Poštnina pavšallrana Strokovni Hst n povzdifo fottflnttankcga obda. Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". List izhaja 20. vsakega meseca. Za v »Zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din S*—; posamezne številke 2 Din. Cena Inseratom: •/«* strani D 5*— vključno davek. Uredništvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 18. — ' Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave Je pošiljati do 10. vsakega me- .................... seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. n 1 --- Štev. 9. V Ljubljani, 20. septembra 1927. Leto XIV. Prejeli smo s prošnjo, da priobčimo. Mag. št. 18746/27. Ljubljančani! Gospod minister za finance je mestni občini ljubljanski odobril obligacijsko posojilo po Din 30,000.000.— za zgradbo Stanovanjskih hiš. Obligacijam je priznana pupilarna varnost, kavcijska sposobnost ter oprostitev davka odi taks. Obligacije, glaseče se na donosilca, se'obrestujejo polletno dekurzivno po 6% ter so vračljive po odobrenem amortizacijskem načrtu najkasneje v 15 letih s polletnim žrebanjem. Prvo žrebanje se vrši 15. septembra 1928 ter zapadejo izžrebane obligacije v izplačilo 15. marca 1929. Obligacije se izdajo v komadih po nominale Din 200.—, 500.—, 1000.—, 5000.—, 10.000.- in 50 tisoč. Obligacije so v, tisku ter bodo ,y najkrajšem času na razpolaganje pri mestni blagajni ljubljanski, Šolski drevored 2/1. (Kresija), ki od danes naprej kot edina poslovalnica sprejema obvezne prijave na podpis in sprejema valuto proti šestod-stotnemfu diskontovanju od dneva vplačila do 15. septembra 1928, s katerim dnem prične teči prvi kupon. Stanovanjske hiše iz tega posojila se že grade ter bo do zime dograjenih: 14 Štirldiružinskih hiš z enosobnimi stanovanji s pritiklinami in vrtovi na mestnem svetu v Koleziji (skupaj 56 stanovanj), ( , 19 dve- in enodružin. podkletenih hiš z djvesobnimi stanovanji (80 stanovanj) im trisobnimi stanovanji (60 stanovanj) .na mestnem svetu za artilerijsko kasarno. Stanovanja imajo vse pritikline, tudi ko-pelj ter vrtove. Do prihodnjega leta bo dogotovljena palača Delavske zbornice na Miklošičevi cesti s 36 dvo- do štirisobnimi udobnimi stanovanji z vsemi pritiklinami, in istoltako blok stanovanjskih hiš na Poljanski cesti in ob Poljanskem nasipu s 107 eno- do trisobnimi udobnimi stanovanji z vsemi pritiklinami in obširnimi dvorišči ter s cestnim prehodom med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom. Prednost za stanovanja gre onim, ki obvezno podpišejo po svojih močeh čim večjo vsoto obligacijskega posojila. Načrti vseh zgradb s slikami, proračuni in stavbnim programom ter obligacije bodo na vpogled na letošnji Pokrajinski razstavi velesejma »Ljubljana v jeseni«.« Mestna občina bo torej s tem posojilom zgradila 267 stanovanj za različne sloje in zahteve našega mesta. Po dose-daj izdUnih stavbnih dovoljenjih bodo zasebniki zgradili v tej dobi okoli 300 sta-novSnj, ter je pričakovati, da se število zasebnih novih zgradb do prihodnjega leta še pomnoži, ker je mestna občina zasebno inicijativo izdatno pospešila s tem, da je nove zgradbe za sedaj za pet let oprostila občinskih doklad. Stiska za stanovanja bo z vsem tem znatno ali celo popolnoma ponehala. Ako pa vse to le še ne bi zadostovalo, bo zamogla mestna občina še nadalje graditi ter- si za to potrebno glavnico pridobiti s tem, da bo* po primerni ceni prodala za odkup najbolj pripravne hiše, ki so se z obligacijskim posojilom poceni zgradile. Zamogla si bo pa pridobiti potrebno glavnico tudi iz letnih prebitkov amortizacij- skega fonda, ustanovljenega in odobrenega za ifo posojilo. Za obrestovahje to odplačevanje obligacijskega dolga je namreč poskrbljeno na ta način, da se poleg najemnine novozgrajenih hiš steka v amortizacijski fond posebna za ta namen dovoljena davščina na konsum vina po 50 par od litra ter ena desetina pobrane iz tega naslova prav nič povišane vodarine in gostaščine. Kljub temu, da se bodo stanovanja oddajala, vpoštevajoč lego in udobnost, po zelo zmerni najemnini (enosobna po Din 1200 do 3200, dvosobna po 4000 do 6000, trisobna po 6000 do 9000 letno), kar bo ugodno vplivalo na pravično izravnanje in uravnanje stanovanjskih najemnin v mestu, bo vsled gori omenjenih dohodkov dosežen znaten vsakoleten prebitek. Ta se bo zamogel porabljati ne samo za zgradbo nadaljnih hiš po potrebi, ampak tudi za razbremenitev občinskega proračuna, danes obremenjenega s .primanjkljaji za popolno kritje obrestovanja in amortizacije posojil, s katerimi je mestna občina dbsedaj gradila stanovanjske hiše za omiljenje stanovanjske bede. Na podpisovanju in uspehu posojila so torej interesovani prav vsi sloji našega mesita. Zato pa so prav vsi sloji tudi dolžni, da se pozivu na podpisovanje posojila v kar največji meri odzovejo. Saj bo konec mizeriji, onih, ki zaman iščejo stanovanj, ali se morajo potikati po vagonih, kleteh in pod slabimi šotori ali so v strahu, da izgube svoja stanovanja! Konec bo pa tudi mizeriji hišne lastnine, ki danes ni prosta v razpolaganju ter vsled tega nima prave vrednosti! Skoro so že pozabljeni časi, ko je najemnik po prosti volji izbiral sebi primerno stanovanje in bil dobrodo- šel, hišni posestnik pa bil svoboden in spoštovan gospodar v svoji hiši! Združimo vse svoje sile in ti časi se povrnejo, brez truda in ne da bi bil posameznik količkaj občutno prizadet. A ne samb to! Za zgradbe potrošeni denar ostane prav ves doma! Zaslužili bodo neposredno in posredno vsi sloji, stavbenik in obrtnik, trgovec in gostilničar, delavec in nezaposleni. Ta akcija mestne občine ni torej samo stanovanjska, temveč v enaki meri socijalno-gospodarska! Zato, Ljubljančani! V edinosti in vsi krepko na delo! Premožnejši, zlasti pa podjeiMki, ki ste že po zakonu dolžni graditi stanovanja za svoje ‘nameščence, dokažite, da imate srce in dobro voljo za bedo usmiljenja vrednih in vsak dan pomilovanih, da imate smisel za kulturno in gospodarsko povzdigo prestolice Slovenije! Gostoljubno med nami živeči inozem-ci! dokažite, da se zavedate svojih dolžnosti napram občini in občanom, ki Vam nudijo pridobitne možnosti in udobno ali celo prav udobno življenje! Manj premo-, žni, državni in zasebni nameščenci, delavci! dokažite, da hočete 'tudi Vi po svojih močeh pripomoči, da za vselej odvalimo neznosno breme, ki tišči danes vse sloje k tlom! Ljubljančani! Dokažimo svetu prav vsi brez izjeme, da je bela Ljubljana res naša Ljubljana! V Ljubljani, dne 14. sept. 1927. Za mestno občino ljubljansko: vladni komisar: Mencinger 1. r. CUJMO PA K TEJ GLORIJI TUDI ŠE DRUGO PLAT ZVONA! in -razmotrivajmo, ako bi se dalo morda pa tudi na drug način ustvariti teh par sto stanovanj, ki dandanes še primanjkujejo, da bi prišlo vse prebivalstvo bele Ljubljane, kot se kulturnemu človeku spodobi, pod streho in sicer z načinom, ki ne bi obremenjeval že Jtalk pod neznosnimi davščinami, državnimi in občinskimi, stokajočega prebivalstva in obrtništva bele Ljubljane z novimi bremeni. Zamišljati visoko leteče idejne projekte na račun križev in težav prebivalstva ni nikaka posebna umetnost, iskati in najti bi bilo drugačnih temeljev za izboljšanje stanovanjske krize in odpravo stanovanjske bede. Zato pa popolnoma drugače pozdravljamo okrožnico oblastnih odborov ljubljanske in mariborske oblasti z dne 18. avgusta 1927, št. 1495, v kateri se razvija res idealna misel, kako pripomoči k rešitvi ali vsaj omiljenju stanovanjske krize. Ta dva odbora želita vpoštevati vse skušnje, ki so se doslej pri rešitvi tega vprašanja pokazale koristne. Pri tem naglašata že naprej, da oblasti same ne nameravajo zidati staiiovanjskih hiš, marveč le s pre-skrbo in garancijo potrebnih kredltoy pospeševati delovanje občinskih stavb inskih zadrug itd. S tem projektom je popolno izključeno, da bi se bremena za nova stavbišča nalagala prebivalstvu, obrtništ- vu, sosebno pa še prav specijalno posameznim panogam gotovih obrti, kakor je to n. pr. zavesil vladni komisar s svojim sosvetom na mesenem magistratu nad go-stilničarstvom in posredno tudi nad vsem konzumujočim prebivalstvom mesta Ljubljane. Ideja oblastnih odborov je mnogo dalekovidnejša ne le v socijalnem oziru, marveč tudi v popolnoma drugačnem gospodarskem, ker meri na to, da bodi tisti, ki zbira, varčuje, sitavi in zida, tudi katerikrat lastnik uspehov svojih žuljev, ne pa le večni plačevalec ali najemnik visoko letečih kapitalističnih lastnikov palač. Oblastna odbora želita stopiti tozadevno v stike z raznimi stavbenimi zadrugami, ki so se ustanovile zgolj iz najboljšega namena in socijalnega čuta, staviti stanovanjska stavbišča po možnosti medsebojne vzajemnosti brez iskanja kapitalističnih denarnih uspehov z golo nesebičnostjo in neumorno požrtvovalnostjo prizadetih funkcijonarjev, to je prava socijalnost, ki vodi do tega, da pride v doglednem času trpin in plačnik preračunanih stroškov vendarle enkrat k svojemu cilju in postane lastnik hiše in zadovoljni prebivalec mesta oziroma meščkn pod lastno sitreho, to je edina.prava pot, ki obremenjuje le tistega, kateremu ima biti v korist, 'odstranjuje nezadovoljni komunizem in povečuje število zadovoljnega prebivalstva. Oblastva naj garantirajo takim socl-jalnim stavbenim zadrugam 'potrebnih in cenenih kreditov, pa bodo stanovanja kar rastla iz tal res v blagor prebivalstva to mesta, a nikomur v breme. Po dosedanjih načrtih občinskega komisarja pa bo moralo samo ljubljansko gostilničarstvo prispevati najmanj 16,000.000 Din, torej polovico vsega proračuna — postane tedaj na celi stvari največji akcijonar — brez delnic —. S povišanjem mestne trošarine po 50 para od vsakega litra uvoženih količin vina je prizadeto edinole gostilničarstvo samo, ker se ta drobec ne da prenesti na konzumenta (kako naj se neki računa 12 in pol para poviška pri četrt litru vina, ker takega drobiža sploh nimamo), je tedaj vse to velikansko breme naloženo obrtniku gostilničarju samemu. Ko so ob-las'tva kljub energičnemu protestu ljubljanskega gostilničarstva, ki ga je podalo po svoji zadrugi, odobrila načrt vladnega komisarja, je ljubljansko gostilničarstvo opustilo nadaljna pritoževanja na upravno sodišče, državni svet itd., češ, rd'a se ne bo zaganjalo krika, da je le gostilničarstvo ovira akciji za odpravo stanovanjske bede, dasi ima ljubljansko gostilničarstvo še širši povod za tako pritožbo; ker se je že prej enkrat zgodila nepravilna šušmarija kar pod roko, sicer sporazumno z lokalnim ioblaštvi, da se je mestna trošarina zvišala kar čez noč od! enega dinarja na dva dinarja pri litru vina. S to novo povišbo znaša torej užitnina na vino v Ljubljani 2.50 Dirt, postavka, katere nc pozna nobeno' mesto cele kraljevine. Ko je deputacija gostilničarska pri vladinem komisarju po svoji udanosti pristala še na ta povišek, se je reklo, naj že bo, Če moramo pač gostilničarji prispevati naj-večji obulus k tej stavbeni akciji, izjavljamo pa, da na zaloge, ki so že nastavljene za konzum v mestu, ne jemljete tega doplačila, ker bi morali tako rekdč 'plačah -še za nazaj okrog pol milijona dinarjev, je gospod komisar izjavil, da na to sploh ne misli in s tem je bila deputacija zadovoljna. Zadnje dni pa so pričeli organi po kleteh ugotavljati zaloge in ostanke še nepotočenih množin. To ravnanje je gostilničarstvo nemalo razburilo, ker' takega postopanja sploh nikdar še ni bilo, od kar velja Ljubljana kot za užitnino zaprto mesto, in je bila takoj podana velikemu županu in delegatu ministrstva financ v Ljubljani naslednja pritožba: Ljubljana, 10. sept. 1927. Št. 241. Predimet: Pritožba proti doplačevanju občinske doklade na predčasno uvožene količine vina. Sledeč protestu proti uvedbi zvišane užitnine na vino po 50 para od litra z dne 4. januarja 1927, §t. 1, vloženo pri velikem županu dne 5. januar ja 1927, poda podpisana Zadruga imenom vsega gostilničarstva mesta Ljubljane po soglasnem sklepu na sestanku dhe 9. septembra 1927 zbranih članov pritožbo proti odredbi vladnega komisarja .za mestno občino ljubljansko, da je pobiranje poviška raztegniti tudi na že pred sankcioniranjem sklepa o pobiranju povišane trošarine po 50 para od vsakega litra uvoženih količin vina iz sledečih razlogov: Ljubljanska občina ima že svoj starodavni privilegij pobiranja užitnine na uvožene 'tekočine po nalašč za to postavljenih mitnicah in se zaradi tega imenuje za užitnino zaprto mesto. Kadar se blago uvozi, se plačajo na mitnici tudi dbklade, ki zapadejo vedno obenem z državno trošarino, eventualno kreditiranje pri velikih množinah doklad na dejstvu ničesar ne spreminja. Ko je stranka na mitnici‘vsem tozadevnim predpisom in plačilom zadostila, uživa svobodni uvoz in positane neomejeni gospodar in lastnik prostega razpolaganja z uvoženim blagom, ter ni absolutno nikjer nikakih zakonitih določb, da sme zastopstvo avtonomnega mesta poljubno ob vsakem Času izdati ukaz, da je že obdavčene in ob času zatrotšarinjenja in pla-čanja' občinskih doklad izvršene obveznosti še 'mogoče poljubno popravljati in po svoji volji višje obremenjevati na škodo prizadetih. Ko se je zaznalo, da je predlog vladnega koniisarja po zvišanju občinske naklade po 50 para od vsakega konzumira-nega litra vina kljub utemeljenim protestom od strani gostilničarske organizacije oblastveno potrjen, se je podala k vladnemu komisarju na ljubljanskem' magistratu deputacija, ki je opozarjala, da'gostilničarstvo od že uvoženega vina ni voljno doplačevati, je gospod komisar slovesno izjavil,' da se na tako manipuliranje niti ne misli in s tem je bila deputacija zadovoljna. Zadnje dni pn so pričeli občinski organi po kleteh ugotavljati zaloge in ostanke še. nepotočenih množin. To ravnanje je gostilničarstvo nemalo razburilo, ker takega postopanja sploh nikdar še ni bilo, od kar velja Ljubljana kot za užitni-no zaprto mesto. Doslej predpisane občinske naklade so bile plačane, ko so se pijače uvozile v mesto v potrošnjo in promet, je tedaj vse to blago, ki je bilo uvoženo in zadostilo vsem takrat obstoječim predpisom, enkrat za vselej odpravljeno, ker se to blago ne sme in ne more smatrati kot vskladiščeno, ki ima čakati šele na obdavčenje oziroma biti šele oddano neposrednemu prometu ali konzumu. Smo torej v popolnem prepričanju, da je ta pritožba upravičena in da se ne bo dovolilo vodstvu mestne občine gaziti pravičnosti, katere so že všled stoletnih uzanc dobile veljavnost in. zakonito moč, katera se po samovoljnih ukrepih začasnih funkcijonarjev ne morejo podirati in razveljavljati. Plačilno mesto za uvoz pijač je mitnica, kadar se te po dovršenih formalnostih. izpuste v zaprto mesto in niso te; dokler se v isti kakovosti dajejo v konzum, nič več pod jurisdikpijo oblasti ter tudi ne več predmet, katerega je še obdavčiti. Ljubljansko gostilničarstvo ne misli in tudi ne more vsled poviška 50 para užit-ninc na vino nikakor regulirati cen navzgor, , zaradi, tega pa tudi odločno odklanja doplačevanje računov, ki so že davno poravnani. Prosimo 'tedaj nadležne oblasti, da to neutemeljeno postopanje vladnega komisarja in njegovega sosveta na ljubljanskem magistratu prepovedo in razveljavijo, ker bo sicer skupno gostilničarstvo ljubljanskega mesta primorano iskati si pravic zaščiten ja s sodstvom upravnega sodišča in državnega sveta. Načelnik: Enaka pritožba se je podala tudi magistratu samemu. Zahteva po odpravi davščine na nočni obisk gostilen in kavarn v Ljubljani. Velikemu županu ' J ▼ Ljubljani se je podala sledeča zahteva: Že z vlogami z dne 24. maja 1923, št 151, 16. aprila 1924, št. 121, 29. februarja 1926, št. 54, katera je bila podana tudi velikemu županu ljubljanske oblasti ter istotako na velikega župana dne 10. nov. 1926, št. 406 in slednjič na magistrat dne 9. decembra 1926, št. 440, je podpisano zastopstvo gostilničarstva ljubljanskega dokazovalo in utemeljevalo že od leta 1923 sem raznim gerentskim svetom, za-stopom in komisarijatom mestne občine ljubljanske, ter tudi delegaciji ministrstva financ, kako nemoralna in neprebavljiva je davščina na nočni obisk gostov po gostilnah in kavarnah, ter prosila, naj se stvar iz socijalnega, gospodarstvenega, obče slabega finančnega stališča konzu- mojočega prebivalstva odpravi in ukine. Gostilnčiarstvo občuti to moro nad svojimi obralti zelo težko in mu je ,v nemajhno škodo, ker se s tem izsiljevanjem denarja goste naravnost izganja iz lokalov. Kako kvarljivo vpliva na prometno stran ta atribut, se mora sklepati že iz tega, da je gostilničarstvo na svojih shodih in sestankih v svoji rezignaciji šlo že tako daleč, da je. ponudilo celo zvišanje užitnine na 10 para pri litru vina, za nadomestitev tega eksekutivnega posla. Ta davščina je bila sklenjena svoj čas pod težkimi finančnimi razmerami občine v pričetku urejevanja gospodarskih razmer, ki so bile takrat take, da je imelo ljudstvo še denar, avtonomne uprave pa ' nobenega. V teku let pa se je stvar popolnoma zasukala, da pridobiva mesto oz. občina vseh vrst dajatev ogromno, oso-bito na užitnim na pijače, katero mora itak plačati človek, kateremu se poleg tega nalaga še davščina na nočni obisk gostilniških in kavarniških lokalov, socijalne in finančne razmere občinstva pa so se znatno poslabšale, po največ radi kolosal-nih preobremenitev od strani avtonomnih korporacij. Ne bomo naštevali resnice, da bi, ako mestna občina to eksekviranje, gostov po gostilnah v nočnem času opusti, mnogo več pridobila z zboljšanim konzumom na užftnini, ker smo to že v naših predidočih vlogah vediio dokazovali, kajti splošno znano dejstvo je, da so ti nočni listki pravcati korobač za izganjanje gostov iz lokalov. Na stotine ljudi v celi Ljubljani bi še posedelo kako uro in zavžilo še na-daljno merico okrepčila in poživila, ako bi jih prikazanje bloka z davčnimi lističi trumoma ne dvignilo in izgnalo. Ta odredba škoduje največ gostilničarski in kavarniški obrti, katere stališče dandanes vsled splošne gospodarske krize itak ni na najsijajnejšem stališču ter opazujemo dnevno žalostne slučaje, da morajo eden za drugim opuščati obrate ali pa se zadblžujejo na tak način, da bodo iz njih danes ali jutri le občinski reveži. y • Z izboljšanjem konzuma, ki bo po odpravi teh nočnih izgonskih dekretov brez-dvounimr nastal, bi neposredno pridobila tudi občina sama ter s tem brezdvomno dobila nadomestek za to, današnjemu času neprimerno'in obsurdno davščino, katero so v splošnem vsa avtonomna mesta že odpravila. Zdi se nam to kot nekak atribut, naložen po sovražniku; kadar zasede kraje podjarmljenih narodov. Pri uvedenju te davščine so bili še boljši časi, ko je kupčija in tudi še verižništvo bilo v dobrem gibanju, a dandanes pri teh bridkih gospodarskih in finančnih razmerah se mora smatrati to kot neupravičeno nasilno odjemanje krvavo pridobljenih zaslužkov, ki ga sleherni dajalec s kletvijo in.nevoljo mora utrpeti, oziroma se te dajatve raje izogne, je tedaj na škodo prizadete obrti in neposredbo tudi na škodo občine. - Vsled' vsega tega si dovoljuje podpisana organizacija staviti prošnjo, predlog in zahtevek, naj občinski zas’top občine ljubljanske ne daje v bodoče te neznosne.nemoralne davščine več v občinski proračun, naj tega bremena ljudstvo razreši, pomaga s tem gostilniški in kavarniški obrti k boljšemu obratu in vzdržnejši eksistenci, ker je kritje ali nadomestilo tega izpadka že z drugimi, znatno zvišanimi avtonomnimi davščinami, zdavno izravnano in ni za občino nikako pereče vprašanje več, tem bolj pa pereče vprašanje obstanka in napredka gostilničar- ske obrti, katera je Itak najmočnejši faktor in nosilec avtonomnih davščin. Pričakujemo tedaj z vsem zaupanjem in sigurnostjo, da se davščina na nočni obisk gostov po gostilnah in kavarnah s potekom tekočega leta — ukine. Načelnik: Pozor! Člani gostilničarskih zadrug imajo pravico do polovične vozne cene na železnici trikrat na leto. Gostilničarski glasnik, t. j. glasilo Sre-dišnega saveza gostilničarskih zadrug v Beogradu prinaša v 18. številki z dne 15. septembra t. 1. objavo, da je ministrstvo ■ trgovine in industrije, odsek za tujski promet, izdalo naredbo, da se dovoljuje go-stilničarstvu cele kraljevine, ako je včlanjeno v zadrugah, trikrat na leto polovična vožnja na železnicah in parobrodih. Ker se pričenja kampanja za kupovanje novega vinskega pridelka in smo uverje-ni, da se bo marsikdo rad poslužil te ugodne prilike, razglašamo dotično ministrsko odredbo in nadaljna navodila, kako si je preskrbeti dotične legitimacije. Za enkrat ostaja ministrstvo še na tem, da sc mora za vsako posamezno vožnjo sproti vlagati prošnje, deluje pa se na to, da sc bo dobivalo za yse trikratne vožnje skupne legitimacije, oziroma tozadevna dovoljenja. V naslednjem priobčimo do-tični uradni odlok, ki se glasi: , Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca, ministarstvo trgovine i industrije, odsek za saobračaj. putnika i turista. S. P. N. 16.249 15 avg. 1927. god., Beograd. Save-zu gostioničarskih udruženja kraljevine SHS na roke g. predsednika Miličeviča, Beograd, Grand Hotel. Prema upustvima o dobivanju povla-,ščenih karata na vožnji željeznicom, pu-biikovanim u Službenim Novinama sao-bračajnih ustanova od 15. aprila 1927 god. Br. 8 članovima svih društava (osim planinskih, koji mogu kupovati povlaščenu kartu od 50% neposredno na blagajni bi-lete, odnosno agencija), odobravače povlaščenu vožnju od 50% Ministar saobra-čaja za svaki pojedini slučaj najviše tri puta godišnje, zašta če se izdavati uput-nice za pojedinačna putovanja. Član društva, kome je odobrena povlasnica u 50% od redovne tarife, mora biti snabdeven legitimacijom, izdatom od strane dotič-' nog društva, da je dotično lice član društva najmanje dve godine: Legitimaciju ima overiti starešina društva potpisom i pečatom, a na legitimaciji mora se nala-. žiti fotograf ja i potpis imaoca iste. Molbe ! up uče n e Ministarsitvu Saobračaja moraju biti ovcrene.od društva, da je molioc član društva najmanje dve godine i od nadležne vlasti kod koje je društvo potvrdilo svoja pravila, da, društvo doista postoji i za koje vreme. Dostavlja se prednje radi znanja. Po naredbi Ministra Trgovine i Industrije Šef Odseka ulLl ■ i’ Dr. Flrš. Vsledl tega je najprej potrebno1, da izda Zadruga svojemu članu, kateri se hoče okoristiti s popustom in čigarj članstvo traja vsaj nad1 2 ie'ti, sledečo legitimacijo: A«. ■■ & ' GOSTILNIČARSKO UDRUŽENJE V......................... Št......... 192 .. . LEGITIMACIJA G. (ime in priimek) iz ...............je redni član gostil, zadruge v ............. že od leta torej dalje nego dve leti in na osnovi čl. 112. navodila p, načinu izdavanja znižanja na železnicah ima pravo na vožnje za polovično ceno trikrat na leto. Kraj . . . (Datum) . . . (Pečat) .'i *j. Tajnik: * Predsednik: Poleg te legitimacije je potrebno za vsako pdtovanje poslati ministrstvu sa-otbračaja sledečo prošnjo: Kolek za Din 25.— Kot član gostilničarske zadruge v . . . . prosim ministrstvo saobračalja, da mi izda dovoljenje za znižano vožnjo z železnico (ali ladjo) od.......do....................za polovično ceno in sicer na podlagi 6. odstavka, člena 112, navodila o znižanih vožnjah z dne 11. marca 1927 M S br. 5584/27. Kraj in datum,........... S spoštovanjem 1 (podpis) Gostilničarska zadruga v..........................s tem potrjuje, da je g......................njen redni član dalje nego 2 leti. Datum, . . . Pečat: Podpis: Veliki župani (ali srezki poglavar) . . . oblasti (sreza) overava, da obstoji gostilničarska zadruga v odi... . leta in da so jej pravila potrjena. Datum, .... Pečat: Predsednik: Torej, kakor ti predpisi veljajo, imajo te prošnje najprej poveriti ali potrdili pristojne gostilničarske zadtuge, potem pa še ona oblast, pri kateri so bila pravila potrjena. Ta potrdila je treba poslati ministrstvu saobračaja, pa se dobi povlastni-ca — dovoljenje. Dobro bi bilo, ako bo zanimanje za te polovične vožnje količkaj poživelo, da si vsaka zadruga nabavi že kakor gori navedeno tiskane formularje, kateri se v najkrajšem času izpolnijo. Ako bi bilo zanimanje v tem pogledu zadostno, bi te formularje Zveza založila in jih dobavila svojimi članicam. Zadruge, kate- re imajo naročen »Gostilničarski glasnik«, to je glasilo Središnega Saveza gostioni-čarskih udruženj Kr. SHS v Beogradu, Nemanjina ulica br. 50, lahko take prošnje pošiljajo direktno Savezu in ta dobi re-šenje takih prošenj takoj, ter jih zopet pripošlje zadrugi, drugače pa, kakor je znano, se pri ministrstvih poslani dopisi ne rešavajo kar v 24 urah, je torej stvar predolgotrajna. Te pridobitve nikakor ni prezirati, čeravno prošnje in pisarjenje velja nekako okrog Din 35.—, je vendarle še zdavnaj koristneje kot pa plačati celo vožnjb osobito v oddaljenejše kraje, n. pr. vožnja iz Ljubljane do Splita ali Sušaka in nazaj velja okrog Din 300.—, bi pri trikratnih takih potovanjih prizadeti le prihranil okrog Din 500.—, kar končno le ni premajha korist za poedinega. Pojasnila glede originalnih zaprtih steklenic in posod za pijače. Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 10. septembra 1927 št. 204. Na pogosta vprašanja, kaj je treba smatrati za originalno zaprte posode in steklenice za pijače, daje generalna direkcija davkov tole pojasnilo: Za originalno zaprte steklenice in posode za pijače, ki govori o njih točka 4. člena 3 v pravilniku o gostilnicah, je smatrati odslej take steklenice in posode za pijače, pri katerih so izpoinjenrtiie'pbgdji: 1. Zamašek ali mehanični pokrov mora biti tako prirejen, da se brez pomožnega sredstva (izvijača, posebnega noža ali posebne priprave) in brez zadosti fizičnega napora ne more izvleči. 2. Na zamašku, čepu ali pokrovu mora biti vtisnjena firma proizvajalcev, fabri-kanttov i. t. sl. 3. Čez zamašek mora biti potegnjena ali nalepljena originalna etiketa proizvajalca pijač V obliki traku ali glavice iz stanjola, gutaperče itd., razen na onih posodah, ki imajo mehanične pokrove, in sicer plombirane ali take, da se brez posebne priprave ne morejo ne natekniti ne sneti. Tako oznamenovane morajo biti posode izza dne 1. 'decembra 1927, v tem času morajo opremiti fabrikanti in proizvajalci onih pijač, ki se prodajajo v originalno za- prtih posodah, zaprte posode tako, kakor je tukaj predpisano. Iz general, direkcije davkov v Beogradu, dne 12. avg. 1927, št. 65.088. Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev v Maribora. Poročila, ki nam prihajajo iz druge prestolice naše Slovenije^ soglasno po-vdarjajo, da je pričela mariborska gostilničarska zadruga s krepkim delovanjem za vsestranski stanovski interes! tamoš-njega gostilničarstva. Delovanje, kakršnega bi bilo pozdravljati in želeti v vseh organizacijah. Vse to je pripisovati iskrenosti mož, ki so bili na občnem zboru dne 27. julija t. 1. poklicani, voditi zadružne posle. Sedanje načelstvo sestoji iz sledečih gospodov: Načelnik g. Andrej Oset, nač. nam. g. Senekovič Henrik, ostali člani načelstva pa so gg. Verzel Franc, Serec Josip, Zemljič Fran, Honigman Ivan, Kos Ivan, Ivančič Alojz, Starman Rado, Strehar Alojz, Ingolič Frančiška, Filipič. Andrej in Cizelj Josip. . Izdalo se je vsemu članstvu Zadruge okrožnice s pozivom, ,da naj si sleherni, ki ima v obrtnih, dbhodarstvenih, policijskih ali kakršnihkoli bodi zadevah nepri-like, redno išče pomoči pri Zadrugi, pri kateri se je uvedla pisarniška služba, vsled česar, je ves informacijski aparat vsak dan dopoldan na razpolago. Glede higijenskih predpisov poživlja Zadruga istotako vse svoje člane z okrožnico, da naj vsi gostilniški in kavarniški obrati že sami po sebi najstrožje gledajo na najeks-aktnejšo čistočo, bodisi potem kuhinja, klet, točilnica ali pa stranišče, zahteva se že od zadruge same najpopolnejše higije- tničnih odredb, da oblasltv«m prav, nič ne bo treba posegati vmes. Glede preobre-' menjevanja gostilničarskih obratov z ob- ■ činskimi dokladami na pijače se je podalo 1 na občinski svet obširnejšo spomenico z utemeljeno prošnjo za primerne odpise na osušerije itd1, ter opozarjalo na vzroke, ki povzročujejo, da morajo gostilničarji s svojimi obrati likvidirati, ter navajalo K dokaz tega že številne slučaje. Pri političnih organizacijah se je zahtevalo tudi v poštev jemanje gostilničarstva, da takisto tudi ta stan pride z izvolitvami v razna zastopstva kot interesent in nosilec najvišjega davkoplačevalstva. Sploh se opazuje delovanje pri Zadrugi zelo smotreno in gospddarsltveno prežeto z mirnimi, vseskozi vpoštevanja1 vrednimi ambicijami. ; Iz uredništva. V zadnji številki našega lista smo na uvodnem mestu priobčili članek gospoda Ladoslava Bučarja iz Kostanjevice Vinogradništvo In točilna obrt kot ponatis iz j_____________■ —-—: L Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI-Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 Telefon 2573. Telefon 2:73. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. ; . t „Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! i :—......... Fotografija. revije »Naše gorice«, ker se nam je zd'el z ozirom na tudi od naše strani pr olivnemu, brezprimerno visokemu nalaganju občinskih doklad na državno trošarino za naše razmere zelo aktiven. Toliko v po-jasnjenje, da ne bo ljubosumja. Ljubljanski tovariši! Iz spisov v današnjem listu raz-vidite, sicer pa sami na sebi najbolj občutite, kako postopajo komisarji, gerenti in vsi teh vrst oblastnikov nad našo ubogo gostilniško obrtjo. Da pridemo enkrat ven iz tega nevzdržnega stanja neprijateljskih strank v občini, je v interesu našega gospodarstva, da volite v občinski zastop mesta Ljubljane vsi kot en mož listo gospoda dr. Puca, na kateri bo izvoljen tudi zastopnik gostil-ničarstva, naš zavedni in neustrašni tovariš g. Ivan Dachs. Prodam ca 5 hi prvovrstnega 67 do 72 stopinj moč nega, dve leti starega medenega žganja Vprašanja na tvrdko Oroslav Dolenec, Ljubljana, Woifova ulica 16. navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapetniške inore, nogavice za dame in gospode co n •a 2 ■s ■a > ca S' w J o Q < >0 W Q >N S ca C O cx >N C O E 5 ca > > cd >o h-1 P4 Q O M Oh O M m ’c V O p * IX •*« c > •O io 2 ‘g bo JS O en a o > M •H u a. s. co -g KO O Ou N M > co SODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repii sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18. tovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu. Svojim znancem napravite veselje s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki JOSIP PElELfflC, ULBUMB ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šlfone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih In potrebnih stvari po znatno znižani ceni. Na veliko in malo! Na veliko in malo! □□□□□□□QQ[3QQQ[3[3BQ0C^GIC3QQ[3[3IIl[3Q[3G]QQ[3QQ0[30QQ[3QQG]IIl[ilQQEQ[3 1 Hotno vino čistiti io trpko ter preltislo omiliti le zelo enostavno! | V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINŽ“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki; pridenemo točno 0 navodilo. Zahtevajte cene I 0 Glavna zaloga: g Drogerija „SANITAS“, Celje in Ljubljana. N Glavna zaloga rudninske vode In Yeletrgovlna Špecerijskega blaga = IVAN JELAČIN, LJUBLJANA = nudi po najugodnejših cenah: Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vreleo, Radenski aedravilni vrelec In razne druge domače In Inozemske rudninska zdravilne vode> Zahtevajte cenik! Ustanovljeno 1888. Točna postrežbaI Pivovarna „UNION« v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dob6 ga tudi tropina In sladno cimo, H so kot ilvlnska krma salo priporočljive. l¥ A. & E. Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor tudi garniture. Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli (n barvasti namizni prti, platnene brisače i. t. d. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Izdaja in zalaga Zveza gostilničarski zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Naz. tiskarna: Fr. Jezeršek.