Štev. 17. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 24. aprila 1924 Leto III, Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: la mesec...................Din. 4 18 četrt leta................... „12 “ Pol leta...................... „24 Posamezna štev. stane 1 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/111. Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se ne sprejemajo. GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA K občnemu zboru JSZ. V nedeljo, dne 27. aprila 1924 se sestanejo v Ljubljani odposlanci .poedinih strokovnih zvez. da stvorijo občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, edine krčanske, obenem pa najmočnejše slovenske delavske strokovne organizacije. Stavba Jugoslovanske strokov-ne zveze je danes močna. Štirinajst različnih strokovnih Zvez je včlanjenih v nji: Strokovna zveza tovarniškega delavstva. Strokovna zveza lesnega in stavbinskega de-'avstva, Strokovna zveza javnih in zasebnih uslužbencev, Strokovna zveza javnih nameščencev. Strokovna ''-veza rudarjev. Poselska zveza, Prometna zveza. Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev. Strokovna zveza tobačnega delavstva. Zveza uradniških vdov Iri sirot. Strokovno društvo državnih cestarjev kraljeve SHS s sedežem vCelju, Strokovno društvo tobač-njh vpokojencev in vpokojenk, Strokovna zveza tobačni trafikantov, Zveza papirniškega delavstva. Priznati moramo, da .ie zadnje poslovno leto prineslo v položaj Jugoslovanske strokovne zveze in v po-°žaj poedinih strokovnih zvez jasen pregled, kje je de-nvska fronta močna, kje je treba z delom zagrabiti in bani bi bilo treba dirigirati še potrebno število zmožnih ljudi. V teku zadnjih 6 mesecev si je Jugoslovanska stro-k°vtia zveza tako pri oblasteh kakor tudi pri socialno demokraških, narodno socialističnih in komunističnih strokovnih organizacijah pridobila s svojim mirnim in sniotrenim ter samozavestnim delom tisti ugled, ki ji Po vsej pravici tudi gre. Mezdnih bojev tekom zadnjega leta ima naša strokovna organizacija kljub stagnaciji v industriji in kljub splošni gospodarski krizi zaznamovati precejšnje §tevi-°> ki so končali z dobrim uspehom. Edina bolečina na 'jPfšem telesu je skrahirani rudarski štrajk y Jetu . katerem pa se je JSZ s svojo Rudarsko zvezo «ala sijajno. Če je Belgrajska buržuazna vlada šla raje j1'} roko Trboveljski premogokopni družbi, kakor pa da ' se potegnila za upravičene zahteve delavstva, ne In<)renio pomagati nič, ker je to za enkrat vsaj vprašaji Politične moči. Jugoslovanska strokovna zoeza do->r° Pozna celokupen položaj delavstva v naši državi, PPsebno pa še v Sloveniji. Zato moremo izjaviti, da čaka Ceb>kupno slovensko delavstvo v strokovnem boju še Vcbka preizkušnja. Ne,le, da je uveljavljen v naši državi Cei,tralizem, ki sam po sebi tlači delavski razvoj za naj-eno človeško dobo nazaj, marveč je centralistična rzava v rokah velekapitalistične in veleburžujske bel-medvojno obogatele porodice. ki nima za delav- 0 uikakega smisla. To so seveda samo velika poli- stv tič Peh na vprašanja, od katerih je v veliki meri odvisen tiš- in neuspeh delavske strokovne organizacije. Jugoslovanska strokovna zveza sc v svojih giba-vjP' ni nikdar nikomutf ponujala. Pač pa je sama po sebi ,r.tl y '°jalno zvezo z vsemi nasprotnimi strokovnimi or-.pPizacijami. kadarkoli je bilo delavstvo tu ali tam v 'st° gospodarskem boju. To bo delala Jugoslovanska ; ro,kovna zveza tudi v bodoče toliko časa, dokler de- Hv del s*vo v celoti ne bo izprevidelo, da je za slovenskega avca edino primerna in prava 'slovenska krščanska str°kovna organizacija. , . , In tako bomo v nedeljo lahko sedli k razpravljalni da sklepamo o računih in da si damo novih smer-ivC.v bodočem poslovnem letu. Mislimo, da naj bi novo k bistvo v tem letu skrbelo zlasti za eno: da zbere j. Jugoslovanske strokovne zveze štab tistih naših la.,V delavcev, ki imajo smisel in voljo delovati v de-vrstah. Politični pregled. Pri nas. p, v Proti korupciji dr^-.bMbičevieevega režima se dviga splošen odpor -v me^'- Vsa javnost čuti, da bi podaljšanje te vlade po- sajll 0^Propast pravne sigurnosti in uničevanje države Sv V Zato Pribičevič in Pašič izgubljata vpliv tudi pri Mr. i lastnih strankarjih. Radikali uvidevajo, da Pašič 0q r Jugoslovanski klub. 1. Stanovnik. 2. Bedjanič. 3. Dr. Kulovec. 4 Klekl. 5. Brodar. 6. Žebot. 7. Štercin. 8. Kremžar. 9. Škulj. 10. Nemanič. 11. Falež. 12. Bošnjak. 13. Raič. 14. Kugovnik. 15. Šiftar. 16. Pušenjak. 17. Vesenjak. 18. Dr: Hohnjec. 19. Sušnik. 20. Gostinčar. 21. Dr. Korošec. 22. Kranjc. 23. Vrečko. Sudarevič je smrtno bolan in zato odsoten. „ \ Posl ° ^°b'l volilne vlade in že javno zagovarjajo močno nain°,Vn° V'atl°vki naj bi jo sestavile stranke opozicijo-sov bloka in bi jo podpirali tudi tisti radikali, ki a/-'jo Pašičevo kompanijo. Borba med demokrati. Ysak 0ik.ar se demokratska stranka razcepila, hiti čipi ° *riIo> dredi svojo organizacijo. Davidovič se ne pjc pbiji močnega in varnega. Tam tudi Pribičevič Vič <Šd sv°ie sreče. Proti pričakovanju pa je Davido-nih j,, rt,0(l velikonočnimi prazniki v Pribičevičev zel-in sguj na. blrvatskem in priredil velike zbore v Zagrebu °tici. Pribičevičevo časopisje, kar besni vslcd te- Tudi v Sloveniji .lutrovskim« izdajicam menda ne bo kar tako gladko. Je vendar tudi med demokrati še nekaj ljudi, ki se jim Žerjavove praktike gabijo. Vse kaže, da je Pribičevič-Žerjavova kl^ka izgubljena. Ona sama upa samo še na silo in volitve in se zanaša na Praprotnikove banke. Hrvatska Pučka stranka. 30. maja ima posestma SLS v Zagrebu svoj veliki zbor. Zadnje tedne je stranka priredila mnogo pokrajinskih zborov in shodov, ki so vsi bili zelo dobro obiskani. Ravno sedanji trenotek je za HPS silno ugoden, ker so Radičevci zapustili abstinenčno taktiko in šli v Belgrad. Prot abstinenčni politiki se je namreč HPS borila z vso brezobzirnostjo in radi te svoje doslednosti pri zadnjih volitvah tudi podlegla radičevi dejnagogiji. Cas in razvoj dogodkov ji je dal popolno zadoščenje in vrste »pučkašev« se množe. Želimo le. da bi hrvatski katoliški pokret res prešel v popoln razmah po vseh hr-vatskih pokrajinah. »Avtonomist« laže. »Avtonomist« v številki 16. trdi, da Radičevi poslanci ne bodo uporabili poslanskih dnevnic zase, ampak bodo vse te dohodke oddali v strankin volilni fond. Res je, da dajejo precejšen odstotek svojih dnevnic v strankin fond poslanci Jugoslovanskega kluba. Radičevci so pa tozadevni predlog v svojem klubu odklonili. V inozemstvu. Rusija in Rumunija. Spor med tema dvema državama sestoji v sledečem. Rumunija zastopa stališče, ki ga je pridobila s pariškim dogovorom 28. oktob. 1928. Rusija pa trdi, da z omenjenim dogovorom še nikakor ni bilo končno rešeno vprašanje Besarabije. Rusija trdi, da je Besarabija samo začasno pod sekvestrom Romunije in zahteva, da se ta sekvester ukine. Rumunija o vsem tem noče nič slišati in trdi da je Besarabija njena last. Zato so se prekinili razgovori na Dunaju. Obe sili - razvijata živahno borbo: in hočeta sedaj uplesti tudi sosedne države v to igro. Naša država se je zaenkrat ubranila. Toda Francija je zastavila svoj upliv za Romunijo in težko se bomo izvlekli. i , Porursko vprašanje je zopet v ospredju. Komisija strokovnjakov, ki je po nalogu zaveznikov proučila položaj Nemčije, je predložila vsem vladam poročilo o svojih ugotovitvah. Strokovnjaki so mnenja, da Nemčija kakršna je, ni zmožna plačati svojih dolgov in so stavili predloge, kako naj se Nemčiji pomaga na noge in se zasigura, da bo Nemčija resnično plačevala po svojih zmožnostih. Strokovni predlogi, še bolj pa splošni, politični položaj so pripomogli, da se je to vprašanje zopet spravilo v razpravo in nekateri upajo, da bo kmalu rešeno, če se posreči odstraniti vsaj glavne krivice, ki jih je diplomacija v zadnjih letih tozadevno napravila, bo mnogo doprinešenega k ustaljc-nju evropskih razmer. Praznovanje prvega maja na Rožniku. Krščansko socialno delavstvo Viča in Ljubljane praznuje letošnji prvi maj na Rožniku. To praznovanje je organizirala Okrajna Delavska zveza za Slovenijo Vič pri Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: L) v sredo, dne 3(1. aprila 1924 ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu na Obtičali delavska predstava; 2.) v četrtek, dne L maja ob 5. zjutraj budnica po Viču, ob pol 7. uri čez Rožno dolino z godbo na čelo odhod na Rožnik, ob pol 8. uri sv. maša na Rožniku s cerkvenim govorom. Po maši ob lepem vremenu manifestacijsko zborovanje pred cerkvijo na Rožniku, na katerem govorita dva govornika Jugoslovanske strokovne zveze. Za slučaj slabega vremena bo zborovanje na verandi rožniške gostilne. Sodeluje godba Katoliškega prosvetnega društva iz Viča. Vičanom se pridruži tudi ljubljansko krščansko socialno delavstvo. In sicer sc zbere ob pol 7. uri zjutraj pred Prešernovim spomenikom. Ob tričetrt na 7. uri pa odkoraka ali čez Tivolski gozd ali pa po cesti na Rožnik korporativno na Rožnik. • Kakor kaže vse, bo manifestacija na Rožniku silno lepa. Zato opozarjamo nanjo vse, ki bodo prvi maj praznovali. Niti eden od ljubljanskega krščanskega delavstva naj ne manjka. Prvega maja torej vsi na Rožnik! Jesenice. Skupina praznuje I. maj takole: zjutraj' budnica z godbo. Ob pol 8. uri zbirališče v Kat. Del. domu na Savi, potem odhod na Plavž, kjer bo sv. maša za pok. dr. Krekom. Nato odhod nazaj na Savo, kjer se vrši slavnostno zborovanje v Kat. del. domu; poroča dr. Gosar. Zvečer se pa vrši ob 8. uri velika socialna drama »Ubijač«, pri kateri sodeluje okoli 50 igralčev. Predprodaja vstopnic za igro v slaščičarni g. Rozman kot po navadi za večerno prireditev. Člani skupine se poživljajo, da se slavnosti'polnoštevilno udeleže in da se pri urejevanju in med sprevodom pokore rediteljskemu zboru, ki ima nalogo skrbeti za red m mir in za ureditev sprevoda. Zveza papirniškega delavstva. Dev. Marv Polje. Naše delavske organizacije, skupina Zveze papirniškega delavstva, Okrajna delavska zveza ter Krekova mladina Snebcrje-Zadobova, vabijo k proslavi 1. maja. Spored: 30. aprila. Od pol 7. do pol 8. ure zvečer koncertrira godba kat. slov. izobr. društva na vrtu Ljudskega doma. Ob pol 8. uri začetek delavske predstave v Domu. Petje delavskega moškega zbora. Delavska alegorija (živa slika). Ljudska drama »Za pravdo in srce« na novo naštudirana in skrajšana. I. maja. Ob 5. uri zjutraj budnica. Ob pol U. uri zbirališče pred Domom. Ob 9. uri sprevod z godbo in zastavo v cerkev k sv. maši in cerkvenem govoru. Po sv. maši delavski tabor na vrtu Ljudskega doma (v slučaju slabega vremena v dvorani). Na taboru govore razni govorniki. Vstopnina za predstavo navadna. Predprodaja vstopnic v delavskem konsumnem društvu. Del čistega dobička je namenjen za zastavo Krekove mladine Sne-berje-Zadobova. Dolžnost nas kliče, da pokažemo ta dan svoj moč. Zato vsi na proslavo! Mariborsko okrožje. Praznovanje 1. maja. Mariborsko krščansko socialno delavstvo bo praznovalo svoj praznik na tale način: Zjutraj ob ‘). uri sv. maša pri frančiškanih, po maši zborovanje v dvorani zadružne gospodarske banke. Na zborovanju poročata tovariša: načelnik okrožja dr. Andrej Veble in narodni poslanec Franjo Žebot. Popoldan je skupni izlet na goro k sv. Petru, z godbo katoliške omaldine. Za izlet se zbiramo ob pol dveh pri železnem mostu ne na Melski cesti. Dostojno in brez zunanjega vrišča bomo praznovali naš dan, a z zavestj >, da praznujemo dan. ki more nekoč biti dan naše zmage, zmage dela. Iz Zagorja ob Savi. Letos bo prvi maj za naše kr- I ščansko delavstvo v Zagorju res, pomemben. Dolga leta se je zdelo, da bo edino rdeča zastava tisto odrešilno znamenje, katerega se mora vsak delavec oprijeti, če hoče služiti sveti ideji, ki bo zmožna oprostiti trpina nadvlade izkoriščevalcev.' Nekam v ozadje je bilo potisnjeno krščanstvo. Toda minuli so časi, prišlo je spoznanje. Rdeči prapor, simbol osvobojenja; ni rešil rudarjev. ni zadostil namenu. In vskipeli so delavci, da je omahnil prapor, izdan, prodan, proklet in obsovražen. Danes se zbira delavstvo pod zastavo, katero je že pred 30. leti dvignil Krek. Prvič bo dan 1. maja naše delavstvo pokazalo tisto življenjsko silo, tisto krepko voljo, ki jo daje edino krščanstvo. Pokazalo se bo zveste učence dr. Kreka in dokazalo, da bo vstrajalo v vseh bojih, pridobivalo in končno zmagalo. Sv. maša bo ta dan za delavstvo ob 8, uri. Po sv. maši zborovanje za katerega sta nam obljubljena celo dva govornika iz Ljubljane. Popoldan ob 3. uri se začne na dvorišču »Zadr. doma«, prosta zabava. Sodeloval bo celokupni pevski zbor in orkester. Vsi prijatelji našega pokreta ste iskreno vabljeni! Na svidenje! I. maj v Celju. V Celju proslave praznik dela organizacije: »Jugoslov, strok, zveza«, »Delavska zveza« in »Krekova mladina«, letos s ledečim sporedmo: Ob pol S. uri zbirališče na vrtu hotela »Beli vol«, kjer je kratko zborovanje. Ob četrt na (>. uro odhod z godbo na Babno, kjer je pri Janičevi kapeli sv. maša ob 9. uri. Po sv. maši manifestacijsko zborovanje delovnega ljudstva. - Popoldne je izlet na Babno, kjer se priredi na velikem .laničevem vrtu prijateljska zabava z lepim sporedom. Ves dan sodeluje pri proslavi polnoštevilna železničarska godba iz Celja. Praznik dela naznani žel. godba s svojo budnico po mestu ob 5. uri zjutraj in streli iz topičev. Dolžnost vsega poštenega in zavednega člana proletarijata je, da se udeleži naše skupne proslave od blizu in daleč. Proslavimo naš 1. inaj v znamenju vzajemnosti, zavednosti in bratske ljubezni. Vrunče Žužek: Praznovanje 1. maja. L maj je pred vratini. Močnejše skupine od poedi-nih strokovnih zvez, včlanjenih v Jugoslovanski strokovni zvezi, so se že priglasile, da hočejo l. maj praznovali slovesno in so naprosile centralo, da jim dopošlje ua manifestacijska zborovanja primerne govornike. Moremo izjaviti, da niti ena naših skupin letos ne bo ostala za I. maj brez govornika. PrVi maj je praznik dela. Praznik vseh tistih, ki si z delom svojih rok in svojega uma služijo svoj kruh in ki bijejo boj Zato. da se uveljavi v javnem življenju načelo, da je življenje iz dohodkov brez dela nedopustno, protisocialno in protikrščansko, Zakon dela je človeštvu dan od Boga. Ko je grešil Adam v raju in ko ga je vsemogočni Stvarnik iz raja izgnal, je bilo človeštvo s tem dejstvom obsojeno na večno pogubljenje. Bog pa ,se je v svoji neskončni usmiljenosti zavzel za človeka in mu je. po devici Mariji obljubil odrešenika, ki naj reši človeštvo iz nadnaravnih zakladov moči od zadolženja. Poleg tega pa je dal Bog človeku še zakon dela z besedami: »Zemlja ti bo trnje in osat rodila in v potu svojega obraza boš jedel svoj kruli«. Krščansko delavstvo teh besedi ne smatra za kazen, kajti ta zakon dela je Bog dal človeštvu kot blaženo rešilno sredstvo, -da si s po- močjo vsakdanjega dela in truda tudi samo zasluži en del nebeških blaženosti, ki nas čakajo po smrti. Zato je za nas naglašenje splošne dolžnosti do dela klic po krščanskem pojmovanju dela, ker je današnji kapitalistični družabni red zakon dela in vzvišenost dela zvrgel in proglasil profitarstvo, človeka pa za navadno blago, ki je vredno le toliko, kolikor se da izkoriščati za materi-elne dobrine.. Nasprotnim delavskim strokovnim organizacijam manjka to vzvišeno pojmovanje dela. Zato se mi prav nič ne čudimo, če se pojavljajo v socialno de-mokraških in komunističnih vrstah neprestani spori, ki 1 itak premalo konsolidirane delavske vrste še bolj cepijo v brezpomembne drobce. Delo bo dobro in priiv vršil samo tisti, ki ga do dna doume. Tisti, ki si bo napisal v srce geslo Št. peterskega orlovsekga odseka v Ljubljani: »Nikomur hlapci«!. Hlapci samo pred enim, pred Njim, ki je oče in stvarnik vsega. Zato praznuje krščansko slovensko delavstvo prvi maj s sv. mašo. Ni slučaj, da se je na Vrhniki izjalovil prvotni načrt, na podlagi katerega bi bilo tamošnje krščansko socialno, socialno demokraško in komunistično, delavstvo praznovalo prvi maj skupno. Buržuazija je tako tesno združena, da jo more vreči le zveza delovnega ljudstva, kadar nastopa enotno. Ko pa je krščansko socialno delavstvo na Vrhniki predlagalo praznovanje prvega maja s sv. mašo, so komuništje in socialni demo-kratje izjavili, da za mašo ne marajo. Dobro!, Postavili so torej na čelri, da Bogu nočejo biti hlapci! Kdor pa Njemu ni hlapec, jj hlapec vsemu posvetnemu. Tako se ■ tudi godi. In zato naj se krščansko socialno delavstvo | ob praznovanju letošnjega prvega maja končno zave, j da je pokret materialističnega socializma in komunizma le začasen, mimohod nekega potrebnega zla, da pa ni več daleč čas, ko se bodo zapeljane mase do zadnjega j svojega člana vrnile tja, kamor spadajo, to je v okrilje j krščanskih delavskih organizacij. Najvažnejše, kar nas vodi k praznovanju prvega maja je, da naglasimo za celokupno slovensko delavstvo enotnost duha. Kajti duh je. ki poživlja. Slovensko delavstvo mora enotno razumevati kapitalistični družabni red i;i njega ustroj, mora enotno vedeti za cilje in | smotre ter pota krščanskega socializma, mora enotno i držati svojo strokovno in politično glasilo in mora biti enotno tudi v organizaciji organizirano. Zato bomo na prvi maj nabirali vsepovsod naročnike za »Pravico«, nabirali za tiskovni fond »Pravice« in razprodajali dr. Andrej Gosarjevo brošuro »Za krščanski socializem.« Slovensko socialno krščansko delavstvo z letoš- j njim 1. majem vstaja. Že danes je činitelj. preko katere- | g.i ne more iti javnost. Cez leto in dan bo slovensko delavstvo v vseli važnejših vprašanjih merodajno. Tako mora biti in tako je tudi prav. Naša tridesetletnica. Urnih korakov se bliža praznik tridesetletnice. Le ! še en dober mesec in napočil bo naš dan. Krščansko delovno ljudstvo bo javno manifestiralo pod praporom ti-| ste organizacije, katere ustanovitelj je bil rajnki dr. Krek. Manifestiralo bo za idejo poštenosti in ljubezni, katero ! današnji družabni red tako kruto onečašča in zavrača, j Lnodušno bo zahtevalo revizijo v politični upravi ter J zahtevalo pravično uredbo in pravične zakone za za-i postavljeno delovno ljudstvo'. Dvignilo bo svoj glas pro-j ti kapitalističnem sistemu in zatiranju v domačem dru-i žabnem življenju. Skratka 1. junij bo dan krščanskega delovnega ljudstva sploh. Naš glas mora biti glas vseh poštenih. Kdor je proti neštevilnim krivicam, ki se gode dandanes vsem delavnim slojem, se mora pridružiti naši armadi. Slavnost praznovanja tridesetletnice se je omejila samo na en dan. Vsled tega bo vsakomur omogočeno se je udeležiti. Od nekaterih zvez in posebno podružnic naše Krekove mladine je pripravljanli odbor za tridesetletnico že dobil poročila o veliki udeležbi. Zelo hvalevredno je, da so nekatere skupine proglasile udeležbo obvezno za vse člane. Sedaj pričakujemo poročila še od ostalih zvez in skupiti. Te prosimo, da pošljejo v najkrajšem času svoja poročila na Pripravljalni odbor, ki posluje v pisarni .1SZ ua Starem trgu 2/1. Vsem našim zaupnikom in .prijateljem priporočamo in jih prosimo, da zadnjf nreseč / vso silo" gl tira Jo: Ne razpolagamo z množino denarja, da bi svoje skupine in zaupnike obsejavali z okrožnicami, omejili se bomo le na najpotrebnejše. Vsled tega naj v glavnem zadostujejo poročila v »Pravici«. Kdor bi želel kakega pojasnila, naj se obrne na Prip. odbor za tridesetletnico, pisarna JSZ na Starem trgu 2/1., Ljubljana. Tudi pokrajinska okrožja na Štajerskem se za našo tridesetletnico pridno pripravljajo. Od njih smo dobili že več poročil o pripravah in o veliki udeležbi. Štajerci pridejo s skupnim jutranjim vlakom v Ljubljano. Nasprotniki krščanske delavske organizacije bodo 1 juto agitirali proti udeležbi. I udi o tem smo dobili že več poročil. To je razumljivo. Vsaj se ravno naša or- ] ganizacija bori proti vsem krivicam današnjih dni. In ! kolikor je krivic, toliko nasprotnikov tudi imamo. Zato j smo vsem marnonistom trn v peti. Mi pa bomo agitirali ! od moža do moža, da bo manifestacija za našo pravico tem sijajnejša. Vsem intrigam odgovarjamo le z marljivim delom. Misli o novi družbi. Cilj vsega socialnega gibanja današnje dobe je, ustvaritev novega družabnega reda. V dosego tega cilja, se poslužujejo razni socialni sistemi-različnih sredstev. Dejstvo je, da je današnji družabni red postavljen na napačno bazo, vseosrečujočega liberalizma. Človeštvo se je oklenilo te teorije, ki ni nič druzega nego pobeljen grob. pesek v oči bednemu človeštvu. Načelo liberalizma, brezmejna gospodarska svoboda, svobodna del. pogodba, svobodna konkurenca in še mnogo takih slad-kodonečih fraz. Po izvajanju liberalizma mora v človeštvu, ako zavladajo ta gosp. liberalna načela zavladati j popolna harmonija. Vsak bode lahko dal razmaha svojim | telesnim in duševnim zmožnostim. 1 oda mesto liarmo- I nije je. nastala disharmonija, mesto balogstanja je nastal na zemlji brezmejni prepad, ki je ločil celo človeštvo v dva razreda. Kje je tedaj tisto blagostanje, tisti raj, ki ga je obetal liberalizem! Ali ni ravno ta brezmejna svoboda privedla človeštvo do sedanjega mizernega položaja? V moderni dobi velja načelo: Kdor je gospodarsko moč-, nejši. tisti ima pravico do bivanja; vse drugo naj pogine. Individuum je vse, družba nič. Odtod ono brezmejno kopičenje bogastva v rokah nekaterih. In ako je na eni strani preveč bogastva, ga samo ob sebi umevno na drugi strani primanjkuje. Posamezniku se je dala popolna gospodarska svoboda. Ni se oziralo pri tem na to, da je človek socialno bitje, član družbe, do. katere ima vsak človek svoje dolžnosti. Tako smo zajadrali po tej teoriji liberalizma v ero kapitalizma. Kapitalizem se rad povsod ponaša in širokousti v zaslugah, ki jih ima na polju kulture in civilizacije. Vsa ta mogočna stavba sedanje moderne kulture, splošnega napredka pa se zruši pri pogledu, pri spominu na minulo svetovno morijo, ki ni bila nič druzega kakor boj med gospodarsko močnejšimi. Za gospodarske interese je padlo brez števila nedolžnih žrtev. Proletariat je moral z lastno krvjo braniti inteiese kapitalistov. To je torej tista blažena kultura s katero se današnji kapitalizem ponaša. Mesto jednakosti je zasejal liberalizem v svet nc-ednakost, ustvaril si moderne sužnje, ki morajo prodajati svoje delovhe moči nenasitnemu tnolohu za slepo ceno. Toda razred, ki ga je ustvaril, se je pričel zavedati, vzdignil je glavo od stoletnega suženjstva; nasto- .■ pila je reakcija, to je načelo neizprosen boj proti kapi- | talizmu. Gospodarski red, kojega namen ni obče človeško blagostanje naj brezpogojno pade. To je postala parola zatiranih. Toda žal tudi v njihove vrste so se vgnezdile nekatere osnovne nakape, ki danes tepo delavstvo. I}rva je brezmejni materializem, t. j. svetovni nazor, ki pozna samo eno in to je materia. Človek, delavec je materializmu stroj, organizem brez duše. Kadar se izrabi stroj, se ga vrže med staro šaro in mesto njega se postavi druzega. Tako je danes tudi z delavcem. Dokler ima dovolj življenjske moči, ki jo prodaja podjetniku, toliko časa ima mesto v tovarni, kakor hitro pa se postara,’ obnemore, se ga vrže na cesto, kjer naj pogine. V novi družbi mora vladati nazor, ki pripozua človeku tudi dušo. V novi družbi ne sme vladati sama gola pravičnost, ampak tudi ljubezen mora v novem družabnem redu zavzemati važno mesto. To mora dati pil edino le krščanstvo. K preosnovitvi družabnega reda pa je neohodriO/f potrebna močna socialna zavest. Mlajše generacije se j morajo otresti krive in napačne liberalne vzgoje. Ves' naš -narod plava še v starem liberalnem miljenju. Znan je pregovor: »Vsak zase. Bog za vse«. V tem oziru ima široko polje ravno vzgoja. Že otroka v šoli je treba opozoriti. da je socialno bitje, da je član družbe, ki mu ju dala vse. Posebno pa je treba to povdariti na srednjih šolah, kjer se vzgaja naraščaj bodočih delavcev. Ako torej hočemo ustvariti nov družabni, red, začnimo naj-preje v nas samih. Iztrebimo iz naših src kal vsega zla, egoizem. Vsadimo v naše srce mladiko krščanske pravičnosti, ljubezni in solidarnosti. Še le potem pojdimo med svet in oznanjajmo enoten nastop zatiranih, kajti le v solidarnosti, v vzajemnosti bo naša rešitev. Oklenimo se torej z vso gorečnostjo kršč. socializma, kajti smatramo to odredbo za grdo izzivanje in otročjo šika-no delhvstva. Skrbeli pa bomo, da se bomo na kak drug način informirali o sikupinih načrtih. Pač pa pozivamo članstvo, da se zaveda napram organizaciji svojih dolžnosti, od katerih je odvisno vse delovanje. Na j veliki petek smo izročili materi zemlji enega svojih zve- ; stih članov, tovariša Stanko Šobrla mladega in zvestega , ! katoliškim načelom. Bil je sin dobrih krščanskih star- j šev, član skupine SZTD, Orla in kat. del. društva. Stat i je bil komaj dvajset let. Zato počivaj, dragi tovariš v Bogu. Ljubečim staršem, bratom in sestri pa naše naj' iskrenejše sočutje. Društvo diplomiranih babic v Sloveniji - Druga naša naloga pa mora biti vsled neopravičenega predpisovanja honorarja za babice pri družinah« 1 katerih očetje so zavarovani pri okrožnih bolniških bi a' ] gajnah, boj za uveljavljenje naše lastne tarife proti na* silnemu usiljevanju tarife bolniške blagajne. Kako postopajo ti uradi sedaj? Oni pošljejo po poš« honorar babici po svoji tarifi (65 Din. na deželi, 130 Pi"' v mestu, dočim je naš tarif za revne 100 ozir. 200 DiJ^ : za bolje situirane 200 ozir. 400 Din., za premožne 40° ozir. 800 Din. in — za vsa redna opravila .pred, pri 9 dni po rojstvu). Po nekaj malega obvez iu razku?-1' bi morala babica za vsak slučaj posebej iti k okrožnem11 zdravniku pred rojstvom! Ker za več slučajev nsK' nadno po rojstvu ne dobi več. Na deželi torej naj za vsako rojstvo vnaprej ve, in vnaprej morda v sneg*1- | maršira po več ur daleč po obveze. 10 dni streže, P°' | tem pa vzame 65 Din.! . | Ta zahteva je nasilje, do katerega okrožni urad , za zavarovanje nimajo pravice in oblasti; brez nas vednosti in privoljenja so te tarife postavili in me jil1 11 pripoznamo. Me imamo svojo tarifo, za katero ima'1' piavico v pravilih društva, potrjenih od državne oblas « Ako primerjamo naš honorar po tej tarifi in naše vorno delo z delom in tarifi ali plačo drugih stan° J vidimo, da je celo po naši tarifi naše delo slabo pl^:l' ; .in so naši tarifi nizki. Če tudi so nas na anketi Zdravs odseka gospodje (7 g. zdravnikov, zastopnika vlade iti oolniške blagajne) silili, naj sprejmemo njihov tarif, naše Jruštvo nikoli ni v to privolilo. Pač pa so članice na našem občnem zboru odločno zahtevale, da odbor ne sme Popustiti od naših tarifov nasproti blagajni, ki neopravičeno vsiljuje nam svoj nesprejemljivi tarif proti naši volji. Vzlic temu postopajo okrožni uradi boln. blagajne tako, kakor bi bilo vse v redu in prav! Pošiljajo babicam neka Potrdila, ki naj jih podpišejo in s tem potrdijo )■) Podatke o rojstvu otrok in o materi, 2.) pa tudi pre-Jpro honorarja po tarifi blagajne. Ako to podpišejo, se Ju'i izplača ta od nas nepripoznani honorar in tisti, ki so nam diktirali te svoje tarife, se nam smejejo v pest, ccs> zdaj smo jih pa ugnali. loda me se ne damo kar tako ugnati! Naše zahteve ‘^Pravične in ne odnehamo. Tudi v to past se ne bomo /Meti. Članice, ki hočejo varovati svoje pravice in rsiti v svojo korist sklep društva, bodo postopale ta-0; kjer jo kličejo k porodu, naj pove naprej, na ne pri-,>Wi:rUi tarifa boln. blagajne in za ta honorar ne prevzame ''Povila, ampak izključno le na račun matere (družile) in se pusti le od nje plačati. Z blagajno naj ima opraviti kdor je pri nji zavarovan, babice nimamo ž njo jc opraviti (kakor krojač, ki je naredil zavarovancu oloko). Potem ima babica pravico zahtevati od druži-e naš honorar po društveni tarifi. Z bolniško blagajno "‘•j se pravdajo zavarovanci sami. ki ji morajo plače-V:jti zavarovalne prispevke in imajo pravico zahtevati d nje stroške za zdravnika, zdravila in babico. (Gg. travniki so lani skoraj celo leto štrajkali, da so dosegli v°i hdnorar! Tudi me ga bomo, če bodo vse članice postopale). Ce blagajna ne povrne zavarovancem r°škov, naj se sami in njihove organizacije pravdajo 1,1 bodejo ž njo. Menimo, da je zlasti naloga njihovih j^Kanizacij, da nastopijo iu prisilijo blagajno, da plača r treba. Kam pa sicer gredo njeni milijoni? Za nazaj članicam ne moremo pomagati, ker se Pred prevzetjem opravila pogodile s stranko. Za jenih razmer prisiljeni delati do popolne onemoglosti ali čakati na smrt, da jih reši vseli težav. Delavci, v našem lastnem interesu je, da se za stvar zanimamo in ji posvečamo več pozornosti, kajti tudi mi pridemo v enak položaj, v kakršnem se nahajajo današnji upokojenci. S tem. da se izboljša gmotni položaj naših upokojencev, je zasigurana tudi naša bodočnost. Dopisi, oj Pa se pogodite le s stranko, blagajna nas nič ne •lis l!a'Dr'- ™ ,nKa. Ako vpošljejo Potrdilo, vpišite samo uradne po-atke o materi in otroku, druge podatke ( o denarju), a Prečrtajte, ker ne potrdite nikakega prejema od bla-Potem se podpišete kot uradna oseba, ki potrdi -jesničnost podatkov, ne pa prejema denarja (po bla-i tarifi). Delajmo vse tako, pa bomo videle, kdo bo Prej odnehal! Rudarji. . Hrastnik. Položaj rudniških upokojencev postaja od V"L“ do dne obupnejši. Kljub temu, da prispevajo rudniki Pokojninski' sklad v Ljubljano od vsake tone prodane-^ Premoga 5 Din., ter'se nabere tega denarja več kot dobivajo upokojenci doklado še sedaj v isti vi- '•'d °r so jo prejemali septembra 1922. Cene živilom t^^Kim potrebščinam so od takrat že zelo poskočile, kcir.’ so mnogi izmed upokojencev, ki nimajo nika-. *>a Premoženja, prisiljeni iti delati (če še sploh morejo .J- gibati), da se na t? ali oni način preživijo. Vsakemu hai-3^110’ s ^‘n" mese<^ne doklade ni mogoče izpod ' Omisliti je pa tudi, da takšen človek, ki je v prid ^ Jetnika žrtvoval svojo mladost, zdravje ter se morda ^habil. ni zmožen za delo in si želi pokoja, kakr-^ ^ si je tudi zaslužil. Ali ni to v nebovpijoča krivica,-: ra-.11!" ra jo upookjenci na stara leta še delati ali pa be-Sled nw^ei° °d pomanjkanja umreti? Mesto, da se jev v. starostne preskrbe od strani merodajnih faktor-' ,ož cimprej kaj določnega ukrene in izboljša gmotni po-skoV\lla^*’ "Pokojencev, se vsa stvar zavlačuje v ne-nulr’Cni)St 111 P'ta z obljubami, s čimer pa ni niko-Posr P°maKano. Treba je dejanske pomoči iu sicer s sijjfanjem pri vladi, iu podjetnike bi bilo treba pri-eUjL,' uko ne bi hoteli tega prostovoljno storiti, da pla-raj.J°. v Pokojninski sklad prispevek sorazmerno z na-lt0j aj:)čo draginjo. Od tege naj bi se potem dajalo upo-ie ()1Cein t()liko, da bi bili preskrbljeni. Pripomniti je, da l9]rt Prispevek rudnikov v pokojninski sklad še od 1. ča$a 'st'- klinb temu. da se je premog od tistega ko v ve^krat podražil. Ako bi imeli podjetniki nekoli- k()t()ec Soc. čuta in krščanske ljubezni, bi se dalo z lah-ie, |^tTlarsikaj napraviti in bi ne prišlo tako daleč kakor ?r Pa primanjkuje teh dveh čednosti, je vsaika pro-D£lrija V steno in P()Stajajo ljudje vsled takega po^to-ysie^ vodno bolj nezaupni. Mnogo je delavcev, ki želijo starosti ali bolezni iti v pokoj, pa so vsled neure- Hrastnik. Pravica je res po pravici stvarno ožigosala razmere na hrastriiških šolah in delo naših naprednih učiteljev. Človek bi mislil, da bodo takoj napolnili »Jutrove« predale z zagovori in napadi na klerokomune. Toda glej! Zadeti so bili tako v živo, da jim je sape zmanjkalo. Prvi si je opomogel naš velezaslužni šolski Miha in napihal v Domovino zares prav izvirno kolobocijo da odvrne ljudsko pozornost drugam. Med tem pa je Pravica že zopet poročala o učiteljskem izrabljanju šolske mladine v zasebne in sokolske svrlie. Sedaj je pa tudi Mihatu sapa zastala. Tri tedne je molil pokoro prodno se je ujunačil ter zopet zapisal v Domovino nekaj nenavadnega na naslov hrastniških klerikalcev. Mesto 'zagovora je napisal, da ne bo na noben dopis več odgovarjal (ker preko resnice ni mogel) in, da bo znanemu dopisniku odgovarjal odslej s pasjim bičem. Prekrasna dika napredne sokolske kulture. Takšni so napredni vzgojitelji mladine. Milia misli, da bo na vsak način ustrahoval hrastniške prebivalce, saj že dolgo nosi or-junski znak. Samo eh primer. 7. III. 1924 je bilo zbranih v gostilni Pintar 8 poduradnikov in 2 učitelja pri likerju. Ker so bili do nezavesti pijani, so počenjali takšne lopovščine, da se pero ustavlja pisanju. Ljudje so takoj govorili o sestanku ter_ se zgražali nad takim početjem. II. III. pa je g. K. L. napadel Svojega tovariša pri poslu v rudniški pisarni radi izdaje. Ti naprednjaki so Mihatovi pajdaši, sedaj jih bo gotovo prav po orjunsko s pasjim bičem namahal v zahvalo za polomijo, u. Miha, predno boste svoje potrebne bratce dovolj nabičali, boste imeli sive lase. Ali je kje tako kakor pni nas? G. učitelj »So kol« si najame redarja, da v šolski telovadnici pretepa šolarje. Tudi tu bi imel g. Miha posla, če bi objektivno sodil Da bi se pa kedo bal Miha to vili batin, otem ni misliti. V Laškem so davno sezidali neko hladilnico kamor dajo na odmor vsakega, kedor je preveč močan. Tudi za Mihata in podobne or-junčke je ta prostor vsak dan na razpolago. Kar se pa tiče klerikalnih dopisnikov, povem, da nas je lep krožek in bomo stali na straži ter vse napredne sokolsko-orjunskc čednosti točno poročali »Pravici«. Ob priložnosti bomo povedali za koliko so ogulili ti tiči tovariše rudarje za narodni dom. Bolfetov Pepi, klerokomun. Socializem hrastniških Bernotovcev. Pod teni naslovom priobčen dopis v »Pravici« je porazno vplival na rdečo gospodo. Gospodu M. se dela iv toliko krivica, ker trdi dopisnik, da je g. M. Berno-j tovec. lo ni res. G. Miha je, Korunovec. pač pa je na-. čelnik II. politične (Bernotove) skupine v Hrastniku. • Ko je »Pravica« prišla jo je hitro neki Bernotovec (z i rdečim nosom) nesel v konzum. G. M. je bil v zadregi j ter je rekel, da bo tožbo vložil. Do bo gospodu pri tožbi bolje uspelo, povemo še tole: G. Jazbec je na kolodvoru prosil g. A. Logerja naj za konzum glasuje na seji v Trbovljah. Da ne smejo priti v konzumovo stanovanje neki rudar in neka rudarjeva vdova. Dalje ste g. M. dne 30. marca t. L na cesti napadli delavca .1. Gotzt ter ste ga rotili, da ne sme povedati, da je bil prisiljen podpisati prošnjo za stanovanje v konzumu. Dalje ste mu rekli, da še svoji ženi ne srne tega povedati. Dne 29. III. 1924 ste bili med 12. in 13. uro v to svrlio pri g. liirtiču. Povejte nam javno, kedo laže mi ali Vi? Jesenice. V petek dne 11. aprila je sklical Savez Met. Rudnika shod, kateri je imel namen da podkrepi zahteve žic. valjavcev zahteva, ki so v pogodbi zasigurane in jih je podjetje hotelo kršiti. Pač je vzelo celokupno delavstvo te zahteve na znanje in je glasovalo enodušno in s tem tudi pokazalo, da bo še nadalje podpiralo svoje izprte tovariše če ravnateljstvo zahtevam ne bo ugodilo: Toda, ko je besedo dobil sodrug Bračinac, je orisal vkljub temu, da je bil strok, shod tudi politični, položaj. In kaj je povedal možak? Vsi radikali, demokrati in klerikalci so njemu zastopniki kapitalistov, samo soc. demokrati okoli Divača in Komp. so prava proletarska klasa. Ker je možakar rekel, da že 20 let deluje v stranki in ker je stranka internacionalna, ga vprašamo, kje je bil pred vojsko? Ali mu je znano, da je socialistični klub poslancev nemškega Rajha na skupščinski seji glasoval za vojni kredit 4 milijarde mark dne 10. avg. 1914. Preidimo na konec vojske, pa ga vprašajmo, kdo je imel takrat v Rajhu vladne vajeti v rokah, ko sta bila usmrčena Liebknecht in Luksenburg in zraven njiju še par pristašev. Ne bi se dotikali tega. ker ne soglašamo s svet. nazori teh nesrečnežev, toda ker se toliko prežvekuje nesrečna Zaloška cesta, pa moramo to povedati. Žene in dekleta. Resna beseda. Svetost zakona, spoštovanje do zaroda sta dva najmočnejša stebra srečne družine, zdravega naroda in močne države. V njih so korenine za moč vsakega posameznika, njegova opora in njegov mir. Pojm o svetosti zakona se danes prav zelo izgublja in bolj kot materialna beda boli ženo izguba nekdanje resnične družinske sreče. Mnoge izmed žen je zagrabil vrtinec časa, da so izgubile zavest za svete naloge svojega življenja, izgubile zmisel za materinsko srečo in materinsko veselje. Celo dobre žene je premotila obilica letečih modernih krilatic, da so se vživanju na ljubo odpovedale svojemu naravnemu zvanju, a so zato tudi —ako niso še docela oglušile vesti — zapadle pekočemu nemiru. Beda današnjega časa, neveseli pogled v prihodnost, zdravstveni oziri in podobno hočejo biti vodilne misli pri krepkem dokazovanju, da je žena odvezana od svoje dolžnosti, da sme rabiti razna skrivna sredstva za odprav:) plodu itd. Poleg tega, da tako naziranje in ravnanje tepta božje in naravne zakone, ponižuje tudi ženo, ker ji, odrekajoč ji dolžnosti, jemlje tudi vse pravice. Otroci so vendar' prihodnost staršev, upanje njihovega življenj 1. Oni šele dajejo zakonski skupnosti pravi pomen. Sedanjo bedo časa izrabljajo razni temni elementi z besedo in tiskom za propagando neomenjenega uživanja. Zato vidimo žalostno sliko, da mnoge žene iz vseh slojev nasedajo tej vabi in pozabljajo na svoje svete dolžnosti. Zabava in zopet zabava in ta more in zna prav dobro zamoriti vso moč in vsak zmisel za zakonsko zvestobo in družinsko ljubezen. Težav in skrbi ni nikoli manjkalo, a zabavišč s strupenim ozračjem je bilo mnogo manj. Zato pa je bilo duševnih dobrin več in več družinskega zmisla in domačnosti. Toda zakon in družina morata zopet postati domače svetišče. Prenehati mora z nekako pOskušnjo, ki je že vnaprej gnezdo dvojjie morale. Ko temelji pravi in pošteni zakon na čisti, nesebični ljubezni žene, mora prinesti mož pristno protiutež: brezpogojno zvestobo; kajti moralni zakon je le eden in ta velja kakor za ženo, tako tudi za moža. Čistost je čast žene in spoštovanje do te žene, do matere njegovih otrok pa je čast moža. Življenjska modrost. Iz del M. Herbert. Napravi njim. ki so odvisni od tebe, življenje srečno in vedi, da si storil nekaj božansivenega. Kar storiš v jezi, moraš navadno vselej obžalovati. Bolje, da se daš ogoljufati kakor pa, da postaneš v splošnem nezaupna. Postati moraš voljna in sprejemljiva; kajti povsod in od vsakega se moreš kaj naučiti. Cim bolje vršiš svoje delo, tem boljša postaneš pri tem sama. Skrb za našo mladino. Sedanji čas stavi na nas vse drugačne in povedane zahteve kakor kdaj prej: poleg dela tudi še mnogi požrtvovalnosti, nesebičnosti, vestnosti in zvestobe. Zdi se. da so vse te čednosti nekako zastarele, ker jih oči-ttije le še samo tisti, katerega bitje in žitje sloni na globoki vernosti. In vendar so temeljna zahteva za skupno družabno življenje. Odtujeni po slabih zgledih, se odrasli Zaznamovani. hovgj/Pod Jieba se je vsipal sneg. Gosti kosmi so oma-Sa|j v zimsko, noč. Vstali so snežni vrtinci in se me-zdyj y S;itanskim pišem, ki je zdaj oplezal skalne čeri, -°Pet razkrTival slemena vaških hiš. Pon1jsj!]^aKor vam, ker vas greje peč in niste lačni«, je ,ler°dii ?lha Osoren in se zganil na zasneženi cesti. Z raztrga° ct,Uo sfc je oprostil snežink iu prestopil. Skozi 8a je J10 brezpodplatnike se mu je vsipal sneg in zeblo Htniji kleščen su^nj'č mu je opletal v vetru, da se je Jesee. p. Zaneinarjena srajca in pokazala, suhotno tekače j jo je leno, brez volje, potlačil za predvojne • ekje v^zil' • • • Takrat se je spomnil, da je lačen, k in 2 sr ZkP11 'L ()ti'Pa* 1 "m je stopil na čelo in suh kašelj se ga je ari°vanjC<^ bw konec«, se je ustrašil. Brez dela, brez St; a>ija — proklet... ki o n p" ” rudar. Komaj je odrasel šol- trnet-IT1’ 1° mora* z očetom v rov. Mlad se je naučil ' °četa T ?‘ad ubo®ati. Pridno je delal, da razbreme-°da le-temu je bilo že usojeno; zima ga je ; potisnila na posteljo, spomladi so ga zagrebli. Mihovi bratci so se raztepli v svet. Sam pa je delal, kar se je naučil. Pridno je pohajal v rov in z zaslužkom pomagal materi. Po očetu je dobil za dedščino delo in pokoro za I tolažbo. Ko mu je umrla mati, je ostal sam. Zeniti se i ni hotel. Ceniti bi silil še v večjo revščino, je modroval. | In čutil je. da ni zdrav. V prsih ga je tiščalo, da je včasih le s. težavo delal. Pogosteje je stopal k zdravniku in pri-stradani krajcarji so kopneli. Prišla je stavka. Tisoče rudarjev je odtegnilo roke in dvignilo glave.. Kruha!, je šel glas po revirjih; pravice! življenja!, so zahtevali delavski bataljoni... Miha je bil ves čas stavke zvesto na strani sotrpinov. Ni hodil po shodih in tam navduševal, a vstra-jal je. Mrk. s povešeno glavo je stopil lansko, septetn-brovo jutro s krdelom — premaganih v rudniško zval-nico. Možje so pograbili motne brljavke in hiteli v rove. »Osoren, vi ste odslovljeni,« je prehitel Miha, paznikov glas. Niti trenil ni z očmi. Brezbarvno lice mu je ostalo neizpremenjeno. Sklonil se je po knjigo, katero mu je ponudil vljudni gospod in jo odprl. Polglasno je čital: »Zdrav odpuščen«. V prsih mu je zahropelo. Toda prikril je kašelj, nalahko pozdravil in odšel. Preponosen je bil, da bi vpraševal, čemu je odpuščen. Povsod je iskal dela. Toda, vsled hudičevega pe-j čata v knjigi ga ni dobil. Pa saj ni bil sam brez dela, i vse bi šlo, če bi bil le zdrav. I „ ................ Stanovanja m plačal sest mesecev. Raztrgal je | čevlje, obnosil obleko. Danes zjutraj ga je postavil hišni gospodar v sneg, češ, da ima tudi usmiljenje svoje me-| je. Zato jo je nameril po cesti naprej, brez cilja, brez | konca. >>Nocoj bo konec«, je ponovil še enkrat. Na cesto i je štrlel iz snega kamen. S težavo se je preril do njega. Brezbrižno jev odrinil plast snega in sedel. Po obrazu se mu je pocejala uma žarna voda, silila v usta in za'vrat. Kuštrava brada se je zlepila in mraz jo je strdil. »Nocoj bom rešen«, je sklenil in po trdem licu se mu je poti čila solza. »Saj smrt je poštena in Bog pravičen«, je dihn i. S premraženo roko je privlekel iz žepa edino kar j^ imel knjigo. »Zdrav odpuščen«, je jecljal bolno. Sinek vetra mu jo je iztrgal. »O. Ti moj Bog«, je izgrlT vstal in se opotekel v sneg. Zaplesali so vrtinci in zagrnili zadnje obrise O orna Miha. Pokrit je bil z belim mrliškim prtom, ki je bil čist, kot Mihovo življenje. Ko so ga našli drugo jutro, je ugotovil došli zd a -nik smrt vsled alkohola ... le težko vžive v te zahteve. In kaj potem naša mladina? Ali stopa godna in vzgojena iz domače hiše in iz šole v življenje? Ali neguje one lastnosti značaja, ki so podlaga veselju do dela, pridnosti, vestnosti, zvestobi, skupnosti? Ali zajema iz studenca vseh čednosti, iz žive vere? Res je, da mnogo izmed naše mladine sprejmo pod svoje okrilje naše mladinske organizacije, mnogo pa jih hodi še osamljenih po široki in rzhojeni poti, ki ne vodi kvišku, ampak navzdol. — Sola podaje sicer praktične izobrazilne snovi in razvija marsikatere zmožnosti za življenje; toda manjka resnične vzgoje krepkih značajev. Znano je, da so mnogoteri otroci iz vojnih časov sami po sebi telesno in duševno zelo slabotni ter jim manjka vsakršne odporne sile. Vzgoja, ki bi morala negovati baš slabotnejše moči, podpira in goji ponajveč one, ki so same po sebi krepke ter tako ne vzgoji celotnega človeka. Pod pretvezo, da varujejo otroške pravice, vstajajo krivi preroki, ki izključujejo iz vzgoje samozatajo ter izpodkopavajo družabni red, goje pa upornost in napačno neodvisnost. Na ta način spoznava mladina le materialno zanimanje, stavi si le materialne zahteve in cilje ter postaja tako vedno bolj le človek sveta in vna-. njosti na račun notranjih in duševnih dobrin. Vedno je bilo tako, da so bili nekateri otroci za življenje manj sposobni kakor drugi; sodobno pa to število prav zelo raste. Brez poznanja samozataje ali kake odpovedi, brez vsakršnih višjih interesov živi n. pr. prav mnogo naših deklic tja v en dan in razmišljajo le o igrah in zabavah ter se naravnost trudijo, da odvrnejo od sebe vsako neprijetnost življenja. Zdi se. da razumejo pod svojo mladostjo le prijetno priliko za zabavo, ne pa primeren čas za uspešnejše razvijanje svojih moči. Smatrajo se za središče, okoli katerega se mora sukati vse drugo. Nehote se tu vprašamo, kje pa je domača vzgoja? Ne moremo si misliti, da bi nastale tako velike napake v otroškem značaju, če bi bila družina pravilna protiutež. V šoli in v društvih pa opazuiiemo in prihajamo do žalostnega sklepa, da domača vzgoja odpoveduje. Tu vidimo vsak dan sproti, da žive otroci sploh brez vsakega reda, brez kakega načrta in kar je najbolj žalostno brez uporabe nadnaravnih vzgojnih sredstev. Kako žalostno se sliši, ako priznajo starši v šoli, — kar se prav pogosto zgodi — da nimajo nad svojim otrokom nobene moči več ! In taki vstopajo v življenje, v službe, v delo, brez vsakega pojma katerekoli odgovornosti in dolžnosti, brez zmožnosti samovlade, brez višjega razumevanja dela, zato tudi brez veselja za delo. Edini pojm, ki ga ima zanje življenje, je uživanje in sicer uživanje kolikor mogoče v največji meri. Ali je čudno, če taki nevzgojeni ljudje podležejo prvi izkušnjavi, ki jo srečujejo na življenjski poti v tisoč oblikah? Vsa naša javnost in ne v zadnji vrsti žene, naše delavske žene morajo čutiti v sebi odgovornost, ali vsaj soodgovornost za našo doraščajočo mladino. Ponosne moramo biti, da s svojim vplivom, svojim delom in s svojim zgledom vzgajamo močnih značajev za naš narod. Ta nadaljna vzgoja naše mladine je pravo misijonsko delo, ki brezdvomno izzove hvaležnost staršev, hvaležnost ljudstva in nam nudi prijetno zadoščenje za naše delo. opazili na nji, ko Janez odhaja, še manj pa, ko pride v gostilno pred blaznega očeta. Režiserjeva krivda je, da rihtar ni bil bolji. Letanje po odru sem in tja še ne kaže pravega razburjenja in je končno še tako diletansko, da ni najmanje v skadu z igro samo, kot tie z igranjem drugih igralcev, ki je bilo, kot sem že omenil, v splošnem dobro. Najboljši; tako v mimiki kot izgovorjavi in še posebno v maski in obleki je bil vsekakor kovač Jure. Njegovo igranje nam kaže, da je vlogo res študiral in se vanjo poglobil; tudi nismo opazili na njem najmanje zadrege, kar je znak, da se je vloge dobro naučil. Pri drugih smo semintja opazili, da se jim je govorjenje zataknilo in sufler je imel mučen posel... Mali Tonček nas je še posebno presenetil; redko se dobi v teh letih tako korajžnega in talentiranega fantiča. Ima talent in bo še dober igravec. On in Jure sta bila edina, ki sta bila res taka, kot jih je Finžgar hotel pokazati. Statisti so bili najboljši v 1. dejanju, v nadaljnih so delali preveč hrupa. Tudi godca sta bila vse prej kot to: zakaj takih vlog ne igra kak starejši član. Čudno vpliva, ko vidiš 12—14 letnega fantiča, ki naj igra godca srednjih let in govori »da za pijačo se pa že naredi, čeprav prodaš dušo«. Pilo se je vse preveč, gostilničar je nanosil toliko steklenic, da bi lahko pilo 50 ljudi, ne pa 15. Vzgojno to ni. Režija bi lahko skrbela za to, da bi ob času, ko rihtar pride blazen v gostilno, ne bilo na isti mizi, po kateri on tolče, vse polno steklenic, ki so bile v nevarnosti, da se vse pobijejo. Če pade ena na tla, je to slučaj, če pa se to ponovi, kot topot, je to nerodnost. Tudi na take malenkosti se mora gledati. Še to; dvomim, da bi 1. 1848 nosile dekleta na rokah zapestne ure v usnjenem pasu, kot sipo videli v nedeljo. Dekle, ki misli, da se postavi, se po nepotrebnem osmeši. Tudi svilenih nogavic niso takrat nosile, kot smo jih videli pri Majdi. In modno kravati bi gostilničar tudi lahko odložil. Pelo se je dobro, posebno v L dejanju. Da ni bilo vse tako kot bi želeli, je kriv deloma premajhen oder in pa pomanjkljiva režija. Vendar pa sme biti »Krepova mladina« z uspehom zadovoljna, tako v moralnem kot materialnem oziru. Le tako naprej. Bog živi! Ježenski režiser. Zeyer Jul. Tri legende o razpelu. Iz češčine prevel dr. Bradač. »Prosveti in zabavi« 5. zvezek. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi Din. 20.—, s poštnino Din. 21.—.- Izmed leposlovnih del znamenitega češkega romanopisca Jul. Zeyerja so »Tri legende o razpelu« prava umetnina. Idejno predstavljajo poveličanje ponižanega naroda, ki ga poviša trpljenje. V vseh treh se zrcali pesnikova prava srčna pobožnost, ki gori v ljubezni do Boga, do naroda in do trpečega ljudstva. Prva legenda pripoveduje o praškem umetniku limitu, ki se trudi, da bi vpodobil Kristusa, druga o todelskem Židu, ki smrtno sovraži kristjane, a tretja zajeta iz narodnega trpljenja slovaškega. Knjigo prav toplo priporočamo. Skozi eno uho notri, skozi drugo ven se je pred kratkim izrazil nekdo, ko smo ožigosali v »Pravici« krivično početje v njegovem podjetju. Odgovarjamo dotičnemu gospodu le toliko, da je s tem jako malo povedal, pač pa potrdil vse priobčeno. Koliko ča» bo še vlekel ta prepih skozi njegovo glavo, bomo pa videli. Kaj bo potem? Vsakega izkoriščanja in zatiran)! bo enkrat konec, tako tudi njegovega. To mu garantiramo prizadeti. Drobiž. Za pouk in zabavo. Ponos. Pisatelj romanov Bolzac si je rad nadeval naslov: plemeniti. Nekdo ga je hotel pozdraviti in mu je rekel: »Gospod Balzac! Kolikor vem. se Vaši predniki niso P1' sali: pl. Balzac.« »Tem slabše zanje,« je bil ponosni odgovor. čes’ če se tega niso zavedali, da so plemeniti — kakor se zavedam jaz —, so bili dosti neumni. Regerjev avtograi. Komponista Maksa Regerja (1873—1916) je čakale pri njegovem prihodu v mesto Darmstadt že kakšni«. dvajset spominskih knjig. Popolnoma neznani ljudje s(l ga prosili, naj se podpiše. Seveda mu ni prišlo na mis® da bi se podpisal; rekel pa je svojemu učencu, dr. O11' gerju, naj v vsako spominsko knjigo tole napiše: »P° naročilu Maksa Regerja, dr. U. Unger«. Borza. Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 17. Za I italj. liro Din. 3.57/»— 3.60 UL „ 1 funt šterling Din. 350.25 353.25. „ I amer. dolar v čeku Din. 80—81. „ 1 amer. dolar v gotovini Din. 79.25—80.25. „ 1 franc, frank Din. 5.03'V*—5.083/*. „ I češko krono Din. 2.37^— 2.40ks. ,. 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.31 11.51. ., 1 švic. frank Din. 14.20 14.30. KAJ PRAVI UREDNIK? Prihodnja številka izide pred prvim majem. Prosi!0 vse dopisnike in sotrudnike, da mi svoje doneske dostavijo najkasneje do sobote 26. t. m. Prosveta. Ježica pri Ljubljani. v/ Na tiho nedeljo 6. t. m. smo videli na našem odru po treh letih zopet Finžgarjcvega »Divjega lovca.« Igrala ga je »Krekova mladina«, podružnica Šneberje-Za-dobova. Priznati moramo, da smo bili iznenadeni. Predstava je v splošnem dobro uspela ter je bilo občinstvo z njo zadovoljno, kar pričajo zlasti živahni aplavzi po posameznih dejanjih, posebno še po zadnjem, ko so nam igralci skupno zapeli »lahko noč...« Na splošno željo so jo morali ponoviti. Igralci so zapustili prav dober vtis in upamo, da jih vidimo še kdaj na našem odru. Med njim je precej talentov, ki bi s pomočjo dobrega režiserja prišli še bolj do veljave. Posameznim prizorom se je poznalo, da niso bili dovolj naštudirani. Omenjam posebno prizor v 4. dejanju, ko se poslavlja Majda od Janeza in pa snidonje istih dveh pred kovačnico in potem v gostilni. V 1. dejanju bi bil tudi Janez lahko boljši; premalo je bil fant. Stopnjeval pa se je od dejanja do dejanja in v zadnjem dejanju je bil naravnost izboren. Majda pa ni igralka; tudi najboljši režiser bi ne mogel napraviti iz nje prave Majde. Tako malo prisrčna in kar izjema med drugimi dekleti. Niti najmanje bolesti nismo KNJIGE DOMAČIH ZDRAVIL: Da ne boš plačeval v lekarnah dragih zdravil, katere ti ponuja Stvarnik v naravi brezplačno, si kupi sledeče zdravilne knjižice: Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju. Poljubna navodila o pomenu in zdravilni uporabi i domačih zdravil. Din. 18.—. Naša zdravila. Prirejena po knjižici župnika Ivana Kiintzleja. Zbir-, ka naravnih, najcenejših ter najpriprostejših zdravilnih i sredstev. Din. 8.—. » ! Zelišča v podobah. 1 > Marsikdo ne pozna vseli zdravilnih rastlin, katere pa bo na podlagi te knjižice lažje spoznal. Cena D. 12.—.* Knjižice se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Tedenske vesti. Na Šmarno goro! Prvo nedeljo v maju gredo šentviški Orli na Šmar-i no goro. Spremlja jih delavska godba z Jesenic, pbpol-1 dne bo tabor na gori. popoldne pa nastop Orlov v Tacnu: po nastopu koncert jeseniške godbe. Ljubljansko in okoliško delavstvo vabimo, da se pridruži našim fantom in se polnoštevilno udeleži njihovega izleta. Gotovo bo to za vsakega najlepša zabava, če bi bilo slabo vreme, bo vsa prireditev preložena na prihodnjo nedeljo. KAKOR ROŽA MED TRNJEM se lahko smatra MILO „GAZELA“ ki po svoji nedosegljivi kakovosti prekaša vse = druge proizvodi;. = rja BELI, ČISTI IN VARUJE TRPEŽNOST PERIL*1 P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da prl' čnem s 1. majem t. 1. izvrševati samostojno krojaško obrt Izvrševal bom vsa v to stroko spadaj^3 dela od preproste do najfinejše izdelave vestn 1 natančno ter po zmernih cenah. Sprejmem tudi že rabljene obleke v pop’ vilo, preoblikovanje in likanje Za cenjena naročila se priporočam Ante Prezelj, kroj^, Ljubljana, Gosposvetska cesi* (restavracija .Pii levu'), dvorišče •• PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. ••MMMUMMM »»MM— »»—»» ••—•••• TELEFON št. 57 in 470 Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA UUBL3ANA, MIKLOŠIČEVA C. 10 (v lastni palači vis-š-vis hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, loinbardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din, EKSPOZITURA: Bled, Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad- ••••••• Račun poštno-ček. urada : za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39 080. ***** M»»M»* ••—•••• •••• — •• •••••••• Pooblaščen prodajalec sreči* Državne razredne loterije- Izdala konzorcll. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos*'