Št. 18. V Gorici, v torek dne 2 marca 1909. Letnik XI. Izhaja Tiak torek in §oboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik iiide dan prej ob 6. irečer. Stane po polti prejeman ali y Gorici na dorn poiiljan eeloletno 10 K, polletno 6 K in ietrtletno 1*50 K. Prodaja aerOorici r to- bakarnaa Schwan t Šolpkih ulicah Jelleriiti t Nunikih ulicah in Le- b a n na YerdijeTem tekalilču po 8 Tin. GrORICA Uredniifrvo in upravniatvo'ie nahajata t «Narodni tiikarni>, alica Yetturini h. It. 9. Dopiie je nailoriti na uredniltvo, oglaae in naročnino pa na uprarniätvo »Gorice«. Oglaii ie računijo po petit- mtah in ticer ako te tiikajo 1-krat po 1* Tin., 2-^rat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie TeČkrat tiskajo, radu- nijo se po pogodbi. Udajatelj in odgoTorni arednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tlakarna" (odgOT. L. Lukežisij. Tako ne pridemo naprej! V celi deželi, poaebno pa ˇ bIotod- skem dela je ararnaTa rek in hudoarni- koT najno potrebna. Koliko se je aže pi- flilo o tern vpreianja! Koliko resolacij, predlrgov, nasTetoT, proienj se je aže stavilo na to etran 1 — vie zafltonj. Uravnava Soče in Vipare in nju- nih pritokov je tako büqo potrebna in nnjna, da bi se ne smelo dalje ž ojo od- naiati. Glecč nrarnate Soče se je pic nekaj storilo t sarlamki niiioi, ker pre- j tijo pofodnji m ičiti ceie iaai in pose- | stva ; a kdor bi mislil, da napredaje tam , delo, kakor bi rronlo in kakor l.odstro i ieli, bi ne moti'. j Pri nas pa, Da slorennki «Irani, se ni T tem cziro ctorilo še ničeaar ieal- nega. Sploini načrii za rfgnlacijo gore- njfga dela Sole in aratnafo Vipave in nekatcrh hadonrcikoT, to je Tae, kar «e je pri nai doss glo in ie to Ie po velikem napcra dtielnrga cdbori, d(želn;h in driavnih püfllanceT. Do prate retlne po- frate ne pridfmo, pa ne pridemo. Se?eda je acnteitje todi cmejeno obzorje prizadelh Čiuiteljev krivo, da se ne pride do dela ; a potprek je baro- kratzfm in ortdna iablcna krira teh fiudbpchur. Da je to rer, dckizajeta aledetia dta Blnöaja. V naših gorah tjlu d?a hndcurnika, koj h aratnata je eilno potrebna, to ata Šjak in Dr?ganjs"ček. PoBebno aratnava išijaka je ože iz proractnih in h'^jenisi- nih ozirov zelo potrebna. LjodBtro tndi iekreno ieli take urarnave; obrnilo se je na poalenee, na ckž. zbor, na tlado, a ?se zastonj, — nrafnaya »pi. In tema je pad kriT barokrtt zem, k&kor je razridno \l sledečih podatkov : lie I. l<>02.. ko je dotclil dež. zbor goriiki 18f>0 K za fzčiSčenje Idrjce, ki se je napolnila karnenja, katero je Sijak T Djo nsTali», io ee Triila pogaja- Dja s cesarako vlado glede ararnaTe in odfajanja Šijaka ; a ieie 1. 1904. je naroöilo c. kr, poljedelsko miniaterstTO tehnidni ekapo- zitari ˇ Beljaka, naj izdela podroben na- ört za odfajanje tega hndoarnik*. Po teh načrtih bi bili znadali tro iki 40.000 K, in zopet je bilo potrebno dolgib pcjrajanj v gfibo pokritja atrcSkor. A ie Ie I. 19G6. meaeca norembra je na- znaoilo nctranje minitterstTO poljedel- ekemo, da je pripravljeno prispcTati r pokritje tozadevoih troško? 20%, t. j. 8000 K. Tadi poljedelsko miaiBterstto je tedaj naznaailo dfželnema odbora, da prefzame :'>(/„ to je 20.000 K na se, toda B pogojem, da prispeva dei. odbor z 20",,, tcrej da f i ˇ ta namen HOCO K. S tern je bilo pokritih pa äele 36 (K)0 K TBch stroikoT; skrbeti je b>lo pa ie la pokritje 400O K, kttere bi morali plač*ti interenentje. Občina kobarilka ne je zavezala, 6* plača t;"il'O K, ost*ne torej nepokritih 2:'jC0 K, kar bi labko OTiralo iziräiter T«€ga podjttj». Vendar pa «e nadejamo, da bodo Kobardlani skrbeli tndi it pc- kritje tega primarjkljaja. Tcda B km ni ie zadeva tako dc- zcrela, da hi ee z delom pričeio. Treba jo je ie jredložiti čel. zbcrn, da dofoli deželni prispevek >GK) K, ter da ee Qnta- novi ztdra^a zasebnih interesentor in uapruti zako^ek; D:.Cri c are^itr, S:j;kf. To do'go, trnjefo pet je treba pre- hcdili, da ee začne h prepotrebiim de- 1cm, ki bo Btalo borrih 40ü0t> K. Nekaj süönega tiii t poRajr.nih za aravnaTO Draganiičoka. Tud' ta zadtva so je obraynarala uže I. 1002 T dež. zbora. Pa načrta, ki ga jo predložib žapanstro na IJrakeir, bo bili proračnnjtni «troiki za aravnaTO tega hudcarnika na i')H000 K ; & cbhjdna komiBija, ki se je träiia I. 1903, ni pri- znala trga na^rta za p» d ago areditre hadcarnika Drsgarjsčeks, marreč zahle- vala je, da so mura radiksino preoatro- jiti. Pu dolgotrajnem prizadevanja dežei- nega odbora je poslalo c. kr. namentni- itTO dež. odboro meaeca aajUA 1907. noT naört, ki ga je imw\m\^fötttflöM^h- niöni arad ˇ Beljaka, po katerem bi etilo delo 30 000 K. NamestniitTO je zahteTalo od dež. odbora, naj se izraz1, koliko bi dežela prispevala k tej aravnafi, na kar je od- gOToril dež. odbor, di hoče priporočati deželnemn zboiu 20 taeh atroikor, t. j. 7200. Ob enem je naprosil naroestniitro, naj ae zavzame pri vladi za čim rečjo podporo z ozirom na dejatro, da bode imela a to ararnaTO tadi ceitna aprara znatne koriati tam, kjer prekorači bade- arnik državao ceito. A hod, za : nacciranje itd prthcd.ti ae mcra do!ga pot iz Ga- r'ce T Trat, :z Trtta na Danaj in nazaj. Pctreba ffake fpremembe se prcočaje pctem T različn h cddeik.h in minister- atTib meecce in mesece, in delo (!aka. Tako ne more naprej 1 Če ae bo tako j po&tcpalc z nrarnafo Suče, Vipave in D.anih pritokor, ne dcživi ie tretji rod za cami te Dravnare. L adetfo mora do- iex'e davke hitro plač&ti. ima torej tadi r ¦ T cc zthtevati, da aradniki, ki bo b trmi datki plačani, bitrejie deiajo. Saj Tender ni Ijodetfo zarad nradnikor na HTeln. marreč aradniki so ta zarad I.udstva ! Dopisi. Iz komenskepa okr»ja. — (Lov !i a p a l e ii! a r j e .) \' komeiiskem okra- ju so začeli orožniki na ukaz okraj. gla- varstva sezanskega zasledovati one roko- liclcc, ki niso plačali patenta. Nekaterir.i je bilo celo orodje zaplenjeno. Globo 10 ali pa -Q K smo plaCali maloiic vsi rokodelci - obrtniki. Ker se splošno govori, da so poslali ovadbo okr. glavarstvu naši zaslužni župani, prašarno g. glavarja, kdaj bode ukazal žandarjem, naj zasledujejo tiste znane župane in prekupčevalce z državni- mi trtami v komenski okolici ? — G. gla- var! ludi ti možaki niso še plačali patenta, da smejo kupčevati z državnimi trtami z zlorabo naših imen in priimkov. Nas, ki si ne zaslužimo z iglo, šilom, obličem in enakim»orodjem niti za patent se kaznuje; župane in prekupčevalce z državnimi trtami se pa pusti, da kupčujejo — brez patenta — že 5 let z državnim blagom ; pusti se jih, da bogatijo — brez patenta — na račun nas revežev. G. gla- var, mar nismo vsi v sežcnskem bečirku!? I: d e n v i m e n u p r i z a d e t i h. AjScv'ca. — Težak porod se je dofräil te dni na Ajše»ic;. Stalo je ?e- liko trada in napora, predno je zagledal dopis iz A^erice t ,Soč.'< dne 11. t. m. lnč BTeta. Celih aedem tedno? so se thajali načenjaki", atikali g'are sknpaj in kofali dclg dopis, s katerim so boteii mahniti po nekiterih njim neljabh ose- bab. PoTod k tensa je dal baje zadnji dopis iz AjäeTice t „Gorici4. V „Soöi" % dne 12. decembra prtteklega 'eta se je namreč zaletaral nek dopisnik t Tikarja kronberikega č. g. Vodopirca in nadačiteja g. Likarja. OčitaJ jima je, da ata rovala proti „Narodnemn izobra- žeTalnema draitra na Ajievici" ter pre- ; Blepüa nekaj mladeniče^. da 80 izstopüi is drnštva. Na te neresnične trd.'Ue je dobil wSočins dopisnik t „Gorici" dne 22. de- cembra I. i. tak odgovor, da ae ni apal Teč oglssiti, dasirarno S9 ga je k tema pozTalo. S sTOJira molkcm je tedaj dokazal, da je gOTorla „Gorica" golo resnico. — Pribito etoji namreč, da bi ne bil molčal ,Sočinu dopitnik", ako bi bila stala v i „Goriciu le ena neresnica. i hto relja za droge Clane „Nsrod- nega izobraževalnega draitra na Ajie- vici*'. Tadi ti bi ne doTOlili, da se sprar- 1.1STKK. flgrarci. Komedija v enem dejanju in '[,. (Konoc). Vsi: Se odpoTemo! Aron: Ali se odpoTeate „Sjöi"? Vsh Se odpoveuoo ! Aron: Ali se odpoveate „Primorca"? Vsi: Se odpotremo ! Aron: Ali se cdporesto Tsem gospe- skiin B trän kam splch ? Vai: Se odporemo — sploh ! Aron: V potrdilo te sloresne izjate pridite vsi drug za dragim semkaj in poljubite žalje moje desne rokel Vsi: (Vsi po Trsti prihajajo in poljnb- Ijajo Arona žulje na dlani.) Aron: (Mozeso.) Blagorodni g. nad- kmet, jaz sem izfriil STOJe delo! Moses: (Nastopi.) Kmet Izak, prodim vas, preitejte Tse natzoöe zaapnike I Izak: (Gre od zanpnika do zaapnika in šteje potihoma.) Mozes: (Izaku, kadar ncha Steti.) Ali Bte preiteli ? Izak: Da, bligorodni gospod nad-kmet! Mozea: Sedai na n«u;#«*-i!w^ i---------- Izak: (Stori, kakor mn je akazaao.) Mozei: Vuakdo nuj Tzame ˇ desno rcko kozarce vode ! (Vsi store Io in Moze?, dvigajoč kviika kozarec rode, nadaljaje): Glejte, to je — Rnai glaž"! Kakor je roda ˇ tem „glaža" krislaino-Čistf, tako čistt so tadi ciiji naše stranke. — Toda ta „glaž", ki je bil do dfcnes le „naä1", naj se imennje od danes naprej — „kmečki glažw, in tako naj se imenuje zana- prej tadi naie strankino glasilo. — I Edo je za to, da se imennje aale ; straokino gla»ilo zanaprej: „kmeöki glaž" ? — Dvigaite roke ! Vsi : (Drignejo roke.) M o z e s: VpIj*, — soglasno ! — Naie alep... — hočem reöi — glssilo je „Kmečki glas"! Dobrosi zapom- nite to in nesite rued narod reselo, norico o »glažu", r katerem bode agrarna stranka od danes naprej delala to do za km et a... ZihTa- Jjajem se ?am prisröno, da ate se t tako impozantnem Sterila ndeležili ' shod», od katerega je odvisen ob- stanek kmeökega stana na Goriikem ! S tem zakljnčim danaänje zborova- oje. Zaapniki z dežele odidite, ker takaj, da nkreaemo tec potrebno za ! bisgor, reiiter in poTzd go našega ' trpina — kmeta. (Zsnpniki odidejo.) | 2 d ej a nj e. 1. p r i z or. Mozes, Izak, Aron, n ata kar. Mozes: (Obesi kmečko kaömo na klin ter pozvGDJ, Natakar prihiti in se ! globoko poklanja.) Spravite te kmečke pomije Derxadoma proö in prinesite nam — šampanjca! — Rmete smc odrajtali z Todo, nam, reiitetjem kmeökega stana se pa spodobi kaj boljifgs. Aron: Precej kalioor smo nalo>ili! Izak: Dobro smo jih potegnili! Mozes: (Arona.) Ampak to je imponi- ralo, ko so na Taš poziv odili ne- kateri liberaler. A r o n : Da le ne bi zaapniki izvedeli, da je bilo to dogovorjena komedija, nalaiö za koke z dežele prirejena. Mozes: A, kaj ie! — Kako naj pride j tema na sied neraziodna masa ? 1 Saj ate tadi ti na enem shodu po- vdarjali, da ata „Soča" in .Prirno- rfca pohajšala in podivjala našo uimuiui pu^uruu»ii, u«j uerc T8O Od kraJB, da se izobrazi. — Ali je kdo opazil to vaie siepljenje in to pre- miiljeno nedoslednost ? — Nikdo ne I Dragi moj ! — Naäema kmeta se lepo zdi, ako ga kdo za noa rodi, zato Tlecimo ga! Izak: Tako je! — Vlecimo ga... Natakar: (Prinese sampanjea.) Mozes: (Začne odpirati stekl«nice in naliTati.) Ha, kako imenitno pokajo I To so Teaeli streli kzmagiagrarcer! Aron: In pobratimcr-liberalcev 1 Mozes: (Ss plaine ozne okrog.) Goto- rite preridno! Izrak: Ha... hu.,, hp.., dajmo ga za kmeta! V B i : (Drignejo peneöe se case in tröijo.) Žirela stranka prava! (Izpraznijo case do dna.) Izak: Zapojmo eno ! Aron: Katero ? M o z e 8 : Dfignimo torej „nai glaž" in zapojmo T öait „kmeökema glaža"! Mozer, Izak, Aron: (Napolnijo si čaio, stopijo skapaj ia zapojo): Mi agrarci Tinca ne prodamo, ker ga sami dobro Tleöi znamo I Vince pijemo, T pest se smeiemo., v (ZtTesa pade.) Ija T jftTQOBt razne izmiiljotine o njih drnitfo. Ž1* t naslednji iterilki „Soöe" bi bili adarili z ydlikim kolom po dopis- oika ˇ „G^rici" in lažnikoT, obrekorai- cer ter enakih oasloroT bi bilo nanj ktr deieralo. Tod« noben se ni ganii do 11. febr. meseca. Čemo pa 10 gogpodje tako dolgo molöali? Ali ni to čin dobropremiiijene iTJjače ? Gospodje to račaaali na pozablji- TOst öitateljer. Mislili so si, da bode iz- ginil 8t?aren odgoror t „Gorici" ? morja poiabljirosti in jiro bo potem zopet možno sperirati s snmniöenjem in pod- tikaojem. Toda viteli so se. Prijeti so bili s tidimi kleičami in ne izmaznejo se tako lahko. — Strarne polemike se ti ljadja bojijo, zato se spaičajo na nizkotno staliiče osebiega napadanja. Srca jim je napolnjeno 8 srdom, Tideö kako jih neitprosno zbada resnica T oči. Hoteli bi draitro reiiti raz sra- motilni oder, na katerega je bilo postar- Ijeno fsled jezikarosti „Soöinega" dopis- nika. Sroj namen skasijo doseöi z Tsemi mogoöimi sredstri, naj stane to že kar hoöc. — Toda slabo so jo pogodili. Bsdijim poredano, da bo posiarljeno njib draitvo tim bolj t slabo laö, čim ?eö bodo izzi- ˇftli in napadali. Ker so gospodje r „Soöi" mnogo kričaii, a se pri tsai konsekreatao ogi- baii stTarnosti so pokazaü, da si ne apijo agorarjati tem le trditTam: 1. Da so izstopiti mladeniči iz draihra popol- noma iz iastnega nagiba, ker je fUdal r draätra grozen nered. 2. Da ni zastarila „Zreza narodnih draitev" srojega aplira, da bi dobili mladeniöi zaslaženo zadoiöenje ter jih s tem pastila na cedilo. 3. Da so se dogijale t drolttu strari, ki so o?irale njega procrit in razroj. To je pribil dopisnik r „Gorici", in to naj otržejo, ako jim je mogoöe. Cast in ogled srojega drnitra reiijo le s tem, da dokažejo neresnico gorinaredenih trditer. Z osebnimi napadi pokažejo le, da jih hado, hado jezi, ker je izredela jarnost, kako je drnitro na Ajierici. — Torej na delo gospodje za cast in ogled druitTs. Tri toöke morate orreöi. Dokler pa tega ne storite, nosi Vaie draštro na öela pečat era mote, ki ma ga ne izbri- iete, če boste še tako mahali po osebah in se poleg tega ie na glavo poatarite. Ste razameli ? S Sežtnščlne. — Kdo bi se ne smejal! ? Užaljen je I Dopisnik \t Gor- janskega namreč t sobotni „So5i" it. 21 z dne 20. f*br. t. 1. Dopisnik toži, da Tlada ne zanpa rec" žapanom ter se po- fsem neopravičeno zgraža nad tem, da je moral iti »am g. glatar osebno t Ko- men pregledorat izkaze letos naproienih Tladnih trt, ter da so morali prinestiža- pani t Komen sroje izkaze. „Soöinega" dopisnika žali najbrže örerelj ! — Opra- Tiöeno bi bilo, da bi se zgražal, toda nad onimi Ijadmi, ki so prorzroöili Tse te neprilike s sTOJim postopanjem t znaoi trtni aferi. Ti pa so od prrega do zadnjega njegori lastni somiiijeniki! Politični pregled. Dr. Kramar in Pacak 0 položaju in „Slovanski enoti" ter Jugoslovanih. 28. pr. mec. je gOToril t Badjeje- Ticah di-, Kramar. lerajal je sledeöe: Vlada dela slabe priprare, da bi izbolj- šala notranjepolitični položaj. Čehe se dolži izdajstra in Trie *« hiine preiskare. Zakaj pa gleda Tlada mirno nepatrioti- zem Nemcev ? Čehi so reiili nagodbo z Ograko, Nemoi pa so deloma proti nji glasorali, deloma se odstranili. Wolf te- rorizoje celo kračanske socialce. Nemci hočejo proti interesom monarhije razbiti Basne je toliko odfisno od Jagoslc- vaaoT, Bienerth pa posore ˇ sroj kabi- net Stü gkha in II )chenbargerja ! Stro- rila se je „Sioranska enota". To enoto bomo poglobili in razlirili. Vai Sl^rani 89 morajo zdražiti. KoneČnD je dr. Kra- mar posraril ?lado, naj spričo kritiönega zonanjega položaja ne dopasti, da bi Nemci proti Sloranom nastopili z nasi- Ijem. Dr. Pacak je t Hradima pred ro- li?ci izjavil, da bo držarni zbor najbrž razpašoen. S)danja fiada je s srojim Sliirgkhom in H ichenbargerjem odločno protisloranska. Čeh', Slorenci, Hrrati in Staroraiini so se zdražili ter bodo ro- dili proti tema kabineta skapen boj. Kar se tiöe taktike, ne more rolivcam nid poredati — orožje mDra biti oiloöoo, ne sme se pa z njim meriti preko cilja. Nova čeSka stranka. Pizenski „Obzor" jarlja, da jezreza öeikih malih poBestnikor imela ah id, na katerem je sklenila osnovati stranko po- Tsem sTobodno in neodrisno od socialaih demokrator ter osnorati organizicije po vseh delih čeike kraljerine. Zreza, ki ima baje 5000 ölenov, se je najodločneje izjarila proti agrarcsm. Dogodki n& Balkann. V panedeljek je srbska Tlada izdala sledeči oficijozni komanike: HKer J6 med- narodni položaj na balkanskem polotoka neprestano skaljen in ker je priöakorati, da se ta položaj razjasni, je sareda na- raTno, da se na Tse strani raziirja mno- žina Tznemirjajočih in iesirajoöih reati. KraljeTa Tlada je t polni sTesti sTOJe odgoTornosti preTzela težko misijo, da skrbi za koristi iv pridobiWe srbskega naroda. Dan na dan dela korake, da se pOTodom pogajanj o mednarodnem poio- žajn na balkanskem polotoka öajo pred eTrop. sodiičem tadi srbske želje in da 0 istih razprarlja. Oprti na dosedaoje od Errope priznano popolnoma pravilao Tedenje, zaapa kraljeTa Tlada neomajaoo na praričooat Europe in na nje dobro- hotaor
  • ali dragi politiöai stranki; zakaj pi je liberalni odbor prri dan 8 to je oblasti prelomil to nevtralnoat ? Ali ni s tem onim žifljeni zaklicnl: Pojdite, za Vaa ni ?eö Citainica ! Glavni Tzrok izstopa onih „iifljev" iz „Citalnice" je Gsbriček. Le pomislimo, kaj je agaojal Gib. r „Sjöi" s terai „i'u- ljiu, dokler niso boteli prepnstiti Čitil- nice njegorim rokam ! Ia zdaj nsj bi äe klanjali tilnik pod öitalniönim goapodsr- strom tega ölofekn !! ! „Soöa" re, da pniöama njeno Či- talnico pri mira. Ako hoöe da bademo ie vbodoöe pri tem nitrajali, naj naa ne izzira! Iskreno zihvalo izrekajo ObLo- čani Teleč. g. dr. Ait. Gregorčiča in glararstra r Tolmina, ki sta pripo- mogla, da je mioiiterstro zi nk in ho- gočastje podelilo 700 K podport za po- pravo obloike cerkre. „Obloöani". — Korni poveljnik FZM. Potio- rek je priiel včeraj inipicirat takajinjo posadko. Vojaki ae nabajajo na Tajah ob meji. — Konaumno društro t Sovod- njah je imelo r nedeljo sroj občai zbor ob obilni adeležbi članor. Draštfo šteje 65 č anof in je član „Gjriike zrezeu. Blaga se je prodalo t 10 mesecib obstoja za 21.000 K. Dobička je bilo 409 K. Člani so s trgjrino zadoroljoi. BlagD ima iato ceno kot ˇ meeta. Na obönem zbora se je povdarjaio, naj ae ne gleda na dobiöek, inarreč na krali- teto blagi ! Tj mora biti dobro. V pri- rataem pogofora ae je izrazila misel, bi li ne kazalo „G^riški zrezi" naroäe- rati razno kolonijalno blago zs pridru- žsna konsamna draitra po kolikor mo- go^e agodnib cenah. To pa ie iz ozira na to, ker Tse sloreaske koloaijalne trgo- rioe so oärisne od Iaikih veletržsav. — Strašna tragedij» v Št. Andrežu. Mladenič ustrelil deklc in potein äe same^a eebe. — V Št. Andreža se je odigral r noöi od nedelje na poneieljek dogodek, ki p pretreael Taakega, ki je öal gororiti o njem. 23-letni Anton N a- n n t, doma iz Št. Andreža, ki dela r Pod- gori, je zahftjal ˇ hiio g. Parlina, po- sestnika ˇ Št. Aodrežo, pri katerem je slažila 20-letna Pari in Mirija. I/adje so opazovali, da g» dekle t zxdnjem ča- sa ne mar«. Tako je priäel Nannt tadi ˇ nedeljo zreöer k Parliaa in se pogo- rarjai ž njo. N«krat pa zaöaj) hiina go- spodinja, ki je aže apala, nek močan ro- pot T hiii. BJo je po 11. ari zreöer. V tem hipa pa pride domor sin potestnika Parlina. Mati ma reöe, naj pogieda, kaj se je v biii dogodilo. Eo ta pogieda skozi okno, se ma je nadil straien pogled. Vi- del je T knbinji Icžati r krri na tleh dekio, 20 letno Mirijo Fa rli n in njenega Ijabimca, 23-letnega Antona Nannt. Sklical je atariie in tsö hišae, ki so hiio odprli in dobili oba v nezaresti t krri ležati. GoTorila nista nič, le ječala sta. Poklicali so domaöega g. dohovna, ki je nesredneža mazilil s st. oljem. Gasp, ža- pan je odredil vse potrebno, da so ja prepeljali r bolniäaico r Gorico. — Do- gnalo 3 je, da je Anton Nannt natrelil ir. samokreua na Marijo Panlin trikrat. Sam si je pogoal 2 krogli t prsi. 0 tej tragediji se nadalje poroda : Marija Pa?Iin je gororila z Nanntom nže par let. V zadjem čaaa pa je Nannt ne- kaj obolel in Marija Pailin ni marala Te- likozanj. Nannt je opazoral, da se njegora Ijobljenka veökrat aitarlja z nekim dragoncem. To ga je hado peklo. — V nedeljo zjatraj se je Pavlin naprarila, da gre k sporedi. Pred standrežlo cer- kvijo pa zagleda svojega obožeratelja XT—____*-__ 1—! ^» * •------- »------—-*,^—wv -mm ww * I rnila domov, ne da I>i äla k spoTedi. ' Popoladne se je podala k sroji mtteri, in ko se je iračala k svajim goapodarjem, jo je na poti srečal Nannt in akapaj sta ila na stanoranje, kjer je služila. Uže enkrat poprej ji je zazagai Nannt, da jo natreli, ako poatane njema nezresta. Ko to ja dobili v hiši na tleh le- žeče v krvi, so ja položili na blazino in cb3h sknpaj odpeljali, Nanata t moiko bolniänico, Marijo Polin pa ? ženako. Uže na lica tragiönega meata ae je videlo, da Marija Piflin ne ozdrari. Ia res je amrla fčeraj popoladne ob 2'30. —Die krogli iz samokresa sta ji bili zagaani ˇ prsi, eno pa ji je pognal Nanat ? öela Sodi se, da si je Marija Polin r aiod- nem trenotka branila z rokama čelo, kajti roka ji je bila skozi in skozi praitre!jena in skozi prestreljeno roko ee ji je krogla zasadila ? čelo in ji ranila možgani. — Nanat pa si je pognal d?e krogli r lero stran prsi. Eao krogljo so ma vöeraj vzeli s prsi. Njegofo stanje je aedaj jako opaano. T* dogodek je naprafil r meata in po vsej goriiki okolici, poiebno pa t Št. Andrežo grozen atis. — Konjski semenj v Oradiški. ki se je Trail r petek, na katerem je po- sebna rojaäka komiaija izbirala konje za Tojaiko rabo, se je slabo spooeael. Konj je bilo prignanih sicer mnogo, prarijo, da par ato, a komiaija je isbrala le enega, ki je bil sposoben za rojaške potrebe. Poseatniki konj ao prignali sroje konje a cele dežele, a so se razačartoi Traöali domor. — Smrten padec. — V soboto zTeöer je slonel na hodnika btojo hiše T prrem nadatropja w Ločaika Toroi Jo- žes, mešetar. Ker je bila ograja hodaika stara in trbla, se je zlomila in nbogi To- roä je padel tri mefre globo na kameniti prag. Ojtal je na lica mesta mrter. — I?;pred aodišča. — Cigini tadi konje radi kradejo. Tako je Mihael L e- rakoTic z B'.ok bliza Logatca doma, r jalija ali r argatta I. 1907 akradel r Š^leioana in Kažinjaka r ridameki oko- lici dra konja drema posestnikoma. To tatrino je iirršil r dražbi ie dreh dra- gih ciganor. Zraren ta tatrine ima ta Lerakoric na resti tadi neke težke te* leane poikodbe, katere je prizadel cigana Tomaža lladororici. Napraril pa je aže poprej razna kazajira dejanja in sodoi- kom je dobro znan. S )dniki ao ga ob- sodili zaradi tega na 2 leti jeöe z enim postom T meseca. Po prestani kazni ga bodo oddali r priailno delarnico. StefiQ Gazzetto, star 36 let iz Gradeža se je zoperstarljal redarjem, ko so ga ti aretirali zaradi raziajanja. Z\- prt je bil nže rečkrat. Sodiiöe ga je ob- sodilo T 13-mesečni zapor s postom rsaka dra mesecs. — Grozni nesreča na de!u. U Mima se nam poroča o grozni neareči, ki se je pripetila rce.'ffj ob 11. ari do- poldne in ki je zahterala čloreiko žrter. Pri podjetnici g. Karolini Faganeli so zidarji obzidarali neke nabiralnike rode, nad katerimije stal 12 m dolgi atari zid. Ko so zidarji odatranili na nkaz lastnice opore ,86 je nakrat zrniii celi zid ter *.a- sal zidarskega pomoönika Janeza Ne- mec, kateri je rslei težkih telesnih po- škodb umrl že ob 1. ari popoldne t go- riški bolnišnici. Pokojnika je zid tako zasal, da se je ridelo samo öerelj one noge iz razralin. Samo na prsih je imel rerež kamen, katereg a ata dra moži ko- maj odatranila. Ko so ga izrlekli izpod razralin, bil je res pohabljen in zmečkan. DomaÖi g. žapnik ma je podelil sr. olje ter ma je z oböadoranja rredno požrt- roralnostjo in srdnostjo izpral in obre- sal rane. Pokojnik zajmiäa ie nepreskrb- Ijeno hčerko ; žena pa, za katero je po- kojnik neateiljiro žaloral, ma je šele pred tremi tedni acarla. — Pokojnika, ki je bil zareden kotoliöan, sretila reöna luö 1 — — „Krojadka zadruga" v (iorici ...u »cuBUjc irguTiuD bi. o, men uei I 'ieroro in Mazsolijero trgarino Pro- I stori, r katerih je bila doaedaj, ji bodo slnžili zt skladiiče toliko časa, dokler traja pogadba s h'iaim poaestnikom. Nato preaeliter opozarjamo naie oböin- stro. Trgorina je krasao arejena, ima re- like zaloge in je preskrbljena z rsako- rratnim najmodernejiim blagom. O^le- dali smo si nore proitore, ki so ret kraani in odgorarjajo rsem zahteram moderne trgorine. Priporočamol — Vabilo k občnemn z^ora „Drn- itra slor. odretniikih in notarskih arad- nikor r (orici", ki ae rrii r goatilni „pri Petelinöka", dne 6 marca 1909. ob 8, uri zrečer. Dnerni red: 1. Poro- čilo odbora, III. skapine; 2. Poročilo pri- prarljalnega odbora ; 3. Voliter norega odbora; 4. Slačajnoati. Ker ae ta dan razpaati III. sknpina in astanori samo- atojno droštro zt Primorsko a sedezem r G)rici, je pričakorati, da ae torariši adeleže polnoiterilno tega n§tanornega občnega zbororanja. — Rinjen pod grlom je prišal t bolniinico aimiijenih orator r nedeljb zrečer neki 27-letni Anton Parlin. Rs- kel je, da ga je nekdo ranil r nlict Ascoli, pa da napadalca ne pozna. Rano so ma seiili. — Soeg je te dni po raznih deže- lah hado zametel. Vlaki imajo velike zamude. Posebno na Štajerskem in tudi v mestu Gradec imajo sedaj do pol metra snega na visoko. Tudi po naših hribih je zapadel sneg v izredno veliki množini. — Danes popoludne ob 2. uri se je odpeljalo iz Gorice na Jesenice do 200 delavcev, ki bodo kidali sneg. — Živa zgorela je 80-letna ndom G. Dreoasi r Vila Vicentin' r FarU- niji. Neka težara jo je prijela bliza ogDj», TBled katere je padla na ogenj. Hfcrata je bila rsa r plamena. Umrla je kmala potera. — Razgla<3 o skladbih na Gre- goržičeve besedt, došlih „Glasbeni Matici". ~ Na dotk^ni pozir slorenskim skladateljem doilo je „Gasbeni Matici" do atarljenega termina, to je do zaöetka septembra 1907 23 sklac'b, po Rtarljenem terminc pa ie 4 skladbe, skipno torej 27 skladb. 01 ten se je odklon.lo 10, na« g^ade pa so se r skapnem zneika 540 K prizaale nastopnim 17 akladbaoi, ki se narajajo po abecednem redo: 1. Člo- re ka nikar! za bariton in klarir, zlo- žil Jasip M hi; 2. Izgabljeni cret, meian zbor, zložilFran Kimorec; 3. Kro- piti te ae smem. Predsmrtnica za btritonski aamosper s klarirjem, zložil H'sto Sarin; 4. Lastorkam, meian zbor, zložil p. Hagolin Sittner; 5. Na dan! moiki zbor z baritonskim eamo- spevom, zložil Jakob Aljaž; 6. Na dan! moiki zbor, zložil Stanko Premrl; 7. Naiazrezda, za sannsper s klarir- jem, zložil Anton Fjerater; 8. Naia zrezdi, Bamosper za tenor ali sopran 8 klarirjem, zložil p. Hagolin Sattner; 9. Naš narodni dom, mešan zborv zložil p. Hagolin Sittner; 10. Oj z Ro- gom ti planinski cvet! meian zbor, zložil p. Hagolin Ssttner; 11. 0 n e rih t i, meian zbor, zložil p. Higolin Sattner ; 12. P r i z i b e 1 i, za en glas in klarir, zložil E nil Adamiö; 13. Tone sol nee, tone. Predamrtnica za en glas a klarirjem, zložil Risto Stvin ; 14, Uoorl j e m o ž, moiki zbor, zložil Anton Faer- ster; 15. Ves eli pastir, meian zbor, zložil Anton Foerster; 16. V mraka, meian zbor, zložil Anton Vilar; 17. Za- os tali ptiö, baritonaki samosper a klarirjem, zložH p. Hagolin Sittner. Odbor „Slorenske Malice". — Žrtev pusta je bil neki delarec „pri Pangerjn" r podbriki sari. Priiel je ieäkat k neki poroki. Djmor se je rraöal dragi dan zjatraj po nevarni csati. Naj- brže je bil ie precej natrkan in padel r 15 metror globoki prepad ter obležal t prepada mrter. — Deželnlai glavarjem istrskim je imenoran dr. R i z z i, njegarim na- — 7(H» letnico sroje ustanoriir» je obhajal r sredo red ffanöiikaDo?. Posojilnica in hraiiilnica v Ajdovscini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Vabilo n a XV. redni obxni zbor ki se bo vršil v nedrijo. due 14. liiami t. 1. ofo 3. uri popoldne = v zaclružnein uraclu v AjdovscMui. ===== dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Odobrenje računskega sklepa za 1. 1908. 4. Volitev načelstva in pregledovalcev radinov. 5. Slučajnosti. Za slučaj, da ob določeni uri ne pride zadostno stevilo udeležencev, se skliče drugo zborovanje na isti dan ob pol 4. uri popoldne, katero bode sklepčno ne glede na število zastopanih deiežev. V Ajdovščini, 10. svečana 1909. >~ačtklstvo. IVAN KRAVOS la Kon it. 11. BORICil na Koran si. 11.' Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalo^ različne konjske potrebščine, potovalne potrebsčine, kakor: kovčeke, torbice, denaer nice, listnice itd. itd. — Izvrsuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila se izvšujejo točno. — 3j^- CtTlt ZTÜtRTlt. "^&g Prosiva aahtevati lis-ke! Poior! Eno krono nagrade! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EbO krontO uagra.de izplacaYa Tsakema, kdor dokaže a potrdili najine no?© a erlkftKtke blag&JRd, da je knpil pri aajo za 100 kron blaga. Poaorl Eno kroio ns.grad.el F r o a i v d. 2 a b t e T a t ] iistke! Loterijske številke. 27. januvarja, Trat.......29 55 6 67 16 Line ....... 3 25 61 88 80 Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stclna ulica hiš. št. 2. Proda a stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. DnnnvnAo obdnstvu JMaznanilo. „Ccntralna posojilnica registrovana zadruga z oint\jeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričensi s 1. januarjem 1909 hranilne vloge pa • 4l2°o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5'/0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. | Cerhveno mizarsha delo v rimshem in gotišhem slogu izdelujc fl. Cernigo]-Gorica. Ivan Bednafik priporoea svojo : knjigoveznico v Gorici ulica delia Croce štev. 6. Ppodajalci nojdejo hupce, kakor tmli v.lclt'/bo [.ri kuj-.t'-.i.:ah ;ili zcmljišči vsake vrste v r/icshi in na dežcli na najhitrcji in na najiJiskretnejši način. Obrnpjo naj sc za vplivo in cdino lo na »Administrarijo« I. upravc zfmlij.se (Administration der »I. HealitateiivtT\valtui!«<) Dunaj VIII. Allbertg. 30. To poiljftje jo prvo tc vrsti-.jc strosoa j rcchio, kulantno in strokovno. Našcjra zastopnik f na Dunaju. kakor tudi na do/eli oliiščfto tvrdko i no il;i hi vas kaj sialo. da so ž njim pojrovoriti. ; Na btntine kupcev jo že zabiljcži-no. Hinematogrflf Salon Central. PROGRAM : Za v id (M i sa in o od 2S. •'»' '»run rjsi. do (i. maiva. Kibji lov v Italiji. Koniično: Ženitev iz ciol-ocasja. lVijcten duh. Xylophon koncert. Vojnc žclcča Srbija, njena armada in dc/.ela. cdino oriiiinalno povzetje v .'^n. oddelkih. Drama: Pot žMjenja. Komicno: Ta kost. l'rctrcsljiva novitcta: Ludwi- WII. Vclika historična dramatična i.yra iz l:ranc(iskctfa \ In prctrcsujočih odd elk'ih. Znižane cene! Predstave ob delavnikih ob 5, Gl/2 in 8 uri zveier. Y nedeljo prcdpoldne ob :_,11 uri prcdp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., t>., 7. in 8. uri. Rojaki! Spominjajtc sc ob vsaki priliki „Solskr^a do in a" JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebror in pozlotor v Gorici ulico Moreili IZ od ikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. FJ!nčujc se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. CENJ. PAME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo raarko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po olgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-Victoria stroji deiajo se Po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victorin stroji so neprekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. OriginaM/ictoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original- üieforia stroji so najbop izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, iwi »vfum wl uun uui luu uiuuii ny (i iuuu uuumuj ui. a.