1926 GOSPODAR Št. 16. Delo in varčevanje sta najmočnejša stebra narodnega gospodarstva. Prihranki tvorijo temeljni kamen za ljudsko blaginjo, so izraz marljivosti, nravne resnosti in zrelosti naroda. Prihranki ojačijo našo samozavest in zaupanje do nas samih. Prihranki so vir našega nadaljnjega plodovi-tega delovanja in veselja do dela, do podjetnosti. Prihranki nas zavarujejo proti nepričakovanim udarcem usode v bodočnosti. Varčevanje pa krepi tudi značaj, nas varuje negospodarskega in lahkomiselnega ravnanja z denarjem ter nam prinaša poleg gospodarskih tudi dragocenih nravnih koristi. Pametni starši kupujejo svojim otrokom takozvane »šparovčke« ter jih navajajo, da že v zgodnji mladosti začno varčevati z novci, ki jih dobivajo za god, za rojstni dan in ob drugih veselih prilikah od staršev samih ali pa od dobrih znancev in sorodnikov. Marsikateremu otroku se na ta način vcepi zmisel za varčevanje za cAo njegovo poznejše življenje. Kako pa-pametno je, če sc človek že v mladih letih drži pregovora: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. A varčevanja si niso izmislili ljudje samo za majhne, naivne otroke, ki varčujejo samo zato, ker jim pripovedujejo starši, da je koristno varčevati, in ker si z večjo vsoto prihranjenega denarja kupijo lahko kaj večjega, lepšega in dražjega, do-čim bi bili izdali posamezne novce za sladkor in druge sladke drobnarije. Toliko več vzrokov, da varčujejo, pa imajo odraslli ljudje. Koliko več nepotrebnih potreb ima odrastli mož, odrastla žena 1 in za vse te potrebe gre drobiž, z drobižem pa lete počasi kovači, metulji In tisočaki; lahko rečemo, da take nepotrebne potrebe požro le pri majhnem narodu, kakor smo mi, velike milijone. Najdeš v žepu petdesetico in si hočeš kupiti cigareto, pritrgaj si cigareto in vrzi petdesetico v nabiralniki Otipi ješ v žepu dinar, dva, tri, štiri dinarje, odtrgaj si četrt vina pa vrzi drobiž v nabiralniki Zalotiš v ročni torbici drobiž, ki Si ga dobila v prodajalni, ne nosi za sladkor, ne izdajaj za torte in čokolado, deni ga v nabiralnik in veliko bo tvoje veselje, ko ga boš odprla čez par mesecev in našla v njem vsoto, s katero boš kupila sebi klobuk, možu čevlje in otrokom, če jih imaš, tople zimske obleke Res je težko varčevati, še težje kot delati. In še posebno težko se je učiti varčevati, če je človek že star in še ni nikoli varčeval. A ta nič ne del Vsaka šola je težka, ne pa taka, da bi ji človek ne bil kos. Z dobro voljo premagamo vse. Odreči se moramo pogosto stotakotn in tisočakom, ki nam gredo po vsej pravici, zakaj si ne bi mogli odtrgati par kovinastih novcev, ki ostanejo, če jih vržemo v nabiralnik, itak naša last. Razloček je le ta, da se nase imetje Pri umnem varčevanju množi in raste, do- čim od posameznih novcev nimamo nič, pa prav čisto nič. Da se pri nas zmisel za varčevanje kolikor mogoče poglobi, poizkušali razširiti tudi med nami slovenskimi zadružniki nabiralnike, katerega sliko prinašamo v današnji številki. Pri domači hranilnici dobiš tako nabiralnik. Posegajte pridno po nabiralnikih in jih tudi praktično uporabljajte, t. j. polnite jih z drobižem še in še! Z nabiralniki moramo pričeti; z malenkostnimi novci moramo stopiti v šolo varčevanja, če hočemo, da si prihranimo za poznejša leta neprijetne očitke in jezo, češ, zakaj pa nismo varčevali tedaj, ko bi bili lahko, zakaj si nismo odtrgovali tedaj, ko je bil čas za to, zakaj nismo hranili drobiža za stara, nebogljena leta. Redki so, ki postanejo bogati čez noč. Mnogo pa je ljudi, ki si z žuljevimi prihranki pomagajo do boljšega gmotnega stanja. Stopimo torej v vrsto varčnih ljudi, ki delajo in hranijo, kakor bi imeli živeti vekomaj. Nalagati v nabiralnik tisočake ne bo mogoče nikomur, a nikomur ne bo nemogoče odtrgati si par dinarjev na dan ali na teden. Le tisti, ki se začne vaditi in vzgoje-vati v sistematičnem, vztrajnem varčevanju, lahko pričakuje, da bo kdaj mogel nalagati tudi večje vsote pri hranilnicah in bankah. No gre pa pri tem samo za nabiralnike in tiste vsote, ki jih z nabiralniki prihranimo. Tu gre za vse kaj drugega in važnejšega. S sistematičnim in vztrajnim varčevanjem krepimo svojo voljo in značaj, premagujemo svoje vsakdanje nepotrebne potrebe, ki niso nič drugega nego sad naših slabosti in naše malosrčnosti. Le kdor je mevža, se bo izgovarjal, da varčevati ni mogoče, češ, kako pa bom varčeval, ko ničesar nimam. Zato agitirajmo vedno in povsodi pri vseh zadružnikih in nezadružnikih za umno in vztrajno varčevanje ter pobijajmo predsodke, ki si jih ljudje v tem pogledu tako radi ustvarjajo! Varčujmol Hranimo! štedimo! PSesnjive kleti kvarilo vino. Bliža se trgatev, zato mora tudi vinogradnik izvršiti vse predpriprave, da svoj pridelek spravi v zdravo posodo in na zdrav kraj. Poudarjamo pa takoj, da bo prišel do dobrega vina le tedaj, če pusti grozdje na trtah tako dolgo, da popolnoma dozori in čim več pridobi na sladkorju. Danes se dobro plačujejo in prodajo le vina najboljše kakovosti, medtem ko mora slabo vino večkrat izpiti sam vinogradnik. Mošt oziroma vino mora dozorevati v zdravi posodi in v brezhibnih kleteh, Žal, da se pri nas pogosto dobijo vinski hrami, ki ue odgovarjajo zahtevam umnega kletarstva. Klet naj ne bo vlažna, mračna in nečista, polna plesnobe in paj-čevin.e. Tudi ne smemo v njej hraniti kisa ali celo petroleja, ne kisle repe in zelja in druge zelenjave, kajti vino v sodih kaj lahko vsrka vase take neprijetne vonjave in se potem skvari. Sploh moramo iz vinskega hrama odstraniti vse take predmete oziroma pridelke, ki se lahko skva-rijo in povzročajo neprijeten vonj in okužijo ž njim zrak. Ko smo iz kleti odstranili vse to, kar ne spada notri, začnemo s čiščenjem kleti same, kajti plesniva klet še najbolj kvari vino. Plesnive stene in strop temeljito ometemo, pri čem nam je posebno paziti na špranje. Ko smo plesen odstranili iz sten in stropa ter klet temeljito izmetli, potem jo dobro zažveplamo, da zamorimo vse trose plesni. V ta namen vzamemo toliko žveplenih trakov, da pri gorenju napolnijo ves hram z dimom. Okna in vrata moramo seveda dobro zapreti in zamašiti, da ne more dim uhajati, in pustimo tako hram zaprt okrog dva dni. V tem času je žveplov dvokis, ki se je razvil pri gorenju žvepla, uničil vse glivice in trose plesni. Po dveh dneh se odpro vrata in okna, da se klet dobro prezrači. Mi moramo pa tudi v bodoče preprečiti razvoj plesni v hramu, zato je najbolje ga temeljito pobeliti. Za belenje vza-< Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union*. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. nemo gosto apneno mleka. Da se plesen še temeljiteje aniH, ie priporočljivo dodati beleča še 5 kg modre galice na 100 litrov raztopine. r": K galico prej raztopiti t marši količini vode ia i*le to raztopino primešati bclciu. Belem se te da lahko doda na 5 kg apna 5 dekagra- idot boraksa. ki ga je prei rartopiti v vroči vodi. Boraks se dobi v drogeriii Če na tak sačia očistimo in pobelimo klet, šoto na dolgo dobo brez skrbi, da se nam t n>ej vino ne pokvari T--£ tla v kleti morajo biti temeljito očiščena in suha. Voda se ne sme nivr lir ra i. ker pospeši: e gnilobo in plesen v hramu. Naravr- -e. da mora biti taci vsa posoda orodje in druga priprava popolnoma čista in zdrava, karti nesnaga v orodij m posodi e na večkrat kriva_ ča se vino skvari. Če bi naši vinogradnik! male beli pazfa na čistočo v kleten in pri vinski posodi, bi obvarovali marsikak sod vir.3 pred pokvaro. Pravilno kleiarsivo zahteva nzH-ečv* snage v hramu.■ pn orodje :n pri posodi. Štajerski porenski kKvopecel!. Te dve penri zimski .abciks našega izvora sta razširjeni posebno po ca. ^ocr-S;ii oblasti odkoder se e posecno na-šanegar zase,al v sosedne pc'.ra.ine. Obe sorti sta že davno zna:.i ia _,ako cntani v sadni trgovini. Pravi štajerski mašanegar je bolj drobno, ;e izjemo m a srednje debelo. nekoliko podolgasto jabolko, proti osema koncema (proti peclra m mah:) enako topo zaokroženo. Površina sa ni popolnoma okrrg.a. ampak nekoliko valovila v smeri od muhe proti ped ju. Na drevesa so plodovi zelenkasto rumer.i. gc V ravninah in na prodnatih, suhih tleh uspeva prav tako. Bolje se sponaša v zračnih višavah in v globoki dovolj vlažni zemlji. Zarodi prav pozno (v 10. do 15. ie-tui, a >e petem zelo rodovitno, ker je v cveta neobčutljivo. Žal, da je drevo zelo nagnjeno k boleznim. Posebno ga napada škrlap in prav zaradi tega je sad tako rad hrastav in zanikam. Zato naj se ta sorta v bodoče sadi samo v višjih, odprtih legah vinorodnih pokrajin. P o r e n j s k i k r i v o p e c e 1 j je va-Has.to, včasih proti peclju nekoliko zoženo srednje debelo jabolko s prav kratkim, debelim pecljem, ki ga navadno zrine na siran debel, mesnat izrastek iz pecijeve ,zmice. Koža je gladka, svetla, citrcnasto r_mene barv e. Na solnčni strani je temeljna barva zabrisana z zamolklo rdečico in prevlečena s temnejšimi rdečimi pre-gami Meso je belo, sočno, prijetnega. slaJio-kiselkasiega, vinskega okusa. Zori že novembra meseca pa se ohrani do pomladi, ne da bi kaj prida venelo in ziahne o. Jabolko je na prvi pogled precej podobno hobovca, ioda ie lepše barve in boljšega oka.a, pa ravno tako trpežno. Dasi ga prišle varno glede okusa v drugo vrsto, je vendar zrav dobro namizno jabc.ko. Posebno ga čisla,o v trgovini ker ,e za pre- ti like rdeče nadahnjeri. Meso k- belo. čvrste in sr»čne ko ie dobro vlczano. je prhko prijetnega vinskokisclkaslcga okara. k: pride do prave veljave šele na pomlad, kc so »belka bolj in bolj redka. Godno e šele od božiča da >e .n se izvrstno drži do pozne r>e: mladi V sm :e vene. radr ne griie in ted: prav male zlabni. Za kupčijo in divgotraino rrevažarie ga ni boljšega -.abola. ker ima trde meso in se s: 'bliski skoro nič ne pczna>o. Razen tega da so plodovi vobče drobni, zlasti ob dobrih letinah nima ta sorta, kar se pridelka tire nobene druge napake. Spravljati se mora kolikor mogoče pesno v oktobra. V ljubljanski okoliri goie štaierstemu mešan cgaric prav podobno vrste k: j: pravijo g a m b o v e c. Od pravega ma-šanegana se razlikrie le v tolike. da so plodovi še bob drobni bolj okrogli in za spoznanje slabe jšega okasa. Navadno so tem koKkortoKko krastavi Poooinoma čistih je malo in samo v dobrih letih. Kliub tema je tudi gambover na ljubljanskem sadnem trga naj*bolj znano in za žel jen o jaboTko, posebno na pomlad. Drevo mašanegaria ima šibko rast. Vrh :e okrogel, košat in močne pobešen. S1 zasujemo pol metra na debelo z zemljo Krma v jami te začne kisati in čez dva meseca je že popolnoma skisana ter se lahko začne krmiti Vendar je boljše če jo pustimo za zgodnje pomladne me^ sece. ko nam zmanjka vse drago korenje, Tako okisana krma je izvrstno krmilo za krave molznice, ki zelo pospešuje mlečnost. Brezplačna dodelitev državnih bikov. Kmetijsko ministrstvo je izdalo pra. vilnlk o brezplačni dodeli.vi drž. plemenskih bikov za vzdrževanje, oskrbovanje in vporabo. Da se pospeši: e govedoreja, bo kmetijsko ministrstvo nakupilo c-,ma ali v inozemstvu čistokrvne plemen-ke bike onih pasem, ki so pri nas razširene ozir, našim razme.am prikladne. Kdor se hoče potegovati za takega bika. mora izpolniti sledeče pogoje. Imeti mora do::,-, primeren hlev. zaresljivo osebo. ki :r.a pravilno ravnati z bikom, dovcl zdrave in tečne krme za prehrantevaaje lika, primerno tek s lisce za bika. Bik ;e pod stalnim nadzorstvom ekrajnega - nema ia živinozdr last oskrbovalca. ikrs dravnika. Po treh 3e:m preme v Kk < vc>z neooču.. ivo. Drevo rasle bujno in razvije ve okrogel vrh. ki se pozne e. ko začne obilo roditi tako pobesi. da jako ovira promet pod d-evjem. Zarodi kmala in je izredno rodovitno. Tudi za bolezni ni občuti.ivo. Imeti hc.če pa globoko, vlažno zemljo. Zaradi naštetih vrlin ploda in drevesa zasluži, da ga ii:ime* povsod, kjer rna zemlja uga a. Okisanje knre. nižamo se jeseni, ko ni vedno mogoče spraviti otavo m druge v-rste krme suh;, pod streho. Dan je prekratek, solnce ni a tiste meči, da bi hitro osušila travo, ii.ia ia rosa nagajata pri sušenju. Na dragi sirar.i pa imamo ravno leseni obilo dobre krme, ki bi nam pozimi dobro služila. če bi io mogli spraviti v reda in v p oral. nem stanja. Taka krma je v pozni jeseni tret;,a košr.;a o ta ve aH otavna. detelja pesno perte zeljno listje, repna rima. zelena koruza in drugo. To vse se da z uspehom ohraniti za zimo na sledeči način. Na prikladnem vzvišenem mestu blizu hleva ali vrta izkopi jem o jamo n. pr. 2 in pol metra široko in pol do tri četrt metra globoko, dolgo pa kolikor imamo -ake krme za spraviti. Za 100 centov zelene krme mora biti iama približno 5 m dolga. Jama mora biti tako postavljena, da vanjo ne more deževnica. Postranske stene jame so poševne tako. da je jama na dnu ožia kakor zgoraj. Na dno jame naštel jemo 10 cm visoko koruzne ali pše-rične slame, na njo pa speljemo vso poki i-cno ali drugače nrirravljeno zeleno krme in dobro stlačimo, da se ves zrak iz rie iztisne in da se vsa snov trdno sprimc. "V rh zemlie nakopičimo k-mo v podobi strehe. Kup krme pokrijemo s slamo in Češenj proti vrebcem. V vinogradih pa tudi v si i: vnjakih so nam vrabci posebno jeseni ko zori grozdje in sadje, ka; aerrnetri čestje ki jih ni tako zlepa odpraviti. Šele \ novejši dobi so prišli na prioroste sredstvo, ki vrabce odžene: to je česer. Glavica česna se razpoloviči oziroma razreze in več takih kosov ooveže na sadno drevo oziroma na trte. Vrabcem ni všeč močen duh česna, ki se razšina okroi.' sadja in grozdja, zato odlete in se ne prikažejo več na taki trti aH drevesu ki e okinčan s česnom. Svetovali bi posebne tistim vinogradnikom. ki -im vrabci delajo obilo škode, naj poskusijo to pripre*::> sredstvo. Denar. g Vrednost denarja 21. L m. Naš dinar se je v zadnjih štirinaištih dneh ns inozemskih bonih znatno popravil ter \ t \ a sedaj v Oarihn 9.145 rrnuitc.v. Druce valute so bile primeroma staine. izvzemši ite. anske lire in franeoskejra frar ia. ki sta nekoliko nazadovala, pozneje .-e pa zop: t p.ipranla. — V ZagTebu so se plačevale t., 'e valute po teh-ieVenah: 1 funt šterling 274.70 Din, 1 dolar 56.46 Din. 1 nf-mška marka 13-47 Din. 1 švicarski h-ank 10.94 r-in. 1 avstrijski Šilinc 7.97 Din- 1 francoski Irank Din. 1 italijanska lira 2.04 Din. 1 «?j\Ka krm Din. 1 inika drahma 0.73 Din, 1 bourarski Jev 0.40 Din. 1 romunskii lej 0.24 Tin. 10.000 madiarekih kron 7.^4 Dm- — Dvig dinarjeve vreinosti e v povečanim izvokodi zsdr;? dobe, vf, sar so ponudbe tujih deviz na bor.-----obilne. Da se ne bi dinar preve' dV~' ' nakupu;,e Narodna banka h:> r.ev;5'iz. čim hoče obenem nadomestiti svojo atv no rezervo. g Novi jugoslovanski zlatniki. Finančni minister je dal dunajski kovnici nalog, da nakuje na naš račun zlatnike po 4 in 1 du-kat. Modeli so 'že izdelani. Zlatnik od 4 du-katov ima velikost starih petkronskih novcev in nosi na eni strani sliko kralja Aleksandra, na drugi pa sliko Belgrada. g Carinski nadavek v raznih državah. V Avstriji velja 1 zlata krona 1.44 šilinga, v Madjarski 1 zlala krona 14.500 papirnatih kron, v Jugoslaviji 1 zlati dinar 11 papirnatih dinarjev, v Romuniji 1 zlati lej 40, od-nosno <50 papirnatih lejev, v Italiji 1 zlata liia 5.89 papirnatih lir, v Norveški 1 zlata krona 1.40 papirnatih krone, v Bolgarski 1 zlati lev 15 papirnatih levov, v Grčiji 1 ilata drahma 14 papirnatih drahem. g Cene srebra so nazadovale. Iz Londona poročajo, da je tam cena srebru v zadnjem tednu izredno padla. Kot vzrok temu se navajajo vesti, da namerava japonska vlada kakor tudi indija uvesti zlato vabilo. Razen tega je pridelek srebra v letu 1925. za 18 odstotkov večji nego v letu 1924. g Koliko denarja na osebo je v posameznih državah? Na dolarje preračunjeno (1 dolar — 56.50 Din) pridejo naslednji zneski novčanic in kovanega denarja na eno osebo: na Angleškem G5.9 dolarjev, v Švici 53.5 dol., na Francoskem 36.8, na Šved-kom 28.4, v Nemčiji 22.3, v Avstriji 22, na Češkoslovaškem 17.8, v Jugoslaviji 8.9, na Poljskem 2.9, brez kovanega denarja: v Španiji 37.5, na Madjarskem 10.3, v Romuniji 8 dolarjev. g Ustalitev lire. Italijanska vlada namerava ustaliti svojo liro na podlagi njenega sedanjega stanja, in sicer v razmerju 1 dolar == 27.78 lir == 56.67 Din. Na podlagi lega razmerja je prevzela Banka d'Ita-lia 90 milijonov Morganovega posojila v Ameriki. g Nemško novčanice po 1 in 2 rentni marki so vzamejo iz prometa. Te novčanice so bile izdane s 1. novembrom 1923 in veljajo kot plačilno sredstvo samo še do 30. septembra t. 1. Po tem roku jih bodo zamenjavale le blagajne Nemške narodne banke, in sicer samo do 15. decembra t. 1. Cene. g Ljubljanska blagovna borza. Na naši brzi je postalo v zadnji dobi nekoliko bolj živahno in sklenjenih je bilo več kupčij, blago se je prodajalo v vagonskih množinah posta\ijeno navadno v vagone na nakladalni postaji, če ni drugače označeno. Cene za 100 kg so bile te-le: Pšenica nova banaška 260 Din, pšenica domača 285 Din, koruza bačka 165 Din, koruza domača 205 Din, oves novi bački 155 Din, rž domača 20o Din, fižol beli novi 170 Din, lancr.o seme postavljeno v Ljubljano 380 Din, krompir rani v Sloveniji 95 Din, seno sladko stisnjeno 100 Din. g Tržišče lesa. Kupčija z lesom je nekoliko bolj živahna. Prodaja se les v vagonskih pošiljkah po cenah, ki veljajo za kubičen meter. Navadno velja ta cena za bjago, naloženo na vagon na oddajni po-8tai') če ni kako drugače označeno. Cene s° bile le-te: Borovi hlodi, oddani na namembni postaji na Gorenjskem 240 Din, smrekovi hlodi 200 Din, hrastovi hlodi za rezanje podnic 400 Din, trami merkantilni, postavljeni na mejo 320 Din, hrastovi trami ostrorobi, na meji, 1400 Din, plohi bukovi, neobrobljeni 400 Din, plohi hrastovi neobrobljeni 900 Din, bukovi testoni, mon-te na meji 500 Din, remeljni in polovičarji na meji, 500 Din, brzojavni drogi, smreka, jelka, bor, mecesen, obeljeni, zdravi, ravni in primerno suhi, za komad različno po debelosti 40—52—68, postavljeni na mejo via Trbiž. Bukova drva, meterska za 100 kg, na meji, 20 Din, hrastova drva na meji 21 Din. g Tržišče z vinom. Vino se kupuje le za domačo potrebo, za izvoz je predrago, da bi moglo konkurirati na zunanjih tržiščih. Zaloge lanskih vin so še precejšnje. V mariborski oblasti se trgujejo lahka 7.5 do 8.5 odstotna vina po 5—5.75 Din, 9—10 odstotna po 6—8 Din za liter, za finejša se zahteva 10—12 Din za liter. Starejši fini letniki se trgujejo po 13—16 Din liter v kleti vinogradnika. Hrvatska 8 odstotna vina stanejo 4.8 Din, banatska do 9.5 odstotna 3.25 Din liter, dalmatinska 11 do 12 dstotna bela in rdeča 36—40 Din za hekto-grad Malliganda (Din 4—4.S0 liter). v Živina, g Ljubljanski živinski sejem 15. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 138 konj, 6 žrebet, 57 volov, 57 krav, 17 telet in 92 prašičev za rejo. Prodanih je bilo 38 konj, 5 žrebet, 45 volov, 40 krav, 14 telet in 40 prašičkov. Konji so se trgovali od 500 do 6000 Din za komad po kakovosti. Cene za kg žive teže: Voli I. vrste 7.50 Din, II. vrste 7 Din, III. vrste 6.50 Din, krave debele 5—6 Din, krave klobasarice 3—4 Din, teleta 9—10.50 Din. Prašiči za rejo se se prodajali po 500—600 Din par. Cene volom so padle za 50 par pri kilogramu. V Italijo in Avstrijo je bilo nakupljenih nekaj volov in krav. Kupčija je bila še nekam živahna. g Mariborski živinski sejem 14. t. m. Prignalo se je 12 bikov, 9 konj, 190 volov, 444 krav in 6 telet, skupaj 661 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 8—8.50 Din, poldebeli 7—7.50 Din, vprežni voli 4—6.50 Din, biki za klanje 5.50—6 Din, klavne krave debele 6—6.50, plemenske krave 5—5.50 Din, krave za klo-basarje 3.50—4.50 Din, molzne in breje krave 4.50—5.50 Din, mlada živina 5—8 Din, teleta 10 Din. Prodanih je bilo 382 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 85, v Italijo 16. Kupčija je bila precej živahna. g Prašičji sejem v Mariboru 17. t. m. Tega dne se je prignalo 334 prašičev. Povprečne cene za komad so bile: PrašičiS do 6 tednov stari 50—100 Din, 7—9 tednov stari 125—450 Din, 3—4 mesece stari 250 do 300 Din, 5—7 mesecev 420—450 Din, 8 do 10 mesecev stari 525—550 Din, 1 leto stari 1100 Din. Kg žive teže je stal 9.25 do 10 Din, mrtve 15—17 Din. Kupčija je bila živahna. Prodanih je bilo 179 svinj. g Živinska sol. Ker je letošnja krma zaradi poplav ponekod tako slaba, da jo živina slabo žre, je upravni odbor državnih monopolov sklenil proizvajati posebno vrsto soli, ki bo služila kot dodatek krmi. Ta sol se bo izdelovala v Kreki, in sicer dnev- no po dva vagona. Prodajna cena bo znašala 1.50 Din za kg franko Kreka. Osebe, ki si bodo želele nabaviti to sol, bodo morale položiti kavcijo pri monopolnem skladišču v Kreki. g Naša žetev 1. 1«J26. po uradnih podatkih. Po predhodnih začasnih podatkih kmetijskega ministrstva znaša letošnja žetev v vsej naši državi sledeče število milijonov metanskih stotov: 20.595 ozimne pšenice (lani 20.843) in 0.623 jare pšenice (lani 0.561); 2.542 (lani 2.611) ozimnega in 1.480 (lani 1.339) jarega ječmena; 1.727 (lani1 1.764) ozimne in 0.373 (lani 0.233) jare rži; 0.4G9 (lani 0.435) z ržjo pomešane pšenice; 3.739 (lani 3.450) ovsa. Celokupen pridelek vseh vrst žita ni zaostal za lanskim, ampak! je celo nekaj večji. — Od tega je Slovenija pridelala 622.500 met. stotov pšenice, 209 tisoč stotov jarega ječmena, 349.500 stotov rži, 32.000 stotov napolice in 248.000 stotov ovsa. g Letina koruzo. Lepo solnčno vreme prošlega in tega meseca je zelo povoljno vplivalo na koruzo, ki je prej zastajala v. razvoju zaradi vednega deževja. Tudi v polovici septembra nastopivši dvodnevni dež je mnogo pripomogel, da izgleda koruza • dobro. V naših vzhodnih krajih in deloma tudi pri nas, se obeta dober pridelek povsod tam, kjer ni povodenj uničila polja. Žal, da naši poljedelci celo pogosto pore-žejo vrhe in listje koruze, dokler so še zeleni. To je zelo napačno, saj koruza ne more dozoreti, ker ji manjka hrane iz listov. 1 g Cenitev hmeljskega pridelka. Mednarodni hmeljarski kongres na Dunaju je ocenil letošnji hmeljski pridelek v nekaterih evropskih državah tako-Ie: v Češkoslovaški 140—153.000. v Nemčiji 88—103.000, v Jugoslaviji 50—57.000, v Franciji 73 do 77.000, v Belgiji 37—40.000, v Poljski 30 do 35 tisoč, v Avstriji 1000, v Madžarski 800, v Romuniji 300 centov po 50 kg. Cenitev še ni končnoveljavna, ker še manjkajo podatki za več držav. Končno cenitev izdeluje te clni poseben komite v Karlovih Varili. — Druga cenitev je ona Žateske hmelj-ske veletrgovinske firme M. Giitermann, po kateri znaša svetovni hmeljski pridelek po cenitvi 1,235.500 centov po 50 kg. Po tej cenitvi pridelek zadostuje za kritje potreb in celo omogoča nabavo zalog. Točnost statistike iz krogov nakupovalcev je običajno nezanesljiva, ker zasleduje povečini pritisk na cene, ne da bi imela za podlago prave podatke iz hmeljskih okrajev. Razno. g Načrti za zboljšanje naše trgovske bilanco. Pred štirinajstimi dnevi se je vršila konferenca ministrskega sveta, ki je bila posvečena gospodarski krizi, o kateri je poročal minister za trgovino in industrijo dr. Krajač. Minister je povdarjal potrebo, da bi se izvršilo varčevanje po zgledu Francije, Italije in Belgije, da bi se namreč preprečila luksus in poset naših ljudi inozemskih letovišč ter da bi se podvzeli vsi koraki, ki bi omogočili zboljšanje naše trgovinske bilance. Uvoz luksuznih predme- a*. »DOMOLJUB« 1920 Štev. 38, Kupujte samo prvovrsten pridatek h kavi in takšen je r/;;: »Minska cikorija" ki daje kavi dober okus, izdatnost in lepo barvo! m u, v; • * >».>■ ilft/i w*w£? n fi&^t k tov v našo državo >o namerava preprečiti na nune načine. Sklenilo se je za enkrat, da se bo od vseh naših zastopnikov v inozemstvu zahtevalo, naj pošljejo vse uredbe in /a k one. ki obstoje v teh državah za »boljšanje gospv\lars';e-ra položaja, za pobijanja luksuza in podobno. p Novi ieleiniški urili. S 1. oktobrom stopijo v veljavo novi železniški tarifi. Ge-neralna direkcija državnih železnic ie izdala le tarife v dveh knjigah: 1. lokalna tarifa /a prevez blaga, ki obsega izpremem-bo ."elez-niško-obratnega pravilnika, blagovne klasifikacije, nadalje določbe o računanju voznine in posebnih pristojbin. 34 izvoznih ter 40 izjemnih tarifov in tarifne tablice. Ta znesek stane 70 Din. 2. tarif za luke. ki obsega poleg ostalih določb 4S pri-r:aniških tarifov s pripadajočimi vozninski-mi postavkami. Stane 60 Din. g Lesni sindikati. V Moskvi se vrse pogajanja med ruskim lesnim sindikatom in zastopniki poljske ter češkoslovaške lesne industrije : a ustanovitev skupnega sindikata. Sindikat naj bi služil skupnemu nastopanju na inozemskih tržiščih. Pridružiti se mu želi tudi letonska lesna industrija. — Paren tega bodo \ kratkem zborovali na Dunaju zastopniki lopnili industrij Avstrije. Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije za ustanovitev posebnega lesnega kartela. g izvorne carino ti» les v Avstrijo stopijo v veljavo s 1. oktobrom, in sicer na neobdelan les. jamski les telegrafske d popovo itd. Drva, pragi in impregnirani tele-grah\i drogi so prosti izvozne carine. BRINJE za žaanjekuho sadi Mttjft SE^TR 4 KOMP. Ljablfaaa. 7!atniWo T -zlatorog. terpentinovem {.tdMltAC MILU *o d.-'.e ra.tte iWf[» o*rSc Mariia Hair- L?ubl»ar.a Opekarska cest;.. Mite SerS. i D«! »oe£. p Rt* rs.. V-ilkz. Poti? ( V Lata Lociia Kj:;rcv(; Kf »sik, Koti kukovk. LLarSaSc N Stt. oblikf Gott.;: ("-»i i c i. Pod« i h. paru Poliane Y»lt:-r Dcrr.iar, Ska!<« pr-. Vtimjt; Apoloni« Kem Vrhniki 11 Mibacu Tectiik.. rtromik Stmiirc laikj Pupcinik LsV-c Zourinck, Zagret., Ciglanu ji-adska Vi-č*. V3ki ™r>t& KirfrrBC- 3o* Pihcmii. Sisnk Ccl-Ai i BlažiL Pazjiajrar. Araa Camc Kaniia kri. Gnaiica. t33i DOBRO ZNANA semenska »češka« pšenica naprodej v graščini CODELLL Moste p. LjabljanL Mizar. VAJENCA z vso oskrbo t hiii sprejmem. Več s« poizve pri »LIPI«, Sent Vid nad Ljubljano. štiri telice, tepe, 1 leto stare, so naprodaj t gr.iičini Bokalci p. Ljubljani Ravno dospe'a velikanska tnr.oiira z ga. Lepi trpežni moški in ženski štofi henti. flancla in rarno drugo zimsko den si nabavite rimsko blago, oglejte logo, kakor tudi zanimajte se za troje cme. - Dalje prodajam odslej r.aprcj strogo po tovarn, cenah, tako, da si * reven lahko nabavi blago za mat den potrebo Pribite, oglejte si :n pr.priča Najnižje ccce za najboljše blago dosriete edioo pri tvriiki J Menartu - Domžale. r.skcga b!a-krasni bar-blajo. Pre-si mojo ii-prav nizke letno b'.cgo sak še tako ar za s\ojo li se boste! tEVUAKSKEGA VAJENCA, 14-15 let, novia« ali takega, ki se jc že učil. sprejmem tal;™ >„<, ŠUŠTERS1C, čevljar, Šmihel 49 pri Novca oesi" Ia gornješldijtki KOKS plsiliriki kiSSftc za io-.Uji, I rern« in ctrtrsht* Vor.en po 75- Din 100 kg samo pri DON. CE31M LjaMjni. tf: ,1 a. a 1/i. Tel 55 SlUadiSJe ■ IfaMkan S BRINJE (laško in hrvaško) se dobi pri FR \N POGAČNIK, Ljcbijana. Dunajska ccsta št. 36. HŽOL kupuje vedno po najvišjih dnevnih cenah FRAN POGAČNIK, I jubtjana. Dunajska ceia 36 KROJAŠKEGA VAJENCA sp.-cjmc tako Janko SKUMAVC, Ljubno 55, p. Poiaart £»349 Otvoritveno naznanilo! Pavla M urita Kocjanč č si dovoli na uganiti, daje odprta i 10. st^len.b. ora t. I. svo| ZOBNI ATELJE t Ljubljani, Dunij^ka c. 29/1. (Go=r>o-..irska zreta). Odprlo od »—12 In 2—6 zvečer. Ob npdel ab !n prj.inikili ne sprejemam Emajliranje (lakiranje) ko .K, <. rvitufc ij>- —1 — sur.-L scro.ifi^r ere pfNJ»eu«T v ri-snifc btrn!. tnrtfe »a ogrf® t pss&bn«. 5:».u k n:. siru rta Lttc lr. r*. Leopold Sušteršič, Dunajska cesta 41 nas: roi. If. Kriii^fa. prnamr- Kč pD;oiti|il ST0EWER irrtK stroj1 t« irroift m. tff u rut iom. P-rirt r r.'.-v o — friforoCo« 2« iensko kroiaitvo M. KEPA — LJUBLJANA B.ciwc:kii cesta IS. L nadstropje. Itro. MJS Vsionro « kr sr-e -f- takoj tudi VdJCHUd pod H let abrefa Z detd« toM preda,->ft Hrana ir. iltaoi lak r - k Joiel Lejat, krojtJii mojster. Pristava 5, p. Križe, Gorcm®, Ivanrek: >V.ama. kdo pa je naredil'0 visoke gore?c Mati: .Ljubi Bog, Ivanoek.< Ivanček: >To mu je bilo \To6e, ko i« moral pesek in kamenje tako \-i?oko m®" ta tik Na.in:>':, znano, nfc.iboi. mzširieni it ni panealjjotiše sredstvr proti r<-vnie:izmi. uit otm u zununoit. Biubuat i- uiaca. (rmntic: itd. )t mALGAm proti revraatizmii. -'-"lfi" )f zdrE'-:lc. i:, pt jiozntji tud onKirar on-jt naše države ter * ki« it* - oc'1'tr"—rinr ni zciTrv^vsnit -Kz^ti vot t Pnrizn. Londonu. OtmcrL Patmcmcu c 4 zumm. me na. jam it 4 častnim: dipiomami. . pa tud. V. ic intaste ZDon^olm: 4 str.k»enice ^Aigf *" t jioštnuu it ovojen. 21 I>ia 77'— f stetlarit r „ r 133 — - » » • * m » 20*1'— 320-— Rasj-ato.ia prAt. Ubontorij Saiak 4. T>a je dobro sirarn a. m lahko ako pr»- &t»te nitje nar^dftno zahval«: tahfiratm-t} »\1r«'. lnJ»»* m t* rrt*T» mr.Jlk urotlt .Aler« >» U *W4 hi " takrat Javil wi>)» nutra^ IJenJe ni narcr» rfrintilnna. . )e > ojnf teUvf tu ri.zui (,W,]b..mJ n ml tuiora crUilit1" 'J rf^-m»tlwm I U. •■> a>e rnprt prtsflltl. «» »nt utrni n »»"»< u ^''V ^IbI *a» nitrom nasnanltl pasfte* itrtaaaMr 1»».» »i! prr)«- " * tek. uJtaN prntl rirmatlmiL .m, rnilutBI »c f« mnnrl prt Tink. rs", t na^>nijtin: TTju.kf.n.. «1 r» ta T-t,4fl K prt r»k ti nr M !»M prt kKt kaVf. ttrMnlrr ^ A I adrarU«, M manrAkrat (iohrf Ma-e ti chiatri mmmgr h»»««nl rnSlitte ti.nt ta u muf ntanre tf & f.toi)aait »Alre» v tekmtrja Wk Sw.*UraijM» ECT>0iJP BOGIC^