SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 16
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 4 de mayo - 4. maja 2006
ZAHVALA VSEM! Sloveniji ,,manjka" kar 260.000 otrok
LOJZE REZELJ
(Poro^^ predsednika n^ 59. redn^^ občnem Zboru dru Zedinj^^a Slovenija)
ptva
Danapnje srečanje na občnem zboru je predvsem pregled opravljenega dela v preteklem letu. A kljub m tako popolnemu naštevanju je težko dojeti jasno sliko dela, v katerega je bilo s strani odbora in njegovih sodelavcev vloženega veliko truda, naporov in skrbi.
Posamezni odborniki so podali svoja poročila. Gospodarska kriza in življenjska negotovost v deželi je prizadela tudi namo skupnost. Težko je prevzeti in vestno izvajati odgovornost v organizacijah, kadar močna skrb za vsakdanji kruh vstaja nenehno pred očmi. Prav gotovo pa je, da je vloga koordinacije, ki jo izvaja Zedinjena Slovenija, v tem položaju me bolj potrebna.
V preteklem obdobju smo s strani domov in organizacij dobili pozitiven odgovor na iniciative drumtva v sklopu Med-organizacijskega sveta. Imeli smo tekom leta 5 rednih sej, na katerih je snovi na pretek in mnogokrat zmanjka časa za globoko obravnavo vseh problemov, s katerimi se skupnost srečuje.
Povezavo z matično domovino opravljamo sedaj z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta Urad nam je v preteklem letu posredoval denarno pomoč po posredovanju častnega konzula g. Hermana Zupana.
Povezani smo tudi s staronaseljenskimi skupnostmi, s katerimi po potrebi tudi sodelujemo.
Drumtvo ima v lasti tednik ,,Svobodna Slovenija". Odmevi s strani naročnikov in bralcev so večinsko pozitivni, kar nam pove, da smo na pravi poti. Svobodna Slovenija je gotovo vodilni tednik, če ga primerjamo z drugimi izseljenskimi glasili po svetu.
Šolstvo je temelj namega obstoja. Kljub različnim težavam, nam molski sistem trdoživo deluje. Sadovi tega sistema vzbujajo občudovanje in navdumenje pri vseh obiskovalcih iz domovine. Pred kratkim smo na veliko presenečenje doživeli obisk ministra za molstvo in mport Republike Slovenije, dr. Milana Zvera.
Drumtvena pisarna je urejena in vsi obiskovalci prijazno sprejeti in dobro post-reženi. Tu naj izrečem posebno zahvalo namemu tajniku Tonetu Mizeritu, ki je vodja pisarne in pa uradnici gospe Tonči Vesel. Pisarna je na razpolago vsem, ki se obračajo na nas v različnih zadevah, tako iz skupnosti kot iz argentinskega okolja, iz domovine ali iz raznih koncev sveta.
Svoje delo v tem poslovnem letu sem skumal opravljati vestno in razsodno. Vem, da je bilo kar nekaj napak in nepopolnosti. Z vse se opromčam. A kar sem storil, četudi zmoteno, je bilo z najboljmim namenom, da bi koristil skupnosti.
Ob koncu, kot vedno me beseda zahvale vsem, ki ste na katerikoli način sodelovali v odboru, z odborom in z druntvom. Bog plačaj!
Posebno zahvalo izrekam brezimensko predvsem tistim odbornikom in sodelavcem, ki so me spremljali v tem obdobju in bili drumtvu in skupnemu delu v nenehno oporo. Vse pa prosim, da nas z istim idealizmom in ljubeznijo podpirate v zavesti, da je Zedinjena Slovenija me vedno temelj name organizirane skupnosti.
V Sloveniji mtevilo otrok na posamezno žensko pada že od leta 1953, ko je bilo živorojenih otrok 35.000, zadnja leta pa jih je le me 1 7.000. Slovensko prebivalstvo se od leta 1980 ne obnavlja več, naravni prirastek je padel že na 1,26 odstotka.
Sloveniji tako od leta 1980 do sedaj zaradi manjmega mtevila rojstev od potrebnega (rodnost vsaj 2,1 otroka na žensko) ,,manjka" za obnavljanje prebivalstva kar 260.000 otrok, je na nedavni javni razpravi na temo Rodnost in prebivalstvena politika v Evropi poudaril direktor Urada za verske skupnosti Drago Čepar.
Duhovno središče sv. Jožefa v Ljubljani je 20. aprija gostilo omenjeno javno razpravo, na kateri je Čepar predstavil situacijo rodnosti v Sloveniji, profesor na Filozofski fakulteti Jernej Zupančič je spregovoril o politiki priseljevanja Slovencev, ki živijo v tujini, predsednik drumtva Družinska pobuda Tomaž Merae pa je podal videnje problematike skozi oči starmev in odnosa države do njih.
Od leta 1997 dalje je manjme mtevilo rojenih kot umrlih oseb, vendar je ta podatek, ki se ga pogosto navaja v medijih, po besedah Čeparja zavajajoč, saj ne pokaže resničnega primanjkljaja v slovenskem narodnem deblu. Ob teh podatkih je Čepar izpostavil problem davčne in pokojninske politike, ki dela svoje izračune na napačnih predpostavkah in ne uponteva tega primanjkljaja.
Čepar je izpostavil tudi problem brezposelnosti, ki jo zaradi manjmega ntevila otrok v prihodnje ne bo manj, ampak več. Več kot je namreč starih, več je brezposelnosti in več kot je aktivnih ljudi, več je tudi dela. Uspehi za vimji naravni prirast so po besedah Čeparja možni, če bo kot prva za to poskrbela država z aktivno prebivalstveno politiko in večjim vlaganjem v družino, ker je to bistvenega pomena za obstoj in razvoj države.
Zupančič je politiko priseljevanja Slovencev, ki živijo v tujini, označil za pomemben element prebivalstvene politike. Po enaki politiki dokaj uspemno posegajo tudi druge evropske države. Priseljevanje bi sicer kratkoročno remlo problem rodnosti v Sloveniji, potrebna pa je tudi dolgoročna strategija, je opozoril Zupančič. Ob tem je bil
njegov odgovor na vpramanje, ali bi dotok Slovencev iz tujine lahko popravil starostno piramido prebivalstva, pritrdilen.
SLOVENCI PO SVETU SE NE ŽELIJO VRNITI V SLOVENIJO
Vendar je Zupančič poudaril, da žal Slovenija za Slovence po svetu trenutno ni dovolj privlačna, medtem ko pri emigrantih drugih narodnosti uspeh ni zagotovljen, saj z njimi Slovenija tvega, da ne ,,dobi" ljudi, ki jih potrebuje, poleg tega pa se s tem spremeni tudi narodnostna struktura prebivalstva. Po besedah Zupančiča je potrebno v Slovenijo z ustreznimi ukrepi pritegniti Slovence po svetu, vpramanje pa je, ali je Slovenija za to dovolj ambiciozna in pripravljena kot družba.
Merme je navedel različne dejavnike, ki vplivajo na pare pri odločanju za otroke. Pri tem odločanju lahko država s svojimi ukrepi starmem odločitev za me kakmnega otroka olajma in tako odločitev vzpodbuja ali pa jo ovira. Pri tem je pomembno, da so ukrepi dovolj celostni in usklajeni, tako da delujejo na vseh področjih, kjer je to potrebno, je poudaril Merme. Po njegovih besedah me tako dobra ureditev starševskega dopusta ne pomaga, če odločitev za starševstvo pomeni veliko tveganje za izgubo zaposlitve.
Sistem v družbi je naravnan tako, da odločitev za večjo družino pomeni nadpovprečne napore in premagovanje kopice ovir, hkrati pa država skozi pokojninski sistem nagrajuje zavarovance z višjimi dohodki namesto zavarovancev z več otroki, ki v ta sistem skozi vzdrževanje otrok, bodočih plačnikov prispevkov, v resnici prispevajo veliko več, je dejal Merme. Po njegovih besedah predstavniki oblasti že več let poskumajo ustvarjati vtis, da se vlaganje države v družine in otroke povečuje, čeprav to ne drži.
Če bo država v resnici hotela povečati rodnost, bo morala bistveno spremeniti svoje prednostne usmeritve in veliko več vlagati predvsem v večje družine ter v vzpodbude in olajmave za odločanje za takrano družino.
O koro mkem manjminskem vpra manju
Narodni svet koromkih Slovencev (NSKS) je v Bruslju nadaljeval obveščanje evropskih predstavnikov o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koromkem in se tako sestal s predstavniki poslanske skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu (EP). Kot je ob tej priložnosti poudaril podpredsednik NSKS Rudi Vouk, bo reratev v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel mogoča samo tedaj, če bo tudi ,,od zunaj" prišel pritisk na avstrijsko vlado.
Predstavniki NSKS so poslance EP o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem obveščali že konec marca v okviru skupnega obiska Slovenske manjšnske koordinacije (SLOMAK), povezave zamejskih Slovencev v vseh štirih sosednjih državah Slovenije. Tedaj so se pogovarjali s predstavniki poslanske skupine evropskih liberalcev ALDE in evropskih Zelenih. Kot je danes potrdil Vouk, si sedaj prizadevajo še za pogovore z Evropsko ljudsko stranko, predvideni pa naj bi bili tudi sestanki s predstavniki drugih združenj v EP.
Podpredsednik NSKS Vouk je tudi opozoril, da bi Avstrija utegnila brez pritiska ,,od zu-
naj" poskrbeti le za ,,malomar-no izpolnitev" odločb ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih tabel. Sicer pa po njegovih zagotovilih obstajajo tudi pravne možnosti na evropski ravni, ,,vendar še nismo tako daleč," je menil Vouk. Med drugim bi EU lahko proti državi članici uvedla sankcije, če bi šo za hude krštve osnovnih pravic. Vouk je v Bruslju še poudaril, da je na avstrijskem ustavnem sodišču in na nižjih pravosodnih stopnjah sedaj vloženih okoli 40 pritožb za dvojezične krajevne table, ki bi morale biti postavljena v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP).
Če pa Avstrija do 30. junija letos, do roka, ki ga je avstrijsko ustavno sodišče določilo za izpolnitev odločb glede dvojezičnih napisov v Pliberku in Drveš vasi, ne bi ugodila pravnim zahtevam, se bodo za ureditev tega vprašanja po Vouko-vih besedah na evropski ravni zavzele tudi poslanske skupine v EP, s katerimi so se predstavniki NSKS doslej pogovarjali.
Drugi podpredsednik NSKS Karel Smolle, ki je skupaj z Voukom obveščal poslance v EP, je še napovedal, da bi po 1. juliju v primeru neizpolnitve od-
ločbe ustavnega sodišča utegnili ovaditi deželnega glavarja na avstrijskem Koroškem Joerga Haiderja in deželnega svetnika za promet Gerharda Doerflerja, ki je prav tako član Haiderjeve-ga Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZOe).
Avstrijski predsednik Heinz Fischer je po poročanju spletne izdaje avstrijskega dnevnike Salzburger-Nachriten z ostrimi besedami posegel v razpravo o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem. Če kdo razsodbe najvi^ih sodišč označi za napačne, so ,,spodne-sena tla pravni državi", je v poslanici ob avstrijskem Tednu pravnikov dejal Fishcer, ki pri tem poimensko ni omenil deželnega glavarja avstrijske Koroške Joerga Haiderja.
3. MAJA 1945
Tretjega maja 1945, v najtežjih trenutkih, ki jih je doživljal slovenski narod, ko je po zaslugi zahodnih zaveznikov za sovjetsko vojsko Tito postavljal svojo komunistično diktaturo na jugoslovanskem državnem področju, so se zbrali na Taboru v Ljubljani resnični predstavniki slovenskega naroda in proglasili ustanovitev narodne države Slovenije, za vse področje na katerem prebivajo Slovenci, kot sestavni del demokratično in federativno urejene Jugoslavije.
Ob desetletnici je ta važni dogodek v zgodovini slovenskega naroda dr. Miha Krek, tedanji predsednik Narodnega odbora za Slovenijo označil takole:
,,Slovenski parlament 3. maja 1945 je bil krik osirotelega naroda, ki je krvavel iz stoterih ran, pa klonil ni. Bila je to v zboru složnih narodnih predstavnikov izrečena pro šnja svobodnemu svetu, ki je obljubil, da bo svoboščine Atlantske listine uveljavil povsod in napram vsem, zlasti pa jih je jamčil svojim zaveznikom. Bila je to najsvečanejša obljuba trdno sklenjenih slovenskih narodnih sil, da so pripravljene na strani demokratičnih zaveznikov nadaljevati vojno do resnične zmage in pravega osvobojenja od vsakega nasilja.
Slovenski parlament dne 3. maja 1945 je bil najresnejši nastop politično zrelega naroda. V krvavem siju svoje žrtve, neustra meno, kljub novi poplavi nasilja, kljub izdajstvu, v zadnji uri, preden se za njim zaklenejo vrata komunistične ječe, z odločnim, dostojanstvenim ponosom poudari svojo suverenost, zahteva pravico, izpove svojo vero vanjo in obljubi zvestobo do zadnjega diha, do poslednje kaplje krvi v boju in delu za resnično osvobo-jenje, do popolne zmage.
3. maj 1945 bo ostal zato trajno znamenje na našem političnem obzorju."
BERI_
pismo iz slovenije..................................2
umrl je g. emil cof...............................3
vasletova knjiga o mundialu.........4
Priprave v Pomurju
V Pomurju že potekajo obsežne priprave na ustoličenje prvega pkofa v Murski Soboti Marjana TurnPka, ki bo 25. junija. Kot so na novinarski konferenci povedali predstavniki pomurske nadžupnije, so za slovesnost ob izjemno pomembnem in daljnosežnem zgodovinskem dogodku ustanovili kar 14 odborov. Med drugim bodo pripravili akademijo in festival za mlade ter predstavili zbornik Zgodovina krpčanstva v mejah nove pkofije. V novi pkofiji bo približno 100.000 vernikov. Škof Turnpek se bo javnosti predstavil pele po ustoličenju, popoldne pa se bo srečal s pomurskimi duhovniki.
Z ustanovitvijo odbora za pripravo ustoličenja novega murskosobopkega pkofa in vzpostavitev pkofije Murska Sobota je svoje delo končal iniciativni odbor za nove pkofije v Sloveniji, ki so ga predstavljali predstavniki morebitnih novih pkofij v Celju, Kranju, Murski Soboti in Novem mestu.
Kot je povedal Karel Bedernjak, so najbolj zaslužni za ustanovitev novih pkofij predstavniki iz Murske Sobote. Prve pobude in pogovori o pkofiji so se oblikovali kmalu po osamosvojitvi Slovenije, po ptevilnih pogovorih in usklajevanjih, obiskih v Vatikanu, pobudah vernikov in peticijah je bil končno izdelan elaborat, ki je obdelal vse morebitne pkofije z zgodovinskega, sociolopkega in pastoralnega vidika. Potem ko je apostolski nuncij Edmund Farhat v sobopki cerkvi povedal, da bo Murska Sobota kmalu dobila krajevnega pkofa, so se ob koncu 90. let slovenski pkofi v Rimu z državnim tajnikom Sodanom dogovorili, da se ustanovitev pkofij za nekaj časa preloži.
Pri predstavitvi zgodovinskih podatkov o katolipki cerkvi na tem območju je Stanislav Zver opozoril, da so se tod križale ne samo politične interesne sfere Nemcev, Madžarov in Hrvatov, ampak tudi novih pkofij. Le malokatera slovenska pokrajina je bila cerkveno-upravno tako razdeljena kot Prekmurje, saj je spadala pod salzburpkega pkofa, pod madžarsko in hrvapko cerkveno upravo; l.decembra 1923, ko je mariborska pkofija prevzela apostolsko admi-nistraturo nad Prekmurjem, pa so bili po 1100 letih prekmurski in prlepki katoličani spet združeni pod istim pkofom. Med drugo svetovno vojno je Prekmurje spet spadalo pod madžarskega, sombotelskega pkofa, 9. junija 1964 pa je postalo sestavni del mariborske pkofije.
Kar zadeva Evangeličansko cerkev v Sloveniji, ki ima največ članov v Prekmurju, pa katolipki duhovniki menijo, da nova katolipka pkofija lahko prispeva k sodelovanju med Cerkvama.
©e o Holmcu
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V nape, listu smo že pisali o obtožbi Srbije, da je med vojno za samostojnost Slovenije na Holmcu priplo do vojnega zločina. Srbi trdijo, da so slovenske edi-nice po predaji pobile tri jugoslovanske vojake in v dokaz za to navajajo televi-zijsake posnetke dogodka.
Sedaj so Hrvapki Center za razvoj demokracije (CERD), Državljanski odpor krivici in nasilju (GON) ter Helsinpki monitor Slovenije (HMS) na haapko Mednarodno sodipče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije naslovili zahtevo, naj preuči sum, ali je na sojenju Slobodanu Milopeviču bivpi slovenski predsednik Milan Kučan v pričanju glede dogodkov na mejnem prehodu Holmec krivo pričal pod prisego.
Kot je potrdila Semina Lončar, predsednica CERD, so omenjeno zahtevo vložili na podlagi suma, da je biv pi slovenski predsednik Kučan 21. maja 2003 med pričan-em na sojenju sedaj že pokojnemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Milopeviču storil kaznivo dejanje krivega pričanja ozi-
roma govoril neresnico ter da je preslepil sodipče in javnost. Gre sicer za poizvedbo na osnovi haapkega zapisnika, sodipče v Haagu pa naj sedaj ugotovi, ali je priplo do krivega pričanja.
Bivpi predsednik Milan Kučan se je odzval na te očitke. Vztraja pri izjavah, ki jih je dal na pričanju na haapkem sodipču. Svoje izjave da je temeljil na podatkih, ki so mu jih posredovali slovenski državni organi, zato meni, da so nadaljnja pojasnila v zvezi z dogodki na Holmcu stvar slovenske države.
Kučan je na pričanju na sojenju nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku 21. maja 2003 med drugim odgovarjal tudi na Milopevi-čeve očitke glede incidenta na Holmcu. V svojih odgovorih večkrat ponovil, da na Holmcu ni bil storjen noben zločin. Dejal je, da na vojake, ki so se predali in izobesili belo zastavo, niso streljali. ,,Prej nisem trdil, da ti vojaki niso bili ubiti, ampak trdil sem, da niso bili ubiti kot ujetniki. V vojapkem spopadu so pa seveda bili na žalost ubiti."
TONE MIZERIT
PISMO IZ SLOVENIJE
Bum!
Tako nekako zveni trk civilizacij, kateremu postajamo priče. Pa ne samo BUM!, ampak tudi BANG!, PAM!, RRRRAAATATATATATATA! In BOOOOM!. In naj ne pozabim na ,,Alah je velik".
Vsi najbrž veste, da se je ta trk pospepil zaradi karikatur, ki jih je objavil Jyllands Posten, danski časopis, ki ga na ekskurziji na Dansko obiskujemo tudi dijaki Škofovih zavodov. Čeprav so bile karikature objavljene že septembra, so se pele januarja spomnili, da se je treba odzvati. In to ne z diplomatskimi notami ali uradnimi pritožbami, ampak s silo, kar onstran Bosporja najbolje obvladajo. Najprej so gorele le danske zastave, nato ameripke (teh imajo na zalogi dosti, ker vedno prav pridejo), nato so se spravili na evropske ambasade z jajci in, ko je le-teh zmanjkalo, pa s kamni. Potem so kar naenkrat začeli poročati o mrtvih in ranjenih. Vse to nam seveda ni bilo nič vpeč, ampak dokler se je dogajalo Bogu za hrbtom, se nismo prav dosti brigali.
Pred dvema tednoma se je vsa zadeva preselila iz Bližnjega Vzhoda kar na nape dvoripče. Enkrat je tolpa pentvipkih malopridnežev lovila in tepla nekaj napih sopolcev. Čeprav jezni, se nismo mogli izogniti dejstvu, da se te stvari dogajajo povsod, in da mi nismo nobena izjema. Pač. Presenečenje je priplo en dan zatem, ko je podobna skupina enemu od napih pokazala sporno karikaturo ter ga pozvala, naj se nap ravnatelj opraviči vsem muslimanom v Sloveniji, ker je revija Mladina objavila te karikature. Pa pe pretepli so ga, jasno.
Njihov odziv na karikature je za
nape pojme pretiran in nesprejemljiv. Po eni strani je res, da je danski novinar zadel zelo občutljivo žilico islama, ker muslimani NE upodabljajo Mohameda, pe manj pa z bombo na glavi. Po drugi strani pa je jasno, da v Evropi spoptujemo pravico do svobodnega izražanja. Vsakdo lahko govori kar hoče, seveda dokler je v mejah spoptovanja, pa čeprav se v Evropi vsak dan žali na stotine ljudi in institucij. In ne samo Evropejci sami, ampak tudi z Bližnjega vzhoda vsak dan na novo prihaja snop svežih žalitev proti Zahodu. Razlika je v tem, da za uveljavitev naph mnenj ne rabimo sile ne krvi.
Govorimo o dveh kulturah, ki poskupata sobivati kljub izzivom časa. Vendar s tako različnimi osnovami nikakor ni lahko. Drugače kot s spoptovanjem in strpnostjo drug do drugega ne gre. Zahodnjaki se imamo za zelo strpne, zato se je Evropa veselila vsakega, ki bi pripel potrditi napo teorijo. Ergo, postali smo multikulturni in uspepni.
Pred nekaj leti nas je smrt Thea van Gogha opozorila, da vendarle nismo tako uspepni, da smo nekje zamočili. Razni nemiri, sploh odzivi na karikature, so nam pokazali, da smo bili povrpni. Pozabili smo namreč, da je ta kultura manj strpna od nape in bolj stroga tudi do svojih ljudi. Kot primer naj spomnim, da napa religija ne podpira oz. podpira kontracepcijo, splav, ločitev^, medtem ko islam samo zapoveduje oz. prepoveduje. Ni svobodne izbire. Potem ni čudno, da so njihovi pripadniki res nagnjeni k ekstremom. Pripravljeni so se za vero boriti, za vero
INFLACIJA V APRILU
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebpčin aprila zvipale. V primerjavi z marcem so bile vipe za 0,8 odstotka. Inflacija na letni ravni je znapala 2,7 odstotka, povprečna letna inflacija pa 2,4 odstotka. Kot pe navajajo statistiki, so na aprilsko inflacijo vplivale tako vipe cene blaga kot tudi vipe cene storitev.
umreti in v imenu vere tudi ubiti druge. V tem je bistvena razlika med njimi in nami: nam je človepko življenje daleč bolj sveto od vseh ostalih dobrin, medtem ko je njim vera ali simbol vere nad vsem. Gre za svetost življenja nad oz. pod svetostjo simbola, in kako je vse ostalo podrejeno tej najvipi vrednoti. Zato se ne smemo čuditi, če branijo dostojanstvo svojega preroka z življenjem, saj so bile te nedolžne karikature oster napad na njihovo vero, na njihovo najbolj sveto vrednoto. Kako, torej, lahko pričakujemo, da bo nekdo spoptoval tebe in tvoje dostojanstvo kot najvipo vrednoto, če je njemu nekaj drugega vipe in bolj pomembno?
Eden se bo moral prilagoditi drugemu. Pa s tem ne mislim ,,kdo bo koga", ampak postopno prilagajanje iz obeh strani. V tem je Evropa zagotovo v prednosti, saj se na napade odziva z besedami ne pa s silo. Priznati je treba, da je na nas večja odgovornost, saj smo (po nape) na nekakpni civilizacijsko vipi razvojni stopnji, da lahko razmipjamo po nape, se lahko odločimo po svoje in se razvijamo v skladu z napmi potenciali, ne pa samo na podlagi zapovedi in prepovedi. Kot taki se moramo tudi ustrezno zrelo obnapati. Svoboda izražanja ne bo prav nič prikrajpana, če se ustavi tam, kjer se začne sosedovo dostojanstvo.
Mi moramo vedeti, da je muslimanom vera najsvetejpe, in da se s tem ne smemo igrati. Oni morajo pa vedeti, da mi cenimo življenje kot nekaj najvipega in od Boga^ dano, zato se s tem ne smejo igrati. Če se to izpolni, bomo pojav ,,trk civilizacij" z veseljem preimenovali v ,,piknik civilizacij".
Kot je že običaj, se vladni nastopi kar preveč mepajo s političnimi interesi. To seveda ni v prid normalnemu razvoju ne državotvornim ustanovam.
Jasni se, a se zapleta. Vračamo se k vprapanju na reki Urugvaj. Ko bi človek mislil, da se stvari repujejo, se dejansko zapletajo. V ponedeljek, 1l maja se je na zborovanju prebivalcev v argentinskem mestu Gua-leguaychu odločilo, da prenehajo z blokado mostu, ki vodi v sosednjo državo. Razlog je, da s to potezo omogočijo vladi, da zadevo vloži na mednarodnem sodipču v Haagu. Tako v Montevideo kot v Buenos Airesu so težko pričakovali to odločitev, ki pa dejansko ne rep ničesar. Mednarodno sodipče bo potrebovalo vsaj pest mesecev, preden bo (če bo) preventivno odločilo (ali svetovalo?), naj se ustavi gradnja. Za dokončno razsodbo pa bo potrebovalo več let. Medtem seveda finsko podjetje Botnia naprej gradi tovarne, politika in zadržanje doslej bratskih držav pa se vedno bolj razhaja. Tudi poseg predsednika sosednje Brazilije ni nič pomagal. Položaji ostajajo nasprotni in nespravljivi.
Kaj je bistvo. Ima Argentina kaj konkretnega, da se predstavi na mednarodno sodipče? Dva razloga lahko navede. Prvi in najbolj važen je ta, da je s sosednjo državo leta 1975 podpisala pogodbo, ki do-oča, da se o vsakem ukrepu, ki zadeva reke in njenega območja, državi predhodno pogovorita in odločata po skupnem sklepu. Tega se Urugvaj ni držal, ker ni bilo ne predhodnega obvestila in nikakrpnega dogovora. Druga pa je, da podjetji in urugvajska vlada niso predstavili vseh potrebnih ptudij o ekolopkih posledicah. To je priznala tudi Svetovna banka, ki sofinancira projekt.
Blok se krha. Medtem se predsednik sosednjega Urugvaja pripravlja na obisk ZDA in upa na podporo na severu. A na drugem bregu vedno bolj vztrajno namigujejo, da je to le začetek konca regionalne povezave skupnega južnoameripkega trga Mercosur. Sosednja država naj bi zapadla vabilom v Washingtonu in se priključila Severni Ameriki in njenemu gospodarskemu bloku, obenem pa bi tudi izstopila iz Mercosurja. Čeprav do tega manjka pe precej in je vse skupaj zaenkrat namigovanje in ugibanje, vsaj delno odgovarja realnosti. Večkrat smo že omenili, da se tako Urugvaj kot Paragvaj čutita zapostavljena napram Argentini in Braziliji. Sedanji položaj je tudi posledica tega.
Bratje se ločijo. A pe nekaj drugega je. V Montevideo smo te dni slipali, da Urugvaj končno prene-
Federico V. Potočnik fal-Uituivgerr p^o™
ca". S tem je jasno, da so se verjetno na sosednjem bregu tako počutili. Zgodovinsko vemo, da je bil Urugvaj del podkraljestva (,,banovi-ne") Rio de la Plata, torej sestavni del južnih provinc (naziv ,,Banda oriental" nekaj pove). Vemo tudi, da je bila izguba te dežele pravzaprav krivda Buenos Airesa (ne zaidemo v prevelik zgodovinski revisionizem, če trdimo, da so Artigasa bolj izgnali, kot pa da je on odpel). Po tolikih letih, ko smo trdili, da nas ,,vse druži, le nogomet nas loči", vidimo, da je pe mnogo drugih točk, ki so spale v politični podzavesti in so priple na dan, ko so različni interesi postavili kažipote.
S volilnim ozadjem. Za ta petek je napovedan važen shod v Gualeguay-chu. Predsednik Kirchner se bo sestal s tamkajpnjimi prebivalci preden bo vlada vložila omenjeno pritožbo na mednarodno sodipče. Prvotno so načrtovali, da bo srečanje omejeno na krajevni nivo. Potem je pa predsednik izrazil željo, da naj bo prisotnih tudi čim več guvernerjev, da izrazijo svojo podporo temu mednarodnemu koraku. Sedaj pa govorijo tudi o prisotnosti na stotine županov, tako da bo v majhnem obrečnem mestu pravcato narodno zborovanje, ki pa že preveč dip po volilnem shodu. Ne smemo pozabiti, da bodo prihodnje leto splopne volitve in predsednik ne bo zamudil nobene priložnosti, da utrdi pot do zmage sebi ali svojemu kandidatu.
Ugibanja in ponovno ugibanja. To bližanje volilnega leta povzroča, da se vedno bolj pogosto in vztrajno govori o kandidaturah. To velja tako za vlado kot za opozicijo. Razumljivo pa je, da se okoli Kirchnerja o tem bolj pogosto debatira. Vendar je vse pe v zraku, začenpi z datumom volitev. Ustavna določila, ki so sicer jasna, padejo pod vprapanje od trenutka, ko so bile prejpnje predsednipke volitve izvedene pred ustavnim rokom in je tudi predsednik nastopil prej, da je dopolnil mandat De la Rue in Du-haldeja (in pe koga drugega). Možno je torej, da so volitve kadarkoli med marcem in oktobrom. Točen datum bo določil politični oportunizem vlade in že se vztrajno govori, da bodo raje marca kot pa oktobra. Istočasno pa politični oder preplavljajo volilne fantazije. Kar se vladne kandidature tiče je vse odprto (in vse mogoče). Lahko se predstavi Kirchner za ponovni mandat (ustava mu to omogoča). Lahko kandidira za predsednico njegova žena Cristina. Zadnje dni pa rastejo govorice o formuli Kirchner-Kirchner, kjer bi v skladu s peronistično tradicijo mož in žena zavzemala predsednipko in pod-predsednipko mesto.
SLOVENCI V ARGENTINI
V
Umrl je g. Emil Cof
v sredo, 26. aprila zvečer, je po vsej skupnosti krožila žalostna vest, da je v Rožma-novem domu, v 94. letu sta'	rosti, umrl g Emil Cof. Žalost .. _ . nas je navdajala, ker je bil v vsej skupnosti zelo priljubljena oseba, znana po svoji prijaznosti in dobroti, pa tudi, ker smo z njim izgubili po činu najvipega dotlej pe živečega domobranskega oficirja.
Pokojni g. Cof je bil rojen 18. januarja 1912 na Dunaju, kjer je bil njegov oče pontni uradnik Po prvi svetovni vojni se je družina preselila v Kranj. Tam je dokončal pet let gimnazije in nesto v Ljubljani, nato pa se je vpisal v vojno akademijo v Beogradu. Leta 1931 je zaključil ptudij in postal artilerijski podporočnik. Prvo oficirsko službo je vrnl v Slovenski Bistrici, drugo pa v Kočanih v južni Srbiji. Svoje ptudije je nadaljeval na geodetski poli in po končanem ptudiju postal kapetan. Imel je službo v Beogradu. Po napadu Hitlerja na Jugoslavijo se je pred Nemci srečno vrnil v Ljubljano.
V Ljubljani je navezal stike z nekaterimi častniki, ki so pripravljali odpor proti okupatorju pod vodstvom generala Mihajloviča, katere je v Sloveniji vodil njegov zastopnik generalptabni major Novak. Komunisti so njihovo delo zasledili in povabili z poptnimi dopisnicami vse oficirje in podoficirje v Osvobodilno fronto, kar je imelo za posledico, da so Italijani zvedeli za njih imena in naslove in vse oficirje odpeljali v koncentracijsko taboripče Gonars. Ko so po dobrem letu oficirji pripli domov, je Cof nadaljeval ilegalno delo. Mihajlovičev zastopnik Novak je vse oficirje poslal na Notranjsko v ilegalo.
Ob razpadu Italije in organizaciji domobranstva je Cof nastopil delovanje v pentvipki poli, spremenjeni v kasarno, kjer je bil za poveljnika Rupnikov zet Suvajdžiž, njegov pomočnik pa Cof. Po smrti Suvajdžiža je Cof postal poveljnik in imel nadzorstvo nad vsem ljubljanskim blokom. Ko ga je zamenjal kapetan Marn, je Cof postal profesor za častnike in podčastnike v poli, ki je bila v Mostah. Konec septembra 1944 je bil postavljen za poveljnika I. udarnega bataljona slovenskega domobranstva v Stični na Dolenjskem. Udarni bataljon se je boril s partizani na Dolenjskem in imel velike uspehe. Naj posebej poudarimo, da je bil Cof vesten in pravičen do svojih in tudi do nasprotnih vojakov in izredno človepki. V borbi 22. januarja 1945 je bil ranjen in je moral na zdravljenje v vojapko bolnico.
Maja 1945 ga je Narodni odbor imenoval za podpolkovnika in ga postavil za poveljnika I. slovenskega polka,
s katerim se je 8. maja umaknil na Koropko. Tam je doživel svoje veliko razočaranje, ko je spoznal, da Angleži vračajo domobrance v Jugoslavijo. Ko je bilo na tem, da vrnejo tudi njegov polk je bilo potrjeno anglepko izdajstvo. Tedaj je Cof svojim podrejenim naročil, naj se preoblečejo v civilne obleke in se razbeži-jo. S tem je repil velik del svojih fantov.
Iz Vetrinja je Cof odpel v Italijo in postal begunec v
taboripču Treviso. V Italiji je zopet nadaljeval ilegalno delo z obiskovanjem posameznih taboripč. Preko Rima se je nato napotil v Argentino, kjer je za slovensko stvar storil mnogo dobrega. Poklicno je bil zaposlen kot geodet in vodilni uradnik v raznih podjetjih do upokojitve.
Cof je bil odličen in zvest član slovenske skupnosti. Bil je odbornik in blagajnik tedanjega Druptva Slovencev, pa tudi 20 let tajnik in izmenoma uradnik druptva Zedinjena Slovenija. Za svoje življenjsko delo je na praznik državnosti 24. junija 1995 prejel priznanje Zedinjene Slovenije ,,za pogumen nastop v obrambi političnih svobopčin slovenskega naroda v okviru Slovenskega domobranstva ... za zvesto pripadnost Slovenski politični emigraciji, potrjeno z vestnim izvrpevanjem odgovornosti na odbornipkih mestih, ... po činu najvipjemu ne živečemu častniku Slovenskega domobranstva."
Do decembra 2000 je bil Cof tudi nef pisarne druptva. Odtlej je preživljal^zaslužene pokojninske dni v zavetipču Rožmanov dom. Še naprej pa se je udeleževal napih prireditev. Predvsem nikdar ni manjkal na junijski osrednji domobranski proslavi, kjer je kot po činu najvipji domobranski častnik polagal vence pred spomenik padlim v Slovenski hipi v Buenos Airesu.
Njegova smrt sredi južne jeseni je skupnost globoko prizadela. V sredo zvečer in v četrtek dopoldan so rojaki obiskovali pogrebni zavod v San Justu, kjer je ležal pokojni, in ga po slovenski navadi kropili in molili za pokoj njegove dupe. Pogrebno mapo prav tam je opravil delegat slovenskih dupnih pastirjev, prelat dr. Jure Rode, ki je v nagovoru poudarjal zlasti pokojnikove lastnosti in ga stavljal kot zgled zvestobe mopkega in kristjana. Ob krsti so spregovorili tudi predsednik Rožmanovega doma Peter Carman, ki je omenjal, da je bil Cof med ustanovnimi člani doma; bivpi domobranec Bine Magister je pokojnika prikazal kot Slovenca, domobranca in gospoda; predsednik Zedinjene Slovenije, Lojze Rezelj, pa se mu je zahvalil za vse delo za druptvo in slovensko skupnost v Argentini.
Žalostno je zvenela pesem ,,Lipa zelenela je ...", junapko pa domobranska himna ,,Oče, mati ...", ki so jo zapeli rojaki ob krsti in ki jasno ponazarja ideale, za katere je živel podpolkovnik Emil Cof. Posebna je tudi zadnja želja pokojnika, da ga upepelijo in telesne ostanke prepeljejo v Slovenijo, v grob njegovih starpev.
Mirno počivajte v zemlji domači, dragi gospod Cof.
SAN MARTIN - Pod lipo domačo
Obisk in Velika noč
59. občni zbor dru ptva Zedinjena Slovenija
Na belo nedeljo, 23. aprila je nape osrednje druptvo Zedinjena Slovenija imelo svoj redni letni občni zbor. Srečanje se je pričelo ob 9.30 s sveto mapo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je za vse rajne odbornike in člane druptva daroval g. Dane Vrečar.
Po mapi in zajtrku se je ob 11. uri, pričel 59. občni zbor. Predsednik Lojze Rezelj je pozdravil navzoče in ugotovil, da je zbor po druptvenih pravilih sklepčen.
Po začetni molitvi sledil izvolitev dveh overovateljev zapisnika. Predlagana sta bila gdč. Angelca Klanpek in Stane Hrovat, ki sta bila soglasno potrjena. Za preptevalca glasov pa sta bila predlagana in potrjena Matjaž Ceč in Edvard Kenda.
Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen brez pripomb. Sledilo je poročilo tajnika Toneta Mizerita in blagajničarke gospe Alenke Jenko Godec. Nato so podali svoja poročila pe odborniki-vodje posameznih referatov: za odsotnega kulturnega referenta je poročilo prebral tajnik, za mladinski referat Stanko Jelen, polski referat Ani Klemen, za srednjepolski tečaj ravnateljica prof. Nede Vesel Dolenc, za tiskovni referat gospa Pavlina
Dobovpek. Vsa ta poročila bodo objavljena v prihodnjih ptevilkah napega lista. Končno je svoje poročilo podal pe predsednik Lojze Rezelj. Objavljamo ga na uvodnem mestu.
Sledila so vprapanja in pojasnila o predloženih poročilih. Snov debate se je dotikala predvsem blagajnipkega poročila o pomoči, ki jo je druptvo prejelo od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in s tem v zvezi tudi o tedniku Svobodna Slovenija. Izražena je bila zahvala za to pomoč Urada, ki je omogočila nadaljnje normalno izhajanje lista. Zahvala pa je bila izrečena tudi podjetju Vilko in družini Ceč, ki je dolge mesece prenapala dolg za tiskanje lista brez gotovosti končnega plačila.
Končno je v imenu nadzornega odbora dr. Katica Cukjati odobrila delo odbora in potrdila, da je bilo vse v skladu s pravili in zakonodajo, ter predlagala, da člani potrdijo razrepnico odbora, kar so prisotni s ploskanjem potrdili.
Sledila je obravnava članarine. v Imenu odbora je tajnik prebral predlog o zvipanju članarine. Ta se že več kot desete let ni spremenila, medtem ko se so se stropki in potrebe nenehno večali. Predlog so prisotni potrdili,
tako da se je letopnja naročnina dvignila za samske člane na ptiri pese mesečno, družine plačajo pest pesov mesečno, upokojenci pa imajo 50% popusta.
Volitev to pot ni bilo, ker traja mandat odbora dve leti.
Pri slučajnostih se je govorilo tudi o vlogi druptva in je s strani članov pripla pobuda, naj se spremeni pravilnik, ker so nekateri členi zlasti o ciljih in načelih že anahronični. Poverilo se je torej odbor, naj pripravi novo besedilo, ki ga bo moral obravnavati in potrditi izredni občni zbor.
Predsednik Lojze Rezelj je za konec ponovno povabil navzoče k sodelovanju, prosil za nasvete in pomoč ter z vzpodbudno mislijo zaključil 59. občni zbor.
Sledil je prav tako formalno sklicani izredni občni zbor. Snov debate je bil pristop Zedinjene Slovenije k Federaciji slovenskih druptev v Argentini. Debata je bila živahna, zlasti v zvezi v potrebo, ustrojem, smislom in ciljem take ustanove, ki bi na nek način prevzela vlogo krovne organizacije, ki jo doslej ima ZS. Končno je bil večinsko potrjen predlog odbora, da druptvo formalno sodeluje pri pripravah za ustanovitev Federacije in se je za delegata imenovalo dr. Vitala Apiča.
S tem je bila snov izčrpana in predsednik Rezelj je z zahvalo prisotnim članom zaključil tudi ta izredni občni zbor, s katerim druptvo stopa v novo obdobje.
Po daljpem premoru se priglapava k besedi. Gospod urednik je že sit najinih obljub in nama je dal ultimat. Spodobi se in pravično je, da tudi drugi zvejo, kaj se dogaja v San Martinu. Marca so vse krajevne organizacije začele redno delovati.
Pevski zbor je začel z rednimi pevskimi vajami pod vodstvom prof. Lučke Kastelic Na povabilo Veleposlaniptva RS v Argentini je nastopil 5. marca na sprejemu ministra za polstvo in pport mag. Milana Zvera.
Šolski zvonec Rožma-nove pole je v soboto 18. marca naznanil novo pol-sko leto. Voditeljica Nina Pristovnik D^az je prisrčno pozdravila ptirideset učenk in učencev.
V	nedeljo, 19. marca nas je obiskala delegacija parlamentarne komisije Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predsednik mag. Janez Kramberger, člana Drago Koren in Boptjan Zagorac, sekretarka Breda Mulec
in ga. Susana Mart^nez so se udeležili sv. mape in skupnega zajtrka v Domu. Goste je pozdravil predsednik inž. Tone Podržaj in parlamentarcem izročil spominski krožnik z grbom Doma, ki ga je izdelala Regina Leber. Predsednik komisije nas je prijazno nagovoril z besedami zahvale in pohvale ter nam tudi daroval spominček. Pevski zbor je goste pe posebno razveselil s slovenskim in argentinskim petjem.
V	nedeljo, 26. marca se je vrpil redni občni zbor, ki ga je predsednik Podržaj začel z molitvijo. Izčrpna poročila so podali tajnik Janez Filipič, kulturni referent dr. Viktor Leber, blagajnik Rudi Dimnik in v imenu nadzornega odbora prof. Lučka Santana Smer-su. Predsednik se je vsem iskreno zahvalil za požrtvovalno delo in vsestransko sodelovanje. Odbor bo naprej deloval v isti sestavi kot lani: predsednik Tone Podržaj, podpredsednik Jože Jerman, tajnik Janez Filipič, blagajnik Rudi Dimnik, podblagajnik Marko Škulj, kulturni referent Viktor Leber, mladinski referent Tomaž Filipič, gospodar Jože Skale, odborniki Toni Kastelic, Tone Belec in Dani Žagar. Sledil je pe izredni občni zbor, na katerem je večina glasovala za pristop v Federacijo slovenskih druptev v Argentini. Gregor Verbic in cont. Jože Rupnik sta bila izvoljena kot zastopnika Doma.
Mesec april nas je privabil k duhovni pripravi na
veliko noč. Gospod Pavle Novak je 7. in 8. aprila vodil duhovno obnovo in nas z globokimi mislimi vpeljal v doživljanje velikega tedna. V soboto zvečer je mladina skrbno pripravila križev pot. Ob poslupanju besedila in pesmi ter ob slikah smo Jezusa spremljali po poti do križa.
Cvetna nedelja je bila slovesna. V Rožmanovi poli so učenci in pridne mamice izdelali butarice, za katere sta vse priskrbela Silvija in Janez Filipič. Prelat dr. Jure Rode je po blagoslovu bu-taric in oljk daroval sv. mapo.
Na veliki petek so mladci in mladenke z voditeljico Moniko Filipič barvali pir-he. Lučka Kastelic je priskočila na pomoč in mlade naučila barvati mala prepeličja jajčka.
Na veliko soboto ob pol treh smo se zbrali pri velikonočnem žegnu, ki ga je opravil nap dupni pastir g. Jure Rode. Lepo je bilo videti izredno ptevilo cekar-jev in kopar pokritih z vezenimi velikonočnimi prtički.
Na velikonočno nedeljo smo proslavili vstalega Kristusa. Najprej smo se udeležili vstajenske sv. mape, ki jo je daroval dr. Rode in med katero je ubrano prepeval zbor. V Domu smo, kot velika družina, skupaj zaužili velikonočni žegen in si vopčili veselo alelujo.
Na belo nedeljo, na sam praznik božjega usmiljenja je g. Jure med sv. mapo blagoslovil nove orgle in se spomnil vseh pokojnih in živih pevcev ter pevovodij. Po božji daritvi pa smo napemu duhovnemu očetu vopčili za god.
Omeniti morava pe, da je tudi krajevna Zveza mater in žena s polno paro začela leto. V četrtek, 16. marca so se gospe na sestanku spomnile javnega delavca in pol^tika g. Rudolfa Smersuja. V torek 4. aprila so romale v Marijino svetipče Schoenstatt. Na zadnjem sestanku pa je lic. Emi Urbančič Marupič podala koristne napotke za dupevno in telesno zdravje.
Dekleta in fantje so tudi že začeli trenirati v odbojki, saj so pred vrati prva tekmovanja.
Me dve pa po danapnjem poročanju zasluživa malo oddiha. Obljubiva, da bova v prihodnosti sproti poročali. Ali nama bo g. urednik verjel?
Sanmartinski lipi
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Karavanke in naselja v njih okolici - II.
V	neposredni bližini Lesc leži mesto Radovljica, okoli 6200 prebivalcev. Stari del mesta je zgrajen na pomolu, pod njim se stekata Savi Dolinka in Bohinjka.
Radovljica je zelo staro naselje, omenjeno v spisih že leta 1050, mestne pravice je dobila že v 15. stoletju. Mimo so vodile važne trgovske poti. Gospodarski razcvet je mesto doživelo med 15. in 18. stoletju, ko je imelo mestne pravice, ki so ji bile ob koncu 18. st. odvzete. Trgovali so v glavnem z vinom, soljo in fužinarskimi izdelki. Z odvzemom pravic se je zaustavil tudi gospodarski razvoj.
Leta 1840 je Radovljica postala sedež okraja in upravno sredince zgornjega dela Gorenjske. Kot priče gospodarskega razcveta so se ohranile	nekatere
menčanske hine, kot Sivčeva hipa iz 1 6. st. - v pritličju je sedaj razstavinče. Potem Vi-dičeva hipa iz 17. st. in srednjevepka Thurnova grapčina, v kateri je Čebelarski muzej, saj je bil iz tega kraja Anton Janpa, največji čebelarski izvedenec v 18. st. V tem muzeju lahko vidimo zanimivo zbirko pajn-skih končnic - izraz ljudske umetnosti.
V	gradu je tudi Linhartova spominska soba, saj je bil zgodovinar in pisec prvih slovenskih iger Anton Tomaž Linhart, Radovljičan.
Okrog župnijske cerkve sv. Petra so pe vedno obrambni stolpi in ostanki zidu. Fara je bila ustanovljena že v 13. stoletju, sedanja cerkev je iz konca 15. st. s starimi freskami, na oltarju je pa slika Janeza Subica iz leta 1878.
Po padcu komunizma so v tem mestu odkrili doprsna kipa dveh mepčanov, povezanih z napo emigracijo: Pesnika Ivana Hribovpka, ki je bil ubit kot domobranec - njegova sestra Pavla živi med nami - in zdravnika dr. Valentina Merpola, begunca, ki je s svojim prizadevanjem in odločnim nastopom bistveno pripomogel, da Angleži niso vrnili iz Vetrinja v Slovenijo čez 6000 civilnih beguncev, katere bi komunisti nedvomno po večini mučili in pobili.
Na severnem delu Radovljipke kotline, pod obronki Karavank, stoji ob potoku Begunjpčica naselje Begunje. Ob vasi je grad Katzenstein v katerem je psihiatrična bolnipnica. Med vojno so Nemci ta grad spremenili v gestapovsko ječo in mučilnico in v njem tudi streljali talce, katerih grobipče je na grajskem vrtu in v bližnji dolini Drage. Na stenah celic lahko pe beremo zapiske jetnikov -pravi dokument tistih časov. Tam je sedaj urejen Muzej talcev. Iz nempkih dokumentov, ki so tu ohranjeni, so pa izginili seznami obvepčevalcev Gestapa, ki so izdajali zavedne Slovence -poleg imena talca ali jetnika je bilo napisano tudi, kdo ga je ovadil ali izdal - ker je večina teh obvepčevalcev po vojni bila v vodilni plasti gorenjskih komunistov. Tudi niso ohranjeni zapisniki o povojnem zaslipevanju ujetih Nemcev.
Po vojni so gestapovce zamenjali partizani in tam mučili in pobijali svoje idejne nasprotnike - seveda v muzeju ni oddelka, ki bi to prikazal.
Ob vhodu v dolino Draga - ,,tam kjer murke cveto ..." - in lahko pe najdep planiko - leontopodium alpi-
num -, so razvaline gradu Kamen -nekoč Lambergarjeva domačija -; ohranjeni so stolp in del obzidja. Dokončan je bil v 15. st., opupčen pa sredi 18. Nad vasjo na griču stoji cerkev sv Petra, iz 16. st., znana predvsem radi fresk Jerneja iz Loke.
V Begunjah je znana tovarna pportnega orodja in opreme Elan in tu
so bili doma bratje Avseniki, ki so ponesli slovensko alpsko folkloro po polovici Evrope in pe dalj.
Ob poti, ki pelje iz Radovljice v Selpko dolino se nahajata stari železarski naselji Kamna Gorica in Kropa, ki sta deloma obdržali značilno podobo za gorenjske železarske kraje: za razmeroma velikimi fužinarskimi hipami se stikajo bajte nekdanjih oglarjev, rudarjev in žebljarjev.
Ta naselja sta se razvila zaradi fužinarstva in kovaptva, vipek sta dosegla v 2. polovici 18 stoletja, po razvoju moderne železne industrije sta pa začela zaostajati.
V	Kamni Gorici sta pomembni Kappusova grapčina in rojstna hipa slikarja Matevža Langusa.
V	Kropi, naselju ob potoku Kropa-rica, je najstarejpa najdena topilna peč iz 13 stoletja, zadnjo so ugasnili
ob koncu 19. st.
S težkimi kladivi na vodni pogon -norci - so kovali večje kose železa -caglje -, te pa v manjpih fužinah v železne palice - cajne. Končni izdelki so pa bili skozi 500 let žeblji, ki so jih izdelovali praktično na roko v vigen-jcu - kovapkem ognjipču. Večino so jih predajali v Italijo. Oton Zupančič je v svoji Kroparski pesmi: ,,Od ptirih do ene ..." živo opisal težko delo kroparskih žebljarjev. Po propadu žebljarstva so se pa lotili umetnega kovaptva, ki je pe danes pomembno.
Ne smemo pa zapustiti teh krajev, ne da bi prej pe počastili Marijo Pomagaj na Brezjah. Vas Brezje je prvič omenjena leta 1350. Prva cerkev, posvečena sv. Vidu, je iz 15. stoletja, v 18. so pri-zidali kapelo sv. Antona Pupčavnika, leta 1800 pa Marijino kapelo, ki jo je poslikal L. Layer in zanjo izdelal znano sliko Marije z detetom. Od srede 19. stoletja so pa Brezje postale najbolj obiskani romarski kraj na Slovenskem. Tudi takoj po vojski, pod najhujpim terorjem, niso mogli ustaviti romarjev, ki so se zatekali k Mariji, čeprav je režim na vse načine otežkočal dostop do tega kraja. Tisti ki vedo, pripovedujejo, da je zaradi tega tovarip Kardelj tarnal pred Titom. Ta, praktičen človek, mu je pa odgovoril, da on ve, kako narediti konec s tem: ,,Dragi druže, snemi iz oltarja Marijino sliko in obesi tvojo, pa živ krst ne bo več romal na Brezje."
Pred cerkvijo stoji kip Janez Pavla II, v spomin na njegov prvi obisk Slovenije in pa originalna podoba svete družine, kjer Jezupčka sploh ni. V cerkvi je na enem od stranskih oltarjev kip Lujanske Matere božje. Na dan, ko imamo tukaj romanje v Lujan, se pa zberejo argentinski Slovenci na Brezjah, da počaste obe Marijini podobi.
Zbral Franci Markež
Ustavite svet — Mundial je tu!
Mislim, da vsi poznamo Juana-Janeza Vasleta in njegovo zavzetost, zagnanost (fanatičnost je danes preveč ekstremna beseda) za reči, ki mu ležijo. Nogomet je ena izmed teh; z njim uživa, obenem pa mu tudi prinapa užitke.
Pa ne samo pri ogledu nogometnih partij na stadionih ali pred TV ekranom, v stiku je tudi z akterji tekem, nakar pride v poptev pe časnikarska žilica.
Prejpnji teden je predstavil zajetno knjigo (450 strani) z zgornjim naslovom. Ugoden trgovski trenutek za knjigo, ki na poljuden, obenem pa tudi profesionalen način opisuje svetovna nogometna prvenstva. Vsakemu izmed njih je posvečeno posebno poglavje, kjer natrosi razne ,,cvetke", dogajanja, zanimivosti, kdo je bil prvi igralec prvenstva, izjave protagonistov itd.. Za ljubitelje podatkov pa so na koncu zbrani tudi izidi vseh tekem, strelci, sodniki, postave, ptevilo gledalcev vseh dosedanjih 17. svetovnih prvenstev. Knjiga vsebuje tudi več kot 400 fotografij in nekaj rubrik, ki zaokrožijo zadevo, anekdote, glavna zgodba prvenstva, itd.
Knjigo je predstavil na tiskovni konferenci, pa tudi klepetalnice na internetu so priple v poptev. Iz njih povzemamo, da smatra Diega Maradona za najboljpega igralca vseh časov, Lionela Messija pa za njegovega naslednika; ob vprapanju o letopnjem svetovnem prvaku, pa je dejal: ,,Raje bi vam izdal moje pobožne želje. Prva Argentina, druga Brazilija, tretji kdorkoli ..."
GB
Gostovanje SMG na gledali pkem festivalu v Bogoti
Sto let esperanta v Sloveniji
Začetek esperanta sega v leto 1887, ko je izpel učbenik mednarodnega jezika za Ruse v Varpavi pod psevdonimom Doktoro Esperanto in z naslovom Internacia Lingvo. Po tem psevdonimu avtorja Ludvika Lazarja Zamenhofa je jezik kasneje dobil ime.
Slovenci so se vključili v esperantsko gibanje v začetku 20. stoletja. Prvi tečaj esperanta je bil leta 1907 na ptujski gimnaziji. Organiziral ga je Ljudevit Koser, ki je leta 1910 tudi izdal prvi učbenik. Tega leta so tudi ustanovili prvo druptvo v Mariboru.
Kot je povedal tajnik Evropske esperantske zveze Zlatko Tipljar, se je v Sloveniji po prvi svetovni vojni esperanto hitro piril. Ustanovili so več druptev, izdali knjige, nekateri so postali pisatelji v esperantu, v Ljubljani pa so ustanovili tudi esperantsko združenje. Prvo večje srečanje je bil jugoslovanski kongres esperantistov v Mariboru leta 1925. Takrat je začel tudi delovati mariborski pedagog Rudolf Rakupa, ki je napisal kakovostne učbenike in Esperantsko pedagogiko, ki jo pe sedaj uporabljajo po svetu.
,,Skoraj 120 let po Zamenhofovem učbeniku je esperanto prisoten v več kot 130 državah sveta in približne ocene govorijo o dveh milijonih ljudi, ki ta jezik manj ali več aktivno uporabljajo. Če vpipete esperanto ^v Google, dobite več kot 100 milijonov dokumentov, ki omenjajo to besedo. Če pogledate esperant-ski del Vikipedije, pa boste videli, da je po ptevilu člankov na 13 do 15 mestu med svetovnimi jeziki z že skoraj 50.000 članki".
Največje mednarodno združenje esperantistov je UEA (Universala Esperan-to-Asocio) in njegova mladinska sekcija TEJO. V EU so esperantisti združeni v Evropski esperantski zvezi (Europa Esperanto-Unio), ki bo leta 2007 imela svoj kongres v Mariboru. V Sloveniji naj bi bilo približno 500 esperantistov. V Združenje za esperanto Slovenije, ki bo prihodnje leto praznovalo 70-letnico delovanja, jih je včlanjenih nekaj več kot 50.
Avstrijski časopis Der Standard je v anketi na vprapanje, kateri jezik bi bil najustreznejpi za skupno rabo v EU, dobil nepričakovane rezultate. Na prvem mestu je bil esperanto z 51,3 odstotka, na drugem nempčina z 18,1 odstotka.
Gostovanje Slovenskega mladinskega gledalipča (SMG) na letopnjem jubilejnem 10. iberoameripkem gledalipkem festivalu v Bo-goti je bilo po^ besedah igralke Romane Šalehar, ki igra vodilno žensko vlogo v predstavi Diega de Bree Kraljica Margot, zaradi delovnih razmer in ptevilčne-ga občinstva sicer naporno, a uspepno. ,,Odziv publike je bil topel, zdelo se je, kot da ljudje dihajo s jpredsta-vo," je povedala Šaleharj-eva. V petih ponovitvah si je Kraljico Margot ogledalo skoraj 4000 gledalcev.
Ansambel SMG se je na festivalu v Bogoti predstavil tudi s slovensko-kolumbij-sko koprodukcijo Kitov trebuh, ki je v režiji Matjaža Pograjca nastala po dramskem tekstu kolumbijskega
avtorja Fabia Rubiana O. Po besedah dramaturga Željka Hrsa so lahko tamkajpnji gledalci predstavo začutili na svoji koži, saj govori o aktualnih tematikah - prodaji otrok in organov ter otropki prostituciji.
SMG je ena redkih svetovnih gledalipkih skupin, ki se na bienalnem festivalu v Bogoti redno predstavlja od leta 1992, ko so tamkajpnjo publiko prvič navdupili s Pandurjevo Šeherezado.
Festival v Bogoti, ki je letos potekal med 31. marcem in 16.aprilom, je eno izmed večjih gledalipkih srečanj na svetu. V zadnji izdaji je sodelovalo kar 66 mednarodnih in 154 kolumbijskih gledalipč, skupaj so uprizorili okoli 700 predstav.
Slovenija se je dobro zasidrala
Slovenija se je v dveh letih članstva dobro zasidrala v Evropski uniji in je nesporen favorit med novimi članicami unije po večini objektivno merljivih kriterijev, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril premier Janez Janpa.
Pri tem je izpostavil povečanje kupne moči, izpolnjevanje pogojev prenovljenega pakta o stabilnosti in rasti ter izpolnjevanje pogojev za prevzem evra.
Izpolnitev maastrichtskih kriterijev je po Janpevih besedah ,,eden največjih projektov Slovenije zadnjega desetletja in bo zagotovo imel velike makroekonomske vplive na slovensko gospodarstvo". S tem je država po dveh letih članstva v EU naredila vse za „naslednji velik korak znotraj te asociacije, to je za korak v ožji krog EU", saj bo postala trinajsta članica Evropske monetarne unije.
Med najpomembnejpimi izzivi, ki Slovenijo čakajo v EU, pa je premier izpostavil uresničevanje lizbonske strategije ter priprave na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PO LJUBLJANI V SMERI URNEGA KAZALCA
Ljubljanski mestni svetniki so na nadaljevanju februarske seje sprejeli osnutek odloka o cestnoprometni ureditvi, ki ga je pripravil svetnik Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije). Bistvo predloga je po Jazbinškovih besedah enosmerni promet na glavnih in zbirnih mestnih cestah v Centru, tako da se formira v prvi fazi notranji obroč (Ajdovščina, Ledina, Krekov trg, Park Zvezda, Ajdovščina) s prometom v smeri urnega kazalca.
DESET PREDLOGOV ZA KRESNIKA
Znanih je deset nominirancev za nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman leta. Med deseterico so se uvrstili Milan Dekleva z romanom Zmagoslavje podgan, Marko Hudnik z romanom Jelovškove ženske, Vladimir Kavčič z delom Prihodnost, ki je ni bilo, Janko Lorenci z romanom Potovanje k Leonardi, Vinko Moederndorfer z romanom Ljubezni Sinjebradca, Alojz Rebula z delom Zvonovi Nilandije, Iztok Osojnik z romanom Temna snov ali zapiski o neki nespečnosti, Marko Sosič z romanom Tito, amor mijo, Robert Titan Felix z romanom Sanja in samostan in Dim Zupan z romanom Hudo brezno.
HRVAŠKO ODLIKOVANJE SLOVENSKEMU KOMORNEMU ZBORU
Hrvaški predsednik Stjepan Mesič je Slovenskemu komornemu zboru za osebni prispevek k širjenju mednarodnega ugleda Hrvaške z izvajanjem hrvaške glasbene umetnosti po svetu podelil državno odlikovanje, Listino Republike Hrvaške. Ob podelitvi priznanja je predsednik Mesič poudaril, da je z dolgoletnim sodelovanjem na varaždin-skih baročnih večerih Slovenski komorni zbor glasbeni publiki približal premalo poznana dela hrvaške glasbene dediščine, hkrati pa s svojo izredno kvaliteto izvajanja dal nemerljiv prispevek hrvaški glasbeni kulturi nasploh.
O DEMOSTRACIJAH ŠTUDENTOV
Minister za šolstvo in šport Milan Zver je pretekli teden komentiral udeležbo dijakov na demonstracijah Študentske organizacije Slovenije. Organizatorjem je očital, da so premalo poskrbeli za varnost. Na ministrstvu so pripravili "posnetek stanja", da bi odkrili domnevne nepravilnosti. Srednjim šolam pa so poslali tudi ankete, v katerih ugotavljajo, kako so šole pristopile k shodu in kako so spoštovale predpise, na primer pravilnik o redu. V nadaljevanju je spregovoril tudi o drugih aktualnih temah v šolstvu. Ponovil je, da model vzgojno-izobraževalnega dela na Osnovni šoli Bršljin, ki jo obiskujejo romski otroci, nikakor ni segregacijski, kakor mu očita opozicija.
PO SVETU
BUENOS AIRES KADAR SE UTRGA OBLAK NA CUIDADELSKEM ODRU
Zapisati moram, da je bilo to že sam na sebi vesel dogodek! Po dolgih mesecih molka naših prej skoraj preštevilnih igralskih družin, se je spet nekdo spomnil, da bi igral. Sicer to ni lahka ali enostavna reč. Treba je truda, požrtvovalnosti in številnih ur po dnevnem delu, preden steče igra na odru. A vsega tega se g. Špeh, iniciator in režiser te igre, ni ustrašil: kakor že tolikokrat, je delal, vodil skušnje, popravljal, pilil in končno... uspel, zelo dobro uspel. Mi ki smo bili v dvorani, smo mu zato iz srca hvaležni. Upamo, da bo lepo začeto gledališko sezono nadaljeval in tako znova poživel odrsko ustvarjanje med nami, razen tega pa še marsikoga vzdramil in navdušil, da se bo spet pokazal na deskah ^
OSEBNE NOVICE
Poroka. Dne 26. aprila 1956 sta se poročila v Pilarju gdč. Franči ška Miklavčič in g. Ivan Grudzien.
Poročne obrede je opravil g. svetnik Karel Škulj. Nevesta je znana slovenska javna delavka. Doma se je vsa leta udejstvovala kot učiteljica, v Buenos Airesu je knjižničarka Društva Slovencev. Kot učiteljica deluje tudi tu pri vzgoji slovenske mladine in poučuje na slovenski nedeljski šoli v San Martinu. Ženin pa je upravnik velike pristave pri Pilarju.Obema naše iskrene čestitke.
Družinska sreča. V Lomas del Mirador — Ramos Mejia sta g. Janez Jako šin njegova gospa Zalka, roj. Oblak 3. aprila 1956 dobila sinčka. Čestitamo!
OBVESTILO
Občni zbor Družabne pravde bo to nedeljo, 6. maja na Diaz Velez 3817 ob pol deseti uri. Ob 9. uri bo istotam sv. maša.
Prvi kulturni večer Slovenske kulturne akcije v tretji sezoni bo v soboto 5. maja t. l. ob sedmih zv. v hiši Bullrich v Capitalu, Sarandi 41 (poldrugo kvadro od podzemske postaje Congreso, pol. kvadre od Rivadavie za kongresno palačo). Na tem uvodnem večeru govorita najprej predsednik Jurčec in tajnik Marolt. Drugi del sporeda zavzame predavanje prof. Geržiniča: „Nekateri problemi naše umetnostne kulture."
Svobodna Slovenija, 3. maja 1956 - št. 18
SLOVENCI IN ©PORT
LATINCI V ZDA
Več kot milijon priseljencev, večinoma latinskoameri-škega izvora, je na prvi maj demonstriralo na ameriških ulicah. Pod sloganom: ,,Dan brez priseljencev" so zahtevali vnovično preučitev zakona o legaliziranem bivanju nezakonitih priseljencev v ZDA in okrepitvi ameriško-mehiške meje. Temeljni cilj pohoda je bil opozoriti na gospodarsko moč priseljencev.
BELORUSI PROTESTIRAJO
Približno 2 tisoč privržencev opozicije se je na 1. maj zbralo v središču beloruske prestolnice Minsk. Izrazili so svoje nestrinjanje z zaporom opozicijskega voditelja Aleksandra Milinkeviča, ki so ga oblasti pretekli teden obsodile na 15 dni ječe zaradi sodelovanja na nedovoljenem pohodu26. aprila proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka.
BERLUSCONI SE JE VDAL
Italijanski premier Silvio Berlusconi je italijanskemu predsedniku Carlu Ciampiju uradno izročil odstopno izjavo in tako omogočil oblikovanje nove levosredinske vlade Romana Prodija. Berlusconi, ki bo do zaprisege nove vlade šE opravljal naloge vršilca dolžnosti premiera, se je k predsedniku odpravil takoj po zadnji seji svoje vlade v torek 2. maja.
NEMIRNI IRAK
Ameriška vojska v Iraku je sporočila, da je med akcijo južno od Bagdada zajela 57 domnevnih teroristov. V okolici kraja Jusufija naj bi iraški uporniki izvedli več samomorilskih napadov, v začetku meseca pa so na tem območju sestrelili tudi ameriški bojni helikopter in pri tem ubili oba pilota. Nasilje v Iraku pa se še nadaljuje. V zadnji eksploziji bombe od cesti jugozahodno od Bagdada je življenje izgubil ameriški vojak, zatem pa je prišlo še do več napadov.
TEŽAVE ZDRUŽENIH NARODOV
Odbor Generalne skupščine Združenih narodov za proračun je kljub nasprotovanju bogatih držav sprejel resolucijo, ki nasprotuje predlogu, po katerem bi generalni
skupščini odvzeli določene pristojnosti glede proračuna, več pristojnosti pa bi dobila manjša skupina držav in generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. Sprejeta resolucija utegne upočasniti reforme in sprožiti novo finančno krizo organizacije.
BLIŽNJI VZHOD
Palestinski predsednik Mahmud Abas je v Oslu pozval k takojšnjemu sklicu mednarodne konference za poravnavo izraelsko-palestinskega spora. Ob tem je poudaril, da izraelski ukrepi rušijo vse možnosti za vzpostavitev palestinske države. Abas je mednarodno skupnost pozval k hitremu ukrepanju, da bi s tem preprečili uresničitev izraelske enostranske rešitve.
NAPADI V EGIPTU
Egiptovski premier Ahmed Nazif je parlament pozval, naj zaradi bombnih eksplozij in spopadov podaljša izredne razmere v državi za dve leti. Povod za to so incidenti različnih verskih ločin in teroristične operacije, ki jim je bil Egipt priča v zadnjem času. V treh samomorilskih bombnih napadih prejšnji teden je namreč v egiptovskem letovišču Dahab ob Rdečem morju umrlo 18 ljudi, 90 pa je bilo ranjenih. Dva dni kasneje so na severu Sinaja samomorilci poskušali izvesti še dva napada na varnostne sile, vendar pa jim je načrt spodletel. Poleg tega so v Aleksandriji v začetku meseca izbruhnili nasilni spopadi med muslimani in koptskimi kristjani.
KAJ Z IRANOM?
Zunanji ministri petih stalnih članic Varnostnega sveta
V NAMIZNEM TENISU
v Bremnu so se pomerili na svetovnem prvenstvu namiznega tenisa. V slovenskih reprezentancah so načrtovali uvrstitev med 25.in 36. mestom, kar so tudi dosegli. Niso pa mogli izenačiti ali popraviti uvrstitve s prejšnjega prvenstva v Dohi. Slovenska ženska namiznoteniška reprezentanca je zasedla končno 33. mesto, kar je pet mest slabše kot na prejšnjem prvenstvu v Dohi, moški pa so s 36. mestom nazadovali za šest mest ^
SVETOVNI B POKAL V JUDU
Na dvodnevnem svetovnem B pokalu v judu v Celju je nastopilo preko 500 judoistov in judoistk iz 27 držav. Po zaslugi slovenskih bork in borcev so v dvorani Golovec dvakrat poslušali slovensko himno: prvo mesto sta v svojih kategorijah zasedli Urška Žolnir in Roki Drakšič. Lucija Polavder je bila srebrna, Petra Nareks in Aljaž Sedej pa sta si priborila bronasti medalji. Sedej, ki je s 17 leti šele na začetku svoje kariere, je pokazal, da se tekmovalci prebujajo tudi v moškem delu reprezentance. - Regina Jernejc je bila na koncu peta, Tina Kukec, Anja Pečnjak in Boris Greif so bili sedmi, Lea Murko pa deveta.
ZMAGOVALNI SKOK
Slovenski atlet Jurij Rovan je zabeležil zmago na mednarodnem atletskem mitingu v senegalskem Dakarju. V skoku s palico je zmogel 530 centimetrov in za 10 centimetrov prehitel Nemca Fabiana Schulza in njegovega rojaka Larsa Boergelinga, ki je na OI v Atenah osvojil šesto mesto.
PLAVANJE NA DUNAJU
Na Dunaju se je končal močan mednarodni plavalni miting. Zadnji dan so se slovenski reprezentanti dvakrat povzpeli na najvišjo stopničko. Sara Isakovič je s 4:13,78 zmagala na 400 m prosto. Emil Tahirovič pa je bil najboljši na 50 m prsno (28,48) pred Matjažem Markičem (28,77) in Damirjem Dugonjičem (28,88), v velikem finalu pa je nastopil tudi Miha Koren in osvojil peto mesto (29,33). Na stopničke se je zavihtela šE Anja Klinar, ki je bila z 2:20,33 druga na 200 m mešano. Z uspehom je Sara Isakovič postala tudi najuspešnejša plavalka mitinga v seštevku treh izidov v ženski konkurenci z 2679 točkami.
OSEBNE NOVICE
Smrti. Umrla sta: v Ramos Mejiji ga. Nežka Godec roj. Šircelj (100) in v San Justu g. podpolkovnik Emil Cof (94). Naj počivata v miru!
Slovenski film v Buenos Airesu
Veleposlaništvo Republike Slovenije obvešča, da bo Slovenija že tretjič sodelovala na evropskih filmskih večerih, ki jih članice EU skupaj z Delegacijo Evropske komisije in Alianzo Franceso organizirajo v Buenos Airesu. Slovenija se bo predstavila s filmom Janeza Burgerja Ruševine. Po režiserjevih besedah gre ,,za film o ljubezni. Film o ljudeh, ki si želijo ljubiti, vendar tega niso sposobni".
Film bodo predvajali v četrtek, 7. maja ob 21.30 v Alianzi Francesi, Cordoba 946, Buenos Aires. Vstop je brezplačen, vstopnice pa je potrebno dvigniti 30 minut pred predstavo, saj je število sedežev omejeno.
Združenih narodov in Nemčije se bodo 9. maja sestali v New Yorku na pogovorih o iranskem jedrskem vprašanju. Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice se bo takrat srečala tudi s kolegi iz bližnjevzhodne četverice. Washington poskuša okrepiti pritisk Varnostnega sveta na Iran, za kar pa potrebuje podporo stalnih članic. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je namreč včeraj objavila poročilo, v katerem zatrjuje, da Teheran ni ustavil bogatenja urana, kar je od njega zahtevala mednarodna skupnost.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Vera Breznikar Podržaj, Milena Ahčin.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri pošljanju po pošti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Marko Fink bo pel v Buenos Airesu
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. ZapuBčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. maja 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 190,9 SIT
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Slovenci v Buenos Airesu bomo imeli edinstveno priložnost, da bomo lahko poslupali napega rojaka Marka Finka, svetovno priznanega basbaritonista in člana Slovenske kulturne akcije, ko bo pel vlogo v znani operi. Fink je poznan po svetu predvsem kot pevec Brahmsa, Schuberta in drugih znanih skladateljev. Odkar živi v Ljubljani, je v ljubljanski Operi pel tudi razne operne vloge, v katerih ga mi pe nismo poznali. Tukajpnja organizacija ,,Buenos Aires Lirica" ga je povabila, da bo pel v Buenos Airesu vlogo v Monte-verdijevi operi ,,L' incoro-nazione di Poppea" (Kronanje Popeje) v teatru Ave-nida, Avenida de Mayo 1222.
Predstave bodo v petek, 12. maja, v nedeljo, 14. maja, četrtek, 18. maja, in
v soboto 20. maja. Pričele se bodo vse dni ob 20. uri, razen 14. maja, ko bo začetek ob 18h. Priporočamo, kdor želi uživati to odlično opero, naj čimprej kupi vstopnico.
Veseli smo, da bomo lahko slinali umetnipko stvaritev napega izbornega pevca Marka Finka, to pot prvikrat kot opernega pevca.
Volitve v FJK
OBVESTILA
SOBOTA, 6. maja:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip.
Sestanek star pev 1. letnika Srednje polskega tečaja, ob 18.
uri v Slovenski hip. Mladinska mapa v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 19.15 uri.
Predavanje Dr. Jureta Rodeta: „Benedikt XVI proti relativizmu" za mladino, ki je že zaključila srednjo polo ob
20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 7. maja:
46. obletnica v Slovenskem domu v Carapachaju; istotam
začetek MTO. ČETRTEK, 11. maja:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16. uri
v Slovenski hira. Predaval bo delegat dr. Jure Rode o aktualni temi. SOBOTA, 13. maja:
Dan duhovnosti na Srednje polskem tečaju. NEDELJA, 14. maja:
Vseslovensko Romanje v Lujan, ob 10 sv. mapa. ČETRTEK, 18. maja:
Mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena iz San Martina, v Domu ob 16. uri. Gospa Cirila Pernipek Žužek nam bo brala iz dnevnika pokojnega očeta g. Pernipka spomine na majske dni leta 1945 in naprej. SOBOTA, 20. maja:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hira. NEDELJA, 21. maja: 46. obletnica v San Martinu. ČETRTEK, 25. maja:
Skupni mladinski pportni dan na Pristavi. NEDELJA, 28. maja: Žegnanje v Slovenski hipi.
V	drugem krogu upravnih volitev v Furlaniji-Julijski krajini je leva sredina zmagovalka volitev v tržapki in goripki pokrajini, medtem ko je desna sredina ponovno osvojila občino Trst. Tako na Goripkem kot na Tržapkem sta zmagala kandidata leve sredine za predsedstvo pokrajinske uprave. Novi predsednik pokrajine Gorica je tako postal Enrico Gherghetta, nova predsednica pokrajine Trst pa Maria Teresa Bassa Poropat. Za tržapkega župana je bil potrjen kandidat desne Roberto Dipiazza.
V	tržapkem in goripkem pokrajinskem svetu ter v tržapkem občinskem svetu bo sedela tudi vrsta izvoljenih predstavnikov, ki pripadajo slovenski manjrani. Povsod so zabeležili nižjo volilno udeležbo kot v prvem krogu pred dvema tednoma.
V	drugem krogu je kandidatka leve sredine Maria Teresa Bassa Poropat premagala dosedanjega predsednika pokrajine in predstavnika desne sredine Fabia Scoccimarra.
V	drugem krogu volitev za župana občine Trst se je ponovno uveljavil dosedanji župan in kandidat desne sredine Roberto Dipiazza. V novem 40-članskem občinskem svetu bodo sedeli trije svetniki slovenske narodnosti.
Novoizvoljena predsednica tržapke pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je prisegla v italijanskem in v
slovenskem jeziku. Kot poroča Primorski dnevnik, se je Poropatova v obeh jezikih obvezala, da bo zvesta republiki in njenim zakonom.
DAROVALI SO
Za dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: ga. Pavlina Dobovpek, 50.- pesov; N.N. 5.- dolarjev; N.N. 100.- pesov; N.N. 200.-pesov. Vsem iskrena hvala. Bog povrni dobrotnikom!
KRIŽANKA
Repitev iz prejpnje ptevilke
VODORAVNO: 1. Kolpa; 5. obrok; 10. ober; 12. ajda; 13. korenje; 14. AV;
18.	zadek; 19. ne; 20. čigav; 22. zaman; 24. so; 25. nag; 26. iz; 27. gosli; 29. otrok; 32. RK; 33. gnida; 35. Ro; 36. kot; 37. Ana; 38. ris.
NAVPIČNO: 1. kovač; 2. ob; 3. lek; 4. proza; 6. bajka; 7. rje; 8. od; 9. kamen; 11. med; 14. ravnina; 15. nezgoda; 17. visoko;
19.	nazori; 21. gos; 23. mir; 27. Grk; 28. LG; 30. ta; 31. kos; 34. in.
SLOVENSKI DOM V CARAPACHAYU " ^Tu rod je moj, tu moj je kraj... "
1960	46. OBLETNICA
v nedeljo 7. maja 2006
ob 10.30 otvoritev z dviganjem zastav ob 11.30 kulturni program ob 13.00 skupno kosilo
Medkrajevni Turnir Odbojke - prosta zabava
2006
Dra. C. Grierson 3867 - Carapachay
VSI LEPO VABLJENI
Sem velik ljubitelj in zbiralec slik slovenskih umetnikov. Še zlasti me izredno zanimajo slike sledečih slikarjev:
Gojmir Anton Kos, Pregelj Marij, France Kregar, Rihard Jakopič, Ivana Kobilica, Ivan Grohar, Bara Remec, Murač Zoran, Matej Sternen, Matija Jama ter podobnih.
Če imate v svoji zbirki slik omenjene umetnine in želite kakpno delo prodati, prosim, kontaktirajte me na naslov: brumec.ales@siol.net Tel: 00 386 31 606 006 00 386 15 116 174
Alep Brumec
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
,,Pridi, zvesti služabnik!"
Vdani v božjo voljo sporočamo vsem rojakom, da je odpel po plačilo k Vsemogočnemu domobranski podpolkovnik, gospod
EMIL COF
Bil je ustanovni član napega Doma, ves čas zvest sodelavec in zadnja leta tudi domovalec. Zelo ga bomo pogrenali. Priporočamo ga v molitev!
Rožmanov dom
in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju (Jan 5, 29)
Vsem Slovencem v Argentini, po svetu in v domovini sporočamo žalostno vest, da je 26. aprila umrl v Buenos Airesu, v 94 letu starosti, domobranski podpolkovnik gospod
EMIL COF
Dolgo let je kot član, odbornik in pef pisarne napega druptva zvesto delal za dobrobit slovenske skupnosti v Argentini in bil zgled vestnosti in dobrote. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Zedinjena Slovenija
,,laz sem vstajenje in življenje.
Kdor vame veruje bo živel, tudi če umre."
(In 11,25)
V torek, 25. aprila 2006, je odpa k nebepkemu Očetu napa 100 let stara mama, babica, prababica in teta
NEŽKA GODEC roj. ŠIRCELJ
Iskrena zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in so pokojno pospremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala župniku Franciju Cukjatiju za podelitev zakramentov, darovanje sv. mape in vodenje pogrebnega obreda; prav tako msgr. dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti.
Žaluj
oči
hčerki: Silva in Tončka zeta: Jože Lukančič; Tomislav Štrfiček vnuki: Jožko in Mirta, Marta in Humberto;
Boris in Andrejka, Irena in Sergio, Ingrid pravnuki: Cristofer; Tomi, Matej in Valentina; Marjanca,
Alenka in Peter nečaki in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Dole, Velika Račna, Grosuplje, Bled, Ljubljana