Edini
slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse ]*to... $3.00 Ima lO.OOOfcuročnikov:-
1 EH

Ost slovenskih delavcev v AmerikL
j] The only Slovenian da. in the United States
Issued every day except Sundays and Holidays :«
^IS]
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 175. — ŠTEV. 175.
NEW YORK, TUESDAY, JULY 27, 1915. — TOREK, 27. JULIJA, 1915.
?
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, VOLUME XXIII. — LETNIK XXIII. j
PRED VARŠAVO IN HOVQ GEORGIJEVSKOM. RUMUNSKA JE DOVOLILA IZVAŽATI ŽITO.
ZAVEZNIKA SE Z VSEH STRANI PRIBLIŽUJETA GLAVNEMU MESTU RUSKO-POLJSKE. — VELIK VOJNI PLEN. — TUŠRKA JE ODSTOPILA BOLGARSKI DEL ŽELEZNIŠKE PROGE. — ZOPETNO OBSTRELJEVANJE DARDANEL. — BOJI V MEZOPOTAMIJI. — TURČIJA JE BAJE PREKRŠILA MIROVNO POGODBO. — SRBI NOČEJO VEČ STOPITI V OFENZIVO. — V SOFIJI SO OBESILI TRI ATENTATORJE. — ZASLEDOVANJE NEMŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Berlin, Nemčija, 26. julija. — Vrhovno armadno vodstvo jo izdalo danes sledeče uradno poročilo:	, .
Severno od Njemna je dospela armada generala Belowa v okraj Pos%vol-Ponicwitz. Kjerkoli se je sovražnik ustavil, je bil pognan nazaj. Nemci so vjeli v tem ozemlju preko 1000 ruskih vojakov. — .Mesto Poswol lež; šestdeset mili jugovzhodno od Shawli v ruski provinci Kovno. Naše čete so na več mestih prekoračile reko Narew m potiskajo Ruse proti Bugu. V zadnjih bitkah smo zaplenili samo v tem ozemlju preko 40 strojnih pušk in veliko množino vojnega materijala.
Na sevrozapadni fronti se približujemo Novo Gcorgijevsku in Varšavi. Na jugovzhodnem boji--se je moral sovražnik južno od Cholma umakniti. Včeraj smo vjeli 11 častnikov in 1457 mož. Za-padno od reke Visle je položaj ne-izpremenjen.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, U6. julija. — Avstrijski generalni štab izjav-lja:
Južno od Sokala v severnem delu Galicije smo zavzeli nekaj postojank, ki so za nas velike strategi, ne važnosti. Severno od Grube-ševa smo si priborili nekoliko o-zemlja. Na drugih frontah se ni ničesar posebnega prigodilo.
Ruski poskusi.
Kslmorajn, Nemčija, 26. julija. Neki tukajšnji časopis je dobil iz glavnega poročevalskega stana sledeče poročilo:
Rusi so najprej poskušali prodreti našo bojno črto pri Ivango-rodn, ker se jim pa to ni posrečilo, so začeli prodirati proti JSoka-lu. Ko so bili še čisto blizu svojega cilja, so naleteli na tako premor, da so se morali umakniti. — Krog okoli ruske armade se vedno bolj zožuje. Kakoi hitro bodo armade pripravljene, se bo izvršil splošen napad.
Zrakoplove! nad Varšavo.
London, Anglija, 26. julija. — Tukajšni Rcuterjevi agentuii so sporočili iz Petiograda:
Ni:d Varšavo se je pojavilo danes več razkop^ovcev, katere se pa naše baterije pregnale, še nred-lio so začeli metati bombe na hiše in utrdbe. Prednje straže nemške armade so oddaljene 23 milj od železnice, ki v?že Varšavo— IJjel'»stok in P"trograd. Prcdno dospejo Nemci do te proge, mora jo prekoračiti reko Bu^ in prehoditi šestnajst nnlj dolgo pot med Bugom in Narevom.
T soda Varšave je odvisna oo bojne črte pri Bugu.
Poročilo o vojn'h ujetnikih.
Frankfurt, Nemčija. 26. julija.
Dunajski dopisnik "Frankfurtei Zeitung" naznanja, da so vjeli Nemci in Avstnjei v zadnjih desetih dneh ob vzhodni fronti ] .11,250 Rusov ter zaplenili 14 topov in j41 strojnih pušk.
V tsh dveh tednih se bo odločilo.
London, Anglija. 26. julija. — Glavni cilj zaveznikov je Varšava Ivi*t<*ri se poskušata približati s severne strani. Nemci in Avstrijci so prekoračili reko Narev na 40 milj široki fronti in podijo Ruse proti točki, kjer se izliva Narev v lin ar in Bug v Vislo.
P^trogradske brzojavke naznanjalo, da bo odločitev v teku dveh tednov. V Kurlaudiji je kakih 30 tisoč nemških kavaleristov. Ta ka-
"Leelanaw" potopljen.
Nemški podmorski čoln je potopil ameriški parnik po završeni preiskavi tovora.
valerija ima nalogo zavzeti železniško progo preko Vilna-Duenau-burg.
Petrogradska vest.
Petrograd, Rusija, 26. julija. —
Ruski generalni štab izjavlja, da se približuje armada Belowa Varšavi s severne strani. Rusi so se morali zategadelj umakniti, ker nočejo, da bi Nemci prodrli njihovo fronto. Če ne bo drugače, bo treba prepustiti Virsavo in Novo Georgijevsk sovražniku. Izguba teh dveh trdnjav bi ne bila za Rušo velikega pomena, ker so bili takoj v začetku vojne pripravljeni na vse eventualnosti.
Srbska armada.
Rim, Italija, 26. julija. — Iz zanesljivega vira se je dognalo, daj Srbi nameravajo stopiti v ofenzivo, kljub temu, da je njihova armada popolnoma reorganizirana in z vsem potrebnim preskrbljena. Srbsko mejo čuvajo francoski ae-roplani. Belgrad brani šest srbskih, ter po dve francoski, ruski in angleški bateriji. Srbska armada šteje 250.000 dobro izvežhanih mož. Srbska vlada je mnenja, da sedaj še ni pripraven čas za bojevanje in da je za vse srbsko prebivalstvo velike koristi, če se z boji še nekoliko počaka. Kljub temu se pa Avstrija pripravlja na novo ofenzivo proti Srbiji.
Iz Kragujevea naznanjajo, da so Avstrijci napravili ob srbski meji tri obrambne črte.
Zopetno obstreljevanje Dardanel.
Pariz, Francija, 26. julija. — 1 lavas a
gentura je dobila iz Aten brzojavko, ki s? glasi:
Zavezniške bojne ladije obstreljujejo že tri dni neprestano turške postojanke >b Dardanelah. Njihov namen je razdejati utrdbe ob azijski obali.
Podmorski čoln.
Pariz, Francija, 26. julija. — Neki nemški podmorski čoln se je približal angleški transportni la-diji in jo skušal torpedirati. To je zapazil neki francoski zrakoplo-vee in dal takoj potrebne signale ter obenem začel metati bombe na podmorski čoln. Zrakoplovec ga ni zadel. Predno s?, je pojavilo v bližini nekaj torpednih rušiiccv. je podmorski čoln že izginil.
Boji ob Evfratu.
London, Anglija. 26. juliji;. — Angleži so navalili na tur ike postojanke pri Evfratu in z naskokom zavzeli vas Nasireyeh. Angleži so zaplenili 11 topov in dve strojni puški.
Ameriška križarka.
Rim, Italija, 27. julija. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista naznanja, da je dospela na otok Rod neka ameriška križarka, ki je imela na krovu veliko beguncev. Križarka se je /stavila v Me^sini, da bi vkrcala par sto Italijanov, toda turške oblasti niso hotele izdati tozadevnega dovoljenja.
Turčija je baje prekršila pogodbo.
Rim, Italija, 26. julija. — Italijanska vlada zbira že dolgo časa dokaze, s katerimi hoče stopiti pred svet in doka/ati, da je Turčija prekršila mirovno pogedbo, sklenjeno v Lausanne.
Italijani zatrjujejo, da je poslal turški vojni minister meseca mar-'*a tega leta v Cirenajko svojega brata Nuri beja ter mu naročil, da naj naščuva tamošnje prebivalce k ustaji. — Nuri je imel na razpolago ogromne svote denarja.
London, Anglija, 26. julija. —-Ameriški parnik "Leelanaw", ki se je nahajal na poti iz Arhan-gelska v Belfast s konopeem na krovu, je bil včeraj na severo-zapadni oi>ali Škotske torpediran in potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Celo posadko parnika se je rešilo ter je dospela v lastnih čolnih v Kirkwall.
V poročilu iz Kirkwall na "Cen tral News" se glasi, da je vzel podmorski čoln posadko "Leela-naw-a" na krov ter jo prevedel do Orkney otokov, kjer so se u-krcali mornarji v hlastne čolne. Podmorski čoln je - nato izginil.
Washington, 1). C., 26. julij. Prvo poročilo o torpediranju a-meriškega parnika "Leelanaw" je vzbudilo tukaj paniko- Sprva se je hotelo torpediranje smatrati za nemški odgovor na ameriško poslanico. — odgovor, ki bi imel najhujše posledice.
Kmalu pa so prišla poročila, ki so stavila slučaj v čisto drugačno luč. Predvsem je prineslo olajšavo poročilo, da je izpolnil nemški poveljnik vse predpise glede preiskave. Glasom poročil, ki pa še niso oficijelno potrjena, je prišel poveljnik nemškega čolna na krov parnika, izjavil tovor konopca za kontrabant ter dal posadki dosti časa za rešitev. — Sele potem, ko so vsi zapustili parnik. se je dalo povelje za torpediranje.
Nemčija smatra konopec za vojni kontrabant.
Zadnji boj Beckerja.
Eksekucijo bivšega poročnika Chas. Beckerja se je preložilo za dva dni, na 30. t. Q.
W. B. Cockran, eden zagovornikov na smrt obsojenega bivšega policijskega poročnika Becker-ja, je pričel včeraj pred sodnikom Ford-oin v Supreme Court svoj konečni apel, da reši življenje svojega varovanca. Zaslišanje pred Fordom se je izvršilo vsled predloga, naj se naroči distrikt-nemu pravdniku, naj navede vzroke, na. podlagi katerih bi se ne smelo dovoliti Beckerju novega procesa radi evidence, razkrite v zadnjem času.
Apelacija je temeljila na zapriseženi izjavi nekega Murphy-ja, sedaj jetnika v Sing Singu, ki je prisegel, da je v Tombs zaporih slišal, kako sta Bridgie Weber in Jack Rose skovala zaroto, da se obremeni Beckerja.
Zaslišanju, ki je trajalo cele štiri ure, je prisostvovala tudi Mrs. Becker.
Sodnik Ford si je pridržal odločitev in danes se bo vložilo obojestranske ugovore proti vceraj-šim argumentom.
Ossining, N. Y., 26. julija. — Clias. Becker je dobil danes zvečer ob 6. uri od pomožnega war-dona Johnsona poročilo, da se je na prošnjo sodnika Forda preložilo eksekucijo od srede na petek. Warden. Osborne ima namreč moč, da izvede eksekucijo na katerikoli dan tega tedna.
Na zapadnih bojiščih ■ počivajo večje operacije,
Tekom zadnjih ur se je izvršilo na zapadni fronti le par brezpomembnih operacij.
BOJI ARTILERIJE.
Razdejanje avstrijske mornariške postojanke pri Lagosta otokih v bližini Dalmacije.
Rumunska.
Berlin, Nemčija, 26. julija. — Zavezniki so izgubili vse upanje, da bi dobili še kako balkansko državo za svojo zaveznico. Rumun-ska vlada je danes dovolila, da se sme zopet izvažati žito v Nemčijo in Avstrijo, kar je bila svoj čas pod pritiskom Rusije prepovedala.
Smrtna kazen.
Sofija, Bolgaisko, 25. julija. — Včeraj so obesili tukaj tri atentatorje, ki so položil! 14. februarja v častniškem kazinu bombo. Bomba je eksplodirala ob 1. uri zjutraj. Ranjenih je bilo deset oseb, med njimi tudi hčerka vojnega ministra.
Atentatorji so nameravali usmrtiti kralja Ferdinanda.
Berlin, Nemčija, 26. julija. — Nemško vojno ministrstvo pravi v svoji današnji izjavi, da se ni glasom poročila glavnega nemškega armadnega vodstva na zapad-nem bojišču njpesar varnejšega pripetilo.
Ameriški poslanik Gerard je informiral nemško vlado, da se bo z ujetimi nemškimi častniki v Franciji od sedaj naprej pcistopa-lo soglasno z določbami haaške konvencije. Nemška vlada je nato odredila, naj se vrne prejšne prostosti 50 francoskim častnikom, s katerimi se je v svrho re-presalij postopalo kot z vojaškimi zločinci.
Vse pripravljeno za zimsko kampanjo.
Vojaške oblasti so danes oficijelno objavile, da se je pripravilo v zadostnih množinah gorko obleko, rokavice in druge predmete, katere se potrebuje v zimski kampanji.
Francosko oficijelno poročilo.
Pariz, Francija, 26. julija. — V danes popoldne objavljenem o-ficijelnem poročilu francoskega vojnega ministrstva se poroča o artilerijskih spopadiii, katere se je izvojevalo v pretekli noči med Aix Noulette in Souchez ter okolico pri Soissons. Čete, ki leže v zakopih v gozdu pri Ailly, so metale bombe in obstreljevalo se je Hartmannsweilerkopf.
Francoski letalci so metali bombe in jeklene pšice na železniško postajo Nantillois, severno od Montfaucon.
V	današnjem večernem poročilu pravi vlada, da se je oslabil boj artilerije v Artois. Par pro-jektilov velikega kalibra je padlo na Arras. Na fronti Berthes— Beausejour so potekle minske o-peracije ugodno za Francoze.. Nemci so vprizorili več naskokov na izgubljene pozicije v Ban de Sapt.
Razdejanje avstrijske postojanke.
V	nekem poročilu iz Toulona se glasi, da je francoski rušil ec "Bisson" razdejal avstrijsko mornariško postojanko za podmorske čolne na Lagosta otoku. Rušil ec je pri tej operaciji izgubil enega moža. — Lagosta otok je najjužnejši v skupini dalmatinskih otokov.
Nagrada za uničenje Zeppelinov.
London, Anglija, 26. julija. — Baron Michelham je ponudil danes angleškim avijatikom nagrado po $5000 za vsakega izmed deset prvih Zeppelinov, katere bi se razdejalo. Edini pogoj, zvezan z nagrado, je. da se mora razdejati Zeppelin, dočim se nahaja v zraku.
Stavka v Bayonne.
Včeraj so aretirali Jeremijo J. Balv-ja predsednika stavkarskega odbora v Bayonne. Zagovarjati se bo moral zaradi ščuvanja k nemirom. Včeraj so zastavkali tudi u službenci Standard Oil Co. v Caven Pointu. Tristo delavcev je demonstrativno zapustilo tovarno. V Bayonne je vladal mir. Stav-karji so izjavili, da ne gredo prej na delo, dokler družba, ne izpolni vseh njihovih zahtev, zastopniki' družba pa pravijo, da se bodo poganjanja šele potem začela, ko se bodo vrnili vsi uslužbenci na delo. Državna posredovalca Moffit in. Smythe nimata posebnih uspehov.
Governer Fielder je sporočil včeraj prvi brigadi narodne garde. da naj bode pripravljena, če se bodo nemiri zopet ponovili.
Z italijanske fronte.
Italijani trdijo, da so zopet prodrli nekoliko naprej na fronti ob Soči in na Koroškem.
Preiskava o katastrofi parnika "Eastiand-a."
Predsednik Wilson in trgovski tajnik Redfield se dejanski vdeležu-jeta preiskave.
UPORABA PLINA.
Z Dunaja se poroča o ostrih bojih v okolici Krna, kjer se uporablja skale kot orožje.
Rim, Italija, 26. julija. — Italijanske čete ob Soči so dosegle znaten uspeh po ostrih in obupnih bojih. V tozadevnem uradnem poročilu se glasi:
—	Po uspešni artilerijski pripravi je pričela včeraj naša in-fanterija odločno prodirati ter je imela zaznamovati izdatne uspehe. —
—	V sredini bojne črte smo zavzeli več zakopov, ki so služili kot obramba višin pri San Martino d i Ca rso.
—	Vsi boji ob celi fronti pa so se odlikovali po izvanredni srditosti, posebno v gozdovih, iz katerih se je pregnalo dobro utrjenega sovražnika z bajonetnim naskokom. Sovražnik je uporabil proti nam dušeče bombe in granate, pred katerimi so se zavarovali naši vojaki z maskami. Do konca dneva smo ujeli 1600 Avstrijcev (?), med njimi 30 častnikov.
Premirje za pokop mrličev.
Rim, Italija. 26. julija. — Veliki bitki ob Soči je sledila primeroma splošna neaktivnost. Obe stranki sta faktično pričeli s premirjem, da pokopljejo mrtvece in dajo četam počitka.
Stvar, ki je posebno zanimiva, je polet, katerega so izvršili aero-plani. Poleteli so iz italijanskih postojank preko Rive ob Gard-skem jezeru ter vrgli bombe na železniško postajo. Avstrijska ar-tilerija je otvorila nanje ogenj, a vsi so se vrnili nepoškodovani.
Uporaba skal v Krnskem okraju.
Dunaj, Avstrija, 26. julija. — Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo glede dogodkov na italijanki fronti:
—	V nedeljo se je obnovilo bitko na robu visoke planine pri Do-brdo. Italijani so naskakovali noč in dan s precejšno trdovratnostjo. a so dosegli le začasne, krajevne uspehe. Danes zjutraj so bile naše. prvotne pozicije brez kake izjeme zopet v naših rokah. Sovražnik ni skušal vprizoriti nobenega novega naskoka proti postojankam pred Gorico.
—	V okolici Krna se je v nedeljo popoldne odbilo neki naskok sovražnika, tekom katerega je prišlo do ročnih bojev ter uporabe skal, katere se je valilo raz pečine. Naša artilerija je prizadela umikajočim se Italijanom velike izgube.
—	Eden naših letalcev je metal bombe na Verono.
Odgodenje odgovora,
Nemška vlada hoče čakati z odgovorom toliko časa, dokler se ne objavi poslanice na Anglijo.
Berlin, Nemčija. 26. julija. — Vsa znamenja kažejo, da ne bo nemška vlada v bližnjem času odgovorila na ameriško poslanico, temveč čakala, v kakem tonu bo sestavljena ameriška poslanica na Anglijo.
Ako bo ton ameriške poslanice na Anglijo proti omejevanju trgovine energičen, bo odgovor nein ške vlade prijazen. Ameriško poslanico na Nemčijo se tukaj splesno obsoja, ker se ne zapazi nika kili znakov, da bi bile Združene države pripravljene napotit* Au-glijo do tega, da opusti svojo pomorsko politiko.
Washington, D. C., 26. juliji. Kratka poročila poslanika Ge-rarda potrjujejo vesti iz listov, da se je ameriško poslanico v Berlinu kaj neprijazno sprejelo.
LOV NA KRIVCE.
Število žrtev še dosedaj ni določeno in potapljači trdijo, da je v parniku še 300 mrtvecev.
Chicago, 111., 26. julija. — Chicago je pričel danes pokopavati svoje mrtvece, dočim so bili potapljači še vedno na delu. da spra vijo na dan trupla, ki se še vedno nahajajo v notranjosti ladije nesreče. Pričela se je že preiskava, potom katere se bo ugotovilo resnične krivce.
Včeraj do 8. ure se je identificiralo 727 mrličev ter jih spravilo iz orožarne 2. polka. 11 trupel je še vedno neidentificiranih.
Na podlagi poizvedovanj in u-radnih podatkov je ugotovil coroner Hoffman, da znašajo skupne izgube katastrofe 1217 ljudi. Potapljači, ki so na delu, pa zatrjujejo, da je v ladiji še vedno nekako 300 mrtvecev.
Preiskave, katere se je uvedlo, bodo glede temeljitosti prekašale vse. katere so se preje vršile v podobnih slučajih. Predsednik Wilson je spravil v tek celo mašine-rijo ter se posvetoval s trgovskim tajnikom Redfieldom glede korakov. katere bi bilo treba podvze-ti. Predsednik je tokom veerajšne-ga dneva dvakrat brzojavil tajniku Redfieldu, ki bo osebno vodil preiskavo.
• Policija je danes aretirala 8 nadaljnih članov posadke ter je sedaj v zaporih 52 izmed 70 mož broječe posadke. Prevedlo se jih je v urad državnega pravdnika, kjer so morali podati izjave glede nesreče.
Zvezne in državne oblasti so pričele danes s pripravami, da se ugotovi prave krivce. Skuša se tudi dobiti materijal glede vprašanja. če je bila konstrukcija par nika brez napak.
Priprave za dvignjen je parnika.
Načrti, kako dvigniti parnik Eastland", so toliko dozoreli, da se bo pričelo z delom, kakor hitro bodo potrebni stroji postavljeni na določena mesta. Ladijske prostore se bo izpumpalo in delo dvignjenja parnika bo gotovo trajalo par dni. Ko bo storjeno to. se bo uporabilo dinamit, da se loči iz blata mrtvece, ki se eventualno še nahajajo v blatu.
Na stotine brezposelnih je prišlo danes pred naprave "Western Electric Co.. ki je priredila izlet svojim uslužbencem. Bili so mnenja, da bo družba takoj iskala nadomestilo za one. ki so poginili na parniku. Družba pa je izjavila, da ni prostih nikakih mest.
Pričetek zvezne preiskave.
Washington, D. C., 26. julija. Trgovinski department bo naprosil komisijo civilnih in mornariških častnikov, da preiščejo zadevo "Eastlanda". Ta komisija bo delala neodvisno od nadzornikov zveznega parobrodtiega u-rada.
Trgovski tajnik Redfield in njegov namestnik Sweet sta se odpeljala danes v Chicago, da osob-no nadzorujeta pričetek preiskave. —
Ljudje, katerim je znana administracija zveznega parobrod-nega urada, zatrjujejo, da bo par vodilnih uradnikov brez dvoma izgubilo mesta radi katastrofe "Eastlanda."
Sedemnajst otrok premalo za ženo.
Kansas City, Kan., 26. julija.— "Nikdar ne tepi otroka. Če se no obnaša dobro, ga spravi v posteljo." To je nasvet Mrs. John Dill, matere sedemnajstih otrok. Včeraj je izjavila, da hoče vzeti na svoj dom dve siroti, ki se nahajata a" sirotišnici tukajšnjega mesta.
Mehiško vprašanje. Stavka v Tampico,
Državni department bo kmalo a-krenil, kaj se bo napravilo glede situacije v Mehiki.
VOJAKI NA MEJI.
Carranzove čete so začele prodirati proti mestu Guyamas. — Villo-va armada poražena.
Washington, D. C.., 26. julija. — Kakor kaže, ne bodo Združene države dolgo časa mirno gledale razmer v Mehiki, pač bodo pa začele kmalo posredovati.
Predsednik Wilson bo še enkrat pozval generala Carranzo, da naj se posvetuje z ostalimi mehiškimi voditelji in naj v sporazumu z vsemi uglednejšimi Mehikanci napravi mir. Konferenca naj bi se vršila v severnem delu Mehike, če pa ni drugače, se lahko vrši tudi na ameriških tleh. Glede vojaške situacije v Mehiki je dospelo danes sem več nasprotujočih si poročil. Carranzova agentura naznanja, da se vrača general Obregon proti glavnemu mestu Mehike, Villovi pristaši pa pravijo, da je bita Obre-gonova armada pred dvemi ali tremi dnevi popolnoma poražena.
Washington, D. C., 26. julija. — Pred kratkim so zastavkali uslužbenci Huasteka Oil Co. pri Tampico, sedaj pa nameravajo organizatorji proglasiti generalno stavko vseh oseb, ki so uslužbene pri pe-trolejskih podjetjih. To poročilo je bilo poslano v soboto iz Tampira.
Ameriški konzul Silliman je dobil povelje, da naj v vseh ozirih ščiti imovino in življenje inozem-cev.
Washington, D. ('.. 26. julija/— General n i major P'unston naznanja, da je dospel Carranzov general Calleo z 2000 vojaki v Santo Barba ro; to mesto je oddaljeno samo dvajset mili od ameriške meje.
Nogales, Ariz. 26. julija. — 3700 Carranzovih vojakov prodira proti Guayamas. ki leži ob zapadni obali države Sonore. Čete so zavzele v soboto mesto Corral.
Galveston, Tex., 26. julija. — General Pablo Gonzales se vrača proti glavnemu mestu Mehike. — Villove čete se umikajo severno od Pachuce. Zasleduje jih Carranzov general Diejjuez.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order'ter priložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati.
Gene :
K	$	K	t
5____	.R0	120.—'	10.20
10____	1.61) 1	130.w	20.80
15____	2.40	140....	22.40
20...,	3.20	150____	24.0C
25....	4.00	J60....	9r,. 60
30____	4.80	170____	27.21
35....	5.60	i«o.„.	zs.fcO
40....	6.40	190____	30.40
45.	7.20	200____	32.00
50____	8.0«)	250 __	40.00
55...	8.80	3O0____	48.Oo
60____	9.60	350 ...	50. fo
R5....	10.40	400....	f4_0U
70...	11.20	450....	7V.OQ
75____	12.00	600...»	go. co
80....	12. HQ	600....	SO. 00
85 ...	13.60	700____	112.00
DO ...	14.40	800....	128.00
100...«	16.00	900____	144.00
no....	17.K0	1 1000____	160.00
Ker se cene sedaj j ako spremi« j njajo, naj rojaki vedno gledajo na i naš osrlas.
j TVRDKA FRANK SAKSER, 1 82 Cortlandt St, New York, N. X.
k



*AM NARODA"
M«-vr<iK; Daily,)
v f «-a published by tfc»
Publishif^sf Co.
I* .r.rpormUoo ) • i" O.	i^^ideirt.
w 1. B PINED I K, Treasurer. O.
jf Business of the corporation ana iwl»lres»ses of above officers : fct wtiaiicit Street, Borough of Maii-»mttau. New York City, N. Y.
I« oeto left; velja Ust za Ameriko in
C*riadc .......................$3.00
" pd let* ....................... 1.50
»t« ra m^sto Ne* York........ 4.00
! rp,<- ieta t-* mesto New York ... 2.00
' * **opo ta vse ieto...........4.50
poMeta ...... .......2.55
*_	"!etrtieta............ 1-70
»IrlAS NAHODA" izhaja vsak dan ^zvxemdi nadelj in praznikov.
GLAS NARODA"
I "Voice of the People") svery aaj; except Sunday« Hobdays.	«
Subscript-on yeariy $3.00.
A.J >*rtuenient on *cre«ment
- _
p dpisa in osobnoati »e ce
pr^občujejo.	—
>•*.»■. »tj t* faigovoh pošiljal pc — y Order.
fV r: r&taeaiui kraja naročnikov proti!"' ... i* nam tudi prejir*j« x '»liiče naznani, da hitreia najdemo naslovnika.
!>c- iroh in pošiljat vam naredite ta jOAfilov; ^•JLA.« NARODA" I Cotti«sdt St t New York City
4fa'87 .Cortlandt-
soke obresti, skrbeti bodo morale
za pohabljene in bolne. Kje se bo torej vzel denar za nadaljno oboroževanje? Neki Francoz je bil
ske razmere so slabe, kakor sploh kateri se zahteva, da naj postane
povsod sedaj v tem času. Delamo vila d'Este zopet la.st italijanske tri do štiri dni na teden; zaslužek države. Ko je ljudska množica je pičel. Dokler se kaj ne izpre- zopet pridpvila pred vilo in jo je še celo toliko optimističen, da je j meni, ne svetujem nikomur hoditi hotela razrušiti, je mestni župan rekel, da bodo po vojni finančni j sem. Pred kratkim se je smrtno- izjavil, da je vila last občine, ministri raznih držav najbolj vro- j nevarno ranila soproga rojaka Množica se je nato razšla. Iz Ri-či zagovorniki razoroževanja. To Pantolonija. Življenje si je hotela ma se poroča, da je ljudska mno-
aBfitfHiHaR^ra^
Moč, volja in bogastvo je zdravje.
mnenje je upravičeno. Pa tudi finančne krize ne bodo izpolnile u-panja prijateljev miru. Kapitalizem se bo moral vzdržati. Kapitalisti ne bodo dali ničesar za kulturne svrlie, samo da bodo imeli dovolj denarja za obrambo svojih interesov.
Večno pa ne more to trpeti. Slednjič bode ljudstvo vendarle izpregledalo, Socialistični nauki bodo padli na boljša tla in prišel bo čas, ko bo kapitalizem za vodno izginil z zemlje.
Po N. Y. V. Z.
Dopisi.
M^uniDT
ASSOC«!
fflfflSiLM,
Kako bo po vojni?
zategadelj vzeti, ker se je vedno	žica vdrla v grad Cattaio pri j
prepirala z možem. Odvedli so jo	d'Este (last avstrijskega nadvoj-jjg
v bolnišnico v Trinidad, kjer se	vode prestolonaslednika)). Množi-] W
sedaj s smrtjo bori. — Alojzij	ca je stražnika na gradu vrgla oh.ip
Palec.
Razne zanimivosti.
Naša mladina.
tla in potem razsajala po gradu. Policije ni bilo blizu.
Mati in sin.
Glavni francoski državni plačilni blagajnik Desklo, zaupnik prejšnjega francoskega finančnega ministra, je bil oil sodišča za
tfi «
S S ifi
m ifi
Pred ne\vyorŠkim sodiščem je sleparije, kije ž njimi za milijone
BOLEZNI:
Ali bolehate na kaki tej bolezni: Želodične, jetrne, ledične. pljučne, revmatične, kronične, mehurne, spolne in tajne, z^ubo moške moči, slabokrvnost, pešanje, kašelj, trudne roke, teške noge, boleč križ, zabasanost, zguba apetita. Z* vie te bolezni imamo dobra zdravi'a.
BOGAT JE ISTI,
ki je zdrav in krepak. Bolehni ljudje so pa žalostni, brez volje in"moči. Zato pa mi vse bolne in siobotne opozarjan.o na naša imenitna zdravila, ki nudijo bolnim zdravje ir. zadovoljstvo. Naša importirana evrt pska zdravila nudijo hitro in zanesljivo pomoč. To nam povejo vsi isti. ki smo jih mi trajno ozdraveli, ko nikjer drugje r*iso našli pomoči. Sedaj pa so zdravi in veseli. Zato ta zdravil« vsem toplo priporočamo, ker le po teh je nujna pomoč in trajno ozdravljenje zagotovljeno. Ako pa bi radi kaj natančnega zvedeli o vaši bolezni,Jpotem pišite na nas, da vam isto razložimo i t povemo kaj je vam storiti, da pridete hitro in poceni zopet k zdravju. To vas nič ne stane. Pišite popolno zaupno, v^a pisma se drže v strogi tajnosti. Obrnite se do nas v vseh slučajih, posebno ako imate spolne nerednosti in bolezni. Mi varn hočemo pomagati. Vsa pisma naslovite
Box 819,
Milwaukee, Wis.
Dom. Lekarna
ZDRAVILA.
Mi zdravimo vse navedene bolezni, posebno fina zdravila imamo za vse bolezni revmatizma, kronične želodčne bolezni; z našimi zdravili se hitro in uspešno pozdrave spolne bolezni in pridobi zopet nazaj zgubljena moška spolna moč. Zdravila ro;M;amo po celi Ameriki ici Canedi.
ffi
S
tfi
ji ifi tfi tfi ifi
ifi !fi ifi bK ifi ifi ifi
ifi ifi !fi
Sifiififfilf^ffiifafiifitfM^
zadenejo
pripoznal iTletni Henry L. Theis, oškodoval francosko armado, ob-|ska](1 [ <la je ponaredil ček za $300. Izja- sojen na sedem let hude ječe. Kaki„ftVarfll vil je, da ga je njegova ljubica si- človek je ta poštenjakovič, kaže lila, da bi si skupaj ogledala raz-'naslednji dogodek: Nekega dne stavo v San Fran c i se u. Ker ni je zajtrk oval Desklo, takrat na vr-mogel dobiti nikjer drugje denar- htmcu svoje sreče, v neki imenitni ja, se je poslužil tega skrajnega gostilni. Natakar mu sporoči, da sredstva. Postavili so ga pod var- /Cli z njim govoriti neka gospa.
šrapneli zelo pogosto je potem dvojno
SLOVENKA!
Ali
i že čitala knji-
in učinek je potem dvojno OLUVLIM^At KVtpot ,an?cr: - i -	I	• «•»» Slovenkam ali: Kal
nevaren. Mnogo vojakov je ra-, mora vedeti vsaka odrasla Slovenka. Še njenih od drobcev skal.	! dtnes jo naroči. Odprla Ti bo v marsi-
J čem oči. Cena 6u centov, dva izvoda „ , v. . „.. , .„	. . $1.00 Naroča se pri: Poučna B blioteka.
Tolažba italijanskih crnovojm- Box 80S Milwaukee, Wis.
kov. •	I----
"Frankfurter Zeitung" poroča' POUK V ANGLEŠČINI! ....	-	iz Italije: Večino čet so začetkom: To Je gotovo lepa prilika, ka
ščiiio $3000. Izročen bo veliki po- Desklo nahruli natakarja, češ. da tedna (p0ro5iio z 19. junija) od-jk°r twl[ v korist nam tujcem. Pi-roti.	; hoče pri jedi imeti mir. Natakar I p0Siaii na mej0 .Vojaško življenje še se lahko za brezplačna pojas-
| odide in to sporoči gospej. Če je'je zato v mestih skoraj popolno-1 nil a na: Križ kct vojno odlikovanje uve- tako — reče gospa — pojdite in;ma izginilo. Tretji poziv je z in Slovensko korespondenco šolo, dejo na Francoskem.	.povejte gospodu, da bi ž njim ra-U lot"lika 1876 VpokUcan. Bodo-'6119 St. Clair Ave., Cleveland, O.
l)a se pa ne užali s podobo -kri- <3a govorila njegova mati. Nafa-;t,e dni bomQ zato zopot okusiU ncJ------
ža načela repuhke. bo imel kriz kar gre ;„ reče gostu: Gospod,^'koliko vojaškega življenja. Vpo-I	« RABIM
tudi žarke, tako da bo podoben vaša mati je zunaj in bi rada z klicani čriiovojmki se tolažijo da.'tlobreS« 1,,n/;' l»ni«iti žage. De-
Farrell, Pa. — Nesreča pa res nikoli ne počiva. V tukajšnji tovarni za pločevino se je poškodoval rojak John Francelj. Na desno nogo mu je padel kup pločevine, ki ga je tako poškodoval® da so mu jo morali še isti dan odrezati. V Ameriki je bival kakih devet let. Pred dvemi leti se je'zvezdi. Odlikovanje bo imelo štiri vami govorila.
Pad bi izvedel za svojega sina F K ANKA ZALAli. Dne 15. aprila sva bila skupaj 11a Thomas. \V. Ya.. iii sedaj ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če k io ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu očetu: Frank Zalar, Uox 1, Cheat Bridge, V,'. Ya. (24-27—7)
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Pen»-sylvaniji sporočamo, da jih bo f kratkem obiskal naš potovalni za-I stopnik
A!
In države po vojni še ob-. ali bodo ponehale z ob-
oroževanjem? Ali bo to oborože-vanje večje, ali se bo zmanjšalo? To je zelo težavno vprašanje, o katerein se je že veliko razmotri-valo, pa s.' ga .še ni rešilo do kon-<-a. Cc bi bilo po našem, potem bi ^e br«'zdvomno uvedlo splošno ra oroženje. Izgube in strahote vojne so tako ogromne in tako strašne* da gotovo liikdo noče, da Ifi še kdaj ponovile. Zal, da •"dov sivo ni š<' toliko napredovalo, da bi so upoštevalo vsako željo, j.;J naj bo še tako splošna. Saj je vendar vojna že sama posebi najhujši dokaz za to. Z lahkoto s.- d;i trditi, da devetindevetdeset sto: in prebivalstva onih držav, ki so sedaj zapletene v vojno, ni bolelo vojne. Kljub temu so se pa ljudje uklonili in so šli v klavnico, hi to bo trajalo toliko časa, dokler ne bo konca kapitalizma.
Države ne bodo začele razorože-vati, če se bo vojna končala brez vsakega uspeha. Pa vzemimo, da bi bila ta ali ona država premagana. Zmagalec gotovo ne bo odložil orožja, pač bo pa zapovedal premaganemu, da naj ga odloži. Ta se bo mogoče pokoril povelju, mogoče pa tudi ne. Če ne bo oboroži: val javno, bo oboroževal naskrivaj in se pripravljal na trenutek, ko se bo za mogel maščevati nad sovražnikom. To se je naj bolj pokazalo pri Prusiji, katero j«- znal N'apoleon tako uspešno zatirali. Že tedaj ni bilo mogoče nagne naroda čisto zatreti, danda-im.Šnji ga bo še težje.
Kaj bo pa z nevtralnimi drža-v:'.ni? Xevtralne države ne bodo 1111 noben način razoroževale, ampak Še bolj bodo ojačile svojo mo. na morju in ua suhem. V tem o/i 111 bodo prišle v prvi vrsti v pošt e v Združene države. Ze sedaj se vidi, da dobiva militarizem z vsakim dnem več zagovornikov. Ti zagovorniki pravijo, . da žele miru in obenem trde, da Združe ne države ne bodo živelo mirno, če ne bodo dovolj močne na su lie m in na morju.
'Army and Navy Journal' ima prav, če piše: 4*Vse kaže, da bodo vojaški sistemi ostali tudi po vojni. V sedanji vojni se bomo marsičesa naučili, kar nam bo o-mogocilo te sisteme izboljšati Glavni nauk, ki ga bo dala ta vojna Združenim državam, bo ta, da ko bodo oborožile za vse mogoče slučaje.''
Z vojaškega in kapitalističnega stališča je to popolnoma logic Tio. Nobena mirovna družba ne bode mogla tega preprečiti. Edino delavski razred bo lahko preprečil, pa je na to veliko premalo pripravljen.
Pojavilo se bo še drugo vprašanje, na katerega zidajo prijatelji miru vse svoje upanje. Ali bodo mogle evropske države, silno o-slabljtme po sedanji vojni, še nadalje prenašati strašno breme ini-
oženil. Spada k dvema društvoma, kar je zanj velike koristi. — Rojaki, pristopajte k slovenskim organizacijam, ker nihče ne ve. kje ga čaka nesreča. — Društvo sv. Barbare prav dobro napreduje in bo razvilo dne 4. septembra svojo zastavo. Pozdrav! — A. V.
Thomas, W. Va. — Delamo slabo, komaj po dva ali tri dni v tednu. Rovi so v zelo slabem stanju. Večkrat se mi zdi, da bi bilo boljše za kompanijo, če bi rove
stopnje, najnižja stopnja bo križ zadere Desklo iz brona, druga bo križ iz srebra/ tudi zaradi nje
Moja mati — se ker niso še vojaško izurjeni, jih ,0 st*ll»«> ^ vrč k-1. Plača pb do-- zaradi, nobene,'ne todQ ge JakoLitro pQslali proti govoru. Oglasile se pri: se pe dam motiti sovražniku? ki g.d Z(jaj več ne o-1 _	Hubert Miliič.
cakor ob časih (-<--"—T)	Pieknis., A\r. Va.
.^.J,,	,	JU 1 1 ui.iuntli	fitl fvi
tretja kriz iz pozlačenega sreora pri jedi! Sluga gre in pove to ma-!inal0važuj^0 kako in najvišje odlikovanje bo križ s teri. Tedaj pa mati vstopi v go-j hujskanja na vojno, palmovo vejico.	stilno in pred vso gospodo oklor?
futa sina. rekoč: Ta gospod, ki Sleparstvo na Francoskem. |svojo mater žali in zaničuje, ker Nevera in lakomnost se ne po- je revna, jo gospod Desklo, ki se pQroča iz Rima • kažeta nikjer tako grdo. kakor če tika z ministrom in zasluži-na leto tiPni krogi se' p osnujejo.''če ne slepari kdo zdrave vojake, ki tve- petdeset tisoč frankov. Rekla je kaže S(1 M Turčiji vojna, gaje življenje za obstoj m mir^n odšla, za njo pa kmalu med da S(1 konCa ,iradržno stanje. —
Italija in Turčija,
Londonski "Daily Telegraph'' Tukajšnji pol"
VABILO na
VELIKI ZABAVNI IZLET ali piknik,
katerega priredi Slovenski Tamburaški Zbor
vseli v državi, in če slepari ranje- smehom gospode tudi Desklo z za-ne in bolne vojake, ki so prelil i, ušnieami in grdim srcem.
iz Franklin Borough, Pa., 1' Idea Nazionale*' zahteva, naj se v nedelje pcpcldan 1. avgusta t. L , , . ,T ,	.	. ,	- Italija udeleži vojne proti Darda- na prijaznem prostora Bonair
zaprla, kakor pa da obratuje. Ne- svojo kri, ki so žrtvovali svoje|	\neHm.	| <13 minut hoda od poulične želez-
kateri delavci delajo vsak dan, j zdravje. Ravno v tej vojni vseh p0 krompirju pride riž na vrsto.	i	nice iz Franklina)
O zadnjih izgredih v Moskvi. | Ta zabavni izlet bode prvi. od-Stockholmski 'Socialdemokrat' kar se je zbor zopet ponovil z ......	.	.	.	kupo-' p0r0£a: pogromi v Moskvi so bili mladimi močmi. Na vsporedu ima
sproti. Na tak naein škodujejo j si prilastili kaj od ranjencem na-[Valni urad, ki se bo odločil, kaj bo	kakor ^ je poročalo, in krasne nove ixbrane komade, ki
jih bode sviral v zabavo in veselje našemu cenjenemu občinstvu. 11 policisti s prekrižanimi 1*0--Poleg bogat<'ga vsporeda bode šo
toda takih je le malo. Najboljše proti vsem se je izkazala povsod' y Berlinu je zaplenila država onim godi, ki vedno hodijo j požrtvovalnost za ranjenec, pov- zaloge riža. Vsak mora naznaniti z vrhanimi kozarci na-jSO{j so se dobili jiosameani, ki šo svoje Na tak način škodujejo, s£ prilastili kaj od
se s« bossom
zalogo na centralni	poroda
ranjencem na-j valni urad, ki se bo odločil, kaj bo	resn<^j k;,kol. se Je poroc
ali kar se je prevzel. Kar ostane, bo prosto za	Sf) biU podobni llcmirom v revolu
- . t> i t vr " "t i -r	-	- •	prodajo. Da bi ne oškodili s tem	^^ h-tu v Rusiji, ko so voja
dela iskat. Pozdrav! — .NarociiiK. j p raneoskem, jiresega ze vse. Dr-j konsumenta in malega trgovca,	j.^ j
Delavske ?	"	*	" -	-	-
sebi in drugim. V te kraje ne sve- j menjenili podpor, tujem nobenemu človeku hoditi' zgodilo po poročilih
Harpersville, Ohio. — Delavske žuvna pravdništvo je napenlo bodo vzeU po možnosti samo zalo-, kami prisostvovali izgredom. Opu-j obilo vsakovrstne zabave; ravno razmere so tukaj skrajno slabe. V jtam preiskavo zoper vojne dobro-Ue velikih trgovcev in špekulan-j sfo5ili so Uuli n(,ko švedsko tvor-j tako bode dobro preskrbi ieno. da
tov. Uvoz riža misli država pospe-|nico ^ros1o so zažga]i na več kra-ine bode nobeden trpel žeje. enako iti z določanjem cene za prevze-	škodo, ki jo je razsajajoča i za sveži dober prigrizek,
tje, in sicer hodo določili dvakrat] množica z;ulnjit' m,pravila v Mo-f Tem potom vljudno vab toliko, kolikor znaša cena na svetovnem trgu.
mestu je samo en preinogorov, pa delne zavode. Izkazalo se je, da jc še tega jc kompanija za nedolo-joti teli zavodov samo 71, ki odgo-čen čas zaprla. Slovencev nas jo varjajo res svojim namenom, dru-tukaj malo , 12 samcev in ena 7G
je na sumu nepoštenosti, družina. Kakor kaže, kmalu ne boj](3 voditeljev zavodov je zaprtih nobenega, ker bomo morali vsi ju obtoženih. Preisk
oditi s trebuhom za kruhom. Kjer je kaj dela, je vse prenapolnjeno, zaslužek je pa zelo pičel, da je komaj za hrano in za stanovanje. Premogarski baroni nas tolažijo,
Preiskava je dognala lepe reči. Cisti dobiček nekaterih udeležencev pri teh zavodih je znašal na dan 500 do 2000 frankov. Veliko teh možakov je najelo stanovanje za 18.000 frankov,
la bo potem boljše, ko bo konča-je stanoval prej v skromnem
no evropsko klanje, pa mi jim veliko ne vrjamemo, ker smo vajeni takih in enakih obljub. — Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam! — M. S.
Chicago, 111, — Velikomestno življenje je za marsikoga nadloga, posebno pa za onega, ki nima dela. Brezposelnih je v tem milijonskem mestu vedno par tisoč. Slovencev je tukaj do 5000, drugih Slovanov, posebno pa Cehov, je pa gotovo desetkrat toliko. O-grskih Slovencev živi tukaj krikih 600. polovica toliko je pa l>e-neških. Društev je veliko, slovenski časopisi so štirje. Pred kratkim je umrl član samostojnega društva 4'Danica", beneški Slove nee Angelo Panica. Šel je bil spremit svojega prijatelja in se je pozno ponoči vračal domov. Naenkrat je stopil predenj neki črnec in ga tako udaril po glavi, da je obležal na mestu mrtev. Pokojnik je bil star 35 let in je bil doma od Sv. Lenarta v videmski o-kolici. Društvo mu je priredilo jako lep pogreb. — Danes, 24. julija, ob polosmih dopoldne se je potopil parnik "Eastland", na katerem jc bilo skoraj 3000 izletnikov. Parnik se je prevrnil v kanalu, še predno je dospel na jezero. Izlet je priredila Western Electric Company. Na parnikn je bilo tudi več Slovencev. Sprva so mislili, da je med ponesrečenimi tudi hčerka predsednika K. S. K. Jednote, Mr. Schnellerja, pozneje se je pa dognalo, da je morala o-stati doma, ker je bil parnik prenapolnjen. — M. P.
Piper, Okla. — Vrjemite mi, da se ne spominjam, kdaj je bil zadnji dopis iz naše naselbine v va-
pritličju. Dve ženski, ki sta živeli prej v skrajni bedi, imata zdaj vsaka svojo hišo v mestu, vilo na kmetih in lep avtomobil. Dnevni dohodek teh žensk je znašal okoli 1000 frankov, število, ki je mogoče samo v velikanskem Parizu, kjer ima vsak odprto roko. Delali so tako: Na oklice zavodov na javno dobrosrčnost so prihajali o-bilni darovi. Te so prodajali in so dajali le majhen del skupička v bolnišnice. To je neslo. Še celo o-sebe, ki so nabirale darove, so zaslužile 30 odstotkov provizije in so dobile na dan 10 do 150 frankov. V Parizu je bilo nastavljenih G007 nabiralnih puŠie od zavodov, ki niso bili pod nikakim nadzorstvom. Glavni tajnik največjega teh društev je bil že enajstkrat kaznovan zaradi sleparskega bankerota in drugih čednih reči. Ženske protektorice teh društev so se razkrile kot nievrednice. Iz takih ljudi je bila sestavljena tudi pisarna za poizvedovanje o pogrešanih vojakih in civilistih. Ena teh pisarn je nesla voditelju 2000 frankov dnevno.
Belgijska kraljica v strelskem jarku.
"Corriere della .Sera" poroča iz Pariza: Belgijska kraljica se jepodala v strelske jarke pri Yse-ri. Spočetka je moštvo ni spoznalo, in neki vojak ji je zaklical: "Pridite sem, gospa! Tu ste lahko kakor v svojem stanovanju." Kraljica je potegnila iz vreče, ki jo je bila prinesla s seboj, provi-janta in je začela razdeljevati med vojake čokolade in svalčic. Ko se je baš veselo smejala šalam vojakov, pristopi častnik, ki jo je
bolj slabo. Zaslužek bi že bil, če bi ne bilo vse prenapolnjeno z ljudmi. Kjer bi eden lahko delal, delajo sedaj trije ali štirje. Pred kratkim je umrl tukaj rojak Janez Klinko, član Svobodomiselne Podporne Zveze. Zdi se mi, da je podlegel vročinski bolezni. Pozdrav [ — Ignacij Pajk.
Primero, Colo. — Iz naše nasel-iit^rUiM! Ekčaii frodo morale ii-t^BS §2 &0£isi	r^dki. Pela v- 1
šem cenjenem listu. Z delom gre spoznal, ter se ni mogel vzdržati,
da bi ne zaklical: "Oj, kraljica!"
Zaplemba.
List "Journal de Geneve" poroča, da so prebivalci mesta Tivoli pri Rimu šli v veliki množini pred vilo d'Este, ki je last avstrijskega prestolonaslednika, in
| množica zadnjič napravila v ilo-|skvi. cenijo na 305 milijonov rub-jljev. Vodilni ruski krogi sedaj obsojalo pasivno obnašanje ruske Vse staro pride v cast. jpolieiie in vojaštva in so strogo Topinamburo se vpeljali v Ev- j uk.Jz.,li< da sc y kali zaduSi vsak
ropo v času tridesetletne vojne m poizkus p0grome nadaljevati, so jo užival^ dokler je ni izrinili
krompir. Od tedaj je topinanibu-j	Prije defravdant.
ra le bolj hrana živini. Sedaj opozarjajo nemški listi, da bi bilo
Z Dunaja poročajo: 45-letni privatni uradnik Karel Stcpniška. ki
bolje vrniti se k starim kulturnim j je na škodo štajerskega deželnega rastlinam, kakor izmišljevati si'kulturnega inšpektorata defrav-
no va neizkušena živila, kakor moko iz slame in drugo. Gomolji to-pinambure imajo 15 odstotkov sladkorja in 3 odstotke beljakovine. se uporabijo tudi za špirit. Listje in deblo so dobra hrana živini. Topinambura ni sitna za zemljo in ostane lahko čez zimo v prsti. Če ne za živilo, bi jo vsaj sadili za špirit, ki bo tudi drugo leto še silno drag.
Kaj zahteva Anglija cd Italije.
Italijansko javno mnenje sledi z veliko napetostjo angleško-itali-janskim finančnim pogajanjem. Angleži so stavili sledeče zahteve: 1. Dohodke italijanske carine nadzoruje Anglija, ali naj se pa uvede direkten državen davek, ki naj se da v najem. 2. Primerno število vojakov se določi za flau-dersko in dardanelsko bojišče. 3. Italijanska mornarica otvori odločno ofenzivo na Jadranskem morju. 4. Italija zniža svoje zahteve na. Jadranskem morju, da pomiri balkanske države. — Italija je stavila sledeče protipogo-je: Direktni davki se ne uvedejo, ker bi povzročili notranje nemire. S tem odpade tudi zahteva, da se dajo v najem. Italija ponuja jamstvo italijanskih bank z velikimi hranilnimi vlogami. Cet z bojišča ne morejo odtegniti, ker se opaža na bojišču premoč Avstrije. Zahtev glede na Adrijo ni mogoče znižati, ker bi se bile delne narodne zahteve lahko dosegle mirnim potom. Pri trdi se ofenzivi na morju, ki so jo tudi izvedli, a dosedanje izgube italijanske mornarice so take, da se tudi ta obljuba ne bo mogla držati.
Nevarnost šrapnelov v gorovju.
Boji v gorovju so zelo nevarni, posebno nevarni so pa šraprieli. V Galiciji, kjer so ruski šrapneli zelo pogosto udarili na mehka tla, če niso bile čete ravno blizu, niso so avstrijski grb na vili zamenjali|napravile nobene znatne škode, nijnino za list Glas Naroda z italijansko zastavo. Mestni svet,bilo tako, kakor je na našem go-j S spoštovanjem v JTivoliju je sprejel resolucijo, v ratem ozemlju ob laški mej]. Tu I Upravnistvo Glaa Naroda.
diral 2000 K ter v drubži svoje ljubice pobegnil, je bil v nekem hotelu na Dunaju aretiran. Od 2000 K je imel pri sebi le še '210 kron. Defravdanta in njegovo ljubico so oddali deželnemu sodišču.
Hčerka ameriškega poslanika se je poročila.
London, Anglija. 25. julija. Hčerka ameriškega poslanika Page-j a v Londonu se je danes poročila s f'harlesom C. Loringom iz Bostona. Vsled vojne so bili pri poroki navzoči le najbližji sorodniki.
Kje je JAKOB VRŠIČ? Doma je iz Drežnice pri Kobaridu. Primorsko. Pred štirimi meseci je bil v Sartell, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. — Jernej FršiČ. R. 4. Box 84, Phildia, Woodward, Iowa.
Iščem svoja dva brata JANEZA in ANTONA KRAJC. Pred petimi leti sva bila z Janezom skupaj v "Washington* in sedaj ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, naj ga mi javi. ali naj se sama oglasita svojemu bratu: Frank Kraje, Box 1, Cheat Bridge, AV. Va._(27-29—7)
IŠČE SE STROJ AR JE.
Stalno delo od kosa za 10 ve-ojjlijeAK 4io.\oun[suns,, ut o}i:ul'[o
ščili usnjarjev. Povpračna plača ifc2.50 na dan. Ni stavke. Vprašajte pri:
Proctor Elison & Company,
Elkland, Tioga Co., Pa.
' (26-31—7)
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naroč-
imo cenjene rojake in rojakinje iz vseh bližnjih naselbin, naj nas blagovolijo počastiti s svojim posetom ter S'' z nami radovati.
Vstopnina za možke je 1 dolar. Žcnstvu je vstop prost.
S spoštovanjem Slovenski Tamburaški Zbor v Franklin Borough. Pa. (3x 23.27&20-7 i
Mr. EVONKO JAK3EB.
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj ee mudi ▼ Pittsburgh, Pa., in okolici.
Upravnistvo	Narodi*"
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in "Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
T - --------
Kadilci	(p
TURKISH TROPHIES
cigaret pred petnajstimi leti so kadilci
TURKISH TROPHIES
tudi danes.
_/lidilor*Ici Ejjaoljii!, lorikih
■n rgijKunskih cijaret
BSi
Mr. FRANK MEH
i kateri je opravičen pobirati naroe-i nino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Ko-i jakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo 'Glas Naroda'
n	V
Frank Petkovšek \
Javai Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STR EFT;
WAL'KEOAN, & « K
IL.5
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N, Y.
PRODAJA fina vina, izvrstn* aciotfc*. patentiran?;; aoravil*.
PRODAJA ints* listke vaiah prekt-iaor Bkih črt.
POŠILJA destai t atari kraj zanesijivc in pošteno.
UPRAVLJA t«* ▼ notarski po»e! tpadt-joČP delt.
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL	I
v
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon i
črno vino po................ 50c. ,, I
Drožnik 4 pallone za .................... $u 00 A
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 *
„ 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 ►
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E., Cle?tland, Ohio ! ■VIVir*' w	W
Oglej in ondotna bazilika.
Rimljani so utemeljili mesto O-Iflej (Aquileia) leta 181. pred Kristusom. V ta namen je rimski senat poslal legijo vojakov, to je 3 tisoč pešcev in 300 konjenikov na določeno mesto. V&ak mož je dobil po 50 rimskih oralov zemlje, vsak Motnih, po 100 in vsak konjik pa po 140. Triumviri, kateri so imeli privesti naseljence v Oglej, so bili p. Cornelius Seipio Nasiea, C. Plani inius in L. Manlius Acidinus. — Kmalu nato (leta 180.) se je moral rimski konzul Aulus Manlius vojskovati s sosednjimi Istrani. Ko je zapustil Oglej, je postavil svoj tabor blizu T ima ve, kjer se je Rimljanom posrečilo, da so premagali istrske prebivalce ter si nato podvrgli vso Istro.
Ker je pa bila ena legija vojakov prešibka, da bi mogla odbijati navale sovražnih Istrov in Kar-nov, zato je rimski senat leta 1(>9. poslal še 1500 vojakov v Oglej. A-ko pomislimo, «1» so bili rimski vojaki večinoma ocenjeni ter imeli po več otrok, bi lahko trdili, da je imelo mesto že takrat kakih 30 tisoč prebivalcev. Leta 90. pred Kristusom je dobilo naslov "munici-pium". Ko se je -Julij Cezar leta 58. vojskoval s Helveti, je poklical na pomoč tudi tri legije, katere so preziuiovale v oglejski okolici.
Se bolj se je Oglej povečal pod cesarjem Avgustom, pod katerim se je za mesto pričela doba srečnih let. Pod tem cesarjem se je priklopil k staremu štirjaškemu mestu še en štirjaški prostor iste velikosti bolj na severu tam, kjer je sedanji Monastero. Ko se je Avgust vojskoval v Ogleju, in tako je mesto za nekaj časa postalo prestolnica rimske države. Tu sem je med drugimi pričel judovski kralj Herod I. Antipater, da bi pri cesarju Avgustu dobil pomoč zoper svoje sinove, o katerih je mislil, da mu strežejo po življenju. Nato je Avgust pomiril očeta s sinovi.
Tudi nekateri poznejši rimski cesarji s) bivali več ali manj časa v oglejskem mestu. Za olepšanje O-gleja sta posebno skrbela cesarja Hadrijan in Septimij Sever.
Ko so Rimljani podvrgli razne raz rod«' po Vzhodnih Alpah in po Krasu ter so svojo oblast razširili noter do Donave, so nanovo pridobljene pokrajine zvezali z dobrimi cestami, katere so se stikale na oglejskih tleh. Glavni promet
med Italijo na eni strani, Panoni-jo in I lirikom na drugi je šel skozi Oglej, ki je na ta način postal trgovinsko mesto prve vrste in on-• lotnim prebivalcem je kupčija do-na.Šala lepe dohodke. Njih blagostanje je trajalo tnko dolgo, dokler niso Rimljani izgubili Norika, Panonije in Ilirije.
Koliko prebivalcev je imel O-glej v prvih stoletjih po Kristusu, ne vemo. Ker nam je pa lega starega mestnega obzidja znana, smemo i/, njegovega obsega sklepati, da mesto ni moglo imeti pol mili Jona duš. kakor trdijo nekateri pisatelji novejše dobe. Rimski pisatelj Avzonij, ki je umrl okoli leta :<!»:?.. pravi, da je bila AquUeia po velikosti deveto mesto v rimski državi. Vrhunec svoje sijajnosti je mesto dosegla v mirnih časih drugega stoletja. Zaradi ugodne le ere in zdravega z:aka so se razni tujei iz drugih krajev naselili v mesto, da hi tu v miru preživeli svoja leta. Livija, soproga cesarja Avgusta, je ljubila oglejsko mesto zaradi zdrave lege in dobrega vina, katero je zra lh> na sosednjih kraških tleh.
V takem mestu, kakor je bil O-glej /a časa cesarjev, so postavili mnogo javnih poslopij, kakor cirkus, v katerm so se vršile slovesne igre, potem amfiteater, kjer so se gladiat orji borili med seboj, itd. Ko so bili prebiva-ei še poganske vere, so zidali templje, v katerih so častili rimske in tudi druge bogove. Več svetišč je bilo posvečenih solnčnemu bogu BeJenu.
Izmed drugih javnih poslopij naj omenim veliko skladišče za žito, odkoder je rimska vojska dobivala svojo hrano. V Ogleju je bila t vomica za vojaško in mornarsko obleko, potem t vomica za orožje ter tvornica za novce, katere predstojnik se je zval procurator monetae. Iz napisov na kame-iiitiK ploščah je razvidno, da je bila v mestu tudi bojarnica za bar-žun. V Ogleju je prebival poveljnik b rodov j a, čigar oblast je segala od ustja Adiže pa do ustja Rase v Istri. Izkopanine po oglejskih tleh nam dokazujejo, da so bili ondotni prebivalci pridni o-brtniki, ki so izdelovali razne predmete iz kamena, gline, stekla, železa itd. Ti obrtniki so imeli svoja društva. Poleg obrtnosti je v
oglejeski okolici cvetelo tudi poljedelstvo. Mnogo žita in vina se je poslalo iz Ogleia v druge kra je. —
Trgovino so pospeševale dobre ceste in pa bližnje morje. Ena taka cesta je vodila iz Ogleja proti Gradišču, potem čez Sočo (Ponte Sonti) proti Prvačiui fad Fjrnu-los) in Ajdovščini (Castra) čez Hrušico v Emono. Druga cesta jo j držala iz Ogleja proti severu čez1 Kanalsko dolino v Virunum na se-j danjih koroških tleh. Tretja cesta je peljala mimo Timave čez Kras proti Trsatu. Četrta cesta je vodila mimo Timave v Trst, potem pa dalje v Poreč in Pulj. Kot peto omenimo lahko tisto cesto, ki je vezala Oglej z Rimom.
O trgovini, katera je nekdaj cvetela v oglejskem mestu, nam pripoveduje Strabon, da je Oglej tržišče raznim ilirskim razrodom. Ti dobivajo iz Ogleja prekomorsko blago, olje in vino. katero se v lesenih sodih na vozeh spravlja dalje; prodajajo pa v rečeni kraj sužnike. živino in kože. Blago gre iz Ogleja čez Hrušico na Vrhniko. Mimo tega k raja teče plovna reka (Ljubljanica), ki se izliva v Savo. Po čolnih se blago po teh dveh rekah lahko spravi v Sisek. — Tudi Herodian in sv. Hieronim poročata v svojih spisih o cvetoči trgovini v oglejskem mestu.
Oglej jc mnogo trpel zaradi prepirov med rimskimi eesarj • in njih protieesarji. Ko sta se cesarja Oton in Vitelij vojskovala, so vojaki prvega, ko so culi o smrti s\ojega gospoda, oplenili oglejsko mesto. Kmalu nato (leta 70. poKr.) so rimske legije v Ogleju oklicale Vespazijana za cesarja. — Ko so leta 169. Markomani in Kvadi premagali rimske čete, so pridrli v severno Italijo, razrušili več mest ter oblegali tudi Oglej. Vendar tu niso nič opravili, ker je bilo mestno zidovje premočno. — Leta 238. je oblegal oglejsko mesto cesar Maksimin Traks, ki je s svojimi trumami prišel od vzhodne strani. Iz Emone (Ljubljane) je najprej poslal proti Italiji svoje konjike, da bi zasedli gorska pota; nato je z ostalimi četami šel proti Ogleju. ( ez Sočo, ki je ravno takrat jako narastla. je iz sodov napravil most. Ko je 22 dni oblegal oglejsko mesto, so se mu vojaki uprli ter ga umorili. — Car Konstantin (323. do 337.), ki je bil, kakor nam je znano, kristjanom naklonjen, se je večkrat mudil v Ogleju. Že leta 306. je tu praznoval svojo svatbo s hčerjo cesarja Maksimiljana. Po njegovi smrti sta se njegova sinova Konstantin II. in Konstant leta 340. vojskovala v oglejski o-kolici. Ko so Konstantina ubili in njegovo truplo vrgli v Avšo, je Konstant kot zmagovalec pr«5el v Oglej.
Ko se je leta 361. Julijau Apo-sinta vzdignil zoper eesarja Kon-stancija, sina cesarja Konstantina L. se mu oglejsko mesto ni hotelo podati. Zato ga je Julijan začel oblegati. Ko so pa mestni prebivalci zvedeli, da je cesar Kon-stancij medtem umrl, so priznali JuLijana za svojega vladarja. — Leta 388. se je zoner Teodozija in Valent inijana 11. vzdicnil Maksim, ki je bil pa pri Sisku pobit. Vato so ga Teodozijevi vojaki v Ogleju ujeli, mu odrezali glavo ter truplo vrgli v reko. — Šest let pozneje je prišlo do zanimivega boja med Teodozijem in Evgeni-jem, v katerem je vipavska burja pripomogla, da je pri Ajdovščini zmagal prvi ter nato v svojih rokah združil obe polovici rimske države.
Leta 401. ie prišel do italske meje Alarik, kralj Zahodnih Gotov, ter pri Ogleju premagal čete za-padnorimskega cesarja Honorija. V tem času je bilo oglejsko mesto še vedno znamenito po svoji trgovini in po blagostanju ondotnih prebivalcev, kar nam potrjujejo razni pisatelji, kakor Avzonij. A-mijan Marcel in in sv. Hieronim.
Ilud udarec je zadel oglejsko mesto leta 452., ko se je hunski kralj Atila napotil s svojimi četami proti Italiji. Prebivalci iz o-glejske okolice so iskali zavetja deloma v utrjenem mestu, deloma po lagunah, deloma po težko pristopnih gorskih krajih. Poveljnik oglejski posadki je bil Kaj Mena-pij, ki je v naglici dal popraviti mestno obzidje. Dolgo časa ie hrabra posadka odbijala naskoke sovražnih Hunov. Da bi se lažje upirala, je njen poveljnik poslal za bojevanje nesposobne ljudi na o-jtok Gradež. Tri mesece so Iluni brez uspeha oblegali mesto. Že so mislili na to, da bi odšli. Ko pa nekega dne Atila zagleda eapljo, ki je prenašala svoje mladič z nekega stolpa, dobi nanovo pogum ter ukaže svojim vojakom še enkrat naskočiti obzidje. Sedaj se je Iluuom posrečilo, da so se pola-
stili mesta. Nato so ga oplenili in požgali ter pomorili več tisoč prebivalcev. Baje je takrat v Ogleju izgubilo 37,000 ljudi svoje življenje.
Mesto ni nikdar več doseglo starega blagotanja, akoravno so se prebivalci po odhodu Hunov vrnili ter razrušena poslopja popravili, kolikor se je dalo. Glavni vzrok, da se Oglej ni mogel več povzdigniti, je bil ta, da so razni razro-di zasedli pokrajine, ležeče od njega proti severu in vzhodu. Trgovina z Norikom in Panonijo je prenehala, ko so tod razsajale razne bojaželjne čete, pristanišče je voda zasula s peskom in blagosta-nje oglejskih prebivalcev je šlo rakovo pot.
Leta 476. je Odoakar napravil konec zahodno-rimskemu cesarstvu. A tudi on se ni mogel dolgo veseliti svoje sreče. Vzhodno-go-tovski kralj Teodorik mu je vzel državo, katero si je bil osvojil. Prišel je s svojim ljudstvom iz Mezi-je in blizu izliva reke Vipave v Sočo je leta 489. prvič premagal Odoakarja. Teodorik je potem gospodoval po Italiji in tudi po naših krajih do svoje smrti leta 526. Bil je dober vladar ter je marši-, kaj storil, da bi pomnožil blagostanje svojih podložnikov. Leta ">35. se je začela vojna med Bizan-tinci in Vzhodnimi Goti. To priložnost so porabili Franki, da so se leta 548. polastili večine Beneškega. Bizantinski poveljnik Narzes je moral leta 552. svoje čete po lagunah spraviti v Italijo, ker mu Franki niso dovolil i iti po suhem.
Leta 568. so arijanski Langobar-di zapustili Panonijo ter se napravili v Italijo. Da bi bili med potjo razrušili Oglej, ni gotovo; viri o tem ničesar ne poročajo. Zadostoval je pa strali pred sovražniki, da so pred njimi bežali oglejski prebivalci na otoke. Tako je pred Langobardi oglejski škof Pavlin ubežal na sosednji otok Gradež, kjer je takrat st-do utrjeno mesto. Tu sem je tudi spravil svetinje n zaklade oglejske cerkve. Oglejsko mesto je na ta način izgubilo mnogo svojih prebivalcev. Tudi pod dvestoletno oblastjo Lingo-bardov je najbrže bolj hiralo kakor napredovalo, kajti v tem času so večkrat Slovenci in ObrI pridrli na Furlansko ter opustošili ondotno zemljo.
•
V starem Ogleju se je zgodaj ukorenilo krščanstvo. Pripoveduje se ,da je sv. Peter poslal sv. evangelista Marka v Oglej, kjer je ta potem oznanjeval božjo besedo ter pridobil Kristusovi veri veliko prebivalcev. Pred odhodom si je izbral za predstojnika ondotne krščanske občine sv. Hermagora (sv. Mohorja), katerga je vzel s seboj v Rim, da bi ga sv. Peter posvetil v škofa. Nato se je sv. Mohor povrnil v Oglej, .kjer je deloval 20 let ter za krščanstvo pridobil veliko ljudi. Ko so ga pa poganski duhovniki zatožili pri predstojniku Sevastu., je moral iti v ječo. Tu je izpreobrnil ječarja Poncija-na, ki je nato dovolil, da je sv. Hermagora pri nekih stranskih vratih lahko občeval z drugimi kristjani, tako s patricijem Grego-rijem. V ječi je tudi za svojega naslednika določil dijakona For-tunata, kateri je med drugimi krstil vdovo Aleksadrijo. Ko je Se-vast vse to izvedel je dal sv . Mohorja in Fortunata obglaviti. Je-čar Poncijan je vjel kril obeh mu-eenikov. S pomočjo omenjenega Gregorija in imenovane Aleksandri je so trupli in pa kri obeh svetnikov pokopali na nekem zemljišču. zunaj mestnega obzidja. Kdaj se je to zgodilo, ni znano; najbrže okoli leta 69. pod cesarjem Nero-nom.
Najbrže pod istim vladarjem so umrle mučeniške smrti sv. Evfe-mija in Doroteja hčeri oglejskega prebivalca Valencija, ter Erazma in Tekla, hčeri Valencijana. brata Valencijevega. Ko so jih umorili, so vrgli njih trupla z nekega stolpa v reko Natiso.
Eden izmed naslednikov sv. Hermagora je bil sv. Hilarij, ki je baje pod cesarjemNumerianom (med letom 2S2. in 284.) umrl mučeniške, smrti. Z njim vred so bili u-morjeni dijakon Tacijan. Feliks, Larg in Dionizij. Pod cesarjem Dioklecijanom (od leta 284. do 305.) so morali zaradi svoje vere umreti sv. Kancij, sv. Kancijan in sv. Kancijanila pri S. Canzianu vzhodno od Ogleja.
Vse to nam pripovedujejo legende. Pa tudi, če se nanje ne oziramo, je vendar gotovo, da je bilo krščanstvo proti koncu tretjega stoletja v Ogleju jako razširjeno. To nam dokazujejo liste ondotnih škofov ter več kakor tisoč starokrščanskih kamenitih spomenikov, shranjenih v oglejskem muzeju.
Kmalu za Dioklecijanom je nastopil cesar Konstantin ki je kristjanom dovolil versko svobodo ter bil tudi prebivalcem oglejskega mesta jako naklonjen.
V naslednjih desetletjih se je krščanska vera v Ogleju utrdila tako, da je leta 381. ondotni škof Valerijan v tem mestu sklical sinodo zoper pristaše arijanske vere. Sinode se je udeležil tudi sv. Ambrož, takratni nadškof milanski. Sploh je bilo oglejsko mesto v tistem času nekako središče krščanskega življenja. Tu je več let preživel sv. Hieronim, kateri je izrekel, da se mu oglejski duhovniki zde kakor zbor angelov.
Ko so leta 452. Huni oblegali mesto, je takratni nadškof Sekund ( ?) s svojo duhovščino zbežal na Gradež. Sekundov naslednik Niceta se je po odhodu Hunov povrnil v Oglej. Mareelijan. ki je sledil Nicetu, je moral iznova iskati zavetja na gradeškem otoku, da se je ognil Vzhodirm Gotom, ki so takrat prišli v Italijo. O njem se tudi pripoveduje, da je južno O-gleja na razvalinah nekega Bele-novega svetišča dal napraviti samostan. Škofa Marcelni in Štefan sta včasi prebivala v Ogleju vča-si pa na Gradežu. Ko so leta 568. Langobardi zasedli oglejsko zemljo, je bežal pred njimi na Gradež škof Pavlin ter tu sem tudi prinesel zaklade oglejske cerkve tako n. p. ostanke sv. Evfemije, Doroteje. Tekle in Erazme ter svetinje sv. Kancija, Kanc'jana in Kanci-janile. Nekateri pobožni oglejski meščan je so pa takrat spravili na Gradež trupla sv. Kvirina, Ilila-rija in Tacijana.
Skof Pavlin (sam se je začel zvati patriarh) je bil pristaš treh poglacij, istotako tudi njegovi nasledniki, Probin, Helija in Sever, ki so vsi imeli svojo stolieo na Gradežu. Ko je bilo leta 1607. po smrti patriaaha Severa treba določiti novega naslednika so pristaši treh poglavij po langobardskim vplivom v Ogleju, tedaj na langobard-skili tleli, izbrali opata Ivana za svojega cerkvenega pastirja,, katoličani pa so v istem času na sosednjem Gradežu, kjer so takrat ukazovali bizantinski vladarji, postavili Kandidijana za svojega vla-dika. Kdar je pozneje umrl katoliški škof na Gradežu. je dobil novega naslednika; ravno to se je zgodilo v Ogelju, ako je ondotni razkolniški škof zapustil ta svet. Stara oglejska cerkev, katero sta ustanovila sv. Marka in sv. Hermagora. se je sedaj razdelila v dve, v oglejsko in gradeško, kar ni o-stalo v teku časa brez usodepolnih posledic. Večkrat je prišlo do hudih prepirov med obema patriarhoma, ki sta bila, kar se tiče verskih vprašanj, v prvih desetletjih različnih misli, v političnem oziru navezana vsak na svojega gospoda, a razentega. je vsak izmed nju hotel biti pravi naslednik sv. Marka in sv. Hermagora.
Vsled prizadevanja papeža Sergija I. se je takratni oglejski nadškof leta 698. iznova združil z rimsko cerkvijo. Papež Gregor II. je leta 723. pisal oglejskemu patriarhu Serenu, da mu je poslal palij, ker je zvedel, da sta se on in njegova cerktv oklenila prave vere. S tem činom je pa papež obenem tudi potrdil oglejskemu patriarhu njegovo dostojanstvo. Iz rečenega pisma je pa tudi razvidno, da se je že takrat vršil prepir med grade-škira in oglejskim patriarhom zaradi prvenstva. O Serenovem nasledniku Kalistu vemo, da je prebival izprva nekaj časa v Kormi-nu, pozneje pa v Čedadu. To je najbrže storil zato. da ni bil preblizu svojemu nasprotniku na Gradežu, katerega je oškodoval na ta način, da se je polastil nekaterih posestev samostana Matere božje na otoku Bafbani. do katerih je imela pravico gradeška cerkev. V Čedadu sta prebivala tudi Kali-stova naslednika Sigvald in Po-vlin II.
Izmed poznejših oglejskih patriarhov naj v prvi vrsti imenujem Maksencija, pod katerim je cesar Karil Veliki leta 1811. določil, da naj se oblast oglejske cerkve proti severu razprostira do reke Drave. Proti jugu je hotel Maksencij razširiti svoj delokrog čez Gradež in Istro. Na sinodi v Mantovi se je leta 827. poudarjalo, da Gradež je le fara oglejske patriarhije. Oglejska metropola, ki se je v teku časa razdelila v dve, naj se zopet zediui ter povrne v prejšni stan. Maksencij in njegovi nasledniki naj tudi po Istri posvečujejo ondotne škofe. Leta 854. je cesar Ludovik II. potrdil oglejskemu patriarhu Teotmaru metro-polsko oblast čez istrske škofe in cerkve.
Od leta 898. naprej s po oglejski zemlji večkrat plenile madžarske čete. Prišle so po stari rimski
cesti, ki je vodila iz Panonije čez' Ptuj, Celje, nekdanjo Emono, Logatec, Hrušico in Vipavsko dolino, j Odtod so jo mahnile proti zahodu, po cesti, ki je držala skozi Furla-nijo in katero so potem ondotni prebivalci dalj časa imenovali O-grsko cesto.
Kar se tiče naslednjih oglejskih patriarhov, naj omenim Popona (1019—1042), ki je mnogo storil za oglejsko mesto, kamor je tudi prestavil svojo stolieo. Po zgledu nekaterih svojih prednikov je tudi on delal na to. da bi dobil otok Gradež v svojo oblast. Leta 1027. se je na neki sinodi v Lateranu določilo, da naj bode. oglejska cerkev za rimsko prva v Italiji. Patriarh Popon je na podlagi prejšnje cerkve nanovo prenaredil cerkev Matere božje v Ogleju ter zraven nje sebi postavil palačo. V neki listini iz leta 1031. pravi Popon, da so bila poslopja in utrdbe o-glejskega mesta, katero je bilo nekdaj jako na glasu, razrušene vsled grozovitosti poganov cerkev pa oropana svojega krasa. Zato je z božjo pomočjo sezidal cerkev na čast Materi božji ter sv. Ilermagoru in Fortunatu, jo blagoslovil v navzočnosti mnogih škofov, dobil iz raznih krajev, posebno pa od rimske cerkve mnogo svetinj ter jih skrbno shranil v njej. Tudi je postavil v rečeni cerkvi petdeset kanonikov tei jim podelil mnogo posestev, da bi moli potrebnih dohodkov za svoje življenje.
*
(Konec prihodnjič).
Slovens ko katoliško
a= a
Čudno pismo,
Pri nekem vojnem vjetniku v Nemčiji so našli pismo, ki ga u-radi niso mogli raztohnačiti. Pi-iuno je bilo pisano namreč v 32 jezikih. Dolgo si uradi niso znali pomagati. Ni prav lahko dobiti človeka, ki bi razumel 32 jezikov. Končno so takega človeka našli, namreč avstrijskega tolmača Spi-ridiona Gopčoviča, ki se je naučil 37 jezikov. " Vorwaerts" je dobil prestavo tega pisma in ga objavlja. Pismo izgleda sledeče:
— O tyranne ton theon kai ton anthropon, Eros, forlad mig livis jeg synger her diri Pri is / tako dobro kao sehto inoga u trideset i d\va jesika/ Ma posso celebrar cosa piu dolee e divina / than the delicious spring of Love? Apa dulee! Ci lie bej nu mai se du-ee! / Hvarfoere skulle jag fortiga att jag dricKer / de aquella fuente amenudo, v si-empre con gozo? / Nebo obdarovana nas vsetkym / et semper mihi pergratum est si pul-chram puellam video / wel-cher ieli dann zufuestern kann: / Munaoki liuan liatun huailjuj, sumak taski. / Praw-zdiwie bez zartu mowie, / wat-takussi-ha konomimassu anata-vo, / du ert min augna-steinn og minn kaer-leiki! / Pekna divka. bud milosrdna / iskasch li da dodesch s mene? / Sato enekin! Nahusu? / El eis to angkaliasma mou! / Eiitao que prazer. se ella abraeando cochicha: / Mnie sdjess ot-sclien nrawitsja; / nuri ainim. dschiger koeschem. habibim sen sin! / Z v eisa ho zoe mou. se agapo! / Alors nos Ievres se rencontrent — un doux baiser .... / Ta. kuda sam se zabu-
nio? -Ta buneam!____/ Nis in
beguzared! e Da er det bedre jeg lader jenterne og lader mig noeje med hvad jeg skrev. thi / ab tot aixo no ha perdo pe me / Daroom slu it iek tot genoegen des lezers. / Allah el hamd!
Slovensko se glasi to pismo : (Starogrško) : O tiran bogov in ljudij, Amor, (dansko) : odpusti, da pojem zdaj v tvojo slavo, (srbsko) : tako dobro, kakor morem peti v dvaintri-desetih jezikih, (laško) : Ali morem kaj slajšega in bolj nebeškega opevati. (angleško) : nego vzvišene vire ljubezni? (romunsko) : Voda sladka ! Kdor tebe pije. ne umre! (švedsko) : Zakaj naj zamolčim. da pijem (špansko) : iz teh virov z vedno slastjo? (slovaško) : Obdari nas nebo z vsem mogočim (latinsko) : in vedno mi je prijetno, če vidim krasno deklico, (nemško) : kateri morem potem šepetati: (kesmaško): Z veliko nežnostjo te ljubim, krasna deklica! (albansko) : Tukaj je tako krasno biti, ostanimo! (poljsko): Resnično le in proč s šalami, (japonsko) : ljubim te! ^novoizlandsko) : Zvezda si mojih oči in ljubezen
ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERXEL, Box 0r>. Willock, Fa.
I.	podpredsednik: K A KOI, ZA I. A It, Box iHT. Forest (' ity. Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 2U9, N. C»»r. 3rd St., Itock Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 4t>2. Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box S-TT. Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZA L Ali, llM)4 North Chicago St., Juliet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1VEC, IKK) Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 47:: 1 Hatfield St.. Pittsburgh. Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINO, Box 021!, Forest City. Pa.
II.	nadzornik: FRANK FAVLOVClC, Box 7or>, Conemaush. Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 77i:{ Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN. Box 72, East Mineral, Kans.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ. Box 7S. Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOBČIČ, 52S Davson Ave., It. F. D. 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2. Box 11»(., Bridgeport. O. T. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box l-'lo. B rough ton. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 4U2, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 7U7, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "G L A S N A R O D A."
moja! (češko): Dekle krasno, bodi milosrčna, (bolgarsko) : in reci. ali hočeš iti z menoj (baskiško) : Sledi mi! Ali hočeš? (grško) : Pridi, da te ob-jainem! (portugalsko) : Kakšno veselje, ko me objema in šepeta: (rusko): Ti si moje življenje in jaz te ljubim! (francosko) : In potem se srečajo naše ustnice in — poljubi..., (hrvaško.): kam sem zablodil? Blaznim! (perzijsko): To tudi preide! (norveško): Tu je lepše. Pustim deklico in se zadovoljim s tem, kar pišem, (katalonsko) : In pri tem vsem ni za me odpuščanja, (holatidsko)-Da umirim čitatelja, končam, (arabsko): Naj plača gospod Bog!
Požar v ujetniškem taborišča na Štajerskem.
Dne 10. junija je izbruhnil najbrže vsled neprevidnosti v ujetniškem taborišču Rusov v Knittel-feldu v neki novozgrajeni baraki za moštvo požar, ki je uničil poslopje. Ognjerrascem se jc posrečilo omejiti požar na to barako.
Škoda znaša kakih G0,000 kron.
"Iz moraličnih ozirov."
Pri padlih italijanskih vojakih se je našlo rezervatno povelje, da je italijanska vlada iz razumljivih ozirov moraličnega značaja prepovedala prepel jeva! i trupla padlih vojakov z bojišča v domovino.
Meteor.
Plainfield, Conu 2">. julija. — Na severovzhodni strani neb i so zapazili včeraj velik meteor, ki je padel v velikem loku na zemljo, Meteor se je videlo trideset sekund.
Joseph
B.
NAJfcl ZASTOPNIKI,
uteri bo pooblaSčenl pobirati naroč dno ca "Glas Naroda" ln knjige, ka «or tudi za vse druge v našo stroke i padaj oče posle:
Jenny Lind, Ark. ln okolica: Michaei Jlrar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovfiln Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead vitle, Colo.: Jerry Janmlk. Pueblo. Colo.: Peter Cullg. J. M Oojtz, Frank Janesh In John Germ.
Sstlda, Colo, in okolica: Lonis Co itello (The Bank Saloon).
Walsenborg, Colo.: Ant. Safttch Ix frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman Aurora. 111.: Jernej B. Verblč, 63f Aurora Ave. Oglesby, ILL: Math. Hribernlk. Depue, EL: Dan. Badovl-— Chicago, 111.: Frank Jur)o.i~. La Salle, III.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurlch. John Za letel In Frank Bamblch. Mineral. Kans.: John Stalo. Wankegan, HL: Frank Petkoviek it Math. Ogrln.
So. Chicago, III.: Frank Černe tr Rudolf Požek.
Springfield, HL: Matija Barbortt Frontenae, Kana. ln okolica: Frank Kerne.
Mulbery, Kans. la okolica: Martin Kos.
Calumet, Mich, ln okallca: Pavel
Shalta ln M. F. Kobe.
i Detroit, Mich. In okolica:
' GlaslC.
Manistlqae, Mich. In akoilea:
Kotztan
So. Range, Mich, ln okolica: u.
Llkovlt
Aurora, ftfina.: Joalp rnglna
Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrieh in Frank Žagar.
Duliith, Minn.: Joseph Stiarabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gou*«, M. L. Kapseh, Jos. J. Peshcl ln Ivonli M. Perusek.
Eveleth, Min.: JurtJ Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Veset. Hihblng, Minn.: Ivan PouSe. Kit/, villi*, Minn. in okolico: Joe • Adaniicli.
Naehwauk, Minn.: Geo. Maarln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. t St. Louis, Mo.: Mike Grabrl&n.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec, j Great Falls, Mont.: Math. Urlcb, ' 3409 N. 5th Ave.
f Brooklyn, N. ¥.: Alojzij Cefiarek Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčlč, Chas. Karllnger ln Jakob Resni k.
Barberton, O. in okolica: Alois Ba-lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapn'k. Lorain, Ohio in okolica: John Kum-Se 1735 E. 33. St.
Youogston, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Psk. in okolica: M. Kla-flch.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-žlžnlk.
Concmaugh, Pa.: Ivan Pajk. daridge, Pa.: Anton Jertna. Canonsbarg, Pa.: John Kokllch. Broughton, Pa. in oboliea: A Demšar.
Dairragh, Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okoliro: Josip Subor. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Fr. Leben.
FarelL Pa.: Xntoa Valantlniil.
Greensburg Pa. in okolica: Josepb Novjik.
Irwin, Pa. in akolira: Frank Demur
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
.Madiama, Pa.: F. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Schults. Monessen, Pa: Math. Kikel. Moon Bun, Pa. In okolica: Frank i Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij PodvasnUL i [gnas Magister, Z. Jakše ln U. B. Ja-f kobleb.
| Unity Sta., Pa.: Joseph Bkerl].
West Newton, Pa. in okolica: Josip i Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph
I Peternel.
Toele, Utah: Anton PalSI«. Win ter quartern, Utah: Louis Ola-rich.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Bavengdale, Wash.: Jakob Bom-iak.
Davis, W. Va. In okolica: John Bro-
alch.
Thomas. W. fi. In okolica: FranK
Kocijan in A. Korcnehan. Grafton, Wis.: ^onn Stampfel. Kenohav Wis.: Aleksander Pezfilr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnlk In Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplch ln Heronim Svetlin.
West Allis. Wis.: Frank Bkok la Louis LonCarlC.
Bock Springs, Wyo.: A. J a* tla la Val. Stallch.
I Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh.
\
1
t j on«	• • •
iztbSetalni o d bo* i
Bakier, predsednik, 82 Cortland t St., New Tor K, H, Zi
r
«1-	Tajniki i
■Award Kalish, 0119 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. Bodolf Tro&t, 393 W. Central Park, New York, N. Y.
%
Ma Jacrr, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Mica.
JT
Denar, kolikor ga podmžnlea sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati glavnemu tajniku. Vsaka vplačana svota bode potrjena po tajniku in raz-jnaAena ix> slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko denarja so poslali.	»
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, ila nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika id blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen rmčun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoca se Slov. Lige, naj se eenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
' EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Blovenske Lige, Mr. Edvardn Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
Gorica in Goričani,
"Slov. Narod" piše dne 3. julija :
Iz pisma prijatelja, ki se je mudit nedavno v Gorici, posnemamo :
" .... OI> 2. popoldne pre m preko Travnika (glavnega trga Piazza grande), ko zagrmi nekje dale«"-. Hip nato; zzz-i-i-i-i-i-i-i-i hrrm. Nad mestom je razpočil laški šrap-liel. lMedorumen oblaček plava na mestu eksplozije. Nehote sem ob ob onem neznanem žvižganju sklonil glavo, kakor da se priklanjam projoktilu. To se zgodi izprva vsakemu, in najpoguninejšenra, kadar Nlisi, ta žvižg nad glavo. — Moj »spremljevalec, ki je tega "vajen", zamahne malomarno z roko in meni. da to še ni nič. Taki so vsi Goričani. Čudno hladnokrvni ali lahkomiselni, ali oboje, hodijo o-krop po mestu, izogibajo se komaj najnevarnejših, največkrat zadetih trgov in ulic, pri največjem grmenju zadetih trgov in ulic, pri največjem grmenju in žvižganju se še le skrijejo v veže. Cita! sem že v naših listih o tem in o priznanju naših častnikov, češ. tu je drugače nego v Galiciji Tam je pobeglo vse že pri odaljeneni grmenju, tu pa vstraja civilno prebivalstvo ravno tako hladnokrvno, kakor komhatanti. Nisem hotel tega verjeli, dokler se nisem prepričal sam. in to je nalezljivo, pogum kakor strah. Zares sem ravno tako brezskrbno hodil po mestu, kakor moj spremljevalce in več znancev, in drugi dan se že tudi nisem več priklanjal. kadar jc zažvižgalo nad mano tisto svoj neprijetni i-i-i-i-i-i-i-i-brrm. Le če je teh žvižgajočih brencljev preveč, se ti začno raz-bolevati ušesa, tako vibrira pri tem visokem zateglem žvižgu vsak živce v svojem slnhalu.
Vsak dan pa ni bilo tako mirno, kakor v soboto. Že Iloefer nam je to povedal, pa tudi Goričani j-o mi povedali marsikaj. Zlasti to, da jih je mnogo plačalo svojo brez-skrbnost in brezmiselno ali rado vedno pohajkovanje v času najhujše laške palbe z zdravjem ali tudi življenjem. Prve dni se je v resnici dogajalo, kar se je pripovedovalo i pri nas in česar nisem hotel verjeti, da so namreč paglavci drveli za vsako granato ter prodajali kose po 20 v. še vroče neposredno po eksploziji pa po 40 v. Malarija je namreč v Gorici še pretežno laška, ali se vsaj poslužuje tega ol>č val nega jezika. Veliki, trgovski uspehi so te pobe ojunači-li, postali so drzni in marsikateri je bil ranjen, čeprav vsi le lahko. Pa bolje tako, ker drugo zdravilo ne bi bilo omagalo. Saj celo re po-
sili, ob evakuacijah in večji porabi potopili ter slišali eksplozijo tor-[či, tedaj je deževalo poljubov odjje dala davkarjeva?" živine, ob majhnih količinah moke peda. Dva dneva pozneje smo o-; vseb strani.	j" 'Ah, zlato srce sem ti kupil, mo-
in žita itd. Kruh stane 4 K za kg. pazili ladijo "Majestic"' tik ob o- j "Bog daj, Polonica", je dejal'ja premila! Odpri mi okno!"
jajca so po 20 v. govedina po 5 K bali. Pri periskopu sem opazil, da!Janezek in jo poljubil. Komaj se
20 v (v zadnje), sladkor 1 K 40 v je bilo moštvo ladije ravno pri kodo 1 K 60 v, mleko 1. 72—80 v. su- silil. Nekaj trenutkov sem se pre-rovo maslo je stalo po 8 K. mast mišljal, ali naj moštvu dovolim, da po 12 K. sedaj pa poslednjih dveh pokosi, končno pa sem si rekel, da predmetov ne dobiš za noben de- je moja dolžnost, da la-lijo takoj nar. Pošlo je. Breskve so po 2 K obstreljujem. "Majestic" je bil kg, češnje po 1 krono, drugo je ob času, ko sem ga obstreljeval, precej ceno, novi fižol v stročju (obdan od približno desetih tran-36—40 v, grah po 60 vin. Huda bo športnih ladij. Oddati sem moral z gorivom, ki primanjkuje že se- (strel poševno. Ko smo prišli zopet daj. Isto z razsvetljavo, električna na površje, sem videl, da je spred-ne funkcionira, petroleja ne do-(nji konec ladije molel iz vode. V hiš za noben denar, sveče so sila obeh slučajih so imele angleške la-poskočile. Vendar je življenje na dije spuščene svoje torpedne mre-trgu precej živahno, nanj še ni že. — Na celem potu iz AVilhelms-padlo doslej nič. Bogvaruj, učinek havena do Dardanel nismo videli bi bil med množico prodajalk in'nobene angleške linijske ladije. To kupujoeega občinstva grozen —'je težko delo. .jih kje najti: lahko Promenada je pa prenesena v Ra- se reče. da je to najtežji del naše
Mnogih nesreč seveda ni kriva ta hladnokrvnost, marveč so to ravno nesreče, kakor jih prinese vsaka vojna seboj. C est la guerre, — je tako cenena, kakor pravilna in neobhodna tolažba."
Dogajajo se včasih čudni slučaji. o katerih si Goričani mnogo pripovedujejo. Tako sta neki mlekar. trden okoličanski kmet, in njegova hči peljala s konjem mleko v mesto. Ravno pred vhodom ju je vrgel z voza zračni tlak granate, ki je ubila konja. Pri padcu si je mož zlomil nogo v stegnu. Priskočita redar in postrešček, toda druga granata ubije oba usmi-.ljena pomagalea in dekleta ter rani mlekarja na glavi.
Drugi dan popoldne se zjasni Ln takoj prične staro grmenje. To pot so granate, ki obilo padajo na Kalvarijo. 4'U-u-u-u-u" tuli granata in se razpoči s silovitim pokom, čisto drugače, kakor klepeta v i šrapnel. Zopet si odgovarjajo naši in Italijani zdaj posamezno. zdaj v legah, silen groin, gluhi bas havbic, visoko zaletavanje lta-nonov pretresava ozračje, granate tulijo svoj u-u-u, šrapneli žvižgajo svoj i-i-i-i-i. s Kalvarije se dvigajo v zrak stolpi umazanosivega dima, bliska se iz njih, vedno novi prihajajo in vedno več jih je. Ta temnosivi dim, to so granate. Sabot inski hrib je pa zavit v rume-nobelc oblačke, tja dežujejo šrapneli. Med ta rumenobeli dim se brž pomeša sivi dim požara, nizko grmičevje gori. Zrak je napolnjen tuljenja, žvižganja, groma, tres-kanja. bobneja, kakor tla se odprlo peklo in syustilo vse svoje ljubljenec med oblake. V ta pekel se pomeša ostro, živce trgajoče re-gljanje strojnih pušk, posamezni ogenj Manliherc, v zraku ropota nekje aeroplan, vračajoč se iz o-gnja, nepoškodovan, kakor brez živcev, daleč za njim, pod njim, nad njim pa brezuspešno eksplodirajo šrapneli in škrope svoj svinčeni dež po strehah. Od daleč, s Tržiča ali Ronliov se kljub bližnjemu peklu razločno čuje globoki bas 30.5 možnarjev.
Meščan je končno napravljen iz samih živcev in živci vzdrže več. nego si misli ali si je do vojne mislil marsikateri profesor. Kmet je drugačen, bolj pristopen tajni grozi. manj resistenten pred neznano silo, ki jej ne more izbegniti. Zato pa treba s poštovanjem imenovati našega slovenskega kmeta iz Štan-dreža. Zola opisuje v svojem polomu, kakor je kmet sredi med obema frontama, ne da bi se brigal za grozo, ki šviga visoko pre ko njega sem in tja. Štaudreški kmet zna več, sredi toče šrapnelov mirno kopava krompir, bere zgodnji fižol v stročju in včasih prekolne Lahe. In čudno, v Gorici je
štelj in na šempetersko cesto, odkoder se natančno vidi, kako padajo granate na Kalvarijo in se dvigajo temnosivi stolpi dima. — Končno par anekdot ie.
V	neki vasi pred Gorico vpraša italijanski vojak precej surovo duhovnika : Dhnnie, pretaeeio, elie profondita ha il tuo Isonzo? (Povej, far. kako globoka je tvoja Soča?) Dobil je odgovor: Doman-di "1 tuo generale! (Vprašaj svojega generala).
V	goriški bolnici je umrl laški prostovoljec, eden onih, ki so iz navdušenja nad velikansko bodočnostjo šli prostovoljno v boj. Oslabele njegove roke so držale zlat križec, ki ga je pred smrtjo poljubil in izpregovoril svoje zad-nnje besede: 'Madre mia, ti ave-vi ragione 'sta guerra e ingiu-sta." (Oj. mamica prav si imela, ta vojna je krivična). — Drugega laškega ranjenca zadnje besede so baje bile: "Maledetto Salandra!" Da li imajo te anekdote, ki krožijo po mestu, kaj podlage ali ne. seveda ne morem kontrolirati.
.... A' pondeljek je grmelo ves popoldan ob Tržiču in z morja, naši topovi in havbice so odgovarjale. — Gorica še ni doživela takih časov.... Pri tem pa ostane jasna. vedra, četudi ranjena. Upajmo, da ostane nam. Naši vojaki, častniki in prebivalstvo živi v tem svetem prepričanju.
K.
naloge. Ce smo jih pa kje opazili, potem ni bilo težko jih potopiti."
Submarine Warfare,
maga dosti oklic vladnega komi-sarja «rr.,fa Pandinija, ki ponovno! bilo okrog 50 ljudi ubitih, 32 jih
z zadoščenjem in zatrdilom, da se to opaža i na višjem mestu, kon-statira veliko hladnokrvnost in mirnost, ki je upravičena, ker 'sovražnik. ki že 30 dni zaman stoji ] i red vratmi. ne bo nikdar Dostavil noge v naše mesto', svari pa pred lahkomiselnim pasenjem radovednosti, priporoča, da ostane prebivalstvo ob času palbe doma in naj zlasti pazi na otroke.
leži v bolnici, mnogo lažje ranje nih v zasebni oskrbi — štandre ških* kmetov ni ninogo med ranjenimi ali ubitimi.
Pod takimi razmerami je seve da umevno, da vlada v mestu precejšna draginja. Standrež ne more preskrbovati celega mesla. ka j še ob toliki množici armade! Se huje je z živili, ki jih v deželi
sploh ni dobiti v abnormalnih ča-
S podmorskim čolnom "U-51" v Carigrad,
Poveljnik nemškega podmorskega čolna "U 51" kapitanski poročnik llersing je pripovedoval pred kratkim nekemu zastopniku "Associated Press? v Carigradu zakaj da je dobil pred kratkim red "pour le merite". S svojim podmorskim čolnom je zapustil Wilhelmshaven, se peljal skozi morsko ožino pri Gibraltarju proti Dardanelam. Ta proga je dolga kakih 9000 kilometrov. V Egej-sketn morju je nato torpediral angleške linijske ladije "Triumph" in "Majestic", nato preplul Dar-danele ter srečno dospel v Carigrad. Natančnejše poročilo je prinesel "B. Ztg. am Mittag", iz katere posnemamo:
"Ko smo zapustili Willielmsba-vcn, namreč jaz in še dva druga, smo samo vedeli, da so naš cilj Dardanele. Zapustili smo domače pristanišče 25. aprila, 25. maja pa smo dospeli v Dardanele. Ta dan smo torpedirali še ladijo "Triumph". 2 dneva pozneje pa ladijo "Majestic". 29. maja smo videli. da je angleško brodovje zapustilo Dardanele, da si poišče skrivališče. Tako smo se nemoteno pripeljali v Carigrad, kjer smo moštvu privoščili odpočitek, ki si ga je po tako napornem potovanju gotovo zaslužilo. — Pri Gibraltarju nismo srečali nobene sovražne ladije, čeprav smo se vozili po večini na površju. V bližini Gibraltarja smo opazili veliki angleški torpedni rušilee, mi pa smo ne glede na to na površju morja pluli mimo, seveda ponoči in v prvih jutranjih urah. Angleži nas niso preje opazili, predno nisme prepluli morsko ožino pri Gibraltar ju. Potem, ki so nas opazili, smo se potopili, pluli z največjo hitrostjo ter ušli nepoškodovani. Sličen dogodek smo doživeli v bližini francoske operacijske baze brodovja Biserta. — V Egejskem morju smo se pripravili takoj k delu. Torpedirali smo 25. maja zgodaj zjutraj linijsko ladijo "Triumph". Nek angleški torpedni rušilee se je peljal naravnost čez nas. Ko se nam je bližal rušilee, smo se hitro po topili, zamogli pa smo razločno slišati ropotanje propelerja angleške ladije, ki je plula ravno nad našim podmorskim -čolnom. Kmalu nato smo se zopet dvignili na
Zanimivo in res presenetljivo je. kako so se strokovnjaki izpočetka upirali proti vsakemu načinu 'submarine warfar', kakor so govorili tedaj, torej proti prodmorskemu vojevanjn. ki je dandanes zadobi-lo največjo važnost. Ko so v letu 1852. hoteli vladi Združenih držav pokazati neki podvodnik. je odgovoril državni tajnik za mornarico William Graha in, "da ladije ameriške mornarice plavajo nad in ne pod vodo." Ta odgovor je bil tipičen za vse, ki so jim bile stavljene take ponudbe. Predvsem na Angleškem, kjer pa so menda že nekako slutili učinkovanje podvodnega vojevanja, kajti, ko je v letu 1777 Amerikanec Bnshnell napravil nekoliko nespretnih poiz kusov, da bi angleško blokadno brodovje podvodno poškodoval, so na Angleškem temeljito jadiko-vali in so ga obtoževali "brezbož nosti." In ko je IS let kasneje Fulton zadobil priznanje Pitta za pr njem izumljeni torpedo, je izjavil Carl St. Vincentski, slavni zmago valeč nad španskim brodovjem. d? je Pitt največji — norec svoje dobe ter je s tem govoril iz srca vsem pomorščakom. Očital je Pittu, dc pospešuje vojno sredstvo, ki gt gospodarji nad morjem ne rabijo, ki pa bi jim moglo, ako bi se u veljavilo, vzeti gospodstvo iz rok Pri francoskem admiralu ni Ful ton nič bolje naletel. Dobil je na svet: "Le pojdite, vaš uzum ute gne služiti Algerijcem in Korza nom itd." Komcdore Rogers, b kušen ameriški pomorščak, ni ve del. kako bi dovolj zasmehova torpede. Podobna izkustva je pol kovnik Colt doživel s strokovnja ki. Colt, ki je izumil tudi revol ver. je — kakor Siemens — izde lal metodo za razstreljevanje z mi nami. ki se užigajo električno. — Quinci Adanis, šesti .predsednik Združenih držav, je označil to zp "strahopetno in ničvredno voje vanje." Ali kmalu so morali takt sodbe omejiti. Y secesijski vojn: so južne ameriške države izdatno rabile torpede in mine, radi česai je izjavil sloviti Ferragut v leti 1864.: "Smatrai sem jili (mine in torpede) nevredne vitežkega na roda, toda one dajejo sovražniku preodločilno nadmoč nad nami." Konfederacije! so že v letu 1862. po kongresnem sklepu proglasili torpedo kot legitimno vojno sred stvo in so si mnogo prizadevali za izboljšanje in uvedenje tega orož ja. Zato so jim sledile tudi severne države in so po dovršeni vojn Združene države takoj ustanovile zbor torpedovk. Francija, Anglija. Holandska so storile istotako in tako je šlo dalje do podvodnikov. ki so končno zadobili za Nemčijo
največjo važnost.
—--» m. --
Tat,
Spisal C. Golar.
je ogledala za sitnim vsiljivcem, da ga hudo pokara, že je začutila drgu poljub na svojih ustnicah:
Bog daj, Polonica", je zakli-cal Pavle.
Sam vrag vas je namedel toliko od vseh strani, je zaklicala Polonica.
"Bog s teboj, ljuba Polonica", je vzdihnil Andrej ter jo Dolju-bil.
Polonica je stekla in zaprla seboj hišne duri.
In v tako prijazni in zaljubljeni trg se je priklatil tat. Bilo je nekako sredi posta in so se še slišali velikonočni zvonovi. Zvezde so sijale, zakaj bilo je zvečer — bile so drobne in so se utrinjale, kakor da so dprli angelci nebeška okna in pokukali na zemljo. In takrat je šla spat notarka, ki je bila debela in rdeča. Šla je spat z zlatimi briljanti v ušesih, da. ljubi moji. z zlatnimi briljanti! Ko pa se je drugo jutro zbudila notarjeva gospa in se je pogledala v zrcalo, ni bilo uhanov nikjer. Ponoči jih je vzel tat iz njenih ušes in izginil. Bogsigavedi — ali je bil prilomastil skozi okno, ali se je spustil skozi dimnik, ali je bil skrit pod posteljo — kratkomalo — briljantov ni bilo nikjer. In kar je bilo še najbolj čudno, je to: Vso noč je spal njen mož ob njeni levi strani, in znano je bilo vsemu trgu, da ima gospod notar zelo slabo spanje, ker ga trga po nogah. kakor je sam tožil, ali da se mu pretaka po želodcu preobilo zavžita rebula, kakor so govorili poredni tržani.
Lepi in nadebudni mesarjevi hčerki pa je izginil s prsta prekrasni in dragoceni prstan, ki je bil tudi zlat in ki je bil vanj vko-van demant. Gospodični je bilo ime Avrelija in je spala tisto noč sicer sama, ali za zaklenjenimi vrati. in v prvem nadstropju, z ok-
Poljedelstvo
ii na vrt. ali za hudo močnim, že- Popolni nauk o čebelar-
"Ne! In nič ne maram od tebe. Pojdi k drugim, pojdi naprej —" "Pojdem, ti ponosna žena, vem.
da me imaš za norca, ki vsako minuto mislim samo nate!"
"Ne hodi, zakaj si tako nagle jeze, saj veš, da mi življenja ni brez tebe."
Tiho jo je objel.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIMI
Duhovni boj	i—.60
Evangeljska zakladnica t—-.50 Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	:—.50
Jezus in Marija	c—.40
Marija Varhinja	t—.60
Marija Kraljica Skrbi za dušo Vrtec nebeški
:—.60 —.60 —.40
FOUCN* KN7XU:
Abecednik o venski, 74 can —.21 Ahiiov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.§0 Angleško-slovenski in alo~
vensko-angleški slovar t—.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnii ■—.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
Hitri račun ar, vezano ■—.40 Ktckizem vez. veliki	—.40
Katekizem vez. mali	—.15
nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnih
♦1.20 $4.00 $1.00 !—.50
Veliko razburjenje je bilo v trgu, zakaj godile so se čudne reči tisto pomlad. Niso škropile zvezde na zemljo, in solnce ni bilo ze leno, temveč kakor zmeraj v mladem letnem času so bili vrtovi in gaji in logi polni bleščečih rož dišečih trav in rumenih zvezdic, ki pa se niso opotekle z obočja, temveč so priklile naravnost iz rodne prsti. In solnce je sijalo zla to in mlado in se je smehljalo in razsipalo zlato na strehe.
Vse je bilo srečno in veselo zaljubljeno. Pijanci so peli in plesali po cestah: Tralala-la-Ia liop-la-la! A ne samo mladi razposajenci. temvsč celo možati bratje, ki jim je vino razpalilo možgane in jih navdihnilo s prešernim veseljem.
In kadar je prišla lepa Polonica površje, izstrelili torpedo, se zopet na cestoa ia so jo zagledali fanti-
leznim okrižjem. Tista noč je bila sicer svetla, in zvezde so se kopale v ledeno mrzlem tolmunu in so nejevoljno mežikale, kakor da slutijo sijajni prihod nočne kraljice. In drugi dan je Avrelija strašno jokala in udarila je ob tla s svojo lepo nožico 111 se je zaklela, da mo-r,a dobiti tatu svojega prstana živega ali mrtvega.
I11 kaj se je pripetilo-mladi dav-karjevi gospe, Matildi, ob belem Inevu? Sla je skozi gozd sama na na izprehod. Kar vam skoči izza hrastovega debla črn ropar. S silno gorjačo v levici, z nožem v desnici in s krvavo sabljo v zobeh. In je dejal s pretresljivim glasom: "Denar ali pa dušo!" Davkarica se je — seve — grozno prestrašila. Vsa je trepetala in je molila in medlela. In v tem strahu je pri priči zročila tolovaju vse svoje imetje v srebru 111 zlatu, kar ga je imela s seboj. Vrnila se je joka-je v trg in vsi so bili prepričani, la bo uboga, dobra gospa od žalosti umrla.
e
In sredi trga stoji raztrgana hiša pijanca in mešetarja Petra. Star ie in grd Peter, kozav je, kakor da je hudič grah mlatil 11a njegovem obrazu, ali kaj! Zato pa je njegova ženska. Zora, tem mlajša in lepša. Tako je mlada in lepa, kakor da živi samo spomladi, njene ročice so nežne in dehteče, kakor la trgajo same vijolice, njene ustne kipe in žare, kakor bi poljubljale same rože, in so sladke, kakor bi okušale le zrele svetle rdeče jagode.
In tisto noč je spala sama Njen •nož. Peter, je šel po vole na Hrvaško. I11 ker se je hitro zbudila, ko je zaslišala trkanje na polkni-ee, je vstala in stopila k oknu. Zunaj je stal lepi. mladi fant, Stane.
'Bog s teboj, ljuba Zora", — je dahnil "fant in jo hotel poljubiti.
"Bog s teboj, ljuba Zora", je šepetal fant, "zakaj se mi umikaš?" 111 jo je skušal objeti.
"Bog s teboj, ljuba Zora Zorita. kaj je s teboj?" je vzdihnil Stane.
"Midva se morava ločiti", je trepetaje dejala gospa Zora, in njene oči, črne kakor polnočno nebo so točile solzne zvezde.
"Ločiti? Zakaj?" je nedolžno vprašal lepi fant.
"Povej, zakaj ti je dala gospa notarka svoje zlate briljance?"
4 Ne vem. zakaj mi jih je dala. Rekla je, da so ji pretežki. \li nikar se ne vznemirjaj! Zastavil sem jih in zapil tudi."
"Oh, ti! In zakaj ti je dala mesarjeva Avrelija svoj prstan?"
"V spomin! Ali — sem ga tudi že zapil. Odpusti, moja draga Zora!"
"In kaj si z denarjem, ki ti ga
stvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Sehimpffov nemško-sloven-
ski slovar Sehimpffov slovensko-nem-
iki slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. In
2. zvezek po Slovensko- angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavalh pisem Spretna kuharica, brošir. Trtna uš in trt ore j a Umna živinoreja Umni kmetovalec Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po
$1.00 —.20 —.25
$1.20
$1.20 $2.00 $1.25
—.«0
$1.00
—.40 —.80 —.40 —.50 —.50
—.50
ZABAVNE TN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	.—.80
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	.—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15
Cesar Jožef II.	»—.20
Ciganova oaveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
Cvetke	—.20
Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnoat . —.60
Evstahija dobra hči	^.20
Fabiola	—.35
George StephenBon, oče	fe-
leznic	v—.20
Grizelda	—.10
Grof Radeckr	—.20 Hedvika, banditova nevesta —.20
Hlapec Jernej	—.60 Hnbad, pripovedke, 1. In I.
zvezek po	.—.20 Ilustrovani vodnik po Go-
Venjskem	»—.2©
Izlet v Carigrad	—.20
Ivan Resnicoljub	»—.20 Izanami, mala Japonka •—.20
Izidor, pobožni kmet	«—.20
Jama nad Dobrulo	1—.20
Jaromil	«—.20
Jeruzalemski romar	—.4? Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.0C Krištof Kolumb
Križana umiljenost	-—M Kaj ae je Makaru sanjalo? —
Lažnjivi Kljuke«	1—
Leban, 100 beril	—Ji
Maksimilijan I.	>—
Marija, hči polkova	— .20
Mati, aocijalen roman.	$1.00
Malomestne tradicije	•—J2I
Miklova Zala	—.355
Mirko Poštenjakovil	<—M
Na divjem zapadn, vei.	—
Na indijskih otokik	<—
Najdenček	_Ji
Na jutrovem	t—M.
Na krivih potih	;—.30
Na različnih potih	,—
Narodne pripovesti, i,
in 3. zvezek po Naseljenci	—Ji
Na valovih jnžnega morja t—.11 Nezgodan a Palavann	—
Nikolaj Zrinski	e-.2f
0 jetiki	.lf
Odkritje Amerike, vua. —.88 Prihajač	_ M
Pregovori, prilike, reki <—.29 Pri Vrb cevem Grogi	—.20
Prst božji	-_.fi
Randevouz	»—.M
Revolucija na Portugalskem —JO Senila	h—.!•
Simon Gregorčiča poezije —.43 Stanley v Afriki	■—Jfl
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.M Sveta noč	—.Si
Srecolovec	1—
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5 M
Strelec	—J§
Sanjska knjiga, velika	.—J9Š
Štiri povesti	—.80
Tegetthof	1—.2»
Turki pred Dtrnajem	•—
Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.SS Zlate jagode, vez.	—.80
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.MJ Življenja trnjeva pot — Znamenje štirih —.30 Za kruhom
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa —,T3
SPILMANOVE POVBBTI:
1.	zv. Ljubite avoje sovražnike
2.	zv. Maron, kri cans ki
deček
4. zv. Praiki judek	—.S3
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	*—JI
7.	zv. Sultanovi sužnji —JI
8.	zv. Tri indijanske povesti
9.	zv. Kraljičin nečak —.30
10.	zv. Zvesti sin	—.£<1
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—
12.	zv. Korejska brata	1—.8S
13.	zv. Boj in zmaga	—
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	.—.S0
15.	zv. An gel j sužnjev 1—
16.	z v. Zlat okopi	—
18. zv. Preganjanje Indijwi-skih misijjnarjev	r—Ji
19. zv. Mlada mornarja
TALIJA:
Zbirka gledaliških Brat sokol	,
Cigani	»
Dobro došli	«
Pri puščavnik*	,
Putifarka	t
Raztresenca
Starinarica	r
Zupanova Micka	»
Idealna Tašča
JI
Ji
.20
—.20
1AZGLEDNICK:
NfcTr/orSke, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po
Z slikami mesta New Torka po
Album mest New York a 8 krasnimi slikami, mali veliki
ZEMLJEVIDI:
.99
•—JI
—.Si —.71
Avstro-Ogrske mali,	—;1§
Združenih držav, mali —.13 veliki •	—.29
Balkanskih držav	—.10
Evrope, vezan	—,f>0
Vojna stenska mapa	$1.50
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	—J0
&p6mb&: Naročilom je prilol iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poitn ih znamkah. Poštnina je pri well
ittafc I* m?jumti. ... .„-_.__ ,____________________^J
j

Jugoslovanska
ur
s
Katol. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI USADNIX3)
Predseanir: 'J. A. QEjkJnC, GOT Cierry W*7 o* bos iT, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling 'Ave., »m-
berton, O.
Glavni tajnik; GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, ICina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTEDI C, Box 583, Salida, 0*!#.
VUHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIH:
MTKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Miek. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444r—6th St., La Salle, 111. JOHN AIJSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI;
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Roek Springs, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wksh.
P0M02NI ODBOR:
JOIEPH MERTEL, od društva bv, Cirila In Metoda, »tv. I,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva bv. Srca Jejraaa, Itv. I, Ely Minn.
JOHN GRAHEK, «t., od društva Slovene«, itv, 114, Ely, Minn.
VpI dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli-Ijatve naj se pošilja jc na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe p* na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov ae ne Vode o tiralo
Društvene glasilo: "GLAS NARODA",
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU STE V V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne tftvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠI-IjJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče J ednete.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasne priobčeno.
Uredništvo G. N.
NO VICE IZ STAR E DTMOVTNE.
<lb
KRANJSKO.
Gcrpcdarske vesti. Iz Novega j m >ia poročajo: Prva strniščna j I .j da se je že sejala po nekaterih j ijivah. 1'rav je. iV bomo letos seal") nekaj več ajde kakor druga' ••ta. da spravimo tudi na ta na-!
:i n kaj več krušnega žita sku-i - Šele sedaj so prišle na-za dobavo letošnjih dopustov za žetev. Kdor more dobiti k.ikega svojca za čas mlatve do-nni, ve mora takoj za to pobrigati. Kakor znano, se morajo dotični vojaki sami oglasiti pri raportu a li je pa zanje prosit i potom o-knijn« L5:i glavarstva. Dajejo se na dopust pa le vojaki iz ozadja. Iv. bojne črte ne pride nobeden na dopust. Kdor je v pravem času prosil za dopust in bo uslišan, bo 1 ali ko pomagal pri domačem delu. Nekaj vojakov je že došlo na dopust. — Za jesensko setev se moramo ž - sedaj pripraviti, in sicer s J »-m, da nt' bomo po nepotrebnem prodajali delavne živine, da ne bomo žnjo tako dolgo baran-tali. da pridemo nazadnje ob njo. Moramo biti previdni! Brez delavne živine ne moremo obdelovati kmetije. Zapeljivost za prodajo volov je pa danes tako velika, kakor še nikoli, in utegne še rasli, če pojde tako naprej. Letos bomo pridelali dosti živeža, skripti pa jo, da ga bomo pridelali tudi za drugo leto. Če pomislimo, da bo moralo veliko našega moštva pod orožje, potem lahko uvidimo, koliko rok bo manjkalo za jesensko setev in kako težko nam bo obdelati kmetijo za prihodnje b'to. Zato pa moramo paziti, da ne pridemo po nepotrebnem tudi se ob svojo delavno živino. — Iz Črnomlja poročajo: Letina povsod jako dobro kaže. Dne 8. junija je nastal ponoči silen piš z nevihto in treskanjein, vsled česar je strn precej polegla. No, pa bo ž.* deloma zopet vstala. — Iz Suiiora se poroča, da je na Vidovo pri velikem neurju potolkla toča po njivah in vinogradih. Skoda je velika. — Iz Adlešič poročajo: I>ne 14. junija zvečer o-koli 7. ure smo imeli pri nas hudo nevihto z nalivom. Vihar je naredil nekaj škode na strneh, katere je nekoliko polegel. Druge škode ni bilo. Letina kaže pri nas lepo, posuluig lepe i»o turšice, Neka-
Dobrniču, Ivan Kramarje v Rado-vici; 29. junija: Josip Kres v Št. Petru; 4. julija: Janez Frančič v Št. Jerneju, frančiškan P. Julius
Št. Petra. Odkar smo zadnjič poročali, ima domača kronika zabeleženih par slučajev o tukajšnjih vojnih vpoklicanih. V Przemyslu so se borili štirje naši župljani.1 SuŠnik v Novem mestu. Prav v strahu smo bili za vrle	_	'
družinske očete. Hvala Bogu, dva 1	ŠTAJERSKO,
sta se že oglasila s poti v rusko Mlatilnica na motor. Deželni ujetništvo. Ta dva sta: Anton'odbor je v zadnji seji dovolil 10 Dragan in Pran Jožef; oba iz Ha-'tisoč kron za nabavo mlatilnice rinje vasi. Tudi o Antonu Zupan- na motor za kmetijsko šolo v Št.
t ere so visoke že en meter. Tudi strni kažejo dobro. Ker smo iineli v tem mesecu večinoma prav u-godno vreme, je ječmen, letos preje dozorel kakor druga leta. Nekateri so ga poželi žc minuli teden, drugi ga žanjejo te dni. Tudi rž in pšenica bosta letos preje dozoreli.
V zastavah. Novo me^-to in Kan-dija sta imeli v znak veselja nad avstrijsko velepomembno zmago v Glaeiji slovesno lice. Raz hiš so plapolalo zastave in povsod je vladalo navdušenje za avstrijsko hrabro orožje. Dne 26. junija je bila v kapiteljske cerkvi v Novem mestu slovesna zahvalna služba božja, pontiJikalna sv. maša s Te Deum, v zalivalo Bogu za zmage v Galiciji in osvojitev Lvova. — Slovesni requiem za pokojnega prestolonaslednika Frana Ferdinanda in njegovo soprogo vojvo-dinjo .Zofijo je bil 28. junija v kapiteljski cerkvi v Novem mestu.
Vojaške vesti. Iz Mirne poročajo : Oglasil se je iz Ruskega ujetništva iz Skobeleva v Turkestanu v Aziji Ignacij Crbančič, doma iz Spodnje Sevnice pri Mirni, ki je bil svoj čas med posadko v Przemyslu kot topničar in tamkaj u-jet. Svoji ženi piše: "Draga moja žena! Te srčno lepo pozdravim- in ti dam vedit, da zdrav sem, hvala Bogu. kakor tudi tebi želim. Ign. Urbaneič." Drugi ruski jetnik je pisal iz Ashabada v Turkestanu. To je Anton Zakrajšek, ki je bil svoj čas krojaški pomočnik in delaven ud slovenskega izobraževalnega društva na Mirni, pozneje pa je kot brat vstopil v samostan trapistov v Rajhenburgu. On piši': ''Ashabad, 3. marca 1915. Predragi moj g. župnik! Prisrčni pozdrav iz daljne Azije. Jaz se tu imam, kakor ljubi Bog hoče. Največja dobrota zame je, da sem sedaj popolnoma zdrav, hvala Bogu. Dela pa nimam skoro nobenega. Ravnokar sem prišel od pogreba. Položili smo tri naše sovo-jake k zadnjemu počitku. Pogreb so je zvršil brez duhovnika. Jaz sem opravil nekoliko molitev na grobeli. Tu je veliko avstrijskih vojakov, ki vsi hrepeneče pričakujemo trenutka, ko se v domovino povrnemo. Spominjajte se me vedno v molitvi pri altarju. Vam srca udaui AaUm." — Iz
čiču iz Štravberka se čuje, da je
I še med živimi, a seveda ujetnik Iz ruskega ujetništva ^ sta se nadalje oglasila Fran Žiclanek s Trške gore ter Fran Blatnik iz Sev-nega. Prvi leži ranjen v Rjazanu pri Moskvi. Zadet je bil od krogle 26. maja. Blatnik je pa v Sko-belevu v Turkestanu že dlje časa. Pismo je hodilo 135 dni. Dosedaj se je oglasilo 18 Šentpetercev iz ruskega ujetništva. Ranjenih je bilo zadnji čas več. N. pr. Fran Eršte z Grčevja je bil 11. maja ranjen dvakrat, ob 4. uri zjutraj in ob 11. uri dopoldne; Anton Blažič s Sela v levo nogo precej občutno; Josip Ščinkovec iz Ha-rinje vasi v vrat; Fran Planin iz Ždinje vasi na sv. Rešnjega Telesa praznik v obe nogi, ki leži v bolnišnici v Žilini (madžarski Zsoina) v trenčinskeni komitatu na Slovaškem, in še nekaj drugih. — Iz Galicije piše Valentin Sku-šek. kadet, svojemu nekdanjemu voditelju dijaške marijanske kon-arregaeije p. Pavlu Potočniku v Novo mesto sledeče: ''Naznaniti moram Vam in mnrijanski kou-gregaciji, da je padla prva žrtev iz naših starejših vrst na bojnem polju, Ignacij Orešek. Ni ga vec Načeta, ki mi je bil v teh krvavih časih zvest tovariš. Ne boste ga več videli ne Vi in ne njegova mati. Do zadnjega se je v toči krogel hrabro bojeval meni ob strani, toda v divjem bojnem me-težu je izginil in padel, zadet od dum-dum krogle v glavo, par trenutkov prej, kakor se je udala vsa ruska bojna črta. Samo v mojem vodstvu se je udalo nad 100 mož. Spominjajte se ga; pa tudi mene ne pozabite. Srčno pozdravlja Valentin." (Ignacij Orešek, doma iz Sv. Trojice pri Tržišču, je bil eden. prvih članov novomeške dijaške marijanske kongrega-cije.) — Fran Prime, posestnik v Koroški vasi št. 18, korporal 27. domobr. polka, je bil ranjen, v roko s šrapnelskimi drobci, a je o-zdravel in je zopet v Galiciji pr: svojem polku. — Iz ujetništva v Taškendu v- Aziji je pisal Anton Žefran svojemu očetu v Gotno vas pri Novem mestu z dne 23. aprila vojno dopisnico tako-le: "Dragi mi! Tiha luna jasno sije. duh moj misli na svoj dom; srce zanjga strastno bije, Bog ve, kdaj ga videl bom! Naznanjam Vam da se sedaj nahajam v mestu Ta škend v Aziji. To je moja četrta karta, katero Vam pišem. Janezu sem že tudi tri pisal. Dolinarjem in Ciglerju pa dve. Tukaj je lepe prijazno, že vrtnice cveto, lmamc se dobro; je nas več Slovencev skupaj. Tukaj v ujetništvu se nahajajo tudi Alojzij Ank on iz La-verce pri Ljubljani in Ferdinand Malin iz Ljubljane, ki je pa v drugem kraju. Iskrene pozdrave Vam pošilja Vaš Tonček."
Častno svetinjo Rdečega križa je podelil nadvojvoda Fran Sal-vator med drugimi tudi c. kr evid. asistentu pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolt'ovem Janezu Schmautzu.
Promoviran doktorjem vsega zdravilstva je bil 17. junija na Dunaju Julius Murgel, sin c. kr. višjega davčnega upravitelja v p. R. Murgelna. Gimnazijo je absol-viral v Novem mestu. Dosedaj se je nahajal v vojni službi ter ostane tudi nadalje tam. Njegov brat dr. Ervin Murgel se pa nahaja že od 1. avgusta m. 1. pri ga rn iz i j ski bolnišnici v Mostam v Hercegovini kot zdravnik-asistent.
Umrl je na svojem domu v Črnomlju vpokojeni župnik Josip Lilek v starosti 72 let. Služboval je kot duhovni pomočnik v Kan-fanari v Istri, v Barbani, Stignano pri Pulju, kot župnik v Montrilu pri Pazinu, odtod je šel kot vpo-kojen župnik na sv. Goro pri Gorici. Zadnja leta je bival na Ska-(ručini in Mon Paderno, ondi je
zbolel in šel v Javornik, odkoder j se je vrnil lansko jesen bolan na ,svoj dom, kjer je vdan v voljo I božjo in previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal 20. junija. Pogreb je bil lep s šolsko mladino. Spremljalo ga je 5 duhovnikov sosedov na pokopališče J v Vojni vasi, kjer so mu pevci pod vodstvom pevovodje Šilerja zapeli ginljive žalostinke. | Novomašniki (Dolenjci) so bili j v stolnici posvečeni dne 22. junija. Priniicirali so: 27. junija: Viktor Turk v Toplicah, Janko Mev-
želj v Škocijanu, Fran Verce v.noma mirno. Grmenje topov, ki
Jurju ob južni železnici. Kmetijska šola bo mlatilnico dajala posestnikom proti odškodnini na razpolago, kar je pri pomanjkanju matičev za celo veliko okolico velike važnosti.
Pomoč kmetovalcem. Iz Celja poročajo: Tukajšnje trensko poveljstvo je pripravljeno dati kmetovalcem svoje vozove in konje za dela pri žetvi na razpolago.
Stroge kazni je določila štajerska namestnija za hojo po obse-janih njivah in sploh za vsako poškodovanje setev.
Cene za moko od 1. julija je določila štajerska namestnija za prodajo na debelo sledeče: neme-šana pšenična moka 56 K 78 v .1 stot. fina pšenična moka za peko 73 K 30 v, nemešana pšenična moka za kuho 6!) K 24 v. pšenična moka za kruh 52 K, nemešana ržena moka 49 K 26 v, ječmenova 49 K 26 v in koruzna 49 K 26 v. V podrobni prodaji bo moka dražja.
Iz davčne službe. Davčni asistent Anton Petek, ki je bil oktobra lanskega leta piideljen davčnemu uradu v Marija Celju, je zopet prestavljen v Maribor.
Rcgaška Slatina. To daleko-znano in priljubljen^ spodnješta-jersko zdravilišče je poletni obrat jtvorilo v polnem obsegu. Zdraviliško življenje poteka tam normalno. Vsi zdravniki ordinirajo, godba prireja koncerte in na krasnih promenadah lahko opazujemo navadno poletno vrvenje kopaliških gostov. To leto je tudi mnogo beguncev prispelo v Rogaško Slatino, kjer se tudi daljši čas da živeti mirno in udobno. Promet v Rogatcc je tudi ob sedanjih razmerah udoben in točen. Potniki morajo imeti potne legitimacije.
Štajerski deželni šolski svet je
v svoji seji dne 19. junija imenoval nadučitelja pri Veliki Nedelji Ivana Žolnirja za nadučitelja na okoliški deški ljudski šoli v Ptuju, Karolino Zaje za definitivno učiteljico v Zibiki, Marijo Lavrič za det*, učiteljico v Loki; prestavil je def. učit. Desirniro Dolžan od Sv. Eme k Sv. Križu na Murskem polju in det', učit. Ivana Za-ga^žna iz Doberne k Sv. Emi.
KOROŠKO.
Strah pred letali. V neki župniji na Koroškem so na Telovo doživeli sledeč dogodek: Med procesijo začujejo zamolklo klo-potanje letala. Sprva menijo ljudje, da pride kak avtomobil, a ker ga ni, klopotanje pa prihaja vedno bliže, se le začnejo nekateri po zraku ozirati. Naenkrat zagledajo prvič v svojem življenju letalo. Lepo in mirno je plulo ravno nad procesijo. "Italijanski aeroplan", zašumi med prestrašenimi verniki. Vseh se polasti veliko razburjenje in nekateri vidijo celo že. kako da je letalec za.čel metati bombe, hudobneži pa polagajo g. župniku na jezik celo besede: "Rešite se, kdor se more!" Vse je letelo narazen v bližnje hiše. Toda kaj delajo bombe, da še niso padle na tla.' Letalec se spusti čisto nizko, nekateri menijo, da zato, da bo "lažje zadel. Tedaj pa začne letalec, ki je zapazil plaš-ljivost ljudi, mahati z belo zastavico. Bil je avstrijski letalec. In procesija se je vršila nemoteno dalje, letalo je pa odplulo naprej ponosno in mirno kakor velikansk orel. Ljudje pa nimajo več strahu, zlasti odkar vedo. da laški letalci ne morejo preko gorovja, nad katerim razsajajo vetrovi.
PRIMORSKO.
Dar cesarja in prestolonaslednika za primorske begunce. Cesar je na predlog prestolonaslednika daroval 5000 kron za begunce iz Primorske. Prestolonaslednik je to svoto osebno izročil tržaškemu namestniku in pridal še sam 1000 kron, da s tem dokaže tople simpatije za prebivalstvo mejnega o-zemlja, prizadeto po vojnih dogodkih.
Razpoloženje v Trstu. Posebni ( poročevalec budimpeŠtanskega lista "A Nap" CDan) je bil na potu na italijansko bojišče delj časa( v Trstu in poroča svojemu listu: Mesto nudi zelo žalosten pogled. j Skoro vse je tiho, manjka ropota' velikega prometa. Zvečer je me-! sto temno. Prebivalstvo je popol-|
se v Trstu natančno sliši, ne stra ši nikogar. So se že privadili te- Uj mu. Večji del prodajalcev se je iz £ £ Trsta odpeljalo. Popolnoma ne-resnično pa je, da bi bilo mesto izpraznjeno. Poročevalca je sprejel tudi namestnik baron Fries, ki je med drugim izjavil: .Jaz sem s položajem izredno zadovoljen. Dozdaj je bil vsakdo na svojem mestu in bo tudi ostal. Časopisje ivu četvornega sporazuma razširja o jI ] Trstu naj gnusne j še vesti. Poročali ] o revoluciji v Trstu. Jaz samo'J ] konstatiram, da vse to ne odgo- J i varja resnici. V Trstu ni sledu o * j kaki revoluciji.
Beda v Trstu. Na Greti št. 4 se I J
rv'rv nm 1 ^T^T1 J-Z A .1___ * T * v	t
je obesil 771etni Andrej Ličen zaradi bede. Ravno tako se je zaradi bede zastrupila 731etna Marija Dekleva, stanujoča v ulici Svetega Frančiška št. 47. Po zasebnih poročilih sodeč, vladajo sploli v Trstu silno težke razmere.
Okrajno glavarstvo v Tržiču (Monfalcone). uraduje v Gradcu.
ZENITNA PONUDBA.
Slovenec, -srednje starosti, rokodelec z dobro plačo, se želi seznaniti s Slovenko v starosti 35 do 40 let, katera bode nadomestila mater mojim nedoraslim otrokom. Ne gleda se na premoženje, temveč le na plemenito srce. Pisma naslovite na:
Vdovec,
S2 Cortland t St.. New York Cilv.
Kje je moj brat FRANK JUVAN-ČIČ? Star je 20 let, doma iz Begunj pri Cerknici. V Ameriko je došel pred 5. leti in lansko leto je bil nekje v državi Pennsylvania. Prosim, če kdo ve o njem, da mi sporoči, ali naj se sam oglasi. — Antonia Juvaneič, Belnord Apartment No. 201, C or. Broadway & 86th St.. New York, N. Y.
(24-27—7)
HAKMONIKk
■HIT* IttB
ikM rnii Uefleii^Nv* -»■twIiHH eu&h, K ta ■uatiJlTo. V pcyrvT* wkm* mkio »oilj«. kar sos» m*4 ?< teat po*1m u (M«j t «v<. •cat*. V yavrartk kakor tb» «ra*6 kana@i£k< 9m «*1* kaJfcorta* StA? tv kTM nitllili wnJu4.
JOHN WENZEL
1«1T U. 89. Eft. 01 tv Aland. Okla.
POZOR! ^S
Č it at el j em in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerik?nskega Koledarja za leto 1915.
Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig.
Uredništvo Glas Naroda.
i
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
JOSIP SVETE
17SO-S2 EL 2StH St.,	Lorain* Ohio.
CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO 60c. galona.	|	80c. galona.
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.


i slovensko-hnrašlc! koloniji.
Ako želite kapiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne prepričate, kakšna prilika se vam nud, v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Asblanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 160 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tnkaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne.
Naslovite:
The James W. Good Company
Dep. 54
Ashland, Wis.

OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam svoja
fe najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem
S. JACKSE, Box m,	HelejM, Q®I

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na nje^a, kjer boste točno in solidno postreženl.




dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. 4;GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.


KRACKERJEV' BRINJEVEt'
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena sa "BRINJEVEC' Je: 6 steklenic 7 0.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cist! domači TROPINJEVEC In SLIVOV-A kuhana v naši lastni distilerijl.
Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3 00
Slovovitz per gal. ................$2.75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
SUvovitz zaboj ...................... $13.00
"60" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
I
Rudeča Ohio vlna per gal. .... 55c., 60c., 85c.
Catawba in Delaware per gal. ...... 75e.—80c.
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, z» 25 gal. $2.00, za veeja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order tn natančni naslov. Za pristnost pijane jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co,
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAiND, 0,
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Suttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem a velikim užitkom prebral in v njej nagel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Oukar je umrla madama Stael ni bilo na svetu tako slavne pisateljiee kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomislit!, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jak o bovški: To knjigo bi človek najrujše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma In se<laj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spi sali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nndfl. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šil žnjo krlžemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govore v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nt napisal noben voja-6kl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GliAS V K CUT IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ-

SOKAh IZ ČASOV NAPOLEONA L
- -tr f
< »	~	H--O—i-3
AngleSkl spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda prevel G. P.
71	Nadaljevanje)
Obrnil jo svoj popri ed vanjo ter mirno vprašal, dasiravno je zvenel njepov prlas trdo:
—- In «'■»' se udam, kaj potem?
Vm* 1>o pozabljeno. — rekel korporal. — Dali ti bodo pu-nUo tornistro in pridružil so boš veliki armadi tor so oslavil pred svetom. Ko bo pa konec vojne — in to bo kmalu — bos prišel nazaj kot junak in nasol boš Marcelo, ki te bo čakala.
V ;rliisn starega vojaka j«» bilo toliko frinjenja. da so se vsi čudili. Kuhan pa se je še vedno oziral v Marcelo ter vprašal:
—	In če se udam, kaj potem?
Ustreljen boš. — je odvrnil stari korporal. — A kot pes. r.";r pa v- da ne boš tako brezumen! Izročil se boš in postal hraber vojak!
Ali ni nobneepra drugega ]>ota? — je vprašal Roban, ^ki se je še vedno oziral v Marcelo.
Nobenega! Nobenega! — je hitel stari mož.
—	Da, še ena je. — je rekel Rohan v, istim trdim glasom, istim pogledom. Ko so se obračale vse oči vanj. je nadaljeval:
t V bi (Vsar sem umrl! Ce bi ga kdo ubil!
Stric je skočil na noge. ves presenečen.
Sveta nebesa! Sjiiiio misel na to je že izdajstvo! — je kričal korporal, tresoč se po celem životu.
Brez ozira na strica, je rekel Roban, ki je še vedno upiral svoje oči v Marcelo:
<V bi ga mogel kdo najti spečega in v samoti, bi storil dobro delo. Bilo bi eno življenje mesto tisočih in potem. — potem, bi ne svet pomiril.
Rohan! Rolian! — je zakričala Marcela. — Za božjo voljo, ne govori tako!
I'makuila se je od njega, kajti v njegovih očeh je blestel o-genj umora. Obraz je bil spačen in roko je stiskal kot da oprijema nož. Korporal je bil presenečen in ves iz sebe.
Pri kosteh sv. Triffina ! — je mrmral Gildas. — O Cesarju
govori!
Pojdi proč! — je kričal stric Derval. — Nevaren j.-! — Grozi! —
Rohan je obrnil svoj bledi obraz proti govorniku.
—	To je res, — je rekel. — A jaz ne bom storil ničesar zalega njej ali kateremukoli navzočemu. Lahko noč, stric Even, jaz grem, — In odšel je proti vratom.
—	Ostani, Roban! — je zakričala Marcela ter se oprijela njegove roke. — Kam greš?
V' da bi ji kaj odgovoril, se je oprostil njenega oprijema in \ naslednjem trenutku je izginil. Korporal je bil kot uničen ter se
Naenkrat, kot skozi meglo, je videti Čelade konjenikov. Za njimi prazen prostor in zatem moža, ki galopira na konju, dočim mu sledi tropa častnikov....
Napoleon!----Mož na griču ga je videl ter se molče splazil nazaj v senco gozda....
Šestinpetdeseto poglavje.
STRIC EWEN GRE NA DOPUST.
—	Stric! Stric! Poslušajte, poglejte! Vesele novice so prišle. — Bitka je bila in Cesar je zmagal! Poglejte! Jaz sem. Marcela!
Korporal je sedel v svoji naslonjači, kot v spanju, a njegove oči so bile odprte na široko in težko je dihal. Ko je prišla Mareela domov s časopisom, ga je našla v takem položaju.-Sprva je mislila, da spi ter ga je nalahno povlekla za rokav. Nato pa je zakričala, kajti zapazila je, da je brez zavesti in težko bolan. Ko je slišala je prišla udova iz gorenje sobe, tresoča se po celem životu. Iztegnili sta mu prste, mu močili obraz z mrzlo vodo, a vse je bilo brez koristi.
—	Umrl bo! — je kričala Marcela ter vila roki. — Napad se je ponovil, a hujše kot kedaj preje! Mati, hitite in pripeljite mojstra Plouet Kri mu bo treba spustiti in mojster Arfoll je rekel, da je to edina poti
Udova se je trenutek obotavljala. Nato pa je rekla:
—	Ali bi ne bilo boljše, da grem po duhovnika?
Marcela, ki je bila bolj praktična, je vstrajala pri tem, da se pokliče najprvo ranoeelnika. Dosti bi še preostajalo časa pripraviti ga na odhod na drugi svet. ko bo izginilo vse upanje, da se ga ohrani. —
V zelo kratkem času je brivec res prišel ter izvršil svoj posel. Ko je bila operacija gotova, je pomembno zmajal z glavo. — Kri teče počasi, — je rekel. — Mož je slab in malo je upanja, da ostane živ. —
(Nadaljuje se).
zgrudil v naslonjačo. Udova je pokrila obraz s predpasnikom ter pričela ihteti. Mareela pa je stiskala ustni ter položila desno roko

na srce.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(JZREŽ1TE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na žih HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO-Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. X. (Ta ponndba ugasne 31. decembra 1915.)
Ko se je zdanilo, so prišli odposlanci Napoleona, ga iskali po seh krajih, a izginil je vsaki sled o njem____
Petinpetdeseto poglavje.
PRIČETEK KONCA.
Pozoriščo se je za trenutek izpremenilo. M"sto kljuhujočih p«1-ein ob morju, osvetljenih od poletnega solnca, mesto zelenih pašnikov. posejanih z dolmeni. zapazimo drugo deželo, koje nebo je zastrto z oblaki in na katero lije dež. Skozi deževje je pa videti luči in sence, ki se pomikajo naprej po dolgih cestah. Dolge procesije SO to. ki so videti brez konca. — kolone mož. ki korakajo naprej j trudnih korakov, oddelki kavalerije. ki hiti živahnejše naprej, vrste težko obloženih vozov. Zrak je bil poln globokega zvoka, kate- I lega prekine seinpatam kako povelje ali udarec na boben. Ves dan" se pomikajo kolone in tudi ponoči ji ni nobenega konca. Nekje sredi teh pa tiči Duh vsega tega. tih in neviden kot smrt.
A elika armada se pomika proti fronti in kjerkoli gre,
zatemnijo z žitom porasla polja in nobenega petja ptic ni čuti. _
Ceste so razoran<> in izvožene. Dežela je pa polna onega pričakovanja. ki polni ozračje pred viharjem....
Med sumljivimi eksistencami, ki se potičejo za vsako armado na pohodu, je tudi eden. ki je prišel. — sodeč po njegovi zunanjosti - iz največjega blata človeške propalosti. Bil je tako suh, divji, zanemarjen in raztrgan, da je vsak na prvi pogled videl, da nima ne doma. ne sorodnikov. Kot zli duh noči se pomika naprej z Veliko armado. Lasje mu vise preko ramen, brada je dolga in klobučevinasta in telo nosi le par cunj. Noč za nočjo spi na prostem zraku ali pa v kakem skednju, odkoder ga večkrat spodijo zlobni psi ali še zlobnejši ljudje. Včasih govori francoski, ponavadi pa mrmra v nekem neumljivem narečju, kot ga v teh k-ajih ne poznajo. Vsakemu, ki ga sreča, pa stavi sledeče vprašanje: — Kje je Cesar? Ali bo prišel tod mimu?!
Vsi ravnajo z njim kot z blaznežem in mož je res blazen. Da pa ima nek gotov cilj, je razvidno iz odločno zročih oči. Kako živi, je težko povedati. Nikdar ne berači, a večkrat mu da kdo kruha ali mu pa vrže kak častnik krajcer. Sestradan izgleda, a njegova sestradanost je bolj duševna kot pa telesna.
Ze večkrat so ga prijeli radi tatvine, ali ga pa pognali proč z udarci. Enkrat je bi4 celo prijet kot špijon. Roke so mu zvezali na ! hrbet in gnali so ga pred strogega častnika, ki je stal poleg ognja v taborišču. S par besedami je bil obsojen na smrt s kroglo, a°pri-čel se je tako blazno smejati, da so ga še enkrat preiskali ter nato spustili.
Ko prodirajo armade, je on vedno pri njih, a se drži v ozadju. Obraz pa je vedno obrnjen naprej in neprestano mrmra: — Cesar, '— kdaj bo prišel?
* * *
Kako zlatormeno je žitno klasje po teh belgijskih poljanah. Kako sladak vonj ima seno, nakopičeno v visoke piramide! Kako gosti in jiladni so lesovi ob gričih in kako lahno se gibajo kolesa mlinov na veter.
Pa kaj se sveti tam iz daljave, iz smeri od vasi?! Čelade .pruskih kirasirjev so! — kaj je ono. ki se premika kot črna senca po žitnem polju? Pruska infanterija je. ki se vali naprej po zaprašenih cestah! In sedaj! — Kaj je to, — prihajajoče iz daljave ter slično grmenju razburkanega morja? Čete zaveznikov so. ki so že mirno zasedle Belgijo, dočim je francoski sovražnik šele prihajal.
Bližala se je V e 1 i k a armada ter se razprostrla po rodovitnih poljanah s silo. ki je bila slična vsaj do gotove meje prejšni. »Slišati je bilo odmev strelov iz krajev, kjer so se že pričeli spopadi....
Slikajte! — Daleč tam, iz smeri Quatre Bras, so pričeli grmeti topov i. Del armad se je spopadel in boj se je pričel. KirasirjF galo-pirajo se in i nt ja po cestah in prestrašeni kmetje se zbirajo v "skupinah. pripravljeni na beg in s strahom v srcu.
Na vrhuncu z lesom poraslega griča pa stoji ista žalostna postava, katero smo videli že preje, sledečo sledi Velika armade., SJuša, se ozira naokrog in v dolino, po kateri se vije bela cesta.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,__
Velikost l& 21 pri 38 palcih.-
!_j® Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko'obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V3zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani [Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in balkanskih drža?. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nas
Siovenic Publishing Company,
82 CortUndt Street,	York. N. Y
j j |
Najmodernejša,
TISKARNA

GLAS NARODA"
iz vri oje vsakovrstne tiskovine po nizkilTeaaafcj
Delo oknsao-. Irrršnje prerod« ? 4rt£i jtdk^
UnQako organlxlrarMu
i __
Poubaoet m drnitveaa pravila, okr«£ik»;paailefi,ceaiki iti,
Vsa naročila poUjitel^
v
Siovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, MY,
XTAZKAHILO.
Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, Wisconsinn in Minnesotl sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
r
Veliki vojni atlas I
Mr. OTO PEZDIK,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Tki Bureau of I*da*trl«a aai Immigration " aa državo New York varuje ia pomaga priaelj«-flem, ki so bili oaleparjemi, oropani ali ■ katerimi se je slabo rav-■alo.
Brezplačno te daje aaavet« pri-»eljeacem, kateri so bili oalepar-jeai od bankirjev, odvetnikov, trgovcev * zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in poieitnikov gostila.
Daj« se »formacija v matarall-tacljskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti &a državljanske listin«.
Sorodniki naj bi se sestali s pri-»eljeaei na Ellis Ialaad* ali pri Barge Office. .
DEŽAVNI DKIiAVfJEf DEPARTMENT
(State Department of Labo^J
BUREAU OF INDUSTKIH AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torka i M East 29th St., odprt vsaki dam od 9. iri s jutra j do 0. popoldaa is v sredo »večer o4 8. do IS. ara.
POZOR ROJAKI t
Najbolj n-■pečno _ mazilo za" žen-Bke in moške lase. kakor tudi zn moške brke in brado. Ako Be rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, trofti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Iievmatizem. koetibol ali trganje v rokah. nofrah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture, kraste in srinte, potn« nojt«. kurje oči, bradovice. ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zaatonj.
JAKOB WAHClČ, li»2 E. «4tb St, Cleveland, OhU.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.
se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 1 1 raznih zemljevidov, aa 20tih straneh in vsaka stran je 10i pri 134 palca velika,
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidor j
■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov. ▼■I lemljevidi so narejeni v raznih barvah, daee vsak lahko spozna. Označena so VBa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih meBt. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen nasiov ta mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas, Pri večjim •djemo damo popust.
Siovenic Publishing Company,
g8^Cortlandt Street,	New York, N. Y
® <2> 9) @>
NAJBOLJŠA
® & ® ® ;
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA*
A
»
i t
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Siovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platen vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe U isto ? podružnici Fr. Sakser, 1604 St G air Ave., N. E. L
gnpsple generale fransaMp
(Francoska parobrodna družba.}|
Direktna firti do Havre, Pariza, Švice, \nms\t in Ljiifcljm
g®"
vdfei vKim m
»AiraovzKca«
Min vU*b»
"LA BAVOU" !»« #vti vijak«
•&A Loaatfm
■aMiaiviJtbi
I jata
'ftfeago", "La Toiraine", "Roduuobean" bi "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YOR&
eorner Pearl BheMkrongk Kaildiaj, parnlki odplsjejo vadaa a k aradak ta
■Ti ft.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem ▼ staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
\