47
1999
i KRONIKA
izvirno znanstveno delo
UDK 323.1(=30)(497.4 Maribor)"1918/1941"
prejeto: 21. 10. 1998
Dragan Potočnik
mag.
Pedagoška fakulteta Maribor, Oddelek za zgodovino, SI-2000 Maribor, Koroška
Mariborski Nemci v letih 1918-1941
IZVLEČEK
Po končani prvi svetovni vojni je imela nemšJ<a manjšina v Mariboru dokaj močan gospodarsld polo-
žaj. Lahko je vplivala na socialno odvisne sloje prebivalstva. Mariborski Nemci so v času med obema
vojnama skrbno čuvali in gojili svojo identiteto. Imeli so svoja društva, dva časopisa, v mestu je bil tudi
sedež seniorata nemške evangeličanske cerkve. Po letu 1933 so se usmerjali vse bolj nacisttično in v letu
1941 odigrali vlogo pete kolone.
SUMMARY
THE MARIBOR GERMANS IN THE YEARS 1918-1941
After the First World War the German minority had in Maribor a fairly strong economic position. It
was able to influence on the socially dependent part of population. The Germans in Maribor attentively
treasured and cherished their identity. They had their own societies, two newspapers. In Maribor there
was also the seat of the German Evangelist Church. After 1933 the Germans in Maribor were more and
more nazi oriented and in 1941 played the role of the fifth colony.
Ključne besede: nemška manjšina, Maribor, nemška kulturna društva
Narodna vlada Države SHS v Ljubljani je 18.
decembra 1918 razpustila nemški občinski svet v
Mariboru. Razrešila je nemškega župana dr. Hansa
Schmidererja in za vladnega komisarja mesta ime-
novala Slovenca dr. Vilka Pfeiferja, ki je vodstvo
mestnega magistrata prevzel 2. januarja 1919.^
Njegova najtežja naloga je bila, da pomiri proti-
slovensko in protijugoslovansko gibanje Nemcev v
mestu. Tako je ob prevzemu vodstva mestnega
magistrata izdal prebivalcem Maribora sledeči
oklic: "Obveščam prebivalstvo mesta Maribor, da
bom po najboljši moči skušal zadostiti željam in
potrebam prebivalstva in se tudi nadejam, da mi
bo prebivalstvo brez razlike na stranke in narod-
nost v svojem lastnem interesu pomagalo in za-
upalo in elemente, ki bi skušali redno poslovanje
Franjo Zorko, Kronologija delavskega gibanja in druž-
benega razvoja Maribora in okolice (1855-1983). Maribor
1989, str. 44.
ovirati, zavračalo."^
Toda mariborski Nemci niso mirovali. Zahtevali
so priključitev Maribora in širše okolice k Avstriji.
To so utemeljevati s trditvijo, da živi v Mariboru
večinoma nemško prebivalstvo, v severnem delu
Slovenskih goric in na Apaškem polju pa je sicer
narodnostno mešano, a prežeto s štajerskim pokra-
jinskim patriotizmom. Poleg tega so navajali še
ekonomske razloge, ki narekujejo priključitev k
avstrijski državi, kot npr. prometno povezanost
med Bruckom, Beljakom, Mariborom, Ptujem in
Ormožem ter oskrbo z električno energijo preko
dravskih elektrarn.^
Mirovali pa nista tudi društvi Südmarka in
Deutscher Schul verein, ki sta se vztrajno pote-
govali   za   plebiscit   na   izgubljenem   spodnje-
2   Marburger Zeitung (v nadaljevanju MZ), 59 (1919) 2, 3.
I.str.1.
^   Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Slo-
veniji v letih 1941-1945. Maribor 1968, str. 79.
143
12 KRONIKA
47
DRAGAN POTOČNIK: MARIBORSKI NEMCI V LETIH 1918-1941, 123-151
1999
štajerskem območju. Med prebivalstvo sta skušala
vnesti negotovost ter ga prepričati, da ga v
jugoslovanski državi čaka le gospodarska stiska.
Med mnogimi propagandnimi gesli je bil tudi
poziv: "Ne prodajajmo naše domovine in bodoč-
nosti Srbom!"^
Propagandno nemško žarišče po priključitvi
spodnještajerskih krajev k Avstriji je bil Gradec,
kjer so tiskali različno propagandno literaturo. Že
leta 1919 je akademski senat graške univerze kot
minimum zahteval državno mejo na tako ime-
novani "vitanjski črti": od Olševe preko Smrekovca
na Basališče pri Vitanju ter dalje na vzhod preko
Konjiške gore in Boča na Rogaško goro. Avstrijske
zahteve, naj se izvede plebiscit tudi v delu slo-
venske Štajerske, so bile spričo nasprotovanja fran-
coske delegacije zavrnjene.^
Višek je protijugoslovansko gibanje doseglo 27.
januarja 1919, ko je bil v Mariboru ameriški dele-
gat major Sherman Miles. To priložnost so hoteli
mariborski Nemci izrabiti, da bi pokazali nemški
značaj mesta. Prišlo je do tragičnega streljanja, ki
se je končalo s smrtjo nekaj demonstrantov.
Dokončno je senžermenska mirovna pogodba z
Avstrijo 10. septembra 1919 Maribor in skoraj ves s
Slovenci naseljeni del nekdanje Vojvodine Štajer-
ske namenila novi državi Kraljevini Srbov, Hrva-
tov in Slovencev. Kot je razbrati iz članka v Mar-
burger Zeitung 11. septembra 1919, so nekateri
mariborski Nemci sprejeli novo politično realnost
(nekateri le začasno), čeprav jih je to boleče pri-
zadelo. Priznajo, da so upali, da bo drugače.^
Z vzponom nacizma so zahteve po nemškem
Mariboru postale spet glasnejše. Tako bi lahko leta
1933 v članku Unser deutsches Marburg, ki je bil
objavljen v dunajskem glasilu nemških narodnih
socialistov Der Kampf prebrali, da se Nemci z
novo nastalim položajem na Spodnjem Štajerskem
niso sprijaznili. Pisec članka je med drugim za-
pisal: "Štirinajst let so domovali tu Slovenci in
cvetoče nemško kulturno ozemlje so spremenili v
gospodarsko razvalino in kulturno pokopališče.
Med tem pa, ko skušajo oni s frazami in lažmi v
nepopisanem strahu pred zmago pravice, ki vedno
bolj ogroža njihov položaj, braniti svojo posest, za-
htevamo mi pred vsem svetom besedo za ljudstvo
Spodnje Štajerske, ki je bilo ob prevratu ogo-
ljufano za samoodločbo. Slovenci so tisti, ki zati-
rajo tu nemški svet proti vsem ljudskim pravicam!
Njihov poraz pa, ki ga trepetaje vidijo pred seboj,
bo tu še dosti bolj uničujoč, kakor je bil oni v so-j
sednji Koroški leta 1920, ker mi vemo, da bo nekoč
moral priti dan, ko bomo tudi mi v našem nem-
škem Mariboru na mestnem magistratu, pred ka-
terim so bili 27. januarja 1919 naši sonarodnjaki
pomorjeni po slovenski oblastiželjnosti, razobesili
zastavo s kljukastim križem kot prapor Velike
Nemčije!"^
Vpliv Nemcev, ki je izhajal iz njihove gospo-
darske moči, se je močno čutil v njihovi politični
moči. Prvi poskusi organizacijsko združiti nemštvo
v Kraljevini SHS so se začeli že leta 1919, ko je bilo
novembra v Zrenjaninu ustanovljeno nemško gos-
podarsko in kulturno društvo (Deutscher Wirt-
schafts- und Kulturverein). Že naslednje leto so
Nemci v Novem Sadu osnovali še svojo matično
organizacijo, švabsko nemško kulturno zvezo
(Schwäbisch-Deutscher Kulturbund),^ ki je bila
organizirana kot nepolitična zveza. V svojih
pravilih si je Kulturbund zastavil za nalogo širiti
knjige, umetniška dela, muzikalije in filme, usta-
navljati in pospeševati razvoj knjižnic in drugih
vzgojno prosvetnih ustanov, organizirati predava-
nja, skrbeti za vzgojo nemških učiteljev in duhov-
nikov, za socialno skrbstvo in gospodarske ustano-
ve.^
Na Nemce iz Vojvodine so se organizacijsko
naslonili tudi Nemci iz Slovenije. Z zastopstvom
podravskih in kočevskih Nemcev so se udeležili
ustanovitvenega sestanka Stranke Nemcev v Kra-
ljevini SHS in ustanovnega občnega zbora Kultur-
bunda v Novem Sadu. Skupno narodnostno delo
slovenještajerskih Nemcev z vojvodinskimi se je
kazalo na različnih področjih. Oboji so poudarjali
potrebe po nemških šolah in prosvetnih ustano-
vah. Še posebej od leta 1927, ko je bilo v Indjiji
zborovanje ob obnovljenem delovanju Kulturbun-
da, lahko govorimo o enotnem političnem in kul-
turnem nastopanju vseh jugoslovanskih Nemcev.^0
Leta 1922 je bilo ustanovljeno Politično in
gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji (Politi-
scher und wirtschaftlicher Verein der Deutschen
in Slowenien) s sedežem v Mariboru. Društvo se je
skušalo politično udejstvovati, vodil pa ga je notar
Lothar Mühleisen.^^ Pisec v Taboru je ta politični
dogodek takole komentiral: "Ustanovitev nemške
stranke nas ni presenetila, ker je bila ustanovitev
take organizacje le še vprašanje časa. Nemci jo pri-
pravljajo že izza zadnjih volitev, ker vedo, da
4   Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), MO Ptuj 1919, šk. št. 240,
dok št. 14/131-919.
^    Tone Zom, "Deutsche Grenzwacht" in razmejitev na
Štajerskem v letih 1919-1922, ČZN 16=51 (1980) 1, str.
165-180.
^   MZ, 59 (1919)201, 11. IX. str, 1.
^ Unser deutsches Marburg, Mariborski Večernik Jutra
(MVJ) 7 (1933) 115, 20. V., str. 4.
° "Švabsko-nemška kulturna zveza" (Schwäbisch-deut-
scher Kulturbund), v nadaljevanju Kulturbund.
9   MZ, 60 (1920) 144, 2. VII. str. 1, 2.
■"^ Franjo Baš, Slovenski Nemci v razdobju 1918-1945 v
fondu Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in
njihovih pomagačev (KUZOP) v AMNOM.
Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941.
Ljubljana 1966, str. 32, 33.
144
47
12 KRONIKA
1999
DRAGAN POTOČNIK; MARIBORSKI NEMCI V LETIH 1918-1941, 143-151
bodo imeli pri bodočih volitvah tiste pravice, ki jih
daje vidovdanska ustava."^^
Društvo je skrbelo za izvrševanje manjšinskih
določb iz pariških mirovnih pogodb, sodelovalo je
pri kongresih evropskih narodnih manjšin ter
skrbelo za kulturno in gospodarsko krepitev nem-
ške narodne zavesti.^^ Ker je društvo doživelo ne-
uspeh pri državnozborskih in občinskih volitvah,
so delo usmerili v svoja gospodarska, zabavna,
športna in dobrodelna društva.
Poleg Politično-gospodarskega društva Nemcev
v Sloveniji, pevskih in športnih organizacij je bila
pomembna še nemška evangeličanska cerkev. Z
nemškim bogoslužnim jezikom in cerkvenimi pod-
pornimi društvi je bila povezovalni člen med
Nemci v Mariboru in Nemci drugje v Sloveniji oz.
Jugoslaviji. Za dejavnost evangeličanske občine je
bilo nasploh značilno, da se je poleg splošnih ver-
skih vprašanj ukvarjala tudi s posvetnim delom.
Nemalokrat so se njeni pripadniki zbirali v molil-
nici na raznih prireditvah ali pa so odhajali na
izlete v okolico. Po letu 1931 pa je bila nemška
duhovščina tudi vodilna v Kulturbundu. Pripad-
niki evangeličanske nemške duhovščine so bili
najradikalnejši predstavniki nemške narodnostne
misli. Tako so bile evangeličanske cerkvene orga-
nizacije (podporna in pevska društva) trajna zato-
čišča nemških narodnih organizacij, kadar so bile
te ogrožene ali razpuščene.^*
Nemci v Sloveniji so dali pobudo za ustanovitev
Nemške lige za Društvo narodov (Liga der
Deutschen des Königreiches Jugoslawien für Völ-
kerbund und Völkerverständigung). Liga je sode-
lovala V Evropskem kongresu nacionalnosti in v
Zvezi nemških narodnostnih manjšin Evrope. Liga
je Nemcem v Jugoslaviji po šestojanuarski diktaturi
služila kot nadomestek za politično organizacijo.-'^
Po šestojanuarski diktaturi leta 1929 je bil na-
daljnji nemški razvoj na dotedanjih osnovah one-
mogočen. Z razpustitvijo vseh strank je prenehalo
delovanje tako nemške stranke kakor nemškega
Politično-gospodarskega društva, prav tako tudi
Kulturbunda.16
Ko so bila leta 1931 odobrena pravila Kultur-
bunda - društva, ki naj bi razvijalo nemško kul-
turo, a je bilo v resnici najpomembnejši člen uti-
ranja hitlerjanstva pri nas - se je njegova mreža
-'^ Ustanovitev nemške stranke v Mariboru, Tabor 3 (1922)
220, 29. IX., str. 2.
Franjo Baš, Nemci na Spodnjem Štajerskem, v fondu
139 - mapa Schwäbisch Deutscher Kulturbund na
Spodnjem Štajerskem. Maribor, 16. 1. 1946, str, 7-8.
Muzej narodne osvoboditve Maribor (MNO Maribor).
Franjo Baš, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slo-
venije, Maribor 1989, str. 274.
Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, Ljubljana
1966, str. 38.
"Politischer und Wirtschaftlicher Verein der Deutschen
in Slowenien", MZ 69 (1929) 48, 19. II. str. 4.
razširila tudi na mariborsko območje. Krajevna or-
ganizacija švabsko-nemškega Kulturbunda je bila
ustanovljena 27. julija 1931. Predsedoval ji je nem-
ški odvetnik dr. Lothar Mühleisen, združevala pa
je okrog 700 članov od 2696 Nemcev, kolikor jih je
živelo v Mariboru po popisu leta 1931.^"^ Kljub
številčnemu osipu (po popisu leta 1921 je živelo v
Mariboru 6.595 prebivalcev z nemškim maternim
jezikom) pa je njihova gospodarska moč ostala ne-
okrnjena. Zlasti so prevladovali v tekstilni in
kovinski industriji, pa tudi v trgovini in obrti,
bančništvu in posestništvu.
Slovenci v mestu so dovoljenje za delovanje
Kulturbunda sprejeli z negodovanjem.^^ Čeprav je
Kulturbund smel po pravilih skrbeti le za prosveto
med Nemci, so člane iskali tudi med narodno ne-
zavednim slovenskim prebivalstvom. Prav objek-
tivne okoliščine (čas gospodarske krize, ko so se
socialna nasprotja še poglobila) so omogočile orga-
nizacijsko krepitev mariborskega Kulturbunda. Da-
ne so bile ugodne možnosti za širjenje nemške
propagandne dejavnosti. Se posebej po vzponu
nacizma je postalo očitno, da je kultur-
no-prosvetna dejavnost Kulturbunda v Mariboru
le krinka, pod katero so prevladovala politična
stremljenja s širjenjem nacističnih idej in kon-
ceptov v povezavi Nemcev v Mariboru z ustrez-
nimi nacističnimi ustanovami v Nemčiji in Avstriji.
Toda tudi med Nemci so se posamezniki zavedali
nevarnosti nacističnega gibanja, zato se niso hoteli
včlaniti v Kulturbund.
Za Slovence na Štajerskem je bil Maribor
pomembno gospodarsko in duhovno središče.
Ustanovitev švabsko nemške prosvetne zveze (Schwä-
bisch-deutscher Kulturbund), Slovenec 59 (1931) 168, 29.
VII., str. 4.
Vprašanje nemške manjšine v Sloveniji, MVJ 6 (1932)
67, 23. III., str. 1.
^" Rudolf Holzer, Die Jugendarbeit des Schwäbisch-
Deutschen Kulturbundes Ortsgruppe: Marburg/Drau
1931-1935. Aus den Erinnerungen des damaligen Ju-
gendführers, Str. 7, AMNOM. V nadaljevanju Holzer R.
Die Jugendarbeit...).
145
i KRONIKA
7
DRAGAN POTOČNIK: MARIBORSKI NEMCI V LETIH 1918-1941, 123-151
1999
Narodni dom v Mariboru - zatočišče in središče
mariborskega slovenskega živi ja pred
1. svetovno vojno.
Nemci v Jugoslaviji so se do leta 1933 spretno
prilagajali vsakokratnemu režimu in vladajoči
stranki, pri tem pa vere v nemško poslanstvo niso
izgubili. Iskra pričakovanja in upanja se je raz-
žarela z zmago hitlerizma v Nemčiji, ko je znova
zaživela zahteva po nekdanji "vitanjski črti", tako
da bi Maribor, Ptuj in Podravje postali sestavni del
nemškega rajha.
V času vzpona nacizma v Nemčiji je ideja na-
cionalsocializma močno odmevala ne le v Avstriji,
ampak tudi v Mariboru, zlasti med mladino. Vse
do leta 1931, ko je bil izdan zakon o društvih,
Kulturbund ni imel posebnih mladinskih organi-
zacij. Delovale pa so številne legalne krajevne
organizacije nemških visokošolcev, ki so se leta
1926 združile v Landesverband der deutschen
Akademiker im Königreiche Jugoslawien. Vodilno
vlogo in nalogo organizacijsko oblikovati in utrditi
novo zvezo so dobili nemški visokošolci iz Mari-
bora.^'^ Že leta 1928 so organizirali prvi ideološki
organizacijski tečaj za člane nove organizacije. Na
gradu Sv. Martin pri Gradcu je od leta 1928 dr.
Helmut Carstanjen vodil posebne tečaje za nem-
ško mladino iz Jugoslavije, zlasti iz Slovenije. Pri-
redili so več t.i. narodnostnih tečajev za viso-
košolce jugovzhodne Evrope. Učili so se kako po-
učevati ljudske plese, kako voditi igralske in
plesne skupine in o potrebi dela z mladimi. Graški
študentje so tudi večkrat obiskali mlade v
Mariboru. Gradec se je razvil v iniciativno središče
nemškega manjšinskega dela.
Posledica tega iz Gradca usmerjenega dela
nemške mladine je postopna radikalizacija nemških
organizacij in postopni ter trajni ideološki naklon k
nacionalsocializmu. Nazorno vidimo to v geslih,
pod katerimi se je vršilo delo Kulturbunda. Ob
obnovitvi delovanja društva je bilo geslo "zvesti
narodu - zvesti državi" (volkstreu - staatstreu). Po
Hitlerjevem prevzemu oblasti v Nemčiji leta 1933 se
to umakne geslu neustrašenosti, resnice in zvestobe
(furchtlos, wahr und treu). Po razpustu Kul-
turbunda leta 1935 je sledilo še ilegalno geslo "En
narod - en vodja" (Ein Volk, ein Führer).
Vzporedno z navedenimi gesli je potekalo tudi
notranje delo Kulturbunda. Že januarja 1932 je
mariborska krajevna skupina Kulturbunda organi-
zirala tudi mladinsko gibanje pod vodstvom Ru-
dolfa Holzerja. Nacistično izšolana in vzgojena
nemška mladina iz Slovenije je postala glavni
nosilec nacistične ideologije tudi v Mariboru. Po-
sledice tega so bile kmalu vidne tudi znotraj
mariborske krajevne skupine Kulturbunda.
Liberalnejše starejše vodstvo je delovalo v
skladu s programom društva. Pripravljali so preda-
vanja, gledališke večere, božičnice, posredovali so
delo za brezposelne, skrbeli so za nemško dijaštvo
in organizacijo nemških podjetnikov, organizirali
so letne prireditve, proslave pomembnih Nemcev,
pustovanja ipd. Mlajši (predvsem Rudolf Holzer)
so delo starejših kritizirali, ker da so preveč
popustljivi in konservativni. Zahtevali so, da se
bolj odločno zavzemejo za nemško stvar.^^
Notranje življenje Kulturbunda je v letu 1934
dobivalo vedno bolj nacionalsocialistični naboj. To
dokazuje tudi vsebina okrožnice mladinskega vod-
je Rudolfa Holzerja z dne 7. januarja 1934, kjer je
zapisano: "... da ne sme nikdo nikdar pozabiti, da
ima nemška manjšina od leta 1933 zopet svojo
hrbtenico v Nemčiji ter da čuva s svojo roko od
Boga poslani vodja Hitler tudi nad inozemskimi
20
Die Arbeit des Kulturbundes vom 1. Nov. 1933 bis 31.
Okt. 1934, Novi Sad 1934, str. 53.
Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji. Ljubljana
1966, str. 33-45 in 109.
Rudolf Holzer pravi o sebi, da je bil že s trinajstimi leti
zapisan nemštvu in da je vedno deloval tako ali dru-
gače za ohranitev nemškega naroda (Holzer R., Die
Jugendarbeit ... str. 35.
146

I KRONIKA
1999
DRAGAN POTOČNIK: MARIBORSKI NEMCI V LETIH 1918-1941, 143-151
Nemci".^2 To nemško mladinsko gibanje je bilo
tajno vse do jeseni leta 1934, ko je začelo nastopati
legalno in je kazalo videz telesnokulturnega dela.
Kulturbund, ki tudi v tem obdobju formalno ni
bil politična organizacija, je s svojim delovanjem
vse bolj prehajal na politično področje. Se posebej
po vzponu nacizma leta 1933 je krajevna organi-
zacija Kulturbunda v Mariboru s predavanji, bo-
žičnicami, ljudskimi večeri, materinskimi dnevi,
spoznavanji nemške kulture, nemških pesmi, fol-
klore, s socialnimi podporami revnejšim, z gosto-
vanji, s športnim udejstvovanjem in še bi mogli
naštevati, vse bolj širila nacistično ideologijo.
Delovanje Kulturbunda v Mariboru se je v ve-
liki meri odvijalo nemoteno, lahko bi rekli ob veliki
prizanesljivosti oblasti. To še zlasti velja za obdobje
režima JRZ, pa čeprav so bile številne "kulturne"
prireditve društva nacistično naravnane.
Mariborska podružnica Kulturbunda je poleg
številnih dejavnosti posvečala veliko pozornost tu-
di socialnemu delu. Skrbeli so za siromašne nem-
ške družine, za doraščajočo mladino ter pomagali
srednješolcem in visokošolcem s štipendijami. Tako
je bilo 27. marca 1933 na občnem zboru Kul-
turbunda še posebej poudarjena socialna skrb.
Organizirali so brezplačno posredovanje del za
brezposelne in štipendije za študente manj pre-
možnih staršev.^
Kulturbund si je močno prizadeval ustanoviti
nemške šole, še posebej, ko je prosvetno mini-
strstvo 1. septembra 1930 izdalo odlok, po katerem
se vpisujejo otroci v nemške šole po želji in izjavi
staršev. Tako so si z vsemi napori prizadevali, da bi
zbrali v raznih krajih potrebno število otrok. Ker
pravih Nemcev in nemških otrok razen v Mariboru
nikjer ni bilo dovolj, so se z vsemi sredstvi lotili
finančno in gospodarsko odvisnih slovenskih star-
šev, da bi vpisali svoje otroke v nemške manjšinske
šole. Po metodah, ki so jih uporabljali, so močno
spominjali na nekoč zloglasni Schulverein.
Krajevna skupina Kulturbunda v Mariboru, naj-
pomembnejša in nacistično izredno aktivna organi-
zacija Nemcev v Sloveniji, je bila razpuščena s
sklepom banske uprave dne 15. oktobra 1935. Raz-
pust je bil obrazložen z navedbami, da je orga-
nizacija prekoračila s pravili določen delokrog, pre-
šla na politično področje in da so njene nemške
tečaje obiskovali tudi otroci slovenskih staršev, ki so
v ta namen dobivali posebno podporo. Nacistično
glasilo Völkischer Beobachter je ostro protestiralo
proti razpustu Kulturbunda v Mariboru.^^ Ostro pa
je odgovoril tudi Slovenec. V članku Naivnost ali
drznost? je med drugim zapisal: "Kdor količkaj
pozna mariborske razmere, ve, koliko slovenskih
delavcev in nameščencev je odvisno od nemškega
kapitala, in mu ne bo neznano, da so polnili in da
še polnijo nemške vrste v Mariboru premnogi
čistokrvni Slovenci, ki jim je njih odvisnost od nem-
škega gospodarja ali šolska vzgoja ali pa direkten
pritisk narekoval "svobodno" izjavo, da so Nemci".^
Slovenec ugotavlja, da je razpust pozdravila vsa
slovenska javnost, ki je že težko gledala početje
nekdanjih strahovalcev slovenskega Štajerja. O
razpustu Kulturbunda je poročal tudi Mariborski
Večernik Jutra 19. oktobra 1935: "Včeraj popoldne je
mariborska policija razpustila in zapečatila Nemško
švabsko zvezo v Mariboru. Policija je nalog izvršila
včeraj ob 9. uri dopoldne in je bila na delu štiri ure
ter zapečatila vse njihove prostore in sestavila
seznam inventarja. Nemško švabska kulturna zveza
je bila v Mariboru razpuščena, ker je v svoji sredi
imela tudi slovensko deco".^^ Mariborer Zeitung je
ob razpustitvi Kulturbunda kratek. "S strani banske
uprave je nadaljne delovanje zveze prepovedano.
Vzroki niso znani", je zapisal pisec.^
Prepoved Kulturbunda pa ni pretrgala delova-
nja nacistično usmerjenih Nemcev v Mariboru.
Njihovo delovanje se je strnilo v legalno dovolje-
nih pevskih društvih, športnih organizacijah in v
nemških evangeličanskih cerkvenih občinah ter v
vrsti ilegalnih nacističnih organizacij.
Vsa ta društva so omogočila nemško narod-
nostno delo naprej, tudi če je bil Kulturbund za-
časno razpuščen. Iz teh razlogov je nemško poli-
tično, kulturno in gospodarsko življenje teklo ne-
moteno dalje, zlasti še zato, ker so Nemci imeli na
razpolago tudi svoje časopisje. Mariborski dnevnik
Marburger Zeitung je leta 1919 sicer prešel v slo-
vensko posest, vendar je vseskozi trdno povezoval
slovenještajersko nemštvo, najprej z nemško
socialno demokracijo, po njenem padcu pa z
nacionalsocializmom. Socialdemokratsko usmerjeno
delavstvo je zalagala slovenska socialna demokra-
cija z nemškim poltednikom Volksstimme, ki je
podobno z razkrivanjem slovenskih notranjepo-
litičnih razmer napeljevala vodo na nemški
politični mlin. In ko je leta 1934 prenehala izhajati
Volksstimme v Mariboru, je bilo leta 1938 ustano-
vljeno v Zagrebu radikalno glasilo v nacionalno
socialističnem duhu usmerjene slovenještajerske
manjšine, ki je urejevala in financirala novi pol-
tednik Deutsche Nachrichten aus Slovenien.^^
Franjo Baš, Slovenski Nemci v razdobju 1918-1945 v
fondu Komisije za ugotavljanje zloanov okupatorjev in
njihovih pomagačev (KUZOP) v AMNOM.
^ Holzer R., Die Jugendarbeit ... str. 25-27.
Völkischer Beobachter, 31. X. 1935, v članku Gefährliche
Kurzsichtigkeit. Tekst odloka o razpustu glej v Deut-
sches Volksblatt, 29. X. 1935.
26 "Naivnost ali drznost?" Slovenec, 63 (1935) 282a, 7. XII.,
str. 2.
Nemško-švabska kulturna zveza v Mariboru razpu-
ščena, MVJ 9 (1935) 238, 19. X.
f MZ 75 (1935) 239, 20. X. str. 5.
Franjo Baš, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slove-
nije. Maribor 1989, str. 274.
147
KRONIKA
7
DRAGAN POTOČNIK: MARIBORSKI NEMCI V LETIH 1918-1941, 123-151
1999
Priključitev Avstrije k nemškemu rajhu leta
1938, sudetska kriza, razbitje Češkoslovaške so
Nemcem v Sloveniji vzbudili upanje, da bodo
lahko obnovili organizacije Kulturbunda. Tako je
novi ministrski predsednik in hkrati notranji
minister Dragiša Cvetkovič kmalu po prevzemu
svoje nove funkcije v dokaz svojih prijateljskih
odnosov do tretjega rajha odobril obnovitev orga-
nizacije Kulturbund v Sloveniji.■^'^
Vsa slovenska javnost je odločno nasprotovala
obnovitvi Kulturbunda. Na zborovanju sindikalnih
in levičarskih organizacij v delavskem domu v
Mariboru 2. aprila 1939 je bila npr. sprejeta reso-
lucija s protestom proti napovedanemu ustanav-
ljanju Kulturbunda. Večernik je objavil seznam z
natanko navedbo imen, naslovov in poklicev čla-
nov Kulturbunda.^'
Kljub protestom so jugoslovanske oblasti dovo-
lile obnovo Kulturbunda v Sloveniji oktobra 1939,
torej že v času druge svetovne vojne.^^ Do marca
1941 je bilo v Dravski banovini organiziranih pet
okrožnih vodstev Kulturbunda (Maribor, Celje,
Ptuj, Kočevje in Ljubljana) z 52 krajevnimi sku-
pinami in skupno 11.577 člani. Okrožje Maribor je
bilo marca 1941 razdeljeno v 15 krajevnih skupin.'^^
Novo vodstvo Kulturbunda je bUo sestavljeno v
glavnem iz nameščenstva, delavstva in ma-
lomeščanstva. Dokončno se je uveljavila nacio-
nalsocialistična ideologija. Tako je postal novi
predsednik krajevne skupine Kulturbunda v Ma-
riboru bančni uradnik Josef Klingberg. Tako .kot
predsednik se tudi večina članov odbora do takrat
ni pojavljala v ospredju. Iz odbora so izpadli starejši
mariborski nemški veljaki, npr. Lothar Mühleisen.
Mariborer Zeitung je o ponovnem delovanju
Kulturbunda zapisal: "V Gambrinusovi dvorani je
imela mariborska krajevna skupina Kulturbunda
občni zbor. Lani je imela mariborska skupina 572
članov, letos pa je to število močno narastlo.
Kulturno delo in ljudske vrednote naj bi pripeljale
Nemce v pozitiven odnos do države in večinskega
ljudstva. Dovoljenje oblasti za ponovno vzpo-
stavitev krajevne skupine naj bi prispevalo k
sproščanju napetosti v teh odločilnih časih. V
zameno bodo Nemci pokazali svojo lojalnost dr-
žavi in večinskemu narodu."'^ Nemci so lojalnost.
■'^ Wieder Kulturbund in Slowenien, Südost - Presse-
bericht, vom 7. april 1939, Südostdeutsches Institut
Graz, AMNOM.
Švabsko-nemška prosvetna zveza (Kulturbund) v Lju-
bljani, Večernik 13 (1939) 109, 13. in 14. V. 1939, str. 2.
Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Slo-
veniji v letih 1941-1945. Maribor 1968, str. 102.
Marjan Žnidarič, Do pekla in nazaj (Nacistična okupacija
in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941-1945). Ma-
ribor 1997, str. 42.
Ortsgruppe Maribor des Schwäbisch-deutschen kultur-
bundes, MZ 79 (1939) 258, 10. XI. str. 4, tudi v Slovencu
68 (1940) 260, 12. XI., str. 7.
do jugoslovanske države in slovenskega naroda
vezali na pogoj, da se jim prizna pravica do
avtonomnega kulturnega, socialnega, mladinskega
in gospodarskega narodnostnega dela. Nemško
kulturo pojmuje Kulturbund v njenem izvirnem
smislu, v njeni enotnosti z narodno skupnostjo in
v njenem svojstvenem nemškem izražanju nemške
nravi, nemških običajev in nemških vrlin.
V nasprotju z dobo pred letom 1929, ko je bil
Kulturbund organizacija, podrejena političnemu in
gospodarskemu društvu ter nemški stranki, in v
nasprotju z dobo pred letom 1935, ko je Kultur-
bund deloval vzporedno s športnimi in pevskimi
nemškimi organizacijami, je postal z letom 1939
osrednja nemška organizacija. Strnjeni na zunaj in
povezani na znotraj so z nacionalsocialističnim
svetovnim naziranjem Nemci prevzeli v svojo
organizacijo tudi načelo brezpogojne discipline.
Krajevni odbori Kulturbunda so postali izvrševalni
organi vodstva, ki je za Slovenijo imelo svoje
središče v Mariboru. Vsaka pokrajinska, okrajna in
krajevna skupina je imela delovne odbore za
kulturo, socialna vprašanja, mladino, organizacijo,
gospodarstvo, ljudsko zdravje, šport, vzgojo,
statistiko, pravne zadeve in ženska vprašanja.^^
Statistični urad, ki je začel ilegalno delovati že
leta 1936, je vodil evidenco članov Kulturbunda,
hkrati pa je tudi nadzoroval članstvo in zlasti
omahljivce in dvomljive člane ter dajal o njih
politične ocene.^^
Povezanost slovenještajerskega nemštva z na-
cionalsocialističnim nemškim gibanjem se je jasno
kazala v kulturnem in socialnem delu Kultur-
bunda. Predavanja, pevski nastopi, božičnice, ma-
terinski dnevi, prosveta med mladino, športno
gibanje med mladino, propaganda za nemško
knjigo, vse to je do podrobnosti povezalo slove-
nještajerske nemške organizacije z NSDAP.^''
Velik razmah Kulturbunda se je kazal v številu
članstva. Po podatkih omenjenega statističnega
urada je bilo 26. septembra 1940 v Mariboru 1678
pripadnikov Kulturbunda, na Studencih 300 in na
Pobrežju 280. Zadnji podatki o številu članov Kul-
turbunda v Mariboru so iz 19. januarja 1941, ko je
bilo v Mariboru 2211 članov, na Studencih 502 in
na Pobrežju 443.^
35 Franjo Baš, Slovenski Nemci v razdobju 1918-1945 v
fondu Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in
njihovih pomagačev (KUZOP) v AMNOM.
Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Slo-
veniji v letih 1941-1945. Maribor 1968, str. 102.
3' Franjo Baš, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slo-
venije. Maribor 1989, str. 108.
^ Rudolf Holzer, Die statistische Stelle des SDKB Drau-
bannschaft, samt Beilagen, prilogi 20 in 29, fond
Švabsko-nemške kulturne zveze (SDKB) v AMNOM.
148
47_1-2 KRONIKA
1999 DRAGAN POTOČNIK: MARIBORSKI NEMCI V LETIH 1918-1941, 143-151
Pevsko društvo Marburger Männergesangverein je bilo po letu 1918 najvažnejša kulturna institucija
Nemcev v Mariboru.
Kljub temu da je slovensko prebivalstvo v Ma-
riboru z ogorčenjem sprejelo vnovično ustanovitev
Kulturbunda, se je članstvo v Kulturbundu večalo.
Se posebej močan vpliv je imel na socialno
odvisne sloje. To dokazuje tudi naslednji primer:
Josip Neubauer je v svoji prošnji za podporo med
drugim pisal "da ni član Kulturbunda, če pa
občina moji prošnji ne more ugoditi sem primoran,
da se obrnem na omenjeno društvo."''^
Velik razmah Kulturbunda se je kazal tudi v
novih društvenih prostorih. Tako so imeli svoje
poslovne prostore na Aleksandrovi cesti 14. Pros-
vetno središče s knjižnico je bilo v prostorih na
Strossmayerjevi 6, kjer so imeli tudi dvorano.
Tretjo postojanko so si zgradili jeseni 1940 v
Pipuševi ulici na dvorišču Schmidererjeve hiše.
Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), fond Mestna občina
Maribor ( MOM), št. škatle 481, št. spisa 329. Prošnja za
podporo Neubauer Josipa, Maribor 12. januar 1941. t
kjer so bila prejšnja skladišča prezidana v moderno
opremljeno dvorano. Dvorano je uporabljalo društ-
vo Rapid in njegove športne sekcije, hkrati pa so
bile v njej tudi velika zborovanja.
19. januarja 1941 je bilo v Mariboru zborovanje
delegatov vseh krajevnih skupnosti Kulturbunda v
Dravski banovini, kar kaže, da je bilo mariborsko
društvo zelo pomembno. Okrog 300 ljudi je zbo-
rovalo v prostorih Velike kavarne, kjer so raz-
glabljali o vprašanjih notranje organizacije posa-
meznih društev, o administraciji, sprejemanju član-
stva ter o Kulturbundovem časopisju. Žensko član-
stvo je zborovalo v dvorani protestantskega žup-
nišča, mladina pa je imela zborovanje v prostorih
Kulturbunda na Aleksandrovi c. 14. Glavno, skup-
no zborovanje pa je bilo v telovadni dvorani
Rapida v Pipuševi ulici. Tu je bilo zbranih okrog
tisoč članov.
Slovenski rodoljubi so ob tem zborovanju dele-
149
3 KRONIKA
47
DRAGAN POTOČNIK: MARIBORSKI NEMCI V LETIH 1918-1941, 123-151
1999
ga tov pripravili protidemonstracije in ostro kriti- :
zirali oblast, ker je dovolila to nacistično zboro- '
vanje. Vsi poskusi domoljubnih Slovencev, da bi i
preprečili rušilno petokolonaško dejavnost v Mari- i
boru, so bili zaman. Tudi represivni ukrepi oblasti
proti vse pogostejšim nacističnim izpadom Nem- t
cev v mestu niso zalegli. Sadovi tega intenzivnega j
petokolonaškega dela so se kazali v odkriti naci-
stični propagandi. 5
Na priključitev slovenske Štajerske k nemške- ,
mu rajhu so se pripravljali Nemci v Mariboru tako, |
da so po vzgledu oddelkov SA začeli ustanavljati ]
polvojaške formacije (Deutsche Mannschaft). Trd- j
no organizacijsko osnovo je dobilo nemško moštvo
v Mariboru jeseni 1940, ko so na sestanku okrajnih
vodij Kulturbunda izvedli organizacijo "obveščeval- 1
nega in informacijskega sistema" in se dogovorili o '
izdelavi alarmnega sistema, "da bi bila čimbolj *
zagotovljena zaščita nemške krvi in premoženja".'^*' •
Tudi Inštitut za jugovzhodno nemštvo in Po- ^
krajinski obmejni urad v Gradcu sta se pospešeno
pripravljala na priključitev slovenske Štajerske k
Nemčiji. Leta 1940 sta izdelala za vsak politični
okraj na slovenskem Štajerskem obsežne elaborate \
s splošnimi geografskimi in zgodovinskimi podat- ^
ki, z opisom gospodarskih, upravnih, političnih, '.
prosvetnih, cerkvenih ter poštnih in prometnih \
razmer. Ti elaborati so vsebovali tudi sezname j
vseh pomembnejših Slovencev. Na seznamu Nem- j
cem sovražnih Mariborčanov se je znašlo 130
zavednih Slovencev. Med njimi so prevladovali ?
Maistrovi borci, člani Sokola, pripadniki bivše Na- 1
rodne odbrane in komunisti. To delo so opravljali j
člani Kulturbunda in vohunska mreža, ki sta jo i
vzpostavili varnostna služba in nemška vojaška j
obveščevalna služba.^' ,
Ob okupaciji se je velika večina mariborskih i
Nemcev povezala z okupatorjem, še posebej nem-
ški lastniki mariborskih tovarn. Okupatorjevi ukre-
pi v Mariboru leta 1941 so v veliki meri posledica
delovanja nemške manjšine med obema vojnama.
To kažejo prvi meseci okupacije, ko je nemški
okupacijski aparat deloval brezhibno po zaslugi že
pripravljenega gradiva, ki je bilo na razpolago i
okupatorju ob njegovem prihodu v Maribor."^^       j
'^'^ Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Slo-
veniji v letih 1941-1945. Maribor 1968, str. 102.
Marjan Žnidarič, Do pekla in nazaj (Nacistična oku-
pacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941-
1945). Maribor 1997, str. 43.
Marjan Žnidarič, Prispevek k zjjodovini Nemcev v
Mariboru med obema vojnama, CZN 19=54 (1983) št.
1-2, str. 219.
ZUSAMMENFASSUNG
Die   Mariborer   Deutschen   in   den   Jahren
1918-1941
Das  neugegründete  Königreich  der  Serben,
Kroaten und Slowenen schob dem deutschen im-
perialistischen Vordringen zur Adria einen Riegel \
vor und befreite einen beträchtlichen Teil des ;
slowenischen ethnischen Territoriums vom deut- j
sehen Entnationalisierungsdruck. Obwohl Maribor
und das steirische Draugebiet dem Königreich der
Serben, Kroaten und Slowenen einverleibt wurden j
und die Bevölkerung mehrheitlich slowenisch war,
behielt die deutsche Minderheit noch weiterhin
einen festen Standort in der Stadt Maribor bei. In i
ihren Händen befand sich ein beträchtlicher Teil j
des Mariborer Kapitals, der Fabriken und Handels-
unternehmen. Angesichts dieses Besitzanteils an
der Mariborer Wirtschaft fühlten sich die slo- j
wenischen Deutschen, trotz  des Verlusts ihrer j
politischen Macht, ziemlich stark genug. !
Die deutschen Fabrikbesitzer spielten nicht nur i
die Rolle der Vertreter fremden Kapitals, sondern j
übernahmen auch nationale Aufgaben. Kraft ihrer ;
Stellung verbreiteten sie die deutsche Sprache und
Kultur. All dies übte einen starken Einfluß aus vor
allem auf sozial abhängige  Schichten der slo-
wenischen Bevölkerung, besonders die Arbeiter.
Für die zwanziger Jahre  kann  festgehalten
werden,  daß  die  Deutschen  in  Maribor  dem
deutschen Schulwesen, dem deutschen geselligen
Leben und der deutschen Sprache höchste Auf-
merksamkeit widmeten. Diese Ziele erreichten sie :
in Jugoslawien durch die Deutsche Partei und den ;
Kulturbund, in Slowenien durch einen besonderen I
Politisch-ökonomischen   Verein   für   Deutsche,
durch Gesang- und Sportvereine sowie durch die
evangelische Kirche. Die wirtschaftliche Grundlage
für   die   Arbeit   der   slowenischen   Deutschen
bildeten die deutschen Geldinstitute und natürlich i
die deutsche Industrie. Das Wirken der deutschen \
Vereine, das Erscheinen der deutschen neutralen I
Marburger Zeitung und der sozialdemokratisch
ausgerichteten   Volksstimme sowie der Sitz des
Seniorats der deutschen evangelischen Kirche in
Slowenien machten Maribor zu einem der deut- j
sehen Zentren in Slowenien (neben Kočevje, Ptuj ;
und Celje). Dabei muß hervorgehoben werden,
daß sich das hiesige Deutschtum durch seine
Vereine von der slowenischen Bevölkerung abson-]
derte und in seine Mitte nur "Zuverlässige" auf-
nahm. Es wurden zwar nationalgetrennte Vereins-
150
1 KRONIKA
47
1999
DRAGAN POTOČNIK: MARIBORSKI NEMCI V LETIH 1918-1941, 143-151
Veranstaltungen abgehalten, doch die Behörden
übten gegenüber den deutschen Veranstaltungen
größtmögliche Toleranz.
Die nationalsozialistische Orientierung der Mari-
borer Deutschen nahm nach 1933 zu und wurde
nach 1938 noch stärker. Immer mehr Deutsche
bekannten sich zur nationalsozialistischen Bewe-
gung, und sie wurden immer aggressiver, so daß
sie im Jahre 1941 ihre Rolle der Fünften Kolonne
mit Erfolg spielten. Ihre "kulturelle" Betätigung war
nur ein Deckmantel für politische Ziele, und ihre
kulturellen Veranstaltungen waren eher national-
sozialistische Kundgebungen. Die Vereine stellten
lediglich den verlängerten Arm des Kulturbunds
dar, ihre Tätigkeit wurde die ganze Zeit vom
deutschen Kapital unterstützt. Das Deutschtum in
Maribor verstand sich so als Bestandteil des
deutschen Nationalkörpers unter der Führung von
Adolf Hitler.
VIRI IN LITERATURA
Arhiv muzeja narodne osvoboditve Maribor (AM-
NOM):
Baš, F.: Slovenski Nemvci v razdobju 1918-1945,
fond Komisije za ugotavljanje zločinov okupa-
torjev in njihovih pomagačev (KUZOP),
Holzer, R.: Die Jugendarbeit des Schwäbisch-
Deutschen Kulturbundes Ortsgruppe: Marburg/
Drau 1931-1935. Aus den Erinnerungen des da-
maligen Jugendführers,
Holzer, R.: Die statistische Stelle des SDKB
Draubannschaft, samt Beilagen, prilogi 20 in 29,
fond Švabsko-nemške kulturne zveze (SDKB),
Wieder Kulturbund in Slowenien, Südost-Presse-
bericht vom 7. aapril 1939, Südostdeutsches
Institut Graz.
Muzej narodne osvoboditve Maribor:
Baš, F.: Nemci na Spodnjem Štajerskem, mapa
Schwäbisch-Deutscher Kulturbund na Spodnjem
Štajerskem, Maribor, 16. 1. 1946, fond 139
Pokrajinski arhiv Maribor, fond Mestna občina
Maribor, šklatla 481, spis 329.
Zgodovinski arhiv Ptuj, MO Ptuj 1919, šk. 240,
dok. 14/131-919.
Marburger Zeitung (Marburg) 3. 1. 1919; 11. 9.
1919; 2. 7. 1920; 19. 2. 1929; 20. 10. 1935; 10. 11.
1939.
Mariborski Večernik Jutra (Maribor) 23. 3. 1932; 20.
5. 1933; 19. 10. 1935; 13. in 14. 5. 1939.
Slovenec (Ljubljana) 29. 7. 1931; 7. 12. 1935; 12. 11.
1940.
Tabor (Maribor) 29. 9. 1922.
Völkischer Beobachter (Berlin) 31. 10. 1935.
Die Arbeit des Kulturbundes vom 1. Nov. 1933 bis
31. Okt. 1934. Novi Sad 1934.
Baš, F. (1989): Prispevki k zgodovini severo-
vzhodne Slovenije. Maribor.
Biber, D. (1966): Nacizem in Nemci v Jugoslaviji
1933-1941. Ljubljana.
Ferenc, T. (1968): Nacistična raznarodovalna po-
litika v Sloveniji v letih 1941-1945. Maribor.
Zorko, F. (1989): Kronologija delavskega gibanja in
družbenega razvoja Maribora in okolice (1855-
1983). Maribor.
Zorn, T. (1980): "Deutsche Grenzwacht" in raz-
mejitev na Štajerskem v letih 1919-1922. Časopis
za zgodovino in narodopisje (Maribor) n. v. 16.
Žnidarič, M. (1983): Prispevek k zgodovini
Nemcev v Mariboru med obema vojnama.
Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) n.
v. 19.
Žnidarič, M. (1997): Do pekla in nazaj. (Nacistična
okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru
1941-1945). Maribor.
151