koristi da lav-Ijudatva. Delav-opravlčeni do kar praduciralo. papar la davoted Ifitaraata of the Injclaaa. Work-ir« entitled to all what thav producá. Entered »« »eooad-alaM m%lt«r, Dac. 1,1907, at Ue peat offtc* at Cbleago III. uiidei lb* Act of Con|reat ef Meroh trd. 1N7V. Office: 2146 Blue Uland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se' PAZITE! naitevilko v oklepaju« ki ae nahaja poleg vašega naalova. prilepile« nega apoda| ali na ovitku. Ako (2o2) te številka tedat vam a prihodnjo števlIko našega llata po tača naročnina, Prosimo f ponovita takoj. Stev. (No.) 251, Chicago, Ul., 2. |ull|a (July) 1912. Leto (Vol.) VIL vencija demokratske stranke. Z vso možno glorijo ae je pri-zaduji teden konvencija ratske stranke. Vsa ame-javnost z napetostjo priča-izida, to je, imenovanja sedniškega in podpredniške" ga kandidata. Vsa predzna-menja so kazala na to, da bo de-mokratska stranka sledila svoji rejmblikauski tovarsici ter se razdvojila v napredno in "stand" pat" sko ali konservat;vuo f£i»k-cijo. Kapitalistična interesi, grupirani v različnee truste, so se namreč tako razširili, da so začeli prihajati med seboj v konflikt, ker se eden trust razvija na škodo drugega. Začel se je med njimi boj za prvenstvo pri vladi, katera ima izročiti ameriški narod v brezobzirno izkoriščevanje svojemu — dobrotniku m zaščitniku, kateri ji je pomagal do oblasti. Ta ko« j a med trust i za naklonjenost vlade je vzrok nesloge in razporov v kapitalistični Bolitiki. Grupa trustov s sorodnimi interesi podpira enega kandidata, druga grupa druge" ga. tretja tretjega. Večini trustov je danes prav ▼seeno, katera izmed obeh strank pride na krmilo, kajti Rocke-feller, Morgan in drugi magnatje imajo svoje zastopnike v republikanski, kakor tudi v demokratski stranki. Tako na pr. podpira Morgan v demokratski strariki Clark-a, v republikanski Boosevelta, in Kockefeller v demokratski Harmona in še nekatere druge, v republikanski stranki pa Tafls. Naj ton j Kapitalistična grozodejstva. Harbarskai grozodejstva, katera so uprizarjali ]>remogovni magnatje pred letom v Westmore-laiulskih premogov iščih, so se letos zanesla v Vest Virginijo, kjer so razmere taikio1 neznosne, da postaja okrutna» Rusija pravi raj, ako se primerja s peklom v West Virgin i ji. Tu so od premogovnih baronov najeti profesionalni izzi-vači, pretepači in morilci ustvarili pravo strahovlado, koje tHvjastvo ne pozna nobenega zakiuua in nobene konstitucije. Zaikon in koustitucija sta volja in sam opaznost kapitalističnih maguatov; in tej volji se mora vse brezpogojno pokoriti in klanjati, sicer najeta druhal hi je in mori brez vsakega usmiljenja. Ti morilci pripadajo Baldwin Agenciji, koje lastniki bogatijo s tein, da preskrbujejo kapitalističnim oholežiem take if" vržke Človeške družbe. V Painter Creek-u udero ti divjaki v hiše štrajkujočih rudarjev kadar se zmislijo, bodisi po noči ali po dnevu, in to brez vsakega povoda ali sodnijskega dovoljenja. Aretirajo in pretepa vajo rudarje, nesramno žalijo in izivajo žene in otroke. V nekaterih slučajih so ženam grozili s silo, ako moža ne prisili, da se ukloni volji svojega izkoriščevalca ter se še zat naprej vpreže v jarem gnoi" ne bede. Republikanski guverner in njegova vlada vse to mirno gleda, seveda, in dopusti, da se teptajo v prah zakoni, katere izvrševati je njegova dolžnost! Kje je ameriška konstitucija, ki naj garantira vsakemu prebivalcu osebno svobodo in na katero *o naši pa-triotje tako ponosni. Vse to je sa" mo za bogatine! Za reveža, za de" Sad kapitalistične družbe. Roosevelt išče tovariša. Nova stranka ali Rooseveltova stranka si hoče na vsak način za-»iguriraiti delavske volilce. Brez V Chicagi, kakor v vseh drugih tel» glasov ne more imeti uobene-velikih in ivst i h na tisoče otrok spi K« »Panja m. zmago. Ker pa Roo" v brlogih. Na tisoče jih je deset- **velt ve, da on nima mkake pn-krat preveč izdelanih, še več jih Hl[t; za «'»<™ke delavce, a je, ki ne dobivajo zadosti hrane, ki so umazani, raztrgani, bolni. predsednik hoče biti vseeno, zato išče sedaj moža, ki ima za selmj Nepreskrbljeni otročiči le#ajo «Mavatro. Teg» hoče postaviti *a aga republikanska stranka alttstvea ni zakonov, ni konstitucije, demokratska, trustom je njihov profit zasiguran. Tudi oseba, s katero ua Čehi zmaga ena ali dru* ga stranka, ne more delati razlike. Vsak izmed komlidatov ho vezan podpirati svojega zaveznika — trusta; in ako podpira enega, ne more nasprotovati drugim. Tako Ih> šla naprej sedanja mizerija, v kateri živi ameriško delavstvo, dokler ne bo prišla na krmilo stranka, ki bo vzrok sedanje bede — to je privatna lastnina narodnih hogatstev in produkcijskih sredstev, izruvala I a koreninami vred ter upeljala !• ikupno lastnino. To delo po ima izvršiti po svojem programu socialistična stranka. Od stranke, v kateri se |>oteguje po deset mož za predsedniški stolec, kakor s to godi na sedanji demokratski i konvenciji in ki je vsled tega prava godlja koristolovstva, de-| lavstvo ne more pričakovati po-jmoči, pa naj njeni voditelji še t toliko govorijo o pobijanju trn-[stov, o rešilnem tarifu itd., kajti iMiašnji zakoni branijo in zagovarjajo trust«- pri njihovem ro-rski^ai početju. Kdor zago-arja sedanje zakone, zagovarja B^danje izkorišeeeanje. In to gdelajo kapitalistične stranke v poJni nteri. i*Demokratska konvencija še ni (Imenovala svojih kandidatov v 9času. ko to pišemo. Treznemu [človeku se mora vse to zborovanje zdeti pravi cirkus, v kate-Jp tekmujejo razni klovni za prvenstvo. Sicer je vsak klovn VOgače našemljen, a klovni so vsi in vsi plačani od svojih na-nikov. Naj 1s> že imenovan eri hoče izmed njih, vsak bo ¿n kolega Tafta in RoosevH- Bden izmed naših kongresma-* je izračunil, da je Rockefel-r-jevo prvo premoženje da-Tif* vredno 900 milionov dolarjev. Njegovi letni dohodki dnašajo 40 milionov dol. Njegovi mezdni sužnji se morajo potruditi, da dose-RoekeMerjevo premoženje tno višino enega hiljona, pred Ik> bog od njegu račun zahteval njegovih talentov ! T T ni svobode! Živahen volilni boj v Wisconsinu. Socialistična stranka, znana v državi Wisconsin pod imenom Socialdemokrat ičns stranka, je razvila v omenjeni državi zelo ži" vahno agitiaicijo za jesenske volitve. Vsi dosedanji strankini volilni boji v državi bodo zaostajali daleč za letošnjim, v kojem imajo organizacija, navdušenje, liter«-tura in govorniki glavno nalogo. Emil Seidel, kandidat za podpredsednika Z. dr. sedaj oznanja socialistični nauk po državi. — Organizator R. < Me Caleb je Tia delu v za pad nem delu, od koder poroča, da bodo skoro vsi eoun-ty-i imeli socialistični tiket pri prihodnjih volitvah. Istotako je na severu. Stranka je d'aïs tiskati 20.000 iztisov svojega farmarskega programa, katerega 1>o razdelila med farmarje, ki so za socializem zelto dovzetni. Ustanavljajo se novi soc. časopisi. Več nesocialistjčbih časopisov je pripravljenih odstopiti nekaj prostora za razprave o soeia-lizmu in za reklamo. Kandidat za guvernerja Carl D. Thompson, nekdanji "city clerk" v Milwaukee. prejšnji guvemerski kandidat W. A. .Tacobson in znani srn1 govornik Kom gold IkmIo prepotovali vso državo ter prirejali govore. Stranka ima danes 110 podružnic v državi in nove s«» usta navijajo. Na podlagi tega pričakujejo so-drugi v Wisconsin-n najlepših uspehov. Trgovska zbornica v Seattle. Wash., je sprejela resolucija, v kateri se hvali patriotizem in ka rakter sodnika — mešetarja lian forda, ki je preklical državljana ko pravieo socialistu Olsson-n. ("'isto naravno; kajti trgovska zbornica tako ni drugega, kakor klub republikanskih in demokratskih l>ogatrnov, ki bi gotovo naj raje videli, da bi se vsem sociali stom vzelo državljanstvo in to posebno sedaj, ko jim voda v «rrlo teče. zvečer k počitku v umazanih in raztrganih cunjah, katere so nosili po dnevu. Za te otroke ni skrbi, ni čistosti, ni oblek, ni jioste-lj; kajti to »o otroci nevežev. podpredutedniškega kandidata de lavatvu za vado, sebi pa za parado. „Roose vel tu se ne gre s«xlaj za to, kaj in kdo je ta mož, glavno je, da ima kredit pri delavstvu Upe postelje, čiste rjuhe iu o- ® vo1*» ponudeno dejo, kopeli, čistost in skrb dobi- ,lu,*to. vajo |>si »K>gatinov. Psi Florence Za -to si ie ^bpal P^1' Hopkius, Menlo Park, Californija, predsednika ameriške delavske dobivajo vse te ugodnosti, med demokrata John J. tem ko se psom gosfiodične Jennie Mitehell-a. Za slučaj, dklonil, jo l»o krat na dan. Vsak pes ima svojo Roosevelt ponudil znanemu deino- krtačico. Mitas Crocker je dedinja kratu Brvan-u, za katerega so Ro- deset milionov dolarjev. Današnja «evellavci sigurni, da ho Uko le- "boljša" družba torej 1»olj skrbi P° PO»^>lx> ^ejel, jk>se4>ih) se- za svoje pse, kakor pa ae skrbi za d*i« ko konvencija deino- tisoče in tisoče trnečrh otrok re- kr«tske stranke taki> nehvaJežno veaev. Družba, ki oblači v svilo prezrla in na cedilu pustila, dasi in škrlat. ki trosi zlato za drag in ^ imel ^ !"krat to da ^ bil stokrat nejKitreben luksus, ki v kandi*««-a u!m «nagarti z ce, se prav čisto nič ne vznemirja ob dejstvu, da umirajo tisoči na Berger o položaju. Minu'li teilen se je mudil v Chi" cesti o«! vsega hudega. Razkošnost nekaternikov je . .. , __ _ uatanovljnuii ..a p«n>7«„jlt. h„li «f-» k«n«w«n«n V. U », nMreči .....o^il. ; toda ta moril- Ber«e!" /'.IK,"«>,"ko1" na civilizacija I k, oUirfaia via,lo ^ ^vonl ,z v<' .. ,, .. . . . kini navdušenjem o prospektu, ki v svoji oblasti z vsemi groznim: . , * . , . . IkmIcelicami toliko faaa. ,la hod« ,lmaJ.°.1",."s *"■'»"»»« I/" J««-» ti mnogi, te mase spoznale jasno brutflilno infamnost dobičkažcljue-ga sistema, ki višje ceni pse kakor pa človeška hit j s. skih volitvah. Med drugim je dejal : "V bodoči jM>slanski zbornici s sigurnostjo lahko pričakujete naj- . . v mani 4 socialistične kongresmane. Številne mas«' imajo moc, samo v risiljttnih Hpri.meniti politično fx>tiska števil,,e m moč i.najoče MAzinHlje tpr 8e pHrah krivični sistem in prinesel med reveže pravico. Pred kratkem se je vršil v Ix>n-donu nai Angleškem "obhod lakote", v katerem so žene in otroci stavk u jočib pristan išnih in transportnih delavcev prosili prispevkov za štrajkarje. Več otrok in žen je vsled lakote onemoglo. Mimo njih so švigali razkošni avtomobili in elegantne kočije, h katerih je odsevalo nepopisno bogatstvo, 1'miranje od glada* je gotovo najboljše znamenje blagostanja in kulture v današnji kapitalistični družbi T A ljudje se kl jub temu še vedno branijo socializma, kar 7?nači, da raje umirajo na umazani cesti od gladu kot pa bi zahtevali. kar je njihovega. Ako bi sc delavci zavedal*, svoje moči, bi jim ne bilo treba prosjačiti za delo in za zvišanje plač, marveč bi to vse samo od sebe prišlo. m ok rat s ko stranko enaka usoda kakor republikansko. "Kako velikanska razlika je konvencija socialistične strainke, ako jo primerjamo ,z republikansko in demokratsko. Na «oc. konvenciji ste videli može odklanja4i nominacijo, mesto da bi se potegovali in prepirali zanjo in Deb-sovi sokandidatje za nominacijo, so predlagali, da konvencija sprejme Debsa soglasno, kar se je tudi zgrni i lo. "You bet. da bodo socialisti letos marsikoga presenetili in vznemirili, Slišali bodo od na« kakor niso še nikoli. Boste videli, štirje socialsitični kongresmani, ako ne več!" Prvi socialist v bolgarskem sobranju. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah v sobranju je bil izvoljen v Sofiji vrsti tel j bolgarskih socia listov Zaka»ov. Do slej socialisti niso imeli nobenega zastopnika v bolgarskem imrlameirtu. NAROČNIKOM! Z današnjo številko smo usta vi list vsem onim naročnikom, kateri so tako zaostali g svojo naročnino, da jim po določilih pošte ne smemo več lista pošiljati. Prizadeti naj upoštevajo to na-znanilo ter ponovijo naročnino, da jim še nadalje pošiljamo list. One naročnike, ki so sicer za ostali z naročnino, a ne še čes od poste določeno dobo, pa prosimo, da ponove laročnino, predno smo prisiljeni ustaviti jim list. Toliko naznanje in v blagohotno upoštevanje! UPRAVNlfiTVO. Spoznanje chicaškega delavstva. V koreniin j eisvat ( kunokra tak e stranke in njene korinnpirane mašine v velikih mestih, kakor New York, Chicago in dr., je bila tako .popolna, da socialistična stranka s svvigimi idejami ni mogla doseči večjih uspehov kljub velikemu trudu. Zlasti Chieago je zavzemala v tem oziru prvo mesto. Tu je bil vsak korak socializma prodreti v unije brezuspešen, linijsko delavstvo v splošnem socialistom ni bilo naklonjeno, a bilo je vsaj tolerantno« napram njim. Vse kaj drugega pa je bjjo z voditelji unij. Večina njih je bi-a socialistom očitno in odločno nasprotua. Vse je izgledalo kakor» d'à je demokrat i fin a stranka vzela pri njih patent na unije. Najjasnejši dokaiz za to je bil socialistični li*t "(?hiicago Daily Socialist", sedanji "World". Ta list, dasi linijskemu delavstvu naklonjen skozinrikoz, ni mogel izhajati kljub temu, da je v Chicaigi nad eno četrtino miliona unijskih delavcev. Vsak porfk/u« pokazati delavstvu, da je kapitalistično časopisje delavstvu le toliko časa naklonjeno, dokler za delavstvo ni treba ničesar storiti, kadar pa se je treba odločiti ali za delavce ali (njihove izkoriščevalce, tedaj pa je «to časopisje vselej potefrnilo « nasprotniki delmvcev. Vsi dofcazi, tudi najbolj očitni, niso prav nič zalegli, linijsko delavstvo je ostalo dHoma brezbrižno, deloma se je rinilo k demokratičnemu koritu. "Daily Socialist" je ostal le "glas vpijočega v puščavi." Prišel pa je štrajk pri zapel j i v-cih delavstva samih. Sedaj pa je bilo treh« s pravo barvo na dan. Nobena maska ni pomagalo. Delavstvo je spregledalo! Tisti ljudski "prijatelji", ki so prej imeli vedno polna usta samohvale in ter-ži za linijsko delavstvo, isti "|>ri-jatelji" so se zarot il i, da uničijo linijsko delavstvo, da razbije jo s sistematičnim izporom delavske organrzaeije ter naredijo iz Chiea" ge "open town". Toda zarotili so se rogomentno! Njihove nakane so bile prepodle, njihova samopaš-nost preočitna. Naleteli so pri delavstvu na odpor, o kakeršnem niti sanjali niso. Vse njihove intimne zveze z voditelji delavwtVa jim niso nič pomagale, kajti delavstvo je spoznalo, da je bilo brit ko in nesramno varano. V svojem opravičenem srdu hi pogazilo vsakogar, ki bi se jim stavil na pot, pa naj bi to bili tudi njegovi voditelji. Tod'a to sjK)znanje še ni bilo vse. (Miieaško delavstvo je namreč tudi spoznalo, da so ga oni votel ji demokratske istranke, za katere je šlo isto delavstvo s tako vrnemo v boj, najnewramnejp potegnili za nos in da so v resnici zagrizeni sovi^aizniki unijskih delavcev. Demokratski mayor z vsem policijskim aparatom od načelnika do zadnjega detektiva se je slepo udinil v službo časniškemu trust u v njegovi ostud ni gonji ro" per linijske štrajkarje. Pa ne isamo mestna uprava, ampak tmli vse okrajne oblasti so .pod komando časniških magnatov. Kakor je dognano, je šerif Zim-mer na željo easniškega tnwta postavljal za pomožne šerife vsakovrstne zločtnce, ki so prav kar prestali svoje kazni v državnih in okrajnih ječah ter v prisilni delavnici. Takim "odličnim" varnostnim organom je bilo prebivalstvo Cook okraja izročeno v varst vo. Zato se ni čuditi, da so ravno ti varnostni organi storili celo vrsto zločinov, med katerimi je tudi več umorov. Zadnji teden je koroner preiskoval umor komlUkterja Witt-a. katerga so trije taiki posebni še rifi ustrelili brez vsakega povo da. Edini vzrok je bil linijski gumb. Iz te preiskave .ie dalje razvid- no, da je eden izmed trustjanskih listov kutpil celo zbirko revolverjev ter jih razdeli) med stavkoka-ze. Kar pa je glavno je to, da se je vse to godilo z vednostjo mestnih in okrajnih oblasti! PESNIK ANTON ASKER0 UMBL. Dne 10. junija ob dveh o-darila nikakrh višjih in popolnejših vrlin, kakor: poguma, lojalnosti in vladanje svoje volje; pri vsaki poskušnji se izkaže za pravega duševnega slabiča, izkaže se, da ni vreden dostojanstva in časti pravega moža. Klanja se onim, ki ga zaničujejo, zanje žrtvuje zadnjo trohico spoštovanja do samega sebe. Svojo dušo proda za koSček kruha. ^ Sestradan v svoji duši in telesu jč grenak kruh ponižanja, brez teka je vsak njegov grižljaj. Zdi se mu, da se spreminja najboljše sadje v pepel na njegovih ustnicah. V vznemirljivih momentih med štrajkom vidi na obrazih mimoidočih št raj kar j ev o srenj oče poglede. Sliši njihove glasove, ko govorijo eden drugemu v sladkem in vabljivem tonu bratstva». Oni korakajo iz glavo po koncu in jasnim pogledom proti onemu dnevu, ko bo delavst vo za svoje boje, za svojo vztrajnost in za svoj pogum stotero po plač mi o, ko bo dobivalo oai svoje delo popolno vrednost in ko ga ne Ik> žulil in tiščal k tlom jarem mezdnega suženjstva ! A on — on je stavkokaz! Izgnanec iz njih »rede! Skozi vsa 'leta njego%ega poznejšega življenja bo osamljen, brez odkritosrčnih in zvestih prijateljev. pozabljen od njegovega delodajalca, za katerega je vse žrtvoval, kar je imel, in za tako sramotno nizko ceno! Studil se bo sam sebi, studil sw» ho dnifirim, postal l»o pravi izmeček iz človeške družbe. "Izdajica", bo donelo na njegovo uho od vseh strani. Nihče ga ne bo nazval s sladkim imenom: sodrug. bra-t. Vsakdo se ga bo ogibal kakor g»obovea: kajti ".Tude->že" in "Efijalte" je narava določila. da se sama nad njim maščuje ! __ Preiskava premogovnega, mesnega. sladkornega, denarnega in drnzih trustov so samo komedije, v katerih igrajo sijajno plačani advokatje glavne vloge, ljudstvo ima pa ta užitek od teh komedij, da plačuje račun, ki ga puščajo za seboj. I» R O L K T A R K C PROLETAREC UST U INTERESE DELAVSEEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik te iadajatelj. Moslovaaska delavska tiskovna draifea f Ckksfo. III. Naročnina: Za Amarico ti.50 aa c*'° lato, 75c aa »nI lata. Za Evropo 12 aa cak> leto. ti aa pol leta. noannnM ln Ckkafo, ¡ilinols. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistično Zvese t Ameriki. ___ -----,— aans: United States and Canada, a «aar, 7Sc lor Salí year. Foreign conntriaa t> a year, ti (or hall year. mpvutmino aaras on atreemant. NASLOV (ADDRESSh ••proletarec" «146 Blue Island ave. Chicago. Ill REPUBLIKANSKA DEMAGO OIJA. Najnovejša platfarma (program in n*čeli»a izjava) republi-k»u*ike 8tranke je inajjasnejse o-gledalo deniago&tva, far ha rije in tpolite ikega opart uliiznia, kalr jih je kdaj katera izmed oMi starih strank ponudila ameriškemu narodu. Ni še dolgo od tega, ko je ogorčeno splošno ljutltfko mnenje, katero je vodilo v hoj socialistično časopisje, 'iSpflfrivalo ma kongres, da ta ni sprejel škandaloznega Root-ovega predloga, ki hoče za-brsniti vstiup na meriška tla vsem /političnim begunom drugih držav fUtr tako narediti Združeni države izia neusmiljenega rabelja Isti senator Root je bil izvoljen za predsednika republikanske konvencije «n kot tak je imel u-plivno besedo pri določevanju strankine platforme. Toda čujte in strmite«, ista stranka, kateri je Root na konvenciji majaril, ista stranka je sprejela brez Rmotovc-ga ugovora naslednji odstavek v 8vojo platformo, "Pravica zavetišča je dragocena lastnina ljudstva v Z. državah. Ta pnavica se nikskor ne sme odstopiti ali omejiti." Root in jegova stranka imata namreč take skomine po glasovih tujencdnih volil cev, da sta pozabila na vae anarhiste in socialiste, (»oper katere je bil Root-ov predlog naperjen. Dalje! Preti par meseci se je vsa ameriška javnost zgražala nad odkritimi škandali v zvezi-nem oddePku za poljedeljstvo kjer je bilo požrešnim kapitalistom dovoljeno, da so prodajali ajmeriškemu ljiudstvu pokorjena in zastrupljena živila. Sedaj pa republikanska stranka, pod koje okriljem so se vršile vse o-menjene lumparije, brez vsakega sramu izjavlja, da je pospeseva la in uveljavljala zakone o nepokvarjenih živilih in čistih zdravi" lib. Vladno početje v podpiranju in ščitenju kapitalističnih samo-pašnežev je bilo tako ostudno, da je bil glavni kemik v tem oddelku dr. Harvey W. Wiley moralno prisiljen zapustiti svojo služIm, ker so bile lumparije nje-govih predstojnikov že pregoro stasne. V tej platformi dalje čitaino: "Mi se radostimo na uspehih republikanske stranke v ohranitvi naravnih boga t štev, katera naj u porablja ljudstvo brez izgube in vnonopdisi. Kaj Uličnega more napisati le največja moralna pro-palica. kajti vsakomur, ki koljč-kaj čita ameriško časopisje, nio ra vedeti, da barantajj republikanski politiki z naravnimi bogastvi, da se bog usmili. Ako je reputbllikamslka stranka ponosna na svoje uspehe, kdo je potem prod'al raznim lesnim trustom na stotisoee akrov najlepših gozdov sa sramotno nizko» ceno, kdo je prodal raznim Guggenbeimom in Bal linger jem obsežne in najbo gatejše premogovnike v Abuflri in drugih državah; kako so razni zemljiški špekulantje prišli do obsednih aemljišč, itd. itd. Repu blikanski politiki imajo pa n« •aaidnje tudi prav in se prav lahko vesele uspehov, kajti "napitnina" pri teh transakcijah z ljudskim .premoženjem, gotininjati na svoje ob-jnbe pri za din ji h volitvah, ker »i jim to gotovo ifce koristilo. Treta j* novih obljub, novega "bluf-fa", ki 1*> vlekeil. Ta opustitev datlje priča, da so rt*publikan«ki Kritiki izgubili vas stralh pred trmoglavim in nadutiiu Gompers oni, ki je prišel v Chicago na konvencijo prodaja« svojo omejeno modrost o zboljšanju delavskega položaja. l>o letocs »o imeli republikanci res še nekaj strahu pred Gomperaoin, predsednikom ameriško delavske federacije, a efcos je doživel britko blaiuažo. V letošnji platformi republikanske stnanke je dalje izpuščen tudi znani otlstavek proti socia-izmu, ki je "poveličeval" pkrt-ormo i 1908. Republikanci so namreč sprevkleli, da je svarenje prot i aucia lizmu najl)oljša rekla ma za socializem, zato pa nočejo narediti še ene reklame, aa/ nas socialiste. Di |>a izpuščene odstavke nadomestijo, so deli s platformo odstavek. ki gotovo nima drugega ikaineiia kakor preslepiti delavce. Odstavek se glasi: ."Stranka bo stremela za tem, ne samo v zakonodaji celega imroda, ampak tu di v nekaterih državah, da se sprejmejo i/akoui v varstvo ljudske- varnosti in zdravja, za toni o omejitvi žemskega in otročjega dela ter o varstvu delavcev v nevarnih poklicih in končno važne zakone, o povraČevnanju v slučaju nezgod, l>olezni ali smrti. Ako bi imela republikansks stranka res kaj srca '»a delavca in aa pravičnost, bi to lahko že neštetokrat pokazala, saj je bila nad eno desetletje neprestano na crmilu naše viadC. Istina p«' je. da je repuMikanskia stranka pra va dekla kapitalistov in njihovih interesov. Dvema gospodoma j)* nihče ne mlotre streči, zato tudi re >ublikanska stranka ne, kajti in teresi delavcev in interesi delodajalcev so si v vodnem nasprotju. V stranki, ki imajo glavno besedo Rockefeller, Morgan "et tuti quanti", ni prostor«, za de-avstvo! Strokovno gibanje, Karl Kautaky. ŽENSKO DELO NA JAPON SKEM. Tudi na Ja|>onskem se vedno pomnožuje tlelo žensk. Po zadnjih poročilih je bilo svoj čas zaposlenih v raznih tovarnih na Japonskem 700.000 žensk, od katerih je pa le malo odstotkov odrastlih. Ogromno večino tvorijo otroci pod 14 in celo pod 10 let starosti. Taiko je 11. pr. v tovarikah za vžigalice vposlenih 20 odstotkov deklet pod 10 let. Podjetniki vzdržujejo celo aramado agentov, ki jim vedno dovažajo novih otrok v velikem številu, katere potem izkoriščajo. S 15 ali 17 leti se o-troei zopet vračajo v svoje vasi. ker so že popolnoma izrabljeni. Ravna se z otroci j ako stalbo, da celo bmrtahao, kar je tem bolje verjetno, ker otroci stanujejo v tovarniških prostorih. Kaznujejo jih s tem, da jim ne dado je«; i, pretepavajo jih z bičem ali jm zapirajo v temnice. Poslovodje imajo pratvico izrabljati otroke še tu" di na drug način. Morala teh ljudi j je jako nizkotna. C'ez uro delajo pogostoma do pol noči, tudi ob nedeljah t kitajo. Posamezna predilnice delajo sploh tudi po noči ob jako slabi razsvetljavi. Navzlic tem vnebo vpijoči m razmeram ni mogoče v parlamentu pn dreti z varstvenim zakonom. ( lan gospodske zbornice dr. K11-vada si je prizadeval vsaj nekaj doseči, t od a večin« je glasovala proti vsakemu tozadevnemu zakonu. STE ŽE SLIKALI KAJ 0 ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar js treba znati vsakemn, ki se šteja naobraženim naj nemudoma naroči knjigo "ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki 1o je založila slov. sekcija J. 3 Z CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se Jo naroča pri upravništvn Proletarca. 214« Bine Island Avs.f Chicago, 111, Trgovci knjig dobe popust. Boji med mezdnimi delavci in njih izkoriščevalci niso nič novega. Najdemo jih že ob koncu srednjega veka v rokodelstvu, med pomočniki in mojstri, bržko so se pričele vzbujati v mojstrih pod vplivom tedaj se razvijajoče produkcije hLaga in pod vplivom svetovnega prometa kapitalistične slutnje in iiagnenja. Marsikateri med njimi je poskušal ie v 15. stoletju število pri njem vposleuih pomočnikov, tako pomnožiti, da bi laluko živel od njih dela, ne da bi bilo treba njemu samemu delati, ali pa je vsaj po-«Skušali h sprti t i pomočnikom o-groinen del vsega dela. Opažala so se strei 111 jen j a {>0 povečanju delovnih dnii, po omejitvi praznikov, celo stremljenja |>o nedeljskem delu. Pri tem so se skušali gospodje mojstri ločiti od pomočnikov; ti naj bi se zadovoljili s slabo hrano itd. Druéinska vez se je zrahljala. Slednjič so se začeli cehovski mojstri še bolj odločevali, pomočniki, ki niso bili sinovi ali zet je mojstrov, so silno težko postali mojstri, pogosto jim je bilo to popolnoma nemožno. Tako je bil pomočniški poklic vedno bolj poklic izase, nehal je biti samo |iostaja meti učencem in mojstrom. Če so mojstri začeli igrati kapitaliste. je bila nujna posledica, da je dohilo razmerje med njimi in njih delavci več aiii manj ostrine |>ozr.*jšega nasprotja meti kapitalističnimi podjetniki in mezdnimi proletarci. Totla pomočniki se niso dali primerjati s ponižnimi in ponižanimi proletarci porajajoče se velike industrije. Kljubovalno in bojevito niso samo prestregli slehruega uthirca, na-merjenega proti sebi, ampak so odgovorili nanj še s silnejšim od svoje strani. Mesta so bila majhna. število pomočnikov vsakega poklica je hilo zategadelj po mestih rtaKineroina neznatno. Bilo jih je tem lažje »združiti, ker je imela navadno vsaka obrt posebno u-lico. Delo je sicer ločilo drugega od drugega samo malo število, redko več kakor eden ali dva. je delalo pri enem mojstru. Število pražilikev v letu je bilo veliko, družabnost je tedaj igraliii v življenju slehrnega posameznika prav tako vlogo kakor delo, in družabnost je združila pomočnike. Njih pivnice so bile središča njih organizacij, izhodišeat bitk. ki so jih bili z mojstri. Kdor od pomočnikom ni sodeloval, je bil izobčen. Vsled ločitve poklicev drugega od drugega je bila za pomočnika izključitev iz pomočili-štva njegovega rokodelstva ti-j-ftejra pomena kakor izključitev iz družbe. Pomočniška organizacija ene stroke je torej «,'bsezala vse pomočnike v isti stroki. Industrijska rezervna armada je bila nepoznana, pridobivanje delavcev iz tujih jMiklicev je bilo iz razlogov nemožno. ni čuda. da je bilo stališče pomočnikov nasproti mojstrom razmeroma nadvse u-gotlno. Orožje, ki «o ga rabili, je bil«» nehanje dela iu razglasitev slabega fclasu — stavke in bojkoti — jn s tem orožjem niso prizanašali. Našim cehovskim sanja" čem, ki sanjarijo o obnovitvi srednjeveškega rokodelstva in se nadejajo od te obnovitve miru med delavci in njih izkoriščevalci, bi se lasje upokončili, če bi se danes v razmerju z razvojem industrije t'aiko pogosto in tako trdovratno stavkalo kakor v mero" dajnib rokodelstvih 15. in 16. stoletja. Šele ko je prišla na površje moderna državna oblast, so tudi pomočuiki spoznali, da prihajajo drugi časi. Zastiranje delavcev .je brla ena prvih uslug, ki jih je nova oblast izkazala buržva-ziji, in je še do danes o«tala ena njenih glavnih nalog. Začela »o ie doba mezdnih taks (to se pravi maksimalnih mezd1} in prepovedi ali v«ij policijskega zatiranja vseh organizacij mezdnih delavcev. Vendar pa se tudi državi ni posrečilo, tla bi |>o|W)1noma u-dušils odpor pomočnikov. Pomočniki so vedeli prav tako dobro kakor njih nasprotniki, kako moč imajo, če >zdru<žijn vse svoje moči. in kako so slabotni, brez organizacije. Povsod so se z vso Žila-vostjo sklepal organizacije. Kjer so jim bile javne organiza- ' U cije onemogočene, so ustanovili tajne. Z najhujšimi kuanimi in mukami so jih kaznovali, a vendar niso mogli omajati njih (združitve, Čeprav so bila trpljenja in težave, ki jih je prinesel proti-socialistični zakon nemškemu proletariat u, dovolj huda, vendar so morali v marsikaterih deželah pretrpeti delavci v teku zadnjih stoletij in tje do srede 19. sto-letjai In vendar so vsa preganjanja premagali. Večina delavcev porajajoče sc kapitalistične manufakture pa ni iinela tiste odporne sile kakor rokodelski pomočniki. Za izgo-tovitev icelegat ilzdclka potrebna dejanja so, kakor smo že omenili, v inanufakturi prideljena različnim delavcem, katerih vsakdo inora opravljati enega ali več razmeroma preprostih opraivil. lična dolm delavca se na ta način skrči pojavljati se že začenja delo žensk in otrok. Nadalje so se rodile v velikih indiistrijalnih mestih poti gosppdstvom inatnufak-tttre velike delavske armade. Pri tem je nemožno, da bi se delavci med sabo osebno po/nali. kakor je bilo a.:tuoposehi umevno pri pomočnikih v srednjeveških malih mestih. Vsled razvoja velikih west »o seveda deloma trpeli tudi rokodelski pomočniki, toda ne tako močno, kajti v tisti meri, ks-kor je rastio njih število, je ra-xtla t u«! i mnogoglavnost in z njo nesložnost njih nasprotnikov, mojstrov. V kapitalističnih |>o" djetjih pa stoje mnogoštevilni delavci maloštevilnim podjetnikom nasprVti, ki se lahko sporazutni-jo. Temu Fe je še pridružilo, tla je celvovsko goapodstvo oviralo razvoj man uf aktu r v starih mestih. Ta podjetja so se morala u-sta no viti izven cehovskega okoliša. večinoma 11« deželi, kjer se je dalo delavec lažje nadzirati in kjer delavci niso« imeli nikatee za" sloml>e v drugih plasteh delavskega prebivalstva in so bili navezani edino na delo v mann fakturi. Slednjič pa so delavcem čas za družabne sestanke, to važo sredstvo zai združevanje in iz njega izvirajočo enotnost v boju. Zelo skrčili, zlasti iz odpravo srednje veških praznikov. Sicer združuje manufaktura večje delavske množice pri delu in jih sili k skupnemu delu, h kooperaciji. Toda blagodejne posledice. ki izvirajo iz tega za slogo delavcev, se deloma uničijo s tem, da se niso le delavci enaike stop nje rekrntirali iz najrazličnejših plasti prebivalstva, ampak da so se različna dela najrazličneje pla-čevaLa: med delavci je cela vrsta stopenj, kakor pri strežajih velikega gospodstva. Res. da določi pri delavcih osebno tlelo v produkciji in ne osebna irshrfiVost: •hierarhija torej ne rodi med velike razlike v interesih ¡nišauličnih delavskih skupin podjetja, da se le težko zavedo svoje interesne skupnosti. Kljub temu imajo delavci ma* nufakture še en velik dobiček: Čeprav je njih učna doba mnogo krajša kakor v rokodelstvu, vendar temelji njih delo na ročnosti in spretnosti, ki se da doset*i samo z daljšo vajo. Zategadelj se ne datlo Lstiko nadomestiti. In naj je število brezposelnih, dela iš čočih proletarcev na stopnji razvoja, o kateri obravnavam J, m tako veliko, število izurjenih ma ntifaktumih delavcev med njipii ima za delavce lnanufattunie periode v splošnem malo pomena. Kele stroj spremeni to, šele stroj usluži vso množico brez|>o selnih industriji in vrže tudi žene in otroke proletarcev tropoma na delovni trg. S kakšnimi posledicami za odporno silo delavcev. Konec nrih.) IZ UPRAVNlfiTVA. Pošta nani je vrnila liste na slednrh naročnikov /aradi preselitve: Anton Komar, Milwaukee. Wis.; Lampret. Indianapolis, Ind. John Julijan, Hazzard, Pa.; Fr. Gorsec. Pittsburg. Kans.; Anton Matja&ič, Reading, Pa.; Simon Žerjav, San Diego. Cal.; Peter Iledžel, Nohlestown. Allegheny Co., Pa.; Andrew IVigataj, Universal, Pa. DE00, POLAK, ÄINI J, C. Kedinedy. Delavci vseh narodov na zemeljski oblji si us;«4i«viLjajo svoje domove v Ameriki. Kapitalisti ;>ripc*navajo to ttejstvo in ne zamudijo nobene prilike, da> bi tt^ga ne izkoristili. Oni liočejo delavcev, ki bodo delali za najnižjo možno oeis), a pri tem početju se ne menijo za polit, ¡pleme ali raso. Na tirugi strani pa se prav nič ne ponuisljajo imeti predsodke do raznih plemen z namenom držati delavski razred v podrejenosti. ltiuAijane imenujejo "Dego-te", Poljake "Polake", med te so tudi Slovenci česio prišteti, Ogre imenujejo "Hunki-je", Jude "Šinite" in Irce "Miks". Oni hočejo, da se različni narodi meti seboj imenujejo z izaničevalnimi priimki ter tako pospešujejo razliko med enini in drugim narodom, česar naravna/ posledica je, da je s&oro iRMiiogoče misliti 11a organiziranje vseh delavcev v eno veliko unijo. Tovariši delavci! Biti nam mora jasno, da s tem prav ničesar ne pridobimo, ako eden druzega zmerjamo z imeni. Ravno obratno, pridobiti moremo vse, ako eden drugega respektiraino ter se združimo »z« pospešc vanje »kupnih interesov. Mesto da se zmerjamo eden dTuzega z imeni :"Deg»o", "Pola k", "Šini" itd., pustimo na strani v>e predsodke in pripo-znajmo eden drugega kot brata iu sodrnga. Prvi "Dego" v Ameriki je bil Krištof Kolumb. Ako bi ne bilo ojegove neustrašen os t i na morju, bi gotovo mnlogo sedanjih pravih Amerikaiicev ne bilo tu v sedanjem času. Eden izmed najbrabrejših bojevnikov za svobodo v ameriški revolucionarni vojni je bil "Po-lak" — Poljak grof Piri-aski in marsikdo i/med 11a» bi bil prav iz srca zadiovlaljen. ko bi inogel biti to kar je "Polak" — slavn? pianist Patierewsky, ki koncerti-ra po Ameriki. Največji miWIee delavskega razreda v devetnajstem stoletju je bil "Šini" — Karl Marx. To je bil tisti "Šini", ki je zaklieal delavcem vsega sveta znani rek: 4'Delavci vsega sveta, združite se; zgubiti ne morete ničesar ra»z-ven verig, a pridobite lahko ve< svet;" Resnici na ljulnv povedano: ta-kozvani tujci (foreigners > stojijo danes dosti trdnejše in odločnejše za najlioljše ameriške tradicije svobode in pravice kfi'kor pa ta-k oz v an i "najl>o1jši Ainerikanci". Senator Rts»t. n« primer, eden izmed naših "velikih republikanskih patriotov" se je pred kratkem odlikoval s tem, da je hotel, da Zdr. države sprejmejo zakon, ki In izključeni iz Amerike vsako osebo, ki se je borila zoper vi da joči razred v svoji domovini. Na ta način bi bili izročeni krvoločnosti ruskih rabljev vsi možje in ženske, ki so hoteli ustanovili v svloji domovini demokratično vlado na mestu sedanje do skrajnosti krivične carjeve vlade. Aroerika je v resnici velikanski mlin svetovnih narodov, tod« vsled tega nam ni treba imeti nobenega strahu pred bodočno«itjo. Naše sedanje proste institucije utegnejh razni "Rooti" in drugi "sinovi revOlucije" njegove*« kalibra uničiti od strani tujerodnih naseljencev so po|>olnoma varne. Ti zaničevani del«vci, kn-• ere skušajo kapitalisti in njihovi hlapci naščuvati eden zoper druzega, se bodo kljub temu združili v skupno bratovščino ter ustanovili naj popoln ejtib industrijaflno demokracijo, kakršne svet det ddamo i«! 3 do 4 dni na teden. Tako ï>ëé toliko zaslužimo, da se za atie preživimo; zato tudi pri nas, 1«. kor po drugih krajih Zdrufctuh drž>a.v, ne inore biti govora o ka ki prosperieti, katero imajo kapitalist in njihovo casopiqj* Vts dno na jeziku. >ieveda, z» ;e dévolu prosperitete, delvvd p* pri n j i Ii sploh v jHmtev n« p^ demo. Vsak nov stroj ia druge is-najtlls* na polju produkcije, pe. menijo (»a laajilitaliste povečanje prosperitete, a za delavca — p^ večanje gorja, stradanj« in splošnega pomanjkanja. Tako se beda delavstva neprestano veča, a profit kapitalistov pa vedno hitrejše raste. Kapi luüistoiii ne zadostuje, da več protlucirajo z manjši-mi stroški ter tako večajo svoj profit, njih samogoltnost ldjub temu tfraži svoj produkt. V tej nečedni gouji kapitaliz- j ina je delavstvo izročeoo na mi- j llost in nemilost njegovim zastopnikom, ki so zasužnjili vso človeško družbo. Ako noče trpeče ljudstvo v tej sužnjosti poginiti od vsega hudega, mora mialifi na rešitev. Ker pa jarem ojeni, se morajo 1 saini tysvoboditi. Do tega prepričanja je tudi lepo število tukajšnjih venskih delavcev, ki so se 12. j*uiija i'er po vzgledu di naselbin u^t inovili slov. s>< stični klub. katerega so prikl lugoslovansiki Soc. Z\-ezi s ženi v Chicagi, 111. Na nas. članih kluba, je 1« kako bo klub deloval in Dolžnost vsakega član»; je, gitira med tukajšnjimi za naš socral. list "Proletai kajti najboljše sredstvo za ši rja nje soc. idej je socisHl čiflisiopis. Temelj socializma obrazba, ki omogočuje sp laptatega položa j a. A ko delavec spt>zna svoj Ivedni žaj. sprevidi k je kriv betl»e in pozna pot do boljše dočnosti. Is» z radostjo v socialistični klub iter poi 4>oltom orgaHiizaci^je čim jurej-resničiti stxi ideje, kar prava riebe«« za človeštvo kaj na zemlji. Zatorej sodrugi novega le pogumno naprej, na. delo! hodnjo sejo naj vsak pride manj z enim novim članom, močnejši l>o n«š klub, čim nejša organizacija, tem pis( koiKH* naše lutie, New boj je in pravičen! Mi ne zahtev* drugega kakor svoje pravice!]] Naš klub .ie prvi slov. stični klub v državi Arki Ker pa je še več večjih naselbflj kakor Huntington, Alex, Alti Arkow in druge, smo lahko uvi jeni, tla se tudi po dirifgih bi na h kmalu- ustanove soc. kh ter tako tudi Slovenci v Tej dri vi stopijo v vrste organizirane( delavstva, ki stremi za tem, odpravi sedanji krivični o pravičn vsem Tjtudem, 11e oziraje se 1 stan. Zatorej, stxlrugi, s |x»giunora neustrašefno n«i>rej za |*>vidi in na.pretlek našega kluba 1 raOBŠirjanje »oc, misli! — S pozdravom — F. G. Guverner v Nevadi je imeneva rudniškega magnata George Win field-a za» senatorja Z. dr. na me sto umrlega senatorja Nixon-a Winfieldovi mil Km i so posledica i/ikoriščevanja rudarjev v njega vih riHlnikrh, V senatu Zdr. držav je danes :devet dtwetin članov Winfieltlovt^ga kalibra. a> kiju*) temu je večina ameriških del a v cev tako zaslejiljena, tla pričakuje zakonov proti i?Jkoriščevan.in de laveev Od ljudi j, kojih mila pa vseeno n«j kaj Storim za prospeh tegs dobrij ga delavskega lista, jsišiljars "Možu z batom" en dolar, da t* list čim prej izdajal dvakrat na teden ali |m na osmrh Ako Ik> treba, se bom oglssšl *j enim dolarjem, samo «la «e M<*S r. batiom dajo čim prej počitnice. Socialistični pozdrav — A nt« RrunovHf. ilitarCeva" armada. kot kedaj prej imamo da-upanja, da se uresničijo naš* želje ter da se poveča uaš »letam*" s prvniui >vptem-Uspehi prvih treh nabi-ih |h>1 so tako sijajni, d« naiu upanje opravičeuo raste, kaze, da je tudi med sloveli-ameriško delavstvo začela irati razredna zavest, da ve-ceniti veliko Važnost prave-gi delavskega časopisa, kakor je "Protetarer", katerega lastuje delavstvo, katerega podpira delavstvo, kateri prihaja iz delav-atva in dela za delavstvo; "Pro" letarec" torej živi iu umrje z delavstvom. Trhjova je pot, ki jo hodi delav" stvu zvest časopis, ker dane« vladajoči sovražniki in izkori&Čeval* ci, vedo, kaj je dober časopis za delavca, zato ga deuuncirajo, ob-rekujejo, lažejo, sploh nasprotujejo, kjer morejo, kajti to je njihov posel in poklic kot nasprotnikov delavskega napredka in oseb-urh koristolovcev. Toda ves ta nečeden boj naših nasprotnikov nam prav nič ne škoduje; ravno obratno, pomaga, d» pride nezavedno delavstvo čim prej do zavednosti ter spozna svoje laži — prijatelje in zagovornike v pravi luči, česar posledica je; da se s »tudom obrača od njih. Spoznanje, da je rešitev delavstva mogoča edino v socializmu, daje naftni bojevnikom in agitatorjem dovolj moči in poguma, da se ne strašijo nobenih žrtev, nobenega truda, nobenih zaprek iu nobenih napadov od strani sovražnikov delavskega napredka, kadr je treba iti na delo za delavstvu tako koristno in potrebno stvar, kakor je dober delavski časopis. To spoznanje, ta zavest, da vsaka dopinja, vsaka beseda, vsak cent, žrtvovan za napredek naših idej, našega prepričanja, ki pomeni za našo bodočnost pravi raj na zemlji, je tista gonilna sila, ki nas neprestano sili v ta kul turni boj. Naše časopisje pa je naš ščit in naš meč v tem boju. Čim popolnejše je naše časopisje, čim močnejše je, tem uspešnejši je naš boj, tem zmagovitejša je naša armada. Zatorej na delo za naš»' orožje, na delo za večjega Proletarca! n Uredništvo "4 Proletarca "! — Poročati nimam kaj posebnega, vendar \m moram sporočiti, da je A. S. B. P. D. štev. 4. v Mineral. Kans., priredilo dne 22. junija društveno veselico. I)asi obisk ni 'bil posebno obilen je veselica po voljno uspeta. Med navzočimi je bil tudi "Mož z batom". Vsak po-setnik ga je plaho pogledal, ko ga je videl pred seboj stati z batom v roki. Seveda, nekateri so bili bolj "korajžui" in "Mož z batom" je moral precej časa moledovati in pripovedovati vso svojo zgodovino, predno se mu je dovolilo udariti z batom. Najhit rejše je bi4 uslišan pri onih za ba* ro, ki so pivo točili; to pa zato. ker so se bali. da jim bare in kozarcev z batom ne razbije, a ko bi ga razdražili. Sicer mu je pa v splošnem "biznes" še dObro šel iz.pod rok. Natolkel je prav lepo vsoto. Ob tej priliki je obljubil, da v kratkem obišče ponovno Mineral. četudi je precej daleč proč na "jirpergah" To so Mineralča* ni z veseljem vzeli na znanje in Možu z batom že naprej voščili: "dobrodošel". — J. O. TISKOVNI FOND. Prej izkazanih ..........$626 1 Armada petstoterih prost o vol.jeev : Luka Pfjdhregar, Jenny Lind. Ark............. 1 [.Frank Planovn^k, Jenny l Lind, Ark............. Fr, Gortiec, Fort Smith, Ark................. Aavton BrunovW1, Glasston, N. D................. Math Richter, Chisholm Minn............... Fort Smith, Ark. Frank Stocin........... $ I Frank Polar........... —.26 Martin Brnnr.......... —25 Martin Upornik........ —.25 Anton Skerrel.......... —.25 _Anton DremH........... —.25 tmton Kavnikar......... -.25 mton Kolbe........... il'bin Bobnie.............. Ozef Kogey........... —.2^ 1 15 .00 .00 .00 .00 .00 .25 Mihael Cerar........... -*>.25 Fr h n k i» ril............. —.15 Frank Kristan......... —.15 Jurij Bitniek, Chisholiu Minn............... —.71 John Krat«.vet», Buxton.. Iowa .............. —.50 And. Podlewiik, Pittsburg, Kam................ —.50 Mož s batom" s prvo nabiralno polo. Nabiralec: John Goršek, Stone City, Kans.: Pongrac Jursche, W Mineral .25 Frank Auguatin, W. Mineral .25 Alois Kovaoh, \V. Mineral. .. 25 Ant Pintar, W. Mineral ... .25 Frank Dreiušek. E. Mineral 25 Frank Hribar, Corona......25 Vin. Zalokar, VV. Mineral, .. .25 Frank Spraiser, \V. Mineral .25 Fr. Leajak. \V. Mineral____' .25 John Marolt, W. Mineral .. .25 John Petrioh, W. Mineral .. ' .25 John Podržaj W. Mineral, .. - ,25 Peter Benda, \V. Mineral .. .25 Martin Oberzan. E. Mineral .25 Frank \Wrho4c, Skid more .25 Peter Prežel W. Mineral .. .25 Martin Žajber, Stone City .25 H. Raditschnig, E. Mineral .50 John Dolar, E. Mineral.....25 Jack Rut ar, Stone City.....25 Karl Taufer, W. Mineral .. .25 Ant. Oražen, Corona.......25 John Petschnig. Corona .... .10 John Sluga, W. Mineral ... .25 Anton Cud er, Stone City .. .50 "Mož s batom" s drugo nabiralno polo. Fr. Spraiser E. Mineral.....50 Mart. Bambič \V. Mineral .. .25 And. Belak, W. Mineral.....25 John Stale E. Mineral......25 Viktor Ilace, E. Mineral .. .25 Pavel Komac, Stone City, .. .25 John Kuikec Stone City......10 John Krane W. Mineral ... .25 Ant. Saleman W. Mineral .. .25 Ant. Martinšek E. Mineral . .25 Jos. Cukjafci, Stone City.....2"» John Kondarad Stone City . .25 John iHider, Stoue City.....10 R. Gregorčič W. Mineral .. .25 Ig. Sluga, E. Mineral.......25 Mihi Lapornik, E. Mineral .10 Ig. Gross, E. Mineral.......60 Ig. Černe, Stone City.......25 Neimenovan, W. Mineral .. .15 Jiohn Goršek. Stone City. .. .30 J. S. S. Udruženje. štev. 31. W. Mineral............. 5.00 "Mož s batom" s tretjo nabiralno polo. — Nabiralec: Jožef Ferjančič. Panama. IU.: Jos. Ferjančač ............ 1.00 Frank Petrich ............ 1.00 Jos. Mihalič .............. 1.00 Frank Smolič ............ 1.00 John Lipovi .............. 1.00 John Cerkvenik ...........50 Anton Kravas .............50 Frank Zimerman...........30 Mike Pretnar .............25 Matija Gričer .............25 Jakob Janež...............25 Frank Goličnik ............25 Jos. Mikec ................25 Anton Nayoli..............25 Jos. Kaučič ...............25 Steve Rozina .............20 Mike Gerhenc .............10 Anglist ('erinel ............25 Peter Cofetti ..............20 Skupaj ......... $661.41 i > Stran Kf^ j j »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦ooooooooo» Za Cleveland, Ohio. 1'radniki slov. soc. khtlua štev. 27. za drugo polovico tata 1912. so: Organizator — Steve Zabric, tajnik — M. Petrovčič, fin. tajnik — Al. Paulin, blagajnik — Ami, Bogataj, knjižničar — Vin. Ju rman. Na* Ikoni i odbor: Fr. Somratk, Jos. Rakovee, John H upnik. Agitacijaki odbor: Steve Za-brič, Ix>uis Znidaršič, John liup-niik, Ami*. Miška, Vin. Jurmani, Fr. Somrak. Izvoljeni so bili na redni mesečni seji, dne 23. junija 1912. M. Petrovčič, tajnik, 5912 Prosser Ave. KOLIKO IZDAJO EVROPSKE DRŽAVE ZA VOHUNSTVO. lTrad za zunanje zadeve v Izidom* je pravkar izdal "belo knji" go", v kateri so ¡zanimivi podatki o letnih izdatkih različnih evropskih velesil za vohunstvo in detektivska tajne posle. Avstrija je v zadnjih treh letih izdala vsa* ko leto za te namene 1,250.000 mark, Francoska 800.000 mark, Nemčija 1,164.500 mark, Angleška. 1 miljon mark, Italija 2.416.-OOOmark. Na Nemškem si poleg svote 1,164.500. mark, ki je določena vsaloo leto, izdali v tz«d-njih treh Uitih na Pruskem. Saškem in NViirttemberškem še 443,-240 za tajne namene. Italija je izdala poleg tže navedene velikanske svote še 696.000 mark za nagrade policistom in 920.000 mark za namene, ki niso natančneje o-značene. Rucrg. Kadar se |>orodi otrok v civilizirani družbi, se porode obenem z njim pravice, meti tem ko pričakuje družba od novorojenca dolžnosti, kadar pride čas za to. Otrok ima pravico do hrane in elementarne vzgoje, in družba naj hrani in vzgojuje otroka, čigar, starši ne morejo tega storiti, ali \>Jled bede, ali \>*led zanikrnosti. Zakaj če so starši luimpje, ne sme otrok •biti zaraiditega kaznovan. Ker pa je življenje dirkališče, na katerem se vrši vedna dirka, bi morali biti ob začetku dirke, pri startu, vsi enako opremljeni. To bi se najbolje zgodilo v ljudski šoli, enotni in obvezni za vse in lementami pouk 'bi moral biti rezpSačen. Branje, pisanje in računstvo so ključi do vsega znanja. Vse drugo si človek na podlagi tega prisvoji sam. ker si kupi lah-teo v knjigarni. Kdor je zmožen in ima veselje, naj poinnožnje svoje znanje. Ali nepotrebno je, da bi bile združene s tem kake činovne raziike aJi druge predpraviee, nego le to edino. da dobi vsak svoje mesto. Oni pak, ki se posveti iz veselja Študijam, naj ne zahteva od drž«ve, da mu pripravi prostor, kjer ga ni. temveč naj hvali srečni slučaj, ki mu je pripomogel do tega. da ve na enem ali druigcm T>ol i n več kakor manj oblagodar-jeni. A ko si izvoli vsakdo delovno polje po svoji naravni nadarjenosti, »svojem talentu in svojem na-gnenju, tedaj mu bo odprto tio torišče brez vseh ovir in napredovati mora po zasluženju, mera sme biti edino le njegova strokovna zmožnost. V današnji zastareli razredni družbi vladajo nafdedne omejitve: 1. zrelostni izpiti, ki so sami po sebi brezsmisleni, ker nihče ne more pokazati v polovici dneva. kaj zna in ve, ali prav lahko mil izpodleiti zaradi kake malenkosti, ki jo jc pozabil v velikem Pred kratkim umrli Avgust S'rindberg je priobčil ta članek za svoj 63. rojstni dan v " Social-demokratu", ki izhaja v Stock* hol m u. naiiu^aiuMu znanju, ki kazala da zna mož brez zrelostnega izpita upravljati celo državo (ameriški predsednik) in da so v neki monarhiji kraljevi svetovalci iu okrajni upravitelji možje, ki nimajo zrelostnega izpirta in ki ne vedo nešteviluih malenkosti. To je sijajen dokaz, da je zrelostni izpit nepotreben. V neki ljudski državi (Švici) je vsa uprava silno enostavna in državne službe ac» brezplačne, o-pravljajo jih kot Častne posle, kot zaiipnH mesta, ki jih tudi indirek-t no ne plačujejo, ne z razkošnimi uniformami, ne z redovi. V meščanskih oddelkih naše dr žavne uprave, torej v poštni in te legrafični službi, pri železnici, bi moralo biti napredovanje neomejeno. Zakaj ne 'bi nasadili pismo-noše v za piisalno mizo, saj zna pisati in računati, zaupajo mu velike vsote.. Ce ne zna tujih jezikov, bo lahko opravljal uradno delo za tuzemstvo. Železniškemu i>oduradniku raj bi bila odprta pot do postajnega načelnika. Med tem, ko se vrinej:-sedaj do te služb»» osehe, ki nima* jo pojma o organizaciji prometa. V resnici vodijo obrat* zmožni poduradn i k i. Na višjrh stopnjah zahtevajo ta" ko malo znanja, da doživljamo dan za dnem povišanja, ki so nam popolnoana neumljiva. Najprej je mož geolog, precej nato komercij-ski svetnik, naenkrat se prelevi v železniškega ravnatelja in končno -edi nekje in upravlja pokrajino, kar menda nima ničesar »opraviti ne z geologijo, ne s trgovino, ne z železnicami. Tukaj se jasno vidi. d« za napredovanje ni treba strokovnega znisnja in ves svet ve, da upravlja :pokrajino vladni tajnik (in komornik) in da je čin vladnega predsednika, "deiželne^a glavarja" le za to, da zasede nekdo to mesto. Druga zapreka na dirkališču- so lajtnanfcosve naramnice. Včasih se je kosal študent zaradi svojega znanja z lajtnantoin. sedaj so tudi lajtnanta oborožili z dijaškimi izpiti in lajtnantovo dostojanstvo je neomajano. Seveda ni tnlsi knjižne modrosti za vojaško služ" Im). Ta raz.košni študij je bila zgolj prevzetnost vojaške nao-'brnzihe in zato je postal podčastnik boljši vojnik kakor učeni oficir. Trdili so. da je |>ostala vojna znanost. To pa nikakor ni res. ker ne izdelujejo smodnika, kanonov. bojnih ladij oficirji, temveč inže* nirji in delavci. Voditi četo je sedaj veliko enostavnejše kakor je bilo prej, in moštvo naučiti streljanja, zato porabijo podčastnika, ki je vzrastel s .puško, česar se o oficirju ne more trditi. Vs<» življenje, vse pisarjenje v vojašnicah oskrbuje in opravlja podčastnik, ki pozna vsakega moža v vrsti, znane so mu vse njegove vrline in napake. Zakaj ga ne povišajo, zakaj mu zapirajo pot? Zato, ker imamo razredno družbo in razredne razlike. Monarhija, ki ima vso oMa(*t in ki izvToijenhn zaupnikom podeljuje izvrševanje te oblasti, mora vzgojiti rod pokornih, da si zagotovi pokorščino. Ali to ni ideja in tudi ne naloga države. Država bi morala .pospeševati blaginjo vseh. morala bi čuvati pravico vseh, a tudi nikakršna nova civilizirana država ni, ker ta ne bi smela nič»»sar vedeti o razredih in kastah. To nepostavno nazadovanje k prvotnemu stanju, kakršno je bilo včasih v daljnih, starih indijskih despotijah. je predrznost. Vendar imamo pa tudi v Evropi državo, v kia.teri ne poznajo oficirskih predpravic in kjer napreduje lahko t-mli podčastnik. V italijanski armadi namn»č isivišajo vsako leto gotovo število podčastnikov. (Tako je bilo vsaj «ukolo leta 1890.; ako se jp sedaj kaj izpre-menilo. ne vem.) Najbolj se opažajo pr«pravice v uradih in bankah, kjer imajo u-radne sluge in bančne šele. Ti pod* uradniki so služabniki, zalo jih kličejo kar po imenu, ne imenujejo jih gospode, med tem ko imenujejo (vitega nradiirkia (kii je vendar služabnik splosnosti) za gospoda. Rasširits svoje znanje! Poučita ao o socializmu! Razvedrite si duha! —- "Proletaree" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo ie dana«: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Etbin Kristan: "Samosvoj", mebks vezba.............................80 "Pod Spovednsm pečatom", L svezek................................ 1.0S II. zvezek.................................80 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavsrtnik in Iv. Kaker): "Diungel". Povest is ehieaikik klavnic........................................$1.00 Etbin Kristan: "Francka in drugo"..................................25 Pavel Mikalek: "Is nliln tlvljenja"..................................50 "Tajnosti španske Inkvizicijo". (Dosedaj isili samo štirje snopiii). — Snopič po .......................................................6 BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knaflid: "Socializem"..................................... 1.50 Knrice Ferri: Socializem ln moderna voda...............T*.............60 "Driava prlkodnjostl" ............................................. M "Preletariat" ...................................................... .10 Etbin Kristaa: "Nevarni socialisem"..................................15 "Strahovi." (Priporočljivo)......................................15 "Komunistični manifest"............................................20 "Zakaj smo socialisti"...............................................10 "Kdo uničuje proisvajanjo v malem"..................................15 "Socialisem"........................................................10 "Kapitalistični rasred" ..............................................15 "8ocljalna demokracija ln kmotsko ljudstvo"...................... 5 "Vojna ln socialna domokracija"......................................15 "Občinski socialisem" ...............................................55 "Moderni sociallsom" ..............................................10 "Haia bogatstva" ..................................................f Po G. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10 KNJIGE IN BRO&URE ZA PROTtKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): '' Katoliiko svetovno nasiranjo in svobodna snanoet"...............35 "Krst sv. Vladimlrja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25 "V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.).............................. JO DRUGE KNJIGE IN BRO&URE: "O konsumnih druitvih".............................................10 "Narodno vpraianjo in 81ovencl"\..................................... "Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski rasvoj. — Cilji socializma." .......................................................10 "fitlri črtico". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz iivljenja fajmoitra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesib. 4. Konec «veta iu sedel za "nebeško kraljevstvo" . .*............................................12 "Kako Je lep vojaftki stan." (Poljudne zbirke "Ve« luči!" 0. snoitAA.. Vso to knjigo in broiuro poči jemo poštnino prosto. Kaj lahko opažamo, da razume-jo stari služabniki po nekaterih uradih tako imenitno vse urado-vianje, da i>oučujejo na novo vsto-pivše uradnike;» in videl som u-rade, v katerih je bil sluga pravi pomočnik predstojnikov, da, nje" myv pmi in najl>oljši svetovalec. Na carinskih uradih se večkrat zgodi, da okrbuje %Tse podurad-nik, med tem ko je šef na dopustu ali na lovu. ali poduradnik ne dobi za to nobene odškodnine, nobenega priznanja, nobenega povišanja. V privatnih bankah poznam služabnike, ki so postali uradniki, ker so si pridobili resnične zasluge. A obenem naletimo tukaj tudi na najstrožjo razliko med gospodi in negospodi. Na Norveškem in Danskem ne kličejo ljudi z gospodom. "Oujete. Asbjornsen," pravijo, a ne: gospod Asbjornsen. To bi bilo pač posnemanja vredno. In potem posli! Ako priznavamo s*vol>oHino izmeno med delom in mezdo, če je odpravljen nadavek. pcselski red in strahovanje, tedaj bi moralo 'biti zgrajeno razmerje meti gospodarjem in inisli na čem drugem, kakor na razmerju med vladajočim in podanikom. Posli zamenjajo vendar delo svojih rok proti plačilu in kruhu, in delovna pegodba je svobodna. Zakaj dela" jo tedaj >s posli tako kakor s podli vn i ki, saj je gospoda ravnot.flko odvisna od poslov, v njihovi odvisnosti je. Kaj trkajo dekle zato. ker imajo delovno pogodim? Zakaj bi morale dekle izgubiti svoje meščansko ime? In s kakšno pravico se vmešavajo v njeno privatno življenje. Tr^ba ni prav nič drugega, kakor da posel zapirsti službo in videli bomo, da si ne znamo prav nič pomagati, vsa hi-ša je narobe. Naravnost nič ne mamo: ne zanetiti ognja, ne prižgati lliči, ne p< "tiljati. ne pripraviti iinize. najmanj» pa prirediti jedi, kar je prav velika umetnost. P"*em šele ohčutiino. koliko hvale dolgujemo poslom. 1»rez katerih bi bilo življenje — za zgornje plasti človeštva — nemogoče. Prav tako: deiavee! (> se ti kdaj v hiši kaj pokvari, n. pr. samo ključiavuiea! Sam ne znaš |w>-praviti, kak inženir ali pno-fesor mehanike tunli ne. nihče ne zna tega napraviti boljše kakor kljii1-eavničar; torej ga ne moremo pogrešati in dobivati bi moral izred- no dobro plačilo. Ali tega ni, vse premalo si da plačevati svoje delo, ko vendar tvori s svojimi strokovnimi tovariši monopotl aili trust, a se tega niti ne zaveda. Vsi, ki stanujemo v modernih hišah s strojnimi napravami, čutimo kako smo odvisni od delavstva. Ako ne gori električna luč, in pričakujemo goste, tedaj nas zamore rešiti le eden. in če centralna kurjava odreče, si ne znamo pomagati in moramo Iveračiti pri delavcu za hitro pcimoč. Morda nas pusti, da čakamo, da nas s tem pouči o svoji vrednosti. Dostikrat sta le brezmiselnost in lenoba vzrok, da ravnamo z onim, od katerega smo odvisni, tako, kakor bi bil naš služabnik ... Nekoč sem obljubil temu častniku, da napišem zanj spomine iz dveh generalnih stavk. Spoznal sem, da smo nedelavci oden, in skrbe naj za to, da lx>do pričeli dirko vsi z enakimi pogoji in iz enakih razmer, brez zahrbt-nosti in zvijač. To bi ublažilo sovraštvo, potem bi lažje živeli, n-panje bi ostalo za one, ki tam spodaj stradajo, ki žive brez upanja da bi .prišli navzgor ob stran drugih, kateri se sedaj domiilju-jejo, da stoje nad njimi. ogrebu sodruga Hafnerja v štev. 248. «e j»» |>omotoma izpustilo, da je tudi društvo "Zvesti bratje", štev. 79 S. S. P. Z. udeležila omenjenega |H>greha, kar bodi tem p.itoin poprav4jeno. Uredništvo. Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOH^ CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kaus. Blagajnik: FRANK STARClC, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kaus. NADZORNIKI: PONG RAC JURSE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) — K trpečim bratom pojdemo • • • Neznan, preplašen in vesel obraz se je gibal poleg matere, in trepetajoč glas je zaklical: — Mitja 1 Kam greš t — Naj gre ... ne vznemirjajte se. Tudi jaz sem se bala . . . moj gre na čelu vseh. Oni, ki nese zastavo — je moj sin ! — Razbojniki! Kam pat Vojaki so tam! Visoka in suha ženska je prijela mater za roko in vzkliknila: — Ljuba moja . . . kako pojo . . . tudi Mitja poje . . . — Ne vznemirjajte se! — za-mrmrala mati. — Sveta stvar je . . . Pomislite, da bi tudi Kristusa ne bilo, če bi ljudje zastran njega ne bili poginili. Tai misel se je razvnela v njegovi glavi m jo presenetila s svojo jasno, preproso resnico. Pogledala je ženski v obraz, ki se je krepko držala za njeno roko in ponovila : — Tudi Kristusa ne bi bilo, če bil judje zaradi njega ne bili poginili! Poleg nje se je pojavil Sizov. kepico je snel z glave, mahal S njo po zraku in gov«.ril po taktu pesni : — Javno korakajo po eesti, mati, a T Pesem so si izmislili... Kakšno pesen, mati, iT "Carju treba je voiščakov, dajte mu sinove svoje ..." — Nič se ne boje! — je dejal Sizov. — A moj sinek leži v gomili . . . tovarna ga je zadavila . . . da! Srce je materi utripalo premočno in ustavila se je. Pahnili so jo v stran, pritisnili k plotu, a mimo nje se je valil gost val ljudstva, videla je — mnogo jin je bilo. pa> se veselila. "Vstani, dravsko ljudstvo, vstanil" Kakor ogroii na trobma je pelo v zraku in dramilo ljudi — v nekaterih je zbujalo bojevitost, v druigih nejasno veselje, slutnja nečesa novega, žgočo radovednost, Tam je zbujalo trepet i•«• jasnega upanja, to je odpiralo pot jedkemu: potoka rakopičen« zlobe. Vsi so gledali naprej, kjer je v zraku vihrala in plapolala rdeča zastava. — V zboru gredo in pojo! — je zarjovel navdušen glas. ---Slava vam, otroci' In potvm je človek, ki je 5ul v tem hipu neka.i velikega, česesede so- donele v zraku umerjeno in jasno, a množica se je razvalila, drug za drugim so odhajali ljudje na desno in na levo k hišam in se naslanjali na plotove. Množica je zavzela obliko klina, njegova ostrina je bil Pavel, in nad njegovo glavo je gorela rdeča delavska zastava. Podobna je bila množica črni ptici — s široko razprostrtimi perot-mi, pripravljajoči se, da se vzdigne in poleti, a Pavel je bil njen kljun . . . XXIX. Na koncu ulice je videla mati nizek, siv plot enolikih ljudi brez obrazov, ki so zapirali izihod na trg. Nad pleči slehernega izmeti njih so hladno in tenko blesteli bajoneti. Tn od vse te tihe, nepremične stene je pihal k delavcem hlad, upiral se je v materine prsi in prodiral v njeno srce. Stisnila se je med množico, tja, kjer so se njeni znanci spred poleg zastave zlivali z neznanimi ljudmi. Krepko st* je z bokom na I slonila na v isokega, obritega či > veka; na eno oko je bil slep, in da vidi, je zasukal glavo. — Kaj hočeš? . . . Oigava si? . . . —■ jo je vprašal. — Mati Pavla Vlaaova! — je odgovorila ona in noge so ji zatrepetale pod koleni in spodnja ustna se ji je neprostovoljno povesila. — Aha! — je dejal enooki. — Sodruigi! — je govoril Pavel. — Vse svoje žive dni moramo naprej — druge poti nimamo! Zapojtc! Vse je umolknilo. Prapor se je dvignil in zamišljeno vihraje nad glavami ljudi se je lagodno po-, mikal proti sivi steni vojakov, j Mati je zatrepetala, zatisnila oči in zastokala — Pavel, Andrej. Kamojlov in Mazili, ti štirje so se odtrgali od množice. V zraku je zatrepetal jarki glas F jod je Mazina: — Kot žrtve ste pali ... je — zapel. — V usodnem . . . boju . . . — so se odzvali gosti, glohodi glasovi. Ljudje so stopali naprej in na drobno udarjali na zemljo. In nova pesen se je oglasila odločno in prepričevalno. — Vse, kar smo mogli, smo da li za ljudstvo ... — se je vil glas Fjodje . . . — Za svobodo . . — «o v zboru zapeli sodrugi. — Aha! — je škodoželjno vzkliknil nekdo ofo strani. — Na-grobnico pojo, psi . . . — Lopni ga! — se je oglasil razljučen klic. Mati se je z rokami prijela za prsi, ozrla se naokolo in videla, da množica, ki je prej tako gisto napolnjevala ulico, omahuje in gleda, kako odihajajo ljudje s praporom. Za njim' jih je šlo nek:?j desetin, a pri vsakem koraku je kdo odskočil v stran, kakor tla hi bila tla sredi ulice razbeljena in žgal podplat? — Nasilje propade ... — je ozimnjevala pesen v ustih F jo djeX . — In ljudstvo vstaja! — mu je uverjeno in »rrozeče sCkuudiral ¿bor silnih glasov. A skozi skladno melodijo so u-darjale tihe besede: I- Že ukazuje . . . — Puško — gor! — je zadonel spredaj rezek klic. Kakor val so se zamajali bajoneti, nagnili se in iztegnili proti zastavi. — Sto-paj! — Že gredo! — je dejal enooki in z rokami v žepih široko stopil v stran. Mati- je nepremično strmela. Sivi val vojakov se je pomikal |*o vsej širini ulice. Enakomerno in hladno, noseč pred seboj redek glavnik z bleatečimi, jeklenimi zobmi. S širokimi koraki se je bližala Pavlur in videla, da je Andrej stopil pred Pavla ln gi za-kril s svojim dolgim telesom. — Hodi poleg mene, sodrug! — je rezko zakričal Pavel. Andrej je pel, roke je imel sklenjene na hrbtu, glavo zrav naoo, Pavel ga je sunil z ranit» in znova zavpil: — Poleg mene! Ne pml me noj! Nimaš pravice! Spredaj je — zastava! — Narazen! — je s tenkim glasom zavpil droban oficirček in mahnil s svojo belo sabljo. Visoko je prizdigoval noge in je, ne da bi bil upogibal kolena, krepko udarjal s podplati po tleh. Materi so padli v oči njegovi svetlo umaza ni čevlji. (Dalje prih.) vano želimo naznaniti našim odjemalcem, tla Trinerjevo a meri-Sik«» zdravilno grenko viue ne spada med to vrsto, ker je zdravilni izdelek. Za i nore se prodajati brez vladnega dovoljenja. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je želu dobro zdravilo v slučajih že* lotlčne ali dnobovne bolezni, jeter, bledice, nervoznosti, v napadih revmatiziurai in neunilgije, slabosti, zapeke, napahnenosti, zahasa-ncMi, omotice in žoltice. Vsakdo ki težko dela, bodisi z mišicami ali z umom, naj si vzame eno čaši-eo tega zdravila preti ko gre spat — in tudi ee je povse zdrav. Isto tako naj ga zavživajo ženske, ki morajo opravljati domača dela. V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chieago, Feeling "TirEvery Day Napadi influence, ka-él j a ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno PAIN1 EXPELLER v svoji hiši in če ga bodete rabili po predpisih. 2f»c. in 50e. steklenice v lekarnah. Čuvajte se • ponaredb. a MC«!» A Ct., 215 Nad II. Rev Tort. 1 f Dr. RkliUrj*™ Congo Pliai* oUJtaj«. (2S*. alt Mc ) Brez dovolitve. Bliža st» čas. ko Iwxlo vsi. ki tržijo z vinom, moraili »oprt prositi za vladno dovolitev, brez ktere se ne sme nikakorsne tekočine, ki vsebuje alkohol, prodajati. Opeto- Slovcnci, obiskujte 'PARIS' RESTAVRACIJO 1914 Blue Island Ave,, Chieago. Lastnik: Tom. Grianias. Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. — Odprto ponoči in podnevu. Obuvala zm m«Ak«: od $1.80 do $4.00 t* imeke: od 11.00 do $S.SO u otrok«: od lOc do $2.50 Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St Milwaukee, Wis. FOTOGRAF L. HAGENDORFF ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE slike. 1T3 Reed S t. MILWAUKEE, - - - WIS. Milwaukee, Wis. Sodrug LOUIS BERQANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom «vej dobro založeni SALOON. Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon IG. KUŠ LJAN-A 229-1st Aye. MILWAUKEE, WIS. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave. 347—349 GROVE STREET. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. &e danes naročite en iztis slavnega romana "JUNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. Dr. W. C. Ohlendorf, M. Zdravnik sa notranje In ranocelui, I zdravniška preiskava breanlaâi ¿atijtM» zdravil», im Blus rwm Importiran starokrajski tobak vsake vrste a« cigarete, pip« in žvečenje. I m portirane cigare in cigarete. V»# priatno in po zmernih cenah VAC. KROUPA, 1245 W. 18th St., Chieago, ni. M, A, Weisskopf, M, D, Izkušen zdravnik. Uradnje od S—11 predpoldn» in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tal. Canal 476 Chieago. BI CARL STROVER Attorney at Law /uiipi aa vtsb «odiiiib. St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Talefon: Main 3989 POZOR) SLOVENCI! POZOR! SALOON a modernim kegljl&en Sreie pivo v sodčkih ia buteljka* Ja druge runo roti» pijače ter oaijek« a—odka. Potniki dobe ftedao pre»* We sa mak» tirno Poetresba točna ia laberua Vsem Sfoveaeeea ia drugim Hleva.»** •e toplo pn poroč* MARTIN POTOKAR, 1626 So. Cratr* Are. Chic*ft> Potisckov SALOON 1237-lst St., La Salle, 111 To« voe, goetiiai podrejene pije* m— pri pote ia rojakom aa obtf— efcšsk Dobra domača kuhinja. Ave ¡■o... «., . .10 h zvečer. Iivaa f&L 2 1 " 0 J-.^jo «lo ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in nih neopojnib p(ja{, 1837 So. Fi«k 81. Tel. Časti U LOUIS RABS nuHlerno urejerfsalun NA 460 6fUN0 AVE., KENOSNA, Telefon 1199, " ^»f- Uradu^ odTVT ■J^7do»svfJer. Iirsa I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ohicags. nt Una veijo uüogo or, Teriii«, prêt» bot in drufik »irafotin. Isrrèej« tw.,| ▼aakorretaa popravile v tej stroki n eelo aiaki eeai. AVSTRO-AMERIKI črtaT^ NIZKE CENE. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjifa razpreda na parniku Kal ser Franz Jože! L In Martha Washington Ha krovu se govorijo vsi Avstro-oferaM jeziki. Družbcuo ladjevje parnikov na dva vijaka: Kalser Franz Jozel L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & Gtn'l Act's. 2 Washington St., Nil Yi ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. ROJAKI v VVaukegai ______ Če k oče te piti doki pijače in se sabti po domaČe pi|||f Be Mahnich-u, 709 Markel Street, Haukefl«. Pri njemu je vae najbolje, ne vrjame, naj se prepiča. Odprto po dnevi in po té BALKAN KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugac 1816 So. Centre Ave. Varit bri ZDRAVLJENJE V S DNEH i in Ozdravim vaacega, kdor trpi na Varicoceli. Structuri; dalj« ozdravfcfl nalezljivo aaatrupljenje, ti vino nezmožnost, vodenico in bolezni tiieiikl ee molkih. 1 Ta prilika je dana alaati tistim, ki so izdali ie velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki »o bili zdravljeni po tueatih zdravnikov, brezuspešno, da poeedujem le jas| edino sredstvo, • katerim zdravim vspešno. Popravite VaSe zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše naavote in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letal] praksi kot apeeialiat v boleznih pri moških. Ozdravim pozitivno ielodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuapeino zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moftke bolezni Zftiba nagona, bolezni v ledicah in Jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, alaboat, napor, zastrupljanje in zguba voda PLJUČA naduho, Bronehitia, srčne bolezni in pljuSne zdravim po moji najnovejši metodi Zastrupl|en|e krvi in vseh drugih koinih bolezni, kakor prišč«,| lueije, onemoglost itd. Ženske bolezni j beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-1 d ju in druge organske bolezni zdravim za stal-| no. (Praiakovanja bnipliČBo) (Naaveti saitonj.) i! POZOR BRATJE SLOVENCI! i Ali fte veste kje je dobiti najboljše mes po najnižji ceni? — Gotovo v novi prvi Slovenski moderno urejeni maeniei » Ferko Bros., 271—1st Ave. In Park SI. Tu se dobijo najokuenejle «vele in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi jetrne in krvave domačega iadelka ter najokuenejše » PREKAJENO MESO; vse po najnlijih cenah. Pridite ia prepričajte se sami o naših cenah kakor tudi o kakovosti > našega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA P08TRE£BA je naše geslo. Ne posabite nas torej obiskati v naši novi mesnici v Joe. Tratniko- ► vem poslopju. I MILWAUKEE. WIS. Tele/on: South 351S. eoa»»♦♦»♦»»♦•»«ee»»»♦»» DR. ZINS, 183 med Randolph in Clark Chicagol Odprto: 8 sjutraj do 8 zvečer. Ob nodoljah od 8 sjutr. de 4pep. 43-to pol-letno izplačevanje obresti' Obreatl se kreditiralo 1. |ull|«. late se ali izplačajo ali pa vpišejo v hranilno kniižico, kakor žele vlsr gatelji, na ali po omenjenem dnevu. lovi hranilne vlog« do 15. jolijo kodo nosilo obrotti od 1. julijo. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chieago, 111. I sobotoh odprti od I. do I. zvečer. Premoienje md pil milim