potrdilo hišnega sveta, da
—	stanovanja ne daje v podnajem
—	noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejanosti.
Rok za zbiranje vlog je 15 dni od objave. Prijave na natečaj, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevami,potrdili, ne bodo upoštevane.
Pravica do subvencije se odobrava od 1. januarja v tekočem letu in preneha z 31. decembrom v tekočem letu.
Vlogo z vsemi potrdili pošljite na naslov: VE KOS — DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo, Titovo Velenje, Koroška 37/b, tel. št. 850-630.
POSLOVANJE
GORENJE PROMET-SERVIS
TOZD PROMET
Temeljna organizacija združenega dela Gorenje Promet se je pri opravljanju komercialnih funkcij za članice, proizvodne delovne organizacije Gorenja SOZD, srečevala z vrsto problemov, kijih povzroča pomanjkanje proizvodnih materialov, prepočasno osvajanje novih izdelkov, zastarela tehnologija in nepripravljenost proizvodnje za posebne zahteve tržišča, itd. Lani so delavci TOZD Promet vlagali precej naporov v uresničevanje zadanih nalog. Prizadevali so si, da bi jih čimbolje in čimuspešneje izvajali, vendar jih je splet omenjenih okoliščin in gospodarske razmere na domačem in tujem trgu pri tem občutno oviral.
Pri realizaciji prodaje na domačem trgu so bili za posamezne delovne organizacije doseženi različni rezultati.
Tako je Promet lani prodal na domačem trgu za 89 % vrednostnega plana izdelkov Gorenja Muta, kar pa pomeni precejšnje zaostajanje za planom. Razlogi so v pomanjkanju motorjev za osnovne stroje, preambiciozno planiranje, predvsem pa nedoseganje planov nabave in proizvodnje, saj je bil plasma zagotovljen za vse planirane količine. Zaloge so daleč pod planiranimi količinami.
Prodaja Fecrovih izdelkov v skupni finančni vrednosti ni toliko pod planom kot so posamezne skupine (mlekarska oprema - bazeni 63 %, molzni stroji pa 51 %); razlog je velika odvisnost proizvodnje od uvoza (BHN) ter nedoseganje planirane kooperacije z VVestfalijo. Zaloge so predvsem zaradi nedokončanih izdelkov in sc gibajo v višini iz leta 1981.
Glede na to, da lani na tržišču ni bilo TV sprejemnikov in da imajo drugi proizvajalci v proizvodnih programih tudi antene, je Elrad uspešno zaključil poslovno leto. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je veliko teh izdelkov v skladiščih trgovin, kar lahko ovira prodajo v tem letu. V tej delovni organizaciji bo treba razmišljati o preusmeritvi proizvodnje v nove programe in izdelke.
Od planiranih 1.200 tisoč členov aluminijastih radiatorjev je DO Mural lahko proizvedla le 720 tisoč členov. Cena silumina na domačem trgu je bila občutno večja, dobava reprodukcijskega materiala pa močno ovirana. Velik izpad proizvodnje je nastal tudi zaradi zastarele tehnologije, ki je narekovala več kot dvomesečna večja popravila orodij, kar je izkoristila konkurenca. Za leto 1983 bi morala ta delovna organizacija zagogotoviti zaloge vseh treh tipov radiatorjev, uskladiti ateste in povečati cene do ravni cen konkurence.
Lani je bila prodaja Tikijevili izdelkov realizirana v višini 72 % plana. Tudi to delovno organizacijo je pestilo pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kar jo je sililo v proizvodnjo izdelkov za katere je imela potrebne materiale. Začelo je primanjkovati srednjelitražnih boj-leijev, zaloge malolitražnih (5 1) pa so se večale, vendar smo s prodajno akcijo te zaloge zmanjšali. Od oktobra se podobno dogaja tudi z 8-litrskimi bojlerji. Na slabo finančno realizacijo je v največji meri vplival izpad plastificiranih kotličkov in plinskega programa.
Pri realizaciji toplotne tehnike Gorenja Varstroj smo dosegli 73,7 % plana. Plan bi lahko presegli, če zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala ne bi bilo izpada v proizvodnji (purlena B, ki ga praktično ni od avgusta in ga dolgujemo približno 60.000 m). Realizacija proizvodnje purlena B cevi manj kot 50 % nam pove veliko, in tudi to je izkoristila konkurenca. Glede prodaje kotlarn ne bomo veliko govorili, saj je vsem znana situacija s tekočimi gorivi. Zaskrbljuje nas dejstvo, da bodo stalni izpadi proizvodnje zmanjšali tržni delež programov, zaradi česar ne bomo uspeli realizirati letošnjili planskih nalog.
Pri varilni tehniki smo realizirali 86 % plana prodaje gotovih izdelkov. Realizacijo planskih nalog je otežkočila težka gospodarska situacija, omejitev investicijske porabe in padec kupne moči. Kljub temu pa smo s pospešeno prodajo v februarju, oktobru in novembru zaloge varilnih aparatov zmanjšali na minimum in v celoti izpolnili plan prodaje izdelkov široke potrošnje. Investicijske opreme smo količinsko prodali za 62 %; da bi bila realizacija boljša, moramo v bodoče upoštevati razvojno službo, ki mora slediti zahtevam tržišča (posebne izvedbe), večje vključevanje prodajnega inženiringa GPS v prodajne tokove.
Lani smo prodali za 74 % plana sanitarnih kabin. Razlogi za nedose-
žen plan so nam znani in zato bomo v tem letu morali spremeniti način in vsebino našega skupnega dela
Realizacija prodaje izdelkov Metalplasta z 72 % vsekakor opozarja na določene težave, ki so bile pri plasmaju kot pri kompletiranju izdelkov in izdobavi naročil. Te težave bodo nedvomno prisotne tudi v tem letu.
Povpraševanje po izdelkih bele tehnike je bilo lani občutno večje od ponudbe. Prodajo bele tehnike in akustike realizirali smo v višini 6.153.065.136,00 din (82%plana).
Vgradnih aparatov smo prodali 76 % vrednostnega plana, MGA 60 %, keramičnih ploščic 123 %, sanitarne opreme 128 %, kuhinj 101 %, birotehnike 79 %, polic 127 %. Pri plasmaju keramičnih ploščic smo imeli veliko težav in vloženega je bilo veliko truda, saj je njihova prodaja močno odvisna od stanovanjske gradnje, za katero smo že povedali dejstva. Omeniti velja še kakovost in design ploščic, saj tržišču nismo ponudili nič novega.
Sanitarna oprema je lani predstavljala povsem nov program, vse leto nekompleten in asortimansko nepopoln, kar je zahtevalo izredne napore za uspešno prodajo. Kompletiranost programa kuhinj ne bomo poudarjali (vgr. aparati, nape, korita, vrata G 181, prevozi, cene), saj že leta govorimo o neurejenih odnosih na tem področju. Omejene investicije pogojujejo prodajo in plasma birotehnike, prisotna pa je še kakovost izdelka in njegove embalaže.
Vsi aparati iz skupine medicinske elektronike se predpisujejo na zdravniški recept kot ortopedski pripomočki. Prav zaradi tega je otežena njihova boljša prodaja, saj republiške zdravstvene skupnosti odobravajo predpisovanje na recept le za mišične ali urinske stimulatorje, ali pa še za te ne. Na celotnem jugoslovanskem prostoru moramo pri zdravstvenih skupnostih doseči prodajo teh naših iz-.delkov na recept, saj bo le tako zagotovljena prodaja in plačilo aparatov.
Za Gorenje Pctar Drapšin smo lani realizirali 81 % plana prodaje kuhinjskih elementov. K takšnemu porastu prodaje je prispevalo izboljšanje na vseh področjih. Za še boljšo realizacijo v tem letu moramo več pozornosti posvetiti osvajanju še neosvojenih delov domačega trga. To nas obvezujejo tudi planske naloge.
IZVOZ
Lani smo izvozili za 3.224 milijonov din izdelkov članic SOZD Gorenje iz Slovenije, izvoz izdelkov članic izven Slovenije pa znaša približno 5 % in v tem poročilu ne bo zajet zaradi zasledovanja plana 1982 preko SISEOT SRS. V omenjenem izvozu izdelkov „slo-venskih” članic SOZD je delež TGO 83 %, kar pomeni na postavljeni plan (konvertibilni izvoz) 72 %, Mute 109 %, Glina 80 %, Var-stroja 81 %, Elrada 81 %, Fecra 36 %,GPS 116 %,Tikija 72 %, Metalplasta 4 %. Ti podatki so sicer uradni, po podatkih NB in SISEOT vendar je dejanska realizacija glede na naše interne podatke precej višja. Kot vidimo, je doseganje konvertibilnega plana posameznih članic različno. Razlogi za nedoseganje plana pri posameznih članicah so specifični, vendar je imela občuten vpliv recesija prodaja, konkurenca, nepravočasno osvajanje novih programov, prepočasno prilagajanje tržišču (prednost ima proizvodni, ne pa tržni moment). Ponekod je prisotna tudi prednost dohodkovnega učinka nad deviznim, nerealni tečaj dinarja, neustrezna izvozna stimulacija. Poudariti moramo, da skupna realizacija izvoza SOZD (konvertibilni izvoz + kliring) predstavlja 4,4 % slovenskega izvoza, pri konvertibilnem izvozu pa 5,2 % skupnega izvoza Slovenije; pri tem predstavlja samo izvoz DO TGO 4,3 % slovenskega konvertibilnega izvoza. Notranjo strukturo izvozne realizacije glede na obliko izvoznega posla predstavlja 21 % kooperacije in 79 % rednih poslov.
Glede na financiranje produkcije smo bili prisiljeni koristiti posebne oblike ZT menjave (kooperacija, začasni uvoz, maloobmejni promet, . . .) in s tem zlasti na račun začasnega uvoza realizirati za 454 milijonov din manj izvozne realizacije.
NABAVA
O splošnih težavah našega celotnega gospodarstva, ki posredno vplivajo tudi na našo dejavnost, ne bomo posebej govorili, poudarili bomo le značilno problematiko, ki je pestila dejavnost služb nabave pri izvajanju njihovih nalog.
Pri postavkah elektro-strojnih materialov sc ponovno pojavljajo materiali, ki smo jih kot manjkajoče navajali ob devetmesečnem poročilu za leto 1982. Lahko poudarimo, daje bilo največ problemov pri izdobavah materialov dobaviteljev, s katerimi smo podpisali sporazume o devizni participaciji, predvsem zaradi neizpolnjevanja naših obveznosti. Tudi na področju nekovin so bili omenjeni materiali problematični že v lanskoletnih periodičnih poročilih, pri tem pa je problem devizne participacije povzročil še zakasnitev izdobav PVC granulatov in magnetnih trakov. Črna in barvna metalurgija oziroma izdelki te panoge so nam iz dneva v dan delali izredne težave, ki so prisotne tudi letos. K temu so prispevale tudi težave pri nabavi iz Grčije. Za oskrbo s kurilnim oljem in plinom ne moremo zapisati nič novega; morda le to, da se je situacija v decembru nekoliko normalizirala in zaenkrat ni posebnih zastojev.
Lani smo na domačem trgu nabavili materialov v vrednosti 7.751 milijonov din. Čeprav je bil junija 1982 sprejet odlok o zamrznitvi cen, so se cene reprodukcijskih materialov povečale skupno za 13,5 %. Največje povečanje beležimo pri kemijskem in gradbenem materialu (18,2 %). Med letom 1982 smo zasledili nenehno upadanje zalog materiala. V decembru so ponovno naraščale, kar smo tudi pričakovali, saj smo želeli in skušali zagotoviti čimbolj normalno oskrbo proizvodnje v prvem četrtletju tega leta.
Pri nadomeščanju materialov je nekaj narejenega. Pri elektroniki smo nadomestili materiale v vrednosti 11,5 milijonov din, v 1. četrtletju tega leta pa predvidevamo še dodatnih 40 milijonov din. Optimistično je tudi dejstvo, da bomo v I. četrtletju pričeli z redno proizvodnjo izparilnikov za hladilno tehniko.
KOMERCIALA NAZARJE
Planske naloge niso bile v celoti uresničene zaradi spremljajočih problemov kot so: desortiranost programa glede na naročila, dolgi dobavni roki (po tri mesece in več), kakovost izdelkov, preklici naročil, ne izvrševanj c operativnih mesečnih proizvodnih planov in nepravočasna dobava PVC rolet.
Prodaja ivernih plošč je kljub nekaterim zastojem v proizvodnji potekala zadovoljivo, vendar se kaže težnja upadanja povpraševanja tako po surovih kot oplemenitenih ploščah.
V izvozu smo dosegli najboljše rezultate, saj smo prodali celotno količino, proizvedeno za izvoz. Razveseljivo pri tem je, da pada delež surovin, vse močneje pa so zastopani izdelki z višjo stopnjo obdelave. To dejstvo moramo upoštevati tudi v letu 1983.
uvoz
Po uvoznih carinskih deklaracijah in Z IS tečaju 41,80 din = 1$ smo Za članice SOZD realizirali uvoz reprodukcijskega materiala v vrednosti 2.314 mio din s konvertibilnega trga oziroma skupaj 2.348 niio din. Po namenu smo največ uvozili za reprodukcijo (2.157 mio din) in neblagovni uvoz (135 mio din) in sicer iz ZRN 897 mio din, Francije 338 mio din, Italije 302 mio din, sledijo še Grčija, Avstrija, Nizozemska itn. Pri valutnih cenah je bila prisotna težnja rasti odvisno od skupine materialov. Tako so cene pločevine za direktno cmajliranjc višje za 20 %, nerjaveče pločevine pa nižje za približno 13 %. Pri izdelkih kemije je povečanje minimalno, pri sestavnih delih za hladilnike, štedilnike, kuhalne aparate, PS in MGA od najvišje za modul PS 800 24 % do najnižje za programske ure in sani za
rezalnike 2 %.
kar zadeva tarife prevoza na inozemskih relacijah so se le-te pri železniškem prometu spremenile in sicer v ZRN 6 %, Italiji 10 %, Franciji 12,5 %. Dejanski porast prevoznih stroškov je povzročil višji tečaj voznin v inozemstvu in pa za 17 % višje cene na domačih relacijah. Pri nadomeščanju uvoženih kemikalij ni veliko narejenega. Pri sestavnih delih pa opazimo občutne premike. Postopoma se osvaja proizvodnja izparilnikov za hladilnike in kombinirane hladilnike, magnetna tesnila za hladilno-zamrzovalne aparate, držala za univerzalni rezalnik; Elektronika je začela osvajanje proizvodnje modulov za PS 800, obstaja dokumentacija tudi za motor omenjenega PS. Poudariti moramo, da je treba probleme s tega področja reševati hitreje in odločenje, saj bi nam to pomenilo veliki devizni prihranek.
SKLADIŠČA
V preteklem letu smo si prizadevali znižati stroške skladiščenja in transporta, ki predstavljajo približno 4 % vrednosti izdelkov. Skladiščno in transportno dejavnost smo združili v eno celoto in s tem dosegli večjo usklajenost in enotno politiko načrtovanja. Za prevoz izdelkov smo uporabljali železnico, ker je cenejša. Preskrbljenost z vagoni je bila zadovoljiva, ne pa tudi kakovost in ustreznost teh vagonov. Zalog izdelkov za domače tržišče praktično ni bilo, zaradi neusklajenosti med prodajo v tujino in proizvodnjo ter pomanjkanjem nekaterih ključnih elementov so bile zaloge kuhinjskih elementov velike. Zaradi neprimerne embalaže in večkratnega prelaganja izdelkov je prihajalo do poškodb. Ocenjujemo, daje bila vrednost poškodb 0,4 %«cclotne vrednosti izdelkov. Kljub vsem težavam smo delo pravočasno in v celoti opravili tako v odpremi kot v prevzemu.
TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA
Preteklo leto je bilo gotovo med najtežjimi v celotnem obstoju naše temeljne organizacije. Slaba oskrba proizvodnih temeljnih organizacij z reprodukcijskimi materiali se je neizogibno odrazila tudi na uspešnosti temeljne organizacije. Ker je bila skoraj vsa proizvodnja bele tehnike namenjena izvozu, so bile podobne težave tudi z nabavo blaga za našo maloprodajno mrežo. Največje pomanjkanje rezervnih delov in izdelkov je bilo v drugem in tretjem četrtletju, kar je povzročilo tudi slab poslovni rezultat
Zadnje četrtletje, predvsem pa izboljšanje razmer v decembru, je prispevalo k boljšemu uresničevanju plan škili nalog.
V	servisu so bile dosežene z 82,1 %, v maloprodaji s 100,7 %, kar znaša skupno za temeljno organizacijo 90,4 %.
Pospešen izvoz izdelkov je narekoval tudi ustrezen izvoz rezervnih delov. Tako smo na tem področju dosegli realizacijo plana s 102,7 %. Čeprav je realizacija plana montaž krepko nad zastavljeno (126 %), bi lahko na tem področju dosegli še več, če bi se bolje organizirali in če bi bila boljša oskrba z rezervnimi deli delovne organizacije Elrad. Posebej kritična pa je bila oskrba z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo.
V	največji sezoni košnje so naši kupci morali čakati na popravilo strojev tudi po nekaj mesecev.
Dobra preskrba z rezervnimi deli za izdelke Varstroja je omogočala učinkovito servisiranje in s tem prispevala k dobremu vzdušju tako v tej delovni organizaciji kot tudi v servisu predvsem pa zadovoljstvu samih strank.
Nekoliko slabša je bila preskrba z rezervnimi deli za molzne stroje in hladilne bazene delovne organizacije Fecro.
Lani smo postopoma začeli s servisiranjem izdelkov delovne organizacije Tiki. Prevzem raznih servisnih opravil za vse delovne organizacije v okviru SOZD Gorenje mora biti težišče naših prizadevanj in hotenj tudi v tem letu.
Neučinkovitosti našega dela je prispevalo svoje tudi pomanjkanje pogonskih goriv, saj so v najbolj kritičnem obdobju naša servisna in tovorna vozila po nekaj dni stala, kar je poslabšalo odtrbo naših enot z deli in gotovimi izdelki. Kupovanje goriva na bone je situacijo nekoliko omililo.
Zvišanje cen električni energiji, PTT storitvam, pisarniškemu materialu in najemninam je občutilo vplivalo na porast teh stroškov in izdatkov.
Kljub zmanjšanemu številu prevoženih kilometrov za en servisni poseg smo v absolutnem znesku presegli planirano vsoto, saj so višje cene goriva narekovale dvig višine nadomestil za kilometrino.
Ustvarjeni prihodek in stroški, nastali pri realizaciji lega prihodka, ne opravičujejo višine mase, izplačane za OD, ki smo jo presegli. Na to nas bodo zagotovo opozorili končni knjigovodski podatki in nam tudi narekovali ustrezno ukrepanje.
SERVIS
Plana količinske realizacije nismo dosegli, saj indeks znaša 90,5 od tega je indeks deležna opravil v garanciji 74,9 izven garancije pa 100,4. Najvišjo količinsko realizacijo v garanciji smo dosegli v prvem četrtletju z indeksom 89,7, izven garancije pa v tretjem četrtletju z indeksom 104,8.
Ugotavljamo boljše rezultate pri vložku dela, saj se povprečna vrednost ur na poseg izven garancije približuje planirani vrednosti.
Glede porabe materiala smo ga glede na planirano količino reklamacij za izvengarancijske storitve porabili za 14 % več kot smo planirali.
Posamezne izpostave so realizacijo količinskega plana stori tev izven garancije presegle. Pri tem je bila najboljša servisna mreža Vojvodine z indeksom 127,3, sledi mreža Slovenije z indeksom 104,1, Srbije z indeksom 102,9. Najslabše rezultate sta dosegli servisni mreži Črne Gore in Hrvatske.
Čeprav se soočamo z občutnim pomanjkanjem rezervnih delov ugotavljamo previsoke zaloge rezervnih delov v skladiščih servisnih enot. . To narekuje čimprejšnjo uvedbo računalniške kontrole „mini-maksi“ zalog materiala v skladiščili. Prav tako nas to pomanjkanje obvezuje, da začnemo z odkupom in popravilom zamenjanih rezervnih delov, predvsem takšnih z okvaro enega samega funkcionalnega dela. Ob tem moramo poskrbeti tudi za pospešeno nadomeščanje uvoženih rezervnih delov z ustreznimi deli domačih kooperantov.
Omeniti moramo pomembne pozitivne premike v tehnično-razvojnem sektorju. Čeprav so za nami šele prve izkušnje, so pozitivne prav na področju planiranja našega dela. Zaradi povečanja obsega del v tem sektorju — po združitvi tehničnih dejavnosti obeh temeljnih organizacij — bomo v tem letu to področje še bolj izpopolnili v realizaciji planskih nalog. Tehnološko-razvojna služba že daje otipljive rezultate, saj je v zadnjih treh tromesečjih opravljala obsežno delo pri tehnični pripravi delovnih nalogov za investicijsko vzdrževalno delo temeljne organizacije kot tudi pri kratkoročnih in dolgoročnih tehničnih rešitvah.
V lanskem letu se je v okviru izobraževanja delavcev udeležilo specializacije in uvajalnih seminarjev približno 50 delavcev, preizkusa znanja približno 191 delavcev, seminarja za vodilne in vodstvene kadre pa štirje delavci.
Lani smo uredili delovne prostore v servisnih izpostavah Novi Sad, Beograd, Karlovac, Rijcka, Banja Luka, Kranj, Doboj in Trebinje.
Poleg rednega dopusta predstavljajo bolniški izostanki največjo odsotnost z dela. Najvišji odstotek bolniških izostankov beležimo v prvem četrtletju, sledilo je upadanje, po podatkih v oktobru in novembru pa ocenjujemo, da je ta odstotek ponovno začel naraščati. Tudi v zvezi s tem bomo morali sprejeti določene ukrepe.
MALOPRODAJA
Ob spoznanju težavnosti gospodaijenja smo se v maloprodaji bolje organizirali in svoje delo kakovostno izboljšali, kar je vplivalo na dosežene rezultate. K tem rezultatom je vsekakor veliko prispevalo tudi izjemno razumevanje temeljne organizacije Promet V svoji dejavnosti je maloprodaja naredila občuten korak naprej, saj uspešno p-odaja široko izbiro izdelkov delovnih organizacij, članic SOZD Gorenje. V zadnjem času lahko posebej poudarimo pospešeno prodajo izdelkov Gorenja Glin Nazarje.
Pri analizi rezul tatov poslovanja naših maloprodajnih trgovin ugotavljamo, da so nekatera področja dosegla boljše rezultate, nekatera pa precej slabše od pričakovanih.
Če izločimo objektivne težave lahko ugotovimo, da so za slabše rezultate poslovanja vzrok subjektivne slabosti (slabi medsebojni odnosi v posameznih prodajnih centrih in področjih, ravnodušnost do dela, do kupcev). Vse te pomanjkljivosti moramo v tem letu odpraviti, saj bodo gospodarske razmere še težje kot lani.
Pri tem mislimo predvsem na urejanje slabili medsebojnih odnosov, odnosa do dela, kupcev, izboljšanje in dopolnitev ponudbe končnemu potrošniku.
Omejiti moramo tudi stroške, ki so lani rastli z izredno visoko stopnjo. Izstopajo predvsem transportni stroški. Odslej bomo bolj upoštevali cenejši železniški prevoz. Nenehno spremljanje vseh vrst stroškov in varčno obnašanje ob do rem delu nam bo omogočilo izpolnitev obveznosti iz dohodka, razširitev materialne podlage dela, dovolj sredstev za splošno porabo, stanovanjski sklad in navsezadnje socialno varnost delavcev.
Tudi v tem letu pričakujemo določene težave pri nabavi in prodaji blaga široke potrošnje. Prav zaradi tega dajemo v lem letu izreden pomen izvajanju planskih nalog pri doseganju plana skupnega prihodka, zmanjšanju rasti stroškov, večjemu in kakovostnejšemu izkoriščanju delovnega časa, izobraževanju prodajnega kadra po vsej domovini, razširitvi prodajnega programa in ostalim pomembnim kategorijam, ki izhajajo iz našega dela in so življenjskega pomena za našo temeljno or-, ganizacijo, delovno organizacijo in SOZD Gorenje.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
V	delovni skupnosti skupnih služb kot samoupravni celoti izvajamo dela in naloge skupnega pomena za temeljni organizaciji delovne organizacije Gorenje Promet Servis in tudi za druge članice SOZD Gorenje.
Dela in naloge so razvrščena po organizacijskih celotah v skladu z njihovo strokovno naravo.
Tako v delovni skupnosti deluje sektor marketinga, ki zajema delo raziskav in analiz tržišča za vrsto proizvodnih programov Gorenja, ekonomsko propagando, ki skrbi za organizacijo, pripravo in izvedbo sejemskih prireditev in razstav, izvaja medijske akcije in vsa strokovna opravila glede poslovnega oblikovanja in pospeševanja prodaje, službo priprave in kontrole izvajanje planov skupnega poslovanja s proizvodnimi članicami SOZD in službo oblikovanja cen.
Sektor ekonomike in financ združuje dela in naloge s področja računovodstva, deviznih financ, ekonomike in finančnega svetovanja.
Sektor organizacije in informatike združuje dela in naloge organizacije poslovanja, skrbništva informatike, pravnih in samoupravno-prav-nih zadev.
Splošne službe zajemajo dejavnost informiranja delavcev, organizira nja dela delegacij in DPO ter priprav SLO in DS
Omenjeni sektorji in službe so opravile v letu 1982 veliko del skupnega pomena, ki so ga TOZD zaupali delovni skupnosti. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil lani dosežen precejšen napredek, vendar je treba uvideti, da je dejavnost delovne skupnosti neposredno odvisna od odnosov in razmer v celotni delovni organizaciji. Kakovost izvršenih del ni vedno in tudi ne v vseh organizacijskih enotah enako prisotna. Prav zaradi tega moramo bolj pospešeno kot do sedaj pristopiti k dograditvi posameznih organizacijskih enot in njihovi kadrovski krepitvi. Konec leta 1982 smo kadrovsko rešili vprašanje vodenja sektorja marketinga, v čimkrajšem času pa moramo enako storiti tudi v sektorju ekonomike in financ kot tudi pri kontroli in reviziji po slovanja.
Da bi lahko delovna skupnost izvajala svoje naloge, bi potrebovala ustrezna finančna sredstva. Zakonske in druge omejitve glede oblikovanja in porabe so delovno skupnost postavile v težek položaj. Ob nizki porabi v preteklih letih, sedanji rasti cen in OD smo s financiranjem imeli veliko težav. Izvajanje produktne propagande izdelkov za članice SOZD je bilo vseskozi problematično, saj smo to financirali iz sredstev delovne skupnosti, ki je morala za to najemati likvidnostne kredite, za obresti pa ni prejela ustreznih nadomestil članic SOZD. To pomanjkljivost moramo nemudoma odpraviti.
Analiza stroškov po posameznih kontih nam kaže, da je bilo nastajanje posameznih stroškov v mejah planskih postavk in pod ustrezno kontrolo. To posebej velja za stroške, katerih rastje družbeno omejena. Poseben problem pa so stroški na katere podpisniki posameznih stroškovnih mest nimajo vpliva, na primer: cene najemnin prostorov, PTT storitve, pisarniških material, gorivo, transportni stroški. Kljub temu planiranih stroškov nismo presegli, saj smo jih realizirali le nekaj nad 12.600.000 din (plan 13.872.000 din).
V	novembru lani smo zavestno in po samoupravni poti, enako kot v celotni DO in DO TGO, sprejeli odločitev za večjo vrednost točke za izplačilo OD. Če bo ob zaključnem računu , kljub vsem pozitivnim ukrepom prisotno preseganje izplačila OD z dovoljenim porastom, bomo morali preveč izplačana sredstva povrniti v letu 1983.
OBVESTILO
delovanje ginekološke ambulante
Nezadovoljstvo zaradi delovanja ginekološke ambulante je med nami prisotno že dalj časa; nezadovoljne so bile predvsem delavke, ki so problem vpisa in pregleda morale reševati z dopusti ali na račun delovnega časa.
Takšno koriščanje dopustov pa je pomenilo tudi izpad potrebnega števila delavk (predvsem v proizvodnji) in tako Pripomoglo k nižji rasti produktivnosti.
Na problematiko glede delovanja ginekološke ambulante je opozorila delegacija SIS za zdravstvo iz DSSS Gorenje TGO že v prejšnjem mandatnem obdobju. TOZD Splošno zdravstvo pa je posredovala odgovor na delegatsko vprašanje in predlagala tudi tri variante rešitve tega problema, vendar se delegati konference delegacij Gorenje TGO niso mogli opredeliti, saj je vsaka varianta imela pripisan ne-sprejemljiv pogoj.
Ta problematika je bila prisotna na več skupščinah občinske zdravstvene skupnosti (OZS).
Na zahtevo skupščine pa je bil organiziran tudi skupni sestanek delegacije SIS za zdravstvo iz DSSS Gorenje TGO, s predstavniki TOZD Splošno zdravstvo, predstavniki skupščine OZS ter predsedniki delegacij iz TOZD.
Sprejetje bil naslednji dogovor:
T Delovni čas ginekološke ambulante je treba v večji meri prilagajati uporabnikom
2- Vpis pacientk bo sprejemala kadrovsko—socialna služba Gorenja
3.	TOZD Splošno zdravstvo mora zagotoviti deset pregledov v dopoldanskem času in pet pregledov v popoldanskem času
4.	Delavke, ki so že dalj časa odsotne z dela, (porodniški dopust, daljši bolniški stalež in podobno) se lahko izjemoma naročajo v zdravstvenem domu.
Dogovoru med TOZD Splošno zdravstvo in Gorenjem TGO so se pridružili tudi delegati iz drugih DO Gorenja.
Obveščamo delavke, da prijave za ginekološke preglede sprejema Socialna služba, kadrovski sektor. Naročite se lahko osebno v sobi štev. 8 ali telefonično na int. štev. 685.
Socialna služba
odločbe o rednem letnem dopustu za leto 1983
Vse delavce Gorenja obveščamo, da za tekoče leto še nismo mogli izdati odločb o rednem dopustu. Vzrok za to zamudo je v tem, da delovna organizacija Gorenje TGO, še ni sprejela novega pravilnika o delovnih razmerjih. Pričakujemo, da bomo pravilnik o delovnih razmerjih sprejeli v mesecu marcu in na podlagi tega izdali odločbe meseca aprila. V kolikor bi odločbe izdali sedaj, na podlagi obstoječega — še veljavnega pravilnika, bi se stroški izpisovanja odločb in vročitve Podvojili.
ŠPORT IN REKREACIJA
SLALOM - NEKAJ NOVEGA V GORENJU
Iz dneva v dan so se vrstila tekmovanja v smučanju. Pred velikim finalom na Pungartom so svoje prvenstvo imeli tudi delavci DSSS TGO. Za razliko od tozdov so priredili tekmo v slalomu, Križajev! specialiteti. Na smučišču nad Mislinjo so postavili progo s slalomskimi vratci, vozili so dva teka in smučanje je pomenilo pravo novo preizkušnjo. Na videz enostavno vijuganje pa je povzročalo kar precej preglavic. Kdor še tega ni vozil, naj kar poskusi! Progi, razmeram in znanju primerni so bili doseženi tudi naslednji izidi: ženske: 1. Franja Knez 1,13,86; 2. Betka Žižmond 1,46,07 (nekaj tekmovalk ni startalo!). Moški: 1. Srečko Pirih 58,02; 2. Branko Blagotinšek 1.03,67; 3. Tone Dovšak 1.05,84; 4. Vlado Ahtik 1.06,89, 5. Danijel Knez 1.08,82, 6. Grefor Fortin, 7. Vlado Vajdič, 8. Alojz Jelšnik, 9. Janez Irgl, 10. Hinko Jerčič, 11. Sergej Gomboc, Odstopili: Perše , Kralj, Štruc, Meterc, Kaissesberger, Povh.
LETNA KARTA ZA BAZEN IN SAVNO V službi za rekreativno in kulturno dejavnost lahko nabavite letne karte za uporabo bazena in savne v Titovem Velenju. Cena karte je samo 200 din, velja pa od 1. marca 1983 do 1. marca 1984. Karto lahko dobite tudi za družinske člane.
Prav tako velja ta ugodnost za vse štipendiste!
Karte dobite lahko vsak dan od 9. do 11. ure. Imeti morate le fotografijo v velikosti 3,5 x 4,5 cm. S tem preneha veljati 50 % popust pri uporabi bazena, ki je veljal doslej.
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA VLEČENJE VRVI
Tekmovanje v vlečenju vrvi je bilo v sredo, 16. februarja 1983 ob 16. uri v Rdeči dvorani in so se ga udeležile 4 ženske in 7 moških ekip. Moške ekipe so tekmovale najprej v dveh skupinah, sestavljenih s pomočjo žreba, potem pa sta se prvaka skupin pomerila za prvo mesto, drugouvrščeni ekipi pa za tretje mesto. Rezultati so bili naslednji:
Ženske: 1. Plastika, 2. Kuhalni aparati, 3. Galvana, 4. DSSS GPS; Moški, I. skupina: 1. Kuhalni aparati, 2. Vzdrževanje,
3. Plastika, 4. SOP; II. skupina: Zamrzovalniki, 2. Štedilniki,
3. Vzdrževanje.
Končni vrstni red: 1. Kuhalni aparati, 2. Zamrzovalniki, 3. Vzdrževanje, 4. Štedilniki, 5. Plastika, 6. Galvana, 7. DSSS-SOP.
Tekmovanja se niso udeležile predhodno prijavljene ekipe Elektronike in DSSS—RRS.
Živijo samo tisti, ki se borijo HUGO
'NFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani |tane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane ^TOajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Zobar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje DRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.
VELESLALOM LEPO USPEL
Za letošnje prvenstvo Gorenja v veleslalomu velja ugotovitev, daje bila udeležba rekordna, organizacija odlična, vzdušje enkratno, rezultati presenetljivi, skratka vse v "superlativih". No, morda vse le ni bilo tako odlično, vendar na vreme, ki se je v nedeljo zmeglilo, pač ne moremo vplivati. Zato pa lahko vplivamo na, recimo, vrsto maže in za marsikoga je bilo mazanje tudi usodno, če gledamo tekmo s stališča tekmovalnega duha. Resda moramo povedati, da je vladalo tudi tekmovalno vzdušje, vendar to ni bilo edino, kar je vredno pohvaliti. Letos so imeli vsi dobre možnosti, prvi za dobre uvrstitve, drugi za varno in uspešno vožnjo skozi vratca. Če je šlo mimo, pa tudi diskvalifikacija ni tako tragična. Fbmem-bno je sodelovati.
In tako so začele s tekmo na veleslalomski progi, s številnimi vratci in zavoji najprej bolj na strmem in potem na položnem smučišču, ženske v starejši konkurenci, nato v mlajši. Tudi moški v C (najstarejši) kategoriji so imeli še dobro progo, množica B (srednje) kategorije je vozila že teč je, kljub temu pa še številni A-jevci (najmlajši) niso ostali brez dobrih izidov. Za presenečenje pa je poskrbela letos prvič tudi skupina štipendistov, med katerimi je dosegel najboljši med njimi tudi najboljši rezultat tekme.
Drug za drugim so se spuščali v boj med vratca, vneto, ostro na "kole", kot pravimo, pa tudi počasi in varno, tako kot znajo, kot se čutijo sposobne. Seveda na tekmi s stotinkami natančnimi rezultati mora biti poskrbljeno tudi za natančne kontrole, da kdo ne "pojaha" vratič, za spodbujanje ob progi, pa če je to komu všeč ali ne, če sliši ali ne, vseeno, kot na pravi tekmi, pravim, še celo napovedovalec Tone je bil izreden, vestno in točno je napovedoval, kot na kakem pravem prenosu fis tekme iz studia.
Nato se je množica smučarjev, odličnih veleslalomistk in veleslalomistov, odpravila na najzanimivejši del v dolino, na razglasitev rezultatov.
Tudi ta del tekmovanja je tekel po protokolu, napovedovalec pa je spretno uporabil tudi že vnaprej napisane izjave zmagovalcev za Informator.
No, pa poglejmo, kaj so povedali tokratni zmagovalci!
Aleš Pušnik, štipendist, 3. letnik strojne tehnične šole:
"Letos smo štipendisti prvič tekmovali in menim, da je to zelo v redu. Tudi organizacija je. bila dobra. Sicer pa že dolgo smučam, od tretjega leta naprej. Bil sem tudi že blizu selekcije, ko sem tekmoval za slovenjgraški smučarski klub, vendar sem zaradi šolskih obveznosti aktivno tekmovanje opustil. Vsega ne moreš uskladiti. Prednost torej dam Gorenju!" Danica Urbanc, TOZD Kuhalni aparati, do 30 let: "Čeprav sem v osnovni šoli dobro smučala, bila šolski prvak, je to moja prva zmaga na prvenstvu Gorenja. Šest let že delam v Gorenju in sem za tozd že večkrat tekmovala. Danes je bila proga dobro pripravljena in smuči so mi dobro namazali."
Franja Knez, DSSS TGO, Tehnologi, nad 30 let: "Po tekoči progi je bilo danes nadvse prijetno smučati. Tudi rekreativni smučarji so imeli možnosti. Kaj naj še rečem? Skoraj neskromno izgleda, če povem, da se slabše še nisem uvrstila,
v	Gorenju pa sem že štirinajst let. Pohvalno pa je, da je letos tekmovalo kar precej deklet!"
Miran Adrinek, TOZD Vzdrževanje, moški do 30 let "Vesel sem zmage, še posebej sedaj, ko je konkurenca vedno večja, vedno več je dobrih smučarjev, prihajajo mladi. Že večkrat sem bil prvi, vendar bo vedn o težje obdržati dobra ’ mesta."
Slavko Mencinger, GPS Zunanja trgovina, moški od 30 do 40 let: "Nisem računal, da bom prvi, ker se s smučanjem ukvarjam kot trener cicibanov sekcije slovenjegraškega kluba v Mislinji. Sicer sem tudi že bil prvi na naših prvenstvih, vendar menim, da je odločalo dobro mazanje. Tudi Pušniku, zmagovalce, sem namazal s pravo mažo. Sicer pa organizacija enkratna!"
Teobald Zorko, Vzdrževanje, moški nad 40 let "Proga je bila za sindikalno tekmo izredno primerna. Zato smo imeli pra
vi	smučarski rekord. Moram pa povedati, da sem zmage kar vesel, saj mi na prvenstvih Gorenja še ni uspelo zmagati. Sedaj sem sicer v novi kategoriji, vendar je konkurenca ostala huda. Vozil sem tudi z novimi smučmi."
Najboljši smučarji Gorenja se bodo v nedeljo pomerili še na eni tekmi, vendar je zadnja množična prireditev bila vredna daljšega zapisa! Zaradi vseh prisotnih na tekmi in v spodbudo nadaljnjim generacijam ...
Podrobne rezultate veleslaloma bomo objavili v naslednjem Informatorju!
V GORENJU OB DNEVU ŽENA
Kot že dve leti nazaj, bomo ob dnevu žensk tudi letos v Gorenju pripravili kratko prireditev, resno in razvedrilno obenem. Sodelovali bodo naši priznani „Perivjeki", učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo in ansambel Šaleški fantje. Prireditev pripravljajo Konferenca osnovnih organizacij sindikata in služba za rekreativno in kulturno dejavnost.
Prireditev za delavke Gorenja ob dnevu žena bo v torek, 8. marca. Pričetek ob 13. uri v restavraciji A. Vabimo vas, da se prireditve udeležite v čimvečjem številu. Vabilo pa seveda velja tudi za vse delavke, ki delajo v drugi ali tretji izmeni.
Ob tem bi radi opozorili še na to, da bodo ob dnevu .žena proslave v večini krajevnih skupnosti v občini, ki jih bodo v glavnem pripravili učenci šol in mladinci. Vabimo vas, da se udeležite teh proslav po krajevnih skupnostih — saj so vedno privlačne in prisrčno doživete.
Osrednja proslava pa bo v ponedeljek, 7. marca, v Kulturnem domu v Titovem Velenju. Pred proslavo bo otvoritev razstave ročnih del v prostorh Knjižnice. Letos je pokrovitelj osrednje proslave Gorenje TGO — in zato še toliko bolj vabimo, da pridete na proslavo v Kulturni dom.
Konferenca 00 ZSS Gorenje TGO
DVOJE ZABAVNIH PRIREDITEV OB DNEVU
žena
M Titovem Velenju se pogosto pritožujemo, da je premalo Zabavnoglasbenih prireditev. Včasih pa se zgodi, da jih je Več naenkrat. Tako tudi tokrat.
V nedeljo, 6. marca, bo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju v organizaciji Kompasa prireditev pod naslovom Podarite Kompasovo zabavno prireditev. Organizatorji pozivajo može in fante, da svojim ženam in dekletom podarijo karto za Prireditev, kjer bo sodeloval Andrej Šifrer, Moped Shovv (za mopedistke), Janez Hočevar Rifle v vlogi občinskega kurir-ia Svejka, ansambel, 12. nadstropje in drugi. Vstopnice bodo Po 180 din, prodajali jih bodo v blagajni v Rdeči dvorani, ^stopnice, po 150 din, bodo prodajali tudi v naši službi rekreacije in kulture (zgradba servisa, I. nadstropje).
Pet dni kasneje, v petek, 11. marca, pa bomo v Rdeči dvora-Pi Pozdravili plesni orkester RTV Ljubljana, pod vodstvom Jožeta Privška. Orkester bo igral za ples, sodelovali bodo še Moni Kovačič, Oto Pestner in Marjan Kralj. Organizatorji, pdeča dvorana, so se odločili za zanimivo ponudbo. Vstopno bodo plačali samo moški. Res pa ta vstopnina ne bo Pretirano nizka. Vstopnica bo veljala 250 din. Ob nakupu vstopnice bo moški dobil brezplačno vstopnico za svojo spremljevalko. Ta vstopnica bo druge barve in bo veljala Vključno za ženske. Vstopnica bo hkrati rezervacija za mizo, saj gre vendar za plesno prireditev in ne koncert. Zato je tudi število vstopnic omejeno na okrog 2000. Treba je povedati še to, da bodo del stroškov pokrile delovne organizacije iz Titovega Velenja.
Možnosti je torej letos več kot prejšnja leta le odločiti se bo treba.
EVGEN JURIČ
LEVA DLAKA JE JAKA
HUMORESKE
KAKO SIJAJNO ŽIVI MOJA ŽENA
Tega res ne razumem! Žena vedno trdi, da nima časa.
„Od jutra do večera le hitim,“ mi zatrjuje.
Meni pa se zdi vsa zadeva vseeno čudna.
„Koliko časa porabiš za pranje? “ jo vprašam.
„Ne veliko,“ odvrne, „saj imam pralni stroj.”
(Moja mama je porabila za pranje vsaj en dan v tednu, to je, recimo, deset ur. Če žena porabi dve, ima osem ur manj dela na teden, kot gaje imela mama.)
..Tudi pomivalni stroj imamo," ji pravim in vprašam, koliko ur pomivanja ji prihrani.
,,Najmanj uro na dan,“ mi odvrne.
(Aha! Uro na dan, sedem na teden. Osem pri pranju — skupaj jih je že petnajst.)
,,Pa pospravljanje, pometanje? Imamo sesalec, aspirator.."
„Kakšno urico na dan je že prihranka," mi spet prizna.
(Jaz pa seštevam: od prej petnajst ur manj dela, zdaj še sedem in že imamo dvaindvajset ur.)
„Kaj pa kuhanje? “ sprašujem in dodam, daje moja mama kuhala fižol vsaj tri ure, v ekonom loncu pa se skuha v pol ure.
..Kuhanje gre zdaj hitro," pove žena, „na dan porabim za kuhanje kvečjemu kakšno uro.“
(Mama je porabila vsaj tri. Spet je žena za štirinajst ur na boljšem. Dvaindvajset od prej, štirinajst zdaj, skupaj šestintrideset.)
„Kaj pa likanje," ji pravim, „zdaj je enostavno.
Nič škropljenja, nekatera oblačila se sploh ne likajo ..."
„Ah,“ mi odvrne, ..likanje je zdaj res sijajno.
Vsaj pet ur na teden prihranim ...”
(Že seštevam: šestintrideset ur in pet - enainštirideset.)
„Pa nakupi? Zdaj kupiš vse na enem mestu, ni več čakanja pri peku, pri mesarju, v mlekarni ..."
,,S tem pridobim vsaj uro na dan!"
(Enainštiredeset in sedem — oseminštirideset ur!)
Pokažem ji seštevek in se zlobno smehljam.
..Oseminštirideset ur na teden manj dela imaš," ji pojasnim, „in še trdiš, da nimaš časa.”
„Dobra računica,“ mi pravi, pojasnila pa vseeno ne dobim. Da s takih stališč ona ne razpravlja, mi pravi.
„Je ta raziskava tvoj prispevek k mednarodnemu letu žensk? “ me še vpraša.
Zdaj sem pa jaz užaljen. Upravičeno!
KO OSMI MAREC SVET PRAZNUJE, PRAZNUJE BORBEN DAN ŽENA, PRI ŽENAH SREČA NAJ VASUJE IN SONCE NAJ SE JIM SMEHLJA.
Manko Golar
Moja mama
Moja mama dela za strojem, ki brizga plastiko. Večkrat je ni pravočasno iz službe, ker ima sestanek. Ko pride domov, jo čaka še veliko dela. Kadar je doma, smo vsi veseli. Vedno je dobre volje in nasmejana. Zelo jo imam rada in ponosna sem nanjo.
Beti Lipnik, 4. r.
T$r zdmiMjv Uma/ /dtrumo' fadkhojrw wwwv xiilaAowv
FGO !
IIcvmv m xMcu»d/
0$ diiUjj finhair -‘fokAjp, 3uLtow IMl/rvU/
Moja mamica
Moja mama je res prima atku zmeraj vse pokima potlej pa stori po svoje, ne sprašuje, si le poje.
Vse je zmeraj narejeno kuhano, oprano in spečeno.
Vsem pomaga, rada ustreže, z nami se pošali,
če pa smo poredni, nas nareže.
Ko čez dan vse postori, zvečer utrujena pred televizorjem sedi, plete ali bere in z atkom govori, a dostikrat kar vmes zaspi.
Jevšnik Mojca, 4. r.
Moja mama je še mlada, zaradi službe dela si skrbi.
Tako potem še zame časa ni.
Iz službe na sestanek se ji mudi, ko s sestanka pride, spet časa ni.
Utrujena se uleže in zaspi.
Damijana Skornšek, 2. r.
MOJA MAMA
Moja mama je zaposlena v TGO Gorenje. Iz službe pride utrujena, a se ne uleže, ker prične kuhati kosilo. Mi ji pri delu pomagamo. Večkrat je bolna, zato se bojim za njeno zdravje.
Svoji mami in vsem ženam želim, da bi bile srečne in zdra-ve'	Biljana Milankovič, 4. r.
Moja mama opravlja delo, ki je povezano s številkami, računalnikom pisalnim strojem in z različnimi ljudmi, s katerimi dela. Pri delu se srečuje s težavami, vendar z dobro voljo vse premaga. Domov pride izmučena in bi se morala odpočiti, pa ne more, ker jo čakajo razne obveznosti. Včasih ji priskočim na pomoč, da lahko še plete, kvačka in šiva gobeline.
Želim ji, da bi bila zadovoljna pri svojem delu, premagala težave z zdravjem in popolnoma ozdravela.
Boštjan Meža, 6. r.
Z mamo sva sami. Delavnike preživim pri orni in starem atu, konec tedna pa pri mami. Bolj všeč mi je pri orni, ker ne hodi v službo in je vedno doma zraven mene. Pri mami pa je drugače. Odpravi sev službo, jaz pa sem ves dan osamljena. Ob sobotah pa je lepo tudi zraven mame.
Pristovšek Gregor, 4. r.