Mali Francek Seratin               ™
|Š||adnji »Angeljček« vam je prinesel. pridni mali čita-Q§| teljčki, ginljivo zgodbico o dobri in nedolžni Vidici, katera je do solz ginila marsikoga izmed vas.
Danes naj vam pa pove kaj malega iz otročjih dnij malega Francka Seraiina. Vsi ga sicer niste poznali tega dobrega in ljubeznivega dečka, ki je iivel le štiri in pol leta. A med vami, ki »Angeljčka« vsakikrat težko prifiakujete. vas je pa vendar-Ie nad 250, ki ste malega Francka dobro poznali in ga imeli slednji šolski dan pred podukom v evoji sredi. Onim pa, kateri ga niste poznali, bodi povedano. da je bil Francek Serafin jako priden sinek vrlega učitelja blizo Ljubljane. Oj, kako so ga učerici TaJi mie\i. Že sko*ii Vri pom\adi so mvt veBelo prinašali prvih trobentic. zvončkov in vijolio, iz katcrih je osobito letos sam povijal in spletal lepih venčkov za Mater boijo in malega Jezuška tam v zna-menju »Vir milosti«. Kako jih je pa tudi on rad imel; ob šolskih dneh jili je vselej težko prifakoval, ko so prihajali; čeravno še tako mlad, je vendar vsakega izmed njib poznal in vedel poklieati po imenu in priimku, ter \edel povedati, čegav in iz katere vasi je doma. Ob prostih šolskih dnevih m med velikuni počitnicami je vedno povpraševal, kdaj bo zopet šola, da se more z uiend nedolžno poigrati in vesuliti.
Mali Francek je bil pa tudi v drugem oziru kaj blag in dober deček. Njegova dobra mamica so ga bili
106
naučili Že prav veliko lepih molitvic. Vsak večer, predno je zaspal, zmolil je vse prav pobožno. Vselej. ko je zvo-nilo »Angeljevemu češčenju«, se je takoj odkril, pokrižal, sklenil nedolžno ročice in rekel: »Molimo, zvoni.« To je storil vsakikrat tudi pred jedjo in po jedi. Nikdar ni šel memo kakega znamenja, da bi se ne bil odkril, prekrižal in pred njim priklonil ter se na prsi potrkal-
Nad vse rad je poslušal zgodbe iz sv. pisma; po-sebno ljube so mu bile one o .Jezusovem rojstvu, pa-stircih, sv. treh Kraljih, nedolžnih otročičkih, dvanajst let Btarcm JezuŠku v tempelju, Kristusovem trpljenju, itd. Iz stare zaveze pa posebno o Egiptovskem JoŽefu in njegovih bratih. Pri tej je večkrat rekel: »Kaj ne, ata, jaz aem najmlajei, pa me moja brata in Bestri ne bodo prodali; saj me imajo vgi radi.«
»Vrtec« in »Angeljček« sta mu bila posebno Ijuba zavoljo lepih in podučnih podobic. Za vsako je hotel vedeti, kaj pomeni; ko se mu je to jedenkrat povedalo, ni pozabil nikdar več; vedeti ]'e pa tudi hotel. kaj se v teh dveh listih Čita; povestice si je prav dobro za-pomnil in potem njih jedro drugim pripovecloval.*)
Tudi svetih podobic je imel veliko. Za vsako je vedel, katerega svetnika ali svetnico predstavlja in od koga jo je prejel. Te podobice je imel v posebni časti in jih je vselej, ko se jih je nagledal. lepo zavil in spravil na svoje mesto varno in skrbno. Bog" ne daj, da bi mu bila katera kdaj prešla.
Mala Anica v »Vrtcu« mu je vnola Ijubezen do koristnih ptičkov ob zimskem času. Pred oknom sobe je bila napravljena vaako zimo za koristne ptičke mala mizica. Skoz dve zitni je hodil vsak dan prav pogostoma gledat, ali je kaj na nji, ali ne, Ako je dobil prazno, vzel je takoj skledico, Šel k zabojčku, v katerem. je bil» hrana za ptičke spravljena, jo napolnil in nesel ter stresel na mizico. Ako ravno ob tem ni bilo tam blizu
¦) Mali Francet se je posebno veselil vsako leto božižnih jaslic, ob vsakem trenutku je hitel k njim ter potem pripovedo7al, kako mil je mali Jezušek, kako stega proti vsakemu, ki ga pride pogledat, sveU rofice \d kaj so mu prinesli pastirci, pozneje pa tudi sv. trije Kralji za dar.
107
nobenega ptička. poklical jih je: »Civ, civ, civ«, in takoj so prileteli. Oj, kako je bil vesel, ko je videl, kako od-našajo lepe seničke bučine peške, ravno tako brglez in detai; a drugi ptidki pa zrnje in drugo. Kar smejalo se mu je nedolžno srčece same radosti. •          Revež ni smel nobeden od hiše prazen iti; za vsa-
kega  je prišel prosit ateja ali pa mamo »krajcar«, da ga je dal potem sam revežu.
Bil je zelo ubogljiv; ltar se mu je ukazalo, storil in ubogal je z veseljem takoj. Miroval ilenobe pasel) ni nikdar; poletu je imel vedno okolu hiše in na vrtu dosta opravil, po zimi pa v sobi, kuhinji in tudi v novem snegu.
'Ko je bil malo odrastel, je vsak večer pred po-čitkom poškropil z blagoslovljeno vodo svojo in drugih postelje; to opravilo je prevzel svoji mamici.
V spanju 'sanjah) je prav velikokrat zmolil na glas »angeljevo češčenje«. molitvico: »O moja Gospa, moja Mati itd. ter ono: »0 moj ljubi angelj varih itd.« Ma-rijino svetinjico je imel od rojstva vedno na vratu; vsako jutro, ko se je zbudil in slednji večer. predno je zaspal, jo je po večkrat poljubi] in dal žast Bogcu; posebno rad se je priporočal Mariji. Jezušku in angeljfiku varihu.
Svoja bratca in sestrici je vselej ttžko pričakoval na počitnice; vselej ,je štel dneve, kdaj da bojedenali drug zopet doma. Pripovedoval jim je vsclej, kar je med tem, ko so bili raz doma, novega videl in lepega slišal.
Dne 11. aprila je bil do jedne ure popoldne še prav čvrst, vesel in živ deček ; od jutra do tega časa je bil kar neugnan; vse je obletal po hiši in zunaj okolu po vrtu ; pel je in celo vriskal od samega veselja. Imel je mali »metalofon«, na katerega se je bil navadil že troje pesmic zaigrati; tudi te je še ponovil — zadnji-krat. Ob jedni pa kar neutegoma prihiti v kuhinjo in prosi postrežnica: »Tina, daj mi kisle vode; v grlu me boli!« Nato je šel pred vrata sobe drugega razreda in legel tam na prag. Reklo se mu je, da naj ide v sobo k mamici; odvrnil je, da mora še ateja poslušati, kako podučuje otroke v soli. Zgrabila ga je bila neusmiljena vratna  bolezen.   Nobeno  zdravilo   ni   nič  izdalo.   Dan
_108_
potem so ga proti večeru vpra&ali njegov o<5e. če ga kaj hudo boli v grlu. Rekel je. da ne. O6e mii pravijo nato: »Hvala Bogu, bodeš pa kmalu zopet ozdravel.« On pa odvrne: »Oždravel ne bodem več, Uer bodetn umtl.« Oie: »A!i bi rad umrl?« Sinček: »Prav rad unirjem.« Oče: »Zakaj V« Sinček: »Zato, da pridem k Mamki božji in angeljčkom vaiihom, rad bi se ie pri njih veselil, ker je v nebesih tako lepo.«
Bolezen je prihajala čim dalje opasneja. Vžil ni med vso boleznijo ntč drugega, nego malo vode, katere je prosil skoraj vsak hip. Potožil ni med vso boleznijo niti jedenkrat najmanjše besedice.
Dva večera pred smrtjo. ko je z oietom opravil svojo večerno molitev, zaprosil |e: »Ata. povejte mi še kaj o nedolžnih otročičkih«. Oče nm redejo: »Saj to zgodbo že znaš sam«. On pa reče: »Znam jo znam, pa bi jo vendar rad še jedenkrat od vas elišal.« Vstreglo ee mu je, na kar je malo zaspal. Ob večeru pred smrtjo je pa prosil svojo manno, da opravijo ž njim navadno vederno inolitev. Vse gta niorala skupaj obmoliti in po-noviti ves krščanski nauk, kolikor ga je že znal na pamet, osobjto o sv. Trojici. Celo noč potem je bil v neki omedlevici; v tej je prav pogostoma klioal in iz-govarjal preaveto ime: Jezus. Dne 16. aprila ol) 10. urj dvajset minut dopoludne se je ločila njegova nedoltna dušica od telesa. Ko so se molile ob njegovi mrlvaSki posteljci, katero je ob xdtavju slednji ve6er pošliropil z blagoslovljeno vodo, litanije vseh svetnikov. je med tsmi tritaat bolj polagoma ii\ »a dolgo x»sO5»L malo ustica odprl i« pri odstavku: »Sveti nedolžni otrooi, za nas Boga prosite«. zadnjiktat zdihhil in z odprtimi očmi proti nebu pogledal. In — njegova nedolžna dušica je bila mcd atigeljci v svetih nebesth, kamor priti je tako srdno želel.
Oj, kalio g% je bilo ginljivo videti na mrtvaškem odru med cvetkami in goreiSimi sreiiami! Cil je disto nespremenjen in držal se je tako Ijublio in veselo na Bmeh.
Zadnje jutro pred smvtjo je naredil še ta-le testa-ment: »Dile mi lepo očedite (za rakev) in Materi božji naredite lep venec« ipri novem znamenju namrcč. katero «
109
se je ob sosednji vasi postavilo in se je imelo v kratkem blagosloviti). Volja njegova je že izpolnjena.
Pogreb njegov. dasiravno priprost, je bi! kaj lep. Šolski otrooi, četudi ni bil še njih sovrstnik, so se ne-kateri prav bridko solzili za njitn, ko so zvedeli za njegovo smrt.   Pogrešajo ga pa še aedaj.
Tako-le umira nedolžnost. Otročički! Ostanite vedno dobri in pobožni, pa bode tudi za vas smrtna ura ve-sela in radostna, plačilo pa večno in nevenljivo med angeljčki v svetem raju!
Mali FraHcek nam pa z onega sveta sedaj tako-le kliče:
Oče. mati. brata. sestri in vi učenčki mali. ne tugujte za menoj!
Sctn mlad se loči! od sreta, Dft prosil bom za vas Boga.
Vencelinov   .