Izhaja vsaki četrtek, Velja s poštnino vred in ▼ Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. „ y4 „ . -ii.sok. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. , pol leta . 1 11.30 k. » » : - fl3' 7,0k' Posamezni listi se dobijo pri knjigarn Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo in š} plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k. Stv. 2. V Mariboru 13. januarja 1870. Tečaj IV. Gospodu Hermanu in našim slovenskim poslancem! Srčna zahvala Vam tudi od nas vaših volilcev za vaše pogumno obnašanje v blagor Slovencev. Vaš neprestrašen flas nas budi in oživlja. Ponosno in trdno kakor gora, krog tere prebivamo in ki gleda daleč čez meje slovenske, se ozi ramo na Vas in stojimo z Vami za vse pravične tirjatve Slovencev. Živeli Herman! Živeli slovenski poslanci! Živel zedinjena Slovenija! Sv. D o na t pri Rogatcu 1. januaija 1870. Bele Anton , srenjski predstojnik; Egartner Nace, srenjski svetovalec; Kitak Juri, srenjski svetovalec; Mikuš Nace, Go bec Jakob, Hajšek Juri, Kitak Martin, Bakšek Jakob, Fric Luka, Zelenšek Miha, Mikolič Matija, srenjski odborniki, in Žumer Joža, posestnik. jih Knjižica dr. Adolfa Fischhofa. (Dalje.) Ko je pisatelj Slovane avstrijske sploh popisal, popisovati posamezno in sicer najprej Če b e, začne kterih je na Ceskem blizo 3,170,000, anMoravskem 1,440.000, v Sleziji 100.000, v Ogerski 1,790.000 (Slovakov), v drugih kronovinah pa 30.000, tedaj vseh skupei oKolo 6,550.000. O Cehih pravi, da noben narod v Avštriji ni boljši Avstrijan kakor češki; propad Avstrije pa bi bil tudi propad Čehov, kajti ločeni od drugih Slovanov živijo celo obdani od Nemcev, v Nemčiji pa bi se gotovo tako sčasoma potopiti morali, kakor so se potopili vsi Slovani, ki so stanovali ali še stanujejo v nemških pokrajinah. Njihova častiželjnost je, se postaviti na čelo avstrijskih Slovanov, in ker jim to najbolj brani dualizem, zato so njegovi največi nasprotniki, in že 1. 1848 so z nemškimi centralisti podpirali vlado do tega, da so se Madjari poteptali. Enotni zastop cele avstrijske države v skupnem državnem zboru, to je njihova misel. Delali so do tega, da bi se zbrali zastopniki 16 milijonov avstrijskih Slovanov v jeden zbor, ker le tako bi se poravnal njih kvar geografičnega razcepanja, ker vendar tega doseči niso mogli, so stopili nazaj, in se samo branijo dobro zavarovani napadom nemškim. Zlo hudo jih je razžalil Schmerlingov po februarski ustavi napravljen volilni red za deželni zbor, kajti Cehi, kterih je na Češkem tri petine, na Moravskem pa tri četrtine, so po tem volilnem redu v deželnih zborih v manjšini. Ni se tedaj čuditi, ker vidijo po krivičnih potih nemško gospodstvo na čelu Cislajtanije, da nočejo več iti niti v deželni, niti v državni zbor. Preteklo je več let, in spet se je Čehom nekoliko pokazalo solnce; Schmerling je pal in njegov naslednik Bel-kredi je ustavo ustavil. Že proti koncu Schmerlingovega vladanja eo po pristopu federalistov na stran Čehov, ti dobili večino v češkem deželnem zboru, in zato so spet upali, da dobijo svojo moč nazaj. Vrhunec pa je dosegla njihova sreča, ko je bil 2. januarja 1867 sklican zvunredni državni zbor. Ker so takrat že imeli v češkem in morsvskem deželnem zboru večino, ker so se ž njimi družili Poljaki , Slo- venci in tirolski Nemci in delali proti februarski ustavi; so res upali, da gotovo dobijo veliko prednost v državnem zboru, ktero so prej imeli Nemci, in, da jim bode tako mogoče, se zoperstaviti z uspehom bližajočemu se dualizinu. V obljubljeno deželo, ktera je že tako krasna pred njimi ležala, vendar niso prišli; ptuji Nemec je bil, ki jim je zaprl pot. — Redni državni zbor je bil sklican; pri novih volitvah v deželni zbor, so spet izgubili večino in tako so bili primorani stopiti spet nazaj. Pogodbo z Madjari je državni zbor odobril, in ustava od 21. decembra je bila priča, da so Nemci sploh zmagali. Iz vsega tega se celo jasno vidi, da so se Cehi že više 19 let, od 13. marca 1848 do 21. decembra 1867 — po kratkem veselem upanju vsikdar z žalostnim srcem prepričali, d» so se še zlo motili v svojem upu , in zato so zapustili za zdaj vsako politično delo v deželnem in državnem zboru. Kar se tiče kulture, pravi Fischhof, da je na tako visoki stopnji kakor pri Nemcih, njihova delavnost pa zlo prekosi delavnost Nemcev. Češki kmet čita prav marljivo politične časnike in opazuje vsako politično gibanje, narodnosti je popolnoma zaveden in jo čisla čez vse. Poljakov je vseh skupej blizo 2,328.000 in sicer v Galiciji 2184.000, Sleziji 139.000 in v Bukovini 5000; o njih pravi Fischhof, da zidajo svoje zračne gradove zmirom zvun Avstrije, jih vodi zmirom le ena misel in želja, nekdanje samostalno kraljestvo poljsko. Brez sedanjosti živijo Poljaki samo od spomina na pretoklost in od upanja na bodočnost, in tako blodijo od ene stranke k drugi. Oni ne ljubijo Avstrije kot svojo domovino, ampak jo čislajo kot svoje zavetje. Oni so prijatelji dualizma zato, ker od madjarskega in dunajskega nemškega državnega zbora več koristi pričakujejo za svojo idejo, kakor od državnega zbora dunajskega, v kterem bi imeli večino Slovani. Zmirom že od 1848 leta so se bojevali za pravice Madjarov. Največ upanja so imeli, da svoje iraljestvo spet dobijo od kremzirske ustave in spet pri posvetovanju zadnje ustave leta 1867, in zato so se zlo kazali sot prijatelji vlade in so v mnogem popustili, čeravno ne radi. Zdaj so se vendar spet zdramili in začnejo delati, ali kako dolgo in kako, to je lehko misliti ker Poljaki so le zmirom Poljaki. R u s i n o v je okoli 3,000.000 in sicer v Galiciji 2,300.0„0 in Bukovini 230.000, v Ogerski pa 470.OOO. Rusini so bratje Poljakov, ktere vendar strašno sovražijo, kar hoče Poljak, noče Rusin, in kar hoče Rusin noče Poljak. Rusini se po veri in narečju ločijo od Poljakov; od leta 1865 se Rusinom po vladi in Poljakih velika krivica godi, zato obračajo zdaj oči v Rusijo, čeravno so bili prej najbolj verni Avstrijani. (Dalje prih.) Nove ces. postave in ukazi. Sreberne desetice stare od let 1848 in 1849 se pri cesarskih davkarskih in drugih javnih blagajnicah (kasah) jemale samo do konca tega meseca; bodo do 31. marca (sušca) tekočega leta, pa se še bodo jemale za plačilo ali zameno pri glavnih cesarskih deželnih blagajnicah. Od pr- vega aprila naprej pa se bodo jemale samo pri državni bla-gajnici na Dunaju. To tudi velja o papirnatih deseticah, Postava, ktera davkov oprostuje novo zidane, pre-zidane in dozidane hiše za 16 ali 12 let, velja še tudi za leto 1870 in 1871. Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. (Dalje.) 1. Sadno drevje sploh ali v obče. Vemo, da je Bog sam prvima človekoma v raju ali paradižu v živež sadje odkazal, ker njima še ni bilo mogoče si iz žita kruh narejali. Ravno tako je verjetno , da je ljudem v prvih časih večidel sadje v hrano služilo; in ker še takrat ljudje niso bili tako zbirljivi o živežu kakor dandanašnji, so toraj tudi s slabšim sadjem bili zadovoljni; s časoma se je pa vse to spremenilo do te stopnje, na kteri sedaj stojimo in živimo. Imamo pa tudi ptuje sadje. To se je tako zgodilo: Ljudje sov ptuje kraje prišli, tam so videli še lepše in boljše sadje raznega plemena, in želeli so ga tudi doma imeti, so ga prenesli, doma posadili in tako svojemu kraju ga privadili. Kar imamo prav žlahnega sadja, je večidel iz ptujih krajev, kakor: črešnje , višnje, breskve, kajsije ali marelice, orehi, kutne, debele slive itd. Nektero sadje pa pri nas še sedaj ne stori, in ni še vdomačenn, da bi brez posebnega oskrbovanja sad rodilo, in se toraj le po vrtih pri nas najde, kakor kisle limone, in rumene, sladke pomorauče. Smokve ali fige, ki so surove in suhe na prodaj, in po trikrat na leto obrodijo. Drevo v zimi rado pozebe, slamo obvito ga pa miši oglodejo, i gnojem pokrito se naj bolj obvarje pred mrazom in mišmi. Oljka ima ozko, bledo perje, podolgovate masleuke kakor črešnje debele, iz kterib se olje tlači, in le v toplih krajih stori. Lavorika ima črno dišeče zrnje, ktero jedilom dišavo da, ki ga je skozi zimo z gnojem zagrniti, da ne pozebe. Mandeljnovo drevo ima sladka jederca; se mora pa z rijuho pokriti, kadar spomladanski mraz namerjava iu je drevo v cvetju, v obče pri nas slabo rodi. Dalje je sadje požlahnjeno ali nepožlahnjeno. Vse požlahnjeno sadje je po človeški umetnosti svojo žlabt-nost zadobilo, postavim s presajenjem , cepljenjem in tanč-nejšem oskrbovanjem. Nepoilabnjeno sadje pa je tisto, ktero je ie svojo prvo divjo natoro in lastnost ohranilo, kakor: oreh, dren, kostanj itd. Deli in posamezni) sadno drevje. Med vsemi rastlinami drevje najviše in najmočneje priraste; ima pa korenine, deblo in veje, ktere se v en vrh ali več vrhov razprostirajo, in mladike, listje ali perje, popke ali brstje, cvetje in sadje poganjajo. Od zunaj odeva drevje skorja, med skorjo in terdim lesom je tenko ličje, lika ali lub, za tem belina in sredina lesa, ki ima v sredi stržen ali svrž, ter se tudi srčika imenuje. Sadno drevje nam največ dobička prinese, rodi sadje in nam tudi les da za razno orodje v domačo rabo in na prodaj, kakor: oreh, črešnja, sliva, kostanj itd. Jablan ali jablana ima okrogla, sladka, pa tudi kiselna jabelka, ki se v režnjah sušijo in v jabelčnik tolčejo za hladivno pijačo. Hruška jiosi podolgovato, sladko sadje; tepka da dober hruš-kovec. Črešnje so zdrava jed, surove in suhe; posebno kisle višnje. Slive so surove in suhe žlahni sad, iz kterib se tudi slivovec dela, Orehi dajo sladko jederfce za potico ali pogačo in za olje, in kostanj dobre kostanje, oba pa dragi les. Ravno tako tudi sliva in črešnja dasta koristni les. Kutne se posušijo, ki so jako dišeče, hitro pa zgnijejo zelene. Breskve pri nas navadno po vinogrodih in vrtih rastejo, pa tudi marelice po tih krajih sadimo; v sredi imajo koščice, jabelka in hruške pa peške. Nešplje po sadunosnikih rastejo, kakor tudi skorši, ter dajo dober, okusen sad, ako je vgojen in vležan. Murve dajo otrokom oslastno zrnje, sviloprejkam pa tečno perje. Ribiž ima kiselne, rudeče jagode za zobanje, pa tudi za pokuho. Kosmatinke imajo ternasto perje pa rumenkaste sladke jagode. Med sadje se štejejo tudi rudeče jagode, ki na rožnatih stebličkih po bregih na toplih krajih rastejo, in so žlahnega duha in pokuša; zrele z vinom ali sladkorjem, ali pa same dajo hladivno, prijetno jed. Po vrtih raste debelejša sorta, po imenu drozki. Iz tega je očividno, da je mnogovrstnega sadja, ki pri nas dozori, vendar ni mogoče vseh plemen omeniti, ker samo jabelk je več od tisoč raznih sort; ravno tako se tudi hrušk šteje okoli tisoč. Da si pa vemo boljših plemen izvoliti, se bodo poredoma nektera imenovala in ob kratkem popisala. (Dalje prib.) Gospodarsko oznanilo. Spindler Tomaž v Drakovcih pri Malinedelji, pošta Ljutomer, izvrsten drevorejec ima blizo 3000 2—o let starih jablanic, med kterimi je največ zimskih mašancek in jih prodaja po prav nizki ceni, namreč po 20 do 50 kr. a. v. Če kdo hoče lepe jablanice kupiti, naj se pri njem oglasi. Priporočamo njegova drevesnica vsem gospodarjem. Zgodovinski spomini. (Priobčuje J. M.) I. Slovenski jezik pridvorni jezik. Sredovečni nemški pesnik in vitez Ulrib, žlahtni z Lich-tensteinov, ki se je v začetku 13. stoletja prej ko ne na Štajerskem ali pa na Moravskem narodil (leto rojstva ni natanko znano) je nam v svoji knjigi imenovani „Frauen-dienst", t. j. službovanje gospern posvečeno zapustil imenitno pričo slovenskega jezika v 13. stoletju. V omenjeni knjigi popisuje nemški vitez svoje popotovanje kot gospa Venera iz Benetek skozi Lombardijo, Furlansko, Koroško, Štajersko, Avstrijsko v Čehe. To popotovanje se je godilo leta 1227 takrat, ko je vojvodil na Koroškem Bernard II., zet Premisla Otokara I., kralja Češkega. Vojvodil je namreč od leta 1201 — 1256. Na Vratih (dandanes po nemško „ThorI") med Trebi-žem in Podkloštrom (Arnoldstein) v Zilski dolini, je pesnik kakor v navedeni knjigi pravi, srečal Koroškega vojvoda in okoli 100 koroških vitezov, ki so ga tukaj kot gospa Venere potujočega pričakovali in slovesno sprejeli. „Knez in tovarši" tako pripoveduje, „so me pozdravljali klicaje: „Buge waz primi gralva Venus", t. j. „Bog vas primi kraljeva Venera!" Pozdravili so ga tedaj v slovenskem jeziku knez in vitezi njegovi, slovenski jezik je bil tedaj takrat še pridvorni jezik. Kaj si dekleta vse izmislijo, da bi ženina dobile! Na murskem polju in v murskih vrhih živijo sinovi in hčere tistega naroda, o kterem Nemci učijo a nemškutarji verujejo, da ni za drugo na svetu, kakor da drugim služi, jesti in piti spravlja, in za to dačo plačuje: — slovenskega. Odkod imajo Nemci ta nauk, in s kakimi čudeži so svojim učencem, nemškutarjem spričali to vero, o tem sv. pismo in tudi ustmeno izročilo molči. Slovenci pravijo, da je to kriva vera in lažnjiv nauk. Jaz tega ne bom pretresoval; kdor hoče pravo izvediti, naj bere krščansko dogmatiko in mo-ralijo, velim krščansko, a ne nemške, madjaronske ali labonske. — Med omenjenimi Slovenci na murskem polju in v murskih vrheh pa je kaj lepih Micik in Zalik, kakor pravijo tisti pajbari. Tiste deklice pa imajo eno željo, ktero sicer kakor dekleta po drugih poljih in vrheh zakrivajo , pa se je znebiti ne morejo, dokler se jim ne izpolni želja po ženinu. Iz te želje je izrasla vera, ktera bi v minolih časih, bo so v Veržeju še nemškutarji bili, imenovala se vera verženske korenine, in je smešna, kakor je nemškutarska grešna. Na Andrejevo je v Vržeju semenj. Ktera se želi omo-žiti, mora se sv. Andreju postiti, na Andrejevo pa v Veržje iti na semenj in si robec kupiti. Ta verženski robec mora do božiča vsak den robiti; na sveti post mora biti zarobljen; na sam sveti den pa ga mora pri sebi imeti pri vseh treh mešah. Kedar gre spat, mora veržensko zarobljeni robec pod glavo djati in na njem spati. Kedar kolednjaki pod oknom kolednico odpojejo, začne se ji senjati, in v senjah vidi paj-bara, ki bo njen ženin. Za ovo vero menda nobeno slovensko dekle ne bi hotelo življenja dati; stokrat boljša pa itak je, nego vera ncmšku-tarska. -- Dopisi. Ptuj 1. jan. (Kako nemškutarski okrajni zastop gospodari z narodnim premoženjem.) — Ptujski okrajni zastop si je omislil iepo število dragih, do 2 sežnja dolgih hrastovih soh; znabiti za to, ker popravlja mostove črez jarke in potoke naše okolice? med kterimi so neki tako slabi in luknjasti, da bi potrebno bilo vozaču prenašati konje in voz; sicer veznejo, noge poloroljejo in kolesa potrupljejo; kakor se je na dan sv. Katarine nekemu Sčavin-čarju pripetilo. Bog ne daj, od tiste dobe, odkar ima ta zastop nadzorništvo cest in mostov, se res v nekterih krajih skoraj 8 praznim vozom ne more voziti.*) Kaj pa je z sohami? Se bodo morebiti kamo v razstavo poslale, da svet zve, kje je še lepa hrastovina doma? Res, v žalostno razstavo za žuljenega Slovenca? Tiste lepe hrastove sohe morajo povsod, kjer se ceste ločijo, ali križajo, ko kažipoti služiti. Se v6, na slovenski zemlji za Slovence ? Bog ne daj, samo za trde Nemce, kteriin se poljubi po naši slovenski deželi potovati s trebuhom za kruhom. — Tako n. pr. nosi ena tistih s6h ne daleč od Ptuja, kjer so cesta loči, in ena proti Ljutomeru drži, na deski napis: „Nacb Doman und Lutteberg." Kje neki je ta nesrečni „Lutteberg"? Ali se znabiti v novejših časih ta prijazni trg po „šprahi" tamošnih nemško-slovencev tako veli? Kolikor takih kažipotov smo do sedaj videli, nosijo vsi le nemške napise, slovenskega nobenega. Prašamo Vas, dragi Slovenci, kdo pa Vam dela slovenske kažipote po nemškem delu Šta-jarske, koliko ste jih že videli s slovenskim napisom? Ali imate res toliko denarja, da tako velikodušno za bogatejše Nemce skrbite, ki vas zaničujejo in vam od svojega bogastva celo nič ne dajo? in res zaničevanje zaslužimo, ako tako bedasto ravnamo. Po Nemškem vidimo nemške, po Ogerskem madjarske, po Hrvaškem hrvaške napise; dosledno bi tedaj morali na Slovenskem biti slovenski; ako pa delamo za Nemce kažipote, moramo ravno po tisti pravici jih delati za Madjare in Lahe, saj so tudi naši sosedi tako, kakor Nemci. V okrajnem zastopu v Ptuji sedijo tudi nekteri pridni Slovenci, poznamo gosp. C. pri sv. Marjeti , M. pri sv. Urbanu, D. pri sv. Andražu, ali ste Vi tudi glasovali za nemške kažipote na Slovenskem? Ako no, oznanite nam v „Slov. Gospodarju", kako se je ta reč vršila, da mi ptujski slovenski okoličani Nemcem drage kažipote narejamo. Eden za več, ki drage nemške kažipote plačujejo. Iz nakol 3. januarja, (f) Dragi „Slov. Gospodar!" Dovoli mi mali prostorček, da omenim žalostno dogodbo, ki se je zgodila 28. decembra pret. leta t srenji Dešni. Taino ima neka žena vinograd; ker je bila bolna in ni sama iti mogla po vino, pošlje svojega 14 let starega vnuka in soseda v klet, da bi prinesla neke bokale vina domu; ko sta si v kleti vino natakala, pridejo trije malopridneži in začnejo za piti tir jati, kar sta jim tudi rada dala , kar je namreč tudi bilo prav; ko še vendar s podarjenim niso bili zadovoljui in so še več zahtevali, sta rekla , da več ne smeta dati, ker vino ni njihno; na to si začnejo po sili vino točiti, kolikor jim je bilo ljubo. Ko jih vendar z lepa iz kleti spravita, vzameta posodo z vinom in se podasta domu; komej sta dva streljaja daleč prišla, se približajo potepuhi za njima in začnejo soseda grdo psovati in eden ga začne celo po glavi tolči z debelo palco, ko je sosed videl, da mu gre za življenje, potegne dvocevno pištolo iz žepa , vstrcli iz jedne cevi vendar tako, da ni nikogar zadel, in ko so ga potem še bolj začeli tepsti, vstreli iz druge cevi in zadene onega, ki ga je tepel tako zlo , da je v 24. urah umrl. Kteri je zdaj kriv umora? Jaz mislim, da sta kriva oba, več vendar tisti hudobnež, ki je začel razsajati in tepsti poštenega in pridnega moža. Največ pa so takih žalostnih dogodeb krive gosposke, ktere takih 'potepuhov bolj ostro ne kaznujejo, in nošnje orodja, kakor pištol, pušek in velikih nožev ne prepovedu- *) Slišali smo, da je tisti odbornik okr. zastopa ki ceste nad-gleduje, dal do svojega vinograda prav dobro cesto narediti Seme malovredne, če se le jaz dobro vozim, vozite se drugi kakor hočete ali morete. Je to res gosp. S. ? Pis. jejo, če bi se vsakemu orožje vzelo, ki ga zmirom seboj nosi, in bi se ostro kaznoval, bi gotovo bilo bolj varno živeti. Kmet. Iz Ljutomera. V zadnjem listu III. tečaja „Slov. Gospodarja" je bilo brati v dopisu iz Ljutomera, da je g. Anton Božič stavil interpelacijo pri okrajnem zastopu, kar je vendar pomota, in zato prosim, da se to popravi do tega, da je le gosp. A. Rožič, zdravnik v Ljutomeru in okrajni zastopnik stavil ono interpelacijo, tudi on je bil izvoljen za nadzornika, in le on je dobil nezaupnico od okrajnega zastopa in sicer zato, ker je ta gospod imel strašno mnogo opraviti s tem, da je zmirom in po vseh krajih iskal slovenskega kralja, in ker je pri tem važnem poslu kot nadzornik pozabil na svojo dolžnost, namreč na to , da bi pregledal račune. Tudi vodstvo ljutomerskih nemškutarjev je prevzel dr. Rožič. Dalje še naznanjam, da je vrli narodnjak dr. Ploj se odpovedal nadzorništva, kar je voda na nemškutarski mlin, pravijo namreč, da v prihodnje ne bodo volili nobenega več nadzornika, veselijo se vendar zastonj, ker trdno sem prepričan, da se narodni zastopniki ne bodo ravnali po nem-škutarskih željah. Iz Artič, 2. januarja 1870. — Pusti mi dragi „Slov. Gospodar", da tudi jaz neke vrstice prinesem, ker še morebiti nikdo ni v tebi kaj čital iz artiške fare. Tudi jaz ti nimam kaj posebnega povedati, če ni to, da marsikteri pričakuje tukaj boljšega vremena v novem letu. Preteklo jesensko slabo vreme nas je tako v vsem zadržalo, da si mar-sikter kmetic ni mogel svoje zimske setve v "zemljo spraviti, pa tudi to, kar je posejanega, se kaže zlo slabo in ne obeta obilne žetve; nekoliko časa sem že namreč zmirom dežuje, in zato zmirom voda na njivah stoji, zdaj pa je celo led, ki bo prej ko ne, setvo celo zadušil. Tudi prezgodni sneg nam je neusmiljeno mnogo sadnega drevja polomil, lehko si je zato misliti, da nam bode pri vsem tem prihodnjič veliko manjkalo. Tudi vina smo preteklo leto malo dobili, ali vendar precej dobro kapljico. Zdaj pa še nekaj opomnim zastran učiteljev pri naši šoli. Imeli smo res prav izvrstnega učitelja, preselil se je vendar na kranjsko mejo; bil je prav priden narodnjak, ki je mnogo farmanov nagovoril, da so se vpisali v Mohorsko društvo, pri kterem prej ni bilo niti jedne duše iz artiške fare. Pečal se je tudi mnogo s kmetijstvom, in je posadil in požlahtnil prav mnogo drevesic, tako, da je šola prav lepo s sadnimi drevesicami okinčana. Ali, žalibog, da se za reve drevesica zdaj nikdo več ne briga, nikdo jih ne oskrbuje in večidel jih je že celo polomljenih, škoda tedaj za trud, ki ga je imel oni priden učitelj. Tudi cerkev sc je v vsem predrugačila, in orgle imajo največkrat počitke. O kako žalostno se je vse v kratkem spremenilo! — Z Bogom, drugokrat kaj drugega! J. K. Politični ogled. Na Dunaju se zdaj cela politika suče okolo adres, ki se izdelavajo pri odsekih gospodske zbornice m zbornice poslancev. Poslanec Tinti, ki bo sporočeval o adresi, je napravil tudi adresin načrt in ga je predložil odseku, načrt se je v mnogih delih odobril, v mnogih pa se je mnogo ostreje napravil; dobro bi bilo, če bi se v adresi kaj bolj določnega reklo, kakor se je reklo v prestolnem govoru, o kterem še dan danes nikdor ne vč, kaj se je hotelo reči. Avstrijski državljani imajo pravico, na tanko izvedeti, kaj njihovi zastopniki o tako važnih vprašanjih mislijo. Pri generalni debati adrese je Grocholski graja! načrt adresin, ki sili do tega, da se bo vpeljal obsedni stan. Schindler je za tako adreso, po kteri bi se naj vpeljal mir brez vsake sile. Svetec je rekel, da vsi avstrijski narodi želijo, da bi se enkrat že napravila pogodba z vsemi narodi, in tako odpravil sedajni stan. Kuranda, da se nebi smelo pri adresi ozirati na Čehe, ki se zdržavajo sedanje politike. Pri specijalni debati sta rekla Svetcc in Groholski, da se tudi nahajata na ustavnem stališču, in želita vendar, da se ustava premeni. Pri seji 11. t. m. odbora za adreso je rekel predsednik, da je izvedel od ministerstva, da je cesar ukazal, da se morete obe ministerski razložbi (memorandum) ki ste se izročili cesarju, razglasiti. V adresinem načrtu gospodske zbornice, kte rega je izdelal Anton Auersperg, se izreka hvala cesarju za pripoznanje dozdanje delavnosti državnega zbora, ktero je izrekel v prestolnem govoru, in da se v tem že zadost jasno kaže, da cesar želi, da bi gospodska zbornica v tem zmislu, kakor do zdaj delala. — Obžaluje se v adresi prigodba v Dalmaciji. — O ustavi pa pravi: „Ustava je že tako prišla do naj skrajnejših mej tega, kar se zlaga z močjo in edinostjo države, in gosposka zbornica se mora zato močno zoperstavljati vsaki premembi ustave." Kdor pozna gospode, ki so izvoljeni v odsek, za izdelanje adrese, se ne bo čudil, če bo čul, da se je napravila adresa v takem zmislu. Ministerska kriza je zdaj odložena do sklepa ad-resne debate. Dunajski časniki so začeli spet strašno divjati in trdijo, da ni mogoče se pogoditi s č e h i, Slovenci in Poljaki, in skazavajo, da bodo Nemci v Avstriji pogubljeni, ako se ustava spremeni, kakor večina avstrijskih narodov hoče. Iz Galicije se pišejo prav zanimive stvari, iz kterih se vidi, kako Giskra misli o Cehih. Piše se namreč: Minister -stvo Giskrovo se že pripravlja na vojsko zoper Čehe. Trdnjave Kraljev Gradec, Jožefov, se stihoma oborožnjejo, češki odpustenci (urlauberji) so spet sklicani k svojim polkom, češki polki se prestavljajo v druge kronovine in mesto njih se pošiljajo nemški in ogerski polki v Češko. Tako se ob-orožuje ministerstvo zoper češko ljudstvo, in se pravi, nemški kraji na Češkem so v nevarnosti. Iz Rima se piše, da ste med zborniki dve stranki: svobodnoumna in ultramontanska. V veri sicer med njimi ni razlike, ali ne zlagajo se v tem, kaki položaj da bi imel zbor z ene strani proti cerkveni vladi, z druge proti zdanjemu državnemu društvu. Ultramontanska stranka hoče, da bi se papež „govoreč iz stolice" proglasil kot nezmotljiv, pa da zbor napravi cerkvene zaukaze tudi v takih vprašanjih znanosti in državnega življenja, ki niso z vero naravnost v zvezi, in o kterih svobodoumna stranka misli, da tirja modrost in previdnost, da se preidejo. Vladika Strossmajer, ki je tudi član svobodoumne stranke, je govoril 30. decembra in sicer poldrugo uro, ostroumno in zgovorno, njegov govor se je zlo dopal celi njegov i stranki, in francoski in ameri-kanski škofi so mu čestitali zarad tega govora. Zdaj pa se piše ,,Wandererju" iz Rima, da sta dva nepoznana človeka napadla Strossmajerja, in sicer zato, ker je govoril svobodo-umno in graja versko netrpnost. Ljudje, ki so pritekli, so ona malopridneža pregnali in vladiki se nič ni zgodilo. (?) V Dalmaciji napreduje prav dobro pomirjenje, zlasti od onega časa, kar je cesar nektere uporne kraje pomi-lostil. Sliši se tudi, da hoče vlada nekoliko škode prebivalcem poplačati. Orožja pa posebno Krivošijanci nočejo oddati. Na Francoskem so zdaj z Napoleonom in z mini-sterstvom nekoliko bolj zadovoljni, ker se tajiti ne more, da je Napoleon nekoliko liberalnosti dovolil. Spanj o le i so zdaj spet novo ministerstvo dobili, kako dolgo bodo zadovoljni ž njim, se še ne ve. V Italiji hoče vlada posebno vero vpeljati in se celo ločiti od Rima. -f-«8fS»-9- Novičar. (Čitalnica Mariborska.) Gospod Janko Pajk, izbran za našega tajnika, ne more se lotiti tega opravila. Zatorej sklicem g g. ude po društvenih pravilih v občni zbor dne 15. t. m. zvečer ob osmih, da se izbere drugi tajnik za tekoče leto, in drugi odbornik, če bi se novi tajnik izbral izmed dosedajnih odbornikov. Predsednik. (Za službo gimnazijskega ravnatelja v Mariboru) se je pre že oglasilo 13 gosp. učiteljev. Čuje se vendar, da imata največ upanja do te službe g. prof. Gutscher v Mariboru in dr. Lindner v Celju. (Stolico za slovenski jezik) na graškem vseučilišču bode vlada vendar po dolgih prošnjah osnovala, kakor se pravi. Ako se to res zgodi , pričakujemo da pride na to častno mesto naš učeni rojak go6p. dr. Krek, ki že zdaj tamo uči staro slovenščino. (KoneČna obravnava dogodbe na Igu.) To dogodbo smo popisali v lanskem listu, tedaj je našim bralcem tudi znana. Pretekli teden je bila končna obravnava pri ljubljanski deželni sodniji. Bilo je zatoženih 13, zagovarjal jih je dr. Costa. Razprava se je vršila v slovenskem jeziku. Sodnija ni našla nikakoršnega hudodelstva, in zatožence le obsodila zarad pregreška razbuke. Postava namreč veleVa, da če se množica nabere iz kakoršnegakoli, čeravno nedolžnega namena, in ji gosposka ali javna straža veleva raziti se, če to ne stori, je kriva pregreška razbuke (steka ali hrupa). (Velikovski odvetnik dr. Pavlič.) si je hotel v slovenskem mestu Plibergu ustanoviti odvetniško poddružnico, toda pliberški nemškutarji, ki so se bali, da bi vrli rodoljub ta-mošno ljudstvo iz tisočletnega spanja zbudil, so brž zoper to pri viši gosposki pritožbo napravili. Deželna sodnija jih sicer ni uslišala, deželna nadsodnija in najviša sodnija ste pa soper dr. Pavlica odločili, ter mu advokatno poddružnico v Pliberku prepovedali. Nemškutarji pač vse dosežejo pri sedanji vladi! (Strašen požar) 27. pret. meseca ob enajsti po noči je začel goreti sloveči Riter-jev amerikanski mlin v Strači-cah 10 minut od Gorice. Mlin je imel 5 nadstropij, ogenj je izšel v petem nadstropju in sicer, kakor pravijo, zarad tega, ker je bila počila ena gazna cev. Delavci vsi prestrašeni so drli doli, in ko se je zvedelo zakaj, so djali sicer vsa spodnja nadstropja pod vodo, ker so vendar teške mašine iz gora padale, so predrle pode, in ves mlin je pogorel popolnoma. Poleg stoječe hiše so bile rešene. (Zvon), lepoznanski list je prvega t. m. prvikrat zagledal beli dan in sicer v prav lepi obliki. Zazvonil je prav lepo pesem „Lovsko", „Pri zibeli" in še druge drobne pesmi; zraven tega je še prinesel mnoge druge lepe stvari. — Bog daj, da bi ga rodoljubi tako dobro podpirali, da bi zvonil prav mnoga leta. (Kunec krivoverstva na otoku Madagaskar.) Kralj na tem otoku je dal vse krive bogove sožgati in je z vso rodo-vino in mnogimi žlahtneži pristopil k sv. kristjauski veri. To so posnemali tudi vsi stanovniki dežele lmerina, kjer so tudi vse krive boge sožgali. Ko so naj vekšega boga hoteli sožgati, se je zbralo veliko ljudstva, ki je kričalo: „Tega ne morete sožgati, ker je bog." „Ce je res bog ne bode zgorel," so rekli uradniki: „hočemo skusiti." Držali so ga tako nad ognjem, da je vse ljudstvo lehko videlo, kako je zgorel. — Drugi dan je ljudstvo samo vse krive bogove sožgalo in je pristopilo k sv. kristjanski veri. (Nova bolezen krompirja.) Iz Francoske se piše o neki novi bolezni krompirja; listje se začne sukati, prihaja žolto, črno, suho in počasu povene ves krompirjevec. Sostavila se je zastran tega posebna komisija, ki naj bi bolezen preiskala in potrebne pomočke proti nji iznašla. gj^F" Vsak gosp. naročnik, ki sc bode zdaj oglasil, še dobi vse liste tega tečaja „SI. Gospodarja." Tržna cena pretekli teden. s i- te > > dinu > M ariboru >■ i o o > | Ptuju a. k. fl. | 3. fl. k. fl. k. Pšenice vagan (drevenka 4 — 4 45 4 60 4 20 Rži „ 2 70 2 80 2 50 2 90 Ječmena „ 2 80 0 00 2 30 0 — Ovsa „ 1 80 1 90 1 70 2 — Turšice (koruze) vagan . 2 45 2 80 2 50 2 60 Ajde „ 2 40 2 60 2 50 2 20 Prosa „ • 2 60 2 70 2 00 2 50 Krompirja „ 1 20 1 — 1 10 1 — Govedine funt .... — 19 — 25 — 22 — 25 Teletnine .... — 22 — 26 — 24 26 Svinjetine črstve funt . — 26 — 26 — 25 26 Drv 36" trdih seženj (Klafter) . 10 — 10 50 10 — 12 _ n -18" n n • — — 5 80 5 50 _ „ 36" mehkih „ 4 — 0 00 8 — 8 50 l ft" » ° n n ' ' _ — 0 00 — — — _ Oglenja iz trdega lesa vagan . — 80 60 i — 60 — 60 „ „ mehkega „ „ — 60 _ 50 — 50 — 50 Sena cent .... 1 90 1 70 1 60 1 20 Slame cent v šopah 1 40 1 30 1 20 1 10 „ „ za steljo 1 10 0 90 1 — — 70 Slanine (špeha) cent 42 — 26 00 44 — 27 _ Jajec pet za ... — 10 — 10 j — 10 — 10 Cesarski zlat velja 5 fl. 79 kr. a. v. Azijo srebra 20.25. Narodno drž. posojilo 70.70. Loterifiie srečke. V Trstu 8. januarja 1870: 48 52 25 71 73 srečkanje je Prihodno 22. januarja 1870. Z. N. St. G. Tiskar Ednard Jaužič v Mariboru.