SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 29
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 3 de agosto - 3. avgusta 2006
„ZLORABA VERE V POLITIČNE NAMENE"
Janez proti Janezu
ANTON STRES
Opozicijske stranke in celo koalicijski DeSUS sodijo, da se jim politično splača netiti sovraptvo do katolipke Cerkve, podobno kot na Koropkem meni Haider, da se mu splača zganjati gonjo proti koropkim Slovencem. A vsako spodbujanje nestrpnosti je moralno nesprejemljivo in družbeno skrajno pkodljivo. Toda kaj jim mar za moralne razloge, pomemben je volilni rezultat. Da to vodi v značilen ,,sovražni govor" o Cerkvi, sovražni govor pa je ena najbolj prihuljenih oblik nestrpnosti, jim ni mar. Da to ohranja in poglablja razkol med državljani, jih ne skrbi, čeprav je tako početje skrajno pkodljivo za mlado državo. Tisti, ki tako radi obtožujejo Mahniča, da je povzročil razkol med Slovenci, bi lahko ugotovili, da ga neprimerno bolj in dlje zavestno poglabljajo danapnji nasprotniki katolipke Cerkve, ki so se v nedavni parlamentarni razpravi o zakonu o verski svobodi dokončno razkrinkali.
Komunisti so že od nekdaj radi rohneli proti ,,zlorabi vere v politične namene". Kar so oni imeli za tako zlorabo — na primer kakpno pridigo — je bil mačji kapelj v primerjavi s tem, kar počnejo njihovi duhovni potomci, da si nabirajo volivce med ljudmi, ki jim je sovraptvo do Cerkve iz tega ali onega razloga po srcu. Če kaj, je to zloraba vere v politične namene. Varuh človekovih pravic, ki je pred časom sprenevedavo sprapeval, kje je v napem okolju kakpno sovraptvo do Cerkve, bi si ga lahko ob parlamentarni razpravi, ki je bila polski primer tako imenovanega ,,sovražnega govora", izdatno dokumentiral.
Koristna je tista parlamentarna razprava, ki je na ravni ustreznega poznavanja stvari in politične kulture. Če pa vodja poslanske skupine niti ne zna prav naglapati besed iz cerkvenega besednjaka, ki ga uporablja, je jasno, da govori o stvareh, ki jih ne pozna. Kar so napletali nasprotniki zakona o verski svobodi, je bilo v glavnem deset sončnih let daleč od tistega, kar je danes v veljavi v vseh drugih državah Evropske zveze.
Krilatica, ki so jo nekritično povzeli ptevilni novinarji, da predlagani zakon privilegira katolipko Cerkev, je navadna propagandna puhlica. Dokaz naj bi bila subvencija pri plačevanju socialnega zavarovanja verskim uslužbencem (v glavnem duhovnikom). Razlog: vsi ljudje niso verni, zakaj bi torej iz denarja vseh plo nekaj denarja za verske uslužbence. Toda, ali vsi državljani obiskujemo koncerte in operne hipe? Se vsi aktivno udeležujemo pportnih prireditev? Ali vsi obiskujemo ptudij na univerzi? Celo po avtocestah se ne vozimo vsi in nekateri do konca svojega življenja ne potrebujejo zdravstvenih storitev. In vendar za vse te in ptevilne druge možnosti, ki jih imamo, prispevamo vsi, tudi tisti, ki jih ne bodo nikoli izkoristili. Po drugi strani pa nam drugi pomagajo uživati kake dobrine, ki jih oni sami ne potrebujejo. To je družbena solidarnost. Dokler bo država gmotno podpirala dejavnosti, ki potekajo v civilni družbi, kamor se uvrpča tudi Cerkev, ni nobenega razloga, da ne bi smela podpirati tudi nje.
Katoličani smo sestavni in pretežni del slovenskega naroda in države. Zahtevamo, da nas nekdanji komunisti in liberalci kot take tudi obravnavajo, ne pa da nas potiskajo v geto in rezervat kot kakpne Indijance, s posebnimi davki in posebno določenimi, kolikor mogoče omejenimi možnostmi za delovanje v javnosti, kakor to predvideva tako imenovani Guličev zakon. Smo sestavni del slovenske civilne družbe in pristajamo samo na tisto ločitev, ki v sodobni politični ureditvi vlada med državo in civilno družbo. Nič več in nič manj.
Vsi državljani ne izkoripčamo v enaki meri kulturnih ali pportnih možnosti, ki nam jih zagotavlja država, a vendar jih denarno podpiramo vsi. Zakaj glede tega nihče nima pomislekov? Preprosto zato, ker je splopno sprejeto, da so kultura, pport in druge podobne dejavnosti dobre in koristne, četudi se jih kdo sam ne udeležuje. Ko pa gre za vero in religioznost, prevlada ateistično prepričanje, da je vera odveč in celo pkodljiva. Zato so jo pripravljeni kvečjemu tolerirati — tolerirajo se vedno samo negativni pojavi —, nikakor pa ji ne marajo ustvarjati ugodnih okolipčin, kakrpne brez pomislekov privopčimo kulturnikom in pportnikom.
Tu je srž vsega problema. Če bi napi liberalci in nekdanji komunisti gledali na vernost tako, kot gledajo na kulturo ali pport, bi ne bilo nobenih težav ne z novim zakonom o verski svobodi in tudi ne z verskim poukom v javni poli. Tako pa pe vedno izhajajo iz ateističnega negativnega stalipča do vernosti kot take.
Vsako drugo zatrjevanje je sprenevedanje, najbolj pa sklicevanje na ločitev države in Cerkve. V parlamentu so se torej spopadli tisti, ki vidijo v vernosti nekaj pozitivnega, in tisti, ki jo imajo za nekaj pkodljivega. Zato je bil to tipičen nazorski, kulturni boj.
Kristjani in drugi verni ljudje smo preživeli pe hujpe čase. Problem nismo mi, kajti Cerkvi je obljubljeno, da ,,je peklenska vrata ne bodo premagala". Problem je usoda napega naroda in države, ki ima malo preveč politikov, ki sovražijo svoje verne sodržavljane in hočejo preprečiti, da bi cerkve in druge verske skupnosti delovale v pogojih, v katerih lahko delujejo vse druge organizacije, druptva in združenja s področja iste civilne družbe.
(Po Družini)
Čeprav je jasno, da ne bo pripo do hujnih ran, je časopisje v Sloveniji pretekli teden obrarno pisali o „spopadu" med predsednikom države in predsednikom vlade. Janez Drnovpek in Janez Janpa sta pripa v nesoglasje zaradi različnega gledanja na sodobne slovenske teme. Glavni nesporazum je nastal, ko je predsednik republike kritiziral dva člana vlade in sicer ministra za zdravje Andreja Bručana v zvezi z nakupom operacijskih miz in ministra za javno upravo Gregorja Viranta v zvezi z gradnjo asfaltne baze v Planinski vasi ter premiera posredno pozval k njuni zamenjavi.
Janpa je seveda na te izjave odgovoril. ,,Pri operacijskih mizah in asfaltni bazi v Planinski vasi gre za dve zgodbi, ki imata dolgi bradi", je dejal Janpa. Še posebej zgodba o operacijskih mizah, saj sta bila dva razpisa razveljavljena že v času, ko je vlado vodil Drnovpek oz. njegova stranka. Tudi spor glede asfaltne baze se je začel prej, zato
minister Virant zanj nikakor ni odgovoren. Virant je tako delal v skladu z zakonodajo, medtem ko ima minister Bručan ,,na svoji ramenih le en propadel razpis".
,,Nekoliko nehigienično je, da ljudje, ki so v rokah imeli pkarje in platno in bi zadeve lahko razrepli, pozivajo k odstopu." Gre za nehigienično ravnanje in za amnezijo, ko gre za njihovo lastno odgovornost, dodaja Janpa. Drnovpek bi moral po njegovem mnenju razčistiti, ali je predsednik stranke oz. gibanja ali pa predsednik vseh državljanov in se počasi začeti tudi tako obnapati.
Na Drnovpkove izjave sta reagirala tudi oba ministra in javnosti razložila potek ospora-vanih postopkov.
Je pa bilo slipati tudi kar nekaj kritik na Drnovpka, ker je povabil na obisk v Slovenijo srbskega princa Aleksandra II. Predsednik države je nato zatrdil, da ni dobre komunikacije med vlado in predsednikom glede zunanje politike. Zunanje
ministrstvo je potem v zvezi z njegovimi izjavami, sporočilo, da ministrstvo predsednika redno obvepča o svojih dejavnostih in je torej seznanjen s praktično vsemi zunanjepolitičnimi dejavnostmi ministrstva. Kot so sporočili, je urad predsednika republike v letu 2006 prejemal v povprečju 9,4 poročila pred-stavniptev Slovenije (t.i. depep) dnevno. To po mnenju MZZ pomeni, da je predsednik sproti obvepčen praktično o vseh, ne samo o najpomembnejph zunanjepolitičnih dejavnostih MZZ.
MZZ je spomnil, da je vlada marca lani oblikovala delovno skupino za usklajevanje zunanjepolitičnih dejavnosti Slovenije, v kateri sodelujejo tudi predstavniki predsednikovega urada. Skupina je nato pripravila uredbo o sodelovanju, obvepčanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov, ki jo je vlada sprejela decembra lani.
Seveda se izjave in odgovori ob tej aferi nadaljujejo.
Predsednik Evropskega parlamenta v Sloveniji
Predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell je tridnevni obisk v Sloveniji začel na skupnem trgu obeh Goric, kjer je pred dvema letoma Slovenija praznovala vstop v Evropsko unijo. ,,Ta trg ima simbolni pomen," je poudaril Borrell, ki podpira spravno srečanje slovenskega, italijanskega in hrvapkega predsednika, saj bi bil to ,, ep način, da se pokaže duh spravljene Evrope". Prepričan je, da bo Slovenija kmalu vstopila v schengensko območje, s čimer bo ,,padla" tudi meja, ki danes deli Gorico in Novo Gorico.
Kot je pojasnil Borrell, je vedno želel obiskati Novo Gorico, Kobarid in druge kraje ob reki Soči, ki jih je med prvo svetovno vojno zaznamovala Sopka fronta, s katero se je seznanil med ptudijem. Poudaril je, da morajo biti danes meje del zgodovine, pomembno pa je sodelovanje med ljudmi.
Novogoripki župan Brulc je predsedniku Evropskega parlamenta predstavil zgodovino trga in izrazil upanje, da bo Slovenija kmalu vstopila v schengensko območje, tako da bo državno mejo mogoče prečkati tudi na skupnem trgu obeh Goric. To je podprl tudi Ghergetta, ki je Borrella povabil, da tedaj ponovno obipče Novo Gorico in Gorico. Kot je pojasnil novogoripki župan, bo Borrell Goripko ponovno obiskal že septembra, ko se bo udeležil simpozija o prihodnosti mladih v Evropi.
Brancatti je Borrella seznanil z idejo o spravnem srečanju slovenskega, italijanskega in hrvapkega predsednika na skupnem trgu obeh Goric, ki jo je v petek ponovno predstavil tudi italijanskemu predsedniku Giorgiu Napoli-tanu. ,,To bi bilo za nas izredno darilo," je dodal Brulc, medtem ko je Borrell poudaril, da so lahko simbolična spravna dejanja zelo pomembna.
Predsednik Evropskega parlamenta je po ogledu trga pot nadaljeval v Trento, saj se je v nedeljo udeležil slovesnosti ob 90-letnici postavitve Ruske kapelice pod Vrpčem.
Carlos Cesar Bizai,
častni konzul v Parana
Vlada je imenovala častnega konzula Slovenije v mestu Parana. To bo naram bralcem znani aktivni potomec Slovencev, gospod Carlos Cesar Bizai. Kot poudarjajo v sporočilu za javnost, „odprtje konzulata v Parani pomeni priznanje potomcem Slovencev v provinci Entre R^os za ponovno odkritje njihovih etničnih korenin, njihovo aktivnost in povezovanje z ostalimi slovenskimi organizacijami v Argentini ter služi kot zgled, ki ga pe posebej v zvezi s ponovnim odkrivanjem etničnih korenin dajejo ostalim potomcem Slovencev v Argentini".
Kot pojasnjuje urad vlade za informiranje, je Carlos Cesar Bizai argentinski državljan in potomec slovenskih priseljencev, ki je med najbolj zaslužnimi ,,za ponovno odkritje slovenstva v Provinci Entre R^os". Med drugim je ustanovitelj in prvi predsednik Slovenskega druptva Triglav v Entre R^os in pobudnik njegovih ptevilnih dejavnosti, pe poudarjajo v sporočilu za javnost po seji vlade.
Položaj Slovenije trden
„Slovenija ima v tem trenutku trden notranji in mednarodni politični položaj; trden, kot ga ni imela pe nikoli," je na novinarski konferenci dejal predsednik vlade Janez Janpa, ko je govoril o repevanju odprtih vprapanj s sosednjo Hrvapko. Nanizal je tudi dosežke v letopnjem letu.
BERI_
SLOVENSKI OLIMPIJCI
TUDI V ARGENTINI .....................2
ALOJZIJEVA PROSLAVA IN BISERNI DIADEM..........................3
SKROMNI NASVETI ZA DRUŽINO...............................4
OBLETNICA RUSKE KAPELICE NA VRŠIČU...................................6
Slovenski olimpijci tudi v Argentini
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
V napem listu smo že poročali o uspepnih nastopih slovenskih dijakov na raznih olimpiadah. Danes pa vam predstavimo pe slovensko delegacijo, ki je na svetovni olimpiadi biologije v R^o Cuarto, Cordoba, osvojila bronasto medaljo.
,,To je bila že 17. olimpiada, Slovenija pa se jo je udeležila letos pestič", nam je razložila Andreja Škvarč, s katero smo imeli prijazen razgovor on obisku Slovenske hipe v Buenos Airesu.
Delegacijo so sestavljali: spremljevalca Andreja Škvarč in Urban Čer-vek, ter dijaki Anja Sraka, Jernej Bre-nik in Tea Romih.
-	Kakpen je bil slovenski uspeh na tej olimpiadi?
-	Šlo nam je odlično. Dobili smo eno bronasto medaljo in sicer Anja Sraka iz gimnazije Ljutomer.
-	Je običajno da Slovenija nastopa na teh tekmovanjih?
-	To je kar običajno. Imamo tudi olimpiade iz matematike, kemije, geografije, vendar je verjetno prav olimpiada iz biologije najmanj poznana, najmanj popularna.
-	Kako se je določilo delegacijo?
Delegacije se je določilo z državnim tekmovanjem biologije, kjer je sodelovalo približno dvesto dijakov iz vse Slovenije. Najboljp so bili potem določeni za nastop na mednarodni olimpiadi.
-	Kakpno je vapE delo v tej delegaciji?
-	Jaz sem vodja slovenske ekipe, pa tudi vodja priprav. Organizirala sem pripravo, sestavila urnike za delo in gradivo za strokovno treniranje.
-	Kako vas je sprejela Argentina in R^o Cuarto?
-	Sprejeli so nas zelo lepo, saj je bilo vse zelo dobro organizirano in za
Na levi strani veleposlanik RS prof. Avgu vtin Vivod in njegova žena, na desni Andreja Škvarč in Urban Cervek, v sredini pa dijaki. Medaljo je osvojila Anja Sraka, ob njej sta Jernej Brenik in Tea Romih.
bil
so
nas lepo poskrbljeno, vendar je urnik precej natrpan. Aktivnosti bile vsak dan druga za drugo in je ostalo zelo malo časa za počitek ali kak ogled.
-	Kako je potekala olimpiada?
-	Poteka vzporedno v dveh nivojih. Eden je za dijake. Ti imajo dva dni tekmovanja. V torek so imeli laboratorijski del, kjer repujejo ptir-ikrat po eno uro ptiri različne laboratorije. Letos so imeli biokemijo, mikrobiologijo, anatomijo živali. Moj kolega in jaz pa sva člana mednarodne žirije, ki pa zaseda vsak dan, ima sestanke, preverja naloge, če so prav zastavljene, če so repitve v redu, če so morda pretežke. Uradni jezik je
Najbolj brani
ki jih bralci najraje vzamejo v roke, ostaja isti kot v
v povprečju
bere
Vrstni red časnikov, drugem poletju lani.
Najbolj brani dnevnik ostajajo Slovenske novice, ki 20,1 odstotka bralcev, na drugem mestu je Delo z 11,4 odstotka, sledi Dnevnik z 9,8 odstotka bralcev.
Na listi najbolj branih dnevnikov se je na „nehvaležno" četrto mesto uvrstil Večer z 8,9 odstotka bralcev, sledijo pa tabloid Direkt s petimi odstotki in naklado 86.000 izvodov, Primorske novice (2,5 odstotka bralcev, naklada 71.000), Finance (3,2 odstotka, naklada 55.000) in pportni dnevnik Ekipa (2,5 odstotka, naklada 43.000).
Med tedniki je najbolj priljubljen Nedeljski dnevnik z dobro četrtino bralcev (25,5 odstotka in naklado 430.000), na drugem mestu je Lady (16,5 odstotka bralcev, naklada 282.000) in na tretjem mestu Nedelo (10,8 odstotka bralcev, 184.000 izvodov). Za Nedelo pa so se uvrstili Jana (8,4 odstotka bralcev, 143.000 izvodov), Družina (7,9 odstotka bralcev, 135.000 izvodov) in Kmečki glas (7,8 odstotka bralcev, 135.000 izvodov).
Med mesečniki bralci najraje posežejo po Ognjipču (13,9 odstotka bralcev, naklada 237.000), Motoreviji (11,3 odstotka bralcev, naklada 192.000) in Obrtniku (osem odstotkov bralcev, naklada 136.000).
Na listi najbolj branih brezplačnih časnikov vodi Dobro jutro s 15,8 odstotka bralcev (naklada 269.000), sledi Žurnal s 13,1 odstotka bralcev (224.000), medtem ko je tretje mesto zasedel City Magazine z 5,9 odstotka bralcev in naklado 100.000 izvodov.
Edicije z največjo branostjo ne glede na kategorijo so Vikend (naklada 475.000), Nedeljski dnevnik (430.000), Pilot (423.000), Ona (373.000), Slovenske novice (344.000), Delo in dom (342.000), Polet (423.000), Moj Dom (292.000), Lady (282.000) in Dobro jutro (269.000).
Najdbe iz bakrene dobe
Arheologi so na najdipču Popava pri vasi Lipovci v bližini Murske Sobote med zapčitnimi izkopavanji na trasi avtoceste odkrili ostanke posel it-ve iz bakrene dobe (okrog 3800 pr. Kr.). Po materialnih ostalinah sodeč je omenjena poselitev pripadala lasinjs-kemu kulturnemu krogu.
Arheolopka izkopavanja, ki so zajela 15.000 kvadratnih metrov polj jugozahodno od vasi Lipovci, so po-
tekala od začetka maja do sredine julija.
Naselbina na Popavi je bila postavljena na rahlo valovitem predelu v bližini potoka, ki pa je sčasoma izginil. Njeni prebivalci so se verjetno ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. Raziskane arhitekturne ostaline kažejo, da so živeli v zemljankah, arheologi pa so odkrili tudi zbiralnike za vodo, ognjipča in peči.
anglepčina in pa rupčina. Midva tudi prevajava te naloge v slovenpčino. Dijaki namreč repujejo naloge v svojem jeziku.
-	Koliko je bilo udeležencev?
-	Sodelovalo je okoli dvesto udeležencev iz petdeset držav vsega sveta. Podelilo se je več zlatih, srebrnih in bronastih medalj, po raznih disciplinah.
-	Kako pa se je Slovenija doslej odrezala na teh olimpiadah.
Vsekakor dobro. Slovenija ima v biologiji doslej pest bronastih medalj in ta je že sedma.
Poleg olimpijske dejavnosti so imeli na programu tudi dva izleta v cordobsko okolje. ,,Na enem smo gledali različne ekosisteme, pampo in obdelano pokrajino in potem ta gričevnati svet. Drugi dan smo pa imeli dan gavčov. Videli smo jahanje divjih konjev, gostijo z asadom in folklornimi plesi.
-	Kako pa slovenska dupa reagira nad tako različnim svetom?
-	Ta svet razgiba slovensko dupo. Mi smo kar navajeni neke svoje domačnosti in nekaj novega, bolj odprtega tudi nas potegne in naredi bolj dinamične. Za dijake je bilo tekmovanje izred n ega pomena, ne toliko zaradi samega znanja,
ampak zaradi prijateljstva in druženja. Oni so imeli priložnost spoznati sovrstnike iz vsega sveta, kjer so različne kulture in različne navade. Bili so popolnoma navdupeni.
-	Kaj pa glede slovenske skupnosti v Argentini, ste kaj vedeli o nas?
-	Vedeli smo, da živi v Argentini dosti Slovencev. Nismo pa vedeli kaj bolj podrobnega, kako ste organizirani. A tekom nape olimpiade smo tudi to izvedeli.
-	Tudi v Rio Cuarto ste imeli stik s Slovenci.
-	Res, spoznali smo družino Bajda in srečanje je bilo zelo prijetno. Raz-kazali so nam njihovo posestvo, njihovo obrt.
-	Zaključek ob vsem tem doživetju.
Vtisi so enkratni, a bilo je premalo časa. Morali se bomo vrniti.
Pogovarjal se je Tone Mizerit
Andreja Škvarč
Medtem ko se je s prihodom nizkih temperatur ta čudna argentinska zima nekoliko normalizirala, vročina ne popusti na politične polju. Spopadi med vlado in opozicijo in med vlado in raznimi sektorji družbe se nadaljujejo in ogrožajo normalno življenje.
Žalosti so napE, kravice so od drugih, poje argentinska folklorna pesem. Mimo sociolopkega prizvoka se primera nenehno ponavlja na političnem odru. Od samega nastopa sedanje vlade razmerje med predsednikom in kmečkim sektorjem ni napo ravnovesja. Čeprav je to že tradicionalna pomanjkljivost levičarskih vlad, katerim se tudi peronizem ni mogel povsem izogniti, je sedanji primer nekaj izrednega. Napetost, ki je prvotno obstajala, se je pe povečala, ko je vlada pričela svojo ofenzivo proti inflaciji. Tudi tukaj je namesto dialoga Kirchner uporabil gorjačo. Pripel je do take skrajnosti, da je popolnoma prepovedal izvoz mesa in s tem podrl cene. Ko so se cene na domačem trgu nekoliko umirile, je prepoved postopoma odpravljal. Vendar stanje pe ni popolnoma normalno.
Kdo se okori pča? Povejmo najprej, da stanje na obnirnih argentinskih kmetijah ni slabo. Poznali smo že slabpe čase. A kmete najbolj prizadeva to, kar oni čutijo kot diskriminacijo. Res je, da jim je nizka kotacija domače valute (3=1 napram dolarja) proko odprla vrata na svetovna tržipča, in da je dosedanje stanje	omogočilo
tehnolopko obnovo. A vzporedno so davki na izvoz grozoviti, saj dosegajo kar 25% izvozne vrednosti. Od ptirih ladij, ki odplujejo iz argentinskih pristanipč z mesom, žitom, sojo ali drugimi pridelki, gre ena za državo. Spričo subvencije evropskih	in
severnoameripkih držav je to krivičen davčni pritisk. Medtem ko imajo industrijski izdelki razne olajpave in popuste, za kmete ni milosti. Poleg tega, ko je bil izvod mesa prepovedan, je cena govedi padla do 30%, kar se pa ni poznalo v isti meri v mesnicah, kjer se je znižala komaj za 5%. Kdo je obdržal razliko? Kmetje torej čutijo, da so žrtev nevepče vladne politike in tržnih korporacij, proti katerim vlada ne nastopi. Zadnja kmečka stavka je bila zato tako močna, da je presenetila vlado in celo opazovalce. Odgovor vlade je bil dvojen. Po eni strani je napovedala kredite v virani 900 milijonov pesov, s čimer naj bi olajpala stanje in omogočila razvoj. Po drugi strani pa na otvoritvi tradicionalnega kmečkega sejma, ki je bil že sto dvajseti, ni bilo nobenega vladnega predstavnika. Volja
dialoga je bila na tem srečanju s strani kmečkih predstavnikov jasno izražena. Bo vlada sprejela ponujeno roko?
Pohod pingvinov. Po nazivu južnega ptiča, ki je značilen za predsednikovo rodno provinco, imenujejo sami sebe njegovi pristap. Ta teden je treba zapisati kar nekaj njihovih aktivnosti v sklopu ,,pingvinizma". Po eni strani vlada namerava to sredo prodreti v poslanski zbornici z zakonom o nadoblasti (,,super-poderes"), ki ga namerava doseči v povezavi z delom ,,sorodnih" poslancev. Kar petnajst teh, ki so do pred časom pripadali preostalemu duhaldizmu, je obljubilo podporo predsedniku, kar dejansko zagotavlja izglasovanje polemičnega besedila. Po drugi strani se pri nabor radikalnih županov. Radikalna stranka ima v notranjosti svoje zaledje in poleg pest guvernerjev kar lepo ptevilo županov. Predsednik izvaja najhujp pritisk, da si zagotovi njihovo simpatijo s pogledom obrnjenim na volitve prihodnjega leta.
Če redip vrane ^ ti bodo izkluvale oči. Tako trdi ppanski pregovor. Zadnje čase se vedno bolj bliža kirchnerizmu guverner province La Rioja Angel Maza. V zvezi s tem omenimo, da je na notranjih volitvah stranke v tej provinci prepričljivo porazil bivpega predsednika Menema. Ta je sedaj ostal brez vsake strankarske funkcije in tudi brez dejanske moči in ohranja le svoje senatorsko mesto. Zanimivo pa je, da je Masa politično zrasel ob bivpem predsedniku in bil pe do nedavnega eden najbolj gorečih ,,menemistov". Seveda, danes greje drugo sonce in marsikdo si želi toplote v tej sedaj mrzli zimi. Kaj pa politična zvestoba? Hvala, dobro.
Moč in osamljenost. Idejo je vrgel v javnost bivp gospodarski minister Lavag-na. Dejal je, da Kirchner mepa poje ,,moč" in ,,osamljenost". Tudi ptevilni opazovalci trdijo, da se Kirchner navznoter vede vedno bolj avtokratsko, na zunaj je pa ostaja osamljen. Normalen mednarodni sogovornik je edino Lula da Silva (zaradi znane potrpežljivosti brazilskega predsednika), vedno bolj tesno pa je navezan na nepredvidljivega venezuelske-ga Chaveza. Z vsemi ostalimi predsedniki latinske Amerike pa ima težave. Tako se te dni ni udeležil slavja, ko je nastopil novi perujski predsednik Alan Garc^a. Tja je poslal podpredsednika Sciolija. Ni se namreč hotel zameriti Cha-vezu, s katerim je Garc^a v sovražnem razmerju, odkar je ta med volilno kampanjo odločno podprl njegovega nasprotnika. In levičarska edinost? Hvala, dobro.
ALOJZIJEVA PROSLAVA
Tombola — glavni dobitek: Biserni diadem
„Tombola!" zavpije srečnež, ki ima prvi na tombolski kartici vse izžrebane ptevilke. Če je dobitnikov več, žreb določi, kdo bo prejel glavni dobitek. Tako je pač s to igro na srečo, ki jo po naph domovih večkrat prirejamo v prid določenim ustanovam. „Tombola!" smo v nedeljo 2. julija vzkliknili prav vsi, ki smo igrali na sledeče ptevilke: 2, 3, 7, 13, 16, 21, 23, 28, 61, 82. Kaj neki se je dogajalo prvo nedeljo v juliju 7. mesec? V časopisu nismo zasledili nobene tombole,
ampak le vabilo Šolskega odseka Zedinjene Slovenije na Alojzijevo proslavo. S ptevilkami pa se bomo malo poigrali ob pisanju tega poročila, da stvar ne bo preveč dolgočasna.
13. navadna nedelja v letu je bila precej nenavadna.Ob 16. uri smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj pri sv. maP, ki jo je daroval pater dr. Alojzij Kukovica. Šolski otroci, starP, stari starP, učiteljice in učitelji smo goreče molili za vse žive in mrtve duhovnike. V pridigi nam je pater Kukovica nazorno orisal svojega zavetnika, sv. Alojzija (goduje 21. junija), ki ga je papež Pij XI oklical za zavetnika mladine, saj je 23-letni Alojzij umrl, ko je stregel bolnikom. Pater nam je priporočil, naj ga posnemamo v pobožnem prejemanju sv. obhajila, v službi bližnjemu in v ponižnosti. Za vodstvo sv. mape, branje beril in propenj ter prinapanje darov je lepo poskrbela Balantičeva pola. Rož-manova pola pa je ubrano pela Bogu in Mariji v čast. Šolski zborček je vodila Marjeta Žagar ob orgelski spremljavi prof. Lučke Marinček Kastelic.
Pozor, nova Ptevilka: 61! Na skupni polski prireditvi smo se spomnili žalostnih junijskih dni, ki so pred 61 leti usodno zaznamovali slovensko zgodovino. Počastitev padlih domobrancev se je
vrpila pred spomenikom. Šolska referentka Ani Klemen je na otrokom dosegljiv način predstavila pomen in veličino slovenskih domobrancev. Naprosila nas je, naj s ponosom ohranjamo spomin na nape mučence. Kako? Otroci Baragove pole so pred spomenik položili prižgane svečke, popek rož in iz srca recitirali Prisega (Ksaver Mepko) in Domobranci, bili ste junaki (Rotija Grbec).
Po poročanju o teh dveh delih prireditve smo že razdelili vse činkvine. Po kratkem odmoru bomo nadaljevali s klicanjem ptevilk za tombole. Starpi in otroci so lepo čakali v vrsti, plačali vstopnino, prejeli ličen program, se okrepčali, opravili pe kaj nujnega in se napotili v dvorano pkofa dr. Gregorija Rožmana.V zraku je viselo kar nekaj napetosti in nestrpnosti malih teatromanov. Najbolj radovedni so se približevali odru in dvigali zastor, a hitro zasedli svoja mesta, ko so se ugasnile luči in se je zaslipal glas napovedovalke.
BISERNI DIADEM
Prva ptevilka za glavni dobitek je 28. To je ptevilo strani dramatizirane povesti, ki jo je za Prepernovo polo spisal Miha Gaser. Avtor velja med nami kot priznani režiser, a tokrat se je izkazal pe kot dramaturg. Izoblikoval je pravljični svet, v katerem smo lahko napli odgovor na globoka verska, človepka in družbena vprapanja. O nekaterih zadevah bi pe marsikaj lahko razglabljali. Otropka in odrasla publika je pozorno sledila vsebini igre, ki jo je napovedovalka Nadica Kopač Grohar nakazala pred vsakim dejanjem in smo jo lahko tudi prebrali na programu. Na skrivnostni kresni večer je sirota Mojca po poslupanju pravljic zaspala brez molitve. Pripla je pod oblast Skupnjavca in njegovih privržencev, ki so jo zapeljali in jo prepričali, da je najleppa deklica na svetu in da bo postala princesa, če dobi biserni diadem. Kljub opozorilom angela varuha se je Mojca odpravila v kraljestvo Sonca po dragocen nakit. S prelepo kočijo so jo kresničke in palčki pripeljali v vesolje. Minister kralja Sonca izprapa malo Zemljanko in spozna, kako je deklica prevzetna in celo nevarna vesoljnemu kraljestvu. Prosi kralja in kraljico Luno za posvetovanje, na katero prideta tudi princ Pramen in princesa Zarja. Pripeljejo Mojco prednje in kralj jo obsodi, da mora iti za kazen na Zemljo služit k čarovnici Burki babi, ki je kot Skupnjavec v službi Zlobca. Uboga Mojca je morala kuhati strup za zlobo, medtem pa je jokala in obžalovala, da ni ubogala svojega angela varuha. Po raznih zapletih pa pride do srečnega konca.
Besedilo je v roke dobila režiserka Maruča Čeč in si najbrž začela beliti glavo s tem, kako zadeti pravo struno, saj je bila to njena prva večja režiserska izkupnja. Odlično je zadela pri izbiri nastopajočih in dodelitvi vlog. Na odru se je zvrstilo 82 oseb. Nastopili so vsi učenci in učenke Prepernove pole. Na pomoč so priskočili ptevilni bivpi učenci in učenke, ki so dovrpeno odigrali njim primerne vloge. Dinamično igranje je potekalo na treh prizoripčih, in sicer v Mojčini sobi pri teti Jeri, v vesoljni kraljevski dvorani kralja Sonca in v gozdu pri Burkli babi. Za te scenske prostore je iznajdljivo in kvalitetno poskrbel Andrej Golob s pomočniki.
Vrnimo se k igralcem, ki so nas presenetili tudi z bogatimi kostumi, kot si jih je res strokovno zamislil Marcelo Brula in so jih potem izdelale pridne mamice. Spet druga skupina pomočnic je poskrbela, da je bil vsak literarni junak primerno maskiran. Vsi nastopajoči so si na vajah osvojili besedilo, ga pravilno podajali in se popolnoma vživeli v svoje vloge. Najdaljpa je doletela Lučko Ayerbe Rant, ki je prisrčno in spontano zaigrala vlogo Mojce. Navdupili so tudi ljubezniva teta Jera, prijazna kresnička, duhoviti sovi, prepričljiv Skupnjavec netopir, nežen angel varuh, mlada princesa in princ, čuteča kraljica Luna, preudarni kralj Sonce, očarljiva Burkla baba in vse na programu imenovane osebe. K živahnosti na odru so prispevali elegantni plesi kresničk, vil in pčurkov ter usklajeni glasbeni vložki. Publika je vse nagradila z močnim ploskanjem.
Upravičeno lahko v prenesenem pomenu zatrdimo, da je bila taka igra prava tombola. Ne igra na srečo, ampak igra, ki je gledalce osrečila. Igra, pri kateri so o uspehu odločali požrtvovalnost, trud in vztrajnost. Naj gre ^glavni dobitek Prepernovi poli, njeni voditeljici Magdi Gaser Čeparek, avtorju, režiserki, nastopajočim in sodelavcem. Vsem se je po predstavi iskreno že zahvalila polska referentka. Prejmite pe biserni diadem v zahvalo in pohvalo!
VB
Vsi ti so sodelovali
Osebe:
Mojca, sirota: Lučka Ayerbe Rant; Teta Jera, Mojčina varuhinja: Ingrid Kopač; Kresnica Lučica, dobro bitje: Ljudmila Golob; Sova Lažnivka, v službi Skupnjavca: Danijela Selan; Sova Zapeljivka, v službi Skupnjavca: Katja Oblak; Skupnjavec Netopir, zlobno bitje v kraljestvu Sonca: Niko Stariha; Angel varuh: Viktorija Selan; Krilati palčki, kočijaži v kraljestvu Sonca: Pavla Oblak, Marjana Conde, Pavla Skubic, Nadja Mavrič; Grajski straži, osebni straži kralja Sonca: Štefka Papež, Natalija Urbančič; Zarjin paž: Matjaž Rožanec; Plamenin paž: Alep Grohar; Kanclerjev paž: Damijan Pavper; Učiteljev paž: Tomaž Maček; Bukvin paž: Zofija Skubic; Kancler, notranji minister kraljestva: Pavel Grohar; Pisar Bukva, osebni kanclerjev tajnik: Gabrijel Jelenc; Dvorni učitelj Spisek, notar, učitelj in svetnik: Jožko Rožanec; Dvorni kuhar mojster Šefla, pef kraljevske kuhinje: Lucijana jČop; Kuharski pomočnik Omaka, pomočnik Šefle: Klara Kočar; Princ Plamen, sin Sonca, prestolonaslednik: Franci Schiffrer; Princeza Zarja, hčerka Sonca: Nevenka Grohar; Kraljica Luna, kraljica nebepkega oboka: Cecilija Koc-mur; Kralj Sonce, kralj nebesnega oboka: Ivan Klemenčič; Ceremonijer, dvorjan, napovedovalec: Tomaž Klemenčič; Burkla Baba, čarovnica: Marupka Batagelj Klemenčič.
Vile, plesalke na dvoru: Lizi Jeretina, Karolina Kenda, Majda Maček, Veronika Papež, Mikaela Pavlovčič, Tatjana Rožanec, Lučka Skubic, Sonja Stariha.
Kresnice, plesalke pri Lučici: Fiona Bel-tram, Erika Čeč, Zofija Cordoba, Marjana Jeretina, Viktorija Jerovpek, Ema Lazar, Polona Pintar Lazar, Sap Mavrič, Alenka Modic, Justina Oblak, Tanja Oblak, Mikaela Selan, Kristina Urbančič, Julieta Zella.
Ščurki, plesalci pri čarovnici: Boris Čeč, Joaquin Conde, Kristjan Debevec, Matjaž Gaser, Boris Golob, Tomaž Grohar, Filip Komar, Marjan Kopač, Peter Kopač, Luka Mavrič, Gregor Oblak, Tomaž Papež, Miha Petelin, Tomaž Petelin, Niko Rant, Tomaž Skubic.
Dvorjanke: Sap Ayerbe Rant, Cecilja Čop, Valerija Gaser, Lučka Jeretina, Zofija Komar, Tatjana Rant, Avgustina Skubic, Karina Zella..
Dvorjani: Tomaž Gričar, Marija Mavrič, Adam Oblak, Niko Skubic, Seba Zella.
Dvorna straža: Cecilija Grohar, Valerija Mele
Režija: Maruča Zurc Čeč Šepetalki: Magda Gaser Čeparek, Mojca Prepern Jelenc
Scenski prostor: Andrej Golob s pomočniki
Rekviziti: Lučka Jereb Oblak, Karolina Kenda, Alenka Po^rajc Pavper, Tomaž Pavper Kočija: Dani Čop Luči: Damijan Ahlin Glasba: Adrijan Gaser Mikrofoni: Matjaž Čeč Plesi: Beti Petkovpek Mavrič, Kristina Bi-tenc Zella
Zamisel oblek: Marcelo Brula Izdelava oblek: Klavdija Rant Urbančič, Metka Magiser Oblak in mamice pole.
Maskiranje: Metka Magister Oblak, Monika Čeparek Kenda, Tatjana Golob
Voditeljica pole: Magda Gaser Čeparek
Predstavo je omogočil s sofinanciranjem Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
ZENA IN NJEN SVET
Odločati o sebi
METKA KLEVI©AR _
Vedno več govorimo o pravicah, ki jih imajo razne skupine ljudi. Prav je, da na pravice opozarjamo. Seveda bi bilo treba govoriti tudi o dolžnostih, ki jih prav tako imamo vsi, od rojstva do smrti. Tako pa se mnogi sklicujejo samo na pravice, nihče pa noče slipati, da je njegova pravica omejena s pravico drugega in da lahko skupno bivanje urejamo samo z obojim; s pravicami in z dolžnostmi.
Ob vsem velikem poudarjanju pravic v danapnjem svetu pa je skoraj vedno prezrta velika skupina starih ljudi, ki so jim pravice zelo pogosto kratene, pa njihovega glasu nihče noče slipati. Kot da niso več sami sposobni odločati o sebi. Prav o teh bi bilo treba v javnosti veliko več govoriti.
Zgodba, ki se v najrazličnejph inačicah pojavlja vsak dan na vseh koncih. Dvaindevet-desetletni gospod, pe vedno zelo bister, ima zdravstvene težave. Ne morem se točno spomniti kakpne, pa to sploh ni pomembno. Gospod pravi, da zaradi tega ne bo hodil k zdravniku. Tu pa se začno težave. Ima dva sinova, ki to njegovo odločitev različno sprejmeta. Oba iz ljubezni do očeta. Prvi pravi, da morajo spoptovati očetovo voljo in odločitev, drugi pa hoče ukrepati mimo očeta in ga na vsak način, pa čeprav s silo, privesti do zdravnika. Sinova se o tem prepirata, vsak je prepričan o svojem prav.
V takpnem prepiru sem ju srečala. Vprapala sem ju: ,,Si želite, da nekdo drug odloča o vas, ko ste povsem bistri v svoji glavi? S kakpno pravico smemo nekomu odvzeti to pravico, ne glede na to, koliko je star?"
Ne vem, kako se je potem končalo z očetom. Nisem ju več srečala. Upam, da tako, kot je želel oče. Morda bi bilo prav, če bi se o takpnih vprapanjih v družini pogovarjali že veliko prej, preden se je treba odločati. Prav je, da bi za ljudi, s katerimi živimo, ki so nam najbližji, vedeli kaj želijo. In prav bi bilo, da bi vedno spoptovali njihovo voljo, tudi če je ta včasih drugačna od nape.
Predavanja za visokopolce
Prvo soboto v mesecu Juniju, nam je predaval g. Tone Mizerit pod naslovom ,,Pred strupeno medijsko poplavo". Razložil nam je, da se lahko govori o strupeni poplavi, ker vsebina medijev ne prikazuje objektivno realnost, temveč jo prilagaja mnogovrstnim interesom.
Zaradi tehnolopkih napredkov, so mediji prodrli v vsakdanje življenje. Sredstva družbenega obvepčanja posredujejo poročanje dogodkov in razvedrilo. Usmerjanje njih vsebine, ki stremi za določenimi cilji, počasi preoblikuje družbo. Kdor ne zna biti kritičen do medijev, jim hitro podleže. Zato moramo biti temeljito prepričani v nap svetovni nazor, ter izbirati medije tako, da odklonimo podporo tistim, ki napa prepričanja napadajo.
Meseca julija nam je predaval pater Alojzij Kukovica, o novem svetovnem redu. Ta pospepuje združenje lastnikov največjih ka-pitalov na svetu, ki želijo, da bi vse človeptvo imelo eno samo zakonodajo, eno svetovno oblast, le eno religijo.
Da bi obdržali premoč in obvladali svetovni položaj pospepujejo ideologijo demografske varnosti, s katero se želi zmanjpati rodnost v deželah tako imenovanega „tretjega sveta". Rodnost pa je nevarna, ker omogoča rast teh držav.
Pospepuje se tudi novo laično religijo (New Age), ki ne priznava Boga in smatra za resnično, le kar je koristno.
Za doseganje namenjenih ciljev, se ne izključuje nobenih sredstev; in se uporabljajo vsa družbena občila, ki prijo in uveljavljajo novi način mipjenja.
JMR
NAŠA SKUPNOSTZlVI Zivljenje je kakor pport
V	petek, 28. aprila 2006 se je vrral v Slompkovem domu 45. letni občni zbor za druge Sloga. Pričel ga je predsednik Jože Hrovat s pozdravom in predstavitvijo dnevnega reda.
V	četrtek 13. julija je bil sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predaval je arh. Jure Vom-bergar o napadih na družino.
Isti dan zvečer je bila seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije v Slovenski hira pod vodstvom predsednika Lojzeta Rezlja.
V	soboto, 15. julija je bila v mali dvorani Slovenske hipe likovna razstava v priredbi Slovenske kulturne akcije. Pod naslovom ,,Drevje-debla-cvetje" je razstavljala Andrea Quadri Brula.
V	nedeljo, 16. julija je bil mladinski dan v San Martinu.
V	sredo, 19. julija zvečer je bila učiteljska seja voditeljic v Slovenski hipi. Vodila jo je polska referentka Zedinjene Slovenije Ani Klemen.
V	četrtek, 20. julija je Zveza Slovenske matere, odsek San Martin, imela svoj redni mesečni sestanek, katerega je vodila Polona Makek.
V	sredo, 26. julija popoldne je bil v slovenski hira duhovnipki sestanek.
V	soboto, 29. julija je bil "Cafe-concert na Pristavi " sodelovali so Anica Rode, Luka, Pavel, Ivan, in Tomaž Klemenčič, Tomaž in Martin Supnik, Tatjana Gričar, Martin Dobovpek in Andrejka Kep.
V	nedeljo, 30. julija popoldne je bilo v Slovenski ^hira srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca. Sv. mapo je daroval g. Marjan Bečan.
Isto nedeljo je bil v Miramaru dupnopastirski obisk. V župnijski cerkvi sv. Andreja je sv. mapo daroval delegat prelat dr. Jure Rode.	-Dova
Življenje ni igrača, sem nekoč slipala.
Tudi ni pport.
Pavel iz Tarza pa ga posredno primerja z njim.
Dober boj sem bojeval ^ tek dokončal Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti.
Svetovljan svojega časa, Jud po rodu in rimski državljan, je poznal pomen pporta v grpki in rimski kulturi.
V letu Svetovnega nogometnega prvenstva, posebno pa sedaj, ko je že prepel, si lahko začrtamo vzporednico med pportom in življenjem, ali vsaj s kakpnim pportnim izrazom.
Ni mi bilo dano, zato pa^sedaj izkoripčam priložnost, da sem umetni pka drsalka. Če ga le zasledim na ekranu, si privopčim prav cel program te pportne panoge. Občudujem prožnost, eleganco, kreativnost, usklajenost z glasbo in vse druge likovne lastnosti te panoge.
Na drsalipče živjenja sem pripa proti koncu poletja. Tedaj sem dobila zvesta življenjska trenerja. Res je, da sem nekako pridrsala v življenje v trenutku združitve očetove in materine celice, a pri samem porodu je drsanje prepustilo mesto plavanju, ko sem pa skozi porodni kanal. Preden sem se postavila na nogice, veliko padcev, a ko sem se drsalk navadila, je počasi po.
In začel se je spektakel na življenjskem drsalipču, ki je dan za dnem večalo svoje dimenzije. Nobenemu ni niti na misel pripo, da bo seglo prav do Južne Amerike.
Že od začetka je moje oblačilo imelo neko remini-scenco skoraj eteričnih oblačil deklet ali deklic, ki se ukvarjajo s tem pportom. Ovili so me v tančico, neke vrste velik pajčolan na katerem je izvezena cela vrsta rož. Zvedela sem, da menda je moja stara mama prekrila s tem pajčolanom svoje otroke za slovesni dan krsta, kakor je to naredila tudi moja mama. Okolipčine so hotele, da je danes v mojih rokah.
Veliko vaje je bilo treba, dokler se nisem z drsanjem tako okrepila, da sem se na povrpu življenjskega drsalipča postavila brez okrevanja. Čeprav padci zelo zabolijo, nas tudi okrepijo in nam dajejo moč za nov zagon. Vedno se najde kdo, ki nam pomaga, da se znova postavimo na noge. Težko je priti do zahtevne figure. Kolikokrat se je treba zavrteti, skočiti v prazno in obstati ne da bi se popkodovali! A če smo izbrali pravilno glasbo, če vemo, kaj hočemo izvesti, je veliko lažje. Če pa smo izbrali napačno, imamo čas, da to popravimo. Vse življenjske piruete nas učijo, da če se manj zmotimo, nam bolje gre. Zato moramo paziti, kaj bomo izbrali.
Včasih je potreben odmor. Takrat imamo čas, da pogledamo na svoje pomanjkljivosti in pomislimo kako jih bomo popravili, da bo nape drsanje čimbolj harmonič-
no.
Nad. na 6. str.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
V smeri proti morju
Sedaj je v Evropi poletje, čas kopanja in napotili se bomo proti morju. Med potjo si bomo ogledali nekatere kraje, mimo katerih nas bo peljala pot.
Iz Ljubljane bomo kmalu pripi na območje Polhograjskega hribovja, ki je zaradi naravnih, kulturnih in arheolopkih zanimivosti priljubljena izletna točka. V Dvoru pri Polhovem Gradcu je znana cerkev sv. Petra, z lesenim stropom z napisom v slovenpčini iz leta 1577. Nad glavnim por-talom iz 1544 je grb grofov Thurnov, eden najlepph heraldičnih reliefov na Slovenskem. V notranjosti je več zlatih oltarjev.
Polhov Gradec je najpomembnejpe naselje na tem območju, naseljeno že v prazgodovini, prvič omenjeno 1261, župnijska cerkev Marijinega rojstva pa 1309. Nekdanjo gotsko stavbo so v 18. stoletju nadomestili z baročno. V bližini naselja je grič Kalvarija, s križevim potom. V kapeli na vrhu je krajevna muzejska zbirka. Za gričem stoji dvorec, prenovljen Blagayev polhograjski grad, jedro je iz 16. stol. Pred gradom je kamnit vodnjak iz srede 17. stol., najstarejp Neptunov vodnjak v Sloveniji. Ob gradu je park z vodometom, utrdbeni stolp in velika stara lipa.
Nižje od Polhovega Gradca Je kraj Horjul in bolj proti zahodu vas Šentjopt, kjer so bile ustanovljene prve Vapke straže.
V tej smeri naprej pridemo v Žiri, z ok. 3500 prebivalci, mesto sestavljeno iz pet nekdanjih vasi, od katerih je bila Stara vas naseljena že pred 13. stol. Na tem kraju se je razvila čevljarska obrt, sedaj specializirana za izdelovanje planinske in druge pportne obutve. Tradicionalno je tudi čipkarstvo.
Od tu je doma slikar Maksim Sedej (19091975).
V cerkvi sv Lenarta je več zlatih oltarjev, dvostolpno cerkev sv. Martina (190612) je načrtoval Dunajčan A. Weber, učitelj J. Plečnika. V Starih Žireh je čevljarski in čipkarski muzej.
Po eni od cest, ki se tu odcepi, pridemo v Idrijo.
Idrija, 6.200 prebivalcev. To najstarejpe rudarsko mesto leži v kotlini ob sotočju reke Idrijce in hudournika Nikove. Kraj ima gimnazijo, nekdanji rudnipki grad je sedaj Mestni muzej Idrija, v bližini je znani rudnik živega srebra (Hg), sedaj v postopnem zapiranju. Razvite so tudi elektrotehnipka, kovinska, konfekcijska in čipkarska obrt.
Ta kraj se je začel naseljevati po odkritju živega srebra ok. leta 1490. V rudniku so takoj začeli kopati japke (= rove) in že Valvasor (Janez Vajkard Valvasor, 1641-93, pisal, tiskal in izdajal za slovensko kulturo pomembna dela, najvažnejpe je obpren zgodovinski, geografski in etnični opis ,,Slava vojvodine Kranjske" — 1689) pipe, da je moral plezati v rudnik po lestvah 200 m globoko. Zaradi rudnika so bile mestu priznane posebne pravice in ugodnosti, ki so bile podlaga za gospodarski in kulturni razvoj.
Za pridobivanje živega srebra je bilo potrebno veliko lesa in oglja — rudo so žgali v različnih vrstah peči — in je veliko ljudi živelo od sekanja in plavljena drv in hlodov. Da je bilo plavljenje lažje, so regulirali vodni tok s klavžami — neke vrste zatvornicami. Skozi stoletja je bil ta rudnik drugi svetovni proizvajalec živega srebra (prvi je bil v Španiji).
Med različnimi stroji in aparati, ki so jih rabili pri delu v rudniku izstopa kampt, črpalka za dviganje vode iz rudnika. Največjo so nastanili leta 1790 in je črpala par 100 litrov vode na minuto iz 280 m globine, delovala je skoraj 160 let, sedaj je slovenski tehnični spomenik.
Ker so rudarji radi vdihavanja živosre-brnih hlapov že po nekaj letih dela zboleli, je bila že v 18. stol tu najbolje organizirana zdravstvena služba. Tu so bili zaposleni zdravniki — naravoslovci, med njimi G. A. Scopoli (1732-88, ki je prvi opisal kranjsko floro in B. Hacquet (1739-1815), ki je postavil temelje slovenski geologiji in mineralogiji. Tudi polstvo se je razvilo zelo zgodaj, že v 16. stol., 1728 so zaradi rudnika ustanovili tehnično in zemljemersko polo. Sedaj je rudnik skoraj izčrpan, ga zapirajo in mu ostaja predvsem zgodovinska vrednost.
Za Idrijo je značilno tudi čipkarstvo, tu je posebna čipkarska pola in zadnji teden v avgustu prirejajo Čipkarski festival.
Nad mestom stoji grad Gewerkenegg, iz 1527, pozneje baročno predelan. V njem je bila 400 let uprava rudnika in do 18. stol. skladipče živega srebra. Sedaj je Mestni muzej Idrija, v njem so predstavljene geolopka, zgodovinska, rudarska in čipkarska zbirka. Poleg tega pe dokumentacija iz partizanske dobe. Pod muzej spadajo se drugi objekti — zgodovinski in naravne zanimivosti kot Divje jezero, ki se nahajajo v okolici mesta.
V pobočju ob gradu je poslopje prve slovenske realke — 1903, sedaj je gimnazija Jurija Vege.
Pod gradom je staro mestno jedro, ki ga sestavljajo deli Na Tomu, Pod gradom, Trg sv. Ahacija (prej Stari plac), Mestni trg, Pront, Gasa, Riže itd., ki tvorijo zanimivo
celoto, z več izstopajočimi stavbami. Cerkev sv. Trojice je najstarejpa ohranjena cerkev, zgrajena na mestu kapele, kjer so odkrili živo srebro. Notranjost je opremljena v duhu idrijske rudarske tradicije. Ob trgu sv. Ahacija stoji najstarejpa gledalipka hipa na Slovenskem — 1769, zdaj Filmsko gledalipče, ob njej je stavba nekdanje rudnipke žitnice — 1764, s spominskima plopčama Scopoliju in Hacquetu. Ob Mestnem trgu stoji velika Mestna hipa, v novem delu naselja je pa kip rudarja.
Stare rudnipke hipe so bile velike, večnadstropne, zgrajene za večje ptevilo družin. Od teh je hipa ob japku Frančipka
—	1792, obnovljena in zavarovana. V bližini sta tudi dve dvorani, nekdanji garderobi, preurejeni v muzej starih rudnipkih strojev, med njimi Kleyeva črpalka, največji ohranjeni parni stroj na Slovenskem.
Leta 1994 so preuredili del rudnika in ga odprli za obiskovalce, katerim se prikaže zgodovina rudnika in življenje rudarjev. Ogledajo si lahko, med drugim, Anto-nijev rov iz leta 1500 in podzemsko kapelo sv Trojice.
Nad naseljem, na vrhu Rožnega hriba, stoji cerkev sv Antona Padovanskega, iz 1678, zapčitnika pred nesrečami v jami. Nad njo je križev pot iz 1766. Na drugem bregu Idrijce so leta 1969 postavili arhitekturno sodobno oblikovano cerkev sv. Jožefa delavca, v obliki potora.
Štiri km od Idrije leži Spodnja Idrija, ki je pomembno industrijsko sredipče: elektrotehnipka in lesna industrija. V romarski cerkvi Marija na Skalci so freske iz srede 18. stoletja.
V prp okolici Idrije so pokrajine: Vojsko
—	redko naseljena krapka planota, Mrzla Rupa, Gorenja Trebupa, Trnovski gozd.
Zbral Franci Markež
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SUŠA IN POŽARI
Požar je več dni pustopl na območju hriba Šumka med Komnom in Branikom in se je zaradi močnega vetra razpril pe proti vrhu nenaseljenega hriba Trstelj severozahodno od vasi Škrbina. Vasi Šibelji, Temnica in Lipa niso bile ogrožene, se je pa ogenj bližal televizijskemu in radijskemu oddajniku na vrhu Trstelja. Po zadnjih podatkih je zgorelo 950 hektarov povrrane, večinoma gozdov. Gasilo je okoli 300 gasilcev s pomočjo ptirih helikopterjev Slovenske vojske in dveh italijanskih letal canadair. Med gasilci prevladuje prepričanje, da je bil požar podtaknjen. Požaripče, ki ga je končno zalila deževna ploha, bodo vsaj pe teden dni nadzorovale požarne straže, sestavljene iz desetih gasilcev.
Gorelo je tudi drugod, n.pr. na Poncah prav nad planinskim domom v Tamarju in nad Bohinjem med zgornjo in spodnjo postajo gondolske žičnice, obakrat verjetno zaradi udara strele.
POLEG CLIA STORIA ŠE X44
V novomepkem Revozu se intenzivno pripravljajo na začetek proizvodnje novega vozila X44, ki bo stekla v letu 2007. Še vedno je na evropskem trgu tudi veliko povprapevanje po modelu clio, v kratkem pa bo na trg pripa tudi posodobljena različica tega modela, ki se v Sloveniji prodaja pod imenom clio storia.
STROP JE DOKONČAN, A ŠE NEVIDEN
Strop ljubljanske stolne cerkve sv. Nikolaja, ki ga je v začetku 18. stoletja poslikal italijanski baročni slikar Giulio Quaglio, ponovno žari v svoji izvirni lepoti. Ekipa Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dedipčine Slovenije (RC ZVKDS) je namreč zaključila z glavnino obsežnih restavratorskih posegov na poslikavi, ki obsega 532 kvadratnih metrov. Kot je na časnikarski konferenci povedal vodja RC ZVKDS Jernej Hudolin, bodo zidarske odre predvidoma odstranili med 15. in 20. septembrom, ko bodo dokončali pe zadnje podrobnosti.
PLAVAJOČE LUČKE NA BLEDU
Po blejskem jezeru je v soboto, ko se je stemnilo, zaplavalo več kot 10.000 lučk v jajčnih lupinah. Zbralo se je med 19.000 in 20.000 ljudi, ki so pričakali praznično osvetlitev jezera. Obiskovalce, med katerimi so prevladovali dnevni obiskovalci Bleda, ki so se pripeljali zlasti iz vseh delov Gorenjske in Ljubljane, pa je navdural tradicionalni vrhunec Blejske noči - ognjemet z jezera.
PO SVETU
TRAGEDIJA VOJNE SE NADALJUJE
V	Libanonu se je položaj zaostril po izraelskem letalskem napadu na vas Kana, v katerem je bilo ubitih 56 ljudi, med njimi 30 otrok. V Damasku in Bagdadu so bili hudi protesti proti izraelski ofenzivi. Med drugim so v rokah nosili majhne krste, s katerimi so simbolizirali otropke žrtve napada, ob tem pa zažigali ameripke in izraelske zastave. Izrael se je sicer zaradi dogodka sprva odločil za 48 ur ustaviti zračne napade, vendar so letalske sile kljub temu napadle okolico kraja Taibe na jugu Libanona. Namen naj bi bil zapčititi kopenske sile, ki delujejo na območju, ne pa ciljati določenih tarč.
Izraelski obrambni minister Amir Perec pa je v ponedeljek napovedal, da bo Izrael razpril ofenzivo proti skrajnemu gibanju Hezbolah v Libanonu. Ponovil pa je, da Izrael ne more sprejeti takojpnjega premirja, saj bi v tem primeru skrajneži takoj vzdignili glave. Izraelska ofenziva v Libanonu pa bo po njegovem mnenju spremenila obličje regije.
Ameripka državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je bila na obisku v Jeruzalemu, je medtem odpovedala obisk v Bejrutu, potem ko je libanonska vlada poudarila, da tak korak ni več aktualen. Mednarodna skupnost je vse bolj zaskrbljena, zato bodo o krizi na Bližnjem vzhodu v torek na izrednem zasedanju razpravljali zunanji ministri Evropske unije.
KONGO SE DEMOKRATIZIRA
V	Demokratični republiki Kongo so v nedeljo potekale prve svobodne večstrankarske volitve po 46-ih letih, na katerih je več kot 25 milijonov ljudi volilo predsednika in parlament. Državljani so volitve pričakali z veseljem in ponosom. Preptevanje glasovnic se je začelo takoj po zaprtju volipč. Izid prvega kroga predsednipkih volitev bo znan v treh tednih, v tem času naj bi posamezna volilna okrožja razglasila tudi izide parlamentarnih volitev. Dogajanje spremljata misija Združenih narodov, ki pteje približno 17 tisoč pripadnikov, in vojapka podporna misija Evropske unije pod nempkim poveljstvom, v kateri je približno 2 tisoč mož.
LOV NA OBTOŽENCE
V	Srbiji že uresničujejo obljube o aretaciji hapkih obtožencev. Predsednik nacionalnega sveta za sodelovanje s haapkim sodipčem Rasim Ljajič je tako napovedal, da bosta vojapka in policijska tajna policija že danes pripravili
KRALJ NA BETAJNOVI NA CIUDADELSKEM ODRU
Preteklo nedeljo smo gledali v režiji g. Špeha Cankarjevo tridejansko dramo Kralj na Betajnovi. Z
njo se je igralska skupina, ki se nam predstavlja kot ,,Ciudadelski oder", poklonila velikemu mojstru slovenske besede, Ivanu Cankarju, za njegov jubilej.
Dvorana je bila polno zasedena. Navzočih je bilo nad 300 rojakov, kar je zgovoren dokaz, da ljudje spoptujejo težavno delo igralske skupine in si želijo zdrave dupevne hrane v slovenski besedi. Zdi se mi, da je tako ptevilen obisk prireditve najmočnejp aplavz za resno delo in najvipje zadopčenje slehernemu, ki je pri predstavi sodeloval.
-jkc.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Prireditev slov. polske mladine v čast sv. Alojziju.
Praznik sv. Alojzija je bil v domovini za otroke slovesen dan. Pouka ni bilo. Pač pa se je slovenska mladina zbrala v poli in nato v sprevodu s polsko zastavo na čelu odpa v cerkev, ker je bila sv. mapa s skupnim obhajilom.
Kaj lepa in posrečena je bila zamisel slovenskih katehetov in učiteljev Vel. Buenos Airesa,
da to slovesnost tudi v izseljenstvu oživi. Zgodilo se je to minulo nedeljo (29.VII), ko so se slovenski otroci s svojimi starp zbrali v farni dvorani v Moronu, da počaste zavetnika polske mladine.
Kmalu po napovedani uri se je ob polno zasedeni dvorani pričel razvijati spored prireditve. Prvo točko, pesem ,,O poglej, Alojzi mili" so peli vsi navzoči. Bilo je to pravo „ljudsko" petje, kakor ga zmoremo samo Slovenci. Sledila je deklamacija ,,V čast sv. Alojziju", ki jo je odlično podal fantič slov. tečaja v Floridi. — Tretjo točko so izvajali otroci iz San Justa: zborna deklamacija č. g. Malija ,,Sveti Alojzij, zavetnik mladine".
Kdor pozna težave, ki jih ima slov. učiteljstvo v slov. tečajih, je lahko ugotovil: lepo so povedali! — Lanupki otropki pevski zbor je nato zapel dve pesmi. Gdč. Zdenka se mnogo trudi z mladimi Lanupčani in ima odlične uspehe! — V svojem govoru je nato č. g. Škrbe pokazal svetnipki lik sv. Alojzija. Zlasti je poudarjal čistost sv. Alojzija in njegovo veliko ljubezen do Marije, božje Matere — nap mladini vzgled in posnemanje. Ob prizoru, ki ga je napisal č. g. Gregor Mali ,,Reptelj mladine", so otroci iz Ramos Mejie pokazali že kar znano spretnost v igranju. Prizor je ,,zagrabil" tudi starejpe, ne samo ,,male". — Zadnja točka ,,Kralju mladine" - spet Malijevo delo — je bila zborna deklamacija, ki so jo izvajali otroci slovenskega tečaja v Buenos Airesu. Čeprav deklamacija vsebinsko ne spada v okvir proslave sv. Alojzija, je vendar imela svoj uspeh in je lepo zaključila prireditev.
Sledila je pop. sv. mapa. Skoraj polna farna cerkev, lepo petje otrok in odraslih ter izredno ptevilo obhajancev. Da, takih prireditev si pe želimo! Saj nudijo nap mladini — pa tudi odraslim — v primerni obliki zlate nauke za življenje ter poživljajo v njej versko, pa tudi narodno zavest.
Svobodna Slovenija, 2. avgusta 1956 - pt. 31.
SLOVENCI IN ŠPORT
skupni operativni načrt za aretacijo Ratka Mladiča. Kot je zatrdil, bo vzpostavljen popolni nadzor nad delovanjem vseh operativnih teles, Beograd pa bo o vseh njihovih dejavnostih obvepčal tako haapko sodipče kot Evropsko unijo. Ljajič je ob tem zanikal namigovanja, da so se srbske oblasti pele z akcijskim načrtom lotile ,,lova na Mladiča".
NOVE SILE V IRAK
Poveljnik ameripkih sil v Iraku, general George Casey, je sporočil, da bo v Irak kmalu prispelo približno 3 tisoč 700 pripadnikov brigade, ki končuje enoletni mandat v
PADATI PA ZNAJO!
Slovenska padalska odprava, ki je nastopala na 32. svetovnem vojapkem prvenstvu, se iz ruskega mesta Rjazan vrača s tremi zlatim ter z eno srebrno in bronasto kolajno. Ob tem so Slovenci dosegli pe svetovni rekord v skokih na cilj, saj Roman Karun, Urop Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodipek v treh zaporednih serijah niso naredili kazenskega centimetra.
SLOVENKI NA OGNJENI ZEMLJI
Edini slovenski smučarki na treningu v Južni Ameriki bosta letos Tina Maze in Ana Drev. Tako se je odločil vodja ženskih reprezentanc Jani Hladnik, saj so v zadnjem trenutku bistveno poskočile cene za prevoz opreme in prerasle proračun ekipe. Mazejeva in Drevova sta v Ushuaio na argentinski Ognjeni zemlji skupaj s trenerjem Pavlom Grapčem že odpotovali. Sredi avgusta se bo slovenska odprava preselila v Chilan v Čilu, kjer bo trenirala do 25. avgusta.
KOLAJNI V TEKU
Škofjeločanka Brigita Langerholc (Triglav) je na atletski veliki nagradi v Helsinkih na Finskem v teku na 800 m zasedla tretje mesto (1:59,65), zmagala pa je nekdanja olimpijska in svetovna prvakinja Maria Mutola iz Mozambika (1:58,72). Drugi Škofjeloča n Matic Osovnikar (Mass) je bil v teku na 100 m prav tako tretji (10,32), zmagal je Nigerijec Aliu Deji (10,28).
MAJHEN NAPREDEK
Slovenska mladinska vaterpolska reprezentanca je evropsko prvenstvo v romunski Oradei končala na 12. mestu in s tem izboljpala uvrstitev iz lanskega leta, ko je tekmovanje v Sofiji končala na 15. mestu. V tekmi za 11. mesto so mladi slovenski vaterpolisti klonili proti ruskim vrstnikom s 6:8. Za Slovence sta po trikrat zadela Tomi Kavčič in Andraž Verač.
SREBRNA MEDALJA
V Sarajevu se je končalo evropsko namiznotenipko prvenstvo za mladino. V bojih za odličja je sodelovala tudi slovenska reprezentanca in to po zaslugi kadetov Matica Slodeja in Jana Žibreta. Potem ko sta si zagotovila najmanj bron, sta najprej s 3:1 premagala ekipna evropska prvaka Šveda Mattiasa Oeversjoea in Kristiana Karlssona, nato pa sta v finalu klonila proti Hrvatu Borni Kovaču in Poljaku Piotru Chodorovskem. Tako sta osvojila srebrno medaljo, s čimer se je nadaljevala tradicija osvajanj odličij na največjem evropskem tekmovanju za mlajpe selekcije (Petra Dermastija, Martina Safran, Špela Burgar).
POKAL UEFA
Slovenska nogometna prvoligapa Domžale in Maribor sta v Nyonu na sedežu Evropske nogometne zveze (UEFA) dobila nasprotnika v drugem predkrogu pokala UEFA. Domžalčani, ki so v uvodnem predkrogu izločili Orape, se bodo pomerili s Hapoelom iz Tel Aviva, Mariborčani, ki so po senzacionalni izločitvi Villarreala napredovali iz pokala Intertoto, pa z beograjskim Partizanom.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V torek, 25. julija se je rodil Ignacij Koželnik, sin Janka in Monike Vitrih.
Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Nova diplomantka
Na UNTRF (Universidad Tres de Febrero) je končala svoje druge ptudije in prejela naslov ,,licenciada en Estad^stica" prof. Lučka Makek.
Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Mosulu. Obrambni minister Donald Rumsfeld je tem vojakom že podaljpal dobo služenja za dodatnih 120 dni, omenjeni brigadi pa naj bi se kmalu pridružilo pe več vojakov.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniauesinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marko Vombergar, Vera Breznikar Podržaj, Pavlina Dobovpek, Jože Rožanec, Mara Črnak Sanchez. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A nič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
1. avgusta 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 189,1 SIT
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ntevajo!
O gospodarskih temah
Vlada je na dopisni seji pretekli ponedeljek 29. julija med drugim sprejela uredbo o spremembi uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006, ter uredbo o dopolnitvi uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006.
Za generalnega direktorja direktorata za ceste na ministrstvu za promet je imenovala dosedanjega v.d. direktorja Tomaža Vidica.
Z dopolnitvijo uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 bo po novem veljalo, da so do dodelitve nepovratnih sredstev v okviru ukrepa pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2006, ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev in omejitev, upravičeni tudi mladi prevzemniki kmetij, mlajp od 40 let.
V uredbi se tudi črta besedilo, da je moral biti prevzem opravljen pred 1. oktobrom 2006, datum prevzema pa bo določen z zaključkom javnega razpisa, kot je bilo to v prejnnjih letih. S tem bo lahko Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), kot izvajalec ukrepa, izvedla ukrep v skladu z administrativnimi zahtevami in le tega zaključila (izdala odločbe in sklenila pogodb) v letonnjem proračunskem letu.
Uredba o dopolnitvi uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 določa, da metode merjenja in toleranco meritve v skladu z uredbo določi pristojni organ. V preteklih letih so bile določene v priročniku za kontrole na kraju samem, ki ga je pripravila ARSKTRP.
Predpisana toleranca meritve pomeni določitev meje, ki je osnova za odobritev, znižanje ali izključitev določenega zahtevka, zato je ustrezneje, da je toleranca določena v predpisu. Ker pa so smernice komisije za kontrole na kraju samem ter za izvedbo merjenja povrpn za leto 2006 v zaključni fazi usklajevanja na upravljalnem odboru za direktna plačila, priporočil teh smernic ne ni mogoče vključiti v to uredbo. Državni predpis bodo izdali v najkrajpem času po tem, ko bodo smernice EU dokončne.
OBVESTILA
PETEK, 4. avgusta:
Predavanje dr. Andreja Bajuka „Slovenija danes in jutri",
v priredbi stranke Nova Slovenija, ob 20. uri v Slovenski hiP. SOBOTA, 5. avgusta:
V	Slompkovem domu družabni večer za mlade v priredbi
odbora Doma.
NEDELJA, 6. avgusta:
54. obletnica dru Ptva Slovenska vas, v Hladnikovem domu
s celodnevnim programom. SOBOTA, 12. avgusta:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hiP.
Sestanek star pev dijakov srednjenolskega tečaja RMB. Ob
18. predavanje msgr. dr. Jureta Rodeta. Nato razdelitev spričeval.
V	San Martinu ob taktu barv IV. Začetek v Domu ob 20.
uri.
NEDELJA, 13. avgusta:
V	Carapachayu mladinski dan.
Družinska nedelja v Slomnkovem domu, z mano, kosilom
in ob 15. uri „tombola". Družinska nedelja v Nanem Domu; družinska mana, kosilo
in popoldanski ,,srečelov". ČETRTEK, 17. avgusta:
Zveza slovenskih Mater in žena iz San Martina, lepo vabi na sestanek. Predaval bo Tone Mizerit ,,Pred strupeno medijsko poplavo". Vabljeni tudi možje! NEDELJA, 20. avgusta: Romanje v Lurdes. PONEDELJEK, 21. avgusta
Srečanje za mlade 1. letnika srednje nole ali ki so v tej starosti; od 8,30 do 19. ure. Voditelji: g. Franci Cukjati, g. Pavle Novak CM in sodelavci. NEDELJA, 27. avgusta:
V	Slomnkovem domu mladinski dan.
Območni odbor stranke Nova Slovenija za Argentino in Južno Ameriko
vabi člane in prijatelje na
predavanje dr. Andreja Bajuka Slovenija danes in jutri
v petek, 4. avgusta ob 20. uri v dvorani Slovenske hins
45. MLADINSKI DAN v Carapachayu
bo v nedeljo 13. avgusta
09.00	začetek tekmovanj
11.00	sv. mana
13.00	kosilo
19.30	kulturni program
Nato prosta zabava in karaoke!
Slovesnost ob Ruski kapelici
Potovanje v Cordobo - Mina Clavero, od 11. do septembra; prijave pri ge. Pavli 4658-6157.
17.
Obisk veleposlanika v Mendozi
Veleposlanintvo Republike Slovenije obvenča, da bo slovenski veleposlanik v Republiki Argentini prof. Avguntin Vivod v soboto in nedeljo, 19. in 20. avgusta 2006 obiskal Slovensko druntvo v Mendozi in se udeležil prireditev ob obletnici druntva.
Prisrčno vabimo vse rojake na srečanje z veleposlanikom.
Hkrati veleposlanintvo obvenča, da bodo v prostorih slovenskega doma v Mendozi, Urquiza 339, organizirane konzularne ure v petek, 18. avgusta od 18:00 do 20:00 in v soboto, 19. avgusta od 10:00 do 12:00.
Strankam svetujemo, da se pred tem datumom obrnejo na veleposlanintvo v Buenos Airesu, kjer bodo dobile natančna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov. Informacije lahko dobijo po telefonu v konzularnem	oddelku veleposlanintva (011 4894 0621/31 int. 21).
Jana Strgar svetovalka
Konec tedna so zaznamovale slovesnosti ob 90-letnici Ruske kapelice pod Vrničem, ki so vrhunec dosegle z nedeljsko slovesnostjo v spomin na ruske vojne ujetnike, ki jih je med gradnjo ceste čez Vrrač leta 1916 zasul snežni plaz.
Več slovenskih in ruskih visokih predstavnikov, med njimi premier Janez Janna, je na spominski slovesnosti kapelico označilo za simbol rusko-slovenskega prijateljstva. Ob obletnici kapelice so v nedeljo preimenovali del ceste na Vrrač, ki odslej nosi ime Ruska cesta.
Ob kapelici, ki so jo v spomin na tragično preminule tovarins leta 1917 zgradili ruski vojni ujetniki, se je zbralo več kot tisoč ljudi, med njimi visoki politični in gospodarski predstavniki ter cerkveni dostojanstveniki iz Slovenije in Rusije. Pokroviteljstvo nad tradicionalno slovesnostjo je prevzel premier Janez Janna, rusko delegacijo je vodil predsednik zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije, Sergej Mironov, častni gost pa je bil predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell.
Janna je v govoru na slovesnosti dejal, da množična udeležba na proslavi dokazuje, da je spomin na tragično preminule ruske vojake ne živ in da je Ruska kapelica postala simbol prijateljstva med ruskim in slovenskim narodom. Ruska kapelica je svojevrsten opomin, ki nas opozarja na nesmiselnost vojne in kot taknna je po besedah premiera tudi pomemben simbol procesa zbliževanja med evropskimi narodi.
Premier je ob tem izpostavil, da si Slovenija tudi kot članica Evropske unije prizadeva za poudarjanje in ohranjanje svoje nacionalne identitete, katere del je slovanstvo. Janna je izrazil prepričanje, da bodo odlični dvostranski odnosi z Rusijo med drugim prispevali k usperanemu predsedovanju Slovenije EU v prvi polovici leta 2008. Slednje bo po njegovih besedah izjemna priložnost za predstavitev Foruma slovanskih kultur in dosežkov njegovih članic evropski javnosti. Mironov pa je izpostavil velik pomen ohranitve slovanske kulture v času globalizacije.
Mironov, ki je v nedeljo končal ntiridne-vni uradni obisk v Sloveniji, je izrazil hvaležnost Slovencem, ker so po prvi svetovni vojni zbrali posmrtne ostanke ruskih vojakov in jih pokopali v skupno grobnico, nato pa spomin nanje ohranjali s skrbjo za kapelico. Občini Kranjska Gora je v zahvalo za ohranjanje kapelice v imenu ruske delegacije podaril ikono odrensnika v slavi ter križ.
Del spominske slovesnosti pod Vrračem je bila tudi pravoslavna liturgija, ki jo je vodil visoki predstavnik ruske pravoslavne cerkve, član sinode Filaret. Slednji je izpostavil predvsem pomen spomina na do-
godke v prvi svetovni vojni.
Kapelica, ki so jo v spomin na svoje tovarine, ki jih je zasul snežni plaz, leta 1917 zgradili ruski vojni ujetniki, je bila s skupnimi močmi obeh vlad lani prenovljena. Ob njej so uredili spominski park.
Ruski veleposlanik Mihail Vanin pa je ob odprtju ceste mimo kapelice poudaril, da spomin na vojake, ki so gradili cesto, povezuje naroda že več desetletij. Preimenovanje v Rusko cesto je po njegovem mnenju ,,pravično". Odslej, ko se bo cesta imenovala Ruska, se bo vse več ljudi pozanimalo o njenem nastanku in tako se bo ohranil spomin, je ne menil ruski veleposlanik.
Pred odprtjem ceste sta predsednik DZ France Cukjati in predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell v izjavi za medije ob kapelici izpostavila, da želi Borrell s tem obiskom izpostaviti povezanost celotne Evrope glede spomina na prvo svetovno vojno. Čeprav Rusija ns ni v EU, je spomin na padle ruske vojne ujetnike za Evropo prav tako pomemben, je poudaril Borrell.
Spominski slovesnosti ob kapelici je sledila zabava v Kranjski Gori, s katero so se končale prireditve ob 90-letnici kapelice, ki so se začele v petek in so potekale v Ljubljani in Kranjski Gori.
Prireditve so se začele v petek v Ljubljani z nastopom Donskih kozakov. Dogajanje so popestrili tudi ruski gardisti, ki so se v soboto predstavili v Ljubljani in Kranjski Gori. V Kranjski Gori je bila poleg nastopa Kubanskih kozakov in gardistov v soboto ps ekumenska mapa, na kateri so somapevali katolipki in pravoslavni duhovniki.
Ponta Slovenije je ob 90-letnici Ruske kapelice izdala priložnostno dopisnico z natisnjeno znamko, pripravili so tudi posebno polnitev vina.
PORAVNA TE NAROČNINO!
Življenje je kakor pport
Nad. s 4. str.
Ko pa dobimo življenjskega partnerja, so potrebne dolge in potrpežljive vaje, lete pa niso vedno blesteče. Z neizmernim veseljem sprejmemo nove drsalce in jim pomagamo, da se umestijo med drugimi. Na tem drsalipču je prostora za vse!
Vsi imamo možnost, da na obdrsani progi, pe vedno lahko ustvarjamo. Ko pa se bo moj program končal, in bo treba pridrsati na cilj, si tudi jaz želim lovoriko zmage in večni onstranski aplavz.
Mara »rnak Sanchez