Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Stular — tel. 22-111, lok. 62 - Tisk in klišeji C P »Gorenjski tisk« . GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ LETO VIII. — ŠTEVILKA 6. Bo za pravilno delo vsakega izmed nas potreben sklep upravnega odbora? Pod tem naslovom smo v drugi številki našega glasila pisali o razpravi na seji upravnega odbora. Tedaj je biro za študij dela pripravil več kot tri tipkane strani podatkov in dokazov, kaj jih ovira, da bi dokončno uredili norme za izdelavne čase v delovni enoti prešani izdelki II. Upravni odbor je tedaj tudi sprejel sklep, da se morajo navedene pomanjkljivosti odpraviti. Osebno za to je bil zadolžen namestnik glavnega direktorja inž. Helmut Turzanski. To je bilo v začetku februarja. Se slabih 14 dni nas loči do razpisanih volitev v organe upravljanja. Predvolilne priprave potekajo; ponekod so pripravili zelo uspešne Zbore volivcev in sploh kaže, da bodo priprave temeljite. Morda pri tem pogrešamo vsaj majhne analize delovanja organov upravljanja in prikaz aktivnosti posameznih članov v teh organih. Za kolektiv nikakor ne bo sprejemljiva taka ocena: delavski svet podjetja je v pretekli mandatni dobi delal dobro ali slabo. Enako velja tudi za upravni odbor, svete delovnih enot in številne komisije. Večina članov opravlja samo-upravljalske naloge z odgovornostjo. Talko tudi delo na svojem delovnem mestu. Nekaj pa je tu- 16. marca je upravni odbor že razpravljal o opravljenih nalogah. Urediti je bilo treba npr. naslednje naloge: lepše povijati ovojno blago, namestiti ure pri vulkani-zaciji, urediti redno odhajanje in prihajanje na malice idr. Inž. Turzanski je poročal, da je vseh 18 nalog izpolnjenih. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so vezane na daljši čas, vendar so posamezniki konkretno zadolženi za Izpolnitev. Upravni odbor je bil obveščen, da pri tem ni bilo večjih težav in da bi bile pomanjkljivosti odpravljene že prej, če bi vsi delavci vestno izpolnjevali, svoje naloge. Zgleda torej, da organiziranost oz. neorganiziranost dela ni vedno resnični vzrok težav v proizvodnji, pač pa so v precejšnji meri krivi izmenski delovodje in vodje delovnih enot, ker ne izpolnjujejo delovnih nalog. Na koncu -poročila je inž. Turzanski dejal, da je osebno nadzoroval izpolnjevanje sklepov upravnega odbora in da bo tudi v prihodnje sodeloval z vodji delovnih enot in strokovnih služb, ki bodo skrbeli, da delo ne bo teklo spet »po starem«. Na eni naslednjih sej bodo člani upravnega odbora razpravljali o problematiki normiranja v drugi delovni enoti. di drugačnih. In na to bomo morali biti pozorni. Vsako leto bolj poudarjamo pomen (zrelostne) strukture — posebno centralnih organov upravljanja — zato bi bil prikaz aktivnosti posameznikov tembolj do-drodošel ob razpravah, koga predlagati. Gre namreč za to, da delovne enote, oz. delavci enot kaj malo vedo o stališčih im delavnosti svojega predstavnika v kateremkoli samoupravnem organu. Lani in predlanskem smo v našem glasilu pisali o slabih udeležbah na sejah delavskega sveta podjetja. V zadnjem času tega skoraj ni več. Posebno pri zadnjem. To kaže precejšen napredek, vendar samo to pove prema- Inž. Helmut Turzanski, namestnik glavnega direktorja 23. aprila volitve v organe upravljanja lo. Vem za člana delavskega sveta podjetja, ki je bil na vseh trinajstih sejah, a se na razpravi ni oglasil več kot trikrat. Zakaj? In, ali delavci, ki so ga volili, vedo za to? Mnogi od tistih, ki govorijo o vlogi družbeno političnih organizacij, v samoupravnem sistemu svoje vloge oz. nalog ne poznajo. Tako je bilo videti tudi na enem političnih aktivov v predvolilnih pripravah. Osemnajstič volimo letos v organe upravljanja. V teh letih smo si nabrali ogromno izkušenj. Ljudje so v začetku na to gledali z dvomi, celo z nezaupanjem; več pa je bilo tistih, ki so v samoupravljanje verjeli, zaupali. Samoupravljanje se je zraslo z najširšo množico delavcev, ki iz dneva v dan opravljajo svoje sa-moupravljalske pravice z vse večjo odgovornostjo. Ne gre, da bi v tem času zahtevali popolnost. Ne gre pa tudi. da marsikakšno izkušnjo zanemarjamo in pomanjkljivosti vlečemo iz leta v leto. Pri tem mislim na predvolilne priprave — profil člana delavskega sveta, pregled aktivnosti, stališč itn. Ko govorimo o odgovornosti pri upravljanju, ne moremo mimo tega, da ne bi omenili tudi odgovornosti družbeno političnih organizacij in njihovih organov. Z enih od prejšnjih volitev v organe upravljanja ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA KRANJ,Titov trg S sej organov upravljanja Ob koncu leta 1970 Sava - obrata I ne bo več Na zadnji seji delavskega sveta so govorili tudi o selitvi obrata I. O sami prodaji je delavski svet odločil že v začetku leta 1967. Ker je bila večina članov kolektiva in-ormirana o tej selitvi le prek zapisnika 'delavskega sveta ali z »ustnim izročilom«, je prav, da danes 0 tem nekaj več pišemo. Večina nas pozna zgodovino naše tovarne, saj jo ponavljajo, če ne drugje, vsakemu, ki pride v podjetje, na uvajalnem seminarju. Čim pa govorimo o zgodovini tovarne, govorimo v glavnem o obratu I, kjer se je proizvodnja gumarskih izdelkov začela. Taiko zvemo, da je bila tovarna (ali bolje obrat I) ustanovljena kot prva jugoslovanska tovarna gumijevih izdelkov že leta 1921, da so se večkrat menjali lastniki, da so proizvajali med vojno v glavnem tehnične izdelke in da so šele po II. svetovni vojni začeli s proizvodnjo avtopnevmatiike. Tudi to je vsem znano, kakšna je lokacija »Starega obrata«; tovarniške zgradbe so postavljene v strmini na bregu Kokre, stisnjene med cesto in reko in stanovanjske hiše. Strmina in utesnjenost pa nista dali možnost za razvoj (bolje razširitev) tovarniških prostorov, za moderno proizvodnjo in za nemoten interni transport. Zato se je že v letu 1954 dejansko začelo s selitvijo obrata I v današnje prostore obrata II. Tudi strojni park v obratu I ima svojo zgodovino. Pretežna večina strojev in naprav je bila že delno rabljena. To so stroji, ki so jih lastniku podjetja odstopili iz drugih tovarn in so pač svojo življenjsko nalogo že nekje opravili. Vendar so vsi stroji pri nas obratovali naprej in nekateri še danes obratujejo, vendar pa so že zdavnaj ekonomsko amortizirani in je cena proizvodnje na teh strojih pogostokrat problematična. Če primerjamo pravkar nanizano in večini znano sliko obrata 1 z modernizirano proizvodnjo v obratu II, potem lahko vidimo, da je dokončno slovo obratu I upravičeno iz tehničnih in ekonomskih vzrokov. Niso pa vzroki za prodajo obrata I samo v njegovi »spoštljivi« starosti im ekonomski zastarelosti ter nemogočem terenu. Podjetju povzroča stroške že sama razdvojenost v dva obrata, ker je treba cel niz dodatnih služb, postrojenj itd., ali konkretno: — posebna vratarska in čuvajska služba, — celotna kotlarna, — vzdrževalne delovne enote (mehanična in elektrondelavnica), — delavska restavracija, — obsežen medobraten interni transport (obrat I — obrat II), — organizacija več proizvodnih delovnih enot z dodatno proizvodno režijo. Vsi našteti prihraniki, ki jih s selitvijo pridobimo (oziroma dodatni stroški, dokler se selitev ne realizira), dosežejo lahko letno skoraj četrtino milijarde starih dinarjev, kar pa skupaj z izkupičkom, doseženim s prodajo, omogoča modernizacijo in razširitev poslovanja v obratu II. Obseg proizvodnje se zaradi selitve obrata I bistveno ne bo zmanjšal, ker bomo večino proizvodnih naprav preselili v obrat II, samo najbolj dotrajane ostanejo, oziroma jih bomo prodali. Tudi glede zaposlitve delavcev iz obrata I ni bojazni, saj večina pride k svojim strojem v obratu II, ostali pa bodo zasedli dodatne izmene pri še neizkoriščenih kapacitetah v obratu II, oziroma bodo dobili delovno mesto z razširitvijo poslovanja v obratu II. Služba vzdrževanja in investicijske izgradnje je v zvezi s to selitvijo izdelala podroben program selitve, ki predvideva, če navedemo samo grobe podatke, dve fazi selitve. V I. fazi do konca leta 1968 se preselita stiskama I in tehnični izdelki, do konca leta 1970 pa še velopnevmatiikarna, prema-zovalnica lin vulkolan. Program selitve je časovno raztegnjen predvsem zato, ker je treba v obratu II pripraviti prostor za preseljene stroje. Za stroje in opremo stiskame I in tehničnih izdelkov bomo izkoristili prostor v tehnični hali, za velopnevmati-ko pa bo potrebno najbrž dograditi avtopnevmaitikamo. V zvezi s samo selitvijo je delavski svet podjetja sprejel nekatere sklepe glede organizacijskih sprememb. Tako se ukineta delovna enota stiskama I in tehnični izdelki, čim se bo zaradi selitve obseg dela toliko zmanjšal, da enota kot taka ne more več obstajati. Velopnevmatikii se pridm-ži premazovalnica, vulkolan pa ostane samostojna delovna enota. Istočasno so bila sistematizirana delovna mesta v delavni enoti obrata II, tako da je tudi z organizacijske plati možen nemoten potek selitve. Če zalključimo: obrat I postaja za nas zgodovina, ki se je bomo spominjali kot prve etape v razvoju našega podjetja, ne moremo pa se v njem zadrževati dlje, kot je to s pogodbo zapisano ali drugače, z ekonomskim izračunom ugotovljeno. Poziv zavarovancem Po 2. členu zakona o dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov (Ur. list SRS št. 5/68), so dolžni plačevati dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja tisti zavarovanci, ki opravljajo poleg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim časom še kakšno obrtno ali obrti podobno dejavnost kot postranski poklic, in zavarovanci, ki opravljajo delo na domu. Na podlagi 5. člena cit. zakona so zavarovanci iz prejšnjega odstavka dolžni prijaviti zgoraj naštete dejavnosti v 30 dneh od dneva, ko so začeli opravljati tako dejavnost. Zavarovanci, ki opravljajo tako dejavnost na dan uve- ljavitve tega zakona, morajo predložiti prijave v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Ker do sedaj še nismo prejeli nobene prijave, čeprav je rok pretekel 16. marca 1968 POZIVAMO vse zavarovance, ki opravljajo poleg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim časom še kakšno obrtno ati obrti podobno dejavnost kot postranski poklic, ali ki opravljajo delo na domu, da vložijo prijavo take dejavnosti najkasneje do 15. aprila 1968 pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj oz. njegovih podružnicah na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču, kjer je pač sedež organizacije, pri kateri je zavarovanec v delavnem razmerju. V prijavi je treba navesti tudi dohodek, ki ga doseže zavarovanec s takšno dejavnostjo in od kdaj zavarovanec opravlja takšno dejavnost. Kolikor zavarovanec ne bi vložil prijave niti v dveh mesecih od dneva, ko je začel opravljati dejavnost oziroma od dneva uveljavitve cit. zakona, plača štirikratni znesek dodatnega prispevka za čas med dnem, ko je obveznost nastala in dnem, ko je bila obveznost ugotovljena. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj Naš razgovor Tonček Čebulj: biti telefonist je zanimivo, a tudi naporno »Tovariš ta in ta naj kliče devet! Kdor ve, kje je, naj ga opozori!« Radi bi govorili z Beogradom, Skopjem, z nekom v nekem delu Evrope. Radi bi z nekom v tovarni govorili »nujno« ? »Da, takoj! če se bo le dalo.« »Imate Beograd, govorite!« Dan za dnem, teden za tednom poslušamo blagozvočni glas našega Tončka, Tončka v telefonski centrali. Hitro, spretno vam ustreže in že hiti k naslednjemu. Kakor da ve, da se nam vedno mudi — pa oe je res ali ne. Brez pripomb, brez razlaganja. Ce mu kdaj — to je sicer zelo redko — ne uspe, se opraviči. Današnji razgovor je namenjen Tončku Čebulj. Ko so pred leti predlagali, da bi ga sprejeli, so nekateri dvomili, če bo zmogel. Drugi so bili odločnejši. In kako prav so imeli. Tonček slabo vidi — zato pa toliko bolje pomni. Imeli smo že tudi telefoniste, ki dobro vidijo, pa niso bili najboljši. Tonček pa ni samo dober telefonist. V družbi je razpoložen, pripravljen sodelovati in z ostalimi reči kako krepko. Lani je bil z mami na morju. Zelo dober plavalec je. In menda tudi smuča. Več o sebi je sam povedal: 1. Dober glas seže v deveto vas! Povej, Tonček, kako je s tem? Pri telefonskih pogovorih naredim, kar morem. Ce kaj ne gre, ponavadi ni moja 'krivda, ampak okvare na aparaturah. Vedno se trudim, da bi ustregel. 2. Biti telefonist je morda zanimivo, najbrže pa tudi precej naporno? Da, delo telefonista je zelo zanimivo, res pa tudi naporno. Pri delu je potrebna popolna zbranost in treba je obvladati tehniko dela. 3. Povej kak zanimiv dogodek iz tvojega dela pri nas! "Nekdo je naročil gledališče, pa je po pomoti dobil napačno zvezo. »Ali imate kaj sedišč?« »Ne!« »Kaj pa stojišč?« »Tudi ne. Samo ležišča.« »Kdo pa je tam?« »Pogrebni zavod.« Neka ženska je klicala porodnišnico; trikrat v eni uri. Nekdo, ki je bil pri meni v centrali, je dejal: »Nikar ne kliči porodnišnice, ti kar reci, da so dvojčki!« In res! Ko je ženska ponovno naročila porodnišnico, sem ji dejal da so iz porodnišnice sporočili, da so dvojčki. Zenska je pripravila avto in kupila šopek ter se namenila odpeljati v Ljubljano. V zadnjem trenutku smo ji to preprečili. 4. Koliko telefonskih razgovorov gre »skozi tvoje roke«? Na našo telefonsko centralo je priključenih sto dvajset telefonov. To pomeni vsaj sto dvajset telefonskih pogovorov na dan — (če bi vsak klical samo enkrat na dan. Vmes pa je zelo veliko zunanjih pozivov) — na tri minute eden. Poleg tega vmes dajem razne informacije. Hkrati opravljam dva do tri, pa -tudi štiri telefonske pogovore naenkrat. Imam npr. tri ali štiri telefone in čakam telefonski -pogovor; v takem primeru mora nekdo malo počakati. Včasih pride kdo k meni v centralo, si ogleduje gumbe in si pri tem misli: »Kako enostavno delo!« 5. Nekje sem slišal, da veš precej telefonskih številk na pamet, iz tovarne pa menda vse? Vse interne telefonske številke znam na pamet. Pa tudi zunanjih vem precej. Interne številke moram vedeti zato, da lahko nekoga takoj pokličem, oz., da vem, kje se nahaja. Le enkrat ali dvakrat na dan (včasih pa še to ne) se mi zgodi, da kakšne številke ne vem. 6. Vsakdo od nas ima želje. Tudi pri delu ali na delovnem mestu. Katero željo bi postavil na prvo mesto? Želim, da bi dobili ustreznejši prostor za telefonsko centralo. Rad bi, da bi bili prostori takšni, kot za tako delo morajo biti, želim pa tudi, da bi centrala vedno dobro delovala, tako 'bi še lažje ustregel vsem tistim, ki žele telefonirati. 7. Tvoj konjiček so menda magnetofoni, trakovi, snemanje na trakove, glasba. Povej kaj o tem! Glasbo imam zelo rad, saj v njej najdem razvedrilo. Moj konjiček so magnetofoni. Snemam glasbo, reportaže (ki jih pošiljam našemu zvočnemu časopisu pri odboru Zveze slepih; ta časopis izhaja enkrat mesečno). 8. Tudi s športom se ukvarjaš? Rad imam plavanje, atletiko in smučanje (te športe tudi gojim). Letos sem na Pokljuki tekmoval na 15 km. To je bilo moje prvo tekmovanje (državno), na katerem sem zasedel 6. mesto. Lani sem na 'tekmovanju med Avstrijo, Švico in Jugoslavijo v plavanju zasedel 1. mesto. 9. Kaj sporočaš vsem, ki se preko centrale ali pa med seboj poslužujejo telefona? Želim, da bi bili telefoni vedno v redu. S člani kolektiva sem zelo zadovoljen. Včasih pride kdo 'k meni v centralo, prime slušalko z obema rokama in vpraša: »V kateri konec naj govorim?« Mislim, da bi vsaj strokovni delavci morali biti seznanjeni s pravilnim telefoniranjem. Pri telefoniranju naj se vsakdo predstavi in pove, kaj želi! Ko sem prišel v službo, sem imel trideset telefonov in dve liniji, sedaj je sto dvajset telefonov in šest linij. Članom kolektiva priporočam, naj dobro poslušajo telefonske znake, naj ne vrtijo številk prehitro, naj ne tolčejo po telefonskih vilicah in naj potrpežljivo čakajo na zvezo. Za privatne razgovore bi bil potreben poseben telefon. Tako bi bila centrala manj obremenjena. In še to: Včasih sedim tri ali štiri ure na stolu in ne morem nikamor, ker imamo toliko pogovorov. Delovno mesto telefonista v tujini mnogo -bolj cenijo, ker so dognali, da je to delo res naporno. Zato so potrebni za obveščanje in za telefonsko centralo ustrezni prostori. Naša telefonska centrala ni na pravem mestu, ker je blizu vratarnice, kjer je precej hrupa, ki ga povzročajo ljudje, avtomobili.. . Tonček, želim ti, da bi se tvoje želje izpolnile. Želim pa tudi, da bi bil še dolgo med nami, kajti navadili smo se nate. JOŽE STULAR Oktet visok 14.22 metra in težak 639 kg, Ali že veste, da je savski oktet ponovno sestavljen? Prvi savski oktet je bil ustanovljen 17. 2. 1967 v glasbeni šoli v Kranju. Pod vodstvom Petra Liparja je redno vadil 6 mesecev po dvakrat tedensko. Naštudirali smo 9 pesmi, ki smo jih peli na 6 prireditvah. Prvi ognjeni krst okteta je bil na proslavi 1. maja v Delavskem domu v Kranju in na Vrhniki za -naše člane kolektiva. V mesecu avgustu smo nastopili v našem domu v Crikvenici ob sprejemu turistov iz Češke. Naša kulturna skupina je na prvi gumijadi v Zagrebu na glavnem trgu dobila prvo nagrado za izvajanje pro- grama. Nato je imela še dve samostojni prireditvi v Cerkljah in na Jezerskem. Po letnem dopustu lani avgusta pa se je savski oktet razšel. Nekateri fantje, ki so sodelovali v oktetu, so šli vsak po svoje: eden je šel v JLA, drugi študirat, seveda pa ni manjkalo tudi takih, ki niso imeli veselja in volje do petja v savskem oktetu. Pridružili so se drugim zborom na podeželju. Ostalo je le malo vztrajnih pevcev, ki nismo pustili, da se oktet kar tako razide. Iskali smo nove pevce in izbrane glasove iz našega kolektiva. Na žalost nam ni uspelo najti od 1.800 članov kolektiva niti enega kvalitetnega pevca, pa čeprav smo si prizadevali na vse načine, čeprav bi laže dobil glasove za zbor, kakor pa za oktet, sem vztrajal še vseeno naprej in uspelo mi je. Obrnil sem se na fante in zbora France Prešeren in dobil zadostno število različnih glasov, ki so bili nujno potrebni. Tako je sedaj oktet polnoštevilen in res kvaliteten ter perspektiven za nadaljnji razvoj naše kulturne skupine. Oktet bo nastopal skupno s folklorno s-kupino, ki ima za seboj kar precej nastopov; Tako bo oktet moral skrbeti, da sčasoma pridemo na samostojno vzdrževanje, saj stroški okteta znašajo 300.000 SD letno. Oktet sedaj redno vodi dvakrat tedensko po 2 uri, tako da sedaj ni težav, razen pri pevcih, ki delata v izmenah in ne moreta redno vaditi. Zaprosili bomo pristojne službe, če je možno, da jima uredi delo v eni izmeni, tako da bo oktet lahko nemoteno delal. Sedanji sestav okteta pa je: pet fantov iz našega kolektiva in trije iz drugih kolektivov. Ob koncu pripominjam, da je vsak član okteta prizadeven in kolegialen. S tem je moč zagotoviti disciplino in uspeh. Upamo, da je sedanji sestav trden in bo tak tudi ostal. JANKO BAJT IN MEMORIAM i™!* ? -______________________ Anica Jovanovič »Stari« fantje od okteta Matjaž Jančar, Tone Božič, prevajalec in Gerhard Specht Črna zastava pri vratarju vsakega pretrese, ko jo zagleda prihajajoč na delo. Vedno pomeni, da smo iz naše sredine zopet izgubili sodelavca, tovariša in marsikomu prijatelja. Z njim delamo leta in leta, imamo podobne želje in težave. V tovarni je vsakdo del nas, celota. Tako nas je tudi tisti dan pretresla novica, da je umrla ANICA JOVANOVIČ. Dolga leta je bila med nami. V šoli in pri delu. Sodelavka, tovarišica, prijateljica in žena našega prijatelja. Po končani industrijski gumarski šoli je nekaj časa delala kot konfekcioner ročnih izdelkov. Pozneje so jo premestili v kontrolni laboratorij, ker je bila vestna in marljiva. Vse do prerane smrti je svoje delo opravljala v splošne zadovoljstvo vseh. Bolezen pa jo je neusmiljeno iztrgala. Nam, še bolj pa njeni družini, ki ji je pomenila vse, je neizmerno hudo. V 32. letu starosti je morala umreti. Sredi najlepših let, z uresničljivimi načrti, z urejenim življenjem. Zapustiti življenje tedaj, ko se ti dobro začne, ni lahko. Ni pa lahko tudi vsem, ki smo jo poznali in imeli radi. Vsako leto se je bomo spominjali na prvi spomladanski dan — saj je na ta dan umrla ANICA. Obisk slušateljev sindikalnega seminarja iz Miinchna 20. marca se je v naši tovarni mudila skupina slušateljev sindikalnega seminarja iz Munchna, ki jo je vodil Gerhard Specht, po Sloveniji pa jo je vodil Matjaž Jančar, strokovni sodelavec republiškega sveta Zveze sindikatov. V razgovoru s predstavniki organov upravljanja in nekaterimi strokovnimi delavci so se predvsem zanimali za delovanje samoupravnih organov in vlogo delavca v njih, za poslovanje proizvodnih in strokovnih delovnih enot, načini kandidiranja in volitev. Od Savčanov so v razgovoru sodelovali Pavle Gantar, Franci Ba-lanč, Stefan Marcijan in Borut Snuderl ter Marjan Ceferin. Izredno zadovoljni z razlago so se na koncu razgovora zahvalili za gostoljubnost in si nato ogledali delovno enoto polizdelki pnevmatike. Krvavec v znamenju Save 23. marca zjutraj so na Krvavcu zaplapolale naše zastave. Skupina petdesetih Savčanov je bila pripravljena, da na smučinah Krvavca pomeri svoje smučarske sposobnosti. Organizatorji so hoteli, da bi bilo tekmovanje brezhibno pripravljeno, zato so dan poprej na Krvavec odšli nekateri smučarji, ki so pripravili 800 m dolgo progo z 32 vratci — kjer so se v soboto zapodili naši fantje in eno dekle. Torej, v soboto so se zbrali na startu opremljeni s številkami in korajžo. Pred začetkom tekmovanja se je nekaterih prijela tekmovalna mrzlica, nekateri so se »ogrevali«, drugi pa zbirali preostalo raztreseno korajžo. Nekateri so živahno komentirali progo in vratca. Točno ob desetih je štarter pognal skozi štart predtekmovalko in predtekmovalca, takoj za njima pa tudi tekmovalce. »58, 59 — smuk!« je odmevalo v slušalko. Prva je vozila edina ženska predstavnica Marjanca Jerman. čas 1:55,2. Žal je bila edina, zato je zasedla prvo in zadnje mesto. V nadaljevanju objavljamo rezultate prvoplasiranih: Doseženo Ime in Dosežen Start, mesto priimek čas št. Moški — skupina do 35 let 1. Šuštaršič Viktor 1:06,9 23 2. Valenčič Andrej 1:07,6 24 3. Bajželj Miha 1:09,3 45 4. Zajc Drago 1:12,5 27 5. Uciir Janez 1:13,8 38 6. Krelj Alojz 1:19,1 47 7. Majcen Filip 1:23,0 29 8. Rakovec Franc 1:23,6 25 9. Pečjak Brane 1:28,1 44 10. Rozman Anton 1:30,7 42 Ženska skupina 1. Jerman Marjanca 1:55,2 1 Moški — skupina nad 35 let 1. Bertoncelj Edo 1:27,1 12 2. Pavec Franc 1:36,5 14 3. Drašak Hanek 1:53,7 15 Večina udeležencev meni, da je bila letošnja organizacija: smučarskega tekmovanja zelo dobra. Brez večjih zapletov in nervoze, ki smo je vajeni. Proga je bila tudi dobro pripravljena, vendar je marsikoga presenetila. Kot sem povedal, so jo pripravili dan pred tekmovanjem, nato pa se je vreme spremenilo. Tekmovalci, .posebno bolj izkušeni smučarji, so menili, da je bila proga prekratka, ostali pa so bili zadovoljni. Ker ni šlo za vrhunsko tekmovanje, anrupak bolj za rekreacijo, menim, da je bilo s progo vse v redu. Po tekmovanju smo se zbrali v Domu na Krvavcu. Vsi tekmovalci so dobili spominsko darilo — obesek za ključe, prvi trije iz tekmo-valinih skupin pa plakete in praktične nagrade. Pokazalo se je, da bi bilo prav, če bi bile nagrade nekaj več vredne (tekmovalci so dobili termofor in sedežno blazino), saj včasih dajemo vrednejše nagrade za manjši trud. Predsednik sindikalne organizacije je povedal, da bodo drugo leto to nekoliko popravili. Edino, kar je motilo pri letošnjem tekmovanju na Krvavcu je, da ni bilo članov kolektiva — razen tekmovalcev. To je bila lepa priložnost — tudi izredno lepo vreme — da bi v naravo »odpeljali« vsaj dva avtobusa rekreacije potrebnih. Tudi to bomo morali naslednje leto upoštevati. SLIKE 1 Tekmovalci na startu 2 Dominik Poženel v vožnji na cilj 3 Edo Tekavec »med vrati« 4 Merilci na cilju 5 Podelitev diplom V A Statistična metoda ugotavljanja izkoriščanja kapacitet Za izkoriščenost brizgalnih stro- snemanja v oddelku prevlek, vam jev pa smo imeli iste faze kot pri bom skušal prikazati, kaj smo opletilnih strojih. Ker pa bi bilo ugotovili pri tem poizkusnem sne-preobsežno, če bi obravnavali tudi manju. BRIZGALNI STROJI % % % DELO: I. II. III. brizga in navija v posodo 64 65 58 priprava ali kontrola (iskanje dimenzij) 5 6 10 menjava banje z materialom 2 3 2,5 NEDELO: službeni razgovor — kvar stroja 5 — čakanje na material 5 7 7 transport materiala 1 1,5 5 osebne potrebe 5 6,5 4 nedisciplina na del. mestu 8 1 8 priprava in pospravljanje delov- nega mesta 5 10 5,5 Iz tega je razvidno, da so stro- od 5—10 %. Taka dokazovanja nas ji izkoriščeni od 70 do 74 %. Vsa silijo k temu, da ne more oddelek ostala dela pa delavci delajo kot za študij dela postavljati izde- je razčlenjeno pri nedelu. Ver- lavnih časov na jako organizaci- jetno bi bilo potrebno pogovoriti jo kot je danes. , ampak bo po- se o čakanju na material, ki je trebno prej preštudirati ti elo na od 5—7 % ali cca pol ure na iz- delovnem mestu, nato pa predpi- meno. Tudi nedisciplina in pri- sati poireben izdelavni čas. Za prava ter pospravljanje delovnega primerjavo pa vam pokažem še mesta je kaj velik procent, t. j. rezultat pri opletilnih strojih. OPLETILNI STROJI I. II. lil. DELO: % % % nadzor stroja 67 48 48 menjava ali popravilo vreten 11 11 22 priprava ali odnos cevi 2,5 5 3 NEDELO: službeni razgovor kvar stroja 6,5 3 3 čakanje na material 12 15 8 transport materiala 0,5 3 1 osebne potrebe 4.5 4 3 nedisciplina na delovnem mestu 1 8 8 priprava ali pospravljanje na de- lovnem mestu 1 3 4 Tudi na teh strojih je vidna izkoriščenost od 64—80 %. Pri omenjenih strojih je zopet glavni vzrok čakanje materiala, kar se verjetno ne bi smelo dogajati. Tudi nedisciplina in pospravljanje zavzemata dokaj visok procent od 1-8 %. Tako bomo tudi pri ostalih deli hugotavljaii neizkoriščenost in nato lahko predlagali določene ukrepe. To bo možno šele takrat, kadar bomo deležni razumevanja vseh, ki nam lahko pomagajo. fte.se c Xssv 4 P K X L delovnih dni 23 MAJ delovnih dni 21 JUNIJ delovnih dni 22 Ponedeljek 1 15 A 13 27 10 24 To pek 2 16 a 14 20 11 Sreda | ^ n M 15 29 12 26 četrtek 4 18 K 16 30 13 27 i P etek | 5 19 A 17 31 14 1 Z« j S obota !/£\ 20 A A A A 1 29 1 Hedelja FT| B □ H 0 B 01 P onedeljek 8 22 t 20 3 17 1 T »rek 9 23 T 21 4 18 Sreda 10 24 8 22 5 19 6etrtek 11 25 9 23 6 20 | Petek 12 26 10 24 7 21 S obota 13 27 11 A 8 A N edelja lil 29] 0 iz 23 0- dr£avtil praenik n- a- nedelja grgg^a V naslednjih treh mesecih bomo delali 66 delovnih dni, prosti pa bomo 10 sobot: aprila tri, maja štiri in junija tri. 27. aprila 'končamo z delom (nočne izmene 28.) in smo prosti ves teden, to je do 5. maja. Razpored za delavce v tistih enotah, kjer delajo tudi ob nekaterih prostih sobotah, dobivajo vodje delovnih enot. Janez Bitenc - 16. potnik za Grenoble Nekaj vtisov z obiska X. olimpijskih iger Končno smo se le pripeljali v Grenoble. Mesto je bilo lepo okrašeno z zastavami nastopajočih držav. Samega mesta zaradi preutrujenosti nismo veliko videli. Na-tankali smo avtobus in hajidi proti našemu bivališču. Cesta se je pričela močno vzpenjati in kmalu smo bili zopet na višini nad 1000 m. Obšli smo veliko olimpijsko skakalnico v St. Nizier-ju in še naprej in naprej. Rečeno je bilo, da bomo nastanjeni 14 km iz Grenobla, a v resnici jih je bilo nekaj čez 30, na višini 1.100 m, v samotnem zaselku. Že v avtobusu smo sklenili, da bomo takoj, ko bomo prišli na cilj odšli spat, a nas je to vse minilo. Naš obetani najmodernejši hotel je bil navaden počitniški dom. Sobe s štirimi in šestimi škripajočimi železnimi posteljami pa brez ostalega pohištva. Žal mi bilo je, da nisem vzel s seboj nekaj žebljev; tako bi vsaj lahko obesil suknjič in bundo. Ker nam je spanje pregnalo razočaranje, smo se kmalu skoraj vsa zbrali v jedilnici. Spoznali smo, da v Franciji ni niti piva in da je odprto vino cenejše (1,5 F). Po francoski večerji smo ob vinu ostali do poznega večera in zapeli nekaj slovenskih pesmi. Močno utrujeni smo le zaspali. Kar se tiče francoske kuhinje, bi pripomnili, da se bistveno razli- 90-metrska skakalnica v St. Niezer-u kuje. od naše. Ostala živila se menjajo, a juha je bila vedno ista. To je bila neka zmes graha, korenja in koruzne moke. Zadnji večer pa tudi juhe ni bilo. Nek hudobnež je pripomnil: »Juho so skuhali enkrat za vseh 7 dni, a mi smo bili preveč požrešni in plan je šel po vodi.« Enkrat so nam servirali krvavice in to res v pravem pomenu: črevesa so bila napolnjena le s krvjo. Servirali so nam vsaiko jed posebej, toko da si šele, ko si pojedel meso, dobil na mizo 'krompir, pozneje pa še samo solato ali solati nekaj podobnega. K večerji je redno spadalo več vrst dobrega sira in sadje. Reči moram, da mi je naša gorenjska hrana bolj všeč. Naslednji dan smo odšli z našim avtobusom v Grenoble. Uredih smo si glede kart in si ogledali mesto. Reči moram, da je zelo lepo in moderno. Od starega dela mesta je ostalo zelo malo, novi del je lepo urejen, s širokimi stavbami (10 — cca 15 nadstropij). Promet v glavnem urejajo semaforji, seveda skoraj na vseh križiščih pa so' nekje v bližini’ prometniki. Sam promet je zelo hiter, vsi vozijo na ostrino, pri tem pa »nežni« spol ni izjema. Ulice in ceste so v glavnem enosmerne. Lahko rečem, da je na cesti opaziti cca 98 % avtomobilov francoske izdelave, le sem in tja vidiš kak opel ali »fiičota«. Zanimivo je to, da je skoraj vsako tretje vozilo »olepšano« z zgrbančeno pločevino. Nekateri so tako zbiti, da bi jim pri nas odvzeli tablice. Kaže, da se Francozi teh prask ne sramujejo in sodeč po rji, da poškodovanih avtomobilov ne dajejo v popravilo. Proti večeru smo se zbrali pri našem avtobusu, da bi »odrajžali« v naš zaselek. Ker so ob dogovorjenem času manjikali trije stalno zamujajoči tovariši, smo jih čakali .pol ure. Ker jih še vedno ni bilo, smo odrinili kar brez njih. Pozno zvečer so se pripeljali s talksijem, ki so ga plačali s svojim denarjem. Zaradi teh zamudnikov je bila zvečer močna deba- ta, a je šola zalegla: pri naslednjih vožnjah zamudnikov rti bilo več! Avtobus se je zopet vzpenjal po strmi cesti, če sl se ozrl nazaj, se ti je pokazal lep razgled na osvetljeno olimpijsko mesto. Pot proti našemu domu je vedno vodila mimo St. Niezer-ja, kjer ja 90-metr-ska skakalnica. Tudi ta je bila vedno močno osvetljena. Naslednji dam smo že zgodaj odrinili v smučarski center Alpe dUnez. Zopet cca 30 km do Grenobla in 70 km po serpentinah navzgor do višine cca 1.800 m. Ta izlet mi bo ostal še dolgo v spominu. Dan je bil lep. V pretežni večini sončen, le krajši čas oblačen in meglen. Že od daleč je videti veliko hotelov in brez števila hišic. Vse je obarvano tako lično, da je ob snežni podlagi prava paša za oči. Smučišča pa taka, da razgovor med nekimi Švicarji in Avstrijci: »pri nas takih terenov' ni,« verjetno kar drži. Vsa masa ljudi okoli parkirnih prostorov, prodajaln in hotelov, se ob prostranih terenih hitro porazgubi. Žičnic je na vse strani dovolj in nikjer skoraj nobenega čakanja, čakajočih ljudi ob vlečnici sem naštel največ osem, pa še ti niso čakali več kot minuto. Zadeva jim pač gre hitro izpod rok. Žičnica z gondolami te potegne na višino 3.500 m. Žal je bila na vrhu megla in taksa je precej »slana« (skupinski prevoz 10 F = 2.530 SD, posamično pa 16 F). Ogledal sem si tudi bob progo, vendar me je nekoliko razočarala. Zdela se mi je kratka in premalo strma. Predstavljal sem si jo precej bolj divjo in daljšo. Sama proga je bila precej uničena, kajti sonce je že opravilo svoje. Pri ogledu trgovin in hotelov sem zasledil odprt bazen z vodo temperature cca 28°C. Torej smučanje, po njem pa izdatna kopel v odprtem bazenu. Z lepimi vtisi in prijetno utrujeni smo zvečer srečno prispeli v naše začasno prebivališče. Naslednji dan smo nekoliko dalj časa poležali, večerjo smo zamenjali s kosilom in že ob 12.30 uri odrinili v Grenoble. Do 20. ure smo imeli prosto, nakar bi si ogledali našo prvo prireditev: ho kej Jugoslavija — Romunija. Hitro smo se porazgubili po mestu in marsikoga se je polotila nakupovalna mrzlica. Nakupovali so vse mogoče in nemogoče reči, pni tem pa temeljito zapravljali denar. Pri ogledu cene sem Frank pomnožil z 253 SD, pa sem ugotovil, da so v glavnem vse cene precej višje kot pri nas. Torej v Franci ji za naše žepe ni nič. Tako stane bunda cca 27,000 SD, boljša srajca 11 — 15.000 SD, dežnik 10 — 12.000 SD, meso od 3.500 — 4.500 SD, pomaranče od 400 — 800 SD. Hladilniki, električni štedilniki, tranzistorji, televizorji in podobno je skoraj ra polovico dražje kot pri nas. Izjema je le »polkilometrska štruca« belega kruha, ki stane 0,8 F, torej cca 202 SD. Ima pa ta kruh skoraj 1 cm debelo skorjo in in je brez okusa. Ne veš, ali je svež ali star. Večji kos sem prinesel domov in hči je dejala, ko ga je jedla: »Oči, ta kruh pa ni star.« V polivinilni vrečki in potovalki sem ga hranil več kot tri dni, torej je že temeljito ostarel. čas je ob hoji in ogledu mesta hitro minil in zbrali smo se ob majhni dvorani, kjer naj bi si ogledali hokej. Tik ob dvorani sem še malo pokukal na moderno kegljišče: 20 stez, avtomatično postavljanje kegljev in ne veš, kam bi uprl svoje oči. Vse se tako hitro odvija (ne vem, ali je bilo tekmovanje ali trening), da se mi je zdelo, da gledam tovarno z dobro organiziranim delom. V dvorani smo hitro zasedli od-kazane sedeže. Na drsališču so se pojaviti tekmovalci in naše smo pozdravili z burnimi vzkliki »Plavi, plavi!« Dali smo jim vedeti, da niso sami in da naj dobro zaigrajo. Po kratkem ogrevanju se je tekma pričela. Že po nekaj minutah je bilo 3:0 za nas in padel je celo četrti gol, a ga sodnik ni priznal. Opazil sam, da Francozi in ostala publika navija za Romune, ko pa so naši hokejisti prehajali v napad, je naša peščica Gorenjcev prevpila preostalo večino. Ne dolgo za tem našim ni šlo več in kazalo je, da se bližamo izenačenju in mogoče celo porazu. Reči moram, da so Romuni imeli nekaj res dobrih posameznikov in da so bliskovito izvajali protinapade. No, naša fantje so dali od sebe vse, trener je zamenjal Galeta (kateremu tokrat ni šlo) s Knezom, igralce hitreje menjal in konec je bil srečen: 9:5 za nas. Hokej je res moška igra, ostra in na buške, na udarce se igralec Pomen pravilne prehrane za naše zdravje Pomenu prehrane za naše zdravje posvečamo vse premalo pozornosti. Na pravilno prehrano se največkrat spomnimo šele tedaj, ko smo že zboleli. In še tedaj dolžimo za nastalo bolezen vse drugo prej kot nepravilno prehrano. V oddelku za socialno delo je bilo z anketo ugotovljeno, da 40 % savčanov nima urejene prehrane. Navada teh 40% članov kolektiva je, da zjutraj ne zajtrkujejo. Nekaj je takih, ki gredo po opravljenem delu v gostilno in tam uživajo tekočo hrano v obliki alkohola, za večerjo gredo pa največkrat kar spat. Neredki so tisti, ki jim je glavni obrok brane le topli dbrok (malica). Zato smo se v sodelovanju z dr. Tekavcem odločili, da prek našega glasila posredujemo nekaj najosnovnejših navodil o prehrani; koristili naj bi predvsem tistim, ki nimajo urejene prehrane. Tistim, ki pa mislijo, da je njihovo prehranjevanje pravilno, bodo ta navodila za kontrolo. V sestavku, ki bo posredovan v nadaljevanjih, boste lahko brali naslednje: — anatomski prikaz organov za sprejem, transport in razgradnjo ter absorpcijo hrane; — živila, ki sk> .potrebna za pravilno prehrano (glavne kemične spojine, ki so v različnih hranilih); —■ kdaj, koliko in kolikokrat dnevno jemo; — nekaj najvažnejših bolezni, ki imajo svoj vzrok v nepravilni im nezadostni prehrani; — prehrana pri debelušnosti in prehrana pri suhih; — zastrupljenje s pokvarjeno hrano in prva pomoč pri zastrupitvi. II. a) ANATOMSKI PRIKAZ ORGANOV ZA SPREJEM. TRANSPORT IN RAZGRADNJO TER ABSORPCIJO HRANE (slika) b) FIZIOLOGIJA PREBAVNEGA TRAKTA: Prebava hrane se začne že v ustih, kjer se dobro premešana s slino potem spusti skozi žrelo v požiralnik in dalje v želodec. Poleg sline (amilaza) so v ustni votlini zelo važni zobje. Odrasel človek ima 32 zob, otrok pa 20 (mlečno zobovje). Zdbje hrano raztrgajo in zmešajo s slino. Kako važni so zobje pri prebavi, ve samo tisti, ki jih nima. Za marsikatero obolenje želodca so krivi slabi ali manjkajoči zobje. Iz ustne votline zdrči zalogaj hrane po požlravniku v želodec. Posebna zaklopka (poklopec) prepreči hrani pot v sapnik. Ce med jedjo veliko in hitro govorimo, se smejemo ipd. se lahko zgodi, da poklopec ne utegne zapreti sapnika in delček hrane zaide v dihala. To pa je za dihala tuje telo in ga organizem s kašljanjem spravi ven. Zato mi samo netaktno, če med jedjo govorimo in pripovedujemo šale, da se vsi smejejo, temveč tudi zelo nevarno. Naposled prispe hrana v želodec. Tu se hrana premeša z želodčno kislino, ki ima tudi to lastnost, da uniči večino bakterij, ki so s hrano prispele vanj. To je zelo pomembno. Tisti, ki ima npr. premalo solne kisline, bo zato lahko večkrat zbolel za raznimi boleznimi kot tisti, ki ima to v redu. Da nekateri fakirji lahko požirajo razne predmete (deli pločevine, steklo ipd.), je pripisati samo dejstvu, da imajo tako močno kislino v želodcu, ki te predmete, če so manjši in lahko topljivi, raztopi, druge pa načne le na robovih in so tako manj ostri in nenevarni pri nadaljnjem transportu skozi prebavni trakt. Količina izločenega želodčnega soka se menja, kar je v veliki meri odvisno od sestavine hrane. Ce v želodcu ni želodčnega soka, ali ga je premalo, se hrana tu ne razkraja. temveč leži in gnije. Zato imajo ti ljudje vedno slab okus v ustih in izgube tek. Hrana ostane v želodcu določen čas, odvisno pa je to od sestavin hrane. Mlečna hrana ostaja samo eno do dve uri, mešana hrana do štiri ure, zelo mastna hrana pa do pet ur. Iz želodca potuje hrana v dvanajsternik, kjer je tudi nekaj prebavnih fermentov in tu je zadnja postaja, kjer se hrana razkroji na svoje sestavne elemente. Sem se izliva trebušna slinav-k a. Na istem mestu kot sok trebušne slinavke priteka tudi žolč v dvanajsternik. Glavna naloga žolča pa je, da pomaga pri razgradnji maščob. Zato dobe nekateri ljudje »žolčni pac«, napad krčev žolčnega mehurja, če zaužijejo premočno zabeljeno hrano, ali spijejo na tešče jajce. Razgrajena hrana se potem v tankem črevesu resorbira. Voda in mineralije se resorbirajo že v začetku -tankega črevesa. Neprebavljene snovi, kot so npr.: celuloza in HzO pa potujejo dalje v danko (debelo črevo). P. S. Prebavni trakt pri človeku je dolg pet do šestkratno velikost človeka (9—12 m). (Dalje prihodnjič) ne sme ozirati. Videl sem romunskega napadalca, ko je s (kakih 5 m po zraku pristal z glavo ob ograji. Mislili sem sd: »Ti si za danes opravil.« Romun pa je kot blisk vstal in že se je zapodil po ledeni plošči. Torej je bila publika za Romune, po mojem mišljenju celo sodnika, zmaga pa naša. Še rezultat našega bučnega navijanja: dva dni naša grla niso bila sposobna za kak glasnejši ton. (Dalje prihodnjič)