J 1 1 Primorski c Poštnina plačana v gotovim -, o/\/* i* Abb. postale 1 gruppo Lieiia oUU lir Leto XXXVI. Št. 11 (10.531) nevmk TRST, nedelja, 13. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. INTERVJU SOVJETSKEGA VODITELJA NA TELEVIZIJI IN V PRAVDI BREŽNJEV ZAGOVARJA POSEG V AFGANISTANU: OSTER DO ZDA, UMIRJEN DO ZAHODNE EVROPE Medtem se generalna skupščina OZN nagiba k obsodbi sovjetske intervencije v Afganistanu - Kancler Schmidt v težavah zaradi umirjenega stališča do SZ MOSKVA — Leonid Brežnjev je za nekaj ur prehitel sklep generalne skupščine OZN o obsodbi SZ zaradi intervencije v Afganistanu. Včeraj je na televiziji prebral dolgo izjavo — ki jo na prvi strani objavlja današnja Pravda — o tem, zakaj so sovjetske čete posegle v Afganistanu. V njegovi izjavi ni n ič bistveno novega. Izhodišče je v ugotovitvi, da so bili v Afganistan poslani desettisoči upornikov, ki ter so jih oborožili in izučili v tujini, ter številne oborožene e-uote, «v nenapovedano vojno Imperializma in njegovih zaveznikov proti revolucionarnemu Afganistanu*. Ta ugotovitev je izhodišče za ves govor. Brežnjev je izredno oster do ZDA in verjetno predstavlja konec postopka popuščanja napetosti med obema državama. Sovjetski voditelj j« odgovoril na dve vprašanji: kako ocenjuje mednarodno situacijo glede na sklepe ZDA in katere so perspektive za razvoj Evrope. Brežnjev je ločil stanje v Evropi od ukrepov ZDA. Dejal je, da ni mogoče misliti, da bi bile v Evropi države, »ki bi zavrgle sadove popuščanja napetosti v korist tistim, ki jih že teptajo.* Kar pa zadeva ZDA je Brežnjev zvrnil krivdo za vse, kar se je zgodilo, na predsednika Carterja. Naštel je domala vse, ®d »diskreditiranja sporazuma S A LT» do »vsiljen ja jedrskih izstrelkov državam pakta NATO*. O Afganistanu pa je sovjetski voditelj govoril z običajnimi frazami: koalicija sil preteklosti se j« uprla revoluciji z zunanjo podporo, brez katere bi novi režim lahko sam kljuboval. Zaradi te sunanje podpore je bila potrebna sovjetska intervencija. »Ni šlo za postavno odločitev,* je dejal Brežnjev in poudaril, da je edina naloga sovjetskih čet v tem, da asi-®tirajo Afganistance pri odbijanju zunanje agresije. »Te čete bomo umaknili takoj ko bodo izginili Vzroki, ki so privedli afganistansko vlado do tega, da je zaprosila te naš poseg dš reši svojo neodvisnost,* je še dejal Brežnjev, ki je nato zavrnil «goro laži*, ki so j'” nakopičili imperialisti in pekinška propaganda ter dodal, da te »povsem neresnične* govorice o ekspanzionističnih težnjah SZ v Pakistanu, v Iranu in v drugih težavah tistega območja. »Politika in psihologija kolonialistov nam le povsem tuja,* je dejal Brež-lev in dodal: »Mi ne stremimo *a tujo zemljo in za tujim bo-gastvom. Duh po petroleju privlačuje kolonialiste.* Carterjevo vedenje je, po mne-hju Brežnjeva, neodgovorno in nerazsodno. Njegovi ukrepi pa — Pravi sovjetski voditelj — ne bo-ao nikakor vplivali na gospodarstvo SZ, ampak so «boomerang», te yo prizadel tiste, ki so jih spre-leh, «če ne danes na jutri*. Brež-njev pa je bil nenavadno spraven, te je govoril o bodočnosti Evro-Pe Carterju je očital, da hoče kaliti odnose med SZ in Zahod-?? Evropo, poudaril je ugodnosti, v1 Jih dobrososedski odnosi prinašajo zahodnoevropskim državam n dodal, da bo mogoče narediti teUusikaj konstruktivnega za b'a-r~njQ in za mir v Evropi.* Zavzel te za nadaljevanje »poštenih n enakopravnih pogovorov*, isto-asno pa je dejal, da ne more tete jeti pogojev NATO za pogovo-J~* ki bi bili na neenaki ravni. • zadnjega stavka njegovega po-Jjga je bilo mogoče razbrati na-j naj postane Evropa skupno ri«> * * * * vietsko zvezo protiutež ame-”**> politiki. v ^kratka, Brežnjev je zastavil h. svojem intervjuju jasno smer-ČbC°k °te°čen napad na ZDA in, k® bo možno, sodelovanje z za-pteno Evropo. Ta drugi del njeno*1” 'zlav je zete blizu name-Snk1 tehodnonemškega kanclerja ; j teidta, ki je •>icer obsodil sov-v *ko intervencijo v Afganistanu, kntr 0 tem ni bil tako odločen nit' oste!i zahodnoevropski držav-jjte' Očitno je kancler zaskrb-nJ? za bodočnost Brandtove »ost-e»i *k» *n je v tem trenutku tve-, Precej, še zlasti na dejstvo, „0 Je sam pred volitvami (in nje-Su nasProtnik Franz Joseph hinfUss ',e to že izkoristil z odločaj; napacl°m nanj) in da v tem no Ck6rrl Pr'mcr" ves svet odloč-gan?bs°ja sovjetski poseg v Af- help ?^S0£jba prihaja čedalje jas \nK Po izraza tudi med razpra-v generalni skupščini OZN. _ oradi splošne stavke v to-j v Italiji ne bo Izšel noben ^teik. Prihodnja številka Pri-II rslteKa dnevnika bo tako It-^ v sredo, 16. t.m. Skoraj vse države se izražajo za resolucijo skupine neuvrščenih, z zahtevo po umiku sovjetskih čet iz Afganistana in to resolucijo bodo verjetno' odobrili z veliko večino glasov. Včerajšnji intervju Leonida Brežnjeva je bil verjetno poskus, da ta večina le ne bi bila tako močna; vendar se v OZN ni nič spremenilo. Stali šča so izkristalizirana in, medtem ko so odložili sklepe o gospodarskih ukrepih proti Iranu, generalna skupščina se počasi nagiba k glasovanju o obsodbi Sovjetske zveze v trenutku, o izidu tega glasovanja ne more biti več nobenega dvoma, (bbr) ZARADI BOLEZNI Odstop ministra za zunanje zadeve RIM — Minister za zunanje zadeve. poslanec Franco Maria Malfatti, je včeraj sporočil pismeno ostavko predsedniku vlade Cossigi. Malfattija je bila pred meseci, ko se je odpravljal v Bruselj na zasedanje EGS, zadela srčna kap in je Pil dlje časa na zdravljenju v bolnišnici. Dokler si ni pred koncem pretekle- ga leta opomogel, je prevzel za časno njegove posle sam Cossi-ga. V začetku leta pa se je njegovo stanje zopet poslabšalo in je trenutno v neki kliniki na okrevanju. Upoštevajoč večje delo in odgovornosti, ki bi jih moral prevzeti v prvem letošnjem polletju, ko pripada Italiji predsedstvo sveta ministrov EGS, je zato sklenil odstopiti. Leo Valiani dosmrtni senator RIM — Predsednik republike Pertini je včeraj imenoval Lea Valiani ja za dosmrtnega senatorja. Mozambik in Rodezija odprla mejo MED ZASLIŠEVANJEM V PALMIJU Toni Negri zahteval poenotenje postopkov Po obtožbah Carla Fioronija - Tudi Vesce, Scalzone in Dalmaviva istega mnenja iilsaall Tako Je izglodala včeraj meja med Mozambikom in Rodezijo, ki Je bila sedem let zaprta, ker državi nista imeli medsebojnih diplomatskih odnosov in je bila meja pogosto prizorišče spopadov. (Telefoto AP) PALMI — V petek so trije sodniki dolgo zasliševali najpomembnejše obtožence «7. aprila*, to je Tonija Negrija, Oresteja Scalzo-neja, Emilia Vesceja in Maria Dal-viva. Na njihove glave se je po »samoizpovedi* skesanega terorista Fioronija zgrnila prava toča obtožb. Posebno je to občutil pa-dovski profesor Toni Negri, saj je na njegov račun Fioroni povedal precej stvari, ki naj bi potrjevale pomembno vlogo tega voditelja organizirane »delavske avtonomije* v okviru teroristične organizacije rdečih brigad. Vsled Fioroni jevih izjav so 21. decembra lani aretirali nekaj desetin domnevnih teroristov, oziroma njihovih podpornikov in »simpatizerjev*. Zato je vladalo v Italiji veliko zanimanje za zasliševanja, toliko bolj, ker so bile obtožbe v podrobnostih neznane, širša antiteroristična policijska akcija pa je marsikoga spominjala na srednjeveški lov na čarovnice. Dva branilca obtožencev, Spaz-zali in Leuzzi - Siniscalchi, ki sta novinarjem včeraj obrazložila potek zasliševanj, nista razpršila megle, ki leži nad njimi. Nihče namreč od obtožencev ni hotel odgovarjati na specifična vprašanja. Toni Negri je v bistvu izjavil, da so obtožbe meglene, da zahteva soočenje s Fioronijem in da se morajo obtožnice glede njega, ki so v teku na sodišču v Milanu, Turinu in Rimu, povežejo. Negri je poudaril, da ne more odgovarjati na obtožbe, ki šo za vse tri preiskovalne sodnike i-ste, jih pa vsak drugače interpretira. Dokler se sodniki ne bodo zedinili, on ne misli odgovarjati. Negrija obdolžujejo, da je pripravljal oborožen upor proti državi, ustanovil oboroženo tolpo in da je bil voditelj teroristične organizacije rdečih brigad. Temu sledijo še drugi, »manjši* zločini: da je vtihotapil leta 1972 preko Švice več kilogramov razstreliva, da je sodelova1 pri požigu obrata Face-standars v Fizzona-scu, da je načrtoval in sodeloval pri ugrabitvi oziroma umoru Carla Saronia, Alcesteja Campanile-ja, Micheleja Mincuzzija, Bruna Labateja in umor sodnika Emilia Alessandrinija. Bera zločinov je izredno velika, Negri pa ni še odgovoril na specifična vprašanja, ki so mu jih v tem oziru zastavili sodniki v petek. Zato se še vedno ne da PO 6 MESECIH MNOGA VPRAŠANJA BREZ 0DG0 VORA Afero o «posrednini» ENI KLJUB INTENZIVNEMU ZDRAVUENJU SE STANJE NI IZBOLJŠALO PREDSEDNIKA TITA je treba nujno razčistiti BODO KMALU OPERIRALI Sen. Formica se včeraj ni javil sodniku, ki ga bo zato zaslišal prihodnji teden - Kritike neodločnosti vlade RIM — Komu je bila namenjena posrednina več kot 100 milijard lir (izplačanih je bilo baje le 7 milijard), največji znesek javnega denarja v zgodovini mednarodnega trgovskega poslovanja kateregakoli italijanskega državnega podjeija, na katero je pristal ENI pri sklenitvi pogodbe za dobave nafte iz Saudove Arabije? Šest mesecev po izbruhu afere, ki je tako hudo razburila odi.jse med strankami in v njih samih, močno oškodovala ugled in pogodbeno sposobnost italijanskega državnega petrolejskega podjetja in povzročila takojšnjo prekinitev dobav več kot 10 milijonov ton prepotrebnega pogonskega goriva za italijansko industrijo, ni še nobenega odgovora. Ali je bilo plačilo posrednine sploh potrebno, ko je šlo za pogodbo med dvema državnima podjetjema, italijanskim ENI (oziroma Agip) in saudskim Petromin? Kdo je zagonetni posrednik in kaj je storil, da si je zaslužil tako neobičajno visoko (7-odstotno) po-srednino? Gre morda bolj za pod-■ kupnino vplivnim italijanskim ali arabskim krogom (kot dajejo slutiti govorice, da je bila posrednina priznana potem, ko je bila pogodba že sklenjena)? Je bil denar v resnici namenjen političnim operacijam v Italiji, v obliki skrivnih podpor nekaterim stran kara ali strujam, ali pa nekaterim časopisnim založništvom, ki vplivajo na javno mnenje? Dosedanje preiskave, ki potekajo na različnih ravneh, od po- slanske proračunske komisije, do upravne preiskave v samem ENI in rednih sodnih preiskav, niso dale še odgovora na vsa ta vprašanja, ampak so nasprotno vso zadevo še bolj zapletle. Poseben preokret k nadaljnjemu zapletanju so dale izjave socialističnega senatorja m strankinega upravitelja Formice pred poslansko preiskovalno komisijo, češ da je »iz mednarodnih finančnih krogov* izvedel, naj bi stomilijardna posrednina predstavljala le del skrivnih sredstev za podporo nekaterim italijanskim časopisnim založbam. Formica ni hotel razkriti virov svojih informacij komisiji in je zatrdil, da jih bo le sodniku. Včeraj se pa ni oglasil rimskemu državnemu pravdniku, ki je zaslišal podtajnika PSI Signorileja in nekega poslovnega človeka, ki se je bil zaman ponujal za posrednika in je o zadevi tedaj obvestil Formico. Tega bo torej sodnik zaslišal prihodnji teden in je upati, da se bo zadeva začela razjasnjevati. Ob napadih, ki so jih sprožile Formico ve izjave, zagovarja socialističnega senatorja sam tajnik PSI Craxi v današnjem strankinem glasilu, z zahtevo po nujni pojasnitvi afere in sklicevanjem na odgovornost vlade. Ostro kritiko neodločnemu ravnanju vlade je izrekel tudi poslanec PRI Giorgio La Malfa, vsedržavno časnikarsko združenje je pa zahtevalo nujno razjasnitev afere in odobritev zakona o reformi založništva, ki jo predolgo zavlačujejo. (Iv) Tako je sklenil zdravniški konzilij - Tito včeraj sprejel Koliševskega, Doronjskega, Kraigherja in Vrhovca BRDO PRI KRANJU — Zdravstveno stanje predsednika SFRJ Josipa Broza Tita se ni izboljšalo niti po intenzivnem zdravljenju. Zato je zdravniški konzilij predlagal čimprejšnjo operacijo na ožilju leve noge. Konzilij sestavljajo zdravniki prof. dr. Bogdan Brecelj, prof. Mioljub Kicič, prof. dr. Miro Košak, prof. dr. Jovan Ristič, prof. dr. Djordje Popovič, prof. dr. Stanislav Mahkota in prof dr. Predrag Lalevič. Včeraj je predsednik Tito sprejel v svoji rezidenci na Brdu podpredsednika predsedstva SFRJ Lazarja Koliševskega, predsedujočega v predsedstvu CK ZKJ Stevana Doronjskega, člana predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca. V večernih urah sta sekretar CK ZKS France Popit in pred sednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič pospremila predsednika Tita v klinični center v Ljubljani, kjer ga bodo operirali na ožilju leve noge. (dd) rednih posvetovanj med obema strankama, ki vodita živahne odnose sodelovanja. RIM — Kot je napovedal avtonomni sindikat policijskih agentov, so včeraj zjutraj policisti po vsej Italiji podaljšali svoj delovni umik za eno uro v znak protesta za še neuresničeno reformo o javni varnosti in v spomin treh agentov, ki so jih rdeče brigade pred dnevi ubile v Milanu. izrisati vseh posrednih in neposrednih odgovornosti, ki jih ima voditelj »delavske avtonomije* v okviru levo obarvanega terorizma v Italiji, kljub temu da se razni politiki in novinarji v zadnjih .dneh vzajemno anketirajo z namenom, da bi dognali dejanski domet Negrijeve ilegalne dejavnosti. Drugi obtoženci, ki so jih sodniki v posebnem zaporu v Palmi-ju zaslišali, in sicer Vesce, Scalzone in Dalmaviva, so ravnali podobno kot Negri. Niso se odpovedali obrambi, vendar so za svoje odgovore predpostavili pogoj, da »spoznajo brez nobenih dvomov komu in za kaj morajo odgovarjati*. (nf) V torek splošna vsedržavna stavka RIM — Vsedržavne splošne stavke, ki jo je enotna zveza CGIL -CLSL - UIL oklicala za torek, 15. t.m. v protest proti zaprtosti vlade do sindikalnih zahtev o družinskih dokladah, pokojninah, davčni politiki, tarifah za javne storitve in drugih vprašanjih, ki zadevajo gospodarsko in družbeno krizo, se bodo udeležili milijoni delovnih ljudi vseh strok. V vseh večjih mestih bodo sindikalne manifestacije: Lama bo govoril v Rimu, Camiti v Milanu in Benvenu-to v Benetkah. Občni zbor ZSŠDI: zakaj v Benečiji? Prisotnost delegatov vseh slovenskih športnih društev na današnjem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Čedadu, središču delovanja slovenskih beneških društev in organizacij, ima izrazit politični pomen. Odrekanju osnovnih narodnostnih in človečanskih pravic, nerazumevanju in nasprotovanju družbenemu razvoju Slovencev v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, ozemeljski delitvi Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini na kategorije, katerim naj se prizna različna oblika zaščite, tudi športni delavci in osnovne organizacije odločno nasprotujemo. Odklanjamo in zahtevamo globalno zakonsko ureditev pravic vseh Slovencev v treh pokrajinah naše dežele. Telesna kultura kot ena izmed ključnih družbenih dejavnosti, vključuje in angažira predvsem veliko število mladine in naših ljudi sploh. Mora biti učinkovito sredstvo za vsestransko uveljavitev slovenskega življa v vsakodnevnih stikih s pripadniki večinskega naroda. Sodelovanje s športnimi organizacijami in športniki italijanske narodnosti smatramo kot nujno potrebno za pridobivanje politične podpore in življenjskega prostora, ki naj botruje še izrazitejšemu razvoju delovanja slovenske narodnostne skupnosti na vseh področjih. Naloga in skrb tako matične domovine, ki vedno spremlja in podpira delovanje naših manjšinskih organizacij, kot nas, ki delujemo v sklopu slovenskih zamejskih organizacij je, da posredujemo beneškim rojakom vse naše izkušnje, pozornost in vsestransko pomoč, da se tudi na tem delu slovenske zemlje telesna kultura globoko zakorenini in da ustvarimo čim boljše pogoje, da iz tega zdravega jedra s pomočjo vseh družbeno-političnih dejavnikov vzklije tako intenzivna, pestra in široko zastavljena športna dejavnost, ki bo pripomogla k širšemu osveščanju, uveljavljanju, osvobajanju in pridobivanju širše lastne identitete s strani italijanskih oblasti zapostavljenega beneškega ljudstva. Prizadevati se moramo in se truditi, da ob sleherni priložnosti slovenska narodnostna skupnost v Italiji akcijsko enotno deluje, nastopa in postavlja svoje zahteve brez vsakršne ozemeljske in vsebinske diferenciacije. Tako mora biti predvsem na področju telesne kulture, na katerem je verjetno najlažje to doseči in u-resničiti. Zato današnja prisotnost predstavnikov vse naše športne javnosti v Benečiji presega okvire običajnega občnega zbora osrednje športne organizacije zamejskih Slovencev in izpričuje našo iskreno pripravljenost, da vsak po svojih močeh prispeva svoj delež, da pride v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini čim prej do širše mobilizacije na športnem področju. VOJKO KOCMAN ***********^******** • tliuliiisiii ........................ DRUGI VEČER BENEČANSKIH KULTURNIH DNEVOV Povojna nacionalna gibanja v Benečiji njihove značilnosti in organizacije ŠPETER — Osrednja tematika letošnjih Benečanskih kulturnih dnevov, narodnostna stvarnost Beneške Slovenije od druge svetovne vojne pa do danes, vzbuja čedalje več zanimanja. Zadosten dokaz za to je, da se je na drugem predavanju tega ciklusa v petek v Špetru zbralo nenavadno veliko število ljudi, ki so tudi aktivno posegli v razpravo o nacionalnih gibanjih v Benečiji v prvih povojnih letih. Kulturni center Ne-diža, ki je pobudnik in organizator teh srečanj, je torej pravilno tolmačil želje in potrebe krajevnega prebivalstva. Že na prvem, decembrskem srečanju, je prišlo to jasno do izraza, saj se je razvila nadvse živahna razprava o narodnostnem vprašanju v vojnih letih. Razprava o vojnem času se je delno ponovila na petkovem srečanju, ki je bilo sicer name njeno prvim povojnim letom, ki pa se vendar politično zelo prepletajo s stanjem med vojno, saj zgodovina le redkokdaj pozna jasne prelomnice, ampak se stvarnost počasi spreminja in pretaka iz obdobja v obdobje. Petkovo srečanje je bilo torej namenjeno prvim povojnim letom. O tem je govoril sodelavec milan skega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja dr. Franco Belci, ki je eden izmed avtorjev knjige Nacionalizem in neofaši-zem v političnem boju na vzhodni meji 1945-75, ki jo je leta 1977 izdaj tržaški Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Tudi sam Belci je postavil korenine nacionalnega gibanja v Benečiji v vojna leta, v napetost med partizanskimi enotami brigad Garibaldi in Osoppo ter v negotovost o državni meji. V svojem referatu se je zaustavil pri treh dejavnikih naraščanja napetosti v Beneški Sloveniji in sicer pri za vezniški zasedbi, pri nacionalističnih organizacijah in pri dejavno sti italijanskih upravnih oblasti. Protislovenska dejavnost zavezniških vojaških oblasti je pred vsem odraz antikomunizma in ne nacionalizma. Belci je v zvezi s tem prebral odlomek iz poročila, ki ga je sestavil admiral Stone in ga je veleposlanik ZDA v Ita liji Kirk poslal ameriškemu zuna njemu ministrstvu avgusta 1945. V njem je med drugim rečeno, da v videmski pokrajini ni mogoč prehod od ameriških vojaških k italijanskim civilnim oblastem, ker «razpolaga prebivalstvo z o-gromnimi količinami orožja* in ker tse vztrajno širijo govorice o komunističnem državnem udaru v prihodnjih dveh mesecih*. Zavezniki se v teh krajih niso predstavljali kot pomirjevalci stanja. Njihova prisotnost, je dejal dr. Belci, ni bila izrazito protislovenska, prizadevali pa so si da vzpostavijo tak red, ki se bo čim manj razlikoval od predvojnega stanja. Odtod njihovo podtalno delo, prisotnost tajnih agentov v Beneški Sloveniji. Pri tem so u živali tudi podporo uradne Cer * ■- ?................................................................................................................................................................................................... >............................................................................................................................................. ' ' ..■P™~V*X****'viagajne so zahtevali pokrajinski sindikalni tajniki Fabricci, Degrassi in Gialuz, predsednik pokrajinskega odbora Ghersi je obsodil način načrtovanja v Italiji («Ni nobene logike pri načrtovanju, ne v splošnem, ne v specifičnem sek-torialnem merilu»); solidarnost z delavci ladjedelnice je izrekel član pokrajinskega tajništva PRI Cervesi, medtem ko sta bila pokrajinski in deželni tajnik sindikata kovinarjev FLM Capozza in Maschio zelo kritična do načina upravljanja ladjedelnice (Capozza: «Da bi ladjedelnica delovala in s tem dajala kruh vsem uslužbencem, bi bilo dovolj, da bi si uprava podjetja zagotovila dela — popravljalna in druga — na skromnem enem odstotku ladij, ki plujejo po Sredozemlju*). V razpravo sta posegla še predstavnik tovarniškega sveta ladjedelnice Bru-mat in predstavnik delavcev ladjedelnice Alto Adriatico Menegazzi, medtem ko so bili na srečanju prisotni še miljski župan Bordon, predstavniki delavcev tovarn Velikih motorjev, Italcantieri in obrata VM ter preštevilni zaposleni v ladjedelnici San Marco, ki so do zadnjega kotička napolnili prostore tovarniškega sveta arzenala. slanec Cuffaro, medtem ko je demo- ZIMA JE IZTEGNILA SVOJE PRAVE KREMPLJE Silovita burja in polarni mraz Žrtve divjega vremena so predvsem gasilci, ki so včeraj opravili več kot 150 posegov Slabo vreme s polarnim mrazom in snegom oklepa vso deželo. Temperature so povso.l krepko pod ničlo; v višjih legah pa divjajo snežni meteži. Po Trstu m Krasu pa že tri dni pometa žilava burja, ki piha z naraščajočo močjo in povzroča brezštevilne nevšečnosti, pa tudi hujšo škodo in telesne poškodbe pešcem. Po ulicah se zaganjajo vrtinci in dvigajo prah in smeti. Po strehah se majejo dimniki, tu in tam prileti na pločnik strešnik ali opeka. Sunki burje segajo in presegajo 80 km na uro. Največje žrtve divjega vremena so gasilci. Včeraj so opravili več kot sto petdeset posegov in so bili praktično ves dan z vsemi kamioni in z vsemi razpoložljivimi možmi na terenu. Lotevati pa so se morali posegov najrazličnejše vrste. Močan veter je marsikje izrul drevesa in jih zapletel v električne žice. Debelo drevo je z vso svojo težo padle na neko hišo v Ul. Oliva. Z mnogih okenskih in vratnih okvirov je burja dobesedno odtrgala okna in vrata. S fasad je začel odpadati star in dotrajan omet. S skladišč podjetja Modiano v Ul. dei Leo pa so začeli leteti strešniki. V Ul. Brigata Casale pa so morali podreti dva dimnika, ki sta se nevarno zamajala in sta ogrozila okolico in mimoidoče. V takih vremenskih okoliščinah gradbena podjetja ne delajo, razen če nimajo posebnih del v zavetju notranjosti hiš. Sila ve- tra pa je razmajala in zvrnila mnoge zidarske odre, ki so se zrušili na nasproti stoječe hiše. Zaradi burje, mraza in poledice se je zgodilo tudi nekaj prometnih nesreč. Najhuje jo je odnesla 49-letna Alba Belle roj. Dobrinja iz Ul. Diaz 19. Šla je na Alturo po opravkih, ko jo je nenadoma zvrnil na tla sunek burje. Z avtom Rdečega križa so jo prepeljali na nevrokirurški oddelek glavne bolnišnice, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. V Barkovljah pa je postal žrtev nesreče motorist, 43-tetni Lu-ciano Barisi iz Ul. Pucino 10/1, ki se je iz Grljana peljal proti domu. V višini nočnega zabavišča Big Ben ga je podrl sunek burje, ki ga je dobesedno povaljal po cestišču. Z rešilcem so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer s. bo moral zdraviti deset dni. Konzorcialno prevozno podjetje je sporočilo, da zaradi nevarnega vremena bodo na avtobusih tipa 410 - 1000 do nadaljnjega zaprta zadnja vrata. Potniki bodo lahko vstopali samo skozi prednja vrata. Včeraj zvečer je bilo divjanje vetra še vedno zelo močno. V pogovoru s tržaškimi gasilci smo zvedeli, da je potreba po njihovih posegih še vedno izdatna. Naporno in neprekinjeno delo pa jih je močno izčrpalo, tako da se morajo boriti ne samo proti vremenskim neprilikam, temveč tudi proti trud-, nosti. Hvalevredno delo pa sta o-pravila zlasti Lucio Concas in Fu- rio Tippi, ki sta že več ur nepretrgoma zaposlena na centralnem telefonu ter sprejemata in koordinirata pozive, (ris) Sestanek o industrijski prosti coni na Krasu Na tržaški trgovinski zbornici se je sestala delegacija, ki je 21. decembra v Rimu obravnavala s predstavništvom ministrstva za industrijo probleme v zvezi z režimom dela v predvideni industrijski prosti coni na Krasu. Proučila je vsčbino rimskih pogovorov o tehničnih pogledih zakonodaje, ki ureja odnos do delovne sile tostran in onstran meje. Anketa o obsegu zaposlenosti na Tržaškem Tržaška občina obvešča, da bodo prihodnji teden na Tržaškem izvedli običajno anketo o obsegu zaposlenosti, ki jo občinska uprava o-pravlja vsake tri mesece. Občinsko osebje bo v ta namen obiskalo 348 družin, ki so jih izžrebali na matičnem uradu po kriterijih, ki jih uporablja Osrednji zavod za statistiko. Občina prosi izžrebane družine, naj dobrovoljno pomagajo občinskemu osebju pri izpolnjevanju ustreznih vprašalnih pol. DANES V KRIŽU Počastitev spomina borca J. Verginelle V četrtek 10. januarja je poteklo trideset let odkar je v Lumezzanu pri Brescii junaško padel pod streli fašistov kriški partizanski borec Josip Verginella, komandant 122. Garibaldinske brigade, ki je bil odlikovan s srebrno kolajno za vojaške zasluge. Že v zelo mladih letih se je Verginella (po domače Jurjev). vključil v napredno delavsko gibanje, ob izbruhu španske državljanske vojne pa se je med prvimi v naši deželi odzval vabilu mednarodnih brigad ter si na bojišču priboril čin poročnika. Po končani španski vojni se je zatekel v Francijo, kjer se je ob izbruhu svetovne vojne vključil v tamkajšnje partizansko gibanje, po kapitulaciji Italije pa se je priključil partizanom v Piemontu in bil imenovan za komisarja ene izmed garibaldinskih enot, ki so se borile v severni Italiji. Od 24. oktobra pa je poveljeval 122. Garibaldinski brigadi, ki se je borila v okolici Brescie. 24. oktobra je med sestankom partizanskih poveljnikov padel v fašistično zasedo ter bil kruto mučen, nakar so ga črnosrajčniki ustrelili pri kraju Lumezzane. V Lumezzanu mu je partizanska zveza iz Brescie postavila spomenik, v Križu pa je spominska plošča na Verginellovi rojstni hiši. Kriški sekciji KPI in VZPI - ANPI bosta počastili spomin partizanskega komandanta danes ob 11. uri pred kriškim spomenikom padlim. V nedeljo, 20. januarja pa prireja sekcija bivših borcev iz Križa izlet v Lumezzane, kjer bo srečanje s tamkajšnjimi borčevskimi organizacijami. Izlet vpisuje Zofija Sedmak (tel. 220251). Organizacijska konferenca mladih komunistov Tržaška komunistična mladina se je včeraj popoldne zbrala v dvorani krožka Che Guevara v Ul. Madonnina 19 na organizacijski konferenci, da bi pregledala o-pravljeno delo in začrtala smerni ce za nadaljnje delovanje. Izhodišče za razpravo, ki se je zavlekla pozno zvečer, je bilo dolgo in izčrpno poročilo pokrajinskega sekretarja FGCI - ZKMI Roberta Co-solinija, ki je v svojem referatu zajel tako splošno mednarodno in italijansko politično situacijo kot tudi mladinsko problematiko. Samoumevno so Cosolini in tisti, ki so posegli v razpravo, namenili največjo pozornost ravno mladinski problematiki. V svojem uvodnem poročilu je Cosolini orisal zaskrbljujoč mednarodni in italijanski politični položaj, nato pa je. kot rečeno, prešel na specifično problematiko sreča nja ter razčlenil situacijo na mladinskem področju. V tem okviru je govoril o zelo perečih problemih kot so brezposelnost, narkomanija, vprašanje angažiranosti mladih in navedel predloge FGCI -ZKMI za rešitev nekaterih vprašanj. Srž njegovega poročila pa je bil namenjen pobudam in delovanju mladih komunistov kot nosilcev naprednih idej in nazorov v mladinskem gibanju. Iz splošno italijanskega položaja je Cosolini nato prešel na specifično tržaško problematiko. Pri tem je posebej poudaril pomen e-notnosti mladinskih sil na Trža škem, še zlasti pa važnost enotnega nastopa Slovencev in Italijanov, kot so med drugim pokazale lanskoletne izkušnje. Ob koncu svojega referata je Cosolini še podal kratek pregled delovanja organizacije. Poročilu je sledila razprava, v katero so posegli številni delegati. komunistov o ukrepanju za uspešen razvoj Trsta kot sestavnega dela Furlanije - Julijske krajine. Te predloge je Tonel označil kot kratko, srednje in dolgoročne, slonijo pa vsi na predpostavki, da brez industrializacije tudi ne bo ponovnega razmaha. Komunisti želijo, da bi njihove predloge o tem, kakšna naj bo v bodoče pri nas prava gospodarska politika, preverili vsi politični, družbeni in kulturni krogi ter vsa javnost; okoli njih naj se razvije tvorna razprava brez vsake demagogije, kakršno je Tonel očital Listi za Trst in pripomnil, da naše mesto ne Sedem zanimivih del letos v Avditoriju V gledališču Rossetti so včeraj na tiskovni konferenci u-radno predstavili serijo odrskih del, ki jih bodo letos uprizorili od konca januarja do aprila v tržaškem Avditoriju. Skupno bodo predstavili sedem del, ki so bila izrecno izbrana za oder, kakršen je Avditorij, in so bila vsa «že dobro preizkušena* v drugih italijanskih gledališčih. Revija se bo začela 29. januarja z delom «Mezzacoda» Paola Polija. Od 7. do 10. februarja si bodo tržaški gledališki sladokusci ogledali stvaritev Eu-genea Labichea «11 piu felice dei tre* s Carlom Hinterma-nom. Umberto Simonetta in Maurizio Micheli bosta nato 13. februarja predstavila delo «Mi voleva Strehler*, kateremu bo od 26. februarja do 2. marca sledila Machiavellijeva verzija Terencijevega dela «Andria» z Adriano Innocenti in Aldom Reggianijem v glavnih vlogah. Novost za naše mesto bo gotovo predstavljalo delo Jeana Geneta «Les bonnes» z znanima Adriano Asti in Manuelo Kustermann (od 11. do 16. marca). Ludovica Modugno bo nato predstavila njeno in Angelil-lovo «Venere in pelliccia* (od 19. do 23. marca), revijo pa bo sklenilo Pirandellovo delo «Non si sa come» z Giuliom Boset-tijem (od 10. do 13. aprila). ——----------------- ----- poklicnega usposabljanja in zavreti upadanje nezaposlenosti, dati svežega kisika manjšim proizvodnim podjetjem ter med drugim rešiti problem razdrobljenosti trgovskih dejavnosti v mestu. Te je prizadel padec dinarja, kar nalaga vsem dolžnost seznaniti se z nadaljnjimi izgledi jugoslovanske valutne politike. Na pobudo KPI bo o tem predaval v našem mestu strokovnjak iz sosedne republike. Slednja igra važno vlogo v razvojnih perspektivah Trsta in dežele, kar izhaja tako iz možnosti, ki jih odpira zamisel o industrijski prosti coni, kakor iz tistih, ki jih odpirajo še druga določila osimskega sporazuma o gospodarskem sodelovanju med državama. Poli, kakor tudi Rossetti sta naglasila nujo, da se čimprej zaključi študija o izvedljivosti proste cone ter se javnost seznani z njenimi izsledki. Tudi zato, ker se industrijska kooperacija med jadranskima sosedama lahko razvije tudi drugod vzdolž meje. (dg) SINOČI V KULTURNEM DOMU «Pesem v prijateljstvu» izpolnila svoje poslanstvo Od nastopajočih zborov so zapustili odličen vtis pred-vsem «1 minipolifonici di Trento» - Revijo odprl dolin-sfci zbor Valentin Vodnik Pesem v prijateljstvu ali, Cantare 1’amicizia je praznik pesmi narodov sosedov, je praznik, ki opominja na visoko kulturno poslanstvo glasbe in predvsem petja. Vsi narodi sveta se izražajo s pesmijo, vsi narodi sveta se spoznajo najprej v svoji domači ljudski pesmi. In kadar si izmenjajo pesmi, kadar se poglobijo v svojstvo glasbenega izražanja sosednjega naroda, takrat lahko rečemo, da se ustvarjajo prave vezi prijateljstva. Če sta si naroda zemljepisno blizu, potem se iz navezanega prijateljstva lahko rodijo skupne pobude, lahko se ustvarijo priložnosti skupnega srečanja — in eno takih stičišč je tudi revija Pesem v prijateljstvu, ki jo vsaki dve leti prireja Slovenska prosvetna zveza iz Trsta. Letošnji gostje so bili: moški zbor Valentin Vodnik iz Doline, Coro polifonico Triestino, I minipolifonici di Trento in APZ Boris Kraigher iz Maribora. Naj takoj povemo, da je slabo vreme močno o-kmilo dotok občinstva v Kulturni dom in uvodne pesmi zbora Valentin Vodnik niso izzvenele tako, kot so NA POBUDO ENOTNE SINDIKALNE ZVEZE CGIL-CISL-UIL Pojutrišnjem tudi pri nas celodnevna splošna stavka Vlada še ni sprejela učinkovitih ukrepov proti inflaciji Mestni m medkrajevni avtobusi šele od 8. ure dalje Pojutrišnjem, v torek, 15. januarja, bo že pred časom napovedana vsedržavna splošna stavka, ki bo trajala od 6. ure v torek do iste ure v sredo. Oklicala jo je enotna sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL v znak protesta, ker je rimska vlada po večmesečnih pogajanjih odgovorila na zahteve sindikalnih organizacij nezadovoljivo. Sindikati zahtevajo raztegnitev zaposlitvene ravni in zaščito dejanske kupne moči delovnih slojev in upokojencev, oziroma o-brambo njihovih prejemkov z ublažitvijo davčnega bremena in povišanjem družinskih doklad. Nadalje zahtevajo zagotovitev trajnosti delovnih mest v industriji, tako zlasti na italijanskem jugu, zavzema-potrebuje vzdušja (jladpe Mjuie, kil jo se za obnoyitev delovne pogod-je nakopalo že toliko gorja. Bej be javnih uslužbencev, borijo se v v je nato predal odgovornemu sedo" javnih občil v glavnih obrisih prikazal vsebino komunističnih predlogov za razvoj Trsta. Za govorniško mizo sta poleg drugih bila še deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti in poslanec Antonino Cuffaro. Razvojne predloge navdihuje o srednja misel, po kateri se tržaško ozemlje lahko uspešno razvije samo z uresničitvijo takšne gospodarske politike s kakršno bo mogoče izkoristiti in ovrednotiti vse interese, ki se prepletajo na Tržaškem in v naši deželi sploh; to so širši italijanski interesi ter interesi Evropske gospodarske skupnosti. To pomeni z drugimi besedami, da se mora Trst odpreti zaledni in mednarodni stvarnosti. V tem okviru je potrebno izpopolniti vozlišče prometnih vezi v Gornjem Jadranu na relacijah evropski Sever, evropski Vzhod in Jugovzhod. obrambo draginjske doklade, ki ne de-infla- cije, nazadnje pa pozivajo vlado k sprejetju učinkovitejše in pravičnejše energetske politike. Vlada ni rešila nobenega od navedenih problemov, kot je rečeno v sporočilu tržaške pokrajinske fe deracije CGIL - CISL - UIL, ampak se je deloma pozitivno odzvala samo zahtevam v korist upokojenih. S stavko hočejo sindikati in njihovi varovanci prisiliti vlado, da prevzame nase vse odgo vornosti, ki ji pritičejo. Med torkovo stavko, in to ob 9. uri, bo na tržaški pomorski postaji pokrajinska skupščina sindikalnih delegatov, na kateri bodo obravnavali vsa vprašanja, ki so predmet pogajanj z Rimom. Učinki stavke se bodo poznali tudi na področju javnih prevozov: avtobusi konzorcialnega podjetja ACT bodo v torek začeli voziti na To predpostavlja ponoven razmah mestnih in medkrajevnih progah pomorskega gospodarstva: luških dejavnosti, ladijskih gradenj in morskih prevozov; ti postajajo spričo energetske krize že zopet hvaležni. Preustrojiti je treba režim javnega financiranja in posodobiti . deželni razvojni načrt, urediti vprašanje šele ob 8. uri. (dg) NALEZLJIVE BOLEZNI Tržaški občinski zdravnik javlja, da so med 24. in 30. decembrom aiiiiimmnmHiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiHHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimi V POSLANSKI ZBORNICI IN SENATU SSk vložila zakonski osnutek o globalni zaščiti Slovencev Osnutek sestoji iz 6 poglavij in 24 členov - Dokument je vložil tajnik D. Sloka Na podlagi sklepa deželnega tajništva Slovenske skupnosti z dne 10. t.m., je tajnik Drago Štoka včeraj dopoldne vložil tako v poslanski zbornici kot v senatu zakonski osnutek, ki ga je Sloven ska skupnost vložila 17.7.1978 tudi v deželnem svetu Furlanije -Julijske krajine. Zakonski osnutek, ki je naletel na precejšnji odmev tako s strani strank ustavnega loka, kot s strani demokratičnih družbenih sil, je sestavljen iz 24 členov, ki v šestih poglavjih o-bravnavajo bistveno vprašanje bit-nosti in razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in je torej jasen odgovor iskanju pravične in globalne zaščite Slovencev v Italiji. V 1. poglavju se zakonski osnu tek Slovenske skupnosti sooča s pravico vsestranskega priznanja slovenske narodnostne skupnosti kot subjekta in to na podlagi čle na 6 republiške ustave. V 2. poglavju je govor o uporabi sloven ščine v javnih uradih in v javno sti. Tretje poglavje rešuje problem zakonskega šolstva v naši deželi. 4. pa govori o kulturnem in vse splošnem razvoju naše dežele, s posebnim ozirom na razvoj slovenske kulture, slovenske umetnosti ter tradicij. Peto poglavje je posvečeno socialnoekonomskim ter ambientalnim problemom, medtem ko se v zadnjem poglavju zakon- ski osnutek Slovenske' skupnosti sooča predvsem .; termini izvršilnih norm tega zakona. Tiskovno poročilo pravi nadalje da je zastopnik Slovenske skupno sti vložil imenovani zakonski osnutek v senatu in poslanski zbornici in poleg tega posredoval ta zakonski osnutek tudi vsem načelnikom svetovalskih skupin ustavnega lo ka ter mešanih skupin. Slovenska skupnost, zaključuje uradno poročilo, je tako v obliki peticije vložila na podlagi člena 50 ustave svoj zakonski osnutek, ki ga morajo sedaj vse demokratične stranke, tudi v duhu osmis-kih sporazumov, čimprej vzeti v resen in globok pretres. lani zaznamovali na ozemlju občine naslednje nalezljive bolezni: 5 primerov Škrlatice, 24 primerov noric, en primer oslovskega kašlja, štiri primere ošpic, dva primera rialez-ljivega vnetja jeter ter en primer salmoneloze. jih najbrž hoteli podati pevci in dirigent Ignacij Ota prisotnim. Toda že nastop naslednjega zbora — Coro polifonico Triestino, ki ga vodi Fabio Nesbeda — je ogrel vzdušje, saj smo bili priča preciznemu in muzikalno dovolj razgibanemu petju. Tržaški polifoniki so izvajali izključno večglasne pesmi renesančnih in sodobnih mojstrov. V drugem delu sporeda se je predstavil zbor iz Trenta, ki je s svojim dovršenim in skrbno negovanim petjem zapustil najboljši vtis. Škoda le, da je ravnovesje zbora nekoliko neskladno v premočni sopranski skupini. Zbor vodi Nicola Cotiči. Ko so zapeli Ave Maris Stella pa je suvereno izstopal mladi pevec Marco Mazzeo. Revijo je zaključil zbor iz Maribora, ki je pod vodstvom Staneta Jurgeca zapel dve Vrabčevi pesmi. Spored je prisrčno vodila radijska napovedovalka Savina Remec, pozdrav nastopajočim pa je prinesel tajnik SP Z Duško Kalc. (ris) V Križu s«ja antifašističnega odbora Sinoči se je v kriškem Ljudskem domu sestal na svoji redni vsakoletni skupščini vaški antifašistični odbor. Na skupščini so predstavniki organizacij podali obračun opravljenega dela ter začrtali smernice za bodoče delovanje. Med drugim so poudarili nujnost, da je treba okrepiti varnostne ukrepe vaškemu spomeniku padlim obenem pa so ostro obsodili nedavna fašistična napada na sedeža Komunistične partije Italije in krščanske demokracije v Trstu. Enotni kriški antifašistični odbor pa poziva vse demokratične vaščane, naj se udeležijo današnje komemoracije ob priliki 30. obletnice junaške smrti vaškega partizanskega borca Josipa Verginelle. Preminil je naš dragi oče, tast in ded RIHARD KOPUN Žalostno vest sporočajo: hčeri Marta in Zorka z možema Miroslavom in Klavdijem ter vnuki Uroš, Aleš, Alja in Aljoša ... ; “ J ■' ■ i * •> Prosimo tihega sožalja. aIdigljlL Kontovel, Kril, Trst, 13. januarja 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi ANTON PERIC Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 14. januarja, ob 13.15 iz mrtvašnice tržiške bolnišnice v štivan-sko cerkev. Žalujoči: žena, sinovi, hčere z družinami ter sestri Karla in Marija Štivan, 13. januarja 1980 Dne 11. januarja nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni VIKTOR (TEDI) ŽAGAR Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 12.30 v Barkovljah. Žalostno vest sporočajo: mama Zofija, sestra Laura in svak Učo ter drngi sorodniki Barkovlje, 13. januarja 1980 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 60-096 Žalovanju Gerdina. se pridružujejo sorodniki Ukmar in družina Komunistični senatorji za podpore ribičem Komunistična skupina v rimskem senatu je predložila pretekle dni zakonski osnutek o podpori ribičem pri nabavi plinskega olja. Uvedli naj bi izredno podporo v višini 50 lir za kilogram plinskega olja za vse poklicno - ribiške ladje z največ 15 dni ribištva mesečno. Prvi podpis nik osnutka je senator Guerrini, podpisala pa sta ga tudi senatorja Bacicchi in Jelka Gerbec iz naše dežele. ZAHVALA Ginjeni nad tolikimi izrazi sožalja ob smrti našega dragega očeta ANDREJA UDOVIČA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, Koper, Ljubljana, 13. januarja 1980 14. 1. 1974 14. 1. 1980 VIKTOR MISLEJ Misli odrevenele so brez tebe, pesmi ni ne besede žive. Poti so trde, razkave temine, dan brez sanj, poln je le globine. DRUŽINA Nabrežina, 13. januarja 1980 JOSIP LOVRIH A ■ PALIR JUTRI SEDEMDESETLETNIK Jutri bo Josip Lovriha, po domače Palir, praznoval svojo sedemdesetletnico. čeprav na njem nič ne kaže, da bi to bilo res, je vest točna, kajti naš jubilant se je rodil 14. januarja 1910 v Dolini materi Marksovi iz Vrhnike in o-cetu iz stare dolinske družine. Osnovno šolo je opravil takrat, ko je bil za šolskega nadzornika v Dolini Franc Jereb, potem pa je ostal doma na kmetiji, ki ni bila posebno velika, a je ob očetovem in še prej nonotovem cestarskem poklicu vendarle dajala, seveda ob trudu vseh domačih, toliko, da se je dalo živeti. Leta 1933 se je poročil z domačinko Drago, potem Po je od 1936 do 1940 delal pri gradbenem podjetju Fer v Trst. Medtem si je zgradil novo hišo, kjer stanuje še danes na št. 233 m se po končanem službovanju v Trstu vrnil na kmetijo in ji ostal zvest do danes, čeprav se je leta 1948 zaposlil v tradicionalnem družinskem poklicu — cestarstvu in ta posel opravljal na dolinskih pokrajinskih cestah do leta 1975, ko se je upokojil. Toda upokojil samo kot cestar, ne pa tudi kot kmetovalec, predvsem vinogradnik, saj je danes po številu trt in vinskega pridelka drugi največji vinogradnik v Dolini za Šarnikom, povrhu pa pridela še nekaj olja na domačih oljčnih nasadih. V svojih brajdah, delno podedovanih delno na novo zasajenih, ima kakih 4000 trt, vinski pridelek pa se mu suče okrog 45 hektov. Nedvomno bi imel trt in pridelka še mnogo več, če mu ne bi za naftovod vzeli kar 15-000 kv. metrov najboljše in najbolj rodne zemlje. Italijanske vojske ni služil in zato je bil v letih druge svetovne vojne doma, kar mu je omogočilo. da se je že vse od začetka pri-družil narodnoosvobodilnemu giba nju, ne sicer kot aktivni partizan, ker tega zaradi poškodbe na očesu ni mogel, pač pa kot terenski aktivist. Zlasti potem, ko ga je partizansko poveljstvo v istrskih Trumah poslalo domov leta 1942, se je posvetil raznim nabiralnim akcijam in sodeloval pri odpremlja nju raznega b'aga v hribe m go zdove. Pri tem delu je tudi mnogo tvegal, saj je bil kar štirikrat aretiran in zaprt, k sreči le za krajšo dobo. Toda ko pišemo o življenju našega jubilanta Pepija. se moramo dotakniti še njegovega prosvetnega oziroma pevskega delovanja Že kot 16-letni fant je začel peti v dolinskem cerkvenem mešanem zboru, ki ga je vodil Venturini, ko Pa se je Venturini moral umakniti Pred fašizmom, so ga vodili razni domači, bolj ali manj izučeni, to da vedno izredno požrtvovalni pevovodje. Seveda niso peli samo v cerkvi, pač pa tudi ob raznih žalostnih in veselih priložnostih, če-Pi^v so vedeli, da je bilo to pre- OD SV. IVANA Anton Mihelj 93-letnik Jubilant Josip Lovriha v svoji prostorni kleti v kleti ob složni pomoči gospe Drage in sinov Borisa in Mirka, pa seveda ob petju, ki se mu ne bo odrekel, dokler bo kaj glasu Ob nedeljah pa si privošči kozarček dobrega v breških osmicah in v veseli družbi vaščanov in števil nih prijateljev. Svojemu naročniku in bralcu od prvega dne vošči še mnogo zdravih in zadovoljnih let v družin skem krogu tudi Primorski dnevnik. (jk) Priprave za Kraški pust V petek je bil na Opčinah sestanek med zastopniki osrednjega odbora in predstavniki okoliških vaških pustnih odborov. Prisotni so bili seznanjeni s programom letošnje pustne manifestacije na Opčinah, ki bo v soboto, 16. februarja popoldrte, po že preizkušenih poteh. Zastopniki vaških odborov, ki niso bili prisotni na sestanku, so naprošeni, da se zglasijo pri osrednjem odboru in dvignejo prijavnico, katero morajo pravočasno izpolniti in to najkasneje do 6. februarja, ko bo sklican zadnji sestanek z vsemi zastopniki. Osrednji obor vabi nadalje vse vasi, katere niso bile zastopane, da pohitijo s prijavami. Izbira teme voza je prepuščena prosto vsaki skupini. • Rajonski svet za Sv. Ivan se bo sestal 17. januarja ob 19.30. Razprava bo zajela šest točk, med temi tudi vprašanje skorajšnjega sklica javnega sestanka vsega prebivalstva v rajonu. Sodobno zdravstvo in boljše življenjske razmere so tako imenovano tretjo življenjsko dobo močno podaljšale. In če je res. da človek rad živi, je tudi res, da je vredno živeti le če, ti življenje kaj nudi, če v visoki starosti nisi sebi in drugim v nadlego. In to veka za našega slavljenca Antona Mihlja, ki prav danes praznuje svoj 93. rojstni dan. Anton Mitelj se je rodil 13. januarja v Rihenberku (danes Branik) v zavedni delovni kmečki družini. Še kot mladenič je Anton odšel v Gorico, kjer se je zaposlil v neki miro-dilnici, nato pa si je izbral poklic peka in ta poklic opravljal dokler ni zbolel ter se nato vrnil v rojstno vas in delal na očetovi kmetiji. Leta 1913 se je oženil z Milko Benčič in se leto po poroki preselil z ženo v Trst na Kolonkovec, kjer se jim je rodilo devet otrok. V tem predmestju sta imela tudi svojo hišo in nekaj zemlje, ki sta jo pridno in skrbno obdelovala ter pridelek prodajala na trgu v mestu. V prvi svetovni vojni je Anton najprej služil na štajerskem, nato pa na Dunaju v gradu Schoenbrunn, kjer je večkrat srečal cesarja Franca Jožefa in se celo z njim pogovarjal. Po končani vojni se je Anton srečno vrnil v Trst med svoje drage. Kot zaveden in napreden Slovenec je Anton v drugi svetovni vojni, kot vsa njegova družina, pomagal v vrstah OF. Hčerka Silvana je bila kurirka, medtem ko je bil sin Emil aretiran in deportiran v Nemčijo. Oče Anton pa je imel vedno vezo s partizani in jim je nosil hrano in oblačila. Ko mu je umrla žena, se je s Ko-lonkovca preselil k hčerki Silvani, ki je živela pri Korošcih. Sedaj pa živi pri Sv. Ivanu, vedno pri hčerki, ker se je pač ta pred tremi leti preselila v ta kraj. Kljub tako ča- aiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiigitiiiiiiiiHiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Cenjene bralce obveščamo, da smo vpisovanje za naše tradicionalne izlete v glavnem končali. Posebno letalo za Madrid in Barcelono je razprodano, za drugi let pa se je prijavilo 37 nj'ročnikov in bralcev. To šte-v*lo je premajhno za najetje P sebnega letala, zaradi česar ~~ da ne bi ostali na cedilu — Predlagamo novo kombinacijo, ‘n sicer od 5. do 12 maja (dva dni več) z bivanjem v Lloret de Mer (pri Barceloni) in v Madridu ter z enakimi ogledi, "ot je bilo predvideno. Zaradi da’jšega bivanja je cena ne-fto',ko višja, in sicer bi ilo po-jrebno doplačilo 22.000 lir. Vse, i So se prijavili za drugi let 'Pa tudi ostali bralci imajo to JPožnost), naj se zglasijo v po-Jnvelnem uradu «Aurora» v Ul. ''•perone 4, kjer naj potrdijo Prijavo ali pa dvignejo vpla- rano akontacijo, vendar naj-»asneje do srede, 17. t.m. Za potovanje na Poljsko so Oddana vsa mesta na prvih vt,h letih, medtem ko je na ritjem (z odhodom iz Trsta ne 26. junija) na razpolago še Prostorov. Čas za morebitno Prtiavo do srede, 17. t.m. ^a potovanje na Daljni vzhod ^ je prijavilo 20 naših bral-ev 'n so na razpolago še 4 Prostori. Vpisovanje traja še n? P°iu!rišnjem, se pravi do •"ka, 16. t.m. — vedno pri P°tovalnem uradu »Aurora*. »sem izletnikom želimo že voj?i pri'l‘tno potovanje in bi-JUl'e v krajih, kamor so nagnjeni. UREDNIŠTVO Andrej v rodni V torek smo pospremili na zadnji poti Andreja Udoviča, očeta naših dolgoletnih delovnih tovarišev Franca in Vere. ki je preminil v visoki starosti 96 let. Pogreb je bil v Kubedu v Slovenski Istri, kamor so krsto prepeljali po začasnem pokopu na tržaškem pokopališču. Bil je lep zimski dan in osapska in rižanska dolina sta se kopali v svetlobi hladnih a prijetnih sončnih žarkov in kubedski stolp se je razgledoval, kot že stoletja, nad prelepo okolico. Zbrali so se domačini in prišli so znanci in pri-: jatelji iz drugih zaselkov, iz Kopra in iz Trsta, ljudje, ki so pokojnika poznali še iz let svoje mladosti, da se mu poslednjič oddol žijo za njegovo zvestobo slovenski istrski deželici, v katero se je hotel vrniti tudi za svoj zadnji počitek. Z idiličnega in lepo negovanega pokopališča, položenega na lahen breg, se je mehko in božajočo sprostila narodna otožna žalna pesem zbora upokojencev iz Kopra in bilo je skoraj tako, kot da bi se poslavljali od živega, kajti tudi besede, ki jih je govoril domačin Tone Jakomin, prvi povojni župan v Gračišču, so bile govorjene kot pogovor in ne kot oda in iz njih se je odsevala vaška idilika tistih Udovič istrski ^ ■ časov, ko je pokojni Andrej — «Dreja Kovač* — imel po odsluženi vojaščini v Gradcu in opravljenem vojaškem podkovnem tečaju, svojo kovaško obrt v sosednem Gračišču in zvesto in pošteno služil potrebam vaščanov od Pregare do Rižane, od Dola do Trseka in Loparja. «Trdo je delal — je dejal govornik — pa si ni napravi! bogastva, ker je bil zelo dober in V IZOLI NA POBUDO SKGZ SEMINAR O ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA Predavatelji so namenili posebno pozornost manjšinski problematiki - Seminarja so se udeležili slovenski univerzitetni študentje pošten, ker ni znal nikoli odreči pomoči, če jo je kdo pri njem prosil. Pokojni Andrej ni znal nikoli poslati stran človeka, odkloniti kako delo, pa čeprav je bilo treba delati na upanje. In tedaj, v dobi stalne krize, to ni bilo redko, pač vsakdanja stvar. Naš pokojnik, ki je izšel iz skromnih družinskih razmer, je razumel potrebe in težave drugih*. Konec leta 1934 se je Andrej Udovič z družino preselil v Maribor, leta 1941 pa se je ob nemški okupaciji vrnil v Trst in tu pre živel preostala leta svojega življe nja pri sinu in hčerki. Zdaj počiva v domači zemlji, ki mu je tako preprosto a tako prisrčno odprla svoje nedri za zadnji dom. Izleti {Jjjedano Zaradi tega so imeli dj „„Slt.n?sti s karabinjerji. Pa tu line a lzlet'h tja do Vipavske do-fgsj ,So Prepevali slovenske pesmi je }lorn v brk. Po osvoboditvi se 'jeni ueta 1945 vključil v obnov v nj z°or »Valentin Vodnik* in pel je wlom’ najprej bariton in kasne-Šel jiS’ Na do 'eta 1315. ko je pre Nimi z*J°ru »Fran Venturini* pri Vi, kjer poje še da nas. Pra a mu je ta zbor še poseb Veže a®’ *'er s svojim imenom katerina Pevovodjo Venturinija, s h* sta bila tudi velika oseb-j priJatelja. Zavede k°vril'a • Palir je bil in ic je s .. 'n napreden Slovenec in Vseh 0j!rn idejam ostal zvest v hianrio?°V0in'b pretresih. Za dve skj obdobji je bil tudi dolin-°dborrMlnski svetovalec oziroma Visne • 'zvo'jen na listah Neod-5oci»i! s.?eialistične zveze in potem ^bstične stranke. K(n6A1''se8a začetka je tudi član Zdaj *veze- IJ1U. življenje po vsem pre-tete mirno med trtami in Dopolnitev srednješolske izobrazbe je za slovenskega zamejskega študenta poseben mejnik. Žal pa večkrat pomeni nekak konec spremljanja in pog’abljanja slovenske problematike. Kdor se od’oči za italijansko univerzo (teh pa je velika večina. saj diploma matične domovine še ni priznana), se naenkrat znajde v okolju, ki je, če že ne tuje, vsaj povsem novo. Nekateri kai kmalu prebolijo težave, drugi pa nikakor ne moreio premagati začetnega občutka odtujenosti in osam>jenosti, kar je z ene strani seveda negativno, z druge pa vzrok, da ostanejo zvesti svojemu slovenskemu okolju in se še vedno zanimajo za slovensko stvarnost. Poglobitev tega vprašanja pa za hteva nedvomno veliko truda. Da bi slovenske študente spodbudila k takemu delu, ki je za njiliovo osebno izobrazbo pripradnikov slovenske manjšine potrebno, je Slovenska kulturno gospodarska zveza organizirala Slovenski izobraževalni seminar (SLOVIS), ki bo skušal v določenih mejah dati slovenskemu študentu tisto, kar mu italijanska u-niverza ne da: slovensko izobrazbo, povezanost z matično domovino in poznavanje manjšinske problematike. Poznavanje slovenskega zgodovinskega dogajanja in razmer, v ka terih slovenska manjšina živi in de lu.ie, je nujna predpostavka za začetek doslednega dela. Zato je bilo prav to tematika začetnega ciklusa predavanj, ki se je končal ta teden v Izoli in na katerega so bili povabljeni slovenski študentje, ki o-biskujejo prva dva letnika univerze. Imena predavateljev so med najbolj znanimi v slovenskem kulturnem življenju: Milica Kacin - Wphinz. Tone Ferenc. Janko Pleterski, Danilo Turk, Savin Jogan. Jože Vilfan in Primož Heinz. Obravnavali so zgodovinsko obdobje od leta 1848 pa vse do današnjih dni. s posebnim poudarkom na manjšinsko problematiko. Vsakemu predavanju je sledila razprava, tako da seminar ni bil le golo podajanje snovi, ampak živo in zanimivo sodelovanje vseh, ki so se ga udeležili. Čenrav se je seminar v Izoli že končal, je to šele začetek take oblike skupinskega dela. ki se bo nada^evalo v Trstu in ki bo gotovo obrodilo zaželene sadove, če bo dosledno izpeljano po začrtani poti. (lap) O Na sedežu KPI na Trgu Stare mitnice bo jutri ob 17. uri predkongresna skupščina sekcije komunističnih železničarjev. Občinski svetovalec Anehelone bo govoril a predlogih KPI za razvoj tržaškega gospodarstva. Ob isti uri pa se bo na sedežu zveze v Ul. CapitoMna sestala razširjena komisija KPI za šolstvo. Združenje Union priredi v nedeljo, 20. t.m., izlet v Ravascletto na smučanje. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459. TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča svojim prijateljem in cenjenim odjemalcem, da bo od jutri, 14. januarja 1980, dalje zaprta zaradi preureditvenih del. Istočasno sporoča, da bo odslej okrnjeno delovala v svojih skladiščnih prostorih na dvorišču z dohodom skozi glavna vrata stavbe v Ul. sv. Frančiška 20. Deloval bo center kluba «Svet knjige*. Prodajali bomo samo »ajnovejše knjige, revije in časopise. Prepričani smo, da bodo naši obiskovalci sprejeli to zasilno rešitev z razumevanjem. Uprava Tržaške knjigarne Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................... 38.000 lir Polletna................................ 25.000 » Mesečna.................................. 5.000 » Celoleina naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še napre| brezplačno pošll|all revi|o DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO) Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel 794672 Uprava: Gorica, UL XXIV ma|a 1 Tel 833-82 Roznašalcl Primors' ega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banke: tek. račun štev 1192 stitljivi starosti je naš slavljenec še kar dober. Čestitkam otrok in vseh sorodnikov se pridružujemo tudi mi z željo, da bi zdrav in srečen dočakal 100 in še več let. M. M. f Čestitke Jutri praznuje JOSIP LOVRIHA 70. rojstni dan. Iskreno mu čestitata sinova z družinama. Danes praznuje 20. rojstni dan ELDA KURET iz Ricmanj š.. 13. Da bi se ji izpolnile vse želje ji želita družini Kuret in Palčič, posebno pa mala Erika. V torek, 15. januarja, bo praznovala svoj rojstni dan JERUZALEMA ALFEO. Mnogo sreče in zdravja ji želi sestrična Vida. V sredo, 9. januarja, je praznoval 28. rojstni dan MARJAN ZER-JUL. Mnogo sreče in še na mnoga leta mu iz vsega srca želi žena Nives. ZMAGI in BORISU ŽIVCU iz Ko-iudrovce se je rodila drugorojenka MARTINA. Iz srca jima čestita družina Petaros. Danes praznuje svoj 51. rojstni dan JOŽEF PERČIČ iz Saleža. Vse najboljše mu želita žena Nada in hčerka Silva. Danes praznuje 20. rojstni dan VALTER PIPAN iz Samatorce. Vse najboljše mu želijo prijateljice in prijatelji. Na šoli za socialne delavke je uspešno diplomirala JASNA PETAROS Svoji predsednici iskreno čestita PD Slovenec .Jutri praznuje v Križu 50 let ALBIN TENCE Obilo zdravja in zadovoljstva mu voščijo žena Anica, sin Edi ter hčerka Elda. Sekcija PSI občine Dolina iskreno čestita svojemu članu, tovarišu JOSIPU LOVRIHI - Palirju k njegovi 70-letnici in mu želi še mnogo zdravih in uspešnih let. GUIDO SVETINA od Korošcev praznuje 70. rojstni dan. Ob tej priliki mu iskreno čestitajo in želijo še na mnoga leta svojci in prijatelji OBVESTILO Župan občine Dolina sporoča da morajo zainteresirani, ki se nahajajo v pogojih, ki jih predvideva čl, 76 zakona 27. 7. 1978, ši. 392 nasloviti na občin: prošnjo za prispevek v dopolni k povišku najemnine ob izvajanju navedenega zakona o pravičnih stanarinah. Zainteresirani morajo napisati prošnjo na obrazci , ki je na razpolago na občinskem sedežu in ga oddati do 12. ure 31. L 1980. ŽUPAN Edvin Švab Gledališča kuoSETTI Danes, 13. t.m., ob 16. uri gostovanje Stalnega gledališča iz Genove z Lesagevim delom «Turcaret». Odrezek številka 5, izmenični. Rezervacije pri isrednji blagajni. Zadnja ponovitev. * * * Od 16. t.m. (ob 20.30) bo Stalno gledališče iz Bočna predstavilo delo Kleista: «11 principe di Hom-burg». V abonmaju odrezek št. 5, izmenični. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Danes bo na sporedu tretji in zadnji «plesni koncert*. VERDI Občinsko gledališče Verdi išče pevce za svoj zbor. Interesenti naj se javijo v uradu za osebje (Nabrežje 3. novembra 1). Nazionale 16.00—22.15 «The Wande-rers — I nuovi guerrieri*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ariston 16.00—22.00 «Saint Jack*. Ben Gazzara. Eden 15.00 «11 cacciatore di squali». F. Nero. Ritz 16.00—22.15 «Io sto con gli ippo-potami*. T. Hill in B Spencer. Exce!sior 15.00—22.00 «11 signore de-gli anelli*. Risani film. Grattacielo 16.00 «Agenzia Riccardo Finzi*. R. Poz-etio. Fenice 16.00 «Apocalypse Now». M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Buio Omega* Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15 30 «Satisfaction love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristailo 16.00 «Sindrome cinese*. John Fonda, Jack Lemmon, Michael Douslas. Moderno 15.00 «La pa tata bollente*. Renato Pozzetto in Edwige Fen-nech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. 'etom. Aurora 16.00 «Jesus Christ super-star». Barvni film za vsakogar. Capitol 16.00 «Mani di velluto*. A. Celentano. Volta (Milje) 15.00 «Heidi torna tra i monti* Risani film. Vittorio Veneto 15.00 «Un dramma borghese*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aldebaran 15.00-18.00-21.00 «H Pa-drino*. Marlon Brando. Razna obvestila Sekcija VZPi - ANPI in sekcija KPI - PCI iz Križa bosta počastili spomin tov. Josipa Verginelle ob 35. obletnici njegove smrti danes, 13. t.m., ob 11. uri.. Zbirališče pred glavnim spomenikom v Križu. Vabljeni! Nemški kulturni inštitut prireja retrospektivni ciklus filmskih del režiserja R. Hauffa. V torek ob 18. in 20. uri bodo v «Cappelli Under-ground* zavrteli film «Der Haupdar-stelle* («Protagonist»),, V sredo, čer. trtek in petek v Nemškem inštitutu oa bodo na vrsti, vedno ob 20.30, še trije filmi iz ciklusa, in sicer «Ma*hias Kneissl*, «Die Verrohung des Franz Blum* in «Zuendschnue-re». ZAHVALA Sekcija VZPI - ANPI in PD Slovenec Boršt - Zabrežec se zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli r.ačin pripomogli k uspehu proslave, ki je bila 10. januarja 1980. Posebna zahvala tovarišema Rastku Brada-škji in Jošku Lukešu. ZAHVALA Sekcija VZPI - ANPI Boršt-Zabrežec se zahvaljuje gospe Milki Racman, hčerama in sinu za prejeti prispevek. FRIZERSKI SALON kDRAGAi v Dolini sporoča svojim cenjenim strankam, da posluje po normalnem umiku in po znižanih cenah. Obiščite nas in prepričali se boste! Koncerti Za tržaško ..^u.,au društvo Do jutri, 14. t.m., ob 20.30 v gledali šču Rossetti koncert romunskega kvarteta »Academica*. Razstave V kavarni 'iommaseo to aanes, 13. t.m., ob 11. uri otvoritev razstave osmih tržaških slikarjev: Bru-nettija, Giuffride, Manuellija, Me-talinoja, Parne, Punca, Sedmacha in Vranicha. S P D T prireja v okviru svoje predavateljske sezone v četrtek, 17. im., predvajanje enournega filma DEVET DNI PO TRŽAŠKI VERTIKALI Film je ozvočen, vrtel in montiral ga je blagajnik društva PAVEL FACHIN. Predvajanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB v Trstu Ul. sv. Frančiška 20/11. v torek, 15. januarja 1980, ob 20.30 VSE JE LAHKO PESEM ■ VSE JE LAHKO MUZIKA Žvegla, oprekeij, okarina, drumenca, trstike in trslene piščali, dude, pojoča žaga, lončeni bas, glavnik in morda še kaj: na vseh teh glasbilih in s petjem bodo predstavili ljudsko pesem in tovrstno glasbeno tradicijo na Slovenskem MIRA OMERZEL- PRLEP MATIJA PRLEP BOGDANA HERMAN Najboljša tovrstna skupina pri nas — po srečnem naključju jo bomo ta torek lahko poslušali tudi v klubu — nam bo s celovečernim koncertom predstavila, kako spreminja ljudska iznajdljivost najobičajnejše predmete v glasbila, človešld glas ter besedo pa v umetniško sporočilo. PD SLOVENEC BORŠT - ZABREŽEC vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona na - KULTURNO PRIREDITEV ki bo v četrtek, 17. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani. SPORED: otroški in mešani pevski zbor Slovenec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro «škrk št. 27». Ponovitev bo v nedeljo, 27. t.m. LEADING INTERNATIONAL BEVERAGE C0MPANY is looking for a DISTRICT REPRESENTATIVE to act as intermediary between the Company and assigned Bottlers in planning and implementing approved marketing activities. — Following qualifications are requ!red: — age under 35 years — good knowledge of English and Serbocroatian or Slo-venian languages — preferably university degree in economics or judisprU-dence — absolved military Service Good salary, appropriate training and Company car provided. Send curriculum vitae to: PRIMORSKI DNEVNIK, Ogl. odd. «MARKET1NG» — Ul. Montecchi 6 — TRST TRŽAŠKI POKRAJINSKI KONZORCIJ ZA PREVOZE razpisuje javna natečaja za sprejem v službo: 10 VOZNIKOV LINIJSKIH AVTOBUSOV POGOJI: — kandidati so 16. decembra 1979 dopolnili 21 let in niso presegli 35. leta starosti (razen izjem, ki jih predvideva zakon); — do 20. FEBRUARJA 1980 morajo imeti vozniško dovoljenje «D» ali «D E* kategorije ter potrdilo o poklicni usposobljenosti (Certificato di Abilitazione Professionale) tipa 4A. 2 SPECIALIZIRANA STRUGARJA (T0RNIT0RI-FRESAT0RI) POGOJI: — kandidati so 16. decembra 1979 dopolnili 13 let in niso presegli 35. leta starosti (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Interesenti lahko dvignejo razpis natečaja — kjer so navedeni vsi drugi pogoji — na personalnem oddelku konzorcija, Ulica Bellini l/d, H. nadstr., soba št 48 (tel. 68-744). Rok za predložitev prošenj zapade 20. februarja 1980 ob 12. uri. •■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiMmifiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii« Danes NEDELJA, 13. januarja VERONIKA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.01 — Luna vzide ob ".55 in zatone ob 13.17 Jutri, PONEDELJEK, 14. januarja SREČKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 0 stopinj, najnižja minus 1,4, ob 18. uri minus 4 stopinje, zračni tlak 1025,3 mb narašča, vlaga 47-odstotna, burja 5C km na uro vzhodnik - severovzhodnik, s sunki burje 93 km na uro, nebo oblačno, morje vzvalovano, temperatura morja 7,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE RODILI SO SE: Erika Paparot, Elisa Tracaldi, Marco Vassallo, Davide Zambon, Riccardo Antonim, Stefano Ferrari, Martina Dragan. Francesco Sferza. UMRLI SO: 76-letna Emilia Ca-bas vd. Mauri, 27-letni Roberto Gallone, 64-letni Giovanni Rupil, 58-letni Carlo Ferfoglia, 66-letni Giuseppe Orzan, 75-letni Aldo Tarr,-burlini, 86-letna Stefania Barič vd. Bernetti, 92-letna Giovanna Bernes vd. Fabbretti, 89-letna Margherita Luzzatto vd. Cantoni, 76-letna Emilia Pahor vd. Zuccon, 80-letna Ma- Včeraj - danes INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732 627. ria Pugliato por. Ctoros, 73-letna Anna Perissutti por. Mayer. OKLICI: trgovec Bruno Novacco in uradnica Ester Orbanic, uradnik Franco Seriani in učiteljica Doria-na Erti, mehanik Marino Stoch in prodajalka Susanna Aita, finančni podčastnik Salvatore Paolo Dona de in gospodinja Marisa Presotto, uradnik Eugenio Miccoli in učiteljica Sonia Buosi, agent J. V. Umber-to Bellagamba in delavka Rita Marcelina Bertoni, uradnik Igor Rogelja in uradnica Marta Siega, delavec Mario Noacco in delavka PELUCCER1A C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira! TRST. Viale XX. settembrc 16 Tel. 796301 Luciana Accerboni, uradnik Enrico Lena in komercialistka Tiziana Se-riau, mehanik Roberto Cenni in u-radnica Emma Gerini, kovinar Silvio Raseni in prodajalka Alida Sergon. avtoličar Luigi Iadanza in gospodinja Marisa Verdnik, avtoprevoznik Leonardo Turolo in strežnica Irma Sturman, zdravnik Alessandro Salvi in univerzitetna študentka Eriča Della Grazia, prodajalec Roberto Sterne, in uradnica Patrizia Benedetti, učitelj Lucia-no Comida in otroška varuhinja Daniela Coana, krznar Nevio Marconi in gospodarstvenica Jelka Klobučar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124, Bazovica: tel 226165, Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225141; Božje polje, Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Seslja n: tel 209 197; Žavlje: tel 213 137; Milje: tel 271 124. V predprazničnih in prazničnih dneh deluje dnevna in nočna služba nepretrgoma do 7. ure naslednjega dne. To velja z,, zavarovance INAM, INADEL in ENPAS. Dnevni poziv tel. 68441, nočni pa tel. 732627. LOTERIJA BARI 88 6 86 60 35 CAGLIAR1 59 19 45 24 9 FIRENCE 21 65 48 78 26 GENOVA 18 88 64 28 71 MILAN n 30 17 46 89 NEAPELJ 2 14 81 80 32 PALERMO 58 46 14 32 76 RIM 88 65 41 83 36 TURIN 40 47 61 42 S BENETKE 7 54 41 64 57 ENALOTTO 2X1 1 1 X X 2 X KVOTE 12 - 9.826.000 lir 11 — 352.600 lir 10 - 36.800 lir PnrnorSTSnevmfc GORIŠKI DNEVNIK *>.-?■ - ■-''ih. 13. januarja 1980 OB KONCU RAZPRAVE V OBČINSKEM SVETU V RAZBURLJIVEM OZRAČJU V OBČINSKEM SVETU JE OPOZICIJA PREGLASOVALA SEDANJO VEČINO Predlog opozicije je dobil 15 glasov, za odbor pa je bilo samo 14 svetovalcev ■ So pri predsedniški mizi slabo prešteli glasove? - Opozicija je obdolžila odbornike, da ne obveščajo občinskih svetovalcev o vseh zadevah ! Na zelo razburljiv in dvoumen način se je v petek pozno zvečer v goriškem občinskem svetu končala razprava o pritožbah zoper revizijo regulacijskega načrta. Vprašanje, ki naj bi bilo na dnevnem redu v zvezi z neko pritožbo, je zahtevalo več kot dve uri burne razprave, ob koncu so svetovalci vseh opozicijskih skupin predložili resolucijo s predlogom, da se prekliče sklep, ki je že bil sprejet. Ker so nastali o tem glasovanju dvomi, so po seji še enkrat prešteli prisotne in zdi se, da sta tajnik in župan napak preštela glasove. Kaj bo iz te zmešnjave ne vemo. Gotovo je, da je za resolucijo opozicije glasovalo trinajst svetovalcev te opozicije (pet komunistov, trije socialisti, eden od Slovenske skupnosti, en republikanec, en neodvisen, dva misovca), proti resoluciji pa naj bi glasovali demokristjani In socialdemokrati. Je morda kak demokristjan glasoval za resolucijo opozicije? Ne vemo kako je glasoval demokristjan Piani, ki je pred glasovanjem izjavljal, da se ne strinja z odborom. Dva demokristjana, Fornasir in Pellegrini, sta najbrž zbežala iz dvorane v trenutku glasovanja. Demokristjanski svetovalci iz Podturna (govorilo se je o neki zadevi v zvezi s Podturnom) niso najbrž iz previdnosti prišli na sejo. Kako bo sedaj s preverjanjem glasovanja, še ne vemo. Seja se je pričela z običajnimi ustnimi interpelacijami. Republikanec Drufuca je hotel vedeti, ali beži goriška lokostrelska družina v Gradišče, ker baje ne dobi podpore s strani občine v Gorici (nekateri člani te družine bodo v italijanski reprezentanci na letošnjih olimpijskih igrah). Komunist Cocea-ni je zahteval takojšnjo raznravo o položaju v podgorski predilnici, nakar mu je župan odgovoril, da bo deželni odbornik za industrijo Rinaldi najbrž sklical sestanek vseh zainteresiranih že prihodnji teden. Komunist Mermolja je zahteval razpravo o nekaterih postavkah v osnutku deželnega zakona za področne zdravstvene enote in vložil u-strezno resolucijo. Zatem se je pričela razprava še o zadnjih pritožbah o splošni varianti regulacijskega načrta. Glasovanje o nekaj pritožbah je šlo mimo brez vsake večje polemike. Le ko je odbornik za javna dela predlagal, da bi zavrnili pritožbo rajonske skupščine v Ločniku v zvezi s traso ceste 56 bis, je svetovalec SSk glasoval proti, socialisti pa so se vzdržali. Zatem na so republikanec Drufuca, socialist Waltritsch in komunist Coceani zahtevali takojšnjo razpravo o nekem vprašanja, 'ki ni bilo na dnevnem redu. šele v petek ie Giuseppina Lutman iz Podturna vložila pritožbo proti nekemu sklepu, ki ga je sprejel občinski svet na seji 5. januarja letos. Dokumentacijo so svetovalci dobili v roke od prizadete stranke šele pred sejo, vsebovala je vrsto dokumentov o odnosih med omenjeno stranko in odbornikom za javna dela, o katerih ni bil občinski svet seznanjen. Za kaj je šlo. še nezazidano zemljišče med ulicami Garzarolli, Gra-bizio in Consortiva je bilo z reviziji regulacijskega načrta namenjeno sporazumni gradnji stanovanjskih hiš. Na tem zemljišču je devet parcel. Sklep je bil sprejet v decembru 1978. Kar na lepem, sredi lanskega poletja, pa je odbornik Zucalli poklical k sebi prizadete stranke in jim povedal, da bodo dve od devetih parcel razlastili in namenili gradnji telovadnice italijanskega zavoda za trgovino, katerega poslopje ž učilnicami je v Ul. Grabizio. Ker je šlo za področje s sporazumno gradnjo (to pomeni, da morajo vsi lastniki parcel na tem področju skupno nositi breme javnih storitev), sta dva neposredno prizadeta lastnika zahtevala, naj nosijo breme te razlastitve vsi. Odbornik Zucalli je na seji povedal, da ni bil možen sporazum z drugimi lastniki in zaradi tega je v začetku lanskega septembra prizadeta stranka poslala protestno pismo odborniku za javna dela. Svetovalcem Drufuci, Waltritschu in Coceaniju so se s podobnimi izjavami pridružili še Paulin (SSk), Luciani (neodvisen), Sanzin (PSI), 34070 SOVODNJE (Gorica) UL. RUPA "ASE SPARSE 66 - TEL. 30910 - 32731/2/3 TELEX INTERGO 46482 VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK • SMUČI LAMBORGHINI, ROSSIGNOL, ELAN. FISCHER, KNEISSEL, DYNASTAR, VITTOR TVA, SPALDING, MAXEL • OKOVJE ZA SMUČI MARKER, SALOMON, LOOK NEVADA, TYROLIA, GEZE • KONFEKCIJA ELLESSE, COLMAR. GIGI RIZZI. MARILENA, LA FONT, SAMAS, LA COSTE. ICEWOOL, DUBIH, BENNING, TRISSI • ČEVLJI ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU CABER, NORDICA, LANGE, GARMONT, ORTLES, MERI-BELL, ORMA GLAVNA CESTA ZA TRST (MED LETALIŠČEM IN MEJNIM PREHODOM MIREN) Pirella (KPI), Del Ben (PSI), Ba-iocchi (MSI). Protestirali so, ker niso ničesar vedeli o tej zadevi in tudi ker je odbornik Zucalli, kot je sam potrdil na tej seji, pozval ravnatelja omenjenega zavoda za trgovino, da vloži pritožbo, ki je bila poslana potem, ko je že zapadel ustrezni rok, s katero zahteva zasego omenjenih zemljišč, na katerih naj bi zgradili telovadnico za njegovo šolo. To ker je dežela baje obljubila, da bo za to telovadnico dala 600 milijonov lir. Občinski svet je na seji 5. januarja letos pritožbo šolskega ravnatelja spreiel, ne da bi bil vedel za vse ozadje. To so svetovalci očitali odborniku Zu-calliju, ki ga je branil samo njegov strankarski somišljenik Bianco-ni, demokristjani pa so bili očitno v škripcih ker najbrž niso ničesar vedeli o tej zadevi. Zato so svetovalci ooozicije z resolucijo zahtevali preklic že sprejetega sklepa na seji 5. januarja. Vso dokumentacijo naj bi poslali na deželno upravo, ne da bi zavzeli e-no ali drugo stališče. O glasovanju in posledicah smo že uvodoma poročali. Po tem razburljivem dogodku je župan dal na glasovanje še komunistično resolucijo, ki zahteva pogovore z Novo Gorico v zvezi z zahodno obvoznico. Za resolucijo je glasovala večina svetovalcev, vzdržali so se svetovalec SSk Paulin, dva demokristjana in en misovec. Po seji je bilo še dosti polemik na hodnikih. Odbornika Zucalli in Ciuffarin sta dejala, da je opozicija zapravila deželni prisDevek za telovadnico. V zelo polemičnem tonu z nekaterimi svetovalci opozicije je odbornik za javna dela Zucalli zakričal še. da ie arhitekt Costa zanemarjal revizijo in da se ni veliko zanimal za področje, ki je bilo predmet tolikšne polemike v občinskem svetu. PROGLAS ŠOLSKEGA SINDIKATA V torek stavka tudi na slovenskih šolah Tudi v slovenskih šolah vseh vrst bo v torek, 15. januarja splošna stavka. Sindikat slovenske šole se SLOVENSKO , STALNO, r GLEDALIŠČE V TRSTU GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih danes ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu. RAZPRODAJA!! po skoraj neverjetnih in izrednih cenah ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 ženske in moške žametne kavbojke 250/R 9.900 lir otroške žametne kavbojke 8.900 lir otroške žametne hlače z naramnicami 9.900 lir volnene ženske obleke 14.900 lir ženska krila iz sukna 11.900 lir originalne super jordans kavbojke (že oprane) 9.500 originalne super rifle kavbojke 11.900 moške in ženske pletenine 4.000 ženski in moški , športni žametni jopiči 250/R 21.900 lir ženske in moške hlače (širok model) 9.900 lir ženska krila (gabardine) 8.000 lir moške in ženske pletenine (dolce vita) 2.000 lir OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETUI lir lir lir V trgovini ELIO «IN» menjamo po 37 lir dinar ves mesec januar !! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA In FOTOKLUB «SKUPINA 75» vabita JUTRI, 14. januarja 1980, ob 18.30 v razstavno dvorano avditorija v Gorici, Ul. Roma, kjer bo otvoritev razstave slovenskega fotografskega mojstra PETRA KOCJANČIČA Spregovoril bo umetnostni kritik prof. Milko Rener, pel bo moški pevski zbor »Andrej Paglavec* iz Podgore. Dijaki učiteljišča »SIMON GREGORČIČ* vabijo drevi na DIJAŠKI PLES ki bo od 20. ure dalje v Domu Andrej Budal v Štandrežu. namreč pridružuje celodnevni vsedržavni splošni stavki, ki jo je proglasila enotna sindikalna federacija. Poleg splošnih zahtev, ki so vsebovane v proglasu enotne sindikalne federacije in za katere se bori tudi Sindikat slovenske šole na deželni ravni, je še posebej označena zahteva po odobritvi triletne delovne pogodbe šolskih uslužbencev brez običajnih zavlačevanj in takojšnjo rešitev vprašanj nestalnega osebja. V letaku, ki so ga razdelili na vseh slovenskih šolah, je tudi izražena globoka zaskrbljenost zaradi najnovejših mednarodnih dogodkov, ki ogrožajo mir in svobodni razvoj držav in obsodba kakršnegakoli posega velesil v notranje zadeve suverenih držav. Jutri v ponedeljek, 14. januarja se bo sestal goriški pokrajinski svet. Razpravljal bo o tistih vprašanjih, ki niso prišla na dnevni red zadnje POZIV SINDIKATA CCIL, CISl, Ull ZA TOREK OKLICANA SPLOŠNA STAVKA Na sedežu kovinarjev v Tržiču pokrajinska skupščina Pokrajinska federacija CGIL, C1 SL, UH, prireja te dni vrsto zborovanj po tovarnah, na katerih se pogovarjajo o negativnem poteku pogovorov med sindikati in vlado in o splošni stavki, ki jo sindikati o-klicujejo za torek, 15. januarja, da bi pokazali svoje nezadovoljstvo spričo negativnega stališča vlade do sindikalnih zahtev. Goriška sindikalna federacija bo na dan splošne stavke priredila pokrajinsko skupščino, ki bo na sedežu sindikata kovinarjev v Tržiču ob 9. uri. Nanjo sindikati vabijo tudi u-pokojence, študente in brezposelne. Pripravljalni sestanki bodo vse dni do dneva stavke, da bi tako državljane čimbolje seznanili z vzroki stavke. Sindikati proglašajo stavko v času hude gospodarske in politične krize. To jc sicer resna odločitev, vendar drugače niso mogli ravnati. Delavci bodo stavkali za zavarovanje osnovnih osebnih prejemkov in za zaposlitev. Hkrati terjajo od vlade, da te zahteve uresniči s konkretnimi posegi, ki jih bodo podprle demokratične politične sile. Na odkritih pogovorih so sindikati prejeli od vlade v bistvu negativne odgovore glede davčnega vprašanja in poviška družinskih doklad. Nič boljše pa ni bilo glede vprašanj zaposlitve in obnove delovne pogodbe za javne uslužbence. Kot dodatno sporno vprašanje je nastalo ob zahtevi vlade po reviziji premične lestvice, podražitvi vseh naftnih derivatov ter zvišanju tarif in administrativnih cen, kar je imelo za posledico hudo inflacijo. Sindikati sodijo, da je na tako neodgovorno ravnanje potrebno odločno odgovoriti. Obvestilo Kmečke zveze Obveščamo kmetovalce, katerih družinska sestava se je v lanskem letu spremenila zaradi zaposlitve ali upokojitve družinskih članov ali o-pustitve obdelovanja zemlje zaradi oslabelosti, da morajo do 31. januarja to javiti ter zahtevati izbris iz bolniške blagajne. Obenem opozarjamo lastnike kmetijskih strojev, da je že v teku prijava porabe goriva in plačevanje davka in pristojbin UMA. Za vse informacije je na uslugo urad Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2. OB PREPOVEDI IZVOZA NAFTE V REZERVOARJU Goriški vozniki razjarjeni nad ukrepom rimske vlade Položaj v Gorici je drugačen kot v drugih krajih, tovorni promet je tu pretežno mednarodnega značaja Nedavna odločitev italijanske vlade o prepovedi izvoza nafte v re-zervarju tovornjaka (v njem ne sme biti več kot 50 litrov, sicer so kamionisti podvrženi visokim kaznim) je najbolj prizadela goriš-ke in. tržaške voznike tovornjakov, saj je njihovo delo najbolj usmerjeno v vzhodne države, prvenstveno v Jugoslavijo. Zaradi tega mora italijanska vlada ta posebni položaj tudi upoštevati (v Jugoslaviji je nafta trenutno dražja kot v I-taliji) in vslaj kar se tiče njene vzhodne meje svoj omejevalni sklep preklicati. To zahtevo bodo kamionisti jutri obrazložili v skupni delegaciji s Tržačani vladnemu komisarju v Trstu dr. Marrosuju, druga delegacija pa bo šla h goriškemu prefektu dr. Barrassu. Z njimi bo šel h goriškemu prefektu tudi župan De Simone. To so vozniki sklenili včeraj popoldne na skupščini, ki je bila na sedežu zveze obrtnikov. Niso prišli na skupščino povabljeni demokristjanski parlamentarci in deželni odborniki, kjer so bili zavzeti s seje, 7. januarja. p.........................................................m..............m.. POGOVOR Z NESTORJEM SLOVENSKIH FOTOGRAFOV Več kot petdeset let plodnega dela fotografskega mojstra Petra Kocjančiča 85-letni umetnik živi v Ljubljani, rodil pa se je v Podgori pri Gorici - Leta 1939 je na natečaju «Rolley» dobil tretjo nagrado med 35.000 prispelimi fotografijami iz vsega sveta - Jutri odprtje njegove razstave v goriškem avditoriju Ob poti, ki me je vodila do prijazne družinske hiše ob Gradašči-ci na Viču, kjer stanuje s svojo družino že dolga leta naš podgorski rojak, nestor slovenskih foto-grafov-umetnikov Peter Kocjančič, sem se nehote spomnila uvodnih besed Zarana Kržišnika ob razstavi, ki jo je priredila Petru Kocjančiču ljubljanska Mestna galerija ob njegovi 80-letnici. Dejal je: »V trenutku, ko na tako številnih področjih umetnosti prihaja do radikalnih premikov, ko terja v svetu zvokov svoje mesto elektronska glasba, ko širita meje literature med drugim konkretna in zvočna glasba, ko so se gledališču že zdavnaj pridružili filmski in televizijski e-kran, valovno dogajanje radia in prostorsko happeningov, ko skratka teži umetnost k ponovni integra-lizaciji svojih zvrsti, vključujoč se neposredno z reproduktivnimi »strojnimi* možnostmi in obogateni življenjski vsakdan sodobnega človeka, je nova raziskovalna pot, ki se je je lotil v zadnjem desetletju veliki mojster slovenske fotografije Peter Kocjančič še kako upravičena in je treba šteti njene rezultate za polnovredno dopolnitev slovenskega likovnega dogajanja.* Na goriški razstavi, ki se otvori jutri, bo Peter Kocjančič predstavil skozi svoje »fotografike* njegov barvno-oblikovni svet, tako pisan in nenavaden, da bi ga lahko imeli za fantazijski vrt, ki po eni plati spominja na podmorsko pravljično organsko obilje, po drugi strani pa na igro vseh mogočih struktur in oblik. Nenavaden svet, ki ga mojster Kocjančič ni dosegel le z direktnim risanjem s čooičem, ampak predvsem s tehnicističnimi izvedenostmi, z izkoriščanjem fizikalnih in kemičnih lastnosti fotomateria-la. Toda v tej »brezoblični* sestavini je vedno prisotno njegovo u-stvarjalno sporočilo, njegova likovna domiselnost in občutljivost, porajajoča se iz njegove bogate domišljije. Toda vsa ta razmišljanja o umetniškem deležu našega rojaka, kot polnovredni dopolnitvi slovenskega likovnega dogajanja, prepuščamo VČERAJ V AVDITORIJU Pokrajinski kongres goriških socialdemokratov V dopolnilni blagajni 25 odstotkov industrijskih delavcev V deželnem avditoriju v Gorici se je včeraj popoldne pričel pokrajinski kongres PSDI. Kongres se bo nadaljeval še danes z izvolitvijo novega vodstva ter dele gatov za 18. vsedržavni kongres stranke, ki bo v Rimu 20. januarja. Goriška PSDI se je predstavila na kongresu razdvojena v dve struji: v strujo starih voditeljev, ki imajo še vedno oblast nad stran ko, ter v strujo mlajših aktivistov ki si želijo obnove. Med obema obstaja dokaj močno trenje, tak', da bodo skoraj gotovo ob koncu kongresa predstavili dve ločeni resoluciji. Kongresa so se stavniki vseh demokratičnih strank in sindikatov, predsednik pokra ji ne Pagura ter župan de Simone, ki je iz afganistanske izkušnje izluščil nauk. kako življenjske važ nosti za goriško prebivalstvo je dobro sosedstvo in sodelovanje s sosednjim narodom, saj nam o-mogoča normalno živlienje in delo »Izkoriščamo vse, kar lahko oh meji obrnemo nam v korist*, je izjavil župan ter dodal, da je v tem projekcija naše prihodnosti. Pokrajinski tajnik PSDI Egone Lodatti je podrobneje analizira! goriški gospodarski in politični položaj ter pri tem zlasti poudaril zaposlitveno in gospodarsko krizo, ki je na Goriškem neprimerno hujša kot v katerikoli drugi po krajini v naši deželi. To ima za posledico, da je vsak četrti indu strijski delavec vpisan v do|X>lnil no blagajno. Vzroki za to niso sa mo v krizi velikih industrijskih obratov, ampak tudi v premajhni podjetnosti in v dejstvu, da goriški operaterji ne izkoriščajo mož nosti za industrijske naložbe. Ni se mogel izogniti obrabljeni frazi udeležili pred- da je za takšno stanje kriva tudi zadnja svetovna vojna, ki je »po habila* Gorico in pokrajino. Tudi prosta cona, dana z namenom, da ublaži posledice vojne, po ujego vih besedah ni rodila zaželenih uspehov. Odločno se je zavzel za gradnio takšnih cestnih povezav na območju pokrajine in dežele, kakor tudi z inozemstvom (niso jih uspeli še zgraditi), ki bi napravile iz Gorice most do sosednjih držav. kritikom, ki si bodo Kocjančičeve abstraktne fotografike lahko na razstavi ogledali in ocenili. Nas zanima ob njegovem umetniškem delu tudi njegova življenjska pot, ki je vsekakor pogojevala takšno poklicno in umetniško usmeritev podgor-ca Petra Kocjančiča. «Že več kot 50 let živim v Ljubljani, in se imam seveda za Ljubljančana, toda Podgore in Gorice nisem pozabil. Zelo rad bi prišel na razstavo, ki jo bodo goriški Slovenci tako ljubeznivo pripravili, toda vse bo odvisno od vremena in ceste.* Prijazno se smehlja in naganja pod pisalno mizo veselo štirinožno lepotico, njegovo spremljevalko Vito, ki ji ni vseeno, kdo pride na obisk. Gospodarja vsak dan disciplinirano naganja na sprehod, kar še vedno postavnemu možakarju, ki prihaja v petinosemdeseta leta, prav dobro de. Beseda steče o tem in onem in ko se zazrem v mehke poteze moža, ki je pred več kot petdesetimi leti z umetniško fotografijo ponesel v svet lirično podobo slovenske zemlje in njenih ljudi, si ne morem kaj, da ne bi postavila vprašanja, kako je mogoče živeti tako dolgo in tako plodno ustvarjalno v času, ki je bil prav njegovi generaciji najmanj naklonjen. Našega rojaka je povrh vsega skozi vse življenje zvesto spremljala tudi botra s koso; mater mu je pobrala, ko Ji je bilo komaj triintrideset let. Ostal je sam, nezakonski otrok, pri stari materi v Podgori, vse do konca osnovne šole. »Ko sem bil kasneje učenec gori-ške šole za dekorativno umetnost, me je siroto hotel posvojiti italijanski profesor Torelli. Vzel me je s seboj v Benetke, kjer sem bil tudi leto dni na likovni akademiji. Pa je spet botra smrt posegla vmes. In romal sem k stricu v Ljubljano.* Rad bi se bil naš rojak vrnil domov po prvi svetovni vojni — v kateri je cesarju Avstrije in Ogrske služil kar tri leta — tudi zato, ker se je poročil z Goričanko, hčerko tovarnarja sodavice Oberdanka na Svetogorski cesti, toda granate so porušile nov dom. Ostal je v Ljubljani, sam z majhnim sinkom, mlada žena je kmalu po vojni umrla. »Zaradi otroka sem hitel v drugi zakon, pa je bila druga žena blaga duša, moral bi poljubiti tla, po katerih je hodila.* In tako se je naš rojak ustalil v Ljubljani, kjer se je Lot grafik zaposlil v Jugoslovanski liskami in v njej ostal vse do 1941, ko je bil ob italijanski okupaciji Ljubljane na črni listi in vržen iz dobre službe. Ob grafičnem delu, ki ga je opravljal dolga leta, se je moral spoznati že dovolj zgodaj tudi s fotografijo, ki ie vedno bolj orodirala v svet grafike in postal je eden najvidnejših fotografov -umetnikov na Slovenskem. V pogovoru sva pričela naštevati številne nagrade, ki jih je prejel, pa mi je priznal, da mu je najmi- lejša Titova iz leta 1978: orden dela z rdečo zastavo. V katalogih njegovih del sta me osvojili na mah dve umetniški fotografiji: dekle v narodni noši, ki pleše valček, pa otroci na deželi. Za prvo je dobil na natečaju «Rolley» 1939. leta, kamor je prispelo kar 35.000 fotografij z vsega sveta, tretjo nagrado, pa tudi sicer so ob tem natečaju Slovenci dobili vrsto priznanj. Slovenci smo se po tridesetih letih prav v okviru »ljubljanske šole*, v kateri je imel Peter Kocjančič najbolj izrazito in dognano sliko, vidno uveljavljali v svetu umetniške fotografije. Poleg priznanja častnega člana Belgijskega kraljevskega društva pa do najvišjega naslova v mednarodni federaciji fotografske umetnosti HON - EFIAP je prejel še vrsto priznanj, aa sva jih v pogovoru sklenila preskočiti. Raje sva se pogovarjala o tretji družini, ki si jo je bil po smrti druge žene spet ustvaril po zadnji vojni, in o hčerki, pa o dveh vnukih, ne nazadnje o tretji skrbni ženi, ki ji ni po volji, da bi moža rinila po snežnih poteh v Gorico, kjer sta bila pred tremi leti. Takrat sta obšla vse, kar naj bi našega Dodgor-skega rojaka spominjalo na otroška leta, na prvi dom in staro mater. Bila sta tudi v Podgori in Pe- ter je celo našel rojstno hišo, seveda nekoliko predelano. »Ni bilo več borjača, na katerem smo se tako radi igrali otroci. Tudi skozi okno sobe nisem mogel pokukati na sosedov vrt, na domačijo grofov Attemsov, od koder mi je mamina prijateljica, ki je služila pri Attemsih, marsikdaj vrgla dober sadež, ki vsakomur takrat ni bil dosegljiv. Našel sem tudi za hišo stopnice, od katerih vodi steza na Kalvarijo. Koliko otroških zgodb bi lahko pripovedovala Kalvarija!* Pa vse mine, ostanejo le spomini, globoko nekje v občutljivih plasteh človekove notranjosti, ki pa jih ne hrani le zase. Gnete jih, preoblikuje, v tej ali drugačni obliki jih sporoča v svet, ki nas obkroža, ga bogati in oplemenjuje. In to je storil tudi naš častitljivi rojak Peter Kocjančič: najprej skozi umetniško fotografijo, pa nato skozi sanjski svet svoje abstraktne fotografike, je poslal sporočilo o doživljanju sveta in ljudi, tako kot ga je videl z nami, in ob nas on sam v dolgih desetletjih svojega življenja. Dorica Makuc DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. aiiiiMiHHHiHiMMHiiHiiimmiiiiiiiiiiimmiMiimimmHiiiimiiiiiiiiiiiimiiiitMiiiiitifiimiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiitiitiiiiiimiimmmiiiiiiiiii* DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves aan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 2e tel. 44-387. kongresom svoje stranke in to je kamioniste tudi precej razkačilo. Sejo sta vodila predsednik zveze o-brtnikov Sacchetti in delegat Anita Andreani. Najbolj jasno sliko o položaju na obmejnem prehodu Rdeča hiša je nudil predsednik zadruge kamioni-stov Radovan Plessini, ki je dejal, da je bilo izgubljenega že veliko časa, da je položaj na goriškem prehodu obupen. Goriški kamionisti živijo od mednarodnega prometa in hočejo samo delati V miru. Številni med prisotnimi so bili za popolno odpravo omejitvenih u-krepov, kajti Avstrija je že zagrozila s protiukrepi, isto lahko napravijo tudi Jugoslovani. V Rimu sprejeti ukrepi so nesmiselni, ker silijo voznike, da na skrivaj izvažajo tudi valuto. Kamionisti bodo počakali še izid jutrišnjih sestankov in morebitnih stikov na vladni ravni v Rimu. Če do srede ne bo pozitivnih odgovorov, je možna blokada vseh mejnih prehodov. Razna obvestila VZPI - ANPI Gorica priredi za vse bivše borce in prijatelje tradicionalno tovariško srečanje — večerjo v soboto, 2. februarja 1980, ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave sprejemajo vse sekcije do 27. L 1980. Ženski iniciativni odbor v Doberdobu prične v ponedeljek zvečer ob 20.30 v občinski telovadnici v Doberdobu tečaj ženske telovadbe. Občinska uprava v Doberdobu sklicuje v sredo, 16. januarja ob 20. uri v gostilni Pahor v Jamljah sestanek posestnikov jusarskih zemljišč. Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 «C-ialIo napole-tano». O. Muti, R. Pozzetto in M. Mastroiani. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 «Sabato, dome-nica e venerdi*. E. Fenech in A. Celentano. Barvni film. VITTORIA 15.15—22.00 «Le parno coppie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Marito in prova*. PRINCIPE 14.06-22.0" »Casablanca passage*. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00 »Sneguljčica*. 18.0O— 22.00 »Resnične zgodbe*, nemški film. SVOBODA 16.00-18.00-20.00 «Hišni obiski*. Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 «Rebrca in perutničke*. Francoski film. USPEŠNO SODELOVANJE OBČANOV IN POLICIJE V Gradišču prijeli skupino razpečevalcev ponarejenega denarja Konzumaeijo v nekem goriškem lokalu so plačali s ponarejenim desettisočakom - DvO od aretiranih sta iz Gradišča, dva pa iz Pordenona - Na sledi razpefevalni centrali• V zadnjem času so se tudi na Goriškem pojavili v obtoku ponarejeni bankovci po deset tisoč lir. Zdaj bo najbrž nekaj časa mir, kaj ti policija ie te dni prijela četve rico manjših razpečevalcev in zbrala vrsto indicev, na podlagi katerih ji bo po vsej verjetnosti uspelo izslediti tudi razpečevalno centralo, ki deluje v naši deželi. V petek so aretirali 29-letnega Maurizia Def-fenda iz San Vita ob Tilmentu, 22 letnega Francesca Ferrarija iz Zop-cole pri Pordenonu, 36-letnega Diega Usopiazzo iz Gradišča, Manzonijeva ulica 16/A ter 39-letnega Dina Del-pina, prav tako iz Gradišča, sicer pa že starega znanca policije. Za uspešno akcijo je bilo odločil nega pomena sodelovanje nekaterih občanov, predvsem pa Bruna Laf-franchinija. lastnika bara Basket v Ulici Brigata Casale v Gorici, ki je v četrtek, okrog 23.3i telefoniral policiji ter povedal, da so bili v njegovem lokalu malo prej štirje mla deniči, ki so konzumaeijo plačali z bankovcem od 10 tisoč lir, ki pa je videti ponarejen. Policijski obhod-niči, ki ga je kmalu zatem obiskala in ki je potrdila sum, da gre dejansko za ponarejen denar, je Laffran-chini povedal še nekaj dodatnih informacij, na podlagi katerih so že kmalu zatem sleparje izsledili. Fantje so se, potem ko so plačali s ponarejenim bankovcem, odpeljali s fiatom 850 goriške registracije 37005 ter s fiatom 128 rumene barve por-denonske oznake, od katere pa si je Laffranchini zapomnil le prve tri številke in sicer 117. Bilo pa je kar dovolj, kajti policijska obhodnica, v sestavi Santinija Michielija, Massi-miliana Dolsa in Ezzechiela Vesen-tinija, je ugotovila, da je lastnik fiata 850 Oskar Radovich iz Gradišča, Dantejeva 25. Sumljiva avtomobila so zato začeli iskati najprej v Gradišču. Izsledili so ju kmalu zatem, na parkirišču pred znano restavracijo Leon d'oro. Fiat 850 goriške registracije in rumeni fiat 12 pordenonske registracije 117014. Bilo je treba samo počakati še na četverico, ki je kmalu zatem res stopila iz restavracije. Ob primernem trenutku je nastopila policija, ki je četverico legitimirala. Že prva preiskava je pokazala, da so prijeli prave ljudi. Pri Deffendijc so namreč našli nekaj ponarejenih desettisočakov, ki jih je hranil v denarnici, v trenutku ko naj bi skupino pospremili na kvesturo pa se je Deffendi skušal znebiti še dodatnega svežnja, v katerem je bilo 23 ponarejenih bankovcev po deset tisoč. To je bilo tudi vse, kajti pri nadaljnjih preiskavah, tako na kvesturi, kakor na domovih aretiranih, policija ni našla drugega ponarejenega denarja. Dino Delpin je sicer imel pri sebi okrog 500 tisoč lir v različnih bankovcih, za katere pa so ugotovili, da so veljavni. Policija, ki je razširila preiskavo tudi na druge 'kraje naše dežele in ki je že zbrala precej indicev, na 'podlagi katenh bo mogoče j*” slediti razpečevalno centralo, skuš* zdaj ugotoviti, kje in koliko ponarf jenega denarja je sleparska četveri' ca razpečala v Gorici. Tako so ^ ugotovili, da so ponarejen desettis0-čak podtaknili v baru Er meio j Ulici Brigata Pavia v Gorici, m®®' tem ko so konzumaeijo v restavr*' ciji Leon d’oro v Gradišču, plačal* z veljavnimi bankovci po 1000 lir. Jutri bo minilo sedem let. odk*f smo izgubili našega dragega Vol kota. Ob žalostni obletnici se ga * ljubeznijo spominjajo mama in svw ci, ki so ob tej priložnosti prisPf vali 30 tisoč lir za Kulturni dri5 v Sovodnjah. ,J Namesto cvetja na grob Frani1’ ke Deveta«., je Janko Petejan ’ družino prispeval 30,000 lir za svetno društvo Danica. Sorodnikom FRANČIŠKE DE^ TAK izražata sožalje sekcija VZ‘ ANPI «Vrh in prosvetno drušP" »Danica*. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame in none FRANČIŠKE DEVETAK se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru * Vrha, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili spomin drage pokojnice. Hčere In sinovi z družinami Vrh, Peč, 13. januarja 1980 “iT7 m li 4M - il i 4. m* i *4 'i. 3 5.1 1" 1 L ‘S’ ri i .• •‘rT Za vedno popolnejše medsebojno poznavanje Slovenci v Italiji si prizadevamo postati na ozemlju, na katerem živimo, soustvarjalci politične, socialne, ekonomske, kulturne stvarnosti. Ta vloga, ki jo zahtevamo tudi zase, nam mora biti priznana s strani večinskega naroda, s katerim živimo. Zavedamo se, da je to priznanje po eni strani stvar politične volje, po drugi pa izraz kulturne in demokratične dozorelosti Italijanov. Pravice, ki jih še terjamo, so dolg italijanske države do nas. Povsem humani odnos do nas, kot posameznikov in kot skupnosti, bo družba, v kateri živimo, znala izražati, ko ne bo več videla v nas tujek, ko ji bo postalo jasno, da je takšno, gledanje absurdno in bo to spoznanje speljala do vseh logičnih posledic. V tem pogledu niso dovolj izjave dobre volje in v še tako lepih besedah izražene želje po sožitju. Stvarno, konstruktivno sožitje predpostavlja poglobljeno medsebojno poznanje. Kadar uporabljamo te besede in izražamo z njimi kulturno -politično smer, v katero bi se moralo pomikati življenje v naših narodnostno mešanih krajih, pa ne mislimo, da smo v teni pogledu Slovenci in Italijani enako deficitarni. •Nasprotno, medtem ko smo Slovenci, zaradi vseh zgodovinskih okoliščin seznanjeni z italijansko stvarnostjo, zgodovino, jezikom in kulturo, so naša stvarnost,. jezik in kultura za Italijane še popolnoma ali skoraj neznani. Osimski sporazum bi moral tudi v tem pogledu pomeniti mejnik. Ni čudno, da se je desnica v našem mestu tako strupeno zagnala proti dvojezičnosti in s tem tako emblematično proti vsaki možnosti sožitja in sodelovanja. Slovenci In italijanska demokratična javnost se pa moramo truditi, da izpeljemo take načrte, ki bodo izpodbili namene obskurantističnih. sil. Kot rečeno, je še posebno s strani italijanskih ljudi dobre volje potrebno dosti truda, da se nadoknadi zamujeno, vendar smo Slovenci zainteresirani, da se ustvarjajo možnosti za vedno boljše medsebojno poznavanje in hočemo pri tem sodelovati kolikor je v naši možnosti. SPZ in deželni ARCI (italijansko združenje za kulturo, šport in prosti čas), ki sodelujeta že dalj časa v ta namen in načrtujeta zato raznovrstne pobude, pripravljata za prihodnjo jesen v Osimu oz. Anconi enotedensko srečanje o možnostih boljšega medsebojnega povezovanja med italijansko in slovensko oz, jugoslovansko kulturno stvarnostjo v duhu osimskega sporazuma s posebnim poudarkom na vlogi, ki jo imajo v tem pogledu manjšine in z namenom, da se poiščejo tudi vse poti za čimboljši prispevek, ki ga lahko da na tem področju italijanski demokratični asociacionizem. Državno vodstvo ARCI, kot soorganizator srečanja, zagotavlja vso svojo podporo kot tudi gostitelj srečanja, ARCI dežele Marche, ter vodstva drugih deželnih ARCI. Poleg razprav in konferenc se bo v Osimu in Anconi v tednu dni zvrstila tudi cela vrsta kulturnih pobud, o katerih, bomo še poročali. Organizatorji si nadejamo, da bo to srečanje, ki ne bi smelo ostati osamljeno, priložnost, da se vzpostavi način konkretnega dela za tak kulturni razvoj, ki bo pomenil bistveni premik v odnosih med sosednjimi narodi v duhu tistega sporazuma, ki mora zagotoviti tudi nam Slovencem v Italiji polnopravno življenje, kot se spodobi za ljudi v lastnem domu. KLAVDIJ PALČIC Dragoceno gledanje v bodočnost Pred kratkim se je zaključilo mednarodno leto otroka, polno cbljub in obveznosti odraslih ljudi. Oiro-ei se vse bolj prodorno vključujejo v našo kulturno stvarnost: nastajajo otroški zbori, folklorne in dramske skupine. Naši malčki postajajo vedno bolj aktivni členi naših kulturnih in prosvetnih društev ODMEVI IZ BENEŠKE SLOVENIJE SENJAM JE NEKAJ VEČ Slovenščina je bila v Benečiji od vedno povezana z božjo besedo, s cerkvijo in župniki in le malo stvari je odstopalo od te poti. Med temi je bil in je še danes senjam. Senjam ni bil verski praznik, god ali kaj takega, kar bi zadevalo cerkev. Senjam je temu alternativa in ostaja kot nekaj, kar ljudje čutijo, da je njihovo in se v celoti povezuje s slovenskim življenjem v Benečiji, čeprav besede senjam ni zaslediti v knjižni slovenščini, pa je ta beseda vendarle tista, ki po beneško najlepše pove, kaj je Senjam beneške pesmi, ki ga prosvetno društvo Rečan že več let pripravlja na Lje-sah. Ta beseda vsebuje več pojmov in pomeni nekaj .'kupnega, nekaj narodnega, nekaj našega, nekaj tudi čisto novega in veselega, kar sami Benečani pripravljamo in izrabljamo med nami v naših dolinah. Vsaka beneška vas ima svoj senjam, ki je časovno prej ali potem, so pa nekateri sejmi, ki jih vsi poznajo, oziroma za njih vedo in jih prebivalci čutijo kot svoje, pa čeprav so v drugi dolini. Tudi Članice pevskega zbora Rečan, ki m nastopile na cSenjamu beneške piesmia senjam beneške pesmi naj bi bil med temi in to je seveda v naših željah, da bi se nenehno razvijal in bi bil last vseh Benečanov. In če pogledamo na letošnjo prireditev, lahko dobimo potrdilo vsega tega, kar sem do sedaj dejal. Lahko pogledamo na besedilo posameznih pesmi, na avtorje glasbe in besed, na pevce, na ansamble itd. — vse to nam izpričuje, da je Benečija na senjamu prisotna ih da se ljudje iz vseh krajev v vedno večjem številu odzivajo na to prireditev. Vemo, da že vsepovsod pripravljajo podobne manifestacije, dobro vemo, da v tem nismo edini, vendar ne vem, če ima prireditev še kje tak namen kot pri nas, in če danes te manifestacije ne nazivamo na kratko festival, je prav zato, ker je senjam nekaj več. Pomisliti moramo, da je senjam stekel, ko so v Benečiji prišle na dan nove sile, nove moči, ki so spet začele delati v slovenskem duhu, tako da senjam rast'- vzporedno z zavestjo slovenstva in od tod dobiva tudi moč, da se razvija kot avtonomna oblika slovenske ustvarjalnosti v Benečiji. Sicer se ta moč danes kaže samo nam, samo mi vidimo v tej prireditvi nov ogenj, ki gori pri nas, je domača moč in kdaj bo vse to nekaj pomenilo tudi za vse Slovence? Mislim, da takrat, ko bodo Benečani imeli iste pravice kot vsi drugi Slovenci, ko bomo tudi mi lahko delali samo kot umetniki in ne kot danes, ko delamo kot ljudje, ki se borijo za svoje pravice in v ta namen morajo rabiti svojo kulturo. Na eno stvar pa moramo vendarle paziti. Benečani smo Slovenci in Slovenci hočemo ostati, zato ne glejte na nas kot na ljudi, ki so ostali «nazaj», ampak glejte na nas kot na brata, ki je izgubil pravo pot in se skuša sedaj vrniti nanjo, glejte na naše delo, da bi bilo delo vsega slo- venskega naroda in skušajmo vsi skupaj ohraniti kar je pomembnega v naši lepi, čeprav majhni Benečiji. ALDO clod:g Odličje sveMe Izidorju Predanu in PD «V. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je prejšnji mesec odlikovala PD Va1 lentin Vodnik iz Doline iri uglednega beneškega kulturnega delavca Izidorja Predana iz Čedada z odličjem svobode z zlatim listom. V utemeljitvi posebne komisije je rečeno, da dobi dolinsko društvo odličja za dejavno spodbujanje kulturnega življenja in za pomembno vlogo, ki jo kot prosvetna organizacija popravlja med zamejskimi Slovenci. Med posamezniki pa je ugledno priznanje prejel glavni urednik glasila beneških Slovencev «Novi Matajur- in neutrudljiv pro-svethi delavec Izidor Predan. Za Predana je odličje svobode priznanje za življenjsko delo. Priznanje PD V. Vodnik in Izidorju Predanu je priznanje vsem, ki si med Slovenci v Italiji prizadevajo in trudijo za kulturno rast naše manjšine, obenem pa spodbuda mladim, da se odločneje vključijo v naše kulturne in prosvetne orga* nizacije. POGOVOR Z MARKOM KRAVOSOM Klubska dejavnost: danes in jutri V prvi številki naše priloge smo posvetili posebno pozornost vprašanju kadrovanja, danes pa začenjamo temeljiteje obravnavati posamezne zvrsti našega kulturnega delovanja začenši s klubsko dejavnostjo, ki spada gotovo med novejše, a zato ne manj privlačne in koristne panoge našega kulturnega vsakdana. O tem smo se pogovarjali z Markom Kravosom predsednikom Slovenskega kluba v Trstu in članom predsedstva Slovenske prosvetne zveže. VPR.: Klubska dejavnost na Tržaškem ima že vrsto let svojega usmerjevalca v Slovenskem klu- ‘ bu. Kaj misliš ti o tem? ODG.: Slovenski klub je pač razvil določeno dejavnost na osnovi potreb in moži osti energij ustvarjalnosti na teni področju. Mislim, da je to osnovni ključ žive kulturne dejavnosti in družabnega življenja pri nas. Mi smo pri svojih rednih večerih ubrali tako prakso, da se vsak torek lj adje lahko zanesljivo vrnejo v določen ambient in najdejo tam določeno sredino. In seveda tam tudi srečujejo znance in se z njimi pogovarjajo. Ob tem pa skušamo vsakokrat presenetiti z določenim programom, ki vedno zadeva stvari, ki so zelo blizu našim idejam, vendar o njih ljudje navadno ne govorijo ali pa se v *je ne poglabljajo. Bodisi da so to politični ali ekonomski problemi, bodisi da so to splošna vprašanja, ki zadevajo današnjega človeka. Lani smo na primer obravnavali problem njegove psihe, letos pa recimo spolnost, ki je pri Slovencih 'sploh argument tabu. V našem klubu si sledijo tudi druge dejavnosti, kjer pridejo do izraza slikarji, literati, filmski u-stvarjalci, znanstveniki. Večina tega programa ustvarjajo tukajšnji ljudje, torej tukajšnji intelektualci ali ustvarjalci. Vidimo pravzaprav, da je to največja garancija, ki privablja ljudi. : Mi v klubu se ves čas zavedamo, da smo vmesna organizacija na kulturnem področju in da delujemo predvsem na amaterski lavni, kar pa omogoča neko raziskavo v programu, eksperimentalni značaj naših srečanj ter tudi uresničevanje stvari, ki so neobičajne, kot je na primer likovna in besedna realizacija nekega am-bienta. VPR.: Že nekaj let se govori, da bo treba v mestu utrditi našo kulturno prisotnost. Kako si postavlja klub to vprašanje, obenem pa problem odpiranja navzven? ODG.: Slovenski klub je name- njen mestu Trst, ampak ni rečeno, da se istovrstnega večera ne da prenesti nekam drugam. Se pravi, da je klub tudi neke vrste laboratorij za naše kulturne delavce. Omenil sem prej amaterstvo, vendar tudi tukaj pri klubu opažamo, da je treba na to vprašanje gledati na nov način. Mislim, da v mestu nismo bili dovolj pozorni na naše umetnike, na naše znanstvenike in nismo nikoli imeli ambienta, ki bi bil ugoden za prijateljevanje in za združevanje ljudi. In to se je seveda potem zdelo kot neka praznina, zato je naš klub zaživel, ker so to ljudje čutili. VPR.: Kaj pa mladina, kako sprejema vaše delovanje? ODG.: Mislim, da se mladina, kot sicer tudi pri drugih podobnih klubih, vse bolj intenzivno in o-pazno vključuje, kar se bo gotovo odražalo pri formiranju našega programa. VPR.: Lani ste priredili večer v Riemanjih, v programu imate verjetno še podobne «ckskurzije»? ODG.: Prav je, da še mestna organizacija srečuje s problemi na kraju samem ter dobi tako nova zanimanja in nove kvalitetnejše informacije. Mi imamo na programu še mnogo podobnih pobud, re- cimo ogled stvari, ki jih ljudje navadno ne gledajo. Verjetno bomo proti koncu leta utegnili na izlet, na primer v Gorico, da bi si ogledali arhitekturo tega mesta. Nima smisla, da klub tekmuje s tiskom in s televizijo. Enega prihodnjih večerov bomo posvetili narodnosti, ki ni bila registrirana verjetno niti pri Združenih narodih, to so cigani. Toda mi o njih ne bomo razpravljali in ne bomo poklicali predavatelja, da o tem govori. Enostavno bomo poklicali cigana, da nam sam govori o tem in nam nekaj tudi pokaže. To so stvari, ki se jih da uresničiti, treba je pač Kolumbova jajca odkriti, kar pa zahteva določeno inventivnost. VPR.: Meniš torej, da bo takšen način klubovske dejavnosti prodrl v našo mentaliteto? ODG.: Mislim, da je danes čas za združevanje in za klubsko dejavnost na splošno zelo ugoden. Te oblike delovanja postajajo po mojem mnenju vse bolj aktualne, gotovo pa je vprašanje s kakšno intenzivnostjo. Z energetsko krizo in morda tudi z neko manjšo denarno močjo, se bodo ljudje zatekali vedno bolj h knjigi in k intenzivnejšim družbenim stikom. (st) «Pregled slovenskega filma» V Sloveniji do danes še ni bilo take prireditve, na kateri bi si širša publika in kritiki lahko ogledali izčrpen izbor najbolj izrazitih slovenskih filmskih del od začetka slovenske filmske dejavnosti pa vse do danes in tako naredili obračun njenega razvoja. Nekaj takega pa bo spomladi v zamejstvu in sicer v Gorici. Ogledali si bomo lahko nekaj najpomembnejših filmskih del, ki so vplivala in včasih celo pogojevala nadaljnjo filmsko proizvodnjo. 2e to, da bomo prav v zamejstvu presodili pomen, ki ga imajo ta dela v zgodovini slovenskega filma, potrjuje pomembnost te priložnosti, ki jo posredovalni moment manifestacije z nazivom «Pregled slovenskega filma« še stopnjuje. Posebno važnost ima namreč posredovanje slovenske kinematografije italijanskemu občin-' stvu in kritiki, za katero je slovenski film skoraj prava neznanka; to pa zaradi, slabe distribucije odkupljenih del, predvsem pa zaradi nezanimanja italijanskih distributerjev za sosedno kinematografijo. Za Slovence (tudi zamejske) je značilno, da najraje vse svoje podcenjujemo, kar velja tudi za kinematografijo in da se na primer na lastne umetnike spomnimo šele takrat, ko jim tujina pokloni svoje priznanje. Zato je važno, da se domačemu filmu približamo nepristransko. «Pregled slovenskega filma» mora torej biti trenutek presoje o razvoju domačega filma, o morebitni stagnaciji ali celo regresiji v določenih obdobjih, saj bo to obračun, ko bo potrebna tako pohvala kot kritika. (dn) KULTURNE OBLIKE, KI SE POČASI UVELJAVLJAJO TUDI PRI NAS Reflektorji, glasba, miniaturni o-der, lutke, vsebina, scena, iznajdljivost, animatorji, igralci; reži- ■ ser in še drugi elementi se zlivajo v tisto končno doživetje, ki mu pravimo lutkovna predstava. Zvrst se pri nas še ni uveljavila, morda zaradi čudnih predsodkov, ki ima splošni gledalec do teh predstav. Predvsem je treba razjasniti dejstvo, da lutkovno gledališče ni ustvarjalna oblika, ki ustreza samo otrokom, svoj doprinos nudi tudi starejšim, otrokovim spremljevalcem, ki bi morali nujno povzeti tiste trditve in vzgojne zaključke, ki so prisotni pri vsaki predstavi. In če otroška fantazija sledi zgolj dinamiki premikanje na odru in vsebini pravljice ali določenega dogajanja, bi se moral starejši gledalec globlje zamisliti ob vsaki sceni in odnesti tisto sporočilo, ki mu ga vsaka predstava posreduje. To so tako imenovane otroške lutkovne predstave, obstajajo pa tudi predstave te zvrsti izključno za starejše občinstvo, s satirično vsebino, ki pa so se pri nas še manj uveljavile. Postavitev lutkarstva bi lahko predstavljala nekako alternativo tradicionalnemu gledališču. Že sama lutka ni in v nobenem primeru ne sme biti kako miniaturno posnemanje tživegat gledališča. Njena naloga je, da je v skladu z značajem osebe, ki jo lutka predstavlja, da je celotna likovna in scenska uprizoritev odraz misli, ki jo lutkarska skupitm sporoča. S tem v zvezi je takole dejal preminuli Jože Pengov, največji dosedanji jugoslovanski umetnik lutkarstva: «V živem gledališču me predstava s pravljično vsebino ne more prepričati: Neskladnost med snovjo, igralci in sceno je prevelika. Živ igralec je in ostane o-sebnost, iztrgana iz resničnega % ; ■ ŠH' ri o ustanovitvi lutkovnega gledališča v dolinski občini, kjer tudi že konkretno delajo na tem. Dokaj spodbudni glasovi prihajajo tudi z Opčin, kjer namerava tamkajšnje prosvetno društvo «Tabor» pridružiti že itak bogati in razvejani kulturno-prosvetni dejavnosti še lutke. Srčno upamo, da se bodo ti spodbudni nameni uresničili. Isto pričakujemo tudi na šolah, saj so se tečaja udeležile v veliki večini učiteljice. (kt) SPD IGO GRUDEN - NABREŽINA vabi ljubitelje zborovskega petja na koncert mešanega zbora iz. Trenta «l MINIPOLIFONICb ki bo danes, 13. t.rn., ob 15.30 v nabrežinski cerkvi Prizor iz Kuretovega Obutega mačka sveta in postavljena na oder v neresnično okolje kulis, umetnega obzorja, reflektorjev itd. Tu je harmonija pretrgana. Lutka pa v e-nakih' pogojih vpliva pristno. Tudi sama je neresnična, kot njeno okolje. In iluzija je sklenjena, popolna. Živi igralec s še tako brezhibno izdelano masko ne more nikdar uspešno predstaviti fantastične pravljične figure, že zato ne, ker zaradi svojih fizioloških razlogov lahko spremeni svojo'zunanjost samo do določene mere.» To je lutka iz svojega posredovalnega zornega kota. Kakšna pa je iz tehničnega vidika? Da zadovolji raznim potrebam poznamo najrazličnejše vrste lutk: marionete, javanke, ročne lutke, mimič-ne lutke, luminiscenske lutke, črno gledališče, senčno gledališče in druge. Med sabo se razlikujejo predvsem tematsko, to je, kakšno temo in vsebino želijo animatorji posredovati gledalcem. Ročna lutka se na primer premika zelo na tančno in hitro in ima zelo natančne kretnje, saj je roka neposredno v notranjosti lutke. Zaradi neposrednega prijema s prsti igralčeve roke je najbolj primerna za komiko: za komedijo, farso, parodijo ali satiro. Možnost ima vodoravnega gibanja po odru in odlično se usklaja s soigro ostalih i gralcev. Marioneta pa je že žara di svojih proporcij najbližja ana tomiji živih bitij. Zaradi številnih prosojnih nitk ali vrvic, ki pove- zujejo vse njene ude, se mario- neta lahko gibVe tudi navpično. Primerna je predvsem za tekste lirske in epske vsebine s počasnim ritmom. Naj omenimo še ja-vanko (to je lutka, ki je vodena od spodaj s pomočjo palčk), ki pa jo uvrščamo nekje med ročno lutko in marioneto. Lutkarstvo je zvrst gledališča, ki se je iz vzhodne Evrope, predvsem iz češkoslovaške in Poljske, pričela širiti tudi v Jugoslavijo. Tu gre predvsem za ročne lutke. Marionete pa imajo svojo tradicijo pred vsem v zahodnem svetu. V zamejstvu smo do sedaj imeli priložnost uživati pri taki predstavi le nekajkrat, ko je šlo za gostovanje gledališča iz matične domovine. Zaradi svoje važnosti se je, kot znano, septembra meseca, na pobudo Slovenske prosvetne zveze, odvijal v tržaškem Dijaškem domu nekajdnevni tečaj za postavitev lutkarske predstave, ki se ga je udeležilo okrog 25 ljubiteljev te u-metnosti. Rezultati te zanimive izkušnje bi se morali kmalu poznati. Že dalj časa se namreč govo- Prosvetno delovanje v Rovtah-Kolonkovcu pri- Kulturno prilogo sta pravila DUŠAN KALC in SANDOR TENCE PD FRAN VENTURINI - DOMJO priredi danes, 13. t.m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu koncert priznanega APZ BORIS KRAIGHER iz Maribora prejemnika zlate plakete na tekmovanju iNaša pesem* v Mariboru 4» Lutkovna predstava - doživetje za male in odrasle i i ■v?. sr V Rovtah in na Kolonkovcu se je prosvetno delovanje v zadnjem času močno razživelo. Kulturne prireditve se vztrajno, čeprav postopoma, vrstijo ena za drugo. Občinstvo prihaja v društvene prostore z veseljem, pri tem pa gre seveda pohvala vsem tistim, ki s prostovoljnim delom vzdržujejo dom, celo na lastne stroške in tako ohranjeno društveno dvorano vabljivo in lepo. Tako je v zadnjem času doživelo velik uspeh gostovanje Slovenskega stalnega gledališča, ki je predstavilo veseloigro «Pomjenki», ob kateri se je občinstvo na vso moč zabavalo. Prav tako uspešen je bil ponedeljkov nastop znanega pantomimika Andresa Valdesa, ki je prisotne navdušil s svojo duhovito nemo govorico, oziroma gibom. i 0 Jt ' r; i •i i & ■ : f«, ' Odsek za zgodovino pri NŠK in Folklorna skupina «STU LEDI» razpisujeta likovni in literarni natečaj za učence slovenskih osnovnih šol in dijake slovenskih nižjih srednjih šol «IZ DOMAČE SKRINJE)) Vsi, ki so si ogledali istoimensko razstavo v Kulturnem domu, bodo lahko prav iz nje črpali navdih za svoje likovne ali literarne prispevke. Vsakdo naj pogleda v svojo »domačo zaprašeno skrinjo*, ki jo nemara ni že dolgo nihče odprl in v njej bo prav gotovo odkril marsikaj zanimivega. Morda bo v njej našel ljudske noše, staro orodje in vsakovrstne druge predmete, pa tudi marsikatero staro in že pozabljeno ljudsko pripovedko, pesmico, legendo, pregovor ali kaj podobnega. Zelo važno je, da ne gre vse to v pozabo. Prav otroci bodo lahko s svojimi pri- • spevki pripomogli, da se ti dragoceni ljudski zakladi ohranijo. Vse, kar bodo odkrili in slišali, lahko narišejo ali opišejo. Prispevke zbirajo na Slovenski prosvetni zvezi v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 767303) ter na Odseku za zgodovino NŠK (Ul. Petronio 4). Risbe in rokopisi ostanejo na razpolago prirediteljem. Rok za izročitev prispevkov poteče 31. januarja 1980. Prispevke bo ocenila posebna strokovna komisija in najboljše nagradila. Kaj nam pripravljajo V avditoriju razstava fotografa Kocjančiča Razstavo fotografskega mojstra Petra Kocjančiča, podgorskega rojaka, ki se je povzpel v sam vrh svetovne umetniške fotografije, bodo na pobudo SPZ in fotokluba «Skupina 75» odprli jutri zvečer ob 18.30 v avditoriju v Ulici Roma. Ob otvoritvi bo nekaj pesmi v čast svojemu rojaku zapel podgorski pevski zbor «Andrej Paglavec*. Razstava bo odprta ves teden od 17. do 19. ure. Kasneje bodo razstavo priredili tudi v Trstu. Kocjančič je v naših krajih že razstavljal pred tremi leti in sicer v občinski ga leriji v Foljanu. I. Gruden v Ilirsko Bistrico Moški pevski zbor «Igo Gruden* iz Nabrežine je navezal prijateljske stike s pevskim zborom «Dra-goiin Kette* iz Ilirske Bistrice. Zbora se sedaj pripravljata na prvo srečanje, ki bo 19. februarja v Ilirski Bistrici. Novi prostori v Prebenegu V nedeljo, 3. februarja bo prosvetno društvo «Jože Ra poteč* iz Prebenega odprlo svoje nove prostore v prenovljeni srenjski hiši. Slovesnost bodo povezali tudi s Prešernovo proslavo. Za Prebe-neg bo to prav gotovo pomenljiv datum. Kulturno prosvetno dejavnost so obnovili proti koncu leta 1978. Lani so izvedli več zanimivih pobud, zlasti pa velja omeniti proslavo ob . 35. obletnici u-smrtitve mladih kurirk Ustanovili so tudi otroški pevski zbor, ki ga vodi Vihra Kodrič in ki je nastopil že na omenjeni proslavi. Občni zbori društev Številna društva polagajo na začetku leta obračune o opravijo nem delu ter sklepajo načrte za nadaljnje delo. V ta namen prirejajo občne zbore. Svoje občne zbore so že najavili za prihodnje dni prosvetna društva »France Prešeren* iz Boi junca, PD »Lipa* iz Bazovice in »Tabor* z Opčin. Valdes in čarovnik Slovenska prosvetna zveza je dala pobudo za razne kulturno -zabavne večere po društvih. Tako je v prejšnjih dneh nastopil kar v desetih društvih znani mimik Andres Valdes. Njegove predstave si je ogleda*o nad 800 ljudi. Nastopil je tudi v telovadnici osnovne šole v Žavljab za slovenske in italijanske otroke milj ske občine. Za drugo serijo večerov bo po- skrbel znani čarovnik Marij Pogačnik. Nastopil je že v Saležu, 18. januarja pa bo nastopil v Trebčah in 30. januarja v Lonjer-ju. Vsa društva, ki bi rada priredila te in druge večere, naj se obrnejo na SPZ. Začetek vaj zbora «Jezero» v Doberdobu Zaradi vrste težav ni imel do-berdobski moški zbor prosvetnega društva «Jezero» dosedaj vaj. Z njimi bodo pričeli ta teden, zbor bo tudi v tej sezoni vodil pevovodja Peršolja. Upajmo, da se bodo dosedanjim pevcem pridružili še drugi, mlajši, in da bo dober -dobski zbor kmalu nadoknadil zamujeno. Doberdobskim pevcem želimo precej uspeha v njihovem nadaljnjem delu. VESTI IZ SOVODENJ Vsak mesec bomo v prilogi objavljali preglede delovanja po društvih. Da bo pregled čim popolnejši, prosimo vsa društva in skupine, da nam sporočijo čim več podatkov o njihovem opravljenem in pregramiranem delu. Podatke je treba poslati v naše uredništvo ali v urada SPZ v Trstu in Gorici do prvega v mesecu. Kulturni dom prenavljajo že nekaj časa ne beležimo v naši časopisni kroniki vesti o prireditvah v sovodenjskem Kulturnem domu, ki so bile tako pogoste v prejšnjih sezonah. Tudi Sovo-denjski nonet, ki bo v kratkem praznoval desetletnico delovanja, bo moral ta svoj praznik proslaviti izven domače vasi in doma čega doma in to v avditoriju v Gorici. Razlog za tako «odsotnost» je v tem, da ni za sedaj dvorana sovodenjskega Kulturnega doma uporabna, ker so v teku obsežna gradbena dela za povečanje njenih kapacitet. Šlo bo pravzaprav za čisto novo dvorano, saj se bodo kapacitete v njej izredno povečale. Kakšno je bilo dosedanje življenje v Kulturnem domu in kako potekajo dela na gradbišču, nam je povedal predsednik sovodenjskega prosvetnega društva Emil Tomšič. Obrnili smo se do njega, saj je prosvetno društvo tista ustanova, ki največ uporablja Kulturni dom in ki ga praktično tudi upravlja. Na gradnjo doma so v Sovodnjah mislili že v šestdesetih letih. Takrat so domači prosvetni delavci svoje prireditve imeli v majhnem a domačem prostoru pri Kuzmi novih (hiša je bila in je last Olge Kodermacove). Tu so imeli pevske nastope, dramske nastope, plese in druge prireditve, vendar pa niso mogli razviti večje dejavnosti, ker je bil prostor premajhen. Tako so se lotili zahtevnejšega de la. Domača posojilnica, ki je bila pred leti zgradila svoj sedež, jim je odstopila zemljišče tik za njeno zgradbo in da bi bili stroški za Kulturni dom manjši jim je dovolila, da so novo stavbo naslonili na njeno. Načrt so zaupali geometru Cvetku Kocjančiču in v začetku sedemdesetih let je stekla akcija za gradnjo novega doma. Nabrali so med domačini precej denarja, sami so napravili veliko prostovoljnega dela, nekaj denarja so dobili tudi od krovnih manjšinskih organizacij. Po približno letu in pol gradnje so dom svečano otvorili 22. oktobra 1972. O-premo so iim dobavile razne gospodarske ''Stanove iz sosednje Slovenije. V Kulturnem domu je bila v pritličju dvorana za razne prireditve. v kateri je bilo prostora za 80 sedežev; v njej je bil tudi majhen oder, ki pa ni dovoljeval, da bi se na njem pojavili večji zbori ali številne dramske družine. Ko je domača dramska družina igrala »Hlapca Jerneja* ali »Svet brez sovraštva* so morali oder povečati in zato so imeli več nastopov, da so si igro lahko ogledali vsi domačini, ki so to že- *..' Gradbišče ob sovodenjskem Kulturnem domu Pred četrtim občnim zborom TPPZ V slabih osmih letih so skozi 86 sej in 817 vaj naštudirali nad 70 pesmi. Partizanskih, ljudskih, borbenih, slovenskih, italijanskih, v španskem in še v drugih -zi-kih. Pesmi narodov, ki so si pot v svobodo že utrli in pesmi narodov, ki si jo šele stežka utirajo, narodov, ki jih še vedno tlači škorenj reakcionarnega imperializma. In ne samo reakcionarnega. V mislih imam pevce, orkestra-še, recitatorje in zaslužno pomožno osebje Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Ansambla, ki mu na evropski celini zelo verjetno ni enakega in ki ga številčno prekaša le ta ali oni množični skup sovjetskih umetnikov. Nedavno so opravili dvestoti koncert, poslušali so jih milijoni ljudi različnih narodnosti, oskrbeli so tri celovečerne televizijske programe, posneli doslej dve plošči, izdali tri bogate brošure in pripravili zajetno fotografsko razstavo. Osem let pravzaprav ni dolgo. Posebno še. če jih primerjamo z bojnim ol dob jem. ki je prineslo zmago pravice in razuma, k' pa sta ga neizmerno podaljšala trpljenje in pomanjkanje preživelih in padhb za svetlejšo prihodnost. In vendar se v teh niti še ne tr- stnih letih plemenitega poslanstva, kakor si ga je nadel naš zaslužni ansambel v nadaljevalnem procesu narodnoosvobodilnega izročila, zgoščuje vsa jedrenost protifa-šističnonacističnega vstajenja milijonskih množic. Izrazit dokaz tega so brezštevilni dosedanji uspehi, ki jih je kolektiv doživel pod vihravo tenkočutnim vodstvom pevovodje Oskarja Kjudra tako v našib krajih in v notranjosti Italije kakor v matični domovini in v koroškem zamejstvu. Vrhunec je bil dosežen s koncertoma pred maršalom Titom na Brdu ter predsednikom i-italijanske republike Leonejem. Letos čaka partizanski ansambel nebroj zahtevnih nastopov v naši deželi, v Jugoslaviji, zopet na Koroškem in 11. maja tudi v Franciji; tedaj bo TPPZ teden dni v gosteh francoskih borčevskih organizacij in se bo med drugim predstavil v Grenoblu. Izvajal bo seveda najnovejšo stvaritev, to je triptih »Zemlja in narodi*, katerega je posnel tudi na ploščo; pravzaprav na dve, kajti ena sama za tako zajeten program ni zadostovala. Plošči bo TPPZ prvič javno predstavil ob priliki četrtega obč- nega zbora, ki bo v soboto. 19. januarja, ob 15. uri v prvem ter ob 15.30 v drugem sklicanju v Bazovici. Vendar ne več v Bazoviškem domu, ampak — končno — v novih, res zasluženih prostorih, ki postanejo tudi stalen sedež ansambla, sicer tam, kjer se jc doslej reklo »pri Maksu*, (dg) Posvet predsednikov prosvetnih društev O letošnjih Prešernovih proslavah in o prvomajskem pra/riku ter istočasni proslavi 35-letnice osvobodi: ve bo govor na posvetu predsednikov prosvetnih društev včlanjenih v SPZ n Goriškem, ki bo na sedežu zveze v Ulici Malta 2 v četrte!', 17. januarja, ob 20. uri. Osrednja Prešernova proslava bo namreč v soboto. 9. februarja v goriškem avditoriju in bo istočasno proslava 10-letnice Sovodenjskega noneta. Za to priliko pridejo v Gorico razni okteti iz Slovenije, Koroške in Dalmacije, ki bedo naslednjega dne, v nedeljo, 10. februarja, nastanili v raznih krajih na goriškem podeželju. Idi. V prvem nadstropju doma pa je večja soba. ki služi za vaje okteta, za Glasbeno šolo. za razne sestanke; poleg te pa sta še dva prostora za društveno pisarno in bar. Dvorana v domu je v teh sedmih letih bila vedno polna. Poleg kulturnih nastopov so bili v njej razni občni zbori in sestanki domače posojilnice, občine, raznih vaških društev, en občni zbor SPZ, razni posveti SKGZ, razstave slikarjev in fotografov, predavanja. Lani je bil v tej dvorani tudi tečaj prve pomoči, ki sta ga priredila domače društvo krvodajalcev in ženski odsek prosvetnega društva. V domu je bila razstava slovenskih grafikov in vsakdo med umetniki je pustil domu v dar eno sliko. Tu je praktično nastal fotografski klub »Skupina 75» in v domu so bile vsako leto uspele in kvalitetne fotografske razstave. Domači prosvetni delavci pa niso mogli biti zadovoljni z dvorano, ki je sicer omogočila od leta 1972 dalje velik kulturni razmah v vasi, ni pa dovoljevala nadaljnjega razvoja. Zato se je že precej časa govorilo o nujni potrebi povečanja dvorane. V letu 1978 so končno pričeli z akcijo. Geometer Cvetko Kocjančič je pripravil u-strezni načrt o preureditvi doma. Delno so uporabili sedanjo dvorano. Glavna dvorana bo imela 140 sedežev. Najvažnejše pa je to. da bo oder zelo velik, čisto nov, odprtina odra napram dvorani bo sedem metrov, sam oder pa bo imel mere 14X9,30 metra. Novost bo tudi v tem, da bo ena stranska stena odra premična, tako da ga bodo lahko uporabljali tudi za poletne prireditve; takrat bodo samo gledalci na prostem. V delu sedanje dvorane bodo uredili predsobo v dvorano, semkaj bodo prenesli tudi bar, ki je sedaj v prvem nadstropju, tamkajšnji prostor pa bodo drugače uporabili. Naj povemo še, da bodo pod odrom kletni prostori s slačilnicami in sanitarijami ter klubskim prostorom, ki bo lahko služil igranju namiznega tenisa ali drugim klubskim prireditvam za mlade in stare. Povedali smo že, da je geometer Cvetko Kocjančič napravil načrt, zidarska gradbena dela so zaupali domačima obrtnikoma Jure-nu in Buzinu (doma sta s Peči in iz Rupe). Zunanja zidarska dela so v glavnem končana. Sedaj morajo pričeti z delom tudi obrtniki. Precej dela bodo domači prosvetni delavci napravili prostovoljno, saj je med njimi precej priznanih obrtnikov. Tako bodo poskrbeli sami za električno in vodovodno napeljavo, vse sanitarije, centralno o-grevanje. Predsednik društva Emil Tomšič nam je še dejal, da prično z akcijo nabiranja prispevkov. Čeprav so od naših krovnih organizacij dobili orispevek za povečanje kapacitet doma. potrebujejo še precej denarja, zato da bo dom zgra jen in primemo opremljen. Zato apelirajo na vse domačine, da prispevajo po svoji moči. Kdaj bo dom spet uporaben, nas je zanimalo. Gradbena dela gredo proti koncu, nam je dejal Emil Tomšič, kmalu pridejo na vrsto razni obrtniki. Upamo, da bo dom vseljiv do jeseni. Nailepše bi bilo če bi ga lahko otvorili 22. oktobra, t.j. ob osmi obletnici prve otvoritve. V novem dom. bo več prostora za razne prireditve in nastope. Ix> pa tudi treba vložiti več truda v razne oblike prosvetnega in kulturnega delovanja. Nonet bo šel po svoji uspešni poti naprej, dramska družina bo morala povečati svoje delovanje, ustanoviti bodo morali otroško folklorno skupino, razviti še druge prosvetne in rekreacijske dejavnosti. Načrtov je veliko. Emil Tomšič nam je povedal. da so kulturno prosvetni delavci prepričani, da bo tudi tokrat prenovljeni dom zaživel prav tako kot je zaživelo vse javno življenje v Sovodnjah p«o letu 1972. ko so zgradili prvotni dom. i MARKO VVALTRITSCH IV. 13. januarja 1980 Primorati Tfnevmfc Delovanje društev in pevskih zborov, včlanjenih v SPZ DELOVANJE TRŽAŠKIH DRUŠTEV V DECEMBRU 1979 Od 2. do 5. 12. SPD TABOR: Miklavževa razstava knjig. 1.-2. 12. 79 PD KRAŠKI DOM: Miklavževa razstava knjig. 3.-4. 12. 79 PD RDEČA ZVEZDA: Mialavževa razstava knjig. 5. 12. 79 PD RDEČA ZVEZDA: V dvorani gostilne Milič predavanje: Gobe s kraške gmajne. 5. 12. 79 PD V. VODNIK: Predavanje: Današnji politični trenu- tek in 25 let SKGZ 4. 12. 79 SLOVENSKI KLUB: Kras kot umetniški vir in vsebina, večer posvečen Lojzetu Spacalu. 3.-4.-5.-6. 12. 79 PD LONJER - KATIN ARA: Miklavževa razstava «. tajig. 4.-5.-6. 79 PD ROVTE - KOLONKOVEC: Miklavževa razstava knjig. 6. 12. 79 PD BARKOVLJE in TPK SIRENA: Predavanje: Da- našnji »litičrri trenutek in 25 let SKGZ 6. 12. 79 PD KOLONKOVEC: Miklavževanje za osnovno šolo Manca Gregorič - Stepančič. 11. 12. 79 PD RDEČA ZVEZDA: Današnji politični trenutek in 25 let SKGZ 11. 12. 79 SLOVENSKI KLUB: Srečanje z etripo Alpe Adria. 12. 12. 79 PD FRANCE PREŠEREN: Današnji politični trenutek in 25 let SKGZ. 16. 12. 79 SPZ: Ob zaključku mednarodnega leta otroka — srečanje z mladinskimi književniki v Kulturnem domu. 18. 12. 79 SLOVENSKI KLUB: Predpraznični torek. 19. 12. 79 JD LONJER - KATINARA: Predavanje: Mamila v da- našnji družbeni stvarnosti. 15. 12. 79 PD SLOVENEC - BORŠT: Kulturni večer. 22 12. 79 PD PROSEK -KONTOVEL: Gostovanje zbora Kočo Rncin iz Skopjd »- 22.-23. 12. 79 PD LIPA. PD PRIMOREC in PD SLAVEC: Gostovanje SPD Vrtača iz Slovenj Plajberka (22. v Bazovici, 23. v Ricmanjih in Trebčah). 21. 12. 79 PD V; VODNIK: Srečanje z lutkovno skupino osnovne šole iz Vipave. 22. 12. 79 PD JOŽE RAPOTEC: Proslava ob 35. obletnici u- strelitve 5 kurirk. 26. 12. 79 PD FRANCE PREŠEREN: Kulturno - zabavni večer. 26. 12. 79 PD PROSEK - KONTOVEL: Koncert. NASTOPI TRŽAŠKIH PEVSKIH ZBOROV V SEZONI 1979-80 Avgust 79 Doline na prazniku 25. 8. 79 Nastop zbora V. Vodnik iz cialističnega tiska v Dolini. 26. 8. 79 Gostovanje in nastop zbora V. Vodnik iz Doline v Ra- došah na Koroškem na proslavi 75 let prosvetnega društva. 26. 8. 79 Nastop zbora Jadran iz Milj na prazniku PSI v Dolini. 26. 8. 79 Nastop MPZ Vesna iz Križa v Trebčah na vaškem prazniku. 27. 8. 79 Nastop zbora F. Venturini od Dotnja na prazniku so- cialističnega tiska v Dolini. 30. 8. 79 Nastop MPZ Srečko Kumar iz Repna na otvoritvi «Kra-ške ohceti« v Repnu. September 79 2. 9. 16. 22. 23. 23. 30. 9. 79 Nastop zbora Jadran iz Milj v Dolini na prireditvi Nas praznik. 2. 9. 79 Nastop TPPZ v Lonjerju na prazniku komunističnega tiska. 8. 9. 79 MPZ F. Venturini gostuje v Kobaridu. 9. 9. 79 TPPZ nastopi v Seledi pri Tržiču. 9. 9. 79 MPZ Lipa iz Bazovice sodeluje na spominski svečanosti pred spomenikom na bazovski gmajni. 9. 79 Zbor iz Doberdoba je nastopil v Repnu na lovskem prazniku. 9. 79 MPZ V. Vodnik iz Doline nastopi v Lonjerju na prazniku grozdja. 9. 79 Zbor F. Venturini nastopi pri otvoritvi prostora PD Rovte - Kolonkovee. 9. 79 MPZ Vesna iz Križa nastopi na vaškem prazniku v Samatorci. 9. 79 MPZ R. zvezda nastopi v Samatorci. 9. 79 MPZ Tabor z Opčin nastopi v Podlonjerju na prazniku mandrijerjev. Oktober 79 1. 10. 79 Nastop MPZ Srečko Kumar iz Reprla na otvoritvi- Kra- ške ohceti. 2. 10. 79 Mešani zbor Jadran iz Milj sodeluje na komemoraciji pri Cesarjih. -' . . 5. 10. 79 MPZ V. Vodnik sodeluje na koncertu zbora «Pro mušica* iz Subotice v Boljuncu. 7. 10. 79 MPZ Rdeča zvezda nastopi v Zgoniku na prazniku grozdja v organizaciji Mladinskega krožka. . 6. 10. 79 TPPZ nastopi v Portorožu na srečanju delegacij bor-” cev iz vse Evrope. 7. 10. 79 PD Lipa priredi izlet v Št. Jakob na Koroškem, kjer je nastopil tudi pevski zbor iz Bazovice. Ji. 10. 79 MPZ F. Venturini od Domja nastopi pri Sv. Jakobu v Trstu na otroški prireditvi (konzulta). 14. 10. 79 MPZ PD Vesna iz Križa gostuje v Gribljah na Dolenjskem s samostojnim koncertom. 18. 10. 79 MPZ Slavec sodeluje pri prireditvi, ki jo organizira KUD Bazovica z Reke v Ricmanjih. 20. -21. 10. 79 Mešani zbor Slovan Padriče gostuje v Šoštanju pri proslavi 60 let KUD Svoboda. 21. 10. 79 MPZ F. Venturini nastopi v Skednju na tekmovanju ex tem pore Pro Loca. 26. -27.-28. 10. 79 Gostuje MPZ V. Vodnik iz Doline v Subotici (Voj- vodina), kjer ima koncert 26. 10. v Čantavinu in 27. v Subotici. 27. -28. 10. 79 MPZ Srečko Kumar iz Repna gostuje z nastopi v Tržiču (Gorenjska) na kulturnem srečanju. 27. 10. 79 MPZ Vesna iz Križa nastopi v Križu na proslavi okto- brske revolucije. 28. 10. 79 MPZ F. Venturini nastopi v Ricmanjih na kulturni prireditvi. November 79 1. 11. 79 1. 11. 79 11. 11. 79 10. 11. 79 11. 11. 79 16. 11. 79 17. 11. 79 22 11. 79 24. 11. 79 24. 11. 79 24. 11. 79 25. 11. 79 Vsi naši zbori nastopijo pri spomenikih in na pokopališčih. MPZ Vesna iz Križa nastopi v Križu na srečanju z rusko mornarico. Ženska folklorna skupina Stu ledi nastopi na mednarodni folklorni reviji Čez tri gore, čez tri dole v Trstu. MPZ Vesna iz Križa nastopi v Nabrežini na proslavi oktobrske revolucije. MPZ V. Vodnik iz Doline nastopi na martinovanju v Dolini. TPPZ nastopi na tržaški univerzi. ŽPZ V. Vodnik nastopi na otvoritvi likovne razstave v dolinski torkli. MPZ V. Vodnik iz Doline snema na RAI Trst. Na Kettejevi proslavi v Nabrežini nastopata moški in ženski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. TPPZ priredi koncert v Turjaku. Na koncertu v Bazovici oastopijo mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice, moški zbor Fantje izpod Grmade in dekliški zbor iz Devina. Mešani zbor Jadran iz Milj sodeluje na reviji pevskih zborov, ki jo je organizirala Zveza cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu. December 79 1. 12. 79 5. 12. 79 7. 12. 79 15. 12. 79 15. -16. 12. 16. 12. 79 16. 12. 79 20. 12. 79 21. 12. 79 22. 12. 79 22. 12. 79 22. 12. 79 26. 12. 79 26. 12. 79 Na proslavi oktobrske revolucije v Boljuncu nastopi TPPZ. Na predavanju o gcbah v Briščikih, ki ga je organiziralo PD Rdeča zvezda, nastopi 'moški zbor Rdeča zvezda iž Saleža. Moški zbor F. Venturini od Dpmja sodeluje na Kulturni prireditvi v Boljuncu ob podpisu sporazuma prijateljstva med občinami Dolina. Koper in Milje. Na isti prireditvi je sodeloval tudi mešani zbor Jadran iz Milj. Moški zbor Valentin Vodnik iz Doline sodeluje s celovečernim koncertom v Borštu na kulturnem večeru. 79 Gostuje pevski zbor Tabor z Opčin v Trbovljah. Na proslavi 25-letnice SKGZ sodelujejo zbori: MPZ V. Vodnik iz Doline, MPZ V. Mirk s Proseka - Kontovela, mešani zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ženski in mešani zbor Oton Župančič iz 'Šlandreža, moški zbor A. Paglavec iz Podgore in mešani zbor Planinka iz Ukev. Na komemoraciji v spomin P. Tomažiča in tovarišev sodeluje moški zbor Vesna iz Križa. Moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine snema na RAI Trst. Moški pevski zbor V. Vodnik iz Doline sodeluje na proslavi ob dnevu borca na Škofijah. Moški zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela sodeluje v Izoli pri odkritju spomenika Francu Štoki. Moški zbor Valentin Vodnik iz Dob ne sodeluje pri proslavi v spomin, kurirk iz Prebenega, v Boljuncu, ki ga organizira PD Jože Rapotec iz Prebenega. Zbora V. Mirk s Proseka - Kontovela in Tabor z Opčin sodelujeta pri koncertu zbora Kočo Racin iz Skopja na Proseku. Na kulturno - zabavnem večeru v Boljuncu sodeluje pevski zbor F. Prešeren iz Boljunca. Na kulturni prireditvi na Proseku sodeluje moški zbor V. Mirk s Proseka - Kontovela. NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik NAGRADNI NATEČAJ za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni. * . Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945, raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne oblike. Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete. Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 31. marca 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. ‘XXIV. maggio 1, opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča*, s podpisom in polnim naslovom. Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci. Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz »Sklada Albina Bubniča«: Za študije univerzitetnih študentov: Za spise dijakov: 1. nagrada 500.000 lir 2. nagrada 300.000 lir T. nagrada 200.000 lir 2. nagrada 100.000 lir 3. nagrada 50.000 lir Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH DRUŠTEV v r s V župni cerkvi v Nabrežini I minipolifonici di Trento Že samo ime »I minipolifonici di Trento« nakazuje, da se je ta zbor opredelil za točno določeno zvrst glasbe, in da goji predvsem večglasno petje ‘ renesančnih mojstrov. Ta zvrst glasbe, ki je za uho zelo blagoglasna, po svojih efektih prepletajoča se in po svoji vsebini predvsem nabožna, pa ni tako lahka. Zahteva predvsem spretno obvladovanje preponske-ga dihanja, zahteva odprte in zveneče glasove, zahteva tudi intenzivno in do potankosti izdelano interpretacijo. Zbor iz Trenta, ki se bo predstavil v Nabrežini,, vse te odlike ima, kar kaže njihova odlične, uvrstitev na lanskem tekmovanju «C, A. Seghizzi« v Gorici. Toda tudi zbor, ki pretežno goji polifonsko petje, ne more zanemarjati ljudskega izročila Tako je drugi del njihovega programa namenjen ljudski pesmi, ki je navezana bolj na ljubezenske motive, ali pa na poetično tematiko,' ki jo pri občutljivem skladatelju lahko izzove božični večer, jutro in toplina sonca. Zorn- vodijo kar trije mojstri. Polifonski del sta pripravila Marco Mazzeo in Enrico Faes; folklorne pesmi pa bo dirigiral Nicola Conci. Mešani zbor »I minipolifonici di Trento* bo danes gost PD Igo Gruden iz Nabrežine in bo svoj spored izvajal v župni cerkvi. Pričetek je določen za 15.30. ' p o L , x y\ y i t i y L • •; | i .’ tv :‘>' „ V APZ Boris Kraigher v Boljuncu Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora ima v svojem poldrugem desetletju delovanja razgibano zgodovino. Zasnovan je bil kot moški zbor. nato so se mu pridružila še dekleta, potem je spet nastopal kot moški zbor, dokler se ni leta 1975 dokončno uveljavil kot mešani zbor. Tedaj je dobil tudi ime po velikem revolucionarju in enem izmed u-stanoviteljev mariborske univerze Borisu Kraigherju. Zbor je na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, leta 1976, dobil srebrno plaketo. Svoje kulturno poslanstvo pa zgledno opravlja med vsemi narodi Evrope. APZ že šestnajsto leto vodi Stane Jurgec. Zbor poje polifonijo, partizanske pesmi in pesmi naše sedanjosti. Njihov nastop v gledališču France Prešeren v Boljuncu bo prav gotovo ena najatraktivnejših točk celotne letošnje prosvetne sezone v Bregu. Zbor se bo uvodoma predstavil z Gallusovimv motetom Ecce quo-modo moritur iustus, nato bo podan prerez skozi najvidhejša i-mena jugoslovanskega zborovskega ustvarjanja. Toda levji delež je tako v prvem kot v drugem delu koncerta namenjen našim domačim avtorjem in ne nazadnje tudi Tržačanom - Primorcem. Koncert APZ Boris Kraigher iz Maribora prireja PD Fran Venturini od Domja. Začetek sporeda je določen za peto uro popoldne. sr <• ■r.: I-’ * " G- ■ - K > l. ■ ■*. _ | v vrl ; •i 1*1 b {:• M a *v Ji C L.it! ■ral" f" i L # Društvena dejavnost na Proseku in Kontovelu PD Prosek - Kontovel bo priredilo svojo Prešernovo proslavo 9. februarja. Na prireditvi bodo poleg vaške godbe na pihala, otroškega pevskega zbora in moškega pevskega zbora »Vasilij Mirk« nastopili tudi otroci proseške osnovne in nižje srednje šole. Omeniti velja tudi dejstvo, da se je zbor »Vasilij Mirk» prijavil na tekmovanje «Naša pesem«, ki bo aprila letos v Mariboru. Zadnje dni januarja pa bodo imeli pevci iz Proseka in Kontovela svoj redni občni zbor. ■ X jf KULTURA 13. januarja 1980 Kulturno pismo iz Ljubljane (10) Trije večeri, trije krsti V treh večerih tri krstne predstave domačih odrskih avtorjev — kaj takega niti v mnogomilijonskih multigledaliških mestih ne doživljajo. In ker se je to zgodilo v Ljubljani zadnje tri večere pred Silvestrovim, je občinstvo tavalo od prizorišča do prizorišča v živčnem predprazničnem razpoloženju in ne docela razumevajoč, čemu je bilo treba te silovite uprizoritvene koncentracije tik pred koncem leta. Ljubljansko »Delo* je skrivnost razkrilo šele v novoletni St« ki: gledališča so upala, da bodo njihove predstave upoštevali Pri izboru del za aprilski osrednji jugoslovanski gledališki festival, »Sterijino pozorje* v Novem Sadu, zadnji rok za prijavo pa je oil 31. december — do tega datuma je morala biti tudi že premiera . .. A glej — naglica je bila zaman. Slovenska selektorska komisija ni izbrala niti ene od teh predstav za kandidatinje za Novi Sad. V Vojvodino bosta šli obe «Lepi Vidi* (celjska Cankarjeva in mariborska Šeligova), «Profesor Klepec* Ferda Kozaka, «ščurki» Toneta Čufarja in «Friderik z Veroniko*, najnovejše delo ljubljanskega univerzitetnega profesorja Matjaža Kmecla — če jih bo potrdil tudi novosadski selektor. Trojica selektorjev se je očitno ravnala tudi po *nnenju slovenske gledališke kritike, ne samo po lastnem presodku. Niti enega odrskega kronista namreč ni bilo, ki bi tri predsilvestr-ske premiere pohvalil in jim prisodil kak globlji pomen za slovensko gledališko življenje. Prva predstava je bil nekakšen odrski kolaž direktorja ljubljanskega mestnega gledališča Sergeja Vošnjaka, ki se je že dalj časa ukvarjal z mislijo, da bi zbral kaj iz bogate zakladnice partizanskega kulturnega življenja in napravil gledališki večer, ki bi bil napol akademija ali miting, na pol Pa morda celo malce otožen opomin, da izročila naše slavne preteklosti in polpreteklosti ne upoštevamo dovolj. Tako je nastala prireditev z naslovom «Ob tabornem Ognju*. Režijo je vodil Janez Lrozg. Bilo je nekaj spominov na tradicije partizanskega gledališča, oilo je nekaj zabavnih in satiričnih prizorov, pevskih točk (tu je hil na delu Bojan Adamič) in lirično stiliziranih plesov. «Predstava ?e nikjer ne vzdigne nad okorno V1 dobesedno, mehanično predna-sanje predpisanih besed in tudi že te besede same ostajajo v svoji deklarativni povednosti prej izraz oblikovalne zadrege, kot pa natanko določenega literarnega in Sledališkega hotenia*, je prijazno karajoče zapisal »Delov* kritik in nilo je očitno, da ta predstava ni ?da narejena z izrazito gledališko ambicijo, temveč je bila zares bolj nostalgična, »spominjajoča se* prireditev. Gotovo je ogreta marsikoga od gledalcev, prav gotovo je dosegla svoj opominjajo-ri namen — zares preveč nepozabnega pozabljamo —, prav tako Pa bo držalo, da to ni bil dogodek, ki bo zapisan v gledališko zgodo-Vlno. Nedvomno pa predstava za-P°lnjuje neko vrzel, ki vidno zeva. Naslednjega večera ie bila v i-stem gledališču - MGL - krstna predstava najnovejšega dela plodnesa slovenskega pisatelia in dramatika Andreja Hienga «?’avo-l°k». Takoj ob začetku povejmo: BERITE REVIJO drama — avtor jo je imenoval sicer komedija — se ves čas dogaja v Trstu. Ne v današnjem času, pač pa leta 1839. To je komedija o emigrantih — o španskih emigrantih. Kakor nam pove zgodovina, so se ob izbruhu španske državljanske vojne v tridesetih letih prejšnjega stoletja znašli v Trstu številni predstavniki propadajočega španskega fevdalnega razreda in tu skušali rešiti, kar rešiti ni bilo mogoče. Dogajanje je ves čas v krogu teh emigrantov, med katerimi igra osrednjo vlogo stasita španska lepotica, ki se skuša znajti v tem izgubljenem položaju in ki nazadnje spozna, da se bo treba preseliti na Dunaj, če naj njen posel cvete še naprej. Gre za besedilo o zmagovalcih in poražencih. Avtorju gre za to, da na komedijski način pokaže tragiko emigracije, ki bolj živorati kot živi od upanja, da se bo vrnilo, kar se nikdar vrniti ne more. Ker je dogajanje locirano v Trstu, je marsikdo od gledalcev pričakoval, da bodo španski emigrantje Hiengu zgolj nekakšna prispodoba za izgubljence, ki so se v obmorsko mesto na severnem Jadranu prišli tolažit s sanjami o vrnitvi nepovratnega v novejših obdobjih evropske zgodovine. Toda ne, avtor ostaja pri svojem «španstvu», ki mu je tema za literarno delo že nekaj časa, in tudi pod drobnogledom ne bi našli nobenega neposrednega namiga na kakšno novejše dogajanje. Zanimala ga je stvar sama na sebi in nobenega dvoma ni, da je to vzbudilo pri tem ali onem spoštovalcu njegovega dela rahlo razočaranje. Andrej Inkret mu je v «Delu» zapisal, da njegov «umik med zgodovinske kulise o-staja brez preboja in poetskega presežka v razkošnem artizmu, ki je sicer bleščeče gladek, toda tudi do kraja muzealen, navzlic vsej svoji deklarativni spektakularnosti*. Komedijo je režiral Zvone Šedlbauer, med igralci pa je naravnost zablestel Vladimir Skrbin-š k kot stari aristokrat Don A-lonso. Zanimivost te predstave ;e bila tudi v tem, da je nastopalo v njej kar pet gostujočih igralcev, med njimi tudi Stanislava Boni-segna, ki se čedalje bolj uveljavlja v slovenskem filmu in gledališču. Tretja krstna predstava — 30. decembra — je bila v ljubljanski križevniški cerkvi, tam, kjer se poleti odvija tudi del komornih koncertnih prireditev ljubljanskega festivala. Ansambel Drame je uprizoril odrsko delo uveljavljenega pisatelja Petra Božiča »Komisar Kriš*. To je grozljiva drama, polna krvi in nasilja in temnih strasti. Gre za parabolo o zlorabi oblasti oziroma o metodi priklepa-nja ljudi na mistiko vse uravnavajoče moči. Dogajanje je razdeljeno na dva dela, prvi se odvija v 16. stoletju, drugi leta 1945, v obeh pa je glavna oseba Kaplan: v prvem delu ustvari med svojimi farnimi ovčicami fikcijo, da jih strahuje vedomfc Kriš, zaradi česar se verniki še bolj zgrinjajo okrog odrešujoče cerkve, v drugem delu pa straši in terorizira ljudi s partizanskim komisarjem Krišem. Lojze Smase''- piše v mariborskem «Večeru», da je. Božič v bistvu obdelal vprašanje «večno ponavljajoč a se vprašanja srditega, neusmiljenega bo’a reakcionarnega z vsem, kar je progresivno*. Drugi del »Kriša* je naslonjen na zgodovinske dogodke v vasi Tomišelj blizu Ljubljane (v drami je vasi ime Tomelj), kjer je med vojno divjal belogardistični klavec Franc Fra-kelj in spričo cerkvenega okoba. v katerem se odvija uprizoritev, je bilo asociacij na belogardistič no morišče Sv. Urh nemalo. Predstava — režiser ie bil Božo špra.jc — kljub grozljivim scenam ni zapustila globljega vtisa (France Vurnik niše v ljubljanskem «Dnev-niku», da gre za uprizoritveni ra- dikalizem, ki se ne zadovoljuje z metaforiko gledališkega izrazja, pač pa hoče biti filmsko nazoren in avtentičen, da pa •dokumentarno podprta izraznost bolj odbija namesto, da bi prepričevala s svojo resnično človeško tragiko*), velja pa poudariti, da je igralski ansambel z Branetom Ivancem, Ivom Banom, Ivo Zupančičevo, Tonetom Homarjem in drugimi odigral težavno partijo z veliko resnostjo in prepričljivostjo. Vsekakor je bil zanimiv gledališki večer z nadihom eksperimentalnosti, poseganja v novo gledališko prostorje. Tri krstne predstave, tri slovenske novitete torej, pa vendar noben pravi gledališki dogodek. Resnični dogodek si poznavalci obetajo od krstne predstave «Voran-ca», igre znanega slovenskega pesnika in dramatika Daneta Zajca, ki bo sredi prihodnjega tedna. TEVŽ MALEJ Ansambel (Zagrebški solisti*, ki je v petek gostoval v Kulturnem domu za koncertni abonma Glasbene matice, je navdušil številno občinstvo. Ansambel vodi violinski virtuoz Tonko Ninčič MARIBORSKO KULTURNO PISMO TRIDESETLETNICA OBSTOJA »MARIBORSKE KNJIŽNICE* Premiera «Don Juan in Faust» v režiji Jožeta Babiča V prazničnem mesecu tik pred zaključkom leta se je zvrstilo v Mariboru nekaj kulturnih dogodkov, ki jih kulturni kronist ne more obiti, če želi, da ne bi bila lanska podoba pomanjkljivo zabeležena. Tridesetletnica obstoja Mariborske knjižnice je bila obeležena z vrsto prireditev, ki so vnesle živahnost tudi v tovrstno kulturno delovanje. Predvsem je potrebno poudariti, da se je Mariborska knjižnica, ki se je izoblikovala kot ljudska knjižnica KUD Jože Her-manko, tekom let razvila iz zgolj izposojevalnice knjig v kulturni center z razvejano dejavnostjo. Zdaj zavzema razen Pionirske knjižnice še enote na Taboru in MuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiniiiiuiiiiiiiiiirtiMiiiiiiuiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuuniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiuiiiiiiiuiitiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1980 VEČ KOT DVESTO NOVIH LEPIH KNJIG PRI RAZVEJANI MLADINSKI KNJIGI S ponatisi vred bo bera znašala dvesto petdeset naslovov v petdesetih zbirkah Glavni urednik založbe Mladinska knjiga Borut Ingolič nam je že na začetku našega pogovora o letošnjem programu Mladinske knjige povedal, da bodo 1980 leta izdali več kot 2C0 novih knjig, s ponatisi vred pa bo znašala njihova letošnja bera 250 naslovov, ki bodo izšli kar v petdesetih nji-hovLh zbirkah. Od omenjenih novitet jih je sto ali polovica namenjena otrokom in mladini. Če pa pogledamo razmerja v tem zares impozantnem programu, vidimo, da zajema leposlovje s prevedi za odrasle kakih 30 odst. programa, pesniških del je 10 odst., prav tako 10 odst< programa so učbeniki in priročniki, medtem ko kar 60 odst. letošnjega programa sloni na originalnih slovenskih delih. Podrobnejši pregled letošnjega programa, pričnimo pri najmlajših, oziroma njihovi zbirki Naj-dihojča. Prav najm ajšim je namenjena serija Leporello, v kateri najdemo samo slikanice brez besedila, oziroma je besedilo podrejeno sliki. Tu je Lokomotiva z ilustracijami Marije Lucije Stupice in verzi Daneta Zajca, dalje Konjiček (ilustracije Jelke Reichmanove) in Mucka z ilustra- KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? NOVA PREMIERA SSG V KULTURNEM DOMU Na odru Kulturnega doma bomo prihodnji teden lahko gledali premiero drame Kdo se boji Virginije Woclf?; to je najbolj znano delo slavnega ameriškega dramatika Edivarda Al-beeja. V svojem delu se avtor s prodornim raziskovanjem in globokim čutom za psihoanalizo spušča v nepoznane predele življenja in okolja ameriškega človeka ter nam Z grobim in ostrim dialogom odkriva komaj slutene globine človekove psihe. Z vso neizprosnostjo trga s svojih ljudi vsako sled konvencionalnosti, vse usedline zlagane vsakdanje stvarnosti. Njegova metoda je okrutna, cilj jasen, sredstva perfektna in dovršena v svoji zmožnosti za ustvarjanje napetosti. Igra je eno samo vrta joče izpraševanje, neusmiljeno razkrinkavanje in namerno medsebojno mesarjenje igralcev. Al-bee tvega v tem svojem obupnem poskusu, da bi dosegel celovitost in odkritosrčnost, da bi se dokopal do resnice, svojo pogubo in pogubo svojih junakov. Ob krstni uprizoritvi tega dela je nemški kritik Friedrich Luft napisal: *Tako čudovito kakor tudi strašno gledališko delo. Temeljito in zlobno se norčuje iz neke zlobne človeške zadeve. In nikakor ne zapusti ravni resničnosti. Pri tem, ko se loti dela čisto realistično, potegne nebo in pekel na vidna tla. To je presenetljivo.» In v resnici je ta drama klinično razkosavanje defektne družbe, brutalna kritika in samokritika, perfidna analiza ameriškega načina življenja. Delo režira Dušan Mlakar, v njem pa nastopajo Bogdana Bratuž, Anton Petje, Anica Kumrova in Livio Bogateč. Sceno je izdelal Niko Matul, kostume Marija Kobijeva, prevod je delo Maile Golob. Predpremiere bodo na sporedu v torek. 22., v sredo, 23., in v četrtek, 24. januarja, premiera pa bo v petek, 25. januarja. ^"'iiiiiiu............................................................................................................................................... Primorske bibliografske vesti Borec, št 10 1979. P^tobra’ i943 leta je bila iz enot bataljona Andreja Manfrede in 1. balona I. Soške brigade ustanovljena 2. Soška brigada, kasneje preimenovana v 18 SNOUB Bazoviška: v 2. bataljonu le te je delovala ruska ^aino bojevanju bivših ruskih ujetnikov govori prispevek Franca °avca - Branka z naslovom: Ustanovitev 2. sovjetskega bataljona pri ^Sadi (Bazoviški* (str. 513-521). borec, st n, 1979. ganilo Perčič je v prispevku z naslovom Smrt v Brdih (str. 577-589) o-^etlil pomemben drobec iz narodnoosvobodilnega gibanja na Pi inaor-?,keui. ki je porodil po vsej domovini poznano pesem (Smrt v Brdih*, vja besedilo Nade Dragan - Carevske - Žive jo je uglasbil Makso Pirmk. Prispevek dr. Toneta Ferenca (št. 1, str. 1-10 in št. 2, str. 67-83) je Ogovoril Zvonimir Vodopivec - Nazar (str. 617-622). ATEneo VENETO, gennalo - dicembre 1977. , _ . „ . A*uerto Rizzj ie v članku Alcune scoperte di affreschi nel Friuli in *®alizzazione agli eventi sismici (str. 39-55) prikazal bogastvo stenske-fa slikarstva v nekaterih cerkvah: Gemona, Cerneu, Colloredo di Mon-** Albano, SanCEliseo, San Tomaso di Majano itd. r°METI, št. 10 In 11, 1978. , x TT J* bogate trojne številke revije, ki je tokrat posvečena 35-letnici II. “^sedanja AVNOJ in odloka o združitvi Istre, Reke, Zadra in otokov ?. domovino naj omenim le nekatere izmed mnogih zanimivih člankov, se v večini dotikajo vprašanj iz narodnoosvobodilnega boja. Tudi v „ ri in v Reki so delovale obveščevalne in policijske ustanove. O tem rrv°ri prispevek Mladena Plovaniča z naslovom: Osmvanje njemačkih , avjoštajnih i policijskih ustanova u Istri i Rijeci u jesen 1943. godine 37-44). Petar Strčič je prispeval dva članka: Vanjskopolitička bor-°a Josipa Broza Tita za Istru od 1941. do 1945. godine. Prilog za biblio-°5aflju (str. 59 84) in Povijest radničkog pokreta i NOB Rijeke. Prilog ^ nacrt (str. 97-107). ?IsTRIA ARHAEOLOGICA, Časopis arheološkog muzeja Istre, slje-Va“i 1979. L tej številki arheološke publikacije so med drugim objavljene tudi izvirne znanstvene študije, ki obravnavajo starejše obdobje Istre, iaiez - Bačič Vesna je svojo razpravo naslovila: Paleontološka osnova ao uvjet za naseljavanje istarskog podzemlja u pleistocenu (str. 17-36). a'nahajališčih geometrijske keramike iz Daunije ie pisala Dunja Giotte v članku z naslovom: Nalazi geometrijske keramike iz Daunije Področju Istre (str 57-77). Prazgodovinsko obdobje obravnavata tudi •^Pevka Kristine Mihovilič in Vladimire Kučar. Prva j« Studijo na- slovila - Gradina Punta Kašteja kod Medulina s podnaslovom Prilog prahistorijskoj topografiji Istre (str. 37-51), zadnja je obdelala prahi-storično nekropolo Beram in članku dala naslov Prahistorijska nekropola Beram (str. 85-131). JEZIK IN SLOVSTVO, št. 1, leto 1979-80. Hermino Jug - Kranjec je pri analizi Pregljevega romana Bogovec Jernej med drugim zanimala tudi beseda kot osnovna pomenska enota sporočila. Članek ima naslov: Semantika in vloga ključnih besed v romanu Bogovec Jernej (str. 8-14). Ljubitelje slovenske ljudske pesmi bo zanimal prispevek Milka Mati-četovega Sv. Jožef ne more plačati štibre (str. 18-21) ARCHAEOLOGIA JUGOSLAVICA, Beograd, 1979. O Mostu na Soči je bilo že veliko zapisanega. Drago Svoljšak, višji kustos Goriškega muzeja, je podal izčrpen prikaz prazgodovinske podobe Mosta na Soči: The prehistoric settlement at Most na Soči (Prazgodovinsko naselje na Mostu na Soči), str. 13-20. Tudi naslovna stran je opremljena s fotografijo hiše z Mosta na Soči. SLOVENSKI ETNOGRAF, Ljubljana 1979. Marija Makarovič je na podlagi arhivskega gradiva, ustnega izročila in metode neposrednega opazovanja prikazala medsebojne odnose v družinah in njihove odnose z drugimi družinami v vasi Gradec pri Pivki na Krasu v 19. in 20. stoletju. Avtorica je s člankom Življenje družin v Gradcu pri Pivki na Krasu (Oris medsebojnih odnosov), str. 123-147, posegla na doslej neraziskano področje. Med množico raznoraznih publikacij naj omenim: V OGNJU SE JE RODILA SVOBODA. SELA NA KRASU. Avtor monografije Bogdan Pogačnik je v sodelovanju s krajani obdelal predvsem novejšo zgodovino s poudarkom na narodnoosvobodilni borbi tega kraja. Monografija ima 67 strani. ZVEZA RIBIŠKIH DRUŽIN PRIMORSKE. 25 LET. Nova Gorica 1979. Drobna brošura ne prikazuje samo razvoja sladkovodnega ribištva na Primorskem, pač pa obravnava med drugim tudi vlogo in pomen ribiških organizacij pri gospodarjenju z vodami; dotakne se tudi varstva človekovega okolia in varstva voda. Ob 10-letnici smrti in ob odkritju spomenika Francu Štoki Radu je Odbor za postavitev spomenika Francu Štoki - Radu izdal brošuro REVOLUCIONARNA POT FRANCA ŠTOKE - RADA, ki zajema 39 strani. Junakovo življenjsko pot je podal Jože Koren. N* S, cijami iste slikarke. V seriji Knjižice zbirke Najdihojca pa najdemo besedilo, ki pa je vseeno še vedno podrejeno sliki. V njej so U-ganke (pripravila Alenka Bizjak, ilustrirala Marička Kcren), ljudska pesem Moja koklja, špik-lja, špoklja z ilustracijami Jelke Reichmanove in Sneguljčica Otona Župančiča z ilustracijami Marjetke Cvetko. Pobarvano prepogljivko je narisal Marijan Manček. Potem je tu že znana in priljubljena zbirka Čebelica, v kateri bo izšlo deset knjig. V te.i zbirki slikanic, bodo dobili na.imlaj-ši možnost, da se seznanijo z modernimi, klasičnimi in ljudskimi pravljicami. Tu je najprej izbor ljudskih pravljic v priredbi Kristine Brenkove Zlata ribica z ilustracijami Ančke Gošnik - Godec, dalje pripovedi o partizanih pod naslovom Mamica, saj bcm pridna, ki so jih napisali Josip Ribičič, Ferdo Godina, Karel Grabeljšek, Kristina Brenkova in Vida Brest, ilustriral pa Ive Seljak - čopič. Dalje je tu Mojca Lizunka Venceslava Wink!erja (ilustracije Marjetka Cvetko), pesmice Kajetana Koviča Križemkraž (ilustracije Jelka Reichman), Marjanka vseznal-ka Branke Jurca (ilustracije Jelka Godec), Cvetka sedemevetka Valentina Ratajeva (ilustracije Matjaž Schmidt), Mačji kašelj in živali Gvida Tartalje (ilustracije Božo Kos), Tiček Matiček Mire Miheličeve (ilustracije Marjanca Jemec - Božič), ruska ljudska pravljica Zajčkova hišica (ilustracije Kamila Volčanšek) in slovenske ljudske pravljice v izboru Kristine Brenkove ped naslovom Zakaj teče pes za zajcem (ilustracije Ančka Gošnik - Godec). V zbirki Mala slikanica bodo na voljo štiri in sicer slovenska )'ud-ska pesem v priredbi Mileta Klopčiča Medvedja svatba z ilustracijami Maričke Koren, ruska ljudska pravljica Volk in sedem kozličkov z ilustracijami Ančke Gošnik -Godec, rezijanska pravljica Lisičja šola z ilustracijami Zdenke Golob - Borčič in slikanica Eda Deržaja Za vesele in žalostne čase. Značilno za zbirko Velike slikanice pa so zgodbe v slikah tako sodobnih pisateljev kot ljudskih pravljic. Letos bo izšlo sedem velikih slikanic in sicer: Prežihov Voranc Levi Devžej (ilustracije Jelke Reicman), slovenska ljudska pravljica Janček - Ježek (ilustracije Ančke Gošnik - Godec), brata Grimm Kralj Drozgo-brad (ilustracije Kamila Volčanšek), Branka Jurca Žrebiček brez potnega lista (ilustracije Milan Bizovičar), Svetlana Makarovič Škrat v galeriji (ilustracije Ko-stja Gatnik) Grigor Vitez Zrcalce (ilustracije Marjan Manček in Gregor Strniša Potovanje z bršljanom. Ob tej zbirki je treba posebej opozoriti na delo Svetlane Makarovič, ki na dovolj humorističen način navaja mlade, kako naj gledajo slike v galeriji. Prvemu in drugemu razredu o-snovne šole je namenjena zbirka Deteljica, v kateri pa je besedilo že enakovredno sliki: V tej zbirki bodo izšle tri knjige in sicer: Bogomir Magajna Brkonja Čeljust-nik (ilustracije Štefan Planinc), Slavko Pregl Juha cviluha (ilustracije Božo Kos) in Berta Golob Drobne zgodbe (ilustracije Matjaž Schmidt). Predvsem branju v osnovnih šolah je namenjena Cicibanova knji-’ žica, v kateri bo izšlo osem knjig in sicer: Eleanor Farjeon Moja mala knjžniča (ilustracije Štefan Planinc), pesmi Nika Grafenauerja Nebotičniki, sedite! (ilustracije Matjaž Schmidt), izbor pesmi in proze Otona Župančiča Pomladna ladja (izbor Janez Mušič, ilustracije Marjanca Jemec - Božič), E-duard Petiška Stare grške bajke (ilustracije Vaclav Fiala), Cvet- Ciuha) in pesmi Alenke Glaserje-ve žigažaga (ilustracije Marjanca Jemec - Božič). V tej zbirki je treba še posebej opozoriti na pesmi Nika Grafenauerja, ki so zagotovo enkratna otreška poezija, uglašena na naš sodobni, moderni svet. Zunaj zbirk pa je treba omeniti zbornik za vrtce Rihgara.ja v u-redništvu Ele Peroci in Marinke Syetina z ilustracijami Lidije O-sterc. Vsekakor predstavlja novost izbor iz mladinskih del posameznih znanih avtorjev, ki jih je založnica uvrstila v zbirko Sončnica. Dve knjigi sta predvideni za letošnje leto in sicer izbor iz pesmi in proze Zvonimira Baloga Jaz, osel z ilustracijami Marjana Mančka in Branke Jurca Do zvezd z ilustracijami Milana Bizovičarja. Zbirka Zlata ptica je že znana in uveljavljena zbirka pravljic iz vsega sveta. Poleg izbora je tu še spremna beseda, kar vse naj mladega bralca uvaja v boljše in resnejše spoznavanje prebranega besedila. Dve deli sta na letošnjem programu in sicer izbor pravljic iz svetovne ljudske tvornosti Zlata skledica v izboru Kristine Brenkcve, s spremno besedo Alenke Golievšček in ilustracijami Ančke Gošnik - Godec, še posebej pomembna pa je druga knii-ga, saj prvič prinaša prvi del izbora Kitajskih pravljic v izboru in s spremno besedo Jožeta Dolenca ter z ilustracijami po originalnih kitajskih lesorezih. V zbirki Mladi oder pa sta izšli igri Miroslava Košute Vitez na obisku in štirje fantje muzikantje s spremno besedo Jožeta Rodeta in ustreznimi fotografijami. Zbirka Pelikan .je v bistvu poljudnoznanstvena slikanica, ki naj mladim poljudno, in nazorno v besedi in sliki predstavi različne naravne pojave. Tri dela bodo izšla v tej zbirki in sicer delo dr. Borisa Šketa Iz življenja v kra-škem podzemlju z barvnimi fotografijami, dalje slikanica Tatjane Pregl Letni časi z ilustracijami Tomaža Kržišnika in delo dr. Avguština Laha Slovensko primorje z barvnimi ilustracijami. Obrazi so zbirka, ki predstavlja v bistvu monografije naših posameznih velikanov in je poudarek na avtentični, dokumentarni fotografiji, ki jo seveda ustrezno spremlja besedilo. Trije Obrazi bodo izšli letos: Oton Župančič, ki ga je pripravil Janez Mušič, Boris Kidrič (pripravil Drago Koš-mrlj) in Jurij Vega (pripravil Sandi Sitar). Zunaj zbirk pa sta v programu dve deli: Ko Nina spi Branke Jurca z ilustracijami Marjance Jemec - Božič in Pravljice in resnica o zvezdah Pavla Kunaverja z ilustracijami Božidarja Grabnerja. Nova zbirka v letošnjem programu nosi naslov Igra in delo. Njen namen je na prijeten in zabaven način uvajati otroka v delo in zbujati v njem delovne navade. To pot je na programu delo Marinke Pečjak Vese’i Kuhar z ilustracijami Ančke Gošnik - Godec. V zbirki Družboslovje za mladino bodo izšle tri knjige ponatisa del Leva Krefta Berimo Marxa in Zgodovina in revolucija ter knjiga Joca Klopčiča Politična kultura. Zbirke Sinji galeb seveda ni treba posebej predstavljati, v letošnjem letu pa bo izšlo osem knjig in sicer: Polonca Kovač Urške brez napak, Branko Demšar Dnevnik Jureta Novaka, Hrvoje Hitrec Smogovci, Alki Zei Tiger pod steklenim pokrovom, Astrid Lingren Detektivski mojster Blomquist, Jo-sef Tallo Zelena premičnica Zemlja, Elfire. Donnelley Zbogom, dedek in Richmal Crompton Vrnitev Brownovega najmlajšega. Kot je razvidno iz programa, so dela namenjena višjim razredom osnovne šole, še posebej pa velja omeniti Smogovce Hrvoja Hitreca, ki so že nekaj časa bestseller mladinske literature ;ia srbohrvaškem knjižnem področju. V zbirki Biseri, ki je devetnaj- sta zbirka letošnjega programa, pa je na programu pet knjig: A.S. Nekrasov Prigode kapitana Vrun-gla, Karl Bruckner Sadako hoče živeti, Brane Dolinar Dvojne počitnice, Zinken Hopp Čarodejna kreda in Veša Kvonesin Sajo in njena borba. D. Ž. HiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniin mn m m Miiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniii 1111111111111111 iiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Holokavst slednjih v slovenskem prevodu Pred meseci je Evropo in posebno še Zahodno Nemčijo vznemiril film Holokavst, film o nacističnih grozodejstvih, nad Židi. Predvajanje filma j štirih nadaljevanjih v nacistični domovini je izzvalo proteste, odobravanje, povzročilo pa j" tudi najrazličnejše šoke. Filma pri nas še nismo videli. Pač pa smo zdaj po zaslugi Pomurske založbe v Murski Soboti in prevajalca .Janka Modra dobili prevod tega romana ameriškega pisatelja Geralda Greena tudi v slovenščini. Svojevrstni sloves filma bo nedvomno pripomogel, da bodo po romanu, ki je bil podlaga za film, segali številni bralci. Kajti tudi po svetu je zanimanje za roman, ki jo predstavljal scenarij za široko zasnovan film o pomoru milijonov Židov v Evropi, v mestih, in koncetracij-skih taboriščih, po filmu močno poraslo. Film in knjiga sta ponovno zbudila vest človeštva in opozorila na nekdanje medvojne strahote. Roman Holokavst (ki ga slovenski prevajalec prevaja kot Rodomor), je sestavljen iz dveh pripovedi. Na eni strani pripoveduje nekdanji mali advokat, kasnejši ko Zagorski Povest o dveh starih, ! sodelavec Haydricha in organiza-ampak brez psa ne bi bilo nič (i- tor pobijanj Erik Dorf v svojem lustracije Milan Bizovičar), Bran- dnevniku svoje življenje, svoj pri-ko Hofman Ringo star (ilustracije stop k nacistični stranki, svojo Bine Rogelj), Puškinove Pravljice ; pot v sam vrh vodstva nacistične-v prevodu Otona Župančiča in ; ga štaba. Na drugi strani pa o Mileta Klopčiča (ilustracije Jože ' svoji usodi in usodi svoje druži- ne pripoveduje Rudi Weiss iz Berlina. Erik Dorf v svojem dnevniku razkriva vse tajne nacističnega u-ničevalnega stroja in Vse strahote taborišč, po Ukrajini in na Poljskem. Weiss pa pripoveduje kako so v Berlinu izločili Žide iz javnega življenja, kako sta se zastrupila njegova stara starša, kako so pregnali očeta v varšavski geto in nato še mater, kjer sta izginila, kako je brat umrl v taborišču in so sestro Anno uničili pri poskusih množičnih zastrupitev. Vse to dogajanje je prikazano z izrazitim poudarkom na zunanjih dogajanjih. Nekateri so očitali avtorju, da je njegov roman preveč spektakularen, preveč prirejen za ameriškega bralca, večina pa je le poudarila pomen in pogum avtorja in filmske družbe, ki sta dregnila v sršenje gnezdo in zopet opozorila na strahote, o katerih današnji Nemci nočejo, ničesar slišati. Holokavst pa opozarja ljudi na strahotno ideologijo, ki še vedno živi ponekod v svetu, pa čeprav roman kot literarna stvaritev morda nekoliko sentimentalno pripoveduje življenjske usode glavnih protagonistov dogajanja. Knjigo o pomoru Židov in o fr stalih nacističnih strahotah bodo mnogi mladi ljudje prebiral; kot odkritje. Ne moremo je presojati z vidiki kot ostala običajna literarna dela. Preveč strahotna je. In preveliko svarilo človeštvu. Sl. Ra. zunaj Maribora. Zlasti pomembna je Pionirska knjižnica, ki razen izposojanja knjig prireja pravljično uro in knjižne uganke za najmlajše. Pod vodstvom požrtvovalnega v. d. ravnatelja knjižnice prof. Franceta Planteua, je bilo ob jubileju organiziranih več prireditev, kot razstava «trideset let Mariborske knjižnice* in v Pionirski knjižnici razstava «NOB v stripu*, živahen stik z občinstvom so posredovala srečanja s člani Vzajemne knjižnice, pesniški recital dijakov I. gimnazije in zlasti pogovora z Levstikovim nagrajencem Zoranom Jerinom ob jugoslovanski osvojitvi Everesta in z mariborskim pisateljem Brankom Rudolfom ob njegovi 75-letnici, ki ga je v domač-nostnem vzdušju vodil ravnatelj U-niverzitetne knjižnice dr. Bruno Hartman. Izreden glasbeni užitek je posredoval Simfonični orkester Slovenske filharmonije z vrhunskim izvajanjem Beethovnovega Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 61 in zlasti še s I. simfonijo v D-duru, «TTTAN»». Ker je Primorski dnevnik že pisal o izvedbi teh del ob priložnosti gostovanja orkestra Slovenske filharmonije v Trstu, naj samo omenimo, da je bila izvedba koncerta v Mariboru pod vodstvom odličnega mladega dirigenta Uroša Lajovica, zlasti Mahlerjeve simfonije na visoki u-metniški ravni, ki so jo Mariborčani navdušeni pozdravljali. Premiero Hans Dietricha Grab-beja Don Juan in Faust v izvedbi mariborskega dramskega gledališča lahko uvrstimo med najboljše predstave v minulem letu. Ne samo zaradi dela samega, ki pomeni v slovenskem prostoru no- Jadranski koledar jutri med naročnike Naročniki in drugi redni odjemalci Jadranskega koledarja in njegove tradicionalne knjižne zbirke že nestrpno čakajo, kdaj bodo končno prejeli koledar za leto 1980 in priložene knjige. Vsem dolgujemo naslednje pojasnilo: Jadranski koledar je bil doti-skan že 10, decembra in bi lahko bil do 15. decembra razdeljen vsem naročnikom in kupcem na Tržaškem in Goriškem. Nared je bila tudi knjižna zbirka razen Prežihovega tDoberdoba*, ki smo ga naročili pri mariborski založbi cObzorja*. Ker nam je založba zagotovila, da bo knjiga dotiskana že v nekaj dneh — da se izognemo dvojnim stroškom — smo sklenili počakati z razdeljevanjem celotne zbirke, dokler ne bo kompletirana. Žal pa založba zaootovila iz tehničnih razlogov ni mogla izpolniti. Ker knjige do danes še nismo prejeli, smo se odločili, da ne čakamo več in bomo zato Koledar za 1980 in okrnjeno zbirko začeli razdeljevati jutri, manjkali *Doberdpb» pa bomo naročnikom dostavili čim ga bomo preisli. Naročnikom in drugim odjemalcem Jadranskega koledarja se za to nevšečnost opravičujemo. ZTT in uredništvo Jadranskega koledarja vost, ampak tudi zaradi izredne u-prizoritve, v kateri se srečno združujejo močni igralski liki, ki jih poleg gostov poustvarjajo tudi domači igralci, in tehnični pripomočki, ki pod vodstvom inventivnega režiserja Jožeta Babiča soustvarjajo umetniško atmosfero groteskno grozljive igre. Naj tokrat omenimo, da sta se v posredovanju o-drskega mračnega razpoloženja dobro ujela tudi scenograf Avgust Lavrenčič in kostumografka Milena Kumarjeva. Dva prototipa, kot simbola različnih, popolnoma nasprotujočih se pogledov na življenje. Don Juan v poosebi ;anju Evgena Čara in Doktor Fa ist gostujočega Janeza Hočevarja, sta' karakteristično poosebljala v dvomih tavajoča človeka, dočim sta jima z malce komedijantsko na! i rnostjo sekundiia-la živahno Rajko Stupar kot Leporello'in zlasti Franci Gabrovšek, ki je z vlogo Viteza izoblikoval presenetljivo močan igralski lik intenzivno izraznega viteza - satara tudi z masko in celotno pojavnostjo. Omenit’’ moramo vsaj še Anico Sivčevo kot lepo dono Ano in Borisa Kočevarja kot guvernerja don Gusmana, ki se na kraju pojavi kot »kamniti gost*, ki sta lepo zaokroževala glavne like. Kot nalašč za zaključek leta se je na Malem odru pojavil znani Kislin ger je v Fulež v navihani oblikovalni pripovedi komika Janeza Klasinca. Kislingerjeve Debele zgodbe Petra Fuleža so se tokrat že drugič pojavile pred občinstvom. V dobrem spominu nam je še lik Fuleža v predstavitvi Polde Bibiča iz Ljubliane, zdaj pa ga je s komedijantsko krvjo izoblikoval še mariborski igralec Janez Klasinc v štajerskem dialektu tam nekje izpod Pohorja. Novo izvedbo je s spretno zunanjo akcijo zrežiral avtor sam in tako dodal domišljeni pisateljski viziji še lasten doprinos k oživitvi lika, ki so mu odpirale nove inter-pretacijske razsežnosti. EMIL FRELIH DOGODKI V SLIKAH V torek je .v Slovenskem klubu dr. Požarnik iz Ljubljane predaval o seksualni kulturi na Slovenskem Na pobudo SPZ in MK iz Trsta je v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani nastopila baletna sekcija društva «Karol Pahor« iz Pirana V Zgoniku tečejo posvetovanja o poimenovanju krajevne osnovne šole. Na sliki posnetek s torkovega sestanka D« 19. JANUARJA 1980 JUG. TELEVIZIJA OD 16. SREDA, 16. januarja LJUBLJANA 10.00 - 12.35 TV v šoli; 17.25 Poročila; 17.30 Z besedo in sliko; 17.50 Pionirji fotografije; 18.15 Od vsakega jutra raste dan: Dobrla vas; 18.45 Obzornik; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Tesna igra, švedski film; 21.30 525 ; 22 05 V znamenju. KOPER 19 50 Stičišče; 20.00 Dve minu-*i: 20.05 Risanke; 20 30 TV dnevnik; 20.45 Amfore iz Pernata, dok. film; 21.15 Lutke, film. ČETRTEK, 17. januarja LJUBLJANA 10.00 - 12.40 TV v šoli; 14.30 Namizni tenis: Jugoslavija - ZRN; 17.00 Poročila; 17.05 Dediščina za prihodnost, dok.; 17.55 Kurir Goce Delčeva; 18.25 Obzornik; 18 35 Pristanišče, vrata v svet; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno na zrno; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Studio 2; 22.00 V znamenju. KOPER 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20 45 Davitelj z devetimi prsti, film; 22.10 Modna revija; 22.35 Dokumentarna oddaja; 23.10 Rock koncert. PETEK, 18. januarja LJUBLJANA 10.00 TV v šoli; 12.30 - 14.55 Smuk za moške; 15.55 Rokomet: Jugoslavija - Slovenija; 17.15 Poročila; 17 20 Smuk naravnost z nalogami; 17.30 Čuvaj parka; 18.00 Čez tri ; r>re . . . Prekmurski oktet; 18.30 Obzornik: 18.40 Skozi družbene sisteme; 19.00 Spekter; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Deta stran studia; 20.55 A. Halley: Korenine - nove generacije, TV nadalj.; 22.25 V znamenju; 22.40 Nočni kino: Prepozno za heroja, film. KOPER 19.15 Odprta meja: 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Ri sanke; 20.30 TV dnevnik; 20.45 Priča, film; 22.15 Propagandna oddaja: 22.30 Likovni nokturno. SOBOTA, 19. januarja LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Jakec in čarobna lučka; 8 20 Minigodci v glasbeni deželi; 8.35 Kurir Goce Delčeva; 9.05 Pustolovščina; 9.35 Will Shakespeare, TV nadalj.; 10 25 Slušne zaznave 10.55 Pie t-čani, (Mc • 11 35 625: 12.10 Pe ročila; 12.55 Smuk za nrrške; 15.25 Poročila, 15.30 Gospod p-edsed nik na obisku, poljski film: 17.00 Košarka: Cibona Crvena zvezda 18.35 Naš kraj; 18.45 Robinovo gnezdo; 19 15 Risanka: 19 26 Zr no do zrna; 19 30 TV dnevnik 20.00 Župan našega mesta, TV nadalj.; 2100 B'b, Carol, Ted in Aliče, ameriški film: 22 45 Čudo vita predstava; 23.30 TV kaži pot; 23.50 PoročRa. KOPER 17.00 Košarka: jugoslovansko pr venstvo; 18.30 Smučanje: svetov no prvenstvo: 19 30 Otroški kotiček; 19 50 Stičišče; 20.00 Dve mi nuti; 20.03 Risanke’ 20.30 TV dnevnik; 20 45 Brez njih je pekel prazen, film: 22 15 Dokumen tarna oddaja; 22 55 Pregled sporeda za prihodnji teden. Nedelja, 13. januarja 1980 Torek, 15. januarja 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Risanke 12.30 Luna v vodnjaku 13.00 TV DNEVNIK - Ob 13. uri 13.30 TV DNEVNIK - - Vesti 14.00 V teku nedelje: 14.10.15.15 in 18.10 športne vesti 14.20 Disco ring, glasbena oddaja 15.25 Tri sobe in kuhinja 16.30 90. minuta 17.00 Prepričanje, 1. del TV nad. 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 20.00 DNEVNIK 20.40 Izključena («L’esclusa»), 1. del TV nadaljevanke Igrajo: Scilla Gabel, Teresa Ricci, Elisa Cegani, Silvano Tranquilli, Arnoldo Foa, Gia-como Piperno... 21.40 športna nedelja 22.40 Pregled sporedov za naslednji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.15 Pregled sporedov za naslednji teden 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Ujetniki na dnu morja, TV film 15.15 Črni tiger, glasbena oddaja 16.15 DNEVNIK 2 — Neposredni prenosi športnih dogodkov 19.00 Italijansko prvenstvo A lige 19.50 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 Che combinazione, glasbena oddaja, ki jo vodi Rita Pa-vone 21.55 DNEVNIK 2 — Dossier 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.05 Recital soprana Marcelle Pobbe Tretji kanal 14.30 DNEVNIK 3 - Predolimpijski neposredni prenos Nocoj govorimo o... 18.30 Lov lovu? 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Malo gledališče 19.20 «Carissimi la nebbia agli irti colli...« Nocoj govorimo o... 20.30 DNEVNIK 3 - Šport TRSTA 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 15 minut z orkestrom Georgeja Melachrina; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 RADIO TRST A DANES, NEDELJA, OB 12.00 NARODNOSTNI TRENUTEK SLOVENCEV V ITALIJI — MEŠANI ZAKONI V okviru rubrike «Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji* bo danes ob 12.00 uri na sporedu druga oddaja iz ciklusa, ki je posvečen vprašanju narodnostno mešanih porok. O svoji izkušnji bodo govorili člani družine Dominko -Hvalic iz Gorice. Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 »Radio klopotača*; 14.50 Glasbeni fleš; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Po-očila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 30 6+1 = 7 in je nedelja; 9.15 15 ’.in. s Tatjano Dremelj; 9.30 Lu-■ianovi dopisniki; 10.00 Z nami je; 10.15 Orkester Roberta Delgado; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Razgovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.30 Zbrani za vas; 15.00 Stisk oke; 15.15 Poje skupina Flower; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Free show; 16.30 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje skupina New York City Woman; 18 30 Mala dela velikih mojstrov. 21.15 DNEVNIK — Deželni šport 21.30 Pripovedujmo praznik 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Malo gledališče, ponovitev JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 7.50 Za nedeljsko dobro jutro 8.20 Dediščina za prihodnost, dokumentarni film 9.15 Disneyev svet 10.00 čebelica Maja, otroška serija 10.25 Kitzbuhel: slalom za moške 11.55 Korenine, TV nadaljevanka 12.35 TV kažipot 12.55 Kitzbuel: slalom za moške 14.00 Poročila 14.20 Kmetijska oddaja 15.20 Argentina, dok. oddaja 15.50 Komorna glasba skozi stoletja: Neoklasicizem 17.00 Poročila 17.15 Muppet show 17.40 športna poročila 17.45 Leteča omara, film 19.15 Risanka 19.26 Zrno za zrno 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Vroči veter, TV nadalj. 21.05 Popotovanja: Škofja Loka 21.35 V znamenju 21.50 Risanka 21.55 Glasbeni album 22.10 športni pregled Koper 18.00 Slalom za moške 19.30 Otroški kotiček: Pravljice iz gozda — »Veliki sledovi v gozdu* 20.00 Pregled sporeda za naslednji teden 20.15 Stičišče 20.30 Poskusi še enkrat mama, film 22.05 Glasbena oddaja 22.55 Ukradeni prstan, TV film iz serije cKojak* Zagreb 10.30 Otroška oddaja 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Kritična točka 14.30 Prelepa Vasilisa 20.00 Vroči veter 21.00 Velebit, dok. serija 21 55 Glasbeni album 22.10 Športni pregled KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 - 9.00 Nedeljski jutranji spored zborovske in narodno zabavne glasbe; 8.32 Iz našega življenja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbeni in-termezo: 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Satje; 15.15 Poje,Miro Ungar) 15.30 Programi tedna; 16.00 Nepozabne narodne v izvedbi pevcev ter ansamblov narodne in narodno-za-bavne glasbe; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Igra orkester Smash International; 17.00 Glasbena oddaja. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 18.30, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasba na praznični dan; 7.00 Sentito dirt; 7.35 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Mojstri jazza; 11.15 Radio match; 12.00 Rally; 12.30 Stadioquiz; 13.15 n Calderone; 14 20 Bel list; 15.20 Nogomet minuto za minuto; 16.30 Stadioquiz; 19.25 Glasba; 19.35 Fierrabaras; 22.4« Lahko poslušanje; 23.00 Mi čarovnice. . LJUBLJANA 7.00, 8.00, T00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.47 Sklrdbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci, 11.10 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.15 Minute za EP; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 - 18.28 Zabavna radijska igra; 18.28 Igrajo zabavni orkestri; 18.50 Minute za EP; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer. Ponedeljek, 14. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Skede — Fizika 13.00 Vse o knjigah 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Iz parlamenta 14.25 Materija in življenje 17.00 Giorgio Albertazzi pripoveduje 17.10 Leteči zmaj 18.00 Skede — Fizika 18.30 S.P.Q.R., risanke 18.50 Osmi dan 19.20 Happy days: «Fascino in pericolo*, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «Seduzione mortale*, film Režija: Otto Preminger Igrajo: Robert Mitchum, Jean Simmons in Mona Freeman. 22.15 Sledovi časa Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika in Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 «Menu di stagione* 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Program za mladino: «Le avventure di un maxi-cane», risanke 17.20 Komični filmi 17.25 Lihi prostor 18.00 Ljudstva Sredozemlja 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Dober večer s... Franco Rame vmes TV film iz serije «Ciao Debbie* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.00 «11 commissario De Vincen-zi», 2. in zadnji del 21.55 Hurrah Hollywood! 22.55 Studenec življenja Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Zimska epistola; 9.00 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Po stopnjah staršev; 12.00 «Radio klopotača*; 12.40 Filmska glasba; 13.20 Zborovska glasba; 14.10 O-troško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping RADIO TRST A DANES, PONEDELJEK, OB 15.00 GLASBENI PING PONG Vsak ponedeljek, ob 15.00 uri je na sporedu priljubljena glasbeno zabavna oddaja «Glasbeni ping pong*. Oddajo z obilico športnih podatkov in napotkov ter veliko lahke glasbe vodi v živo Ivan Peterlin, ki po telefonu, sprejema voščila in pozdrave, postavlja u-ganke in se razgovarja o športni tematiki z gosti v studiu. pong; 17.10 Mi in glasba; 17.45 Glasbeni drobiž; 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasična glasba; 9.15 Igra skupina Mojmir Sepe; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40,Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbo; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka: 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Italijanski Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UK\V - Beli križ 97,7 MHz UK\V - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz januarja 1980 Tretji kanal Nocoj govorimo o..; 18.30 Vzgojna oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 — Deželni šport 20.00 Malo gledališče Nocoj govorimo o... 20.40 Onkraj Ebolija 21.00 Med šolo in delom 21.30 DNEVNIK 3 22.00 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 - 12.45 TV v šoli: Kocka, kocka, Boj za obstanek, čričkov album, Tara, Prijateljstvo, Klub mladih tehnikov in drugo 17.20 Poročila 17.25 Minigcdci v glasbeni deželi 17.40 Guerdeep, Veronica, dokumentarni film 18.05 Etnografski zakladi Srbije 18.35 Obzornik 18.45 Zdravo, mladi 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 W. Shakespeare: Macbeth 22.20 V znamenju Koper 19.50 Stičišče 20.05 Otroški kotiček: Pazi na u-šesa, Potepuh in svetilka 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Potovanje - film Igrata: Sophia Loren in Richard Burton 22.15 Baletni večer 23.00 Morava 76 — TV nadalj. Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Gledališče strička Branina 18.00 Ježeva hišica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Zdravo, mladi ŠVICA 18.30 Program za mladino 18.50 TV DNEVNIK 19.05 Dekle z otoka, TV film 20.05 TV DNEVNIK 20.45 Kristjani 21.40 Poje Katia Ricciarelli 22.45 TV DNEVNIK zbori; 16.00 Šport; 16.10 Srečanje s skupino Hott Citty in orkestrom Hert Alpert; 16.32 Crash: 16.55 Pismo iz. ..; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Opera preko časa; 18.32 Srečanje z našimi pevci; 19.00 Diskoteka sound. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobio jutro; 13.05 Stoji, stoji Lipica; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Naši operni pevci; 16.3C Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO X 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujenje; 9.00 Radio anch'io; 11.40 Glasbeni program z Mino; 12.03 - 13.15 Antologija Vi in jaz ’79; 14.30 «V potu obraza*; 15.03 Rally; 15.30 Errepiu-no; 16.40 Na kratko; 17.00 Patch-wcrk; 18.30 Mladi in politika; 19.20 Odprta glasba; 19.50 Ferrovia So-praelevata: 21.30 Vieri Tosatti: 22.00 Glasba med muzami; 22.30 Mi kot vsi drugi; 23.00 Preden zaspiš, draga!. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Ž glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 12.10 Veliki revizijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za SP; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Naša glasbena izročila; 18.25 Zvočni signali; 18.55 Minute za EP; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke: 21.05 Glasba velikanov; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Skede — Fizika 13.00 Dan za dnem — Rubrika DNEVNIKA 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 1 Danes v parlamentu 17.00 Daj pripoveduj! 17.10 Po puščavah in gozdovih, 3. del TV nadaljevanke 18.00 Odprta dimenzija; Napadalnost 18.30 Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1 19.00 Risanke iz češkoslovaške 19.20 Happy days — TV film Arnoldova poroka 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 1 20.40 «L’esclusa», 2. del 21.45 Zgodovina italijanske kinematografske komedije 22.40 Koncert Boba Marleya Ob koncu DNEVNIK 1, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Objektiv Jug 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. uri 13.30 Tuji jeziki na osnovnih šolah — vzgojna oddaja Program za mladino 17.00 «Simpatiche canaglie*, komični film 17.25 Trideset minut mladi 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Dober večer s... Franco Rame Vmes film iz serije: «Ciao, Debbie!* Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 — Galerija 21.30 «Grissom gang» — film Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj govorimo o... 18.30 Otrok in prehrana 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Pokrajine Furlanija - Julijska krajina: Koliko cest 20.00 Malo gledališče Nocoj govorimo o... TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz arhiva; 9.40 Glasba v razvedrilo; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Vam še ugajajo?; 12.00 Kulturno pismo; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano za. . .; 15.30 Doba kantautorjev; 16.00 Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 16.20 Veliki izvajalci lahke glasbe; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Socialna tematika v srednjeevropski dramatiki. Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 KHz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 MHz do 103.9 MHz GLAVNE FREKVENCE Vzhodna Benečija 96,1 MHz Gorica 98.3 MHz Rezija in Kanalska dolina 100,7 MHz Videm 101.9 MHz Trst 103.9 MHz KOPER (Italijanski program) 7.30, 9.30, 10.30, 11 30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18 30, 19 30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operna glasba; 9.00 Orkester Franka Chack-sfielda: 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Ba-iardi; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi ob mikrofonu; 15.15 Glasba; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Edig Gal-letti; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Glasba; 17 32 Orkester Pino Presti; 18.15 15 min. s sku- 20.05 Travnata nit 20.50 Komunikacijski sateliti 21.35 DNEVNIK 3 22.05 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 - 12.30 TV v šoli: Kocka, kocka, Boj za obstanek, Narodni muzej, Zgodba o polžu itd. 17.10 Poročila 17.15 Jakec in čarobna lučka 17.30 Pustolovščina 18.00 Srbska folklora 18.30 Obzornik 18.40 Igmanski marš, oddaja iz cikla: čas, ki živi 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Po sledeh osipa 20.55 H. Fallada: človek hoče navzgor, TV nadaljevanka 21.50 V znamenju 22.05 Iz koncertnih dvoran Koper 19.15 Odprta meja — program v slovenščini 19.50 Stičišče 20.00 Dve minuti 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Instant Coffe, film Režija: Gian Luigi Polidro; igrajo: Rita Tuschingham, Aldo Maccione in drugi. 22.20 Aktualna tema 22.50 Narodna glasba: Plesi in pesmi sveta — Tahiti Ob koncu Stičišča - ponovitev Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Pustolovščina 18.15 Knjige in misli 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Stop 20.55 20. stoletje, ameriški film ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.15 Program za mladino 19.50 TV DNEVNIK 19.05 Smučanje, kako 19.35 Alpska geologija 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Colditz pino Prah; 18.32 Poje Eugene Or-mandy; 19.00 Glasba. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes - objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhi va; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba; 17.00 Sotočje. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 11.40 Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 12.30 Vaša in mo ja antologija; 14.03 Glasba; 14.30 Potovati skozi čas; 15.03 Rally; 15.30 Errepiu 1; 16.30 Na kratko; 17.00 Patchwork; 18.35 Glasba; 19.45 La civilta dello spettacolo; 20.30 Cattivissimo; 22.30 Check -up per un VIP; 23.00 Preden zaspiš, draga. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 7.30 Iz naših spo redov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 - 12.00 Rezervirano za...; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z nVadimi; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabav na glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 18.55 Minute za EP; 19.25 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žni daršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Tipke in godala; 21.05 Radijska igra; 21.55 Glasbena medigra; 22.20 S Ples nim orkestrom RTV Ljubljana; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popev kami po Jugoslaviji. *; ¥: ¥: I S t 1 1 •m ! s % :$ .j.; Bob Woodward Carl Bernstein hixonov PADEC 77. vi I .v :::: | ti ■<: S | | ifemmmmmmm Prevedel Dušan Dolinar .Ta poročila so zelo nepoštena,« je v enakem tonu nadaljeval Nixon. »Moral bi jih popraviti.« To ne bo šlo posebno enostavno, mu je pojasnil Gar-ment. Edini prijem, s katerim bi bilo to mogoče doseči, bi bila objava ustreznih odlomkov s trakov. Ali bi mu predsednik dovolil to storiti? Bi. Popila sta še eno pivo in približno eno uro govorila o tem, kaj ljudje, med njimi celo predsedniki, govorijo, kaj pa pri tem v resnici mislijo. V jezi ali razočaranju prav lahko izgovoriš besede, ki niso mišljene zares Magnetofonski sistem pa nepomembne opazke kakor zaseka v kamen. Naslednjega dne je Garment telefoniral Cliftonu Danielu, vodji washingtonskega dopisništva New York Timesa, in mu ponudil, da bi poslušal ustrezne odlomke s trakov. Daniel je odgovoril, da bo privolil, če mu bodo dopustili poslušati celotne pogovore. Garment je spoznal, da mu Daniel predlaga nekaj, kar Bela hiša mora zavrniti. Garment je poslušal posnetke z dveh trakov in zagotovo ne bi mogel priporočiti, naj komurkoli dovolijo, da bi jih poslušal — še najmanj pa New York Timesu. Na trakovih so stvari, ki bi spravile predsednika v hud precep. In tako se Garment ni nikdar prikazal na trati pred Belo hišo, da bi zanikal utemeljenost novinarskih poročil. Kasneje je Ziegler izrazil predsedniku prepričanje, da je Timesu in CBS pri sestavljanju poročil pomagal nekdo od osebja Bele hiše. Zieglerju se je zdelo, da ve, kdo je to bil. »Želim, da ga čez pet minut ni več,« je predsednik zatulil v telefon. »O ukrepih pa mi poročajte čez tri minute.« Ziegler je skušal poiskati osumljenca. Čez dve ali tri minute se je predsednik že oglasil po telefonu. Kako napredujejo stvari? Ziegler je odgovoril, da še išče grešnika. Predsednik je odložil slušalko. Kmalu so mu prinesli večerjo in zadeva je bila pozabljena Ziegler mu je pozneje povedal, da ni več tako prepričan, ali je našel pravega krivca. Odpuščen ni bil nihče. V ponedeljek, 13. maja, zjutraj je dal predsednik rabinu Korffu devetdesetminutni intervju za knjigo, ki naj bi jo objavilo duhovnikovo križarsko gibanje proti odstavitvi. Nixon se je v stolu naslonil nazaj. Skoz okna s tri palce debelimi šipami za njegovim hrbtom, ki so bile vame pred kroglami, je sonce pošiljalo žarke, ki so se odbijali od pološčene pisalne mize. «Kako prenašate takšno zasramovanje, napade in divjaško ravnanje, ki traja že leto in pol?« ga je vprašal Korff. «Kako morete vztrajati?« »Delno sem to podedoval,« je rekel predsednik. »Krepka mati, krepak oče, oba sta trdo garala in bila, mimogrede povedano, globoko verna človeka. In imam zelo krepko družino, ženo in hčeri in zeta, vsi se upirajo napadom kot skale... Če pa govorim bolj osebno, se stvar skrči na tisto, kar kvekerji imenujejo mir v središču. Človek se napadom ne more ukloniti ali pa se jim zlahka izmakniti z odstopom s položaja, kakor bi ob drugih priložnostih lahko ravnal jaz, če se ne bi bil več potegoval za položaj, potem ko sem bil poražen, ali če bi si mislil: ,No, pa pojdimo in si zaslužimo kaj denarja!' To meni ne bi bilo posebno težko, saj sem precej izveden odvetnik... V središču se ne spreminjam. Ne splavam pod nebo, kadar zmagamo, a tudi ne padem v črn obup, kadar izgubimo. Ne skačem s krova, kadar gre dobro, pa tudi ne, kadar gre slabo. Treba je imeti ravnotežje. Toda najbolj pomembno je, da mora človek v sebi, globoko v sebi vedeti, da ima prav.. .» TRINAJSTO POGLAVJE Clay Whitehead je tisti večer vnovič pregledoval seznam nalog, s katerimi bi se Gerald Ford soočil takoj, ko bi postal predsednik. Pod naslovom »Prevzem vajeti« se je na vrhu seznama svetila oznaka: «Imenovati človeka na Haigov položaj«. Podpredsednik še vedno ni nič vedel o Buchenovih in VVhiteheadovih načrtovalnih sestankih. Vztrajno je veroval v Nixonovo nedolžnost: VVatergate je krvno maščevanje, ki ga ženejo stari Nixonovi sovražniki iz tiska in z liberalnega krila demokratske stranke. Gibanje za odpoklic ne korenini v razmišljanjih o vladavini zakona, o pravičnosti in o načelnosti. Ford je javno branil Nixona in se pri tem pogosto ni zmenil za priporočila svojih sodelavcev in svetovalcev. Buchen, Fordov pomočnik za politične zadeve Robert Hartmann in gospa Ford so mu že nekaj mesecev prigovarjali, naj si ustvari politični profil, s kakršnim se bO lahko ločil od Nixonove sreče ali nesreče. Predsedniku je bila gorka zlasti gospa Ford. Navzlic vsemu temu pa j® Ford vztrajal pri svojih nedvoumnih izjavah, češ da j® predsednik nedolžen. Tega temeljnega nazora ni pri njeiO spremenilo niti branje prepisov s trakov. Prebiral jih j® na letalu, s katerim je potoval v Michigan. Zarotniški narava nekaterih pogovorov ga je begala in vznemirjali’ Navzlic temu je rekel Hartmannu. da so Nixonova dej®' nja v bistvu neškodljiva, četudi jim je mogoče očitati, d® so taktično zgrešena. Samo enkrat, med nastopom n® univerzi vzhodnega Illinoisa, je bilo videti, da podpred' sednikova podpora glavarju za spoznanje omahuje. Tod* ob naslednjem postanku v Chicagu ga je spet branil vn*” to kakor prej. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 13. januarja 1980 SMUČANJE SMUK ZA SVETOVNI POKAL 'J ^ Read prvi, Plank tretji Andreas Wenzel je osvojil odlično četrto mesto in je s tem slavil zmago v kombinaciji (Lenggries -Kitzbiihel) KITZBuHEL — V tirolskem Kitz-btihlu je v petem smuku letošnje sezone slavil zmago Kanadčan Ken Read. Read je prevozil progo v 2 04”93 in se je tako uvrstil pred Avstrijcem Hartijem Weiratherjem, ki je zabeležil čas 2'05”51 ter Italijanom Herbertom Plankom, ki se je s časom 2’05”61 uvrstil na 3. mesto. Proga v Kitzbiihlu je bila zelo dobro pripravljena, saj so tudi smučarji, ki niso tekmovali v prvi jakostni skupini dosegli uvrstitev med najboljše. Posebno pa je bila proga naklonjena kombinatorcem, ki so dosegah odlična mesta in veliko dragocenih točk za lestvico v kombinaciji. Dobro je izpeljal preizkušnjo Andreas Wenzel iz Liechtensteina, ki Jev zasedel četrto mesto, z novimi točkami prvo mesto v kombinaciji ter s 85 točkami za svetovni pokal drugo mesto za Stenmarkom, ki jih ima 90. Favorit smuka v Kitzbiihlu, Peter Muller, ki je bil v poskusni v°žnji najhitrejši, je zasedel s časom 2’06”34 sedmo mesto. Muller vodi na lestvici za svetovni pokal v smuku. » Med Italijani se je za uvrstitev med najboljše boril Herbert Plank. “lank, ki je l .1 •• poskusni vožnji četrti, je zabeležil najboljši prvi vmesni čas. V spodnjem delu pro-Se je bil počasnejši, tako da je Prišel na drugo mesto, po nepričakovano dobrem nastopu Avstrijca "feiratherja pa na tretje. V kombinaciji je Italijan na petem mestu, na lestvici za svetovni pokal v smuku na tretjem, na lestvici za svetovni pokal pa deli z Američa-n°m Mahrejem tretje mesto. Vrstni red smuka v Kitzbiihlu 1- Read (Kan.) 2’04"93 “• Weirather (Av.) 2’05"51 } Plank (It.) 2 05”61 “t- Wenzel (Liech.) 2'05”84 5- Irwin (Kan.) 2 05”89 Lestvica kombinate Lenggries -Kitzbiihel veljavne za svetovni Pokal J- Wenzel (Liech.) 15,17 Steiner (Av.) 25.03 Mahre (ZDA) 34,83 Liischer (Švi.) 46,84 Plank (It.) 58,41 Lestvica za svetovni pokal v smuku L Muller (švi.) 59 “• Haaker (Nor.) 57 *» Plank (It.) 55 A TOSrajJier (Av.) ' ' 44 Grissmann (Av.) 38 Lestvica za svetovni pokal L Stenmark (Šve.) 90 “• Wenzel 1 (Liech.) 85 “• Mahre (ZDA) in Plank (It.) 66 Križaj (Jug.) 63 DANES SLALOM ZA SP Zopet lov na I. Stenmarka RlTZBOHEL — Danes se bodo smučarji pomerili v tretjem slalomu letošnje sezone. Stenmark bo skušal z dobro uvrstitvijo, po mož-n°sti 7. zmago, povečati prednost Pred Wenzlom, ki se mu je po vče-Alsnjem smuku nevarno približal. Za najvišja mesta se bosta borila udi Bojan Križaj in Bolgar Popan-gel°v, med Italijani pa bo Gustav "“Mii Thoni, po dobrem petem mestu v Lenggriesu, skušal doseči še več. Veleslalom za EP AOSTA — Švicar Urs Napflin je zmagal v veleslalomu za evropski smučarski pokal. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Šved Neu-risser oziroma Francoz Navillod, medtem ko je bil prvi od Italijanov Maurizio Poncet, ki je zasedel deveto mesto. SMUČARSKI SKOKI V SAPPORU ZA SP Bogdan Norčič odličen drugi SAPPORO — Na tekmovanju v smučarskih skokih za svetovni po- kal v Sapporu, je zmagal domačin Hirokazu Yagi. Odlično drugo mesto pa si je priboril jugoslovanski skakalec Bogdan Norčič. Tretje mesto je šlo Avstrijcu Koglerju. Ostali jugoslovanski tekmovalci so se uvrstili okrog tridesetega mesta. Tepeš je zasedel 32. mesto, Zupan pa 34. ZDA, Kanada in ZRN v vseh disciplinah LAKE PLACID - ZDA, Kanada in Zahodna Nemčija so edine države, ki bodo zastopane v vseh 38 disciplinah na bližnjih zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu. Sledijo Sovjetska zveza (36 disciplin), Švedska (35), Švica (34), Avstralija (33), Italija (31) in Finska (30). Skupno se bo iger udeležilo 37 držav. Kanadčan Read, zmagovalec včerajšnjega smuka za SP v Kitzbiihlu ATLETIKA KROS V VOLPIANU Anglež Nic Rose zanesljivo prvi VOLPIANO — Na mednarodnem krosu v Volpianu so britanski tekmovalci dosegli pravo zmagoslavje. Zmagal je Nic Rose pred rojaki Kenyonom, Ovettom in Blackom. Vrstni red (10,400 km) 1. Nic Rose (VB) 31’31”5 2. Steve Kenyon (VB) po 27”7 3. Steve Ovett (VB) 38”1 4. David Black (VB) 55”3 5. Fulvio Costa (It.) 1’01”4 ŠPORT NA TV ŠPORT NA TV Današnji moški slalom, veljaven za svetovni pokal, bosta neposredno ; prenašali ljubljanska in švicarska j televizija, in sicer ob 10.25 ter ob 12.55, medtem ko bodo po koprski televiziji prenašali registriran posnetek ob 18. uri. Na drugem sporedu italijanske te-j levizije pa bodo ob 16.15 neposred-1 no prenašali avtomobilsko dirko za VN Argentine v formuli ena. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 13. januarja 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 pri Domju Domio - Breg * * * 14.30 v-Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Zarja ■l■llllllllllllllllllllll■IllIlllI■fIlllllllllll■■llllllllll«llll•l^ll■ll■llllll*llll■lllllll••latl«lllllllllll■lllll!ll■lll■■ll■lllllllllllllfllll>>lllllflllllllBY«llfllIlllllll■lall«»l«Illl!lllllllllllllV¥lll>l■Ill■■vrf•ll■■l•llllllllllf■l•lllllllllllll■llllllllllll•llll«all«u■■lllll•■lllll■lll■lll■lIlll■l■l«*■>f■■A>||■l*||**>lI■*»>*■ll*■■II*lll|l■aal|l■*1ll|aIalIa■|l1>>la■ltlaIMlla|I,lalanaalllMllll>l NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Udinesc doma proti Fiorentini Idi Videmčane bo današnje srečanje dokaj težko ■ Več zanimivih tekem Pričenja se drugi del prve italijanske nogometne lige. Po petkovem nepričakovanem «ne» odprtju meje tujim nogometašem bodo tako italijanski prvoligaši nadaljevali borbe za točke. In borba bo gotovo zelo ogorčena, saj se vrsta moštev bori za obstanek v ligi. Med temi ekipami je tudi Udinese, ki bo danes igral zelo težko tekmo na domačih tleh proti Fiorentini. Nogometaši iz Firenc, ki so v prvem delu dokaj slabo igrali, so si nato opomogli in v nedeljo so zasluženo premagali Juventus. Danes bodo torej Antognoni in tovariši igrali na vse ali nič. Verjetno bi se zadovoljili tudi s točko, borili pa se bodo tudi za kaj .več. .. Od ostalih srečanj velja omeniti neugodno gostovanje prvega z lestvice, milanskega Interja v Pescari. Nogometaši Pescare bodo dali vse od sebe, da bi osvojili vsaj točko, nov spodrsljaj, in to na domačih tleh, bi verjetno za Pescaro pomenil drugo ligo. ..-vtDANAŠNJE, .16. KOLO (v oklepaju ime sodnika) Bologna - Juventus (Ciulli) CktaSžahb - Pbčugia^Lattanzi) ZSŠDI sklicuje danes, 13. januarja 1980, ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v dvorani prosvetnega društva «Ivan Trinkoi) v Čedadu, UL 9. ago-sto 8, 9. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: L otvoritev občnega zbora 2. izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Doročila 4. oozdravi in diskusija o poročilih 5. razno "'»lllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllHlllllllltIMIIIIIIIIlilllllllllllllillilliiiiiiiiiiiiiiiiii avtomobilizem VN ARGENTINE Vposkusnih vožnjah A. Jones najhitrejši V^ENOS AIRES - Na poskusnih f0ir*Jab za prvo letošnjo nagrado .ule ena v Argentini je najbolj-n Cas dosegel Avstralec Alan Jo-s L,113 'viUiams FV 08, ki je vozil 0*X»ečno hitrostjo 206,254 km na dan ^ *)rv* vrsti skupaj z njim bo cn es Popoldne startal Francoz Ja-?s Laffite na ligier JS 11/15. zabeležil drugi najboljši čas. juI?. dobro mesto sta zasedla tudi (u.^uuska šoferja Elio De Angeiis fio Ua je bil peti, ter Ma- u Audretti, prav tako lotus, ki je Ris, n’žt'- Tretji italijanski tekač jo ntp Giacomelli pa je bil s svo al‘a romeo dvajseti. moc’e' ferrarija T5 doslej ni bj |..|i Pričakovanj, za kar pa naj kj 1 a kriva slaba asfaltna podlaga. kaune °dgcvarja gumam michelin, uporabljajo pri Ferrariju. kratki, naj bi namreč položili r>red p,..-,""1, na nekaterih mestih celo ka;J71!0 noč, tako da se že po ne-blatv,_usih začne drobiti. Iste pro iwtr'te k°t Pri Ferrariju imajo nam ludi prj Renaultu, kjer tudi u- SPDT ^st>te trgovski trvdki INTER ob 25-letnici delovanja zahvaljuje za denarni Prispevek. porabljajo gume michelin. Včeraj je Gilles Viheneuve s ferrarijem T5 dosegel šele osmi najboljši čas, medtem ko je bil Jody Scheckter na drugem ferrariju še počasnejši. V poskusnih vožnjah so takole vozili: 1. A. Jones (uilliams) 1'44"17 s poprečno hitrostjo 203,254 km na uro 2. J. Laffite (ligier) F4C44 3. D. Pirori (ligier) 1’44"64 4. N. Piquet (brabham) 1'45”02 5. E. De Angeiis (lotus) 1’45”46 6. M. Andretti (lotus) l’4J”78 7. R. Patrese (arrovvs) 1'48”01 8. G. Villeneuve (fenari) 1'46"07 9. J. P. Jabouille (renault) 1’46"15 10. C. Reutemann (\villiams) 1'46”19 11. J. Scheckter (ferrari) 1’46”28 12. A. Prost (melaren) 1 ’46’’75 ATLETIKA , Nov svetovni «rekord» indoor v skoku v daljino JOHNSON CITV (Tennessee) -Američan Larry Myrieks je kar za 17 cm izboljšal svetovni rekord v skoku v daljino «indoor»: na nekem atletskem srečanju v Johnson Cityju je namreč skočil kar 8,37 m. My-ricksu je pripadal tudi prejšnji rekord z 8,30 m, katerega je po: avil lani. Svetovni rekord v tej d'sciplini pa še vedno pripada Američanu Bobu Bcamonu, ki je na olimpijskih igrah leta 1958 v Mehiki skočil 8,90 m. Lazio - Avellino (Casarin) Milan - Roma (Bergamo) Napoli - Ascoli (Panzino) Pescara - Inter (Barbaresco) Torino - Cagliari (Reggiani) Udinese - Fiorentina (Mattei) 3. ITALIJANSKA LIGA Tagliavini v težavah pri sestavi moštva V 15. kolu tretje italijanske nogometne lige (C-l) bo Triestina gostovala v Casaleju. Trener Tagliavini ima dokajšnje težave pri sestavi moštva, saj bo gotovo manjkal vezni igralec Politti, poleg tega pa je trener tržaške enajsterice v dvomu, kako taktično razvrstiti svojo enajsterico na tem, dokaj neugodnem srečanju. Kljub vsem težavam pa vlada v tržaškem taboru zmeren optimizem. Skratka, Tagliavini in njegovi varovano menijo, da se bodo iz Casa-leja vrnili s točko. DANAŠNJE, 15. KOLO (v oklepaju ime sodnika) Biellese - Fano Alma (Testa) Casale - Triestina (Sarti) Forli - Treviso (Pampana) Lecco - Cremonese (Pairetto) Pergocrema - Sanremese (Luci) Piacenza - Alessandria (Da Pozzo) Reggiana - Rimini (Vallesi) S. Angelo - Mantova (Zumbo) Varese - Novara (Esposito) Maier zapušča šport MONCHEN — Joseph «Sepp» Maier. eden najboljših nogometnih vratarjev na svetu, se je na prigovarjanje zdravnikov odločil, da ne bo več nastopal ne za svoj klub Bayern ne za državno reprezentanco. Maierjevo odločitev je bilo pričakovati, saj ni Bayern pokazal nobenega namena, da bi ga po hudi prometni nesreči, ki ga je doletela julija lani, ponovno vključil v igro. Za sabo ima Maier, ki ima danes 35 let, res bogato in uspešno kariero: z Bayernom je kar štirikrat osvojil pokal prvakov, štirikrat je bil državni prvak in prav tolikokrat je osvojil nemški pokal. Za državno reprezentanco je nastopil 95-krat, poleg tega ima tudi rekord v nastopanju v prvi nemški ligi, v kateri je zaigral 476-krat. Leta 1975 in 1977 je bil proglašen za najboljšega nogometaša leta. Poleg tega je nastopil na treh svetovnih prvenstvih: pred desetimi leti v Mehiki, kjer je bila ZRN tretja, štiri leta kasneje v Zahodni Nemčiji, kjer je s svojo reprezentanco osvojil prvo mesto, ter pred dvema letoma medtem ko za tečajnike nordijskih disciplin, katerih je 27, skrbi in jih vadi Vinko Grašič. Kot je že znano, bo v nedeljo, 10. februarja v Črnem vrhu nad Idrijo šesti trnovski maraton. Smučarski klub Devin, ki nastopa že vrsto let na tem edinstvenem tekmovanju, se bo udeležil tudi letošnjega in zato vabi vse člane in prijatelje, da se čim prej zglasijo pri odbornikih, da jih bodo pravočasno prijavili za tekmovanje, saj 25. t.m. zapade rok za vpis. Š. F. KOŠARKA PRVENSTVO A-2 LIGE Važna preizkušnja za tržaško peterko Za današnje srečanje 20. kola italijanskega košarkarskega prvenstva A-2 lige med tržaškim Hurlingha-mom in Šarilo iz Riminija vlada izredno zanimanje. Današnja tekma v Trstu bo za domači Hurlingham verjetno odločilne važnosti za prestop -Vi»A\L ligo-. Na srečo bo tržaško moštvo le igralo v skoraj najboljši postavi. Manjkal bo le Bai-guera, medtem ko so si ostali «bol-nikis> (Laurel, Bradley, Dordei) o-pomogli. Pred dokaj težko nalogo pa bo goriški Pagnossin, ki bo V gosteh igral z Mecapom. DANAŠNJE, 20. KOLO Hurlingham - Šarila; Mecap -Pagnossin; Mercury - Bancoroma; Honky - Cagliari; Rodrigo - Liberti; Diario- - Postalmobili. Mobiam - Canon 80:91 A-1 LIGA DANAŠNJE, 20. KOLO Gabetti - Eldorado; Grimaldi -Emerson; Antonini - Pintinox; Ac-qua Fabia - Isolabella; Jolly -Scavolini; Billy - Sinudyne; Arri-goni - Superga. I KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Peta zmaga Iskre Olimpije Iskra Olimpija — Zadar 104:94 (56:52) ISKRA OLIMPIJA: Papič 11 (1:3), Vilfan 39 (5:5), Jelovac 21 (1:1), Muha 5 (1:3), Subotič 20 (6:6), Todorovič 2 (2:2), Gvardjančič 6. ZADAR: Perinčič 9 (1:1), Skroče 37 (1:1), Popovič 10 (4:10), Petra-novič 2, Sunara 12 (4:4), Obad 13 (3:5), Zuban 9 (1:1), Kukolja 2. LJUBLJANA — V osmem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je včeraj Iskra Olimpija, po ne preveč lepi tekmi, zasluženo premagala Zadar, ki verjetno si še ni opomogel od dolgega potovanja (zaradi vremenskih neprilik) od Zadra do Vareseja in nato do Ljubljane. Zadr-čani so namreč včeraj dokaj slabo igrali. Le Skroče je zaigral, kot zna. Proti takemu nasprotniku so Ljubljančani brez večjih težav tudi zmagali, še posebno ker je včeraj izredno zanesljivo zaigral Peter Vilfan. Zadovoljila pa sta tudi Jelovac in Subotič. Ljubljančani so tako pospravili peti prvenstveni par točk in ostajajo pri vrhu lestvice. Ostali izidi 8. kola 1 Radnički LMK - Bosna 92:90 Šibenka - Gibona 91:92 J(li6i>l'ashta - Beko"''"1' 99:85 Tekmi Borac - Partizan in Crve-na zvezda - Rabotnički bosta danes. HOKEJ NA LEDU Derbi Jeseničanom LJUBLJANA — Derbi včerajšnjega kola prve jugoslovanske lige v hokeju na ledu so zasluženo osvojile Jeseniče, ki so premagale domačo Olimpijo s 4:3 (2:2, 1:0, 1:1). NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA Danes slovenski derbi Sovodnje - Juventina Mladost na gostovanju v Foglianu ALP1N IZEiyi TOKIO — Kot poroča japonska alpinistična zveza, je prve dni januarja 18 japonskih alpinistov prvič osvojilo 6.091 m visoko nepalsko goro Pisang. Tretji slovenski derbi v letošnjem prvenstvu na Goriškem se ne obeta tako zanimiv kot prejšna dva in to zaradi same lestvice; domača ekipa je namreč na zadnjem mestu, medtem ko so se Štandrežci po zmagi nad Azzurro približali vrhu. Da obstaja v sovodenjski ekipi kriza, dokazuje dejstvo, da so v tem tednu zamenjali trenerja. Kovačič, ki je treniral slovensko enajsterico, bo odslej skrbel za naraščaj. Člansko ekipo pa je prevzel v vodstvo bivši vratar Triestine Gergolet iz Doberdoba. Kar zadeva srečanje samo, mislimo, da imajo Štandrežci rahlo prednost tudi spričo dejstva, da sovodenjskih vrat ne bosta branila standardna vratarja (Petejan je šel namreč k vojakom, Uršič pa je izključen). Po uspehu kraške ekipe nad Marianom se Mladosti ponuja možnost, da v Foljanu potrdi svojo trenutno dobro formo. Domačini hatrlrt£ 'Spadajo v skupino poprečnih ekip, čeprav je treba pristavki, da so na domačih tleh precej W £čr-folja in tovariši bodo torej morali dobro paziti, da jim ne spodleti prav na tem igrišču. TENIS NA TURNIRJU «MASTERS» Borg in McEnroe se bosta srečala že v polfinalu NEW YORK — Na mednarodnem teniškem turnirju «masters», katerega se udeležuje osem najboljših igralcev na svetu, bo danes na sporedu polfinale, v katerega so se uvrstili Šved Borg ter trije Ameri- • liniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii im iiiiinii im mulit imiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiii n n iiiimm iiiuiii iiiiiniiiiimimiiiiimiiiiimniiiiimiiitiiiiniiiiiiiiii ODBOJKA V ZENSKI B LIGI Borovke tokrat praznih rok V tržaškem derbiju so gladko izgubile proti šesterki OMA Bor Intereuropa — OMA Zannardo 0:3 (6:15, 8:15, 12:15) BOR INTEREUROPA: Bolčina, Kalan, Debenjak, Fičur, Glavina, v Argentini, kjer se Zahodna Nem- Kus, Mesesnel, Zupančič, Pavletič, čija ni posebno odrezala. SMUČARSKI TEK TROFEJA CIAO CREAM Dobra uvrstitev Roberte Sardoč Tekači, ki so se v nedeljo udeležili tekmovanja za trofejo «Ciao Creams in občine Aviana so se dobro odrezali; med mlajšimi se je najbolje ponovno odrezala Roberta Sardoč, ki se je uvrstila na drugo mesto, za domačinko Trevisan. Dobro sta se obnesla tudi Aleksander Sosič in Elio lori, ki si na teh tekmovanjih nabirata izkušenj. Mlajša mladinca Gianni Legiša in Boris Gruden sta naletela na zelo ostro in številno konkurenco. Žal, organizator še ni objavil uradnih lestvic, vendar lahko sklepamo, da si je Gianni s hitrim tekom priboril mesto med prvo deseterico in in pustil za sabo marsikaterega tekača iz gorskih krajev. Dobro formo je pokazal tudi starejši mladinec Pavel Antonič in tudi on se je z gotovostjo vrinil med deseterico najboljših. Medtem ko so se tekači borili za dobre uvrstitve na Piancavallu, sta dva avtobusa smučarjev zavila v Ovčjo vas, kjer se odvija smučarski tečaj za alpske in nordijske discipline. Tečajnike alpskih discipline, katerih je 49, vadijo štirje slovenski učitelji iz Kranjske gore, Trauber. Derbi, ki je odločal o mestu, pri vrhu lestvice, je gladko osvojila OMA. Italijanska šesterka je do zmage prišla lažje, kot je bilo morda pričakovati. Zmagala je povsem zasluženo, saj je pokazala večjo igralno zrelost od naših igralk. Odlično je krila polje skozi vso tekmo in je v vseh trenutkih, tudi ključnih, znala obdržati mirno kri. Borovke pa so tokrat odigrale svojo najslabšo tekmo. Bile so preveč živčne, da bi lahko zaigrale, kot resnično znajo. Bistven je predvsem sprejem, ki je večkrat onemogočil nadaljnjo igro. Občasno so sicer naše igralke zadovoljile, vendar je bilo za zmago to le premalo. V prvem setu je Bor Intereuropa dobro zaigral in povedel s 5:1 in vse je zakalo, da bo razplet dogodkov na igrišču vsekakor zanimiv. Vendar se je OMA takoj zbrala, na Borovem igrišču je nastala zmeda in seta je bilo konec. Podobno je bilo tudi v nadaljevanju. Izenačen je bil L tretji niz. Bor Intereuropa je stalno vodil. Pri stanju 12:10 za naše igralke pa so bile nasprotnice prisebnejše in so tako tekmo tudi osvojile. INKA V MOŠKI B LIGI Monselice - Bor preložili Včerajšnjo tekmo druge Italijanske moške lige med Monselicejem in Borom JK Banka so prekinili pri stanju 2:1 za slovensko moštvo zaradi pomanjkanja elektrike. Vodstvi obeh šesterk sta se domenili, da bodo srečanje ponovili kasneje. Dom 2. MOŠKA DIVIZIJA Cervignano OLIMPIJSKE IGRE Obe Koreji ločeno v Moskvo SEUL — Južna Koreja je zavrnila predlog svoje severne sosede, da bi na prihodnjih olimpijskih i-grah v Moskvi nastopili z enotnim predstavništvom, vendar je predlagala, da bi že letos državi navezali odnose na športnem področju. Predsednik južnokorejskega olimpijskega odbora, je svojemu severnokorejskemu kolegu naslovil pismo, v katerem pravi, da je premalo časa na razpolago, da bi lahko sestavili enotno olimpijsko ekipo. Zato pa vabi, da bi se atleti Severne Koreje udeležili azijskega prvenstva v dviganju uteži, ki bo prihodnjega aprila v Seulu in azijskega prvenstva v odbojki, ki bc oktobra, prav tako v Seulu. Poleg tega predlaga, da bi se športni predstavniki obeh dežel sestali takoj po olimpiadi v SZ, da bi obširneje razpravljali o odnosih na športnem področju med državama. ZDA morajo izbirati med potovanjem v Moskvo ali organizacijo iger 1984 CIUDAD DE MEXICO - Mehi kanec Mario Zazquez, predsednik svetovne zveze vsedržavnih olimpij- skih odborov, je glede polemik o morebitnem bojkotu prihodnjih olimpijskih iger v Moskvi dejal, da bi se morale ZDA odreči organizaciji olimpiade leta 1984, če se ne bodo udeležile letošnjih iger v Sovjetski zvezi. Obenem se je obrnil do predsednikov posameznih olimpijskih odborov, da se zavzamejo za normalen potek bližnjih iger v Moskvi. Iz ZDA je medtem prišla vest, da je v Lake Placid, kjer bodo na sporedu letošnje zimske olimpijske i-gre, že dopotoval del sovjetske delegacije. Opazovalci doslej niso zasledili nič takega, kar bi dalo sklepati, da se sovjetski reprezentanti nameravajo odreči nastopu v Lake Placidu zaradi poslabšanja odnosov med SZ in ZDA po vdoru sovjetskih čet v Afganistan. NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA Kras - Canottieri BOKS Za večjo varnost boksarjev CIUDAD DE MEXICO - Predsednik WBA Ridrigo Sanchez se je sestal s predsednikom druge boksarske zveze, WBC, kateremu je predstavil vrsto predlogov, ki naj bi zagotovili večjo varnost v ringu. Korak v tej smeri je več kot potreben, saj se še vedno dogaja, da mladi atleti umirajo za posledicami poškodb, ki jih utrpijo na raznih srečanjih. Sulejman se je s predlogi strinjal in je dejal, da bo tudi WBC predstavila nekaj dopolnilnih predlogov, za katere meni, da jih je treba prav tako sprejeti. čani: McEnroe, Gerulaitis ter Con-nors. Večina je sicer pričakovala, da se bosta Borg in McEnroe srečala v finalu, vendar je Američan nepričakovano izgubil proti rojaku Gerulaitisu s 3:6, 7:6, 7:6. V zadnjem srečanju pa je Borg z lahkoto odpravil Španca Higuerasa s 6:2, 6:0, medtem ko je Connors premagal Tannerja. V finalu dvojic pa se bosta McEnroe in* njegov rojak Fleming spoprijela s Holandcem Okkerjem ter Poljakom Fibakom. ZADNJA VEST Polfinale Vitas Gerulaitis (ZDA) -Jimmy Connors (ZDA) Bjom Borg (šve.) -John McEnroe (ZDA) 6:7, 6:3, 7:6 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 6:5, 6:2 Važna zmaga Borove peterke Barcolana - Bor 63:75 ( 21:30) BOR:. Žerjal 2, Klobas 20 (4:5), Ražem 19 (9:13), Koren 5 (3:6), Race 12 (2:5), Perko 5 (1:4), Mar-sich 6 (2:4), Krečič 1 (1:3), Can-ciani 5 (3:4), Košuta. SODNIKA: Policastro in Foma-sari. V včerajšnji tekmi 8. kola promocijskega prvenstva je Bor v gosteh proti vodeči Barcolani izbojeval izredno dragoceno zmago. Naše moštvo je povsem zasluženo zmagalo, saj je vodilo od prve do poslednje minute tekme. Največje vodstvo pa si je priigralo minuto pred koncem, ko je bilo stanje kar 73:55. Zmaga je tem pomembnejša, saj so borovci skoraj skozi vso tekmo igrali brez enega svojih najboljših košarkarjev, to je brez Petra Žerjala (igral je zaradi poškodbe le pet minut). «Plavi» so v tem ečanju poka zali zelo preudarno igro, medtem ko so bili košarkarji Barcolane zelo živčni in so si prislužili tudi tri tehnične napake. Čeprav gre tokrat pohvaliti vso Borovo moštvo, pa bi med posamezniki omenili dobro igro Klobasa, Ražma in mladega Cancianija, ki je v končnih minutah pripomogel ohraniti osvojeno prednost. -fp- Tesen poraz Kontovela Rifle 64:66 Kontovel (30:31) KONTOVEL: Ban 8, Volpi, Peri-ni, Piccini, Benčina, Lisjak 22, Starc 11, Prašelj 4, E. Daneu 4, R. Daneu 15. SODNIKA: Tommasi in Scuderi. V zaostalem srečanju promocij-skeg \ prvenstva med Kontovelom in Rifle jem so bili Miljčani boljši od domačinov za dve točki. Kljub porazu pa so naši fantje tudi tokrat dokazali, da so v zelo dobri formi, saj so tudi tega nasprotnika, ki sodi med ožjo vrsto favoritov za prestop v D ligo, do zadnjih sekund srečanja držali v šahu in le malo je manjkalo, da bi pripravili domači publiki novo presenečenje. Tekma je bila od samega začetka zelo izenačena, saj sta se obe ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Na koncu pa so se gostje le oddaljili od Kontovelcev le za nekaj košev, kar pa jim je obenem zadoščalo, da so osvojili končno zmago. Izmed Kontovelcev bi omenili dober nastop kadeta Roberta Daneua, ki je tudi tokrat dokazal svoje košarkarske -posobnosti. H. L. * « • D LIGA Jadran - Robur Palmanova 97:106 MLADINCI Hurlingham • Jadran 123:60 DEČKI Bor - Don Bosco 90:105 •PROPAGANDA* Kontovel - Libertas 46:64 14.30 v Trstu, Kampanele Campanelle - Primorje * * # 14.30 v Križu Vesna - Čampi Elisi « • « 14.30 v Trebčah Primorec - Giarizzole 3.AMATERSKA LIGA 14.30 v SoVodnjah Sovodnje - Juventina * R * 14.30 v Foljanu Foglianu - Mladost KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11:00 na Kontovelu Kontovel - CUS MLADINCI 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Inter 1904 KADETI 1 V Trstu Alabarda - Kontovel 19.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1S04 B - Bor DEČKI 11.00 v Trstu, Greta Saba - Sokol * * • 11.00 na Opčinah Polet - Alabarda PROPAGANDA 9.00 v Trstu, stadion «l.maj» Bor - Don Bosco B ODBOJKA 2. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Štandrežu Juventina - Libertas Gorica 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Monte Cengio CUS Trst - Breg * * * 15.00 v Trstu, Športna palača Julia Trst - Sloga 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu stadion «1. maj s Bor - OMA RADIO Gost oddaje: V. Kocman Gost jutrišnje radijske oddaje «Glasbeni ping - pong», ki jo vodi prof. Ivan Peterlin, bo predsednik ZSŠDI Vojko Kocman. Beseda bo tekla o zamejski športni problematiki. OBVESTILA ŠD Polet sklicuje v četrtek, 24. t.m., redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. razprava in razrešnica 5. izvolitev novega odbora 6. razno. Občni zbor bo v športnem krožku Poleta v Kontovelski ulici 1 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. < « • ŠD Adria sklicuje v sredo, 23. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju redni letni občni zbor. * * * ŠK Kras sklicuje dne 25. januarja 1980 ob 20.30. v drugem sklicanju v Sa-matorci (22 - družina Dol jak) 16. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delavnega predsedstva 2. Poročilo 3. Pozdravi in diskusija 4. Izvolitev volilne komisije 5. Razrešnica staremu odboru 6. Volitve novega odbora 7. Razno * * * ŠD Polet priredi smučarski izlet v Rava-scletto in sicer v nedeljo, 27. t. m., z odhodom ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Prose!ka ulica 18. • « « Ski klub Union priredi smučarski tečaj v Rava-sclettu z začetkom 'ai.es, 13. t.m., razne stopnje za odrasle in otroke. Osem ur tečaja v štirih nedeljah, popusti na vlečnicah. Informacije na sedežu, Ul. Valdirivo 30, teL 64459. • • • ŠD Mladina prireja v nedeljo, 3. februarja drugi «Pokal Skdanc* v Forni di Sopra. Tekmovanje bo na dveh progah. V primen: neugodnih snežnih razmer bo le-to na Var-mostu. Zainteresirani naj sc prijavijo pri Stojanu Sosiču, Križ 220, telefon 220423 do najkasneje 23. januarja. Pole za vpisovanje in vse ustrezne informacije lahko dobite Judi na uradu ZSŠDI. i» ft ft ŠD Sokol obvešča, da je urnik v nabrežin-ski telovadnici naslednji: OTROŠKA TELOVADBA: ob sredah in četrtkih najmlajši 15.45, starejši 15.45 - 16.30. MIN1BASKET: ob sredah: najmlajši 16.00 - 16.45; dečki 16.45 -18.00; ob petkih: najmlajši 15.00 -15.45; dečki '5.45 17.00. ODBOJKA: ob torkih in petkih: začetnice 15.00 - 16.30 in naraščaj-nice 18.00 - 19.30. « * • ZSŠDI obvešča, da se nadaljuje plavalni tečaj v Lipici. * * # Športna šola obvešča, da se redno nadaljuje vadba malčkov, starih dve in tri leta, ki telovadijo skupno s starši in sicer na stadionu «1. maj* ob sredah in petkih od 16. do 17. ure. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel, (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 13. januarja 1980 Oglasi Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. tzd.i.kJzTT i,,n !,*"i*nsk!i Odgovorni urednik Gorazd Vesel intukafF ^irst zveze časopisnih založnikov FIEG TRŽAŠKI DNEVNIK USPEŠNO DELO SLOVENSKE ESTETISTKE RUŽIČE STEFANČIČ V BOLJUNCU Kakovost in prijaznost ki sta vredni priznanja Poleg strokovnih storitev Ružiča nudi svojim obiskovalkam možnost prijateljskega razgovora in sprostitve ni malo. Zelo važno je, da se ženska izpove nekomu o svojih težavah, o svojem odnosu s partnerjem, o tabujih, ki še vedno živijo, o ginekoloških, psihičnih in družinskih nevšečnostih, ženske so zadržane, ko pridejo sem. Največji uspeh je, ko se že po nekaj srečanjih počutijo kot doma, se sprostijo. Šla sem z glavo -kozi zid in glava je kljub vsemu ostala cela. Še naprej bom nadaljevala po tej poti, ker je edina prava.» Tako je v skopih besedah povedala gospa Ružiča Stefančič, ki jo vsi poznajo le za Ružico. In za to svoje delovanje je pred dobrim mesecem dni prejela v Abanu Terme visoko priznanje iz rok senatorja Tadinija in ob prisotnosti najvišjih predstavnikov vsedržavnih in krajevnih predstavnikov oblasti. Po časopisih so razpisali poseben referendum, ki so se ga udeležili sami bralci. In največ točk, ki jih lahko dobi nek salon, je prejel prav inštitut za estetiko gospe Ružiče. Katjuša Tretjak Iz rajonskih svetov Skedenj-Čarbola in Sv. Vid-Staro mesto ZASKRBLJENOST PREBIVALSTVA ZARADI MOLKA 0 PROSTI CONI Ljudje zahtevajo podrobnejših vesti m sploh ukrepanja v korist tržaškega gospodarstva za na- Govoriti o ženski lepoti ni lahka stvar, že zaradi dejstva, ker se vedno bolj širi trditev, da lepota ženske, kot absolutno merilo, sploh ne obstaja. Lahko bi govorili o šarmu, 0 tipu, o nastopu neke ženske, nikakor pa ne o lepoti kot odeji (v Platonovem smislu besede). Nagnjenje vsakega ženskega, kot tudi moškega bitja, pa je, da svojo zunanjost kljub vsemu neguje, saj ima ta znaten psihični vpliv na celotni obstoj in delovanje posameznika v družbi. Za vse to skrbi inštitut za estetiko, ki je v zadnjem času deležen vedno večje pozornosti, če listamo po telefonskem imeniku opazimo, da je v našem mestu izredno veliko število že vpeljanih estetistk, veliko pa je tudi takih, za katere je estetika dopolnilo nekemu drugemu poslu. Podeželje pa je s temi inštituti redko posejano. Najdemo jih v Bo-ljuncu, na Opčinah in v Sesljanu. Kaj je bistvo estetističnega inštituta? Je morda to, da estetistka klientu zagotovi hitro shujšanje 20 kilogramov in ga medtem obira za težke denarce? Je morda tista čarobna škatlica, v katero pokukaš in tvoje obličje zadobi mladostne poteze? Je morda tisti čarobni prostor, dostopen samo premožnemu sloju, kjer potrošiš del premoženja za kozmetične artikle? žal, veliko jih je osnovanih prav na tem principu. Povpraševanje je veliko, njihovo število omejeno, zaslužek je visok. Prvič v zadnjih desetih letih pa je kljub vsemu tudi nek estetistič-ni inštitut prejel nagrado »Kak?-vost in prijaznost*, ki ga vsako leto podeljujejo raznim zdravnik I n, novinarjem, torej tistim osebam, ki so v stiku z ljudmi in pri svojem delovanju izkazujejo poleg kakovosti tudi dobršno mero prijaznosti. Letošnjo nagrado je torej prejela gospa Ružiča Stefančič, ki že pet let upravlja tovrstni inštitut v Bo- 1 juncu. Obiskali smo jo na njenem delovnem mestu v Boljuncu, da bi se malo pomenili o pravi vlogi este-tistke in o njenem odnosu s klienti. »Problem je vzpostaviti dober odnos z vsemi, ki pridejo sem, k meni — je povedala gospa Ružiča — kajti večina žensk, in to mladih ali starejših, se v začetku celo sramuje prestopiti ta prag in želi, da njihova prisotnost ostane anonimna. Obiskovalke želijo, da se o teh njenih »podvigih* ne razve po vasi, kajti prepričane so, da je obisk pri estetistki nekaj ilegalnega, nemoralnega, izven vsake norme. Že zato je delovanje težavno. Vsekakor pa skušam te ovire ne le prezreti, temveč jih skupaj s klienti in klientkami razčistiti in rešiti. Vsako srečanje dopolnim s prijateljskim pogovorom. Ne omejim se le na masažo, biosavno, depilacijo ali globinsko čiščenje obraza ir akne, temveč vsak problem skušam posebej razčleniti in obrazložiti, rada nudim vsakemu nasvete za naprej. Saj se celulitis, akna in podobnih stvari ne da totalno in za vedno odpraviti, ker se obnavljajo. Odvisno je od organizma posameznika, od hrane, od hormonov, od telovadbe, od živčnosti in od številnih drugih elementov. In vsakemu je potreben drugačen nasvet.* »Poleg teh tako imenovanih terapevtskih diagnoz in navodil skušam s klienti skupno, a nevsiljivo, reševati osebne probleme, ki jih .............................................................................iiimhiihiiiihhiiiiimmiiiiihi RAZGOVOR Z IGRALKO ŽENSKEGA NOGOMETA Šport kot narodnoobrambno sredstvo Magda Koren študira na zarodu za telesno kulturo v Ljubljani Rajonska sveta za škedenj-čarbo-lo in Sv. Vid - Staro mesto sta 4. t.m., oziroma 20. decembra lani izglasovala (prvi soglasno, drugi z večino glasov) resoluciji, v katerih izražata zaskrbljenost nad pomanjkljivostjo in netočnostjo tiskovnih vesti glede predvidene uresničitve industrijske proste cone na Krasu v smislu osimskih dogovorov. Oba zahtevata od deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti in prvi tudi od sindikalnih organizacij, naj posredno ali neposredno postrežejo javnosti, seveda čimprej, z nadrobnimi pojasnili. Ta morajo zadevati tekoče študije o uresničljivosti proste cone, izsledke poizvedovanja ministrstva za javna dela o možnostih drugačne lokacije omenjene cone in razvoj pogajanj med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo za sklenitev novega trgovinskega sporazuma. Rajonski svet za Skedenj - Čarbo-lo poleg tega poziva naslovljence, naj odločitvenim dejavnikom pre-dočijo skrbi krajevnega prebivalstva, kolikor zadeva ekološko in družbenogospodarsko ravnotežje v teh krajih, vrh tega pa jih obvezuje, da sprejmejo vse potrebne u-krepe za ponoven gospodarski razmah Trsta; ti ukrepi naj segajo v tiste gospodarske panoge, ki lahko zaposlijo čim več visoko kvalificirane delovne sile. Na kaj pravzaprav rajonska sveta opirata svoje zahteve? V prvi vrsti na okoliščino, da je bilo doslej razširjenih tako s pomočjo javnih občil kakor tudi v drugačni obliki — kot je rečeno v njunih resolucijah — vse preveč dvoumnih in tudi sicer težko razumljivih, pa tudi neodgovorno osnovanih vesti. Zaradi tega si je krajevno prebivalstvo ustvarilo o vsej zadevi takšne poglede, ki ga lahko samo zaskrb-ljajo. Resolucija rajonskega sveta Sv. Vid - Staro mesto izrecno vaja izjave, ki naj bi jih dala tajnika sindikatov CGIL in CCdL-UIL Gialuz in Fabricci v zvezi z nedavnim obiskom v Trstu tako imenovane komisije Matuscelli in glede poizvedovanja o alternativnih rešitvah za lokacijo industrijske proste cone: naglasila sta — kot zatrjuje resolucija omenjenega rajonskega sveta — da je ministrsko predstavništvo označilo oba primera zgolj kot formalnost. Rajonskima svetoma gre vsekakor priznanje za prizadevnost, s katero poizkušata pihati na dušo odgovornim krogom, naj vendar pohitijo in seznanijo širšo javnost vsaj v glavnih obrisih s tem, kar bodo stvarno poukrenili na Kraški planoti in predvsem s tem, kaj bo prebivalstvo tržaške pokrajine od tega imelo. Ne moremo pa si kaj, da ne bi v vsebini resolucij zasledili določenega vpliva protiosimcev. Tega pa sta že zopet kriva zavlačevanje in trmasti molk v krogih, ki so zadolženi za izpeljavo načrta. Sta zavlačevanje in molk povezana morda s pomladnimi volitvami? (dg) ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Zamejski študentje, ki študirajo v Ljubljani, se vsako sredo zvečer dobijo v ljubljanski restavraciji Rio. Tu smo se tudi srečali s študentko Magdo Koren, ki prihaja z avstrijske Koroške. O Magdi bi lahko precej napisali, saj dela v raznih manjšinskih organizacijah na Koroškem, poleg tega pa tudi poje v pevskih skupinah in je že izdala samostojno ploščo. Vendar bomo o vsem tem pisali ob drugi priložnosti. Za ta razgovor smo se odločili predvsem zaradi njenega športnega udejstvovanja. Magda Koren je namreč srednja napadalka edine ženske sloven ske nogometne ekipe. «Poskušala sem se praktično v vseh športih, ker sem se odločila, da bom študirala za profesorico telovad be,* je odgovorila na naše vprašanje, zakaj se je odločila za nogomet. »Po končani gimnaziji sem nadaljevala študij na celovški pedagoški akademiji, nato pa sem prišla na ljubljansko visoko šolo za telesno kulturo. Igrala sem v koroški ko-karkarski reprezentanci, dobre uspehe pa sem imela tudi v namiznem tenisu. Zadnje leto, preden sem pri šla v Ljubljano, pa sem trenirala pri Slovenskem atletskem klubu v Celovcu. Tu se m se navdušila za no- gomet». Sedaj je Magda srednja napadalka, ki se je ne bojijo samo o-brambe ženskih nogometnih ekip, ampak tudi moških. To bodo verjetno občutili tudi naši novinarji in tehniki, ki so se že zmenili za prijateljsko tekmo z ljubljansko žensko nogometno ekipo. »Sicer pa nas moški premalo resno jemljejo, ko igramo proti njim. Tudi gledalci prihajajo na tekme predvsem, da bi se žaba vali. Kljub temu pa se morajo moški potruditi, da nas premagajo*. Magda tudi meni, da ni res, da je ta šport samo za moške. V drugih jugoslovanskih republikah je večje zanimanje za ženski nogomet. V Sloveniji so ustanovili prvi ženski nogometni ekipi v Mariboru in v Ljub Ijani šele leta 1971. Nato so sestavili še več ženskih ekip. Leta 1974 so v Subotici ustanovili združenje jugoslovanskih ženskih nogometnih klubov. Na žalost pa so vsi poskusi, da bi povečali zanimanje za ženski nogomet, propadli, saj je sedaj v Slo veniji samo ena ženska ekipa. Dekle ta se sicer zanimajo za ta šport, ven dar primanjkuje denarja. Slovenska ženska ekipa je igrala tudi na Koroškem, in sicer v Magdi-ni rojstni vati proti nemškemu mo- štvu. ' Takrat je bila Magda kapetan ekipe na hrbtu je imela številko sedem (sedmi člen avstrijske državne pogodbe govori o slovenski in hrvaški manjšini) in nemški ekipi so simbolično izročili slovensko zastavo. Na tej tekmi je bil prisoten tudi Wag ner. Magda je trdno prepričana, da se tudi s športom lahko borimo za uresničitev manjšinskih zahtev. »Slovenci v Avstriji še vedno zapostavljamo šport. Premalo se še zavedamo, da skoraj vsi talenti odhajajo v nemške klube, če hočejo uveljaviti svoje sposobnosti. S tem pa se povečajo možnosti germanizacije. Prepričana sem, da bi, če bi imeli več naših športnih društev, ki bi gojila tudi ženske športe, precej omejevali raznarodovanje med mladimi*. Z novo gimnazijo, ki ima tudi telovadnico. so dobili tudi Korošci nove možnosti za športno udejstvovanje, vendar jim še vedno primanjkuje usposobljenih kadrov. Prav zato se ie Magda odločila za študij na ljub ijanski visoki šoli za telesno kultu ro. če se bo b vrnit’'i v zamejstvo tako angažirala kot se sedaj, bo lah ko mnogo prispevala zamejskemu športu na Koroškem. KARLO DEVETAK Poimenovanje šol v Zgoniku in Saležu Na javnih sestankih v Zgoniku in Saležu, ki so se ju v lepem številu udeležili prebivalci skoraj vseh vasi zgoniške občine in predstavniki krajevnih družbeno političnih organizacij, so v prvi vrsti sestavili pripravljalna odbora, ki bosta vodila celoten postopek za slovesno poimenovanje slovenske osnovne šole v Zgoniku po 1. maju 1945 in šole v Saležu po partizanskem učitelju Lojzetu Ko-koravcu - Gorazdu. V odborih imajo, poleg ravnatelja in župnika svoje zastopnike še občinska uprava, ŠK Kras, PD Rdeča zvezda, Zvezda borcev VZPI-ANPI, učiteljstvo, starši in vaščani. Prisotni so še enkrat izrazili željo in potrebo, da bi do obeh poimenovanj prišlo še pred koncem letošnjega šolskega leta. Ker bo postavitev spominskega o-belež;a terjala precejšnja finančna sredstva, so že pričeli z nabiralnima akcijama in upajo, da se bodo širokogrudno odzvali vsi občani zgoniške občine. B.S. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU V spomin na brata Srečka daruje Anton Husu 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Nekateri starši škedenjske šole in vrtca darujejo 15,000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO »ALOJZU KOKORAVCU - GORAZDU* Na vaškem sestanku v Saležu so darovali; Miloš Budin 20.000 lir, Josip Pegan 10.000, Marjan, Jvan in Ivo Lavrenčič 15.000, Renato Do-ljak 10.000, Duška Škrk 10.000, Ivanka Svetlič 10.000, Marcel Doljak 10.000, Srečko Budin 10.000, Bojana Furlan 10.000, Sonja Colja 10.000, Aleksi j Briščik 10.000, Jožko Obad 50.000, Vera Auber 50.000, Vladimir Budin 20.000, Franc Furlan 10.000 ter Neva Ferluga 20.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO «F. S. FINŽGARJU* Namesto cvetja na grob Palme Scheimer darujeta Štefka in Elda 10.000 Ur. V spomin na Palmo Milkovič -Scheimer darujeta Miro in Iva Ščuka 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V ZGONIKU PO «1. MAJU 1945* Na vaškem sestanku v Zgoniku so prispevali: Pepi Ravbar 5.000 lir, Nadja Cesar 5.000, Stanko Škrinjar 20.000, Bruno Milič 10.000, Suzana Počkaj 10.000, Zmaga Blažina 10.000, Stanko Budin 20.000, Eda Pegan 10.000, Dragica Predonzani 10.000, Zvonko Simoneta 10.000, Renato Doljak 10.000, Mario Briščik 10.000, Alojz Furlan 10.000, Aldo Živec 10.000, Anica Kralj 10.000, Boris Simoneta 20.000, Miloš Budin 10.000, Aleksi j Briščik 10.000, Srečko Šušteršič 10.000 lir.' ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V počastitev spomina Andreja U-doviča daruje Adalgisa Biekar 5.000 lir. V spomin na Justino Kalc vd. Kralj darujejo Marija, Stana in Karla Kralj 12.000 Ur. Namesto cvetja na grob Zore Čok darujeta Sonja in Lojze Majovvski 7.000 Ur. V spomin na Mileno Kalc in Antona Kalca darujeta Zofka in Anton Kalc (Bazovica) 10.000 Ur. V spomin na Toneta Kalca daruje Kristina Kalc (Gropada 22) 10.000 Ur. Ob 12. obletnici smrti drage mame Gizele Žagar daruje hči Marija z družino 10.000 Ur. ZA SKLAD MITJE ČUKA V spomin na Mitjo Čuka darujeta Angela in Manfred Zimmermann 25.000 Ur. « « • Dušan Pangerc (Dolina 461) daruje 50.000 Ur za PD Valentin Vod- tiliuiiiiiiiiuniiHillliliiiiHMniiMHiiniiiiHiiiiHiliiiiMiifimtnniiMiiiiiiiMiuiiiiiiimiitiniiiniiHiiiuiiimin S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Slovenci dolinske občine imajo svoj narodni simbol Zastava je podobna zastavi SRS, vendar ima manjšo peterokrako zvezdo - Svet razpravljal tudi o vrsti drugih vprašanj V četrtek se je sestal dolinski občinski svet na svoji prvi letošnji seji. Poleg imenovanja davčne komisije so svetovalci odobrili reprezentativni simbol slovenske narodne manjšine v občini. Župan Švab e na začetku odgovarjal na vprašanja svetovalcev. Gombaču (SSk)' je glede na vesti o razširitvi kamnoloma nad Borštom in odprtju novega pri Gročani dejal, da je uprava za ta problem imela že več sestankov z vaščani in z deželno upravo, ki proučuje vprašanje kamnolomov za Trst. Za to so razUčne variante in predlogi, kateri bo sprejet, pa še ni znano; dolinska občina je izrazila željo, da bi kamnolom za gradbene potrebe Trsta odprli pri Sežani. Glede predloga, da bi črpali vodo iz krajevnih izvirkov, je župan menil, da bi to stalo še več in bi bila seveda voda za koristnike dražja; vsekakor se išče obliko, da bi v najnujnejših primerih izkorišča-U te izvirke. Gombač je še predočil problem prevozov in vprašal za mnenje uprave o namestitvi proge od tovarne GMT do Milj. Švab je seznanil, da se bo uprava čimprej sestala z odgovornimi pri Pokrajinskemu prevoznemu konzorciju za rešitev vseh problemov v zvezi s prevozi, o progi do Milj pa se uprava nd še izrekla, ker bi jo ta stala okrog 40 milijonov Ur letno, sicer pa je nujnejša ureditev nekaterih notranjih prog. Svetovalec Mahnič (KD) je predlagal, da bi vsi Slovenci in slovenske občine v Italiji skupno zahtevali od pristojnih oblasti uvedbo slovenskih oddaj na državni televiziji. Zupan Švab se je s tem strinjal in dodal, da je prav KD tista, ki to najbolj ovira. Svetovalec Tul (KPI) je še priporočil namestitev tabel za omejitev hitrosti in za avtobusno postaja pri Križpotu. Po določitvi šestih oseb, ki bodo sestavljale davčno komisijo 1. stopnje, so soglasno odobrili reprezentativni simbol slovenske narodne manjšine v dolinski občini in sicer tak kot je zastava SRS z malenkostno zmanjšano peterokrako zvezdo. Kot je župan na 7.ačetku poudaril, se je do-seda j ob raznih svečanostih in prireditvah izobešalo zastavo SRS, kar je večkrat izzvalo kritike in pripombe, češ da je potrebno za zastave druge republike imeti posebno dovoljenje, z odobritvijo takega simbola pa se bo občina za vselej izognila kakr šnikoU kritiki, zlonamernim podtikanjem in birokratskim proceduram. Načelnik skupine SSk dr. Tul je podčrtal osnovno pravico vsake družbene in narodne skupnosti do svojega tradicionalnega simbola, med katerimi zavzema narodna zastava eno najbolj reprezentativnih znamenj in to je SSk že predvidevala v zakonskem predlogu za zaščito slovenske manjšine iz leta 1972. Obžaloval je, da svetovalci SSk niso imeU možnosti konkretno sodelovati pri formulaciji tega simbola in končal z ugotovitvijo. da bi moral imeti tak predlog širše zaledje in podporo, v smislu, da bi bil dogovorjen vsaj s slovenskimi občinami, vsekakor pa je najavil podporo pobudi iz načelnih razlogov. S predlaganim simbolom so se stri-njaU še načelniki socialistične in komunistične skupine ter edini prisotni predstavnik KD Mahnič. Gombač (SSk) se je navezal na besede svojega načelnika skupine in dodal, da bi o tej zadevi seznanili vse uprave slovenskih občin, SKGZ in Svet slovenskih organizacij, da bi enotno nastopih za realizacijo skupnega simbola. Ob koncu seje je župan Švab poročal o poteku nekaterih javnih del, od katerih velja omeniti občinsko hišo v Prebenegu, ki bo odprta že 3. februarja letos. V. L. nik s prisrčnimi voščiU za uspešno 1980. Ana Hrovatin daruje 5.000 Ur za Dijaški dom in 5.000 Ur za TPPZ. V spomin na Doro, sestro Anite MatevUč iz Boršta darujeta Ude in Mirko 10.000 Ur za PD Slovenec. Ob 13. obletnici smrti nepozabnega očeta Sava Sancina darujeta Sida in Vinko 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Toneta Kalca daruje družina inž. Karla Grgiča 5.000 Ur za folklorno skupino Tabor. V spomin na Ladija čuka darujeta Marjetica in Ljubo Grilanc 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin na Frančiško Puntar darujejo Karleta, Majda, Klavdij ter Bruno 10.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Vladija Čuka darujeta Guerino in Karlučo Prašelj 20.000 Ur za ŠD Primorje. Ob 3. obletnici smrti dragega moža Jožefa Legiše darujejo žena Marija in sin Mirko z družino 10.000 Ur za Dijaško matico. Jamarska skupina Debeljak daruje 10.000 Ur za ŠD Primorec. V spomin na svoje starše darujeta Silvano in Liliana (Trebče 49) 10.000 Ur za ŠD Primorec. Aldo Kralj (Trebče 17) daruje 10.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na Livija Kralja darujeta Vittoria in Milka 10.000 Ur za ŠD Primorec. V spomin na Slavka Krta daruje žena Milka 10.000 Ur za ŠD Primorec. Nino De Giorgi daruje 10.000 Ur za ŠD Primorec. Cveto Štoka daruje 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Ano Starc daruje Argia Maver 5.000 Ur za PD F. Venturini. Ob priliki novoletnih voščil darujejo: Franko Mocor 10.000 Ur, mlekarna Prašel 3.000, mesnica Pangerc 10.000, Tiberio Maver 5.000, gostilna Mahnič 5.000, Darko Žerjal 20.000, Lelio Veljak 10.000 Ur za PD F. Venturini. Za VZPI Boršt - Zabrežec darujeta Zmaga Petaros 5.000 Ur in Ljuba Zahar 2.000 Ur. Podporna člana Bernardo Zobin 10.000 lir in Angel Veljak 5.000 Ur darujeta za PD F. Venturini. Vspomin na Alojzijo Štolfo daruje družina Purič (Salež 64) 5.000 Ur za ŠK Kras. Za ŠK Kras darujejo v novoletni akciji iz Koludrovce: Ivan Knez (2) 5.000 Ur, Just Vodopivec (4) 5.000, Janko Budin (5) 10.000, Albina MiUč (7) 3.500, Judita Emili (8) 5.000, Lucio Berce (11) 4.000, Rihard Živec (13/1) 1.000, Boris Živec (13/2) 7.000, Stojan Fabjan (10) 5.000, Mirko Skupek (12) 10.000 Ur. Iz Samatorce: Ivan Colja (53) 10 tisoč, Angela Colja (20) 1.000, Ladi Colja (20) 2.500, Franc Colja (21) 5.000, Paolo Kocman (25) 10.000, Rudi Kole (10/A) 5.000, Ladi Gabrielu (10/A) 5.000, Gianni Romagna (51) 10.000, Cvetko Colja (50) 5.000, Claudio Jerman (26/C) 100.000, Mar-čelo Doljak (22) 10.000, Milan Kante (30) 5.000, Jožko Rebula (36) 2.000, Gizela Gruden (26), 1.000, Margherita Bizjak (24) 5.000, Ivan Doljak (28) 3.000, Zora Kocman (25) 10.000, Viktor Gruden (7) 3.000, Stanko Gruden (6) 3.000, Janko Gruden (6/A) 10.000, Josip Gruden (6/A) 5.000, Ivan Lavrenčič (8) 1.000, Silvo Budin (4) 500, Renato Pieri (1) 10.000, Aleksander Knez (11) 5.000, Maks Pipan (2) 5.000, Mirvana Sardoč (5) 2.000, Jožko Doljak (12) 2.000, Marčela Dolliani (14) 5.000, Milka Gruden (15) 5.000, Angelo Gruden (17) 2.000 Ur. Jan Godnič (Brišče 1) 20.000, Mirko Briščak (Brišče) 5.000, Boris Gorjan (Devinščina 4) 5.000 lir. Iz Zgonika: Josip Guštin (3) 10.000. Dragica in Zmaga Blažina (45) 50.000, Janko Simoneta (43) 10.000, Tamara in Zvonko Simoneta (43) 40.000, Stanko Budin (61) 20.000, Renato Doljak (40/A) 15.000, Boris Simoneta (47) 20.000, Janko Trampuž (35) 5.000, Janko Vodopivec (50/A) 50.000, Meri Budin (50) 20.000, Mil- ko Budin (54) 10.000, Ivan Gabarita (56) 10.000. Stano Žigon (42) 10.000, Ivica Kresevich (49) 10.000, Anton Kobal (57) 5.000, Miroslav Žigon (36) 20.000, Drago Pegan (58) 12.000, Zmago MiUč (14) 15.000, Penka čuperla - Milič (14) 100.00 ND. Viktor MiUč (48) 15.000 lir. Sonja in Lucijan Milič (48) 15.000, Ivan Kresevich (49) 10.000 Ur. Prisppvajle ra DIJAŠKO MATICO Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ŠZ BOR išče honorarno pisarniško moč, za zaposlitev v popoldanskih urah. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Bor». ERNEST SMOTLAK — Mačkolje 58 toči belo in črno domače vino. MODE VALENTINA pri Domju sporoča, da ima veUko razprodajo vsakovrstnih oblačil. STANOVANJE v najem v središču mesta nujno iščem. Telefon 794672 int. 52 v uradnih urah. ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon. Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295. ZAVAROVANJA za povračila davka IVA za prevoze za civilno odgovornost vseh rizikov vam nudi agnecija Švab, Assicurazioni Generali Trst, Ul. Genova 14, tel. 61034 podružnica na Opčinah, Ul. SaUci 1. tel. 211489. SAMOSTOJNEGA korespondenta/ko s popolnim znanjem srbohrvatske-ga jezika, po možnosti ttanujoče-ga v centru mesta Trsta, sprejme v službo tržaško trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dr.-vnika, UL Montecchi 6, pod šifro »Korespondent*. USLUŽBENKA vzame v najem manjše stanovanje, opremljeno a-U prazno, za dobo 18 mesecev. Telefonirati na tel. št. 211343. IZGUBIL se je eno leto star pes-ovčar v okolici Nabrežine. Prosimo najditelja, da javi na telefonsko št. 200115. KUPIMC rabljeno harmoniko znamke Dallape - klavirsko (Tasterre) 120 - 140 basov. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro Dallape. SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanj vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butko-vič, Sovodnje, Ul. Impero 64 — tel. (0481) 882123 IŠČEM družinsko pomočnico za slovensko družino. Telefonirati na številko 568-464, Trst. PRODAM eno leto starega psa-ov-čarja. Telefonirati na številko (0481) 391-257. PRODAM FIAT 128 letnik 72, v dobrem stanju, 'elefonirati ob večernih urah ne telef. številko 200-173: KUPIM 80-basovsko harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati na številko 200-528. ZAPOSLITEV išče 15-letno dekle z znanjem slovenščine in srbohrvaščine, najraje kot prodajalka. Informacije na tel. štev. 817-386 od 18. do 20. ure. OSEBA, ki pozna poljsk1 in po možnosti tudi nemški jezik, naj se javi za morebitno sodelovanje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro Poljski. UGODNO prodam dvometrske smučke Elan PU 727 Polyurethan, brez vezi, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah. PRODAM sedmero rabljenih lesenih vrat za notranjost stan' vanj v dobrem stanju. Telefon P25155. DR. BORUT SPACAL sporoča, da je začel opravljati službo splošnega zdravnika v Doberdobu. Občani tudi iz Jamelj in Dola, zavarovani pri kateremkoli zavodu (INAM, INADEL, ENPAS itd.), ki bi ga hoteli izbrati, lahki to storijo na uradu SAUB v Tržiču. PRODAM rat 1°7 L 1978. leta - 8.000 km, trojna vrata, tel. 227284. PRODAM lancio fulvio rally 1,3S letnik 1970 - karoserija karambo-lirana (sprednji del), motor s komaj opravljenim servisom, športna kolesa, odlično ohranjena notranjost. Telefonirati na tel. št 410-372. GOSTILNA »Al palombaro* nudi vsak dan razen ob sredah žabe, fondue, bourgognone, tatarski biftek divjačino in druge specialitete. Za rezervacije tel. 54-571. PRODAM fotokamero POLAROID za 63.00C lir Imam tudi lepe u-metniške fotografije, katere si lahko ogledate na stanovanju. Cene uaodne novoletni popust! Bogomil Lilija, Bidovčeva 13/A, Koper. PRODAM mizo dolgo dva metra in 60 cm široko. Telefonirati ob delavnikih na tel št. 741670 od 10. do 13 ure. TRGOVINA kmetijskih strojev išče delovno moč z znanjem slovenskega ali srbohrvaškega jezika. Zahteva se vozniško dovoljenje in potni list. Starost do 35 let. Telefonirati na tel. št. 231-736 v u-radnih urah. KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za plašče, suknjiče in obleke ter originalen tirolski loden. Predeluje tudi plašče. Košuta, Drevored D’Annunzio 11 (stavba kina Ca-pitol). UGODNO prodam novo stanovanje v Alturi: 70 kv. m, tel. 793364. FIAT 126 še v garanciji prodam, tel. 793364. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ^ optika foto-kino Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Zaradi obnovitve skladišča prodaja PO TOVARNIŠKIH CENAH SPALNICE 900.000 lir — SEDEŽNA GARNITURA 450.000 lir RAZNO POHIŠTVO POHIŠTVO "U" .Su JioVblC UL. S. CILINO 38 — TRST TEL. 54-390 ABBIGLIAMENTO Razprodaja in 40-50-60 % popusti pri vseh artiklih TRST - Ulica Imbriani 12- Tel. 62206 • štiri »skupine mladih operaterjev* iz tržaške, goriške, videmske in pordenonske pokrajine so se te dni združile v »deželno skupino* s sedežem v Trstu. Za predsednika nove organizacije je bil izvoljen P. Zambon - Bertoia iz Pordenona. danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 — ameriški JUNAKI DISNEYLANDA ob 16.00, 18.00 in 20.00 — italijanski PAR - NEPAR IZOLA: ob 10.00 — japonski PALČICA 'ob 16.00, 18.00 in 20.00 — hong-konški ZMAJEVA IGRA SMRTI PIRAN: ob 10.00 - ameriški SINOVI PUSTINJE ob 16.00, 18.00 in 20.00 - ameriški DOMINIKA, DUH, KI UBIJA PORTOROŽ: ob 20.00 - domači NOVINAR VAŽNO SPOROČILO Pod|et|e CREMCAFFE PRIMA ROV1SA, ki oskrbuje svoje odjemalce z najbolj kakovostno kavo po Izredno ugodnih cenah, v prid potrošnika In proti draginji ter stalnemu povišanju cen SE OBVEŽE, DA BO VSAJ DO 15. JANUARJA obdržalo dosedanje cene za vsako skodelico kave (180 lir) ter vseh svojih kavnih zmesi PRIMO ROVIS ZA PRAVE LJUBITELJE KAVE Potrošniki, podprite to hvalevredno pobudo tako, da pri nakupovanju Izberete kavne zmesi CREMCAFFE, ki so v prodaji v trgovini na Trgu Goldoni St. 10, ter v drugih trgovinah In veletrgovinah.