vseh d«iela LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Štev. 8 . 8). Oliien^o, unt, 10O6 Leto I. (Vol. I.) SLOVENSKIM IN ' HRVATSKIM SODRUGOM NA ZNANJE! " Osredni odbor socij ali stične stranke okraja Cook, Ilk, proglaša sledečo resolucijo, ki se glasi v angleščini : Slovenian Comrades, Attention, Whereas, It has been made known to the County Central Committee oi Cook county, 111., on complaint of the Slovenian comrades composing South Slovanian Branch No. II, that: "Glas Svobode", owned by one M. V. Kopda, published in this city (Chicago), is preaching openly against Socialism in its columns, atod Whereas, This paper was at one time useld by the Slovenian comrades as their official organ, and on account of its open arttaks on Socialism it has ceased to be such, and Whereas, The said M. V. Kon-da has been, but is not now, a member of the Socialist party, a*nd Whereas, The Slovenian comrades have now a paper named "Pno-letarec", owned collectively by them, published in this city (Chicago) and printed in the Slovenian and Croatia^ languages; be it therefore Resolved, That we condemn the action of M.V. Konda and consider as unfair alnd unjust his attacks against the Sbcialist movement and its noble aim in behalf of the dp-pressed and downtrodden humanity, and we therefore call upon aH •Slovenian comrades to give to "Proletarec" their loyal arid financial support; be it further Resolved, That a copy of these resolutions be printed in the "Chicago Socialist'', a copy transmitted to the National Office, and also ask the Socialist press of America to publish same with a view to giving these resolutions as wide publicity as possible. Published by order oif Cook County Central Committee. V slovenskem prevodu se glasi: "Vsfed pritožbe podružnice iz HI. volilnega okraja, v kteri so združeni jugoslovanski socijalisti (to je I. podružnica "Jugosl. soc. Zveze v Ameriki" -h op. urekk), na osredni odbor okraji Cook, III., da M. V. Konda, tastniJctu v Chicagi izhajajočega lista "Glas Svobode" zlorablja njegove predale proti socializmu, in ker so rabili ti list slovenski so- drugi svoj čas za oficiehio glasilo, toda ga morali opustiti radi njegovih odkritih napadov na socijali-zdm, in ker je M. V. Kondai bil sam član te organizacije, a sedaj1 ni več, in ker imajo slovenski sodrugi sedaj tukaj (v Chicagi!) svoje lastno glasilo "Proletarec',. ki se tiska v slovenskem in hrvatskem jeziku, in vprav vsled tega obsojamo delovanje M. V. Komda-ta z njegovim neosnovanim in krivičnim napadom naj socijalistično g banje in njega blag namen v boju zatiranega in teptanega človečanstva; prav zato kličemo vsem slovenskim sodrugom, naj podpirajo edi-no-le "Proletarca" duševno in gmotna; nadalje se še skfepa in naproša, da to resolucijo objavi "Chicago Socialist", da se q njej obvesti tudi "osredni odbor skupne soc. stranke v Ameriki ' ("National secretary") in da se naprosi še vsa ostala soci-jalistična glasila za ponatis te resolucije. V" Objava osrednjega* odbora okraja Cook." % Slovenski in hrvatski sodrugi, kakor tudi'vsi tisti, ki so se zanimali za razmere mckt Troletarcem* in "Glas Svobode" ter samooblast-nim postopanjem Mrtina V. Konda napram slov. socijalistom v Ameriki, naj sedaj pokažejo svojo solidarnost. Noben zaveden delavec, sodrug alii somišljenik ne podpira delavcem sovražnega listat. Od Mizo in daleč. — Angleški deflavci so vsem delavcem vsega sveta pokazali edino pravo pot, po kateri je treba hoditi, ako-se noče v slučaji brezposelnosti f)Ogin:ti lakote. Sodr. Jack Williams, znamenit ljudski govornik, je dne 6. jul. t. 1. zvečer z veliko četo brezposelnih delavcev iz M^pchestra zasedel ne-obdeflano zemljišče, ki je last mrtve roke — dtuhovnikov. Delavci so prinesli s sabo šotore, posodo za kuho in orodje. Zemljo so razdelili v parcele in pričel takoj z obdelovanjem »Delavci so izjavili, ako bi se jih hotelo otdlgnati s silo, da bodo zasedli drugod neobdelano zemljišče. In tako je prav!! — V Rusiji ne bo mini doldler ne pade autokracija. It Sebastopolja se poroča, da so se dne io. jnfl. t. 1. pridružili pu nt ar ski m vojakom v Bat umu bojni ladij i "Pantelejmon" iti "Trije svetniki". Hudi na vrtu carske palače v Pe-trogradu so našli več bomb. Radi tega je grozen strah v a/utokratičnih krog'h. Car, batjuška se je baje tako ustrašil, ko ga je dosegla ta vest, da je hlače zmočil na nekem gotovem mestu. — V Nemčijii je sklenil osrednji odbor socialistične stranke ustanoviti "socialistično bojno šolo''. V tem zavodu se bode mladina učila socializma, narod, njega gospodarstvo, prava, zgodovine, naravoslovja in sicer praktično kot govornikov ilebati ali predavanju.- Ako pomislimo, kako nam dandanes primanjkuje dobrih govornikov v razrednem boju, potem moramo odprto izreči, da je ta korak nemških sodrugov posnemanja vreden. — Alfreda Drevfusa je sodišče |X) 12. letih priznalo nedolžnim. Marsikdo se še spominja, koliko se je govorilo in pisalo pred leti o Dreyfusovi aferi, da so se ministri menjavali kakor vreme v jeseni, da bi kmadu prišlo tudi do državnega preobrata. Sedaj je ta afera za vselej končana! Mi gotovo nismo za Drvfusa — stotnika. A kot socialisti moramo reci: Če se komu javno stori kakšno krivico, potem se mora to krivico tudi javno poravnati, i — Še ni dolgo, ko je ohola nemška vlada obljubila nemškemu narodu, da bode kmalu napočil dan, ko se bodeta za nemški narod cedila med in mleko. In res je bilo mnogo idiotov, ki so verjeli tem obljubam vllade. AO i maček ni izostal. Na Dal njem Vztoku je bil fiasko, v severni Afriki polomi; prišlo je pa tudi do vojijp w jugazapadm A-friki, ki dokazuje, da Nemčija nima ne diplomatov, ne vojskovodij, radi tega je Nemčija v svetovni politiki žela povsod fiasko. Da bi vlada nekoliko prikrila svoje hibe, je padla po pomožnih uradnikih v kolonialnem uradu, katerim sedaj v moralnem oziru čita levite, kakor če bi imda morala kaj opraviti s svetovno politiko. . Ako bi hotela nemška vlada v resnici napraviti red v kolonialnem uradu, potem bi se morala sama u-mmkniti drugim pametnejšim možem. - — V Španijii, v deželi svete inkvizicije je sijno naraste! strah pred anarhisti. V mestu La Granja je neki človek skušal preriti se do kraljevskega automobila. Človek je bili "fino oblečen". Policaji so vsiljivca odgnali na stražnico, kjer so pri njemui našli bankovec za 500 pezet in nekaj drobiža. Tam je po- "l vedal, dai je iz Madrida in da* se piše Jose Mairia.. Da človeka v Španiji odžene jo v špehikamro, zadostuje, ako je fino oblečen in petičen. Mli se takega na-ziranja v policajskih glavah le veselimo in želimo, da bi se povsod tako naziranje preneslo v prakso, potem bi morda doživeli, da bi tudi' slovenski "špisarjli" pVičefli podpirata zavedne deJlavce v boju proti policiji. . — Deželno sodišče v Hamburgu je obsodilo urednika strokovnega lista "Der Haifen Arbeiter" na 6 mesecev ječe radi hujskanja k nasilju, katerega je .zakrivil s priobče-n jem dveh člankov. Oua članka, katera je napisal sodr. Goerlitz, sta bila proti interesom dobičkalačnih podjetnikov. In državni pravdnik je tekom obravnave povedal to le neumnost: "Nasprotje mvd posedu-jočimi in lPtS RADIOMA. Sve šume i grme ko dwlje mašine, Da često i> neznam za život vec svoj; U strašno} gagami sve večma s^gu- kina/* Moj- "jaT tki sve tone, ja postajem stroj: Ja radim i radim i radim bez kraja, J a stvar aim i st varam, vec ne zna se broj; A čemu? Za kogai? Ja ae znam nit pitam Ta kako bi mogao militi stno»j?... O, mrtva su čuvstva i mrtve sui misli; — Strajbevit i krvavi ubija trud Vrlinam, visinom i plemstvom i žarom, Ljepotom sto dira čovječju grud. Sve lete sekunde, minute i sati, K'o •str'jedica leti i danak i noč; — Ja žurim se kan' da bib htio ih stiči I tjeram bez mira, dok sa moču moč. A ura na zidu ne stoji u miru, Sve kudcai i bije i kazuje sat; —: Jedanput mi netko je reko sto zna-če Ti zvuci, sto daje ih ura i bat; Još s ječam se slabo ko kao iz »sanja:— Da buidi mi život i misli mi roj, A još sto — al' što to? — ded ne- moj me pitati Ja ne znam, ja ne znam, .ta ja sam tek stroj!... A kadkad, kad 'vako }a skušam tu uru, Tak dr-ukče joj shvačam napjev i > • * r jec! I meni »se čini, da batič »me nuka, Da radilm i radim dok vr'jeme če teči Njen ton su mli žestoke gazdine •r'jeci, A obaidvije kazaljke mračni mu gled; — A ura — j a strepim — bas kan' da me goni: I bufci: "Mašino" i vice mi: 'Ded!' (Nastavit če se.) u Pittsbuiigu pronadjen krivim — radi blaigajne. Dok dotični nemo-gavši opravdati se u listu te ode da traah čast za sefbe kod suda, dok ju i dobi še. Braca i druigovi! Tko se sječa razni sleparija, koje novine doma-šaju dan na dan i mi se tim novo-sfcinia dud mo; zanima ju nas velike justičke razprave, znatiželjni smo, šta če bk^na kraju, sve nas to jako zanima. Zato se pitamo, šta se radi med nami, ,pa se niti neogledamo. Pred tudje prage hadamo smeca gledat, i rado je gledamo, zato jer ne znamo suditi. Naše pa srneče bezbriž-no pustamo pred praigom! Ni ne-ogledamo se nanj. Brata i druigovi! Hočemo gojiti to smeče i dalje, u ko jem ise nalaze ti zmiutljivci, koji se več toliko puita izdadoše, kao koristnjaci. Ne!! Svaki pošten Hrvat, koji mrzi tiraniiju hipolavstvo i hurnbutg, duž-nost je, da se slože i učine čas, t. j. da obračunamo 6 trma prevejanci-ma. Ne samo socijaliste veže ta sveta dužnost, več i sve, koji ljube pravica i atvarenost. Glas naš nek bude u boj za pra-vednast, slabodamišljeni i blago-dat na šeg brv. proletariata. ž je pod leverendu, dočim je narod dana, dakle ne crkne. Tako se lovi vičuc ostao vani. « morski' pas, vidiš. , Ljepi sluga božji, koji pase ovce I tako je trajalo svaki dan, dok sa revoloverima. , , , - nijesam vtidio, da se ne može proči , Samo ijepe primjere nam dava- bez mene. A jedrni veče najšdi smo ju naši hrv. popovi u Americi. T-^e u našem uskom hodniku. Valja-____ Bp- lo je da prodje. Stadoh. — Prodji! — reče ona. Na mjesičlnl. — Prodji t»! — Ma znaiš, ako mi što učiiniš! — race ana gledajuici nif u oči. (Nastavak). — Ja ti nijesam n&ad trtšta uči- RAiZNE VIJESTI. NiAiSl ZMUrrLJIVCI. . ■ ■ Kako pri s vi ju dosafdanji hrv. podporni sabiranja u Americi, tako isto kod Hr. Zajednice, koja kaže: "Svi za jednoga, jedan za sve!'' (tako jest svi članovi pamaigaše po-♦ jedince iu odborcu a on namazo nje sve) namira je bila za sve jednak podiporu učinit, ali tu su bili razli-čki ljudi razlioite misli a i razne potrebe. Korlstnjaci i sebičnjaci iišli su za ustanovljenje svoje eksinistencije, idejalisti opet za stvar svoju. Idealisti videli su u tom gibanju kulturni rad, kulturno gibanje. Mate-rijalni karrstnjaci pa su videli u tih prilika korist za sebe. Te dvtie misli od dva elementa išMi su napočetku ustanove pa jednom te istom putu, kao brača od jednog atca, koji ni-kad nesunja .na brata. Ali bezdbra/z-ni koristnjaci, koji su imali namer sistematickwm plutem si osvojiti cje-U plbd, te nosi vodu na sva} mlin, sve do kavenaijie u Chikagu, na kojoj neispadne pa ruci, da dobije eksistenciju, izdadoše njihov rad. Drugu nam sliku pokazuje ko-vencija u Fktsburgu. Vlaistnik Nar. Lista progtasio je, da je bivši blagajnik do kovencije RevoLucionari u državi Mato Grosso zalposjeli -siu glavni; grad, te umorili prezidenta i vladti preuzdi u svoje ruke. Na 12. pr. mj. izveden je atentat na ruskog admirala čuknina, zapovjednika crno-morske mornar-n ice. J eden mornar izpalio je h it rac te je nakon 2 dana uimro. Na 16. srpnja u Parku/ Peterhofu beše uistrijelen generai Kozlov kod atentatora pronadena je slika generala Trepova, te se kaže, da je bila zamjena izmedju drugog, jer beše slični. U sjednici Central Federation Union zaključena je, da se i rad-ničtvo kod budiici izbora baci u iz-bomu borbu, kao za sebe političko organizovana stranka. Na programu jo} su točke: zakon osamsat-nom radu; zakon o jednoj mini-malnoj pfač:; zakon protiv kaznio-nickim proizvodnjama, te zakon, da zdravstveno povjerenstvo točno i savjestno nadzire rovove, tunele, radione i stanove. Petragrad, 15. srp Ratno je mi-starstvo poduzelo opsežne m j ere u svim večim gradovima protiv revolucij on ar nog pokretau List "Mi-sla" donosi, da je u Riigi cjela gar-nizona podijeilena u tri divizije, te svaka irma svoje odredjeno mjesto. Osi»m toga priredjem su posebni vojni vtakovi pini strojevn m i1 o-bicnim topovima, da u slučaju potrebe po razlinim strarta odjure. Pittsburg, 15. srpnja. Otac Mi-hal Tušek župnik crkve sv. Nikole na Stanton ulice, Mvlvale, čitao je danas Južbu božju, u kojit su ga policaji -uveli kroz vicucat svjetinu. A sam ta} slu^a bokžji, držu«č u jed-noj ruci križ bo|ga, a u drugoj re-volover (to beše blagoslove) sa-kriven pod revrendom te ga/ napo-kon izvuče, da prieti narodu. Policija tjerata je bije^san narod bati-nama. Shiga božji uni&ao je-u cr-kvu te sakrivivsi opet (božji blagoslov; op. ur.) svoje sjajno eru- ■ Njezino lice nije više bilo blijedo, i ona} pramen nije bio na svo-rrre mjestu. — Znaš li, zašto je palma tužna? — zapitah, — Zašto? — Gkoto nje trče malt nestašni putejjci i zovu je neka bude vesela s njima. Iz gredica zove je cviječe, neka poditgne krupu i neka mu bude kraljica. Ali ona ostaje tužna, znaš zašto? — Zašto? — Zato, -što u nje ima stotinu djecice male, a sunca nema toliko, da ih ogrije, da sazru. I svaka ve-če, kad dodje vjetrič s mora otim-lje, jodnu po jednu datulju s nje, zelenu i trpku, a palma nema nade, da ce oj jedna ostati i' »sazreti na njoj. Zato je c(bjesila grane i čezne za Saharom. Opažih, da joj se svidja onako pripovi jedan je, na ko je me je do-veo nešto malo afrap^ki tip njezina lica. Drugu večer nastavih osvajanje. • Prpovijedao sam joj, o lavu i to sve jodnostavnim bczbojnim stilom, jer sam čuo majku, gdje je kazala za nju, da je ona jedina iz-nimka u ono} familijt : — Plra^pra-praisac! Eh, a sad snijevaiš, da leži kraj tabe, i u jutro se prdbudiš i pružiš ru'kn, čini ti se, da češ je naci kraj sebe, da če c • • 1 i obenem pa je dal ostrici s sdo m- Maks ma Gorkega v ječo, je zašu- kapitalizma. Buržoazijec je skemu muziku brada tn odrezati melo po evropskem časopisju. In eksjpropriir^l plemenitaša in prole-plašč, — bil je oče absolutizma: z vendar ne bi carizem storil nič no- tarec ekspropriira. buržoaziica. sa se izjalovile in vse žrtve so bile zaman. Mužik je ležal v tisočletnem spanju in sam Jezus bi ga ne podramil. Lakota, beda, taljenje in zatir&nje so degenerirali narod, ki je imel zmisel edino še za uro talizma je mo^oc kolektivizem. . . ... ■_ »__• A Af , J .. ... . . . ,.. »spanja in steklenico zganja. Agita Marksovo znljensko delo je bilo ... . , __ _____ ekspropriira . buržoazijca nogo je udaril ob tla tn Petrograd Vega, ko bi podaril Gorkemu mesto Fevdalna lastnina se je spremenila je moral zrasti iz močvirja kot več- lovorik — vislice. Pred 80 leti že v kapitalistično in le po dobi kapi- no znamenje absolutne volje ge- je umrl pesnik Rilejev na vislicah, ni al nega duha... Nasprotja se do- in i&jg. je pričel svoj knižev pot tikajo: brezmejnost, večni vzot pa S'biriji najvz:šenejši genij ru- svobodnih duš koraka roko v roki ski, Dostojevski... ah da, v mo- ^z nasiljem, ki tava v rekah človeš- rilcu je našel Dostojevski svetlo ke krvi ... In zgodovina prizna'ta iskro človečanlstva.. Raskolnikov je večni zakon genialnosti, — Sv. He. padel na kolena pred mirnimi nauki jre/ rekel bi utapično-socialistične lena je danes božjipot pred geni- evangelija, katere mu je čitala na- nazore. Preskočiti je hotela dobo jem se klanjajoSih narodov, kakor ^^ prostitutka... A carizem i- kapitalizma in stopiti naravnost Iz je to,Heine prorokoval. - ma tigersko srce in človečanstvo fevdalne družbe v soci^^em. Svoj ostnIa- L^* i878- so ustanovili re- A genij je osamljen otok v mo- nlll je tuj pojem. To je razumel pi- temelj so imeli ti utapistični nazori volucionarci pod vplivom strela Sa rju stoletij. Solnce zahaja in sledi satelj Mihajlbv, ko je nastopil I. v ruski "kmetski občini" s svojo, rriu dolga noč: Sokrat izpije čašo j86f. svojo 12-letna sibirsko ka- strupa in človeštvo divja v blaznem zen, ker-je izdal "manifest za mla- plesu do Golgote; Kristus umre na d«ino". In leto pozneje mu je sledil ravno, da je dokazal za gospodarstvo, kar je dokazal Darwin za or-gahični svet.. • Ruska inteligenca pa je imela v 60. letiih povsem dru- židovskemu "jobel '-letu podobno perijodično razdelitvijo zemljišča. Ta "kmetska občina" je bila v teo- rija je ostala brezuspešna in "Na* rodniki" so jeli zapuščati pota Ba-kuninovega evangelija ter razume-ivati potrebo politične aktivne borbe. Vsakemu zločinu carizma so oijgovarjali z atentati... Ta nova taktika se je pa še po- suličeve nova tajno organizacijo z imenom "Narodnaja volja". 2e Ba-kun in je imel svoj čas optimistično idejo, da potrebuje le 50 odločnih križu in narodi tavajo brez solnca genialni Černičevski. nesmrtni duh,1 riji ruske inteligence temeljna ce- fmož' pa z Prekucne zlato teIc skozi temo, katero razsvetlijo šele katerega delo bode živelo, ko se bo- ica, katera naj bi se združila z dru- v — plameni Luthrovih kmetskih pun- do poznejši rodovi spominjali ca- gimi sličnimi cetoc«*ni v socialistič- tov in Husova grmada. Dolga sto- rizma le približna tako. kakor se no družba... ... • . »• t »• T«« . .. * letja ločijo genij od genija... In tako puščajo ti duševni velikan? svoja dedščino v »slabih rokah. Gorje, ako oskrbuje dedščino genija surov pustolovec! Greh se maščuje krvavo in zgodovina ruskega absolutizma nam to dokazuje. Priznajmo sans phrases: Petrov absolutizem je bil Wulturen, ker je stal v službi kulture. A njegovi nasledniki so delali s tem neprecenlji- mi spominjamo špantske inkvizicije ... Bestija carizma -ubija nepremišljeno — vsak udarec mrlič. Pravijo, da nam Tolstoj dokazuje nasprotno. Kdo bi poznal strast-nejšega obtoži tel j a carizma kot je •Med tem se je pojavil v Nemčiji demon neorganizirane revolucije, — Rus Miha jI Bakunn. Visoka kapitalistične Evrope. V zmislu te ideje so si »ustanovili pristaši "Narodne volje" svo} "centralni komite", nekak generalni štab revolucije. Taktiko tega komiteja izraža e-dina besedica': teror! Teror je postal edino sveto sredstVo. Pričel je j**'.!™ A?!! "^prikrivan, grozen bolj. Udarcu z ene strani je sledil udarec z druge. —" - - — -•—--t - - - —-----— — — ------- mizi v bibliji svete ljubezni? ... Ci tal sem svoje dni v "Soc. Monat- strašne sence na vsa Evrqpo. To je Tolstoi in vendar živi starček še ? ki ie..T?>" SV°j° 'V revoTucijškem org^u 'KoloM' 1 oistoj in venoar živi starček se kovinsko pot, "rdeče-črna groza", Ji„Ji,u imf(n. j^i vedno v. svoji Jasna ji Poljani?! Ali , katc£* Q trepetali vsi sinovi imponira carjlu res ta visoki krščan- ^ladawkih Anarhizem ^ "Tr3tlT^ 'r ski duh. ki čita mirno ob kmetski ip v svfli„m hkfvil nP,aHovolixiost ® JC. ° *em strasneJe' ker Je je v svojem b^tvii nezadovoljnost ^^ ta:no ker • ime! o^,- svoje s počasno soc alustrcno taktika Ze pr:staše y vseh s,ojih ^ Proudhan je nasprotoval pol.tAie- llstreli ^y S0|0vjev ^ car|a mu ?.b.»nju delavstva nn je ag.hra! leksandra IL Največji duhovi proti udeležbi pr. volitvah katero (Se : -Q .Lsih. In avtor te študije izluščili iz naukov nacarenlskega prav'-: Tolstoi je postal velemoč, le kruto nasilje jim je ostalo od živ- iz od živLjenskega dela Petra Ve-Ijenskega dela Petrovega. Pest je likega le nasilje. In nasilje je ro-zopet triumfirala nad duhom! D i, dilo odoor. priznajmo sans phrafses: Petrova desetletja naj bi bila stoletja in Rusija bi imela danes drugačno obličje. .i. A nasilje v roki genija in nasi- nesmrten iz človeškega srca vse privzgojene spomenikt _ Sofija Rovalevskaja, II. Tako sta si stala hipno dva bo-rilca na^protJ: absolutizem in revo- pojtm- o lasitnini in "pravicipostaviti barikade in rabiti bodalo tet d i nam it, da se doseže večni vzor neomejene svobode, — to so bili Ba-kuninovi cilji. profesorica matematike na stock-holms k em vseučilSščlu (doslej sko-•raj1 edina ženska, ki je dospela do te stopinje!) in drugi. V vsako ver-zel je stopil nov junak, vsake visli- Rnska inteligenca se je oprijela ce so rodile deset novih puntarjev. lje barbarskega kozJka sta dve raz- lucija. In pričela je tragedija, kate- .ta'kJi,ke. je T"? ^ ,B°j ^^ ^ dveh : . ® j 1 . . . . . ,iofi kor ip ikiI'm vsakn lfKralnni or~ arm^i »rU^l«. lični cvetlici. re zad Tako se# ie razvila bestija ahso- počilo. lutnega carizma. re zadnje dejanje je ravnokar na- 'jcti\ kcr '}? /sako legalno or- armad Udarcu vlade je sledil uda-1 .gamzatoricno delo »zkljuceno. rec revolucije. Leta i8fto. je pripra- Naravnost divne momente obse- ----------------.....- vil centralni odhor tri. železniške Neimenovani ostanejo junaki te . , .. , ga zgodovina nuske revolucije. Kr- jiajidealnejše dobe v ruski revolu- ek^Ioz,Je v narfi, da se bo peljal ... Mirno leži tiger v soinčnatem vavo igro pričenja ustaja dtkabri- cvji, in vendar ji je na tisoče. Dija- '?ar 'P? em teh P1"0*' (^f™ se Je pesku pluščave. Tvoje po lepoti hre- stov (26. decembra 1825). U«taja ki, delavci, učitelji so "hodili med 1zJrs,i;J »nameruta ek^loztja v z.m_ peneče oko občuduje mojstrsko m izbuknila v pravem hipu, punta- narod".,polni svetega navchišenja in P®!*1 mram°rnata jla ^ spojene barve tega veličastnega rje so pastrelili carjevi krvniki in z onim nepremagljivim svetlim fa- ^anja Aleksandra II. so «e vladarskega tr.vpla, — njegovo pet voditeljev je končalo na visli- natizmom, kakor ga rodi le velika lP?t -.Z,Ui Je moč, ki imponira v svoji naravni -— ' ideja in velik vzor. Z jasnim čelom. P"*" car,zcm besede m fi^0" nagoti.., A bestialnost tigra ne ti- *) "Soc. Monateljefte" 1. 1900. v tisočerih' nevarnostih, so propa- (Nadaljevanje na 5. strani.) 'PROLETAREC' List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Isdajatelj: Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki. Naročnina ta celo leto v Ameriki.. .50c Za Avstrijo....................3 krone Naslovi "PROLETAREC", 683 Loom i s St., Chicago, 111. 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring classes. Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America," at 683 Loomie St., Chicago, 111. •ubsorlbtion rstss 50c s year. Advertisements on agreement. Entered at iecond-clatiH matter January 11th IM at the Pout Office at Chicago, 111., under the act of Congrtktof March 3,187». KJE SO VZROKI? /. Z—k. V poročil« kom sarja Watchorna o izseljevanju v Ameriko čitamo z dne io. jitfrja t. 1.,'dai se je v Ameriko izselilo v letošnjem računskem letu 850,000 oseb. In sicer iz Au-~stro-Ogrske -75,693, iz Italije 221 r 479, *z Rusije 184,897, iz Anglije 137f°57' Skandinavije 60,625 seb itd. Tekom 6 let je Italija prvič na drugem mestu, AvsbrcnOgrska pa maršira sedaj na prvem mestu To govori jasno in določno o mi-zeriji v Avstriji, to pove odprto, da narodi v Avstriji stradajo, da počasi lakote um rajo in da avstrijski narodi hite v Ameriko, da bi se iz-ogn li počasni smrti lakote. .Mi priznamo, da Amerika m dežela, v katetri se cedita med in mleko, da je vsakomur treba te stegniti rdko in že nabere poPno pest bankovcev. Ne! V Ameriki je treba tudi delati in še trdfa delati, ako hoče delavec preživeti sebe in svojce. Ali priznat' pa moramo, če človek v Ameriki dela, vsaj tudi toliko zasluži, da se lahko do sitega naje, da tudi družinskim očetom in njih de-c'< ni treba stradati. In če je človek priskočijo na pomoč, za toliko časa, slučajno brez dela, mu tud: bližnji rojaki ali načelni somišljeniki radi da »si aopet opbmore. Vse drugače je v stari domovini. Navadni delavec zasluži 1.20—2.00 krone (24—40 am. centov), roko detec pa 2.40—4.00 krone (48—80 am. centov) na dan. In ta zaslužek se izplača delavcu še le po 10—11 delu, na deželi pa po delu od zore do mraka. In tudi živila so v stari domovini mnogo dražja kakor v Ameriki. 13 —14 funtov sveže slanine stane v Ameriki po zimi' $1.00; torej 5.85-— 6.30 kilogramov stane le 5 kron, v stari domovini pa stane 1 kilogram sveže slanine 1.90—2.00 krone. V istem razmerju1 so skoro tudi cene za drugo meso, perutnica, jajca, moka itid. Ako k tem prištejemo še plače ameriških delavcev, še le opazimo razlika Navadni delavec zasluži po« $1.50—2.00 na dan; rokodelavci pa od $1.75 do 4.00 ali še več tolarjev pri osem, devet m deset urnem delu p a dan. V Avstriji ne zasluži navadni delavec toliko dnevno, da bi kupil en kilogram slanine, ameriški pa toliko, da fohko kupi 5.85 kl- logr. in mu še nekaj centov ostane. Kje so torej vzroki? Ali morda Avstrija nima naravnih zakladov, ki bi bili prilagodni za industrijo? Ali ima slabo geografiono lego za eksport? Ali v Avstriji ni naravnih ail, ki bi se dale izkoriščati v korist industrije? Ali Avstrija morda nima zemlje, na kateri bi lahko vspeš-no cvetelo .poljedelstvo? „ Vse ima Avstrija: bogate naravne zaklade, izborno geografično lego za eksport na Dalnji Vztok in Afriko, deroče reke, kojih sila bi se dala izpremenitr v električno in tudi za vinogradništvo, perutninar stvo, mlekarstvo, živinorejo in sadjarstvo so v Avstriji zelo ugodne razmere. Ali kje so vzroki, da so gospodarske razmere v Avstriji tako žalostne? AH so morda narodi leni, in nočejo delati? Ne! Prav delavni so!!! Vzroki ža!ostn:h gospodarskih razmer tičijo v avstrijskem ziste-nru, ki se malo ali prav nič ne loči od ruskega. V Avstriji žive narodi s svojimi žulji in umom cesarja, celo druhal njegov h lenih, idiotičnili sorodnikov, nebroj grofov-in baronov, kt zavzemajo višja uradniška državna in deželna mesta ali žive na fidej-komisnih posestvih, to je 11a avstrijskim narodom ukradeni zemlji; preživljajo tudi druhal lenrh redovnikov in redovnic, druhal nepotrebnih generalov in drugih višjih vojaških častnikov itd. itd. Vsi zakoni v Avstrij? glede razvoja obrti so pa še srednjeveški, ki onemogočujejo vsaki razvoj in prositi za koncesijo za izvrševanje obrti Dri gosposki, kateri je razvoj industrije Archimedova točka, ali pa pri moj-strskih zadrugah, ki izgolj osebnega kodstolovstva otežkočti-jejo razvoj industrije. Najboljši in-dustrijelni talenti so v Avstriji vbiti! — Sedaj, ko to pifšem, se pripravlja avstrijski proletariat za splošno stavko zavoljo volilne pravice. Zakaj samo zavoljo volilne pravice? Zakaji ne za vse, zakaj ne protf celemu avstrijskemu s:stemu, ki kakor mora tlači vse avstrijske narode? Ako meščanskim strankam primanjkuje smisla za to, potem naj prevzame zavedni avstrijski proletariat to nalogo in najt jo izvede do zadnje točke. Gospodarske razmere v Avstriji so še slabejše, kakor v "nazadnja ski" Rusiji. Čemu torej čakati, ko narodi v Rusiji kažejo pot, po kateri je treba hoditi, ako se je treiba otresti trotov in industrijo v mejah današnje človeške družbe postaviti na kolikor mogoča boljša tla. Proč s troti v Avstriji, proč z av* atrijskim zistemom, to bi moral biti klic, od Sudetov do sinje Adrije, odf tirolskih alp pa do bukovinske meje, ako hočejo avstrijski narodi se-b' in svojim potomcem ustvariti boljšo bodočnost. litikarji svojo posebno vero. Politika r mora imeti vir prave politične sile, d'a se sam tem ložje združi ž njo. In ta sila živi dandatjes v senatu, ki se |am pojavlja močnejše, kakor v kateri si bodi delu narodn« vlade. Bistroumen mož, ki je prehodil Washington, da bi našel vir prave politične sile, jo bode zaman iskal, dokler se ne bo ustavil v dvorani senata, kjer mu pa bode vroče postalo. Tam bode našel nekaj, kar v navadnem življenju imenujemo "kšeift" ali "business". On ne bode našel najsvetejše; vendar je pa to pretvor kupčije, v katerem je precej dinamične sile. Za temi častivrednimi gos|x>di, ki sede na stolih, je gotovo kje skrita prava sila". Tako piše znani satirikar Ernst Crosby v "Cosmopolitan''-u. In res je senat svetišče: Bog, katerega se tam moli, se imenuje zlato tele: nje-jra višji duhovniki so pa senatorji, katere je poslalo ameriško ljudstvo vseh narodov, da mu služijo in spolnjujejo njegove zapovedi. Pravi gospodarji teh grešnih višjih duhovnikov pa sede v Wallstreetu, v New York 11. Od tod dobivajo zakonodajalci svoja naročila, od tod se tudi vlada. In kaj, je pa z ljudstvom, s suverenim ljudstvom, čigar služabniki so baje senatorji?? Eh, kdo se neki zmeni v Walstreetu ali Washingto-nu, če ljudstvo strada, če se oblači v cunje, če stanuje v hišah, ki so podobne zverskim berlogom. Roparski vitezi v Wallstreetu zapovedujejo, oprodje v Washingtonu pa v begajo — ljudstvo pa dela, redi moderne v baržtm in svilo oblečene klativiteze in molči... lika-denarja nad njih brati in sestrami, mesto, da bi se združili v social stičnih organizacijah in tako nekega dne zaklicali kapitalistom: Zadosti je bito do sedaj prelite de-lovske krvi za Vas, da ste lahko Vi, Vase če tie in Vasi otroci v lenobi čiz*ell, ■ ne da bi !toi*estvu kedaj kaj koristili t Ali večina delavcev dandanes tega noče, ker čaka na socialistično družbo v nebesih, dasiravno je baje sam bog zapovedal v svojih zapovedih : Ne vbijaj! "KULTUREN" POPLAV V A-MERISKIH SLOVENCIH. II. Ne mine dan, da ne bi bil v kakem večjem ameriškem podjetju — tvornici, rudo- ali premogokopu kak delavec vbit ali pohabljen. Tudi) železnice pomore in pohabijo vsaki dan nebroj ljudi. Sploh povsod, kjer se kapitalističnim načinom proizvaja, se mori ljudi zavoljo umazanega dobička, zavoljo denarja. Tak je> kapitalizem v svoji popolni nagoti. Mar so kapitalistom človeška življenja, ako se gre za sveti dobiček, za denarni mošnji ček. Kdo se bo brigal za to? Saj je dandanes na stotine, 11a tisoče brezpo-' seln h ljtidi-delavcev, ki so veseli, ako se jim dovoli za griži jej kruha vagati življenje. Kdo vpraša za žrtve, ki so zdahnile med zobčasti kolesi v tvornicah, na železniških tirih, ali vfcled eksplozij v rudotopilnicah in razstrelb v premogokopih. Kdo se zmeni za nje?! Morda državni pravdniki, ki i-majo nalog spraviti vsakega morilca na električni) stol alf vislice? Morda sodniki ali ^ostavod'ajalci ? Ne! V PREVDAREK., . /. Z. I. "Velika je Wallstreet, ulica bankirjev v New Yorku, :n zvezni senat je nje prerok. To je vera vla-dujočib političarjev v, Washingtonu. Ljudje morajo nekaj verovati, tedi tega imajo tudi meščanski po- Denar je dandanes v današnji človeški, družbi še vedno dokazal, da je močnejši, kakor vsi postavo-dajalci, zakoni, državni pravdniki in druge takozvane autoritete. Nekaj navideznih obravnav, nekaj navideznih obsodeb, ki se zvrše nad nižjimi hlapci kapitalistov, da zadeva spi potem spanje pravičnega med staro in obrabljeno šaro. In delavci? No, delavci pa topo gledajo te mnogoumore, ki se vsaki dan zvršujejo v imenu zlatega ma- " Ameriški Slovenci so našli zadnjih par let veliko milost v kulturi, bila so doibra, obrodna leta ..." Tako bi lahko rekel kak lojalen gospod, ki ima nalogo beležiti kulturne pojave v splošnem, recimo iz prak tičnega stališča. Teoretiki — iti teh, hvalia bogu, d'a je tako — sicer bi se ne beležilo nič o kulturi — ni mnogo na tem furjoznem planetu — bi pa rekli, da se loj a lnai gospoda moti, in sicer korenito. Praktična gospoda fce pa neče blamirati in vsled tega pride kar s fakti na dan in pred teoretiki stoji nagromaden kup kulturnih proizvodov, ki so jih prinesla dobra leta... En- dnevnik ... drugi dnevnik... eden, dva, trije, štirji tedniki... Teoretiku se za-blisne pred očmi in misel se užge: mogoče da izhaja še kje kak skriven tednik, mogoče dnevnik! videti ga sicer še ni, pa ker so dobra leta, se zna vsak čas pokazati na površje še tretji; mogoče postanejo vsi dnevniki... Tako bi bilo prav, kajti stem bi iaginil vsestranski napuh in kultura; bi se potiso-čerila. Toda kaj mar lojalno gospodo napuh in nevoščljivost ter druga nečednost, ki ne spadajo semkaj. Ona beleži samo kulturo, samo tisto kar vidi, pa se za drugo ne briga. Ampak teoretiki, ki vidijo tudi, kaj pride jutri in drugo leto, mislijo drugače, »namreč: da dočakamo, ko pride vsako uro sveža izdaja 2 velikimi rdečimi črkami na čelu — in takrat o Hearst, kralji pomorskih kač im studenenih polipov, ime ki se razlega ^d atlantika pa do paci-fičnega obrežja — takrat bo Tvoje slave konec; krona preide na večje zaslužnike kot si Ti... Lojalna gospoda ima prav; ni se blamirala. Zabeležilo se je samo tisto, kar se je zabeležiti imelo m zabeležiti moralo: "ameriški Slovenci so zelo kulturen narod" ... * Teško je govoriti s praktičnim! ljudmi, ki dlajo na zunanjost vse, na kakovost, vsebino, nič. Dokler govoriš o lupini te poslušajo pazno, kar zijajo; kakor hitro pa se dotakneš jedra, se pa na kremžijo in pravijo, da je to materij al izem, sebičnost, pol:v smrt so: car, Trepov, Orlov in Pobjedonoscev. Puške pokiaijo, bombe pa odgovarjajo. Smrt ali svoboda! je devi-za ruskega naroda, ki hrepeni po svobodi in kulturi. — Pogin Starki,' ki se je napila ljudske krvi v svojih orgijah skozi stoletja in se se-rtafj brani prepoznati — liki vteču-ga — sad, ki mora naravnim zakonom pri'ti v življenje. Živela ruska revolucija in živeli hrabri ruski bojevniki, ki pripravljajo pot — vshodni kulturi! STARKA - RUSIJA NA PORODU. Rusko dumo (parlament) je dal car batjuška kratko-malo zapreti, ker je uvidefc, da najboljši možje v Rusiji, kakor jih je nazivial batju-ška ob otvoritvi dume — niso hoteli biti le slepo orodje carjeve au-tokracije, ampak so energično na^ stopili za ljudstvo, za ruski narod, kateri jih je izvolil zato, da za» narod kaj ukrenejo. Malo časa je živela duma in car je uvidel, da se je hudo varal na teh — po njegovih m slih tako dobrih možeh za autokratično konstitucijo, ki naj bi ne bila nič druzega kot pure švin-dei — in ker je bil varan, ga je u-jezilo to in poklical je k sebi Orlo• Treporva m Pobjedonokcčva: četvorioa stebrov starke Rusije. Orlov in Trepov naj prevzameta brutalno delo, batjuška in pobjedo-ev pa naj, Verno in carju udano držita v veri za starko 1 je dogovorilo — in kraj, kjer so zborovali sinovi ruskega naroda (dyinfa)\^j«Lzaprla, okoli pa Je nastavijo vojaŠt^o. Nastopili sor porodni Vrči. ^ Vtoc na zborovialcev/dume se je JtokO) po zaitvoritvi l|>ravila na pot v Viborg, Finsko, kje* so protestirali proti zatvoritvi dume. Izdal ST VARJEN JE IN ŽIVLJENJE. - Spisal h*an Zzrha* Mnogo starejših in mlajših učenjakov. ki so s»e oprijeli Kantovega in Laplacevega naziranja o »tvarje-nju .sveta, so v tem z duhovniki e-dini, da je svet imel začetek. Po nazorih teh učenjakov se je iz lahke in redke materije ustvarila ogromna meglena kroglja, ki se je pričela v zdavnej minolem in neddločenem času sukati. Iz bega prvotnega gibanja materije so se po mehaničnih principih razvili drugi planeti in planetni sistemi. Ali tu ostane še vodno odprto vprašan je, kdo je pro-\iz»ročil prvo gibanje ma-terijs, kdo je to nadnaravno delo provzročil? In marsikteri učenjak je trtdil, da se ta uganjka ne da rešiti, ker je bilo bui treba nadnaravne sile, ki je provzročila gibanje materije. Vsled takšnega naziranja v uče-njaških krogih je bilo duhovnikom lahko trditi, da. je bog svet ustvaril iz nič 1*11 da je iz tega niča ustvaril vse druge stvari in reči. Med kristjani je še dandanes Mojzeseva pravljica o st varjen ju sveta zelo razširjena, dasiravno nobeden olikan člcKek ne verjame v njo. Kdo naj verjame, da je vsegamo-gočni, velemodri, neskončno do-brotljivi in ljubeznivi, pa tudi vse-gavedni bog ustvaril najprvo mrtvo substanco, potem živali, nazadnje človeka in ys'led te^a dela pri stva-rjemju, dasiravno vtaki dsn ic-kom 6. dni izustil le n^kaj besedi, že b'l vzlic svojim božjim in dobrin? lastnostim tako utrujen, da je moral sedmi dan vsled utrujenosti počivati? In ta vsegavedlnii bog, je mo ral že pri stvarjenju človeka vedet* da bode grešil da bode moral svojega lastnega sina darovati, da odreši ljudi. Če je kot vsegaveden bog vse to dobro vedel, čemu je vstvaril potem ^varjenje se prične-zopet z nova. človeka? Morda za to, da so potem Jna*a zemlja, »ki "e pred mili- njegovega lastnega sina — tako ion* let* nastala, aH ustvarila se iz nam pripovedujejo duhovniki — *ukajočega se sobičivega sistema, kasneje radii človeških grehov pri- 1x1(16 P° milijonih letih zopet popol- bilt na križ? noma ohladila se, zamrla, nje pot No. tudi lep, ljubezniv in dobrot- °koli solnca bode ved110 manjša in Ijiv oče, k* je radi tega" ust varil čto- slednjič se bode pogreznila zopet v veka,-da so križaM njegovega sina. so^ncc- Tin če je ta bog vsegamogocen in Taka začetek in konec sveta, pravičen, čemu so se spuntali ange- tako i11 Prk»ajo dandanes vsi uče- 1 ji v nebesih poti njemu in čemu je nJaki' ki n<*^jo varati ljudi, in pri- potreboval nadangelja Mihaela, da z"ajo ju tudi vsi pametni, izobraže- mu je pomagal pahniti puntarske ni ^Klje. antrelje v pekel? ' Cemu rum torej duhovn ki pri- Kjer vlada pravica, ni puntov. In f*>vedujejo, da je bog ustvaril vse. kdor je vsegamogočen, ta ne potre- m da to bog po smrti sodi? vsaloe- buje nobene pomoči, če 'bi se slu- £a ®<>veka: edini bodo šli v pekel čajno ikdo spuntal proti njemu. druSi Pa v nebesa. Namen tega je Tz tega kar sem tukai navedel, Pozoren! Duhovrfiki hočejo sebi lahko vsakdo spozna, da, ie bajka, !n kapitalistom, cesarjem, kraljem ako nekateri učen jaki trdijo, da se m trotom v človeški druižbi je zgoščena materija v meglo pri- 0,hraffliti udobno življjenje s tem, čela o kakem ddločenem času giba- c,a klavcem, ki živijo ves svet, z ti, da je pravljica ali navadna laz, ve.rski™t bajkami, praljicami in laz- da je kak bog ustvarit svet in vse, ™ M)u*>ujejo udobno življenje na kar vidimo. dragem -svetu, katerega sploh ni. Edino, najboli verojetnejse nazl- Ve6ina duhovnikov, ki je izobraže- ranje je, da je gibanje imanentna ^^ ve, da je vsaka vera hum- in prvotna Tastnost substance, kar ^ je duševna veriga, v katero jasno kot beli dan dokazuje sam za- modernega sužnja — de- kon substance. lavca, da bt potrpežljivo nosi} ja- Mi dandanes dobro vemo, sploh rem kipitalistične sužnosti To vedo smo prepričani, da- je v vsemini na tl*dl mno^! takozvani 'l-barakT, ki milijone svetov, ki so iz iste tvari- vsakl Pr,Jrki P^arjajo, da so ne. kakor naša zemlja, solnce in vsi ,n ^ bi «voie bnezverstvo' planeti naišetra solnČnega sistema; ™kazah, pa vlačijo umazano perilo m da so nekateri teh svetov še le v |!™n|,kov, ki nima z verskim razvoju. Z raznimi inštrumenti hr- opraviti, na dan. AK (ti lahko dokazen*, daliavo stalnih ce Je tr.eha nos,lt, kako bandero pri zvezd od naše zemlie. S temi anosil bandero. »H pa Mi tudi dandanes vemo. maka.dela^ tudi« kvantiteta, vedno premrnjaioce ^an^^n^e • * - -i • Ail* oan-oanes ze prece glasno zahteva ^ enerzije. Občno g1ban,e. Občno svojih popravnem zakom, prirna- g,banje v vs«mru je večno Icroze- nfh človešk.b ■ k} ^ n,e ponavljajočega razvoja. Into stradati na tem, swti» in čakati da'se fe vrs' v kovnem »preminj^vanju, ibo ^ ^ na{ode| §e ^ ^ kier se masa in eter prvotno ločuje- ,-jh ta. To locenje ima pa svoj vzrok v ___________ zgoščevanju tvarine. v stvarjenju m:liionov majhnih zgogcevailnih - "Slovenski Narod" v Ljubljani središč, kr rrna zo»net svoje vzroke je priobčil pred kratkem nekako v pralastnostih tvarine čut in j^rem. statistično noto, koliko stane pari*-l;enje. mentarno poslovanje. Noto so po- Mej fem, ko se v vsemiru vsled natisnili vsi slov. amer. listi. Stem piknotičnega razvoja vstvat-jajo se je izdrlo ljudem nekaj pezdirja najprvo manjši, potem večji sveto- iz oči. vi in prožna sila eterja med njimi 'Mi bi pa sedaj radi slišali nekaj postaja vedno večja, se zopet dru- važnejšega, namreč: koliko dobič-god završuje uničenje svetov, ker ka ima avstrijska vlada od tega, ka-tnč jo dnug ob druzega^ Velikanska dar obstruirajo liberalci m klerikal-tt^lota, ki se razviifje polom meha- ci v kr. dež. zboru, in pa koliko bi ničnega procesa pri trčenju gibajo- znesla v denarni valuti to, kar se-čih, sukajocih s>-s^etov, je nova ži- daj provzracajo s svojo zakirkneno-va sila, ki provzroogibanje novih stjo napram volilni reformi?? — svetovnih, prašnih množic — novih Ali bi nam utegnilir izračunati to svetovnih, sukajočih »e svetov: štatisti okoli "Slov. Naroda"! GOS. Spisal Josip Regali. Počasi se je zibala na kratk h, o-kovnih nogah, stopicajoča gosja čreda; bilo je videti skoro kot bi se plazila po zemlji. Spredaj se je majal težak gosjak, kosčat in ploščat, stegnil je dolgi vrat ter neusmilje-no zagagal, za njim so se pomikale »stavne gosi oprezno, da bi človek mMil, da se vsak hip usede katera na tla, — zadej za temi pa je vodila b»Ij na strani stara gos svoj zarod: petorico čedno beHi mladičev, katerim se je med srebrno-belim perjem rmenil tupatam še nežen mah. Bili so že čisto godni, vendar pa so se zaletavali lahkomiselno o-koli starke ter odpirali zvedavo vos-čenormene kij ume. In naenkrat je zopet zagagal gosjak, močno in za-tegnjeno, in sedaj so se oglasile vse gosi in goske, ena za drugo ter ni hotelo biti getanja in črvljanja konca ni kraja ... Tedaj stoprav je opazil Sitar gosi. Pogledal je med vrbami in nehote je zavil po stezi, mesto da bi šel okoli po cesti proti Klemenovemu domovanju. Skočil je čez jarek ob veliki senožeti, katera se jc držala vrta ob dolgi, enonadstropm hisi. Steza je bila dobro shojena, kajti svet je namakala obsežna luža sredi travnika in zato so se poznale stopinje, če je le kdo stopil; Klemen je namreč redil gosi in race tet je napeljal na močvirni travnik še studenec tako, da je imel bajar za perotnino. Tenke bilke so gledale pri kraju iz vode in če je potegnH veter, zazibala se je površina na lab£o, kakor bi zatrepetala od veselja in radosti ter bi se razlil čez •njo poreden smeh. Gosi so zavile po travniku naprej rn se približale bajar ju. Ko so zagledale blestečo se vodo, so zopet zagnale krik. Razkropile so se m nekatere so zagazile proti mlaki te: začenjale razpenjati peruti in mahati ž njimi. Pile so vodo, stegajoc vratove kvišku, nekaj pa jih je iskalo po mladi, sveri travi hrane, brskale so s širokimi kljuni po vlažnem bregu in čofedrale so in stresale s plavutastimi nož cami. Hipoma pa so pričele zapet kričati in ga-gani a in gegetanja ni hotelo biti ne konca ne kraja in med tem se je spust:! gosjak prvi v vodo ter maje« stično plaval proti sredini, a gosi so ostale bližje brega ter počasi vesla* le po mlaki m vtikavale glave v vodo. Stara gos z mladiči je ostala v travi. Sitar je malo postal. Gosice na travi so se pripasle prav do njega. •Ogledoval jih je ter jih začel šteti, čes, koliko bodo vrgle Klemenu, če jih proda. Naštel jih je do trideset, ali Je ni vstel nekaterih, ki so se po-izgubile med nizkim bičjem na nasprotnem bregu. In koliko ima Klemen še druge- perutnine! Kokoši toliko, da kar gnete po dvorišču, in puranov z dolgimi, modrordečimi podbradki. In golobnjaki so polni golobov, ki grulAjo cel dan po na-streških in pomolih pri svislih. Na strani za vrtom stoji hlev, pokrit z rdečo opeko, dolg in visok kot kakšna pafeiča, in v njem stoji debelo-glava goveda, z velikirtai rogovi, v dveh vrstah: skoro toliko živine i-ma Klemen, kot vsa ostala vas, ob potoku pod bregom, skupaj. In tedaj so zagagale mlade gosi tadco nenadoma, da je razdražilo Si tarja. Nehote se jc sklonil ter zagrabil najbližjo za peruti in gosica je takoj utihnila, ko jo je vzdignil kvišku. Tako bela je bila, kot srebro se jt je svetilo mlado perje, skoro talko perje je imela kot gos sv Martina v farni cerkvi; pa tako gladka je in taka prijetna mehka, da bi jo kar gladi) in pri miru je kot bi se potuhnila. Sitar je kar ni mogel izpust ti iz rok, ko jo je tiščal z dlanmi za život. Pogledal je gori proti hiši. Okna v nadstropju so zaprta in vse je mirno, kakor da ni nikogar doma. Po stezi se je videlo naravnost pred zelena pobarvana vežna vrata in twfi ta so bila zaprta. Klemen se je odpeljal gotovo kam po kupčiji. Danes ga ne dobi, da bi se zmenila, če mu pusti še eno leto njivo v najemu. Goska pa kar ni hotela stran, kakor b: bila h rokam priraščena. Sitar se je ozrl še enkrat po stew in napel oči. Vse je zaprto. Danes poj-de domu, pa pride jutri. Hipoma je zapazil, da ima £os pod pazduho in sam ni vedel, kedai jo je preložil. Pa skoro ganila se ni, samo vrat je iztegovala, kot bi ga priganjala, naj gre. Posvetilo se mu je. Kaj, ko bi jo vzel seboj? Dobro bi se podala med tistih par rac, ki letajo okoli ogla. Neži poreče, da mu jo je podaril Klemen. Na jesen, ko bo zrastla ter se bo zredila, da bo okrogla kot meh, odseka ji na kladi glavo in mast tfe bo cedila po ponvi od nje, dišalo bo po veži in vsi hiši, šumelo in čvrčato kot ob žegnanju na fari... V tem je bil Sitar že za vrbami na poti ter koračil proti seki, četrt ure hoda qd Klemenovine, ki je stala na samoti. Nebo je bilo čisto modro, le nekaj sivkastobelih oblakov je oblivalo solnce; po vrbah ob dolgi, izvoženi cesti je pihal spomladanski veter ter vpogiba4 šilbke, sočne mladike z rmenozelenimi lističi. Pri starem, trhlem štoru, iz kojega je sililo nekaj šib, položil je gos na tla in potegnil1 veliko, rdečo ruto ifc kamižole. Pogledal je okoli, ako kdo prihaja, potem pa je privezal gos, da je samo kljtan gledafc iz rute, na vrhu pa je napravil vozel, da je mogel držati sveženj. Bil si je v svesti, da ga nihče ni vidi ter je mislil zopet na njivo, ki jo hoče v najem od Klemena. V desnici je nesel zve. zano gos. Ali je napravM kaj napačnega? Klemen ima toliko gosi, da se mu ena popolnoma nič ne pozna; štel jih ne bo najbrž tako kmailu, in radi tega jih ttfdi pogrešal ne bo. Dosti koko&j in gosi mu pobere lisica, pograbijo jih potepuhi in saj mu1 tudi hlapci in dekle ne jemljejo le perutnine, ampak celo žito iz kaeč ter je prodajajo na skrivnem. Kaj j* prizadejal Klemenu krivico? Čega-va je sploh gos? Je li imel Klemen kaj truda, da se je- izvaflila? Po poti se je pripeljal mlinarskr hflapec s praznimi žaklji na vozu. Zavpil je Sitarju: "Dober dan, o-če!" Sitar mu je dejal, naj ga da Bog. "Kaj pa vozite?" je še zakričal ter pognal hitrejše. "Hlebec," je odvrnil Sitar. In dndranje in od-skakovanje voza se je počasi izgubljalo v daljavo med vrbami... Na njivi je treba delati, si je mislil Sitar. To je drugače: pšenica ne raste tebi nič, meni' nič. Kdor or je, seje m žanjc, tisti zasluži žito: delal jc, sam je pripomogd, da jc ozelenilo, sWasilo in dozorelo. Tepko je trpba vsadati, obvezovati, da rodi sad. Če bi ne bilo orača in se javca. če bi nihče ne vsajal dreves, bi ne bile kašče flolne žita in shrambe ne polne sadja. Ali bi pa ne bilo gosi, te majhne goske, čeprav bi ne bito Klemena? Vseeno bi bila. Klemen ni gani) prsta pri vsem. Gosi imajo svoja gnetoda, ki jih Klemen nikdar nc pogleda, gosi in njegova mnogoštevilna perotnina si iace hrane pa senažetih in po mlaki, nc da bi se brigal Klemen za to. Ali mu je torej stbril kakšno krivico? Na koncu vrb končatfa se jc po* ter se strnila s široko, belo, glavno cesto. S tar je sel na drugo stran na stezo, katera je vodila v vas.: Na griču se je izmedi starih, častitljivih lip, ki so ravno dobro zbrstele, vzdi-govala velika farna cerkev z dvema zvonikoma in nizko kupolo nad ladi-jo. Na zvonikih blestala so se pozlačena jabofika in na njih so žarele v solncu zlate glorijcfle okoli simbolov imena Kristusovega i-n Device Marije, ki so bili pritrjeni na jabolkih mesta k rižev. Strehe so bile rdeče pobarvane v nasprotju z belim' zidovi. Za cerkvijo se je vadi-goval pisan pomladanski gdzd toliko, da se je v.rh dotikal cerkven* ure in da so se dvigale strebe zvonikov v nebeško modrino ter se re-zatfe v ostrih.obrisih iz jasnega svoda. Pod gričem so se tiščale vaške strehe in med začrnelo slamo so b;-la videti cvetoča drevesa kot veli-karteki šopki belo-ndečih cvetk. Go® je v ruti postajala vedno bolj nemirna; kolikor dalje je prišel Sitar, toliko bolj se je ruta zategovala. Stegati je začela gflavo ter pre. gibati noge in ade4o se je, kakor bi poskušala raztegovati tudi peruti. S:tarju je biflo tesno; potresel jc parkrat sveženj, da se je vozel bolj zadngni!. Kaj vraga počne, si je mislil. In čim nemirnejša je bi4a gos. tem bofj mu je bilo neprijetno. Mu li hoče uiti? Kakor da hoče ravno od njega proč,'kakor da ni v zadovefljna, da jo nosi ravno on. Steza se je približala potoku, ki se je vA pod vasjo in izmed nizkega jelševja pokafeala se je lena vo da, katera se je komaj pregibala tei se je zlivala v širok tolmun, čegar gladina je bila temnozelena in v nji so se zrcarili bdi kopičasti oblaki, ki so pripluli od vzhoda. Iz vode je vstajal hlad. Ko je uzrla gos potok, zagagala je na glas. Sitar se je zdramil. Gos je začela postajati še bolj nemirna, prav kakor bi hotela razpeti peruti ter odfnčati... Čudno je postala Sita rju in bojazen se mu je dvignila v duši: bilo mu je kot da ima madež na sebi. Oblila ga je rdečica. Prešinilo ga je: in če izve Klemen? Tat bi mu rekel in s tatom bi ga nazvali meščani. — Toda Klemen se vendar ni nič trudil, Klemen nima ničesar iskati in se pritoževati, ker ni oral in sejal, tudi žeti nima pravice. Goska je zagagala tišje, skoro jokajoče. Sitarja je vprašal nek glas: "Kakšna pa je tvoja pravica? Ako Klemen ni oral, tudi ti nisi oral m sejal. Če misliš, da Kllemen nima pravice do nje, ali jo imaš morda ti? Kdo ti jo je dal, kje si jo, do-. •Sitar se je spdznal. Nihče ni oral . in nihče je ni zaslužil ob vročem solncu v potu svojega obraza in tu- \ tli nihče ne ume imeti od nje koristi. Če ni Klemenova, jc nj«egova še veliko manj. Kdo ima pravica ubiC •škrjanca, ki žvigoti v zgodnjem ju. trnu nad poljem, in kdo ima pravico vjeti siavca, ki poje mehko zvečer v grmovju in bi mogel reči, da je storil pošteno dejanje? Sitar je postal in odvezal rdečo ruto. Izpustil je gos v potok. Veselo je splavala med jelšami po tolmunu, kamor jo je nesla voda in za sabo je puščala na gladini gaz, na kateri so lomili solnčrti žarki ter se lesketali kot čisto zlato. In svobodno je veslala naprej .. .• »' Okrenil se je ter stopal nagla dalje. Na ovinku se je pokazala njegova bajta. Vegast dimnik je stal na strani in se oziral boječe raz mahov* t a streho. Na belih stenah so migljale solnčne lise, prav do bajte so segale cvetoče veje ter se dobri-kajoč dotikale zidovja. Bilo je sve-čano-mirno. brez g'lasu. Preko Si tarjevega obritega, koščenega ob-; raza plavala je zadovoljnost jasnega dneva. In potegnil je laken piš ttr sipa* belo, dišeče cvetje raz črešenj •doli na mehko travo. Iz knjige "Reliefi". SMRT ALI SVOBODA! — Črta. Spisal /. Zavcrtnik. Let 18.. je taborila kakih 200 moz broječa četa vstašev v gorovju nad Melinjem. Vstaši so ležali v skupinah okoli veselo prasketajočih ognjev, na katerih so pekli janjoe, ki so jim bili za zajuterk, kosilo in večerja. Nekateri so spali, ker so bili truck ni od ponočne straže, drugi so zopet pripovedovali o slavni že zdav-nej minoK slavni, junaški dobi, ko so se njih pradedje skoro merili vsaki dan s krvoločnimi Turčini, da so si ohranili svoboda Posebna pri zadnjem ognju, ki je plamtel ob robu propada, pod katerim se je zvijal srebrnobeli potok po romantični dolini je bil razgovor posebno živahen. "Jožo! Ne bo miru, dokler zad njega švaba (Avstrijca) in Turči na ne preženemo iz naše lepe, divno krasne Hercegovine," je rekel mlad vstaš, kojemu se je na obrazu čita-k>, da je dovršil komaj dvajseto leto. "Da, da Ive!" je odgovoril Jožo. "Pamttno govoriš, a mi smo preslabi, da bi se otresli tujega jarma, da bi izgnali Turčine in Avstrijce, ker med nami ni sloge, ni edin-stva " "Res je," je pripomnil Ivo. "Tur-činov bi se bili še znebili. ali*Av* strijcev se bodemo težko odlorizali, ki so zasedli Hercegovina z izgovorom, da so prišli -delat red in mir, da nas hočejo rešit turškega jarma. Vsi imovitejši Hercegovci simpatij rajo z Avstrijco in to le izgolj osebnega koristfrltovstva. "Vrag jih vzemi," je pikro izgovoril Jožo. "Kedar sede med nami, sanjajo vedno o svobodni Hercegovini, kedar so pa pred turškimi begi ali avstrijskimi častniki in u-radniki, pa govore, da je treba iztrebiti hajdustvo in dati deželi red in mir. Ob taki priliki nas imenujejo roparje, tatove.. "Ej, naj nas sramote izdajicc, ka- i}im drago," je polugiasno de- pošiljali šrapnele iz svojih žrelov ji je više vojnički stojao nego ku- Marija padaše u prostituciju (dir. Ive, potem pa pristavil glasne- v hrabro vstaško četo. gle Španjolaca. ne). I to radostno djete prirode če * "čas bo prišel, ko se bode to iz- Vstaši sa odgovarjali s puškami, Sta se ave ne uporabi za koba- mqguoe gde u najtamnijem kutu -istvo kruto maščevalo nad njimi njih četa se je krčila čimdalje bolj sioe, ima mnogo pancova i miševa, podldcii tlko je njezin ubojita tko?.. njihovimi potomci." in bolj. • koje sa at rovnign hlebom naumiše Sinklar je naj težo muke pretrpio "Ivo, resnica je," je rekel Jožo. Vojaška črta strelcev z nasajeni- uništit, i tako se dogadjaše, da me- srušio se na ulici od glada, u zimi "Ali vsled njih izdajstva bodo tr- mi bajoneti se je približala do ka- so, parcovi, otrovnihleb u Haik ma- bez stana i domovine luda pb ulica- peli vsi, ttfdi nedolžni Hercegovci, kih 150 korakov. šinudodje, i sa krupirovOm meljom ma. Kod jedne sale vidi skupštinu ki se bojujejo sedaj za svolbodo.. Sedaj je planil kviške Jožo, držeč dometne, bflei kobasice postavljaju, stupio unutar, da se stopi, i on se "Naj žvižga po njih hrbtih »uw gol handžar v roki in s klicem Wo|je se još Chemikaten faibajtx bori sa spavanjem, u to zvuči glas ženjski bič," je naglo vmes segel "smrt ali svoboda" vdrl proti so (mjesta sušenja) i sa drugim Che- govornika kraj uši ju. Druže ako če Ivo, ^saj- sami to hočejo. Jaz bo- vrazni strelski črti. mikalen ttečne načine i tako kao I. te slušati možda, če Vas zanimati* dem ostal svoboden, ker grem rajši Njemu so sledili vsi drugi še ne- gualitet stihe kabaisice (gerauhrte Druze? — stom ljepom riječu me v smrt kakor v suženjstvo." ranjeni vstaši. Wiirste) upromet razšilja. taji nazvao. Onsluša tog govornika, "Jaz tudi —" Sprejela j.ih je salva, ki je zopet Kad ovih malo primjera imamo te čuje riječi, koje još nije čuo. f "Kapitan, kapitan," je od daleč skrčila njih vrste, potem druga, tre- dosta. \ Cujme, ja govorim sa glasom, oni, klical visok Herčegovec, zarjovelo- tja... Kajim prilikama su radnici pod- za koje je ovaj svjet tamnica. Sa ga obraza, iz katerega je gledalo Jožo z desdtorico svojih je pto- vrženi, grozrte nespodobštine koji- glasom djeteta, koje daleko na ju- dvoje sokolovih očipredrzilo v svet. drl strelsko črto. ma rad tako razdelen, da mu je ne- gu u Tvornic, vune radi, izmučeno "Avstrijci se bližajo po dolini. Pro- Že je mislil, da je na varnem, kar moguče ni malo pažnjiu uzeti na u divljem zdvojenju, koje nevidi viantna kolona je, katero varuje mu zablisnejo zopet bajoneti na- osobnu sigurnost,— težke bolesti nikakove nade več grpb. Za one kakih 400—500 vojakov," je nada- sproti. prelomljene ruku il nogu, otrovlje- Majfke, koje u njenem siroomaš- ljeval dlošlec, ko se je Jožu pribli- "Vdajte se, vsak odpdr z Vaše nje krvi'itd. su posljedice! Priredba nom domu kod lojne svdce prede žal cto kakih 5 korakov. strani je odveč," je zaklical mlad sigurnosti? za kog? da se to pravi? smrtno žalostno i plačuč, da svet 4'Dobro, tem bodemo posvetili," časnik. "Obkoljeni ste." To stoji nas novaca, a ima toliko nepukne od tuge sto nj-ezina djeca je tpregovoril Jožo. "Ivo, vzemi s Jožo je sprožil samokres, in čast- radnika (koji ne stoje niš). glaiduju! Za one muiževe, koji cio sabo 100 sokolov in zasedi ž njimi nik se je zgrudil na tla. Zdaj je zo- Tako se moglo više put dogodit, svoj život radili a sad se u bred- ievi breg Bistrice, tam kjer Bistri- pet zagrmela salva in hrabre vstaš- da je .koji od nesretnilca u jedan nom stanju smrtno bolestni valjaju ca naredi prvi ovinek. Ko poči prva ke čete ni bilo več. — -----kot al sa kuha nom mast pao; ali nje- i svoojim zadnjim pogledam još puška na desnem bregu, tedaj spro- • # • gOV kraj \z ov>^ svjeta pronadjen bijedu videti mora, koji hranitelj ži kamenje, potem streljaj in ko bo- Drugi dan so pa meščanski listi je prekasno — dok sve do kostiju on beše, i čiju bijedu on na svom de zmešnjava največja, pa napadi prinesli dolga mrzojavna poročila, razposlano beše u daleki svet kao umirucem času udisati mora. Za z handžarjem. Mi bodemo tudi na da se je hrabremu polkovniku N. "popreko čista I. gvalitet kuhana svaku nesrdtnicu djevojku, koja mestu." . N. posrečilo vničiti po hudi bitki ns mast". , bludi bez sredstva po ulicama, za Pa teh besedah je takoj • prišlo parsko drujial, katero je vodil zna- I u mrtvoj saisoni morajo svi koju u dansnjiem stanju samo dvae življenje v vstavški tabor. Ivo je meniti hajduk Jožo, ker je neki do- radnici u 7 sati tamo bit, i tafco pomoči ima — bordel ili jezero! — takoj odrinil s svojo četo na od- mači oglettuih obvestil polkovnika, smaže 10 ili II sati više put i posle Tako ima lj«di, koji samnom kazana mesto. Jazo je odredil, da da vstaši nameravajo napasti pro- podne, dok se počme klati; zato jednako osječajp? naj se ognja pogase, da ne bi dim vijatno kolono, katero sla varovali vreme čeka ju radnici u jed nom pro- Sinklar beše usebi ufcrujan. On opozoril Avstrijce na pretečo ne- dve lovski stotniji. 2al, da ni bilo storiju, u kojem termometar, 20 plače i smije, viče i drhce. Kad go- varnost, potem je pa tudi odšel na mogoče pravočasno dospeti na bojiš- grad izpod niš pokazuje! i tako se vor beše dovršen, pjevajti svt Mar- desni breg Bistrice, kjer je hitro če in obvarovati obe lovski stotniji desi, da se radi sama 2 ili 3 sata to aeilesu, on mirno sluša bolji osje- razpostavil potrebne straže. vničenja. znači zaslužba 35 do 50 c. čaji razveselisega, kad pre beše u- Sam je vstopil s tremi vstaši na --Dode li radnik jednu mimutu kas- moran nezadovoljan, sad je opet veliko skalo, odkoder se mu je od- MOČVIARA.*) no Wt ** m{* cjelil 884 0(1 Plače Jak — & i* naj pošteni je *jude na- piral pogled na dolino. --tegnut; ali jer nijfl. dozvoleno u šo "Slobodu". Avstrijska predstraža je zavila Početkom ove godine izašao je u blizistojati i čekat to je primoran Na zadnji strani knige inmtnb v dolina Nji je sledila dolga vrst N^vYorku jedan roman "The Jun- da radi bezplatno. m vi govora, u kojima u ljepa soci- toz, ob katerih so korakali vojaki gie», pi*ac Upton Sinklar, u kojem Takodjer na policajsku ide Sin- jahsticka pitanja i njegova knjigu z nasajenimi bajoneti. Kake tri mi- velike i grozne tajnosti od dnevni ktar na čisto svetlo, nepronadjivi su ra uzimamo u našu sodalisticku nute kasneje bilo je videti vso pro- dogadjaja Čikaiki Bordeli, igračnice, opium . , _• viantno kolono, prav pod vstaši, ki n^šo, tako da država moraše svoje špekulanti a da i sa lopovima stoji Knjiga zvoni u svom pebjednom so ležali v zasedi. Sedal} se je zrav- komisare slati, za iztraživanje tih u sveži.. Čovjelk poavaje statu po- S1^ Mi četno naše neprijatelje nal Jožo, potegnil je samokres in neuzdrživi okolnosti. slovicu "Novac ne smrdi". srušiti — i jedanput.če Ch'kago bit sprožil. Strel je votlo odmeval od Več na svršetku špansko-ameri- Nas če predale-ko vodit, mi hoče- . jefdanput če Ch.kago.bit 02! T biiinjih in daljnih skal in opozoril kanskog rata, beše velike tužbe pro- mo u kratko iz tog romana poje* M. HfMg Avstrijce na pretečo nevarnost. tiv Beef-trust podignute. Stotine dince navesti. r IZ STRANKE. Prepozno! . — vojnika umreše od pokvarenog jela .Marija jedna bez roditelja, koja Glencoe, Oiio, 23. julija. 'Na levi strani je zagrmelo kame- kutij mesa (Biksenfleisch) a mnogo je sa poznatima preko došla cjemo '\Sa ovijem obveščamo, da ie nje, ki se je kakor sneženi plaz vsu- njih zadobrše teške bolestij aH onda jlf Sinklar kao jednu divnu seljan- Medn. soc. klub v Glencoe, O., drlo nad preplašene vojake, vse vni- se to dala lahko zatajiti; samo da ke sva životu vesela pjevajuča i ra- žao sjednicu na 22. juliia pve. god. čujoč in poteptajoč. Predno so se eksport Američkag mesa ne padne. do radeča, upozna se sa jednirn svo- Sjednicu je otvorio sodrug Ign. vojaki sploh zavedli, kaj se vrši, se Ali drugačije leži danas ta stvar, j;tn zemljakom Tomo Kusleita je- Žlembei^er, predsednik M. N. S. je vsula toča krogelj iz vstaških čim je izašo Sinklar roman eksport dan vesea i jak mladič koji si još K. sa soci;ali«t:čkim naadnavom ter j^ašk, noseč gorje in smrt med nje. mesa u Europu. — osobito u En- posle rada, koji dolar zaslužio jei je preč tao dnevni red. "Smrt ali svoboda," je viknil Jo- glesku u glavno trgovište padoše beše jako obljubljeni medjii' zem- Posije dnevnoig reda izvolili smo zo, potegnivši handiar izza pasa in skoro na ništnicu. Ijaci-ma radi svoje pjesme, te bez nove odhorn ke. koji slijede: Ign. planivšr nad rznenadene vojake. Pisac radio je u klaonici i vtdev- njega ne beše ni jedne svadbe od 2leniberger, predsednikom; Lui^i uSmrt ali svoboda," je zagrmelo kako krave u pravo na vremenu njegovi zemljaka, na kojo) ne beše Maigno,.podpredsednikom; Nicfc iz stotero grl in vstaši so vdrli za telenja čije meso zato kao hrandvo, prisutan. Oni se ljiubljaše, te oče- J. Sabalič, tajnikom; Martin Pire; svojim rvodjem, kakor ob nevihti je škodlivo, beše klane, za vreme kivaše njihovu sreču. Sa svim na- blagajnikom. Posije izbora se je narastliSjudournik, • komur se ne dok je "bos" sa prisustvujučim ko- porima borile se za njihovu buduc- govorilo o naznih stvara, Od sada more nic vstaviti. misiarom u govoru bio a il večer, nost, ali moraše u mejednakim bor- u napred, hoče obdržavat M. N. S. r\j_________Lr^si-lrsxll 1___1 __^o^i^vn^. 1_______»ijjl: r\.«i_tr _____» 1 . .. « . •. 3> - ^flti^jj ostal na straži, je prinesel vest, da gledao. odrežaše mu ruku, nemagavši radit; Darovao <> di. «e se gre proti tolovajenj-milijo. maja t. 1. 1200 železo-vlivarjev. V narjem< mestnem svetu sedi tuffl nekaj so- ■ _ Le-ti so Dodali v mestnem " ~ PoP°lno zmae° so bojeval. svWU>esoK»cijto, ki je bila so- delavci s, cementom v glasno sprejeta in v kateri se obsoja * se tudi lahko uvoz tujih stavkolomcev, objednem izl,čenl cklavct-rokodelci nauce.kako se pa zahteva, da podjetniki takoj '"ojevati zmago. Delavci s oemen-pnipoznajo vis^ zahteve stavkajočih.tom 80 dost^li 5 centov več plače ddavcev in tem potom" končajo na.uro- in (fa s.e 9mej° P" delu ra" stavko . . biti le organizirani delavci. Ti de- Kaj sličnega dof*danes še nismo lavci niso stavkali v ianuaiiu a,i doživeli vdeždi Wrlih" in "svobod- ^bruarju, ko je za nje najbolj menih" mod ■ ' u&ode'1 čas, ampak zastavkali so v Ta .slučaj le dokazuje, da si de- "»i^'j' "godnem času, ne da bi de- Slovenski in hrvatski delavci, lodajalce, že kake tri a>ljj več mese- . « ;« cev popred opozorili na stavko. Re- ne vprašujte po obli kli so na kratko: "Delodajalcit Mi kjn]| Vam damo 3 dni časa, da presodi-. ' istov, marveč po lavci lahko pomagajo, ako se zavedajo svojega razreda. — "Ameriško ljudstvo je na predvečeru velike revolucije. Do seda* še nismo m kKca: gabiti Ce's^Z \ZZ "Proletarec" izhaja le enkrat v mesecu, za) orožje; če pa ne moremo ohra- ZHC na uru- ^e se v rem zraikcm j . > niti temeljne pravice človeškega času >ie odločite, potem Vam damo toda prinaša VeČ pOUČnega gradiva kot Vsi prava in ffloveške svobode, potem vei iasa za v pretmslek alt mea , ,; ^ ^A \ bo nas klic, naj, zaerahmnonoro- tem časom ne bomo Helali." SlOVCnSKl ali hrvatski dnevniki in tedniki žje, istotako dosegel, kakor je dose. To j« hila kategorična izjava na* celem lefU ge* nase očete. Ni hujšega despo- Pram delodajalcem^ Delodajalci- so tizma na svetu, kakor je despoti- tarnali> vael zem denarja." Tega ni govoril kak socialist, ki stremi* aa preobratom današnje Slovaške družbe, ampak tako je govorit gubernator države Indiana, ki jc to svarilo vrgefl svojim poslušalcem cfo zaključku univerze v Cincinna-tiju v obraz. Seve policija ni nadlegovala visokega državnega uradnika. ako delavci) me odnehajo. Ali- slednjič so delodajalci sami rajši odnehali in pripozrcali vse zahteve de-la»vaev, kakor da bi hudič obrt vzel. Mi se še toliko bolj veselimo te zmage, ker je med delavci s cementom mnogo Slovencev, ki so se po kazali popolnoma solidarni z delavci druzih narodov. Tako bodo slovenski1 delavci tudi počasi spoznali, Delavec naj se izobražuje sam, -"Proletarec" stane le 50c. na leto. To zadostuje . . . . „ . . da le v krepki m moderni delavski Ako dandanes priznajo ze taki o^n^j, :e sila> pped katero se državljani, katerim je denar ame- tresej-0 kapitalisti. riške (plutokracij e -pripomogel do _ dostojanstva, ce na ceato. Vi je po amer. ustavi za razširjanje — Policijski šef v St. Louis-u je skozi pošto strogo prepovedano, odredil, dla bo vsaki policaj' ostro Ker sovražimo vsak huanbug, so- kaznovan, ako tajni pdlicaji zašle- vrasžimo tudi to, da listi v Avstro- de^da se ob nedeljah v njegovem ogrski oglašajo »loterijske številke okraju toči v kaki gostilni. — in tako oddbrarvamo opravičeno Ta odredba ni le provzročila, da postopanje proti razširjevan,ju'hum. morajo biti ob nededjah vsi policaji buga, ki je baš .v loteriji — v Av- 564 So Center Ave., Chicago. v. skižbi zavoljo bedakov, ki trdijo, stro-ogrski posebno —tako v cve-__ da bodo zveličani, če pijejo samo tju. vodo, ampak sili tudi tajne polica- Posebna -soc i j al i stični Hsti, bi te- Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. je, da izvršujejb ogleduško službo ga humbuga ne imeti podpirati. zdraylllk tm Motrati|© bolezni napram svojim kolegom v uniformi. Vsled tega naj vsi listi, ki imajo __________ tn ranooeititk. Hudodelci ^ St. Louisu se pa lahko zvezo z ameriško pošto, gledajo na y^vnllkll ^^»m^—v***** zahvalijo za to odredbo policaj saj bodo sedaj aahko na biiga, ki ga ameriška posta po pra- i«ven ohte**« bolniki naj piieio sioT«n»ki "gospodov dan" zvrševaH svojo o- vici izključuje. -—— ^^V^ržaii MttwSee je pri- Volilna preosnotv v Avstriji ni ^^^^ SLOVENCEM IN HRVATOM z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih ia buteljkah in drage raznovrstne pijače ter uoijske smodke. Potnikiflobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In tzborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar Jože Sabath advokat in prava« zastopnik v kazenskih In civilnih zadevah. Pišite slovenskil 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, III.' Res 5155 Prairie Ave, Phone Drexel 7271. Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri f ' čelo gibanje, s katerim se hoče do- za klerikalce nič tako pomembna, sečil po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in li«no. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem J". J". DVORAK <5c OO. 598-600 Blue Island Ave., Chioago.