Maittn k «pratitin:
Martbor, Korošice utice 6. .STRAŽA“
uhaja v pondetjek, sredo in petek popoldne.
se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vari dan od II.-—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
STRAŽI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno
r2 h* 6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
biserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Bt 3.
Maribor, dne 7. januarja 1910.
Letnik II.
Radi praznika ima današnja številka „Straže“ samo štiri strani.
Deželni zbor.
Zadnja seja je bila 5. Januarja. Na dnevnem redu je bilo vtemeijevanje dr. Kukovöeive&a predloga o slovenskih meščanskih šolah. V imenu Slovenskega kluba je govoril k temfu predmetu poslanec S.
K.	Z, dr, K. Verstovšek, (ki je s svojim odločnim in stvarnim govorom vzbudil zani räufle jcelje zbornice. Predlog se je pikazal učniemu odseku. Socijalni demokrat Horvatek je vtemeljeval jsvoj jpredlog o olajšavo ljudskoäfojskega pouka in zahteval strožjega zakona.
V,	kulturnem odseku je referira! poslanec Pi-Šek d pretdllogu, katerega je sta,vil dr. Verstovšek in drtjgi radi regulacije Pake., Sjprejel se je predlog, da se deželnemu odboru naroči, naj izdela potrebne predpriprav® in poroča o njih prihodnji seji dež. zbora.
(Ravno tam je poročal poslanec Pišek c dr. Verstovžekav-em predlogu, (glede regulacije Mislinje. KnKurni odsek je sklenii, da se naroči deželnemu odboru, da nemudoma začne z irdguliacijo Mislinje. Upati smemo, da se bodeta ta }dv,a predloga sprejela v-zbornici.
Dr. Verstovšek govori.
Visoka zbornica! Vprašanje meščanskega šolstva je za fsiovefoski del dežele jako vlažno, {Zato si dovoljujem v imenu Slovenskega kluba že pri tej prvi priliki spregovoriti o tem vprašanju nekoliko besed in označiti naše stališče. (Govornik 'nadaljuje nemški,)
Gotovo bi se ne bil že pri tem prcdlclgu, ki ga jje treba še-Ie, odkazati odseku vi pretresoivanjc, oglasil ik besedi, kar sicer ni običajno, če bi tega šolskega vprašanja deželni zbor in zlasti naš dobrohotni ‘deželni odbor, v kolikor se tiče našega Spodnjega Stajerja, ne reševal od nekdaj tako po mačehovsko.
Dvojna mera v osnovanju šol
Ze več desetletji slišijo slovenski .zastopniki vedno staro pesem, da se, zamorejo snovati te šole le zapor riđom a, ker bi izdatki iza meščansko Šolstvo bili preveliki za deželno blagajno, Djasi se deželni od-
bor vtako izgovarja nasproti zahtevam slovpnskih poslancev';, se 'snujejo leto za letom meščanske šole na srednjem in gornjem Štajerskem.. Ravno sedaj, ko je v deželni blagajni največ primanjkljaja in vsi referenti tožijo o praznih blagajnah, imamo vpndar na zbornični mizi predloge zia ustanovitev kar treh meščanskih šol, seveda v nemškihi (krajih,
To dejstvo nam dokazuje pristranost deželnega odbora, ki 'odklanja slovenske meščanske Šole iz gmotnih ozirov. Za slovenski del dežple neče dati nemška večina šol, to je jasno. Dosedanje postopa* njjB deželnega odbora p.ajč najbolj kaže na to, da si mislijo ti nad vse pravični gospodje, kako bodo mirno snovali njemške meščanske šole, Slovönce bodo pa tolažili od let,a do leta z nado, da nekdaj vendar še lahko dobijo kako slovensko imeščansko šo’o na Štajerskem,
Poročilo deželnega odbora o meščanskem šolstvu, ld sfe je nam že izročilo, me je tudi napotilo, da uporabim to priliko in protestiram v imenu kluba
proti takemu reševanju slov. šolskih zahtev od strani deželjnefga odbora. V razpravi o tem poročilu bode še dovolj prilike, bfeviti ne s tem predmetom in jasno označiti stališče Slovenskih poslancev.
Meščansko šolstvo na Štajerskem je pravi uniknm.
Moram pa že danes opozarjati visoko zbornico na posebno špecijaliteto meščanskega šolstva na Štajerskem, Deželni odbor ima za referenta strokovnjaka Šolpika, veijaar se ne moi pf tako yisjoko po-vsppti, da bi se| enkrat lotil na tem polju popolne preosnovitve in to šolstvo razmeram primerno prikrojil. Deželne meščanske šole so na Štajerskem nekake nežne cvetke, katere čuva deželni šolski referent in za katere se (boji, kakor za kako slabotno dete, ki vedno bolj hira,
Li ni mogfbče, se lotiti vendar; enkrat dela in pričeti popolno spreosnovitev tega šolstva? To stane seveda mnogo truda in niijoornega delu, zato se nič ne zgodi in niti ne smemo upati, da bodemo v doglednem času zadali zastarelemu sistemu smrtni udarec, Tem žalostnejše je to dejstvo za deželo, ker je to šolstvo v drugih krono>inah že tako napredovalo, da je zares V prid in blagor Širšim slojem meščanov, tržanov in drugih srednjih stanov. V novejši dobi »e bilo že mnogo enket in posvetovanj naj-spretnejših Šolfijfco\l-strokovii|akoV o tej panogi našega Šolstva, ki so dali zares dobr® (migljaje zia primerno preustrojitev meščanskih Šol, vsled Ehferih bi
pouk vplival ibla^iejno na socijalno življenje srednjih slojev, obrtništva, rokodelstva in trgovstva. Ali samo naš deželni) odbor noče uvaževati in pripoznati rezultatov teh posvetovanj?
Li bode rabil deželni odbor še več dfesetietij, da bode docela spoznal smisel državnega šolskega zakona od 2, maja 1883 o javnih meščanskih šolah? Gotovo ima slepe oči le radi tega, ker je začel v deželi z ustanovitvijo deželnih meščanskih šjol in je vstrajal pri starem sistemu že od leta 1873,
Te šole so v šolstvu neki unikum; vendar jih ne prikroji dežela, tako da imrifno sedaj na Štajerskem dvoje vrst meščanskih šol; ni dvopma, da trpi radi nejednotnosti vse to Šolstvo, Najbolj sle pa moramo čuditi, da rio obstale te šole, dasi ni bil ugoden čas, ko so jih ustanavljali«
Velike žrtve za to šolstvo; neuspehi.
Nepobitno dejstvo je, da je dežela donašala premnogo žrtev za te šole, da se ne dado nikakor primerjati z vspehi, ker niti ni bilo dovolj učencev;; znano je, da je bilo na nekaterih zavod h v razredih komaj toliko učencev, kolikor učiteljev na zavodu. !To je resnica in se ne da utajiti; to dejstvo dokazujejo vsa poročilaj, ki so jih do zadnjega časa podajali poročevalci v tej zbornici. Gospodje le niso našli nikdar pravega vzroka, zakaj da niso procvi-tale te gole. Po mojem nemerodajnem mnenju ni bilo ljudstvo tedaj še godno za to Šolstvo, Sir ji sloji in razni stanovi Še niso (čutili potrebe za višjo izobrazbo v toliki meri, kakor dandanes. Take so bile te razmere v vseh nemških trgih in mestih, ki šopa vendar 'dobile svoje meščanske šole, dasi niso bili pogoji dani niti v najmanjši meri, kakor nam dokazujejo dovolj slabi uspehi teh Šol v ist6m časa.
Razmere niso nikakor sedaj take v naših spodnještajerskih slovenskih trgih, fjogoji za to šolstvo so izpolnjeni v slovenskih trgih; toda vjendar Še niti sedaj ne privošči nemška večina in nemški deželni odbor Slovencem niti ene 'slovenske meščanske šole. Ra bi te šole v več trgih na Spodnjem Štajerskem dobro vsptevale, nam brez ovinka pritrjuje poročilo Slovencem inikafcor ne preveč nakjonjeuega deželnega Šolskega sveta. Pogoji, gospoda moja, so izpolnjeni, potreba teh šol je dokazana, dajte nam torej, kar nam gre.
Bridke resnice nemški večini.
Slavna zbornica!i Naj bodemo zopiet mi Sloven*, ci zadnji, M naj mirno in potrpežljivo čakamo še de.
PODLISTEK.
Strogi sodnik.
(Konec.)
— ’A vi ste lie Šli (to 'Morji šinega obrežja in tu Ste poveljstvo oddali vojaškemu kapitanu Nagy,ju. Je li to resnica?
*— Popolno i—
—	A vi ste zapustili četo in neslušni mojemu ukazu se pridali na pot in obiskali svojo družino, Te li to res, gospod kapitan?
•— Vse rjesnično!
—	Kp se je že pričela bitka; in konjeniki so samo zarajdi toga, ker jim je načeloval nedostojen vodja, jeli umikati se, tedaj ste se v zadnjem trenutku vrnili na bojišče. Je li to. rosnica?
—	Da, resnioa je!
»— Zdaj ste vpričo svojih ( tovarišev priznali Svojo krivdo; dovoljujem vam, da. se otpravičito-
—	Ni besede nimam v svojo opravičenje; go-
spodi:	’	i ;
—	Tedaj ni ena Okolščina, da bi zamogla opravičevati vaš Čin?, vpraša stari (general e rahlim gl&soin.
—	Se enkrat ponavljam: Nel
Prav imate, da n» skušajo opravičiti se, ni-Kakor ne da to dejanje. Ne ostaja mi fledaj drugo, nego da sklenem odločno, neprekbcljfvo obsodim, ki 00 glasi ►— smrt na krogi jo!
Na te besede obledi tudivojskovodjino Obličje;
a obsojene« Stoji mirpo, — še obraz se mu nič ne spremeni.
V vojaških četah nastane mrmranje:
Najhrabrejši vojak, pa naj pade kot zločinec pod krogljo! ?
Vse četništvo prosi milosti. Zastonj!
—	Le pri Bogu je milost!
Ves polk, vsa vojska prosi, ali odgovori je vedno isti:
—	Le pri Bogu je milost!
Kolikokrat se je bil obsojenec niastafvlial smrti — v kolikih bitkah zrl jej v Oči!
In zdaj zadnjič dobil je ptet težkih ran, t— ali umorile ga niso, doži/veti mora, da kot Zločinec zapade smrti!
So toliko časa ni imel, da bi si bil ogltedal slavno znamenje> Bratje njegovi padli so tkot jun ar ki, v boju, a on —
Ko se prebere objsodSm; Miere general sam šest mož ’(one čete, kateri je načutovaJl Laszlo, da izvrše obsodbo.
Obsojenec poklekne.
A zdajci prikipi razdraženost vojakov do vr hunca. Vseh šest se brani izvršiti obsodbo.
—	Vojščaki! Ge vlada v treh trenutkih mied vami še najmanjši upor, ukažem vas postreliti!
Tako reče general in ga migljaj njegov se pripravijo k strelu.
Bila je važna beseda:	: ; r
—	Na vojaško poštenje! >
—• Deca! Slikajte in merite dobro!,
L'aszlo.	i I «' '
Ena;
Poročnjk izdere sabljo in da znamenje!
— Dve! — Tri!
Na tretje znamenje se izblisne iz šestih pušek, ter poči: najhrabrejši vojak pade mrtev na zemljo. Mrtvega kapitana takoj za(grebejo na mestu.
Vsakdo ima solzne oči, ife genedalov obraz ostane jedenohladen.
General zaukaže, da se nikdo ne drzne bližati obsojenčevemu grobu, ampak naj še vsakdo poda v taborišče.
Stari vojskovodja sam postoji pred novim grobom i(n dolgo zre na gomilo. Mrzlo-mirno obličje ni več tisto, vsaka poteza znači najbridkejšo Hgo ia ko starec z (mrkim očesom gleda na gomilo, priteko mu švitle solze po licu, in skoro nezavestno zdrkno na grob. (O, bridka bol mora biti, ki zdaj navdaja očetovo srce. Prve solze staremu možu. Z rokami si pcjlpre osivelo glavo; zamakne se v Žalostne misli in grenko vprašanje z morilnim Ognjem mu prodira dušo:
i— Zakaj se-je moralo to tako zgoditi?!
Zdajci poči Samokres in krogla sfrči po si vista rčkovi glavi.
— Ta je bila meni namenjena -- za smrt mojega sina. Ubogi ljudje! Vas Skeli smrt njegova, kako še le mene!
V novo poči strel — bolje umerjen nego»prvi; general sa z prestreljenim srcem zgrudi na tla.
Najnatančnejša preiskava nii dpgjjia)la, ldto H umoril starega očeta*


Ali ste že obnovili naročnino ?
setietja? Fzgfqvior, da ni dona/rja, 'je jafliov in neodkrit t Za ustanovitev treh nemških meščanskih šol je zbog velikemu deficitu ven lan dovolj denarja. Kličemo vam, gospoda, v zadnji urili Dajte nam meščanskih šol, ne zabranjujte jih' nam! Ce nam vi opetno kličete, kakor se je to že zgodilo med tem zasedanjem, da nimamo kulture, na drugi strani pa.nam odbijate šolstvo in nam ne privoščite učilišč, moramo imeinovati tako postopanje nemške večine brutalno in je tukaj javno ožigosati, zlasti ker si nekateri (gospodje nemške večine domišljajo, da so oni edini vzeli omiko in kulturo v nakup že radi tega, ker pripadajo nemškemu narodu (mrmranje med Nemci). Četudi radi izraza brutalnosti mrmrate, nič ne de-,; «videvam, idasem zadel v( sršenovo gnezdo in pravo pogodil. Da se pa pomirite, vas (opozarjam na moralični regulator svetovne zgodovine, k; je dn je bil. Brutalna naslna politika še ni bila nikdar prava in je pahnila najmogočnejše narode v prepad; le politika, ki ima svoje Magie cilje, ki vodi slabejštega k napredku, , ga blaži in ga ne ovira v razvoju, je prava kulturna politika. -Vaša svetai dolžnost je, to zahteva poštenje, ida si u-ravnate svojo politiko nam (nasproti edino v tem smislu.
Ukaželjnost slovenskega ljudstva; napredek slovenskih trgov.
Naše slovensko ljudstvo stremi po vedno višji o Ji ki in omiki, naše slovensko ljudstva hoče imeti Šolstvo! Zakaj mu torej ne daete prilike, da se samostojno razvija in izobražuje m svoji materinščini.
Posebno bi se moral deželni • odbor bolj brigati ko doslej za spodnještajerske slovenske trge, ki se v naše največje veselje kaj lepo razvijajo in procvitajo v zadnjem desetletju, V teh slovenskih trgih je nastalo iz prejšnjega agrarnega stanu zdravo, žilavo rokodelstvo, obrtništvo in trgovstvo» Za te stanove so meščanske Šole največja potreba; meščansko šolstvo mora biti odprto vsem Širšim slojem teh stanov. Gospoda! Na Štajerskem nimamo za tretjino prebivalstva niti ene slovenske meščanske Šole, (Toda bilo bi v interesu rokodelisitva, obrtništva in trgovstva ne le za Spodnji Stajer5, temveč za celo deželo, Če bi imeli vsi slovenski večji trgi 'javne meščanske Šole, združene z ljudskimi šolami. Brez dvoma bi kmalu opazili obilo sadu tega šolstva-.
Pri tej priliki bi še opozarjal (visoko zbornico na velikanski napredek slovenskega šolstva, na Sp. Štajerskem. Slovenski trgi in slovenske okoliške občine so si v zadnjih letih nakopale velikanska bremena z zidanjem Šol. To so ponekod prave palače; ljudstvo je gledalo v bodočnost skrbi za naprej. V-teh poslopjih se inajdo dovolj prostora tudi za meščanske šole; taka združitev bi ne stala toliko denarja; meščansko šolstvo b; se lahko brez- vplfikSh gmotnih žrtev razširilo po celem slovenskem Stajerju, treba je deželnemu odboru le dobre volje. Pogoji za meščansko šolstvo so izpolnjeni v St. Jur ju, Konjicah, Šoštanju, Slovenjgradcu, Ljutomeru, Žalen, Brežicah itd.
Na podlagi teh izvajanj pozivam visoko zbornico in zlasti deželni odbor, fla začne vendar enkrat resno pretresati to šolsko vprašanje in v tej zadevi tudi nekaj storiti za Sp. StajOr. Povemo pa Že danes, da se mi ne bodemo več zadovoljili s samim odkazo-vanjem tega predloga učnemu odseku in s tolažbo, da pridemo že enkrat na vrsto, kadar bodo dovolile finance! S tem končam in si pridržujem pravico, da o tej zadevi še govorim, ko bode primerna prilika, (Živio-kliei; govorniku častitajo.)
Politični pregled.
Odstop Hohenbluma.
Glavni referent pri avstrijskem središču za zavarovanje agrarnih interesov Alfred Simič vitez Ho
Nekaj mesecev po navedeni tragični aferi je umiral v P , . . ski vojaški bolnišnici stari huzar. Bil je Barabas, sjtari sluga kapitana Laszla.
Malo pred smrtjo si da poklicati nadzorniškega zdravnika. Prosi ga, naß štorij pjeicaj', da bo lažje zatisnil oči.
Zdravnik obljubi, da mu izpolni njegovo zadnjo prošnjo.
—	Pod zglavjem, pravi starec % medlim glasom, dmam dve kroglji; dosolite, da še po {smrti pri meni ostaneta, in da se mi deneta v ra<kvo.
Zvedavo vpraša zdravnik (umirajočega, zakaj ste mu kroglji toliko dragi,
—	Zdaj vam pač lahko razodenem, odgovori stari huzar. Se-li spominjate ß. majnika?
—	O, kaj dobro. Bil je žalosten dan za nas. Ustrelili so takrat kapitana Laszla, in padel ja tudi njegov oče od neznane roke. Obla sem dolgo pomiloval !
— iOna krogi j a, ki je usmrtila, starega generala, je tukaj pod mojim vzglavjem. Jaz sem ga ustrelil. — Kaj ne, da tega nikdo ne izve, gospod zdravnik?
—	Nikdo!
In zdravnik je črez nekaj let, vzel skrivnost starega ,hudarja v nemi grob.
Dragi čitatelji!
Ob priložnosti vam zopet, napišem eno povest iz stare, pergamentne knjige!
henblum bo na občnem zboru dne 0. februarja odložil svoje mesto. Hohenblum je bil zelo radikalen zastopnik agrarnih teženj v Avstriji, in vsled tega si je nakopal v vladnih, in osobito iniđustrielhih kfrogijh mnogo nasprotnikov.
Dr. Masaryk.
Poslanec dr. Masaryk, ki je bil zaslišan, kakor znano, tudi kot priča v označenem Friedjungovem procesu na /Dunaju, je sedaj zopet odpotoval v, Belgrad. V „Slovenskem Jugu“ bo imel tudi predavanje.
Prestolonaslednik w Pulju,,
Početkom meseca februarja pojde prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Pulj, od koder se poda na Brionske/ otoke, kjer ostane več dni.
Položaj na Ogrskem.
Dr. pl. Lu,kacs išče minijstre, to je najniovejša faza v tej dolgotrajni krizi, V soboto bo imel ministrsko listo skoro gotovo skupaj in jo bo predložil vladarju, Kakšen bo konec te nove akcije, je negotovo. Važno vprašanje je, ali je Lukacs pravi mož za tako pomembno misijo ali ne? V tem grddv\ mnenja silno narazen, in ,ako citate vjeČf listov/, pridete Še do večje nejasnosti. Star parlamentarec je, ki je bil že par-krat minister, to gotovo ni dobro „»redznamenje, ker kaže, da je v najštevilnejših (ozirih/ flristaš dosedanje buržoagijske in aristokratske sebične politike. Odločujočega pomena je pa seveda, ali hočejo najvišji faktorji napraviti brezobzirno in brezpogojno red. O, tem pač v naprej ne moremo z gotovostjo nič reči.
Glasovi, ki se slišijo o namenih in korakih novega ministrskega predsednika, so najrazličnejši. Na eni strani pravijo, da (je ta akcija samo šahovska poteza sedanjih mogočnežev, da bodo dobili lažje od krono, kar hočejo,. Drugi menijo, da bo to ministrstvo samo prehojdnje. Tretji hočejo vedeti, da hoče Lukacs vrediti vse potrebno za delegacijsko zasedanje. (Tako se Čuiejo glasovi o najrazličnejših namenih in konferencah, ki se jih' pa skoro ne izplača zabilježiti, ker so večinoma gotovo le subjektivne vrednosti.
Raznoterosti.
Somišljeniki, agitirajte za Stražo“. Skrbite, da dobite kar največ na; ročnikov. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“.Posnemajte vtem oziru naše nasprotnike.
Osebne vesti. Profesor na gimnaziji v Mariboru gosp. Karl Zahlbrnckner je pomaknjen v sedmi činovni razred.
Slov. učiteljstvu mariborskega okraja v album!
Dne 30. deo. 1 1 se je vršila volitev odbornikov za občino Piavč Ob tej priložnosti je g. nadučitelj Gabriel Jaunik, iz Zgornje sv. Kungote priporočal po gostilnah z nastopi in nagovori s svojo silno učenostjo in modrostjo v zelo slabi nemščini — društvo Sttdmark! Heil! Heil!!
Gost iz Amerike. V našem mestu se je zglasil slovenski misijonar v New Yorku č. o. Kazimir Zakrajšek. Uredil bode naselniške razmere v Ameriki sa Jugoslovane. Dne 29. t m. odide ž njim v Ameriko naš rojak č. o. Sa-lezy V doSek
Vestni dr. Kukovec. Akoravno Nar. Dnevnik hvali izborno zastopstvo in poslančevanje tega gospoda, moramo vendar resnici na Jjubo konstatirati dejstvo, da gospod doktor vedno odide, potem ko je zdeklamiral svoj govor. Kukovec je pač eden tistih poslancev, ki mislijo, da rešijo z govorom za katerega se nihče ne briga, svoje dolžnosti in voliloe. V najvažnejših trenutkih, ko se gre sta koristi Sp Štajerja, g. doktorja vedno zaman Učemo v zbornici.
Občni zbor „Straže.“ Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža“' na jDunaju jvabi na
VI.	redni občni «bor, ki sle vrši v nedeljo 9. januarja 1910, ob 6. uri jsvečer, \ v društvenem lokalu,
VI., Wallgasse 27 (Powon'dra), s sledečim /vspore-dom: 1. Čitanje/ zapisnika aadtojega občnega <bora. 2. Poročilo odbornikov In sicer : predsednikovo, blagajnikovo, tajnikovo, knjižničarjevo, poročilo o Našem domu. 3, Poročilo revizorjev. 4. Volitev odbora za leto 1910. VolitaV dveh revizorje^, to Slučajnosti. Po končanem sporedu prosta zabava. Prosimo pred vsem vse člane in Članice, da se občnega zborat točno in polnoštevilno udeleže in da prineso s seboj društven znak in legitimacijo. Voliti in voljeni biti kakor tudi govoriti imajo pravico samo člani. Vsako izpremembo stamovanja je javiti takoj društvenemu tajniku. Članarino sprejema blagajnik, naročnino «a družbo sv. Mohorja pa društveni podpredsednik g, Ivatf KJvas, Gumpendorferstrasse 104, I.-II. 10. — Kdor še ni dobil knjig za to leto, naj jih pride iskat v društvefni lokal, (kjer jih dobi tvsakri nedelja od 6. do 9. ure. Ob tenem njajjtoplejše priporočamo, da se Še v prihodnje naročite. Knjige za prihodnje leto so zelo zanimive in bogate vsebine. K oblini udeležbi vabi društveni odbor.
Na pravo adreso. Da je „Slovenski Narod“ zaradi naravnost nečuvenega protežiran ja nemških Rustičnih uradnikov pr: novoletnem imenovanju razburjen, je razumljivo, le adresa, koji pošilja svoje Opazke,, je zgrešena. T ^kozviau: klerikalci niso nič krivi na teh imenovanjih. Pnvič so bili ravno po-
slanci, ki imajo „Slovenski Nared“ za evangelij, med onimi, ki so iz nerazumljivih raztogov^ pardonirali Hochefijburgerja v državnem zboru. Pri lanskem poletnem (parlamentarnem naskoku na Hochenburgerja in Stürgkha niso hoteli zraven, ker so dobili znani milijon zla Ljubljano in neko manjšo svoto za Istro, sedaj v decemberskem glasovanju pa je zapet večina Plojev,ega kluba bila z up a j in niti ni hotela proti Hochenburgerju glasovati, (Zato je zelo neokusno blebetanje '„Slovenskega (Naroda“, da so ste baje klerikalci vedno odtegnili vsakemu skupnemu nastopu! Drugič pa moramo pribiti tudi jto dejstvo, da naše slovensko oiradništvo ne pojŠLja niti najmanjših informacij poslanoem Vseslovenske Ljudske Stranke, ker je v slovenskem uradništvu še vedno več strankarskega fanatizma za (liberalizem, nego traznega preudarka in skrbi za slovensko stvar, Ce med Slovenci iščete krivcev za zadnja imenovanja, potem sta dva kriv,ca:	nadutost liberalnih uradnikov in
klečeplazenje liberalnih poslancev pred vlado»
Novi časovni avanzma državnih uradnikov« Dunajska .„Zeit“ poroča, da Ho nova ureditev plač državnih uradnikov izvršena po sledečem načinu. Vse državno uradništvo se bo delilo v štiri kategorije: Prvi razred:	uradniki z dovršeno visoko Šolo, Drugi
razred: uradniki z najmanj enim povoljnim izpitom na yisoksi šoji./ (Tretji ralzred: urutinikU z dovršeno sredpjo golo. Četrti razred: urarthijki, z višjo ali ljud= sko-šolsko izobrazbo. Kar se tiče službenega napredovanja, bo prva kategorija po dveh letih v enajsti, po štirih letih v deseti, po šestih letih v deveti in po dlaljSnjh Šestih letih pomaknjena vf osmi cinovni razred. Tretja kategorija bo dosegla pa treh letih enajsti, po Šestih letih deseti, po sedmih letih deveti in po daljnih osmih letih osmi Cinovni razred. Za četo. to kategorijo bo deseti cinovni razred normalni zaključek službenega napredka. hZta napredovanje od osmega razreda naprej je izključno odljbčilna službena sposobnost in nima nova vladna predloga npbenih posebnih določb glede napredovanja od osmega Či-novnega razreda nadalje.
Slavet, v Istri. Ce nastalnejo v katoliški cerkvi mimogrede kake kočljive situacije, tedaj je pravilo, da se postavijo ravno liberalci v prve vrste in zaže-no največji hrup. To se nam prikazuje sedaj tudi v Istri, kjer se gre za. slavet v katoliških cerkvah. Najbolj glasni so oni ljudje, ki nikdar ne gredo v cerkev in ki že leta in leta niso slišali rajdi tega niti sla-veta, niti latinščine. Tudi poslanec 'dr, Rybar je povzdignil svoj glas ter izrpkel besede, M so za njegovo politično bodočnost značilne in mogoče tudi usode-poljne. Razkril je v nepremišljenem trefnjdtku vso svojo protiversko dušo, ko je govpril:
„[Aka prepode naš jezik iz hramov božjih, bomo tudi mi zapustili latinske cerkve fn Šli molit boga tja ven v prosto, zeleno naravo, kjer se kroginkroig razprostira tajtastvena hiša božja. . .“
Jasno je, da se na tak način ne bodo odstranile težave,, ki so nastale. Liberalcem tudi ni za to, ampak trenutek se jim zdi ugodpn, da spravijo Čim več vode na svoj mlin. Od katoliške strani se jim mora zaklicati: Proč roke od (naših cerkvenih zadevi
Slovenskim svatom, Ženinom in nevestam. Prosimo vse Slovenke, vse Slovence, ki se bodo udeleževali v letošnjem predpustu veselfih želnitovanj, da se pri gostijah vedno spomnijo ubogih naših obmejnih slovenskih bratov ter sredi veselja nabero za sklad obmejnih Slovencev nekaj kronic. Kjer pozabijo nato svatie, naj bi jih spomnil na ta ženitovanjski narodni dalj duhovnik« Kak lep 'dohodek bi imela naša narodna obramba vsako leto, ako bi se slovenska nevesta, slovenski ženin spominjala v svoji sreči na dan svoje poroke z 20kronskim darom svoje poroke,. Z lepim narodnim delom bi pričela novo svoje življenje, spremljana z blagoslovom obmejnih Slovencev, Po oeli Sloveniji zavedne Slovenke, zavedni Slovenci, uvažajte 'ta klic! — Darovi naj se pošiljajo samo na naslov: „Slovenska krščansko-socialna zveza“ (odsek za narodno obrambo) v Ljubljani.
Štajersko.
Maribor. V nedeljo, dne 8. prosinca uprizori „Dramatično društvo“ v Narodnem domu burko v 3 dejanjih, „Veleturist“, Zafeetek ob H8, uri zvečer. 23, prosinca se pa ne igra, kakor naznanjeno, „Zmešnjava nad zmešnjavo“, ampak Igra ^Graničarji“,
Jarenin«. Mladeniška zveza izobraževalnega društva je imela včeraj svoj I. podnčni shod. Udeležilo se ga je č» 60 mladeničev navlio majhni agitaciji. Govorila sta tajnik Z. S. U in č. g. kaplan Lasbaher. Ob splolnem navdušenja se je izvolil pripravljeni odbor „Orla", ki bo imel naloga ostvariti vse predpogoje za uspešno delovanje telovadnega odseka. Upamo, da bomo imeli v kratkem priliko naznaniti Kijema svetu veselo novost, daje „Jareninski Orel* — ustanovljen.
Celje. V Graden je umrl večletni predstojnik mestne-mn nradu v Celja Tomaž Ftirstbaaer v 62. leta svoje starosti. Bil je sicer tadi Slovencem nenaklonjen, a kot njen Nemec vendar ne tako strasten kakor sedanji predstojnik Ambrožič, ki je slovenske krvi, a tujega mišljenja.
Radgona. Za župana v našem mesta j» izvoljen deželni poslanec in veleposestnik Ožbalt pl. Kodolitseb, sa svetovalce dr. Gottsefanig, dr. Kamniker, Halbärth, dr. Goteoher in Antaner.
Slevenjgradec. Bliža se Svečnica. Treba bo naročiti sveč za cerkveno porabo. Prav toplo priporočamo Avg. GUnther-ja svečaija v Slovenjgradcu. Njegove sveče se po kakovosti in ceni sigarno lahko merijo z izdelki dragih
tvrdk. Ker je g. Günther naš mož, pristaš „Kmečke zveze* treba, da ga podpiramo. Dohovniki Starotržke dekanije. Žalec v Savinski dolini. Načelstvo žalske kmetijske
rlrnžniee je razpisalo občni zbor podružnice za nedeljo dne
t.	m. Na dnevnem reda se nahajajo med dragim tadi točke: Volitev novega odbora za prihodnje tri leta in volitev odposlancev na veliko skupščino kmetijske dražbe v Graden. Radovedni smo, če bodo naši sotržani tadi tokrat izročili komando podružnice nekemu tujemu možu, kateri sili v vse zastope in vsiljuje prebivalstvu svojo domišljeno modrost ali pa če se bodo zanaprej na vsa važna funkcijska mesta postavili samo mirni veščaki—domačini, kateri uživajo vsestransko zaupanje prebivalstva. Ako se zadnje zgodi, se bo zanimanje za podrnžiico oživelo in pristopilo bo mnogo adov, v nasprotnem slačaju pa bi bilo treba skrbeti za to, da se združimo vsi v novi podružnici, katera naj bi se ustanovila za oni del našega okoliša, kateri se noče klanjati vsiljajočemu komanda nepriljubljene osebe
Žalec. Tukajšnja liberalna Sirca-Roblekova posojilnica je svoj Ča«; podarila za stavba žalske cerkve nekaj tisoč kronic, Ker je g. župnik Koren prepustil trgu precej zemljišča za drevoredi in stavbe, je bito tudi spodobno, da se pokažejo ŽalČani hvaležne. A glej, že večkrat se je pio advokatu in po posojiini-škiji uslužbencih g. župnika tirjalo,, naj dal darovani pridevek nazaj. M; pa pravimo: če je vzorni kristjan Roblek večinoma žalsko ceirtkev postavil (tako vsaj trdi celjski dnevnik), potem se naj Sirca obrne do Robleka, da vrne posojilnici njeno darilo. Smo radovedni. — Radi Škandalov povodom misijona sie* kakor slišimo, okoliško ljudstvo izogiba nekaterih žalskih trgovin in gostiln, in menda tuldi žalske posojilnice,
Žalec. Širca in Roblek sta na sveto noč sklenila resolucijo, v kateri protestirata „poper nečuveno postopanje misijonarjev“. Znano pa je, da ni ne Sirca ne Roblek veliko poslušal cerkvenih govornikov. Zato pa tudi nista svoje resolucije: z nobenimi razlogi podprla. Verno ljudstvo, ki je vse vneto za misijonarje, pa povprašuje: kako to, da Sirca in Roblek ne obsodita tistih propatio v trgu, M so v svoji naprednosti s (človeškim blatom pagrdili cerkveno hiša ter imajo na vesti Še druge nečedne reči, o katerih govori cela okolica.
Žalec. „Narodni Dnevnik“ piše:! „Demonstracija fe bila izraz ogorčenja vsega poštenega in treznega ljudstva,“ Lažnjivec, ki se drzne tako pisati. Resnica je, da je bilo pošteno in trezno ljudstvo v dnu srca užaljeno radi girdobne demonstracije, ki je bila ißraz nečloveške sirovosti pijane žalske bande, To prizna tofdi tisti liberalni ufiitelj N., ki je nedavno v železniškem vojzu svojemu sopotniku rekel: „„Naša, to je liberalna stranka, si je z žalsko demonstracijo močne Škodovala, Roblek bode prihodnjič sigurno padel.“ S to izjavo liberalnega učitelja soglašamo tudi mi,
Podsreda. Neka spaka, ki se pa podpisati ne upa,, se zape: zaletava v mojo osebo. Ima se za na*-prednjaka in Igrozi z bojkotom. Meni bode res hudo. Če vrli gospod Jazbec (kakor ga dopisun imenuje) in' njegovi somišljeniki, ki podpirajo tri vogle njegovega naprednega stapja, ne bodo prestopili praga moje trgovine. Tolažim se pa s tem, da sta razven onih dveh, ki se spodtikata v „.Narodnem Listu“, samo Še dva naprednjaka. Torej štirje naprednjaki v trgu Podsreda, in še ti sami sorodniki. Žalostno, kaj ? In tudi brez teh sem dovolj pameten in premišljen ter no potrebujem nasvetov. Gospodu župniku }ei seveda na prosto dano, da kupuje kjer mn,drago; da šepa ti štirje vedno zaganjajo v njega in gospoda kaplana, Sto je grdo ta netaktno, zato tu|di pri nas vsak obsoja,
Mozirje. Spoštovanim bralcem „Straže“ naznanjam, da je v Mozirju razprodaja Hlač od 3. prosinca 1910 naprej. Dobijo se za par Štamperlov šnop-sa ali za par kupic vina. Možje, kateri ste v resnici možje, ki zaslužite ime m d ž, oglejte si to lepo robo, ne bo vam žal! — Ravno tam se kupi večje Število Ženskih kril 0dkeQ po jako visoki ceni. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Mozirska značajnost v Mozirju.	'Agent.
Križevci. V nedeljo, dnd fh januarja popoldne po večernicah ja shod K. Z. vi Hauptmanovih prostorih, Govori g, državni in deželni poslanec Roškar. Pridite v obilnem številu!
Kapele. KrŠfiansko-socialno izobraževalno društvo v Kapelah pri Brežicah je imelo dne 2. t. m. pri .Vidmarju svoje prav dobro obiskovano zborovanje, na katerem je naš domači gospod jurist Veble predaval o zanimivem vprašanju izseljevanja. Obširno je govoril © zgodovini, vzrokih in 'šjkodi izseljevanja ter navedel mnogo zanimivih Statističnih po-dajtkov, /kater© je deloma tudi dobil v Zfagrebn, kar mor se je nalašč iz tega vzroka peljal. Za podnčno to predavanje mu izreka društvo srčno zahvalo!
ttočova. V „Nar. Dnevniku“' štev. 296 dne 28, decembra 1909 je med druginfi neslanostmi zapisano tudi: „Vam pač ne gre Čisto gladko , Ker stoje te besiejde takoj za razpravo o občinskih dokladah, razumemo jih tako, da se predbaciva občinskemu odboru nejpošteno ravnanje z občinskimi premoženjem. Poživljamo torej dopisnika dotičnih vrstic, tta se o celi stvari izrazi odločneje ter nam dokaže bodisi katerakoli nerodnost pri poslovanju občinskih zadev, sicer smo primorajta Imenovati dopisnika „N.
D.“ obrekovalca in lažnjivca.
Sv. Jurij ob- Ščavnici. V npdeljo, dne 9, januarja ße vrši tukaj po rani maši shod g. držj in dež, poslanca Roškarja v prostorih gospe M. Trebenjako-
ve.
Petrovče. Dan 8, decembra 1. J, je bil za nas Petrovčane dan veselja in radosti. Imelo je namreč petrovjško kmetijsko in bralno .društvo „Gospodar“ svoj Občni zbor, kateri se je sijajno obnesel, akbravno je „Straža“ o tem občnem zboru prinesla že: kratko zanimivo poročilo, Naj nam bode dovoljeno ono še nekoliko izpopolnit'. Ob določenem času je bila dvorana gostilne g. K. Teršana v Petrovčah do zadnjega kotička napolnjena. Predsednik društva g. župan Anton Koren je otvoril zborovanje. Najprvb je podal besedo navzočemu deželnemu poslancu g. Alojziju Terglavu, kateri j,e v poljudnih besedah navzočim razložil pomen nameravanega vinskega davka,; Nato so se sklenile resolucije in protest zoper nameravani vinski davek. Dalje je g. poslanec govoril o nameravani spremembi lovske postave. Vsa njegova izvajar nja so žela burno odobravanje. Potem je tajnik društva g. Franc Goršek poročal o [društvenem delovanju v pretečenem letu. Iz tega zanimivega poročila smo razvideli, da društvo lepo napreduje. Število u-dov se od leta do leta pomnoži. Nadalje je društvo naročilo Še marsikatero važno kmetijsko orodje, kakor travniške brane, žitočistilnico, podzemeljski plug itd,, svojim udom v brezplačno uporabo. Društvo naročuje tudi za ude po znižani ceni umetna gnojila 'in druge važne kmetijske potrebščine. Na drugi strani pa skrbi bralno društvo za zabavo, poduk in duševno razvedrilo. V posebni društveni sobi so na razpolago različni časniki in listi ter lepa in mnogoštevilna knjižnica. Za g. tajnikom je povzel besedo g. Matej Steiner iz Gorice, Povedal je mnogo zanimivega o kmetijskih' zadevah ter končno pozival navzoče k pristopu k našemu društvu. Pri vplačevanju udnine, ki je nato sledila, je pristopilo lepo število novih Člajnov. Pri prosti zabavi pa smo slišali lepe govore, kateri so nas navdušili k nadaljnemu skupnemu delovanju za naš napredek. S posebno pohvalo moramo omeniti izvrsten nastop našega mnogoštevilnega! domačega, tam-buraškega kluba, kateri je kratkočasil navzoče občinstvo, To je res nekaj čudovit n ega s tem tamburanjem, s to izrečno slovensko godbo! Milodoneči glasovi tamburice vzbujajo v človeškem srcu tako globoke čute ljubezni in zvestobe do slovenske domovine. Sedaj sanjaš, da sie nahajaš tamkaj v dajjni ukrajini, kjer prepevata fant in dekle lepoto in neskončnost brezmejne ravlnlne.. Za tem se ti dozjdeva, da slišiš, goslarja, ki brenka mogočne „davorije“, te krepke bojne pesmi junaških sinov jugoslovanskih pla|nin in ravnin. Vi hipu pa) misliš., 'da šumijo valovi severne Vita-ve in južne Marice in 'da ti doni od bregov bratovska pesem na uho. Pa s opet se ti' 'dozdeva, 'da buči morje 'Adrijanska in da ti ogrevajo primorski napevi srce! Oastitamo našim tamburašem in vrlemu gosp, kapelnika. Le tako naprej! Z enako pohvalo moramo omeniti tudi lep nastop petrovskega mešanega pevskega zbora, fogar krasne pesmi so se krepko razlegale in razveseljevale vse navzoče. Tako sijajno se je ob* nesel občni zbor našega kmetijskega in bralnega društva „Gospodar“, v katerem smo Petrovčami združeni kakor ena velika! rodbina, vsi enega srca in mišljenja.	: ! . TJ Iff
Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k
svojim!
Koroško.
Iz Koroške prihajajo vesti, pri katerih mora najmirnejšemu Človeku vzkipeti kri. Na pritožbo Slovencev, ki niso dobili na celovškem kolodvoru listka, ako Eb ga zahtevali v svojem rodnem jeziku jn so morali požreti Še žalitve in psovke, je odgovorilo
o.	kr. ravnateljstvo v Beljaku, da dofičniki niso zahtevali vožnega listka v slovenščini, ampak na nerazumljiv način, in ga zato niso dobili. Skandal, ki Je mogoč samo pri nas v Avstriji. A pride še lepše! C. kr, ravnateljstvo v Beljaku zahteva iod ordinariata celovškega, naj vpliva na slovenske duhovnike, dar ne bdio zahtevali listkov v materinščini, Ako Človek to sliši, sprva ne more verjeti, ker je nekaj tako nečuvenoga in nezaslišanega v kaki kulturni đržatvi sploh nemogoče, A verjeti je treba, ker je bridka resnica. Povemo pa na ves glas: Le delajte s terorizmom in nasilstvi, mi se ne vkloni. mo. Na rodni grudi zahtevamo enajke pravice kakor tujci!
Škoeijai. Pri naših občinskih volitvah je zmagala v vseh treh ratredih sijajno naša slovensko-krščanska stranka. Zavedni kmetje so pognali nemške tujce, ter so jim pokazali vrata.
Si Peter pri Velikovcu. Dosegli smo na Št. Janševo sijajno zmago. Vršila se je pri nas namreč občinska volitev in je naša slovenska stranka zmagala sijajno v dragem in tretjem razredu. Nemški Volksrat je poslal celo svojega zastopnika, da bi ljudi prepariral. Izid volitev je pokazal dovolj jasno, da Slovenci napredujemo in postajamo vedno zavednejši. Liberalno nemški zvezarji so že to pot grozno
pogoreli in tddi nemški VolkBrat je dobil dobro zasoljeno klofuto. Le tako naprej zavedni kmetje in jasniti se bo pričelo kmalo povsod po našem tožnem Korotana!
Borovlje. Žendarmerija je prijela tukaj Filipa Oprež-nika in Ivana Brežnika radi postopanja. Ker je pa Oprefc-nik nšel od vojakov so ga oddali v Celovec vojaškemu štaeijskemu poveljstvu.
Kranjsko.
Naravno čudo. Trgovec Jernej Bahovec je našel v gozdu blizu Grosuplja veliko, nad 4 kg težko gobo, s katero je zraščeno hrastovo pero in je v celoti lahko opaziti v zrastku žensko glavo z velikim modernim klobukom.
Značilna resolucija. Pod tem naslovom prinaša torkov Narod res značilno resolucijo žalskega občinskega zastopa o žalostnih dogodkih dne 24. decembra. Tam pravi namreč Narod o resoluciji občinskega zastopa, da Se je javno napadlo in z nizkimi psovkami obkladalo takozvano napredno misleče prebivalstvo žalske občine. Dalje pravi resolucija v Sl. Nar. tudi, da so misijonaiji psovali ljudstvo dan na dan. Zares značilna je ta resolucija, ki v vsi jasnosti, pokaže svetu kaki so Žalčanje, takozvani naprednjaki. Ista resolucija v Sl. Nar. namreč po vrsti našteje vse grehe divjaškega postopanja proti misijonarjem. Narod hvalisa naprednjake in se toplo zavzema zanje. Pa razumno: Gliha vknp štriha.
Primorsko.
Zadeva Lloydovega penzijskega fonda se je koneč-
no vendarle završila. Posebno odposlanstvo uslužbencev se je podalo v zadevi na Dunaj. Dognalo se je, da vlada prevzame jamstvo za fond tudi za slučaj, ako se leta 1921. končajoča pogodba med Lloydom in vlado preneha. Zakoni in postave fonda so se vse sprejele. Dalje se dela tudi na službeni pragmatiki, ki bo ločena za nradnike, častnike in strojnike.
Gorički deželni zbor je imel sejo 4. t. m. Naznanila predsedstva so sledila utemeljevanja večjega števila samostojnih predlogov in poročila dež. odbora. H konea je poslanec Fon interpeliral, če se kmalo izvrši regulacija Vipave, ki je tudi ob letošnjih povodnjih napravila ogromno škodo.
Šibenik — tvojna luka, rAvstrijskOHO|gr^ka vojna uprava je baje sklenila pregraditi pristanišče v Šibeniku v vojno luko. Ako se to uresniči, potem so bo izvršil že 'dolgo gojeni načrt, ki obstoja že od onega časa, ko je Avstrija izgubila Benečansto, Takrat so bili za Pulj jn Šibenik* a so se odločili za prvega. Sibeniškb pristanišče je že po naraivni legi kakor nalašč pripravljeno za tvojno luko, ker je žo naravno; dosti plitvo za velike (vojne ladije. 'Javno še ta odločitev avstrijske vlade ni tako znana, vendar se je že 'pričelo v Šibeniku z ureditvijo maornariät ke sanitete. Tedaj bo imela naša država idva močna odporna stebra v obeh vojnih lukah in bo njeno stališče v Jadranskem morju dovolj zasigurano.
Smrt zrakoplovca Delagrange.
Znani francoski zrakopiovec Delagrange se je dvignil v torek 4. januvarja popoldne pri Bordeauxu v zrak, ako-ravno je vel močen veter. Pri tretjem poleta se je pa stroj radi prenapetosti pokvaril. Levi del zrakoplova se je nagnil na stran in zrakoplov je z hitro naglico padal, ter pokopal pod seboj nesrečnega zrakoplovca, katerega bo z razbito črepinjo našli. Delagrange je bil star šele 35 let in je bil eden prvih, ki so se jeli pečati z zrakoplovstvom. On je bil tudi prvi, ki je vzel seboj na svoje polete v zračne višine spremljevalca.
Razgled po svetu.
Postanek „■arieljeze*. Ko je aprila leta 1792. Avstrija kategorično odbila vse ponudbe Francije, je ouyor Dietrich v Strassburgu poklical na obed vse dobrovoljce, ki so bili pripravljeni nemudoma oditi na bojišče; tu je sprožil med dragim misel, da bi trebalo Francozom nove bojne himne. Med navzočimi se je nahajal tudi častnik Rouget de Liesle, ki je bil na glasu kot pesnik in glasbenik. On je tudi prevzel nalogo in čez noč sestavil besedilo in glasbo „Mwaeljeze“, ki je igrala tako veliko vlogo v zmagah republikanskega orožja. Tako je pisal nek vojak: „Mi mno se borili eden proti deseterim, a „Marseljeza* se je vedno borila z nami, za nas.* Nek drag je pisal: „Pošljite mi sto sovražnikov in en odtisek „Marseljeze* in za zmago sem odgovoren sam.*
Grozen nuraz v Ameriki. Iz New-Yorka poročajo: Temperatura čimdalje bolj pada, zlasti v vzhodnih državah. V New-Yorku vlada sibirski mraz. V pensilvanski državi je padel toplomer na 24 stopinj pod ničlo. Reka Misussipi je jv St. Louisu, kjer je 500 metrov široka, popolnoma zamrznila.
■eito pleza krvava borba. V Newjorkn se je vršil minulo nedeljo 2. januvarja ples, katerega so aranžirali takozvani „Trickeiji*. O polnoči je pa vdrlo nenadoma pet zakrinkanih mož v plesno dvorano in so pričeli streljati na mlade Tnckerje. Nastala je divja zmešnjava, sovražne stranke so se obstreljavale, da je bUo veliko plesalcev ranjenih. Vse je bežalo na cesto in kričalo. Polieija je napravila šole konec krvavi borbi. Dve dami ste že umrli za težkimi ranami. Posrečilo se je napadalce končno vendarle spaznat»
in so jih že zaprli.
Pridobivajte nove naročnike!
;7. jaguarja 1910.
«wf	...■»
ki 86 prejemajo po 2 vin. od beeede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko ,10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Prežijo se tri obleke, smoking i* *»ko, vse popolnoma novo in moderno po zelo nizki ceni. Teget-hcfovs cesta 32. I. stopnice na desno;.	241
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: ::
S. Ulčar-ju
Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne.
Za dijake najugodnejše cene. 233
1 s
!
Frl Franc Karfln-a nasledniku
Janko’“ firtman
v Šanf JurJu ob Jut, tol*
dobite za
porodne slavnosti
najlepše, novodošlo močno in stanovitno blago za motke in ženske obleke, kakor tndi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drago priznano dobro blago po zolo nizki ceni.
Franc Kartin-a naslednik
Janko Arfman
Sent Jur ob jut. tel.
Velikanska zaloga a
manufakturnoga, volnenega, soknenega in platnenega blaga. — Bogata zaloga
najboljše špecerije in železnine.
V Uovl vosi pri Mariboru na Sp. Rauvanski centi št. 21 je posestvo, ki obsega 1 oral njive, vrt, hiša s tremi sobami, 2 kuhinjami, 1 kletjo, »e proda. Natančneje pove hišni gospodar.	951
Na poziv celjskega trgov, gremija sem primoran vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bode pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdilo čez plačane račune ali pa iste zneskč daroval za sklad obmejnih Slovencev.
R. Stermecki,
narodni trgovec v Celju.
m
*****

Cerkvtni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvaf
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2*
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvo za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
3

53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizkeI

od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna st. Cirila y Mariboru.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnifle tene! Rajsolidiejša in točna postrežba!
Sia stebeln.	Ma' drobne.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor:haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konji&m itd.
Pivo iz hudjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Svoji k svojim!
Josip Macnh,Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke ! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
Urar, očalar in zlatar
Maribor
Tegetbofova centa 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatarna, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
frTOmnfrmA 8 slovenskimi ploščami, čistim in VAl ctlllUlUllO jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emajla, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovin^ kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Izdelovat# cerkvenega orodja in posode
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Stare cerkveno
O— orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju, Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim. 38 Svoji k svojimi
Hranilne vloge
sc sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'70, proti 3 mesečni odpovedi po 4‘/s. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gr to v denar, se da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošto« hranilne položnice na rat pol ago (§ek konto 1*7.078) K» ata» davek plača posojilnim
Posojila se d&jejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnost! po 4*///,, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 67**/« >n na osebni kredit po 6'/0. Nadalje izposojaj« na zastav« vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar n« presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela poeojilaioa brezplačno, stranka plača 1« kolek«.
m vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne is vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvseasM praznik«. — V uradnih utah se spnjsms. in in-plačuje denar.
pojasnil* m šajojo
sprsjeasnjo vsak dsbvnik \ dapeidns Ut ad L—b.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica