2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. junija 2012  Leto XXII, št. 26 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 28. junija 2012 Porabje, 28. junija 2012 ZASLÜŽIJO SI, KA SE JIM PODUKŠA ŽIVLENJE STR. 3 SPOMINSKI STEBRI V PORABJI STR. 6 21. obletnica neodvisne Republike Slovenije v Monoštru 25. junija 1991 je postala Republika Slovenija formalno neodvisna, kajti na ta dan so sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ob 21. obletnici tega dogodka so se v Sloveniji in povsod drugod po svetu, kjer živijo Slovenci, vrstila slavnostna obeleževanja dneva državnosti. V monoštrskem Slovenskem domu sta ob prazniku priredila slavje in sprejem generalni konzul Republike Slovenije v Monoštru Dušan Snoj in soproga Branka Vesel Snoj. Po krajšem glasbenem programu dveh – zdaj že bivših – učencev DOŠ Jožefa Košiča z Gornjega Senika (Patrika Bajzeka in Szilárda Gyečeka) je Dušan Snoj na začetku svojega nagovora čestital Državni slovenski samoupravi za pogumno potezo prevzema obeh dvojezičnih šol od 1. julija 2012, ki jo je storila kot ena od prvih med podobnimi organizacijami na Madžarskem. Kot pomemben datum je izpostavil tudi 6. november, 20. obletnico podpisa krovnega madžarsko-slovenskega sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic obema obmejnima manjšinama. Poudaril je, da je bil sporazum ob nastanku deležen številnih pohval po Evropi, saj naj bi odražal idejo o Evropi kot manjšinam prijaznem okolju. »Treba je poudariti, da so viden napredek na področju narodnostnih šol, narodnostnih medijev in vsi koraki pozitivnega razvoja na področju dvojezičnosti v veliki meri zasluga tega sporazuma. Žal pa dejanja ne dohitevajo besed in se priporočila vsakoletnih zasedanj meddržavnih komisij na madžarski strani zaradi finančnih razlogov uresničujejo počasneje kot na slovenski« - je opozoril generalni konzul in izrazil željo, da bi podobni sporazumi veljali tudi v težkih finančnih časih in da restriktivni ukrepi ne bi prizadeli obeh narodnostnih manjšin. Dušan Snoj je še izpostavil določene letošnje okrogle jubileje, ki so povezani s Slovenci na Madžarskem, nato pa s simboličim darilom čestital glavni urednici našega časopisa Porabje Marijani Sukič za prejeti Red za zasluge, ki ji ga je pred kratkim v Ljubljani predal predsednik RS dr. Danilo Türk. Sprejema se je udeležilo lepo število gostov - med njimi državni sekretar pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar – ki so se lahko pogovorili o priložnostih in možnostih za razvoj in izboljševanje položaja Slovencev na Madžarskem. -dm- Generalni konzul Dušan Snoj je posebej omenil pogumno potezo DSS, da bo s 1. julijem prevzela dvojezični šoli Na sprejemu se je nazdravilo neodvisni Sloveniji. Na fotografiji(zleve):predsednikDSSMartin Ropoš, monoštrski župan Gábor Huszár, državni sekretar Urada RS za Slovence Matjaž Longar, soproga gen. konzula Branka Vesel Snoj, gen. konzul Dušan Snoj, pooblaščena ministrica Dubravka Šekoranja in predsednik ZSM Jože Hirnök Petanjci: Vanekov ekološki četrtek; Őriszentpéter: Upkač KOZJANSKI IN GORIČKI PARK – DOBRE PRAKSE Za zakjuček drugega cikla predavanj in razprav Vanekovi ekološki četrtki sta Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj Slovenije izbrala predstavitev dveh krajinskih parkov na različnih koncih države, in sicer Kozjanskega in Goričkega. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič ugotavlja, da v državah Evropske unije narašča število narodnih in regijskih krajinskih parkov, kar pomeni, najpreprosteje rečeno, skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v nekem, potencialno ogroženem prostoru. V Sloveniji je daleč največji Triglavski narodni park, gorički in kozjanski pa sodita med srednje oziroma manjše krajinske parke. Med bolj znanimi so Park Škocjanske jame, Strunjan, Ljubljansko barje in Sečoveljske soline, skupaj devet z Naravnim rezervatom Škocjanski zatok. Kozjanski krajinski park je predstavil direktor mag. Teo Hrvoje Oršanič. Kozjanski krajinski park so ustanovili leta 1981, vključenih je 5 občin ali 20 tisoč hektarjev površin, medtem ko, za primer, meri Triglavski narodni park 84 tisoč hetarjev. Na prvo mesto, ob varstvu narave, med dobro prakso postavljajo skrb za visokodebelne travniške sadovnjake. Sodelovali so v treh velikih projektih: nacionalnem – Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije ter dveh mednarodnih – Interreg IIIA – Visokodebelni travniški sadovnjaki kot element biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine in IPA – Od vijeglavke do soka. Imajo zavidljive rezultate: revitalizirane travniške sadovnjake z blizu 11 tisoč drevesi, na katerih je bila opravljena oživitvena in korekcijska rez; vzpostavili so kolekcijski sadovnjak s tradicionalnimi sortami v Sloveniji; poskrbeli so za predelavo sadja, zagotovili opremo lastnikom travniških sadovnjakov, organizirajo izobraževanja in delavnice, redno popisujejo ptice in še in še. Drugo pod-ročje je skrb za suha travišča v hribovitih predelih parka. Spadajo med najbogatejše življenjske prostore v Evropi. Suha travišča so bila ogrožena zaradi zaraščanja, intenzivnega kmetovanja in čezmerne paše. V Kozjanskem krajinskem parku skrbijo tudi za naravne vrednote, kot so soteska Bistrice in Zelenjak, Ajdovska žena na Pištanju. Uredili so več pešpoti: geološko pot na Rudnico in Virštanj, učno pot Travnik na Vetrniku. Pešpoti so okvir, ki ga poleg naravne in kulturne dediščine polnijo lokalni ponudniki – turistične kmetije, vinotoči, prenočišča, neposredno trženje lokalnih proizvodov predstavlja dodaten vir zaslužka. Med najpomembnejšimi regionalnimi proizvodi so jabolčni sok in kis, žganje, sveže in suho sadje, marmelade, med in medeni izdelki, bučno olje, zeliščni čaji, izdelki domače in umetne obrti, s čimer prispevajo tudi k varstvu in ohranjanju narave v Kozjanskem parku. V programu imajo, kot je povedal direktor Teo Hrvoje Oršanič, ekomediacije za čistejše podeželje, varstvo kulturne dediščine in krajine, kjer so ponosni na grad Podsreda, ki ga predstavljajo za »najbolj grajskega med gradovi na Slovenskem«. Grad so začeli obnavljati leta 1983, tako da je zdaj eden redkih spomenikov romanske dobe na Slovenskem, ki je v zadnjih 30 letih iz stanja propadanja postal pomemben nosilec kulture, promocijsko-izobraževalne, družbene in turistične ponudbe. V Kozjanskem krajinskem parku skrbijo tudi za kulturne spomenike, razne zbirke, sodelujejo pri urejanju podobe naselij, domačij in vrtov, organizirajo romanja, med prireditvami pa na prvo mesto kot osrednjo prireditev postavljajo Praznik kozjanskega jabolka. Prireditev promovira jabolko, jablano, travniški sadovnjak z namenom njegove ohranitve, revitalizacije in obnove, kar je v duhu do okolja prijaznega gospodarjenja s prostorom. Druge uveljavljene prireditve in dogodki so glasbeno poletje in likovne razstave na gradu Podsreda, okoljska vzgoja in izobraževanje, ustvarjalne, izobraževalne in raziskovalne delavnice, naravoslovni in kulturni dnevi, okoljski in mednarodni dnevi in sodelovanje z različnimi ustanovami in institucijami v Sloveniji, tudi s Krajinskim parkom Goričko, ki ga zdaj vodi nekdanji sodelavec Kozjanskega parka, sicer Prekmurec dr. Bernard Goršak. Dobre prakse v Krajinskem parku Goričko je predstavil dr. Bernard Goršak, ki je udeležencem razdelil tudi zloženko Kaj imajo Goričanci od goričkega parka? Na prvem mestu je omenjena obnova gradu pri Gradu, ki je bil do leta 1994 pred popolnim propadom, zdaj ima novo streho, sicer pa je urejena petina največjega gradu na Slovenskem. Krajinski park ima 11 stalno zaposlenih, še 2 delata na evropskih projektih in 6 v programu javnih del. Park Goričko je sodeloval pri dvanajstih mednarodnih projektih in iz evropskih sredstev pridobil približno milijon dvestoosemdeset tisoč evrov. Med dejavnostmi KP Goričko je sodelovanje z loklanimi skupnostmi, zelo uspešno mednarodno sodelovanje z Madžarsko in Avstrijo in kot pomembna je blagovna znamka KP Goričko. Organizirajo kulturne dogodke in prireditve: koncerte, gledališke igre, literarne večere, likovne in fotografske razstave in drugo. Precej pozornosti namenjajo izobraževanju, raziskovanju, mentorstvu in praksi, pišejo v strokovne publikacije in pomagajo pri organizaciji turis-tičnih prireditev. V zloženko so zapisali tudi vse druge dejavnosti KP Goričko, ki jih ni malo in so pomembne za 11 občin z 90 naselji in približno 23 tisoč prebivalci. V čezmejnem sodelovanju KP Goričko je tudi projekt Visokodebelni biseri - „Upkač“, kjer so še partnerji regionalna razvojna agencija Mura, Društvo za opazovanje ptic, Narodni park Őrség in Razvojna agencija Slovenska krajina. Kako poteka uresničevanje projekta, pa so predstavniki partnerjev v projektu predstavili na novinarski konferenci v Őriszentpétru. Direktor Naravnega parka Őrség dr. Jenő Horváth je povedal, da izvajajo 10 projektov, med katerimi je tudi zelo pomemben čezmejni projekt Visokodebelni biseri. Podrobnosti projekta sta predstavila tudi Romeo Varga iz regionalne razvojne agencije Mura in Andreja Kovač iz Razvojne agencije Slovenska krajina, nekaj podrobnosti o skrbi za visokodebelne sadovnjake in ptice pa predstavnika KP Goričko. Iz povedanega na novinarski konferenci lahko zaključimo, da uresničevanje projekta Visokodebelni biseri - „Upkač“ poteka dobro in bodo doseženi cilji, ki so predvsem v ohranjanju in širjenju starih sort jablan in deloma hrušk, predelava in trženje sadja in izdelkov, kar bo v korist lastnikov teh sadovnjakov in celot-nega prostora tako v Porabju kot na Goričkem. Ernest Ružič Na Vanekovem ekološkem četrtku na Petanjcih: mag. Teo Hrvoje Oršanič, Kozjanski krajinski park, dr. Bernard Goršak, KP Goričko, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije in Ernest Ebenšpanger, predsednik Uprave Ustanove dr. Šiftarjevefundacije Na tiskovni konferenci v Őriszentpétru je sodelovala tudi vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač »Zaslüžijo si, ka se jim podukša živlenje« Mostauvge se ne zidajo samo med bregami potoka, zidajo se med lidami ranč tak. Zidajo se med sploj ovaškimi lidami, med ovaškimi narodi tö. Za takšo delo pa se nücajo flajsni zidarge, šteri posvečajo cejli svoji žitek postavlanji vnaugi mali kamlov. Novinar, prevajalec, tolmač, turistični delavec pa škonik Károly Szilágyi pa zida mosté med več narodami: med vogrskim na ednoj – slovenskim, rovačkim, srbskim pa makedonskim na drügoj strani. Károly Szilágyi se je naraudo leta 1940 v Maribori, njegva mati je bila Slovenka z bregauv Pohorja, oča pa Madžar iz Bačke, gnešnje Srbije. Pau leta po narodjenji sina se je držina prejk v Novi Sad pakivala, gde je mladi gospaud Szilágyi končo gimnazijo pa visko šaulo za škonika vogrskoga pa srbohrvaškoga jezika. Delati je začno na Radiji Novi Sad kak novinar. Že te je dosta dojobračo: radijske drame, pripovejsti, novele, romane pa eseje. Leta 1992 je – zavolo bojne v nekdešnjoj Jugoslaviji – prišo živet na Vogrsko. Delo je pri Madžarskoj televiziji, pri več novinaj pa fundacijaj, zmejs pa je dosta prevajo, dojobračo z južnoslovanski gezikov. Leta 2008 je vödau knige s svojimi prevodi iz slovenskoga, srbskoga pa makedonskoga gezika, 2011 pa knige s svoji pisanj, reportaž pa študij. Pred dvöma mejsecoma so ma nadruknili knige z intervjuji, štere je napravo v preminauči petdeseti lejtaj. Té tri knige – štere leko zovémo trilogija, vej so pa na zvün tö fejst slične – majo dosta slovenskoga v sebi. Zatok je Sombotelska slovenska samouprava (v organizaciji predsednice Marije Kozar) v Knjižnico Berzsenyi pozvala avtora, s šterim se je pogučavo sociolog kulture in raziskovalec manjšin András Bertalan Székely. Na predstavitvi smo čüli, ka Madžari ne vejo dosta o svoji južni sausedaj, zvekšoga majo »stereotip Balkana«. Gda pa je bila bojna, smo na Madžarskom dosta čüli pa vidli o strašni cajtaj. V svojo knigo s prevodi »Pripovejdam o ednoj pomladi« (Mesélek egy tavaszról) je Károly Szilágyi vöodebro novele o manjšinaj tö. Leko štemo o Slovencaj v Italiji pa Prekmurji, o Srbaj v emigraciji, Makedoncaj po cejlom svejti, jugoslovanski »gastarbajteraj«, ali o tem, kak mlajši pa vnüki manjšincov več ne gučijo maternoga gezika. »Bole sem bogati kak dosta lidi, ka je nej samo vogrska kultura moja. Kak je gnauk povödo Albert Szent-Györgyi: ‚baukše je zidanje kak pa rüšenje’. Mojiva stariša sta bila z ovaški narodov, eške k drügoj vöri sta slišala. Mi smo pa ojdli v bejdvej cerkvi« - je po-vödo Károly Szilágyi pa cüjdau: »Za zahodne rosage smo nej zanimivi, za sausednje narode pa ja. Zatok se trüdim, ka aj bi se tej narodi s kem bole spoznali. Dojobračanje, prevajanje je kak žena: če je lejpa, je nej vörna, če pa je vörna, je nej lejpa. Moj ciu je biu, ka aj bralec misli, ka je na priliko slovenski pisateu Josip Vidmar svoj esej napiso vogrski.« Med drügimi slovenskimi pisateli najdemo v knigi eške dela od Miška Kranjca, Danila Lokara, Alojza Rebule, Borisa Pahora ali Mirana Košute. Svoje eseje, politična pisanja je Károly Szilágyi zbrau v knigi »Na oprejtom tiri« (Nyílt pályán). V njoj najdemo »blau-dnje« z mladi lejt (živlenjske kejpe z Beograda, Londona ali Pariža), depa važna pitanja z manjšinsko tematiko ranč tak. Leko na priliko preštemo, kak je slovenski pisateu Drago Jančar polemizero z avstrijskim pisatelom Petrom Handkejom, gda je Slovenija grtüvala sam svoj rosag. Dosta leko zvejmo o mišlenji avtora o revoluciji na Romanarskom leta 1989 ali o dojstrlenji srbskoga ministrskoga predsednika Zorana Đinđića, premišlavanje o bodaučnosti Srbije. Na sombotelskom programi je edno pisanje gosta z naslovom ‚O konjaj pa o pisaj’ gorpreštela Erika Marosváry. S toga leko zvejmo, ka konji lidi vekše vidijo, kak so v istini, pisauvge pa menjše. Tau je dostakrat tak pri manjšinski ali večinski lidaj tö, zatok se je trbej navčiti: veči-na je nej gvüšno sovražnik. Najnovejša kniga nosi naslov »Oglašajo se, opozarjajo, ščitijo« (Szólnak, intenek, óvnak), v šteroj je Károly Szilágyi zbrau intervjune iz svoje duge novinarske kariere. Največ sogovornikov je iz madžarskoga literarnoga pa političnoga žitka, med njimi pa najdemo madžarskoga poslanca v slovenskom parlamenti Lászlóna Göncza, Marijo Kozar, Andrása Bertalana Székelya, pa nekdešnjoga predsednika Republike Slovenije Milana Kučana tö. »Gnauk je eden karikaturist namalo velkoga Miloševića pa maloga Kučana. Sledik smo samo gorprišli, kak čeden politik je Milan Kučan, če rejsan ga gnesneden v Sloveniji ništerni šimfajo. Je sploj soliden človek, njegvo vilo má skrb samo eden policaj, po nedelaj sam odi na plac küpüvat. Njegvo mišlenje je: politik je v najvekšoj nevau-li, če so kauli njega samo takši lidgé, šteri ma vsikdar istino dajo. Najbaukše je prej kritiko dobiti od najbližanji lidi« - je tapravo Károly Szilágyi svoje misli o nekdešnjom predsedniki, s šterim je napravo eno vöro dugi intervju za Madžarsko televizijo. »En den prva smo bili v njegvoj rojstnoj vesnici, v Križevci, pa smo nej znali, ka de un edno razstavo opro. Ge sem ranč tisti den emo rojstni den, pa smo meli večerdjo. Gda smo drügi den bili v Ljubljani, si je vzeu cejli den za nas. Gda je delo končano bilau, mi je za moj rojstni den prejkdau eden album s kejpami, šteroga je podpiso« - je svoje lejpe spomine na Milana Kučana povödo gospaud Szilágyi. Gost sombotelskoga zadvečerka je eške povödo, ka gda človek prejkstaupi 70 lejt, začne premišlavati o tem, ka je napravo v žitki pa ka de ostalo za njim. »Kak na priliko mlajši, zozidani ram, posajeno drejvo ali napisana kniga. Mam edno čér pa dvej vnükici, zozido sem dva rama, posado sem ori. Sem pa gorprišo, ka je vekši tau moji miselni produktov razlüčan po novinaj ali fonotekaj radionov. Brodo sem, ka so med njimi takši, šteri majo nikšo vrejdnost ali so stopaj časa, v šterom so se narodili. So nekakši zgodovinski dokumenti za prišešnje generacije – zatok si zaslüžijo, ka se jim podukša živlenje.« -dm- Z avtorjem Károlyom Szilágyijem se je pogučavo András Bertalan Székely Na srečanje je prišlo več sombotelski Slovencov tö OD SLOVENIJE… Enkratna štipendija za študij Zemla naša liblena Pismo iz Sobote Lansko leto so mladi Porabci imeli možnost, da so oddali vlogo na razpis enkratne štipendije v višini 300 evrov z imenom »Študentski fond«. To leto je pa Klub prekmurskih študentov v okviru Sekcije porabske mladine in sodelovanja z mladimi Slovenci izven matične države pred nekaj tedni objavil razpis za enkratne štipendije za porabsko mladino, natančneje za dijake in študente porabske mladine. Namen štipendije je povezovanje Prekmurcev in Porabskih Slovencev ter zagotovitev boljšega sodelovanja na področju izobraževanja in medsebojne solidarnosti. Klub je želel podeliti deset enkratnih štipendij v višini 150 evrov. Vlogo so mladi dobili preko elektronske pošte, imeli so jo pa možnost dvigniti tudi na sedežu Sekcije. Pogoji so bili naslednji: status dijaka oz. študenta v študijskem letu 2011/2012; vlagatelj na dan oddaje vloge še ni dopolnil starosti 27 let; ima stalno bivališče na območju Porabja na Madžarskem. Do roka prijave so prispele štiri vloge. Te so bile poslane v Mursko Soboto, kjer so jih točkovali in se nato odločili, kdo bo dobil enkratno štipendijo. Vsi štirje vlagatelji so imeli vse dokumente v redu, zato so vsi dobitniki enkratne štipendije v višini 150 evrov. Martina Zakoč predsednica Sekcije porabske mladine Gda sam eške nej telko lejt emo kak zdaj, je vcejlak ovak bilou. Škem prajti, gda sam dosta menje lejt emo, je nej tak bilou kak je gnesden. Zaprav je bilou … kak aj povejm… je nej tak bilou … Dobro! Pomalek si dej! Pomalek! Ja, gda sam eške kuman začno svejt kouli sebe malo bole gledati, je ovakši biu, kak ga gnes vidim. V tisti časaj so se lidge, ka so po vasaj živeli, vsi silili, ka trbej v varaši živeti. Zemla je več nej zavole bila. Eni so odišli, ka je dosta mlajšov bilou, drugi pa zavolo toga, ka so škeli bole varaško sago meti. Pejnez iz varaša je bole vrejden biu, kak pa tisti, ka se na zemlej prslüži. Lejta so šla po svoje, vse več zemle je ostanolo tanjane. Vse več zemle je viska trava pa drevdje vzelo za svoje. Pomalek je človek več nej vedo, če je gé gouška ali pa njiva. Pa je tak bilou lejta pa lejta. Ta lejta pa so vsefele prnesla. Kaj dobroga pa dosta lagvoga tö. Tak nag-nouk se je vse vöminilo. V žepki je nagnouk več nej zavole pejnez bilou. Gesti je gratalo drago, kak je nigdar ne bilou. Žitek je grato žmeten, ka nisterni ne pounijo, ka bi gda tak bilou. Depa, kak je bilou, je bilou. Nej dugo nazaj se pelam s pajdašom od vesi do vesi. Dugo sam že nej biu na tistom mesti. Gledam pa li samo gledam. Kelko pou-nim, je deset lejt nazaj samo eške tü pa tam bilou kakšo poule, kakša njiva. Zdaj pa!? Drejve doj podrejte, peni vöskopani, zemla vrejd vzeta. Na enom tali kukorca, na drugom žito, tam tadale pšenica, eške ta bole v douli tikvi, pa znouva kukorca, na njoj pa se gor plete gra. Kak bi na nekšen drugi svejt prišo! Kak je šega na takšnoj pouti, sva se v veškoj krčmej stavila. Ka si nika spidjeva, ka nej?! Vej pa je vrouče bilou pa človek dun žeden ne smej ojditi po svejti! V krčmej je ranč telko lidi biou, kak trbej biti. Pa zmejs je biu eden poznanec tö. Doj smo si seli, pomalek pili pa se zgučavali. Pa je rejč na vrejd vzeto zemlou tö prišla. Dosta je meu od toga povedati. Tak nagnouk so se varaški začnoli nazaj domou vlejčti. Na, nej vcejlak. Zemla, ka so jo tanjali, njim je začnola vcejlak ovak dišati kak inda svejta. Kak malo časa majo, že so gé tam, od kejc njivo korenje dé. »Eške pounim, telko je star, kak sam ge. Kak je zgotouvo šoulo, je na velke gučo, ka je nej nouri, ka de na zemlej delo. Dobro slüžbo je emo, depa, firma je na nikoj prišla, za penzijo je eške mladi gé. Tisto, ka z ženou vküper naškrabata, je nej zavole. Ja, nin tri lejta nazaj je zemla zanga velko vrejdnost dobila. Vsefele pouvle, za sebe pa za odajo tö. Pa je un nej sam v tejn deli. Eden eške iz Lublane ojdi zemlou delat. Ge njim kaj pomorem, ka so traktore pa vse drugo že zdavnik oudali.« Tak je pripovejdo té poznanec. Je pripovejdo, kak je zemla znova naša liblena mama. Od toga sam pripovejdo mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, tö. Poslüšala me je, ge sam eške škeu kaj kcuj povedati, pa me je dola stavila: »Na, vidiš! Ne pripovejdaj telko, ka te grede že čakajo, ka je vred vzemeš. Na, ka brodiš? Liblena zemla čaka nate. Demo, demo, demo!« Pa je tak bilou tö. Šou sam na libleno zemlo pa si vrezo velko glavou šalate, vöskübno tri lüke. Na, masou sam si pa dun mogo küpiti. Miki Janša in Monti o težavah v območju evra Premier Janez Janša je bil na delovnem obisku pri italijanskem kolegu Mariu Montiju v Rimu, s katerim sta govorila o aktualnih težavah v območju evra in dvostranskih odnosih med državama. Strinjala sta se, da so varčevalne politike in spodbujanje gospodarstva v EU neločljivo povezane. Slovenski premier je poudaril velik pomen obeh manjšin za odnose med državama. Kot še posebej pomembno je izpostavil gospodarsko sodelovanje. Za september je Janša v Ljubljani napovedal sestanek koordinacije ministrov obeh držav, ki bo lahko obravnavala vsa odprta vprašanja med državama. Erjavec v Berlinu tudi o gospodarskem sodelovanju Zunanji minister Karl Erjavec in vodja nemške diplomacije Guido Westerwelle sta na srečanju v Berlinu govorila o več temah. Dotaknila sta se krepitve gospodarskega sodelovanja in kandidature idrijskega rudnika za vpis v Unescovo svetovno dediščino, pa tudi soočanja s krizo v območju z evrom in hrvaške pristopne pogodbe z EU. Kar zadeva politične odnose med Slovenijo in Nemčijo sta ugotovila, da so dobri in intenzivni, medtem ko sta se glede gospodarskih strinjala, da je še veliko možnosti za njihovo krepitev. Zgodovinski uspeh Kopitarja v ligi NHL Slovenski hokejski zvezdnik Anže Kopitar je naredil izjemen korak v svoji karieri. S svojo ekipo Los Angeles Kings je osvojil prestižni Stanleyjev pokal v ligi NHL, lovoriko, ki velja v športnem svetu za eno najbolj zaželenih. Kralji so se kot osma oziroma zadnja ekipa uvrstili v končnico v zahodni konferenci NHL, tam pa so potem premagovali tekmece kot po tekočem traku. Kopitarju je sicer ušel naziv najkoristnejšega igralca končnice - dobil ga je vratar Quick -, a je bil zato skupaj s soigralcem Dustinom Brownom z osmimi goli in 12 podajami najboljši strelec tega dela tekmovanja. NA KRATKO Razvojna agencija Slovenska krajina de pomalek zaklüčila projekt Saused k sausedi, steri je dostavse prineso Porabji. V okviri toga projekta se je napravila Küharova spominska iža, se obnauvo kulturni daum na Gorenjom Seniki, sta se napravile kolarska iža na Dolenjom Seniki pa Hiša rokodelstva v Andovcaj. Ta je dala mesto za dosti delavnic, stere so organizirali v okviri projekta, naj bi se nej pozabile stare meštrije. Nazadnje sta bile dvej lončarske (fazekas) delavnice. Prva v Andovcaj, druga v Lemerji. Posaude, stere so napravili s pomočjauv Štefana Zelka v Andovcaj, so potem vözažgali v Lemerji, gde lončar Zelko ma svojo peč. Aleksander Ružič … DO MADŽARSKE ME JE ZAVADO? Elie Wiesel vrnil madžarsko državno odlikovanje Priznani ameriški pisatelj židovskega rudu, ki izhaja iz Madžarske, nagrajen tudi z Nobelovo nagrado, je vrnil madžarsko odlikovanje, ki ga je prejel leta 2004 od takratnega madžarskega predsednika Ferenca Mádla. Vrnitev Velikega križa Reda za zasluge je utemeljil v pismu, ki ga je poslal predsedniku madžarskega parlamenta Lászlu Kövérju. V njem je zapisal: »Bil sem globoko ogorčen, ko sem zvedel, da ste se skupaj z državnim sekretarjem za kulturo Gézo Szőcsem in predsednikom skrajnodesničarske stranke Jobbik Gáborjem Vono tudi Vi udeležili svečanosti, ki so jo organizirali v Romuniji v čast Józsefu Nyirő, ki je bil član madžarskega puščičarskega (fašističnega) parlamenta. Zdi se mi škandalozno, da se predsednik madžarskega parlamenta udeleži slavja, na katerem se časti fašistična ideologija Horthyjevega in Szálasijevega režima.« V pismu nadalje navaja, da je ob obisku leta 2009 opozarjal poslance madžarske skupščine, da morajo več storiti proti antisemitizmu in rasizmu, ki se pojavljata v določenih izdajah in tudi v političnem življenju. Po njegovem mnenju se dogaja prav nasprotje tega, saj madžarske oblasti opogumljajo poskuse, ki želijo oprati tragično obdobje madžarske zgodovine. »Nočem, da bi bil s tem povezan, zato vračam Veliki križ Reda za zasluge, ki sem ga prejel 24. junija 2004 od predsednika Madžarske,« je zaključil pismo Elie Wiesel. Bruto dohodki v prvem četrtletju V prvih štirih mesecih je bila povprečna bruto plača na Madžarskem 219.400 forintov. Malo več so zaslužili tisti, ki delajo v podjetniškem sektorju, njihova bruto plača je bila 230.500 forintov, slabše plače pa so imeli tisti, ki so zaposleni kot javni uslužbenci. Njihova bruto plača je bila 195.600 forintov. Bruto plače so se dvignile v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 3,9 odstotka, kar ne pokriva niti inflacije. Pišta in Kari sta že od mali noug bila dobra pajdaša. Dosta kaj sta naštimala, kak sta pa gor rasla, so njima ešče vseféle drüge vragolije po glavej ojdle. Če se je kaj v vesi lagvoga zgoudilo ali je pa kaj što naštimo, se je bole ali menje najprle vsakši na njiva zmislo. »Tou je drügi nej mogo biti kak Pišta pa Kari,« so bili skoron vsi v tou gvüšni. V vesi je te glaven bio Vilmoš. Mejo je za tiste čase velko gazdijo, najbole je pa gizdavi bio na svojivi dvej kobili, šterivi sta bili tak močni, ka sta leko puno naklajeni najvekši voz v vsakši brejg vö potegnili. Te je redko što zmogo dva konja, sploj pa nej tak podkrmleniva, kak sta bili Vilmošovi kobili. Vilmoš je bole ali menje cejloj vesi zapovejdo, najbole pa je nej trpo, če ga je štoj nej bougo. Ali pa Boug ne daj, ka bi se kaj z njega štoj norca delo, sploj pa nej, če bi njemi kakši somar vüpo kaj slaboga od njegovi kobil povedati. Tou sta dobro znala tüdi Pišta pa Kari, in kak sta gor rasla, tak njima je grben vsigdar bole raso. Nej je dugo trbelo, ka so začnile med njima in Vilmošom iskre leteti kak od brüsa, če ga je štoj dobro gnau, gda je, vzemimo, sekiro brüso. Gda sta Pišta in Kari prišla v té lejta, ka njeva je naskori vojska čakala, sta vsigdar žmetnej trpela, ka njiva je za vse, ka se je v vesi lagvoga zgoudilo, Vilmoš za krivca postavo pa njiva je ščeo vred pobejrati. Zatou sta se prdüšila, ka ta njemi za istino nika naštimala; takše, ka njemi tou nede cejlo živlenje mejra dalo. »Samo ka bi naj tou bilou,« sta modrüvala in se spitavala po večeraj, gda sta ojdla po vesi pa nastrgavala, ka se pri kakši kučaj godi ali pa če bi se kakša mlada deklina gé kaj bole skoz okno dala videti. Eden večer pa se njima je sreča zaistino skazala. Glij sta se napoutila proti spodnjemi konci vesi poglednit, če de se kaj dalo malo bole videti Dolenjoga Kariva dek-lini, šterivi sta njima vsigdar bole po glavaj lejtali, gda se je med starimi jablanami pokošenoga ograda senca pokazala. Mejsec se je glij te skrijo za oblake, tak ka sta nej mogla včasi preštimati, što bi tou leko bio, zatou sta poküčnila za eden plastič in čakala. Senca pa je šla od drejva do drejva, in vsigdar bliže je bila. Že njima je malo vrouče gračüvalo, na ednouk pa sta kak eden oba šepetnila: »Vilmoš!« Stisnila sta se vküp kak dva ježá in čakala, ka se ma zgoditi. Ali se je nika nej zgoudilo, zato ka njeva je Vilmoš nej vpamet vzejo. Napouto se je mimo in gda je stoupo na veško pout, sta Pišta in Kari najprle sapo k sebi potegnila, te se pa spoglednila: »Rad bi znao, kama zdaj Vilmoš v toj vöri ide!« Kak da bi edno glavou mela, se njima je nej trbelo zgučati, ka ta na skrivma za njim šla. Vilmoši pa se je nej niti senjalo, ka bi ga štoj v toj kmici na toj zapüščenoj pou-ti leko vido, zato je vsigdar itrej pa batrivno stápo, te pa na ednouk zavino na pout, štera je pelala gor proti Vinešnjoj Šariki. »K Šariki ide! Tou de pa ešče znalo biti špajsno,« sta si kak eden stolmačila. Vilmoš je nej nika okouli gledo, leke je kak da bi bio pri toj kuči doma, samo notri stoupo in nej je bilou potrejbno dugo čakati, ka se je več nej niti v ednom okni svejtilo. »Gledaj, staroga vraga! Što bi si tou mislo,« si je po tjuma zgučo Pišta. »Istino maš. Za tou vragolijo pa ešče v vesi nišče ne vej. Leke če bi müva malo čednejšiva bila, bi si tou leko že prlej zbrodila. Šarika je sama. Že več lejt je dovica, inači pa je ženska, kak se šika,« je razlago Kari. »Zdaj si čeden za deset drügi. Ti, ka pa če bi müva malo bliže stoupila. Ka bi bole vid- la, ka se v toj iži godi,« je pito zdaj Pišta Kariva. Karivi je tou nej trbelo dvakrat praviti. Friško sta se potegnila okouli kikla in Kari je pokazo na okno, štero je bilo preci više, zatou se je notri s téjla nej dalo videti. »Tü je velka iža. Drži mi cigajnsko lestvico,« je naroučo Kari pajdaši. Pišta se je s hrbtom naslono na stejno, Kari njemi je pa stoupo na roke. Obraz je tisko na glažojno tak dugo, ka je že Pištiva potrplenje minjavalo, najbole pa ga je mantralo, ka Kari gleda. Na ednouk njemi je vse prejk prišlo, zatou je zašepetno: »Odi doj! Zdaj sam jaz na vrsti!« Zaistino sta se vömenila in skoz okno je začno zdaj gledati Pišta. Moglo se je nika fajn goditi, zato ka je Pištivi vsigdar bole na smej šlo. Te se je pa zgoudilo. Pišta je več nej mogo smeja zadržati. Z rokami je tak na glas po okni dojpotegno, ka sta se oba prestrašila in Pišta je skočo s Kariva. V tistom se je na pragi pokazo Vilmoš, nagi kak malo dejte, in skričo: »Što si pa ka si? Če se ne pokažeš, strejlam!« Pišta pa Kari sta skočila od stene in začnila cudrati proti ogradi kak mladiva zavca, Vilmoš pa za njima. Komaj sta se ogibala jablanam, te se je pa mogo Pišta najbrž v kakši krtanouvec potekniti, in zaleto se je v drejvo. S čelom je tak v steblo tresno, ka ga je po srtejli vrglo. Malo se je stepo, te pa skričo za Karivom: »Čakaj, Kari. Vilmoš me je strejlo, pa ne vem, če me je zavado!« Kari je stano, Pišta se je pa friško gor pobro, in prle kak je Vilmoš do njeva prleto, sta se že zgübila v kmici. Kak je Kari domou prišo, se ne vej, Pišta je pa doma, kak da bi ga vö s freče strejlo, skoz dveri zleto. Tam ga je že čako oča. Najprle ga je malo gledo, te se pa zasmejo: »Gda boš drgoč za deklinami lejto, mi povej, ka mo jaz s tebov šou, pa te té vnoči nede straj!« zveza.hu Spominski stebri v Porabji Avgustuša se dva spominska stebra (emlékoszlop) prejkdata v Porabji, štere zato postavijo, aj tistim tö leko svejčo vožgemo na vsisvecovo, šteri so nej doma pokopani. Te spominske stebre finansira Državna slovenska samouprava, ideja pa je bila Ferija Kranjeca iz Budimpešte. Stebri se postavijo v vsej slovenskij vasnicaj, gde majo cintor, najprva v Slovenskoj vesi pa v Ritkarovci. - Feri, kak je ta ideja prišla, ka se tej spominski stebri postavijo? »Petdesetšestoga leta, gda je revolucija bila, sta dva brata v Švajc odišla, dvej sestre pa v Meriko. Zdaj že samo edno sestro mam pa enga brata, zato ka drügiva dva sta že pokopana. Gda je prva sestra mrla, te sem si brodo natau, te je prišla ta ideja, ka za njij samo zvaun zvoni, nika ne ostane za njimi, še telko nej, ka bi edno svejčo leko vožgali. Etak če se tej spominski stebri napravijo, te sorodniki, družina, padaši leko se malo spominjajo, s svejčami, raužami na tiste, šteri so daleč kraj od dauma tapomrli. Od tistoga mau mi je že Švici brat tö mrau, pa te sem si brodo, ka mujs nika naprajti, zato ka tisti, šteri so petdesetšestoga leta odišli, že eden za drugim mirajo, za njimi pa doma v Porabji nika ne ostane. Pa tau vala za tiste tö, šteri so na Vogrskom ostali, samo so inan odišli. Drugo pa tau, ka telko leko napravimo za njij, zato ka tistoga reda je niške nej zdobra vole zapüsto svojo domovino, svojo rojstno ves.« - S kakšnim ciljem je te lüstvo odišlo od tec? »Revolucija je bila pa niške nej znau, ka baude, ka de se tü dogajalo. Leko povejm, ka iz Slovenske vesi je polonja lüstva odišlo, najbola pa mladi. V Slovenskoj vesi je vsigdar najbaukša nogometna ekipa bila, po revoluciji smo pa nej mogli edno ekipo vöpostaviti.« - Kelko lejt si biu star, gda je revolucija bila? »Dja sem te deset lejt star biu. Tau nikdar ne pozabim, gda smo decembra pred svetki vanej pred kučov stali, pa smo prejk prauti Avstrije gledali. Gda je v Varaš nutra prišo cug, te je lüstvo tak šlau prejk meje, kak da na pokapanje dejo. Vse je bejlo bilau za volo snega, sonce je sijalo pa samo eden dugi črni štraf si vido, kak se prejk meje vlečé. Te je moja sestra pitala od očo, ka mi zakoj nedemo, če je polonje vesi že odišlo.« - Pa ka so natau oča prajli? »Naš oča je te že šestdeset lejt star bijo pa v obadvej bojni odo, on nam je tak pravo: ’Dja nemo nikan üšo, zato ka dja sem več nej mladi, dapa če vi tau mislite, ka te vi indrik baukše leko živeli, te idte, dapa vi, steri ste menši, vi ostanete doma.’ Tau pa kak če bi bomba bila, v torek sta že dvej sestre včasin odišle, na konci kedna pa še dva brata.« - Nej je bilau špajsno doma, ka gnauk samo štirge sfalijo? »Težko smo se vcujvzeli, najbola pa mati, zato ka gda je tjüjala, je še dugo telko sküjala, kak če bi še vsi doma bili.« - Kak so bratje pa sestre z daumi odišli, kak so zbau-gom dali vam, šteri ste doma ostali? »Trdo so se držali, zato ka so nej steli, aj mi domanji žalostni baumo. Gda so pa prvo priliko meli, te so včasin pisali, dapa na božične svetke smo sploj nikanej vedli od njij.« - Gda so prišli najprvin domau? »Najprvin, tak mislim, ka kauli sedemdesetoga leta iz Švice eden brat, pa samo potistim so prišli drügi z Merike. Tisti brat, šteri je oslejdnjin mrau, je od tistoga mau, ka vöodišo, ranč je nej bijo doma.« - Zaka? »On je furt tau pravo, ka on se samo te oženi, če de žena Vogrinka ali Slovenka, dapa nej se je oženo. Menši brat je furt odo domau pa tau pravo, ka on tak vse vej od nas, pa te nej prišo. Gda smo pa mi bili vanej, te smo si tak zgunčali, ka z nami pride domau, pa te bi rejsan prišo, samo te je betežen grato. Pa v Meriki še mam edno tašo sestro, štera še nej bila doma, samo sin od nje. Od tistoga mau, ka so tej odišli, naša družina je več vküper nikdar nej prišla.« - Tak mislim, ka je ta tvoja ideja, tvoja zgodovina tö. Tej, steri so odišli, so vam zato falili, če se je ranč nej vöprajlo, sploj pa te gda so mrli pa za njimi je nikanej ostalo, še posloviti ste se nej mogli. S tejm spominskim stebrom bar te meli priliko, ka gda svejčo vužgete, leko te malo mislili nanjé. »Ranč tak mi, šteri smo doma ostali, samo za volo dela smo v vekše varaše odišli, si že tö moramo broditi, gde mo se pokapali. V tej dilemi leko pomagamo s tejm spominskim stebrom, zato ka mi, šteri že tam mamo družino, tak mislim, tam se damo pokopati, gde oni živejo. Dapa zdaj rodbina, štera je doma v rojstni vesi, de zato mejla priliko nam svejčo vužgati pri spominskom stebri. Tak je te tau prišlo, ka sem tau idejo tapravo na Državni samoupravi, gde si ti tö član predsedstva. Tau idejo so oni podpirali pa tau leto se dva spominska stebra prejkdata, eden v Ritkarovci, eden pa v Slovenskoj vesi.« - Kak de te steber vögledo, kakšno formo de emo? »Tak sem mislo, aj taši bau, ka de stalno pa vekivečno stau, nej samo v Slovenskoj vesi, liki v vsej tiste vasnicaj, gde majo graubišče, zato ka tej problemi so nej samo moji, liki vsej Slovencov v Porabji. Za volo tauga kak Državna samouprava smo prosili vse občine, aj k taumi dajo nam dovoljenje, pa leko povejm, ka so se vsi strinjali s tejm. Najprvin smo samo v tabli zmišlavali, dapa zdaj tak vögleda, ka te spominski steber skurok dva mejtra visiki baude. Tau nede malo pejnaz, zato pa prosimo vse tiste, šteri majo priliko pa se strinjajo stejm, naj nas s pejnazami malo pomagajo. Bančno številko si leko poglednejo v novinaj Porabje pa ta nam nakažejo. Te steber de malo zato ovak vögledo kak eden križ na grobi, tau formo je težko taprajti, vej avgustuša si leko vsi poglednejo, štere tau zanima. Slovenski pa vogrski de gornapisano tau ka: »Za štere doma samo zvaun zvoni, na srejdi de se pa eden zvaun vido. Vsakšo leto se dva tašiva spominska stebra prejkdata, nej samo zato, ka je dosta dela z njimi, liki za volo finansiranja je etak tö ležej. 4. avgustuša se v Ritkarovci prejkda, v Slovenskoj vesi smo se pa tak odlaučili, ka 13. avgustuša.« Karel Holec Čeden somar Ednoga pavra somar (osel) je v eden vöposenjeni stüdenec spadno. Nesrečna stvar (žival) je par vör tak prestrašeno ino premočno traubila v stüdenci, ka je vert premišlavo, ka naj vönajde, ka bi go leko rejšo. Naslednje je na takšen račun prišo, ka nede rejšo somara, ka je že tak stari pa več dugo tak nede živo. Raj stüdenec notazakopa pa naj somar fertig bau. Če bi zgino, te bi ma tak mogo grabo kopati pa ga zakapati, zdaj de te raj stüdenec zakapo. Vküper je pozvau sausede, naj ma pomagajo. Vsikši je lopato vzejo pa so začnili stüdenec zakapati. Gda je somar goraprišo, ka se z njim godi, je ešče bole nesmileno traubo. Dapa gnauk samo – pogledni čüdo – je somar tijo grato. Gda so že dosta zemlé pa vsefelé smetke notra v stüdenec zlüčali, je vert notra pogledno pa se je trno čüdivo tistoma, ka je vido. Somar je tak čeden bijo, ka je zemlau pa smetke, ka so v stüdenec zlüčali, dola s sebe strauso pa je na tisto gorstano. Kak so ga vert pa sausedje zakapali, tak je on vsigdar više prišo v stüdenci. Na konci je pa že dosegno kraj stüdenca, na naglo vöskočo pa je odleto. On pri takšomi verti ne ostane, steri vse grdosti na njega zlüča. Tau se leko zgodi med lidami tö, samo mi največkrat ne moremo tak odleteti, kak je odleto somar. V domanjo rejč prejknapisala: Ema Sukič IZLET PO SLOVENIJI PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA OTROŠKI KOTIČEK Učenci in učitelji Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča z Gornjega Senika smo 6. in 7. junija bili na izletu v Sloveniji. Zjutraj ob sedmih smo se napotili. Na avtobusu nas je pozdravila vodička Violeta. Na kratko nam je predstavila naš dvodnevni program. Peljali smo se mimo Maribora, Ljubljane, Vrhnike in pot smo nadaljevali naprej do Škocjanskih jam. Pot nas je vodila v tipično kraško udorno dolino, ki jo domačini imenujejo Globočak. V naravno jamo vodi 116 m dolg umetni predor, ki je bil zgrajen leta 1933. Vhodni rov se imenuje Paradiž in v njem so na majhnem prostoru najlepše ohranjene kapniške tvorbe. Od tu skozi Labirint v Veliko dvorano, na dnu katere se pnejo ogromni stalagmiti, imenovani Orjaki, visoki do 15 m. Malo naprej od znamenitih Orgel pa smo zaslišali bučanje reke, ki skozi ogromno Šumečo jamo prodira v kraško notranjost. Šli smo tudi čez most, ki je na višini 45 m. Bilo je zelo zanimivo. Na koncu smo se z dvigalom odpeljali iz doline. Pot nas je dalje vodila v mesto Sežana, na ogled Sežanskega botaničnega parka. Botanični park se uvršča med velike dendrološke zbirke v Sloveniji, v njem domuje 198 lesnatih vrst in več 100 različnih vrst eksotičnih lončnic. V multimedijskem prostoru smo si ogledali kratek film o parku in fotografsko razstavo iz časa družine Scaramanga. Družina Scaramanga je v park zasadila rastline z različnih koncev sveta. Upravljalci parka po letu 1948 zbirko listavcev, iglavcev in grmovnic dopolnjujejo z novimi rastlinami. Prenočišče smo imeli v hotelu Tabor. Po večerji smo šli na športno igrišče, kjer smo igrali nogomet. Potem smo se sprehajali po mestu, jedli smo sladoled. Naslednji dan smo se po zajtrku peljali do majhne kraške vasice Tomaj, kjer smo si ogledali Kosovelovo domačijo s spominsko zbirko o pesniku Srečku Kosovelu in njegovi družini. Spominska zbirka je postavljena v hiši, v kateri so predmeti in so predstavljeni vsi člani družine. Potem smo nadaljevali svojo pot v smeri prestolnice Slovenije, do Ljubljane. Najprej smo šli v restavracijo na kosilo. Nato smo obiskali slovenski parlament. Vodnik nam je povedal, da je slovenski parlament dvodomen, sestavljen iz Državnega zbora in Državnega sveta. Pokazali so nam tudi sejno dvorano. Potem smo šli v hišo eksperimentov, kjer delajo po načelu: »Poskusil sem, torej vem!« Mnogo smo se igrali in smo se zelo dobro počutili. Popoldne smo se v spremstvu lokalne vodnice odpravili na sprehod do najpomembnejših znamenitosti v starem delu mesta. S tirno vzpenjačo smo se peljali na Ljubljanski grad, ki stoji na grajskem griču. Iz razglednega stolpa je bil čudovit razgled na mesto in širšo okolico Ljubljane. Na izletu smo se imeli lepo, dobre volje in z lepimi doživetji smo prišli domov. V imenu učencev in učiteljev se zahvaljujemo organizatorjem in finanserjem, v prvi vrsti gospe mag. Valeriji Perger. Vse, o čem smo se učili med šolskim letom, smo si ob koncu šolskega leta lahko ogledali v živo. Še enkrat iskrena hvala. DOŠ Gornji Senik Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Vse se nin začne Bila je zima. Bila je zima, gda je več kmice kak pa svekline. Bila je zima, gda je čas za pripovejdanje duge, duge pripovejsti. Fude veseloga fudaša so bile doj djane. Poslüšo je druge lidi, kak si pripovejdajo. Ji je poslüšo, ka vse majo za povedati. Niške je več nej vedo, kelko je vöra, niške je nej več brodo, gda je kratki den premino. Po tejm pa, kak je vsikši že svojo pripovejst zgotouvo, so vsi vedli samo eno. Vsi so vedli, ka je veseli fudaš eške čistak nika nej povedo. Vsi so ga gledali, ka un v tom večeri povej. Kaj takšnoga, ka so že čüli. Leko pa kaj vcejlak nouvoga, ka samo eške un vej. Vsikšoga pa vsikšo je pogledno v njive oči, ka so čakale. Ka so čakale, ka ma za povedati. »Tou, ka vam gnes povejm, je čista istina. Pa če je istina, tou znamenüje samo tou, ka se je vse najbole za istino zgodilo tö. Ka je mali, ka me gledaš?!« se je delo, ka je čemeren na ednoga pojbiča. »Če ge pravim, ka je tak bilou, je ranč tak bilou!« je pojbič začno na velke klumati, samo aj se ne kori. Pa se je nej koriu. Nigdar se je nej koriu. Samo se je tak delo, ka se kori. Oblezno si je lampe pa vse vküper eške gnouk pogledno. »Tou je nej takša pripovejst, kak ste je včeni pripovejdati pa poslüšati. Tou je prava fudaška pripovejst. Fudaška pa je zatoga volo, ka se una ne pripovejda. Una se na fude igra. Vi samo morate oči doj zaprejti. Ge malo počakam pa po tejm mo začno igrati. Vi samo poslüšajte pa de vse tak, kak bi vam pripovejdo z rečami.« Kak je povedo, tak je bilou. Fude je naprej vzeu. Vsi so oči doj zaprli. Gda je vcejlak tiüča gratala, je veseli fudaš raznok potegno mej. Že včasin pri prvi noutaj so vsi vidli pojbiča v zibeli. Tam včasin više zibeli eden starejši moški stogi. Fude ma v rokaj. Naraji je raznok vleče, pojbič v zibeli se njemi smidje. Ja, dejdek svojmi vnükeci fude igra. Oba se smidjeta. Že malo po tejm je té isti pojbič na svoji nogaj. Že je tri ali štiri lejta star. V rokaj ma dejdekove fude. Kuman, kuman je raznok leko potegne. Depa, prsti že bistro klačijo fudine gombe. Pogledni, že je vekši! Že v šoulo ojdi, zdaj so dejdekove fude v njegvi rokaj, kak bi se z njimi naroudo. Igra na nji, igra, ka se vse praši! Igra tadale pa je že mladi moški, ka ga mlade ženske gledajo, kak bi samo un biu na toum svejti. Vsi kouli njega plešejo un pa ne stane dola. Ne stane dola, gda je že vcejalak takši, kak ga poznajo. Ja, tou je un, un, veseli fudaš. Pomalek fude tiüma gratajo. Lidge za eden čas začnejo oči gor opejrati. Gledajo, gledajo. Ranč takši je gé, kak so ga vidli. Un pa tak malo vražeče gleda nji. »Ja, tou je moja pripovejst o meni. Kak ste vidli. Vse se nin začne, vse se začne že tam nut v zibeli,« se je naraj zasmidjau. »Zdaj pa plesat,« so krepko djale fude pa vsi nagnouk so začnoli plesati. Plesali so dokejč se je nej v oster mraz zglaso kokout. Pa se je tak vse začnolo znouva. Miki Roš Učenci in učitelji pred Škocjansko jamo V stavbi slovenskega državnega zbora KAUT MLAŠEČI OTROŠKA OLIMPIADA PETEK, 29.06.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 TABORNIKI IN SKAVTI, 10.35 (NE)POMEMBNE STVARI, 11.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 20 LET SLOVENIJE: OSAMOSVOJITVENA VLADA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 BLISK, SLOV. NAD., 18.15 CIAK JUNIOR: SESTRSKA LJUBEZEN, KRATKI FILM, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FESTIVAL VURBERK 2012, 21.20 IZ ODDAJE KOKTAJL TELEVIZIJE MARIBOR, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.30 POLNOČNI KLUB, 0.40 POSEBNA PONUDBA, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PETEK, 29.06.2012, II. SPORED TVS 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.35 MEDNARODNA OBZORJA, 11.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 12.40 LYNX MAGAZIN, 13.05 ČRNO-BELI ČASI, 13.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.55 KNJIGA MENE BRIGA, 14.20 RAD IGRAM NOGOMET, 14.45 ATLETIKA: EVROPSKO PRVESTVO, 15.15 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: 2.TEKMA POLFINALA, 17.20 KOLESARSTVO: PRED DIRKO PO FRANCIJI, 17.55 ATLETIKA: EVROPSKO PRVENSTVO, 21.30 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 22.30 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 22.55 DEVETA ČETA, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 30.06.2012, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE: OMAMNA OBALA IN ČRKA O, 7.20 RADOVEDNI TAČEK, 7.40 KROKI IN PRIJATELJI, LUTKOVNA PREDSTAVA, 8.10 ZLATI PRAH: O NEZADOVOLJNEM ČLOVEKU, PRAVLJICA ZA OTROKE, 8.15 IZ POPOTNE TORBE: PROSTI ČAS, 8.35 STUDIO KRIŠKRAŠ: PRINCESKE IN VITEZI, LUTK. ODD., 9.20 PALČEK DAVID: STARI ZDRAVNIK, RIS., 9.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 DALEČ OD DOMA, DOK. FILM, 10.45 V DOTIKU Z VODO: SPRAVI SE MI S POTI, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 11.15 IVANOVE SANJE, ŠP. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 ANDREJ KOMEL PLEMENITI SOČEBRAN, DOK. FILM, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.20 NA VRTU, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 15.55 BANANSKA VOJNA, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 KONCERT DARJE ŠVAJGER, 21.40 BABILON, AM.-FR. FILM, 0.00 POROČILA, 0.35 POLETNA SCENA, 1.05 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 1.20 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 2.10 BANANSKA VOJNA, DOK. ODD., 3.05 OZARE, 3.10 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 4.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.25 INFOKANAL SOBOTA, 30.06.2012, II. SPORED TVS 9.30 SKOZI ČAS, 9.50 POLETNA SCENA, 10.25 MEDNARODNA OBZORJA, 11.10 GLOBUS: EVRSKA JESEN, 11.45 POSEBNA PONUDBA, 12.10 SLOVENSKI UTRINKI, 12.40 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 15.00 KOLESARSTVO: PRED DIRKO PO FRANCIJI, 15.35 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - PROLOG, PRENOS IZ LIEGA, 17.55 ATLETIKA: EVROPSKO PRVENSTVO, 21.40 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 22.10 ODBOJKA NA MIVKI: DRŽAVNO PRVENSTVO, FINALE, 23.45 MED VALOVI, 0.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 01.07.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 9.25 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE ŠMARJETA, 10.55 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 FESTIVAL VURBERK 2012, 15.00 ZVIJAČE, POLJSKI FILM, 16.30 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - JANEZ HOČEVAR RIFLE, 18.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU, ANG. NAN., 21.30 INTERVJU: RADO PEZDIR, 22.25 NA POTI, DOK. SER., 22.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 23.10 POROČILA, 23.35 POLETNA SCENA, 0.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.25 IGRALCI BREZ MASKE - JANEZ HOČEVAR RIFLE, 2.25 IGRALCI TUDI POJEJO, 2.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 3.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.00 INFOKANAL NEDELJA, 01.07.2012, II. SPORED TVS 8.00 SKOZI ČAS, 8.25 POLETNA SCENA, 8.55 GLOBUS, 9.30 LYNX MAGAZIN, 9.55 SLOVENSKI MAGAZIN: VIPAVSKA DOLINA, 10.20 ZDRAVJE SLOVENCEV: BIOLOŠKA ZDRAVILA, DOK. SER., 10.45 32. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 11.35 GLASBENA MATINEJA, 12.35 RAD IGRAM NOGOMET, 13.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 13.55 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 14.55 ATLETIKA: EVROPSKO PRVESTVO, 18.50 LONDONSKI VRTILJAK, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 20.35 FINALE, PRENOS IZ DONJECKA, 23.15 VRHUNCI, 23.30 SELITEV, KRATKI FILM, 23.45 KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 02.07.2012, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.55 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.10 SPREHODI V NARAVO, 11.30 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.3 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 16.00 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 16.10 BACEK JON, RIS., 16.15 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 16.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM POLETNI DAN NA KMETIJI, 16.30 RIBIČ PEPE: VSI ŠPORTAMO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 INVAZIVNE ŽIVALI, DOK. ODD., 18.05 BLISK, SLOV. NAD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PLATFORMA – DOCUMENTA, 23.55 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.30 DUHOVNI UTRIP, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 02.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 14.05 BANANSKA VOJNA, DOK. ODD., 15.00 PRVI IN DRUGI, 15.15 INTERVJU: RADO PEZDIR, 16.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.45 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: FINALE, 19.00 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ZAKLJUČNA ODDAJA, 21.00 DEDIŠČINA EVROPE: GEORGE SAND IN FANCHETTE, FR. SER., 22.25 PET DNI, ANG. SER., 0.05 PEKLENSKI IZBOR, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 03.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.15 TABORNIKI IN SKAVTI: NA MORJU, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.30 CIAK JUNIOR: MOJ POKAL, KRATKI FILM, 11.45 ODDAJA ZA OTROKE, 11.50 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.20 PLATFORMA – DOCUMENTA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 TONI IN BONI, RIS., 16.05 TEO, RIS., 16.10 BINE: LAHKO NOČ, LUTK. NAN., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 MOJ KONJ, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.55 BLISK, SLOV. NAD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?: KONKURENCA, DOK. SER., 21.00 ORION, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS, 23.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 03.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 14.50 PEKLENSKI IZBOR, 15.40 KONCERT DARJE ŠVAJGER, 17.25 NA POTI: NA POTI NA KRIM, DOK. SER., 17.55 MOSTOVI – HIDAK, 18.30 POSEBNA PONUDBA, 18.55 ČUDEŽNE GOSLICE: KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 SOUTH RIDING, ANG. NAD., 20.50 MUZIKAJETO: ROCK’N’ROLL, 21.20 NIČ OSEBNEGA, IRSKO-NIZOZEMSKI FILM, 22.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 04.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TABORNIKI IN SKAVTI: OB IZVIRU SOČE, 10.40 LOVCI NA ZAKLAD, KRATKI FILM, 10.55 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL-NEMŠ. NAN, 11.20 AFNA FRIKI: ZNANOST, DOK. NAN., 11.55 ORION, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZDRAVJE SLOVENCEV: KO ZBOLI SRCE, DOK. SER., 17.50 POGLED NA …, 18.00 BLISK: SOVRAŽNI PREVZEM, SLOV. NAD., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: STARI MAČEK, NEMŠKO-ŠVICARSKI FILM, 21.25 AGAPE, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.30 PRAVA IDEJA!, 0.10 GLASBENI VEČER: IMAGO SLOVENIAE - PODOBA SLOVENIJE: VEČER TANGA - CESARE CHIACCHIARETTA IN GIAMPAOLO BANDINI, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL SREDA, 04.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 13.25 ČUDEŽNE GOSLICE: KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC, 14.15 DUHOVNI UTRIP, 14.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.00 NA VRTU, 15.25 ČRNO-BELI ČASI, 15.40 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: POLJSKA : GRČIJA, 17.55 SLOVENCI PO SVETU, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 JUAN VASLE IN OPUS CUATRO, POSNETEK KONCERTA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 DURAN DURAN, DOK. FILM, 21.30 KLIC Z GORA, DOK. FILM, 22.25 JUAN VASLE IN OPUS CUATRO, POSNETEK KONCERTA, 23.00 VODA - VIR ŽIVLJENJA ALI DOBIČKA?, DOK. ODD., 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 05.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 TABORNIKI IN SKAVTI: NAPREJ PO TRENTI, 10.45 MOJ KONJ, DOK. FILM, 11.00 POTPLATOPIS: TURKI IN DRUGE VOJSKE, MLAD. NAN., 11.20 V DOTIKU Z VODO: PREPIRI, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 11.55 ČRNO-BELI ČASI, 12.10 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?: KONKURENCA, DOK. SER., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: PRINCESKE IN VITEZI, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.55 BLISK, SLOV. NAD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 BANDIDAS, AM.-MEHIŠKI FILM, 21.25 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 SVETO IN SVET: KAR JE V MEDIJIH, JE RESNIČNO?, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 05.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.45 JUAN VASLE IN OPUS CUATRO, 13.20 IGRALCI BREZ MASKE - JANEZ HOČEVAR RIFLE, 14.20 IGRALCI TUDI POJEJO, 14.40 MUZIKAJETO: ROCK’N’ROLL, GLASBENA ODDAJA, 15.10 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 15.40 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: RUSIJA : ČEŠKA, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 KOMISAR REX, IT. NEMŠ.-AVST. FILM,19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 LANG LANG IN HERBIE HANCOCK, POSNETEK KONCERTA IZ ARENE OI WORLD V BERLINU, 21.30 NEPOSLUŠNI PORTUGALSKI KONZUL, FR. FILM, 23.15 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 23.40 ZABAVNI INFOKANAL V otroškem vrtcu Grad igrač JZEOB v Monoštru je 18. maja potekala Otroška olimpiada. Kot slovenska vzgojiteljica asistentka v porabskih vrtcih sem se udeležila prireditve in spremljala skupino otrok. Na Otroški olimpiadi je sodelovalo več kot 400 otrok iz 11 vrtcev monoštrske mikroregije. Vsak otrok je dobil olimpijsko majico. Na začetku prireditve je zbrane pozdravila ravnateljica vrtca. Vrtci so se predstavili v sprevodu ob olimpijski himni, ki je bila pripravljena posebej za to prireditev. Otroci so slovesno prinesli olimpijsko zastavo in jo dvignili. Pred začetkom tekmovanja smo se razgibali ob glasbi pod vodstvom trenerke otroške aerobike in tako so bili otroci pripravljeni na tekmovanje. Preizkušali so se in tekmovali v različnih športnih panogah: tek, kolesarjenje, vožnja s skirojem in triciklom, skok v višino in daljino, spretnost z obroči, metanje žoge, spretnostni poligon itd. Tako je minevalo dopoldne v veselem športnem razpoloženju. Ob zaključku prireditve so najuspešnejši otroci prejeli bronaste, srebrne in zlate medalje, ki jih je izdelal slovenski lončar Štefan Zelko. Ob tej priložnosti se v imenu vrtca zahvaljujem Zvezi Slovencev na Madžarskem za finančno pomoč prireditvi. Andreja Fartek Slovenski dvig olimpijske zastave Skupno razgibavanje pred tekmovanji Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu