Št. 9. V Gorici, v sohoto dntf 31. januvarj» 1903. Letnik V. l/.iiaj;t vsak ton*k in suljoto v lediiu ol) 11. mi |in'il|)oliJiii' /.;i uit'ulo lei1 Ol. 'A. Uli popfjldlli* Z.I ile/clo. A k 0 padenatu dneva pnunik i/.idu dan prt*j oh ü. zvnV;r. Stan'-' po pošti pn-jfifiiaii ali v (jiorici iiM dom posiljiiu cHoli'tno H k . polltilno * K. in iictrlliHiio %-2 K. I'rodaja si; v (jori«:i v loli.ik.un.ili Sclivvt-x v Solskih ulicati in .1 <* I lcrsit/ / Nunskih uli<:»ifi po S vin (KjutrAiijf i/<; -.><5krat tiskajo. raču- IIIJO S^ pO pOgudhl. Izdajatelj in odgovomi unMlnik Josip'PJIarusiC. Tiska „Narodna tiskarna'4 lodgov. J. Marušič). Sama kardinalna vprašanja! Jpdno v(»Mko politic-no vprašanje podnja kljuko drugpmu v na^m na-1 vsn zanimivom [¦arlamp.nlu ! Zare«. zdi so, kakor da jo la Ijuba Avstriju žp. let* dolgo ložala pozHbljona moj staro po- litično šaro, liki kaka zarjavela klju ( čavnica. Alro so poglnd* na žalostno resnico, da je naš parlament brez rnoči, zvezan na roknh in nogah žo iz Ha- j denijpvih časov, da so ves ta čas v tern , prvem zakonodajnem zastopu ni storilo za dobro avstrijskih davkoplačevalcev niti, — skoro za vrednost jedne pipe to- baka, — tedaj je gorenja primera o stari ključavnici deloma na svojem mestu. Vse je zaostalo. Ali zdaj, ko se kaže, da 30 se zatvornice delavnosti nekako od- prle, t.. j. ko se je konečno dognala na- godba z Ogersko, zdaj silijo na dan vpra- šanja, katera bi bila morala biti že davno reäena. Jedno takih kardinalnih t. j. za ! državo življenjskih vpraäanj je Fprememba vojnega zakona, o katerem naj zbornica razpravlja. Ves svet ve, da so razmere v naäi vojski potrebne temeljite spremembe in da je naša vo.jska v marsičem jako za- ostala za drugirni evropskimi državami, le äe Italija je na slabšem. Z novim vojnim zakonom naj bi se odstranile razne na- pake in to bode zdaj delo parlamenta. , Ali to delo je težko« V prvi vrsti zahteva i vladna predloga izdatno pomnožitev kontingenta novincev. Dosedaj se je vojna uprava morala ozirati vsaj deloma na davčno zmožnost prebivalstva, katera zmožnost pa je, kakor znano zadnjemu davkoplačevalcu v gorah, že globoko pod ničlo. Ž« ta ozir je silil vojno upravo, da se odreče raznim mo- dernim uredbam armade tako, da bi ista stala vsporedno s prvimi kul- turnimi državami. Ali ne samo to. Pre- j lirano politične borbe zadnjih let, katere gredo izključno na r o v a ž naäih političnih nasp r o t n i k o v, so požrle toliko ljudskega denarja, da vlada pri vsem tem ni mogla misliti Se ¦ na večje žrtve od strani prebivalatva. la j 7 taKo je vprvic prišlo, da država ni mogla nabaviti veOjpga ätevila vojaAlva ker }e žc* vzdržeranje obstoječega äte- vila vojaštva silno dru^a stvar. Stanje naäe annade po odstotku mnogo za- ostaja za ätevilorn naraSčajočfga pre- bivalstvn v državi. Dočim se io pri vs^h velevlastih od Jeta 1870 dalje pomnožil kontingent novinoev, se je v Avstriji isti lo jako slabo množil. Poleg tega je mo- rala vojna uprava, da ai prihrani stroSke, poseči äe po drugem sredstvu — 8 ka- terim pa je jako ustregla služečemu vo- jaku — namroč po tem, da veliko Šte- vilo potrjenih po dobi osmib tednor vežbanja pride v nadoniestno reservo, katera je po številu na papirju aeveda dokaj namstla, katera pa za brarabo do- movine nima one vrednosti ki bi bila potrebna v danih sluöajih. Sreča za našo državo je bila še pač ta, da nismo že blizu ätirideset let priäli v položaj kake večje nevarnosti. Sicer je za avstrijske narode, katere tlači mora gospodarske krize, itak dovolj težko breme vojaätva, katero ti narodi britko obcuti.o ob vsaki priliki in katero breme jim je po nepotrobnem naložila nesrečna irozvezna politika. Konrč-no pa je stvar vendar mo- rala priti do diugega zaključka. Geogia- licna loga naže monarhije in njene no- tranje politične homatije so take, da vsak trenntek zamore nastopiti resna nevarnost za državo. Ako v takem tre- nutku naša vojska pogreša one tebnične popolnosti, s kakoršno se lahko ponašajo drug»; napredne države pre 1 vsem pa nam vedno nevarna Nemčija. in kateri tehnični izpopolnitvi si je naäa vojna uprava iz gori navedenih razlogov mo- rala odreči, tedaj ne vemo kako bi stvar izpadla. Pri tem je treba j^mati še v obzir — in to moramo zopet ponavljati — kritične narodnostne prepire, ki so se zanesli že v armado in ki že dokaj motijo jedinstvo t armadi. Vsemu tftmu treba priti v okom. Ali kako ? Za večje ätevilo vojaätva ter za organizacijo armad v modernem zrni- slu treba veliko denarja. Ali k-iko dobiti kreditV Tega (Jovoli le purlament. Ali parlament obstoji iz zastopnikov av- strijskega prebivalstva. katero nima de- narja. Predno ti zastopniki s svojim glu- som naprtijo svojim volilc°m še večja bromena, l»odo zabtevali od via le zopet k o n c n s i j zu tt"» volilce, katerih vlada ne bo smela odreči. In te koncesije so jako razsežno». V prvo bode po novem zakonu treba urediti bremena jednako- merneje, dočim toga ni bilo po starem zakonu. Ravnokar dognana nagodba i Ogersko bods» to razmerno olajäala. Po- tem — in na to prihajajo že danes skoro vse parlamentarne stranke — bode treba imeti glavni ozir na d e 1 a v a k o vp r a- šanjenakmetih. R«snica je, da z upeljavo dveletne vojaäke alužbe, katera utegne nastopiti po novem zakonu. bode nekako urejeno gtalno Stevilo ar- made, ali to ne koristi povsem kmeto- valcu. kateri ne obdelava polja v s a k e dve leti marvpč vaako leto. Kmp- tovalec zahtftva torpj, da mu cesar po- ilje vsaj /a časa največjega dela na po- Iju, sina doraov in to je ona točka. ka- tero po?ebno povdarjajo razne stranke v parlamentu. Nadalje je Se nekaj. Do- sedaj sp je od strani predpostavljenih pri vojaštvu neznslišano grdo ravnalo z možtvom. Ta grda hiba v armadi se mora odstraniti potom po^bnega voj no-ka- zpnskega zakona, in to tembolj, ker po obstoj čih rnzmerah v armadi slabi med vojaštvom veselje do službe in vodi do anarhije. V resnih časih pa je patri- otizpm vojaka in ljubezen do atanu glavna stvar. Tudi jezikovno vpražanje v armadi treba bode urediti. Odijozno „Hieru-vpra- šanje v vojaštvu je razburilo ?se na- rodne kroge in zlasti čežki zastopniki ndločno zahtevajo konečno pravično ureditev te zadeve. Vse to so težavne stvari, katere pa morajo najti zadoščenja, ako se hoče a predlogo priti do cilja. Mej tem pa äe vedno straäi ceäko jezi- kovno vpraäanje in čeako-nemška sprava, katera se je, kakor ompnjpno, zopet raz- bila ob trmi Vsenemcev. Mogo^e je sicer da vlada po drugi poti pride do reäitve i vojaäke predloge, — vaekako pi je r interesu dHvkoplačrvalcev, da vlada zdaj, ko zahtpva od avstrijskih narodov novih brernen, odstrani na kateri koli način to moro s plpč davkoplačevalcev. — Vse so so toraj kardinalna vpraäanja v na- iem parlamenterizmn, katerih pa gotovo ie dolgo ne bo konec. Dop i si. Ie Cerknn. — ,.Narodna čitainica v Cerknem" je imela ˇ nedeljo dne 25. t. m. svoj občni zbor. Drustvo ima sedaj Wl rednih in 2 častna uda. Gmotno stanje čitalnice ni bilo te delj öasa posebno ugodno. Vedno je bilo na :oncu leta kaj dolga. Veselice, namreč v čitalnici prire- jale so se navadno le v dobrodelne na- mene, in poleg stroškov za stanovanje, stala je mnogo tudi knjižnica. ki se je dokaj popolnila. Kakor je pokazalo bla- gajnikovo poroc'lo, se je gmotno stanje čitalnice letos jako zboljšalo. Pokriti so bili, namreč vsi stroški in ostulo je poleg tega v blagajni še precej gotovine. Prvo veselico v 1. 1902 je čitalnica priredila dne 9. tebruvarja. Ta veselica je bila glede vsporeda. kakor tudi izvršitve jedna najlepših, kar jih je čitalnica priredila v 34 letib svojega obstanka. Vršila se je pod naslovom : ..Glasbeno-deklamatorični koncert". Pri ti veselici je deklamoval 4 pesmi tudi g. E. Klavžar, igriški vodja goriške c'talnice. kar je mnogo pripo- moglo, da je veselica tako dobro izpadla. Tudi pijanistinja gdč. R'chtPr odlikovala se je posebno pri tem koncertu, svirajoč razne te?.ke komade najboljših nemških klasikov. Pevski zbor pa je pel izvrstno ^Hubadove slow nar. pesmr' in obsirno Satnerjevo skladbo ,.Naša pesem1'. Sode- loval je tudi tamburaški zbor. Dne 25. maja 1902 sodelovala jp čitalnicas svojim pevskim in tamburaškim zborom skupno z Št. Viškogorsfeimi in Šebreljskimi pevci pri veselici, ki se je priredila v prostorih g. Laharnarja na Št. Viäkigori. Igralci naäe čitalnice vprizorili so pri isti vese- lici dr. Krekovo igro: „Pravica se je iz- kazala". Dne 28. septembra priredila se je veselica v prostorih g. Obid-a. Pevski LISTEK. Iz mračnosti na svctlo. I Poljski: V. Zagorski. V. I Cudpn ölovek! Napravil je umetno delo, pa se ga sramuje — kakor bi bil storil kaj neprevidnega! Prinesel je na zemljo košček neba, pa taji to kot kako neplemenito delo! Naj ječlovek, ali mrtva ! iPČ — vse je v njegovih očeh le rmena, rdeča, ali kaka drugačna ,.packa". PH I njem imajo ceno le te barve, ki jih je zdrnžil tu tako popolno, somo ta svetloba in te 8ence, razdeljene tako premišljeno, da je to — kar je tu predstavljal — varalo oko, ßeä, da je resnica in pravo življenjel Ali za „dušou — pomen vsega tega mu ni mar — sramuje se tegal V tern se je pojavljala n da sk'-bi nasa utulnica za izohrazbo na- *ega ljudstva in sieer navzlic vsemu po litičnemu bo.,11. Prihodnje leto bo 3;"> let ndkar obstoji naša eitalnica. Zeleti je le, da bi se njeni udje vedno bolj in bolj zanimali za njen procvit, ter da bi po- sebno njeni povci in tamburaši še za naprej vedno vztrajali ter v vsakem oziru naprt'dovaii. Št. Viška ^ora. üne 21. in 22. jan. imeü smo tukaj občin nam pobrali v zadnji noči na St. Viški gori lepo število mož. Uprav to je vzelo na dan volitve nekaterim našim možem po- gum. Odtegnili so se volitvi in napred- njaki so zmagali z veliko večino. — V 2. razredu je zmagala naša stranka kljub tcmu. da so nam pooblastila namenoma vničevali in može kradli, s tremi glasovi večine. V 1. razredu je zmagala z-^pet napredna z enim glasom večine. Ta glas so drbili s pomočjo liberulne ženske, ki ni hotela pooblastiti svojega varuha za volitev in je dala pooblastilo znanemu naprednjaku. Bilo je to popo'norna pro- tipo-stavno. ker volilni zakon določa, da za mladoletne more voliti le njih varuh in nihce drugi. Na boljfm j*1 na^a stranka za toliko, da ima sedaj šest svojih mož v stara- šinstvu. dof'im je irnela doslej samo tri. Koncem no rnoremo, da ne bi javno pohvalili vrlih Trebušanov, Vojskarjev in Cepovancev, ki so se tako daleč potrudili nam v pomoč. Dobro mislečim Gorjanom pa klicemo: Pogum! S časom bo tadi na Gori drugat-e. — Iz Straž«» mi Orkljauskeiu. — Iz naše vasi pač se ni priäel dopia v „Primorski List-'. Pa ne inislite, da je naša vas skrita v kakem gorskem zatišju, marveč leži na državni cesti. ki pelje v Idrijo ter je zeln raztrešena. — Naši otroci so popolnoma brez poduka. V Cerkno ne morejo boditi v solo, ker je preoddaljeno. Že pred leti. ko so usta- navljali šolo na Reki, stavili so ponudbo, da napravijo šolo Reka-Straža, a neka- teri stražki modrijani so to ponudbo od- klonili, Na to so k režki šoli priklopili Police. Minulo leto pa so iz posebnih vzrokov šolo v Policah zaprli, hkrati pa je tudi na Keki sola prenebala Sedaj je bila agodna prilika, delovati za zvezno š ilo Keka-Straža. In res so nekateri naši obiMnarji v soglasju in s sodelovanjem č. g. dekana v Cerkncm storili potrebne korake v ta nainen. šolska oblast se ni prittivila prnvicni zahtevi. Prišel je na to sain g šolski nadzornik in je pregle- dal prostore v hiši g. Iv. Gef'irina. A naši ljudje so mnogokrat čudaki. Zičeli so se upirati, da bi bila sola v Čefari- novi hiši. Sami se steer v tej zadevi še n;<»o zganili. A sedaj, ko je vsa zaieva v najboljšem tiru, pa zahtevajo šolski prostor na takem kraju, do katerega je ver- nika, izgubila ves upliv na Iztoku in to le zaradi svoje preneurnne politike. Po- slanec Kramar je pojasnil zbornici, zakaj noče mladočeški klub obstruirati proti temu zakonskemu nacrtu. Zi Kr:irnarem je govoril ministerski predsednik, pov- darjajoč potrebo nemžko-češke sprave, kpr je od fe odvisno redno delnvanje parlamenta in tudi notranji mir države. Za to, je rekel, da se vlada vedno trudi. da se napravi med (l^hi in Nemci tra- jen mir. Dobi besedo domobranski mi- nister Welsersh'Minb. Najprej opomni k opazkam predgovornikov, da hoče voja.ška uprava strogo postopati proti oaim, ki bi irpinčili vojake. Govornik je mnenja, da se tudi v armadi goji narodni cut, pa ne v političnem srnislii. Armada mora biti okrilje vseh v državi živečih naro- dov ter njih za^čitnica Domobranski mi- nister naznani, da bode kmalu dovršen nov vojaski kazenski postopnik Glede glasovomobilizaciji papra- v i minister, da so isti popol- noma n e u t e m e I j e n i t e r d a n i tudi povoda za kako mo bil i- zacijo. Opomni pa da s tem, da ne obstoji danes noben povod za mobilizacijo, ni rečeno. da ne bi bilo oboroženje neob- hodno potrebno, kajti s pravo- časnim oboroženjem zaprečijo se večkrat nevarne vojne kom- plikacije. Glede dvoletne vo- jaške službe, pravi minister, da bi ta provzročila mnogo stroškov, ker bi bilo treba ob- držati v stain i službi preveliko ä t e v i 1 o podčastnikov. Gled6 po- L v a n j a nadomestnih reservi- stov k stalni vojaški slnžbi, je izjavil minister, da sta avstrijska in ogrska vlada pripravni od«ito- piti od zahteve, da se pozove k stalni službi 6000 nadomestnih rezervistov. Za ministrom so govorili še nekateri govorniki, potem pa je bilo prvo branje vojaškega zakonskega načrta končano in n«črt odstopil se je dotičnemn odseku. — V veerajšnji seji je poslanska zbornica vsprejela vse sladkorne zakonske načrte. Avstro-Ogerska zastava. Listom se poroča iz Budimpešte, da sta se avstrijska in ogerska vlada do- govorili glede skupne avstro-ogerske za- stave. Zastavin drog barvan bo baje z barvami Habsburžanov, namreč z bolo in rudečo barvo. Na jedni strani zastave bodo v črno rumenem okv^rju naslikani vsi avstrijski grbi. Na drugi strani pa bo naslikana Marijina podoba, nad njo dva ange ja. držeča kvišku ogrski grb. Okvir na ti stiani bode naslikan bel -rudečezeleno. Madjarska nesramnost. V torek je imela v Budimpeštu svojo sejo magnat-ska zbornica. Na dnevnem redu je bil tudi zakonski načrt glf»dö iz- davanja potmh li-^tov na Hcvat-tkem B'vsi minister B-mffy bil je tako ^krajuo nesramen, d?i je zihteval, naj bi se potni listi na Hrvatskem izdajali le v maljar- fkem in francozkem jeziku. Zbornica je ta predlog zavrnila z veliko večino glasov. Turske reforme. Ruski list „Viedomosti'' je odposlal svojega iastnega poročevalca v Uiskii!), da se prepriča o novih ref^rraah. katere namerava izvesti Turčija v Macedoniji in v Stare Srbije. Iz tega kar poroča ruski porocevalec svojemu listu je razvidno, da niso te nove turške relbrme nič drugega nego prava pravcata komedija. Kar se tiče orožnikov iz vrst kristjanov, treba je, namreč opomniti, da je bilo tudi dosedaj mnogo orožniicov kristjanov, a ko je prišlo do kakih krvoločnosti so se ti polurice istotako brezsrčno znašali nad krščansko rajo, kakor ostali turäki orožniki Kar se pa tiče premešč«nja par krut h kajmakanov, sta se ista premestila v azijatske provincije in sicer v take, kjer se jirna äe bolje godi nego se jima je godilo v Macedoniji in v Stari Srbiji. Turčija se pač zanaša na znano potr- pežljivost Rusije in Avstrije, ki sta ji že tolikrat pretili, a nista dosedaj storili proti nji se naj man j Sega resnega koraka. Ako ga slorita, storita to le prisiljeni po splošni ustaji, ki je neizogibna prihodnjo pomlad. Razni listi poročajo, namreč, da so si nabavili mac'idonski usta^ki odbori že vse polno orožja ter, da jim isto dohaja še vedno od raznih strani, Turčija se oborozuje. h Carigrada. He poroča, da se je sultan udal onim strankam, ki hočejo vojsko. VsleJ toga odp')3l|e Turcija mnogo vojaštcih čet na macedonsko mejo. Francozki parlament. Kakor je znano je bil izvoljon v francozki zbornici za 4. podpredsednika soc. demokrat Jaures. Ta mož nastopa zadnji čas tako, kakor kak plačan pruski agent. NavduSen je, namreč ves za tro- zvezo ter odločea naflprotnik francozko- ruske zveze. Te dni je predsedoval zbor- nici. In da bi ga malo podražili, stavili so na^ijonalisti predlog, naj zbornica do- voli avoto fiO.000 frankov, da se na Place dela Concorde nahajajoči se marmornati stra^burski spomenik izdela v bronu. Nacijonalisti hoteli so s tem predlogom opomniti Jauresa, da še vedno obstoji alzasko vprašanje in želja porevanši. To hrco je mož molče utaknil v žep. Socija- list Allard je na to zahteval, naj se od- pov6 konkordat in naj se črta proračun za bogočastje. Min. predsednik Ghornbes, sicer najvecji preganjač kongregacij in ako se ho<5e tudi framason, je pa odgo- voril, da je še vedno potr-^ben obstoj verske ideje, ter da ni še prišel čas za ločenje c^rkve od države. In mi ine- nimo tudi tako in smo trdno prepričani, da pojde vsaka država, katera bi vrgla čez plot versko idejo, tudi sama v naj- krajsem času rakom žvižgat. FreMvalstvo priäib občin ii ln\ti (Daljc.) Sodni okraji, | PrebivaWvo 7||| občine in kraji |, ,890i|. igoo'llj"! Sodni okraj Seiana: 1. Avber .... 511 516 -f 5 Avber .... 229 219— 10 • Gradinje . . 65 58—7 Ponikve . . . ! 201 219 -f- 18 Raäa.....1 16 20+4 2. Dutovije ... 852 894 -j- 42 Dutcvlje ... 589 632-f 43 Godnje . . . . ! 111 111 Kreplje .... 152' 151 — 1 3. Lokva . . . . 1151 1198 -f- 47 Lokva .... 972 10281+ 56 Preloze .... 179) 170— 9 4. Nakh .... 2810 2818+ 8 Barka .... 380 349— 31 Betanija ... 40i 36— 4 Brežec .... 66! 64—2 Dane.....i 165 144— 21 Divača .... 550 644 + 94 Gradišče . . . 62 61 - 1 Kačiči .... 150, 134— 16 Škocijan ... 7V 79.-4- 8 Ležeče .... 165; 160i— 5 Matavun . . . 65J 69+ 4 Misleee .... 186 199+ 13 Naklo .... 150 140- 10 Podgrad ... 154 159+ 5 Škoflje .... 254J 236- 18 Varej» .... 1 «6 110- 6 Vatovlje ... 133 130 - 3 Zivrhek . . . 103! 104+ 1 5. Povir.....1234| 1248+ 14 Brestovica . . i 75 86+11 Gorenje ... 222 226+ 4 Mrče..... 250 227 - 23 Plešivica . . . 82 82j Povir..... 439| 450|+ 11 Žirje..... 166, 177+ 11 6. Veiiki R^pen . 824 915+ 91 Veliki Repen . 377| 413+ 36 Voglj) .... 126 136+ 10 Vrhovlje . . . 198 215+ 17 Gol..... 123 151+ 28 7. Rodik .... 516 496- 20 Kozina .... 56j 72+ 1.6 Rodik .... 460 424 - 36 8 Sežana .... 1794 1876+ 82 Dane..... 200 216+ 16 Orlek..... 255 251 - 4 Sežana .... 1180 1244+ 64 Šmarje .... 162 165 + 3 9. Skopo ....;¦ 548 554+ 6 Krajna Vas . . 227| 235+ 8 Skopo . . . . ! 321! 319- 3 tO. Štorje .... 1 910 984 + 74 Kazlje .... 336 371 + 35 Majceni . . . . i 40 42+2 Podbreže ... 87 85-2 Senodole ... 1 43 484-5 Štorje . . . . ! 404 438+34 11. Tomaj . . . . ! 1498 1433- 65 Dobravlje . . . i 132 137 -f 5 Filipčje Brdo . ! 44 37-7 Grahovo BHo . 67 59- « Križ..... 323 311- 12 Šepulje .... 196 180- 16 Tomaj .... 585 579 - 6 Utovlje .... 151 130-20 12. Zgonik .... 1426 1419- 7 13. Koprivu. ... 434 425- 9 Brje..... 8i 71» 13 Kopriva ... 35° 354T 4 14 Štijak . • • • 849 856+ l Čehovini . • • W 88—2 Dolenje . . ¦ • 48 524-4 Gradiače • ¦ • 36 41+5 Krtinovica • • 61 48—13 Nova Vas • • • 16 14— 2 Poljane . • • ¦ 31 28 — o Ravne .... 76 76 Razgori .... 60 88+28 Srtlo..... 64 54-10 Štijak .... 210 207- 3 gt. Tomaž . . 100 106+ ö T.-ebižani ... 39 37—2 Večkoti .... 18 17—1 (Dalje pride.) Domače in razne novice. Oftnr v piN>l>t&<'ii pH knpiiriiiili. V četrtek je bilaobletm'ca smrti prestolo- naslednika Rudollu in s<» jf cesar ob 7. jn pol uri zjutnj p<>dal v grobišče pri kapucinih, kjer jc molil ob kr.sti preslo- naslednika. l«to |e storil oli krstnh cewa- j rice Elizabeth in svojih starišev. Vence j ho položili tudi nadvojvoda Ludovik Viktor, j grolica Lonyay, kneginja KlizahoLuin knez ¦ Oton Windischgraetz. TržaSki liaiiuwtuik firol' ttoflss na DiiiiHJii. — Tržaški namesimk grof . Goess se mudi te dni na Dunaju Hit jc , v avdijenei pri cesarju in pri pre^tolo- i nasledniku nadvojvodi Pranuu Fordi- . nandu. Sinrtna kosa. — V petek dne 29. t. m. je v Renčah umrl gospod nadučitelj j Anton Bajc v öS-lelu svnjf> dobe. Pokojnik j j(i bi| sin prvega nmipaskega ucitelja, ki | jc |>i! v Sempa.su jako pril.jubl.jen t>iko, | da so g»i svojc(*'as(io izvolili tatn clo za \ /upana. Runjki Anton Bajc jo služboval i kot učitelj najpri'j v Grndišču, potem pa je dobil riKsto ueitclja v H'Micah, kjer je , (jeloval nad HO l<;l. Ril je miroljubnega : značaja, dober prijatelj svojini tovarišem ter jo u/ival splošno spo.štovanje pri vs<;h, ki so ga poznali. V c. kr. okrajnem šolskcm svetu scdcl je kot zaslopmk uei- teljstva cez h") let. Pr>greb bode Janes ob 21,.. uri pupoludnc. Naj počiva v miru ! Za „Solski Dom" so plačali pred- sedni^u: Anton Matuin, vikar v Starem- selu ö K; monsignor Stefan Kaf'ol 10 K. Upravnistvu „Gorice" je došlo: Josip Golja, župnik v Kožbani 10 K (ravno toliko za „Alojzijevišče"). Srčna bvala! Za „liužlčiilfo" v „Šolskein Domu" ¦ je vodstvo ljudske Sole nadalje prfjelo usiiju od gg. Casa^rande, Bensa, pa od i neimenovanega, vsi trgovci v Gorici. — Bog povrni blagini dobrotnikom revne šol. mladine! Shod /unanov in podžupauov pri Rebku lia Gorltici. — Kukor smo že pomčali, vrši se jutri pri Rebku na Goričici shod županov in poilžupinov in sieer točno ob 2. uri popoludne. K tema shodu «o vabljeni vsi žnpani in podžupani ajdovske^'a sodnega okraja. Dobro dosii so tudi žuimtii in pod- župani od drugod. Nafit* knielovalce opozarjamo še enkrat na jutršn|i kmetijski shod v St. Ferjanu. Polovalni ueitel) za krnetijstvo g. Štrekelj govoril bo med drugm o predmetu : „Kako se nam je pripravljati za trtno uA", katero vprašanje je danes za EBrice najbolj važno. — Na pojulras- njein shodu v Rihembnrgu govoril bode imenovani g. učitelj : 1. Na kaj pazimo, predno zasajarno nov vinograd in 2. Naše kleti in naše kletarstvo. — K ikor pov- sod, odgovarjal bodr^ tudi na tt>h sh >dih na razna stavlj«Mia vprasanja. Ob.i shoda se prieneta ob 3. uri pop. Trguviuska zboruica v (i(H'ici. — V sredo je bil izvoljcu za predscilnika tukajšnje trgovinske zbormce baron Ev- genij Ritter, za podpredsednika pa Ludovik Mighetti. tioriska ^imnazija. Zdi se, da je za^ela naučna uprava resno misliti na to, da se v Gopici sezida novo gim- nazijsko poslopje. Te dni je prišel v Go- rico neki inžener, poslan od naučnega ministerstva. Ta inzener ima baje nalog, da si natančno ogleda staro poslopje, ter da poroča ministerstvu o njegovem stanju. — Staro gimnazijsko poslopje je nam reč vse razpokano. Vsted tega se ne mo- rejo šolske sobe zadostno ugreti, naj se v njih kuri še tako močno. Zato se je zgodilo, da ni bilo v nekaterih šolskih sobah nikdar nad 5 do 6° gorkote. V neki sobi pa so morali dijaki sedeti pri poukn pri samih 2{/2 stopinjah gorkote. — Kakor se brzojavno poroea (Piccolu'' z Dunaja, poklical je k sebi naučni mi- nister te dm državna poslanca Lenassija in dr. Verzegnassija, ter se jc ž njima pogovarjal glede stavbišča, na katerem naJ bi se sezidalo novo gimnazijyko po- slopjp. Občinske volitve v Koinnu. — V Komnu so se vrsilo dne 22. in 23. t. m. občinske volitve. Že 14 dm pred vo- litvami tekula je po županiji cela tolpa naprednih agitatorjev ter maniila naše ljodstvo z raznimi obljubumi. Posebno vabljiva je bila vjnska k«pljica, zaradi katere so se sline cedile celo volilcem iz druzih občin, kakor Škrbina, Gorjan- sko itd. Od dnige strani pa se ni storilo ničeaar in tako je „napredna" komen- ska komanda s pomoejo pijače in neraz- sodnosti zmagnla brez vsake borbe tudi pri ten volilvah. — V prvem razredu pa so si stali „naprednjaki" drug drugemu v laseh. Med njimi samimi sta se isaci- mili namreč dve stranki. Kje in kako da so si ti ljudje stopili na kurja očesa, nam ni znano. Stranki sta se imenovali bela in rudeča stranka. K zadnji je pripadal tudi sodni prifltav g. F* a v J o t i č, ki je vodil boj z VHO vnerno ter z vsem svojim uma avitlim mečem. Ker je začelo ti slranki presti, naprosila j« za pomoč par tako- zvanih „klerikalcev", ki so se slučajno ntthajali takrat v Komnu. Obljubila jim je celo, da jih postavi za kandidate. Ali ostala je pri obljnbi le toliko časa, dok- ler ho oddali svoj glas, potem pa jih je, kakor to veleva „poStena"' „napredna-' morala, pustila na cedilu. Od 35 volilcev, imajočih v prvem volilnern razrodu vo- lilno pravico, udeležilo se je volilvo l,*ne da bi vino dišalo po „kufru>l. — Upomnimo naj äe, da so hoteli spraviti v starežinstvo nič manj nego — tri učitelje. Jeden od teh se je sam kandidatori odpnvedal, dočim sta pa druga dva propala. Pa naj še kdo trdi, da ni naže Ijudstvo razsodno ter da ne zna varovati svojih koristi. (/CrKljaiiHki pur^ar — Bradasti dopisun zngnal se je v „Soči" ludi v \ rnene cerkljanskega purgapja, čeS, da sem I ponuial nekemu najvecjernu km^tu »vojo j turšico. ako bi volil z našo stnnko. Ako , pa že hoče, naj pa izve ta kosmati do- \ pisun resnico, ki je ta-le: Nekaj dni pred volitvami pri^el je k meni znani naj- več.ji kmot ZuSk vulgo „polž11. StopivAi ' na hodnik zapazi tarn obe^eno tur^ico, ; ter me vpraša: Karn boš pa del toliko turäice? Na to odgovoril sem mil v 3ali: | Via tebi jn dam vso. ako bodes volil z ; narni. Zuik mi pa odgovori: nja viš ki ! Juže, tega pa že na moretn nardit, ko sem Tomažu dužan 100 gld. Tako je to- rej z vso to zadevo. Glede obWe pa, o j kateri pravi dopisun. da je nirnam niti ; toliko, da bi si obHil ž njo polento, naj pa ! (iopisuna nič ne briga. Jaz imam namreč ! še vedno toliko špeha in tur.šice. da sku- harn v kratkem 3 kotle polente ter da povabim nanjo Seka, Onca, bodočega ; t;*jnika Drcjca in vse pol miljonarjp ter : vse napredne lačenb^rgarje i Orkljanski purgar. Xesreca na žele/.nici. — Dne 14. j t. m. je peljal posestnik Anton Tomsič iz Sovodftnj težko nnlož^n voz gnoja iz Gorice proti domu. Zvečer ob 6' ., uri pnšel je do prehotia čez zelezn'co blizu Št. Andreža Ker niso bile zatvornice zaprte, hotel je čez železnico. Pa v istem hipu, ko je prišel z vozoni na železnico, zaprli sta se zatvornici na obeh straneh, znamenje to, da je bil vlak blizu. In res zagleda Tomsič kakih 400 in oddaljen poštni vlak, ki je drdal proti Gorici. V ti stiski odreže hitro voloma vrv okoli vratu ter spravi v naglici živino in sebe v stran, ter v strahu pričakuje, kaj se bo zgodilo. Vlak je prisopihal, potisnilv stran prvi del voza, ler ga polomil tako, da je moral Tomsič za popravo istega potro- siti 36 kron, kar je prav britko občutil z ozirom na to, da je on le sreden kmet. Velika sreča je pa bila, da se ni še kaj hujšega pripetilo. Da bi se pa taki slu- čaji več ne ponavljali, bi bilo ž^leti, da želez. uprava odpravi take zatvornice ali pa postavi pri istih čuvaja. Sadovi „napredne^a" časopisja. — Napredna podivjanost se vedno bolj razširja, in to posebno pri strastnih „naprednjakih". Tako je v soboto svečer napadel neki tantnlin KI. iz Šempasa z nožern nekega Šk. in ga ranil na roki tako močno, da se je moral peljati takoj k zdravniku v Gorico. Dan pozneje, t. j. v nedeljo, pa se je znašal ravno tarn neki Šp. iz Oze- ljana nad nekim U iz Sempasa s tern, da ga je s kolom ranil na glavi, da se je moral drugi dan peljati v Gorico k zdravniku Omeniti moram, da je Šp. strasten agitator „napredne" stranke. Da, gospoda v Gosposki ulici, to je äele pravi napredek po vašem receptu. Vabilo k krojaškemu plesu, kate- rega prircdijo gori^ki krojači danes dne 31. jan. v veliki dvorani hotela „Central''. Godbo r.reskrbi vojaški orkester c. in kr. peäpolka ät. 47. Čisti dobiček služi do- brodelnim namenom. Začet^k ob 8 in pol uri zvečer. Vstopnina za gospode 2 K, za dame 1 K. Vsakemn gospodu je prosto pripeljati seboj eno damo. Odbor. i Oblni zbor drufttva „Domovina" | na Volčjpmgmdu bode dne 8. febru- I varja 1903 ob 4. uri popoludne. K temu občnemu zboru vabi odbor s tern vse druStvenike. Druga poitna zveza ined Bov- cem in Trbižem. — C. kr. poätno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je ob- vestilo županstvo v Bovcu, da je trgo- vinsko ministerstvo dovolilo vpeljavo druge dnevne vozne poštne zveze med Bovcem in Beljakom k zvezi med Rabe- ljem in Trbižem že obstoječi vozni poSti in za čas od 16. aprila do 15. oktobra vsakega leta. Nova vozna po^ta odide iz Bovca ob 8. uri predpoludne in dojde v Trbiž ob 12. uri 45 minut popoludne. Vrne se ob 1. ori 15 minut popoludne iz Trbiža in dospe v Boveo ob 5. uri 50 minut popoludne. V (iorlci kradli, v Trstu are- tiranl. — Tržaška nolicija je naznamla tukajänji policiji, da 30 prijeli v Tratu več oseb, ki so kradle v Goriei. In res sft je pripetilo v Gorici ranoga tatvin, ne da bi se bilo pri^lo tatovom na sled in se je zaradi ti;ga tudi sumilo, da morajo dotični uzmoviči imeti svoje gnezdo drugje Družbt h\. Cirila in Metoda so od 9. do 21. januvarja poslali prispevke p. n. gospoda in dru^tva: Cpravništvo „Slov. Naroda" 287 22 K urednižtvo „Slovenca" (32 60 K, Iv. Bonač od druž- benih svinčnikov K) K, po4t. uradnik K. Mchori s Divači zbirko 5 K, nadučitelj Mat. Žmid v Podgorju pri Slov. Gradcu zbirko 10 K, „Slov. k'ub celoväki" 50 K, Nasprotniki domačega prepira v X. 20 K. „Uradniäki t^mburaSki kluba v Ljubljani ob 9voji b^žičnici 22 76 K. župnik Franc Zdolseü pri Sv. Jerneju i Štaj.) dar Mo- hopjanov 2 K kapl. Fr. Oranič v Trnovern 2 K, < 1 ek. Min. Arko v Idriji in pnjatelji 17 K; 7.4 ,.Orinoške spomin«"' so po>lali: dek J. Žičkar v Vidmu 10 K. posojilnica v l^tuju 4 K, vodja Kib. Dolenc na Grmu 4 K. dr. Fr. llešič v Ljubljani 2 K ; po- ^pužnice: moška v Kobaridu 40 K, na Vransk^m 170 K, ženska v Ribnici 171 K. za Jsmarje in Siatino 97 K. v C-Tkljah 98 K. žontanove krajevce od- bore. ki bi jim bila naloe;a v svojem okolišu podpirati težnje osredniega od- bora — pred vsem iskati udeležencev za razstavo — in ki bi poslali po dva odposlanca v osrednji odbor. V izvršitev teh sklepov se je začasni odbor obrnil do vseh izvenkranj*kih slovenskih de- želnih poslancev s prošnjo. da stopijo v dotiko z vsem1' činitelji v svoji deželi, ki bi jih bilo glede razstave vpošt^vati. se posvetuj«jo ž njimi o pričujoči zadevi in ob ugodnern uspeh i po^vetovanja st^re primerne korake, da se osnuje krajevni odbor za ra^stavo. Ko dojdejo zaca^nemu odboru zadevna porocila. se povabijo v*e korporacije in dru^tva na Kranjskem. ki pridejo gUjde razstave v poštev, in pa krajevni odbori izven Kranjske, da poš- ljejo svoje zastopnike na shod, na katerem se sestavi detinitivni osrednji odbor. Roparski umor milijonarja. — V Moskvi so v soboto ponoči neznani lopovi napadli in umorili v njegovem stanovanju milijonarja Demetrija Babu- rina ter odnesli več tisoč rubliev. Cmor se je izvršil proti jednajsti uri, takrat nanireč, ko je bil Baburi doma sam in je öila njegova družina v gledališču. Hrvat — rešitelj življenja ame- rl^ke miljonarke. — V Washmg- tonu je tam živeči Hrvat Peter Kružič potegnil iz reke, v katero je bila padla z neke ladije, soprogo milijonarja Jnfer- sona. Ta poslednji je podaril Kružiču 15000 dolarjev in ga vzame v svojo službo. NorlSnica zgorela. — V norišnici Colney-Katch blizu Londona je nastal v pondeljek požar, ki je poslopje popol- noma uničil. V noriänici se je nahajalo čez 1000 blaznih oseb, posebno mnogo je bilo ženskih blaznih V ognju našlo je smrt 52 oseb. Mnogo blaznih pa je zbežalo. Nepopisno je bilo jokanje in javdanje sorodnikov, ki so prisli iskat svoje nesrečnike. Gor« Pelče zopot bljuje. — Po- roča se z otoka Martinique, da je za (>la gora Pelee zopet močno b'juvati. Liucha ue obesijo.— Snrhia ka- zen irskega poslanca in kasneje burskega podpolkovnika Lincha se je spremenila v dosmrtno ječo. Otvoritev Cast mi je naznanili slav. ob- činstvu, da otvorim s 1. februvar- jem novo uiesiiieo v Kanalu ua trgll. -- Zagotavljajoč cenj. üdje- nuilce, da mi bude glavna skrb pro- dajati zdravo in najboljše meso ter točna postrežba, se priporočam za mnogobrojni obisk. Janez Medvejšček iiiesar. Naznanilo! Xu splošno željo Ijinistvii ohoril smi veliko zalogo ogerske moke v Ajdovščini h prvili lnhlap^stiiiiskili [»iiroiuiiiiov. ( ciif : Iv ~14 1S~3O 13- IÄ-7O 12* O ll-ttO 11-30 A. Casagrande v Ajdovščini. DngQ|/g| Sponiinjajte sc o vsaki nUJCllM. [)riinvi .,Sol>ko-a donia". I Jr. 20'). fifateeaj« \" šolskein okraju gori>ke oko- lict1 st> ntzpi>iijejo v definitivno n;t- itit'>čt.'jije: 1. mestij iKuiuOib'Ija n;t dvora/- redni Ijudski iuli v it. Martinu m Ozeljanu: 2. mestu učitelja-voditflJLi na jrd- norazrednih Ijudskih žulah v Lu- kuvcu, v Lokvah. v Visiijeviku. pri Voglarjih. v Vel. Žabljah in na jed- norazrednici *e sluveni-kim uenim jeziküin v Ločniku : '6. ine^to potovalneüa uei toi ja za Vrata- Gor. Lokovec: 4. mestü učitelja na trorazredni Ijudski süli v iJornbergu: 5. inesto učiteljice na dvorazredni ljndi>ariii Seitz-ove tiskarne , iutsprdti seni' iiHČašt. 12. vGori- ( I ei, jir<»o zuižaui eeui ' | - 2 kroni 60 vin. ] Veliki teden i ali ! Velika noč, ! spisal prof. A. Marušič. : Kiij,_'a so po^ilja |jo pošti po jjov- : zotju. Kdor pu donur žo z narsičilorn : pošlje, naj pridoni: so2O vin.zapo.što. ) Jakob Miklus, 1 tryov«io z losom in s>pfko, zalo^ja * vsakovrstnc»a trd(jKa in mohke^a % koroškc^a in kranjskf^a lesa ter / pf)hifltva, rakev (trug;, vinskih po- ^ ^od, sti.skalnice ta vino in saHjo I v.-ake vclikosti. kakor tudi krat- kočasnili iger slovonskih ,.3Iari- \ janic" t. j. licnili in trpežnih f rniz it trdo^a le.su, ki imajo k znotraj tro- ali štiridolno k(>%- J ljišče z vrtenci in kogljavnično s bla^ajno po najnovejäi sestavi. za 'I krčniarje, zasebnike itd. k v Pevmi, r za Soškim mostom, p. Gorica, \ priporoča p. n. občinstvu hvojo w boKato zalogo, zayotavlja naj- L hitrejšo postrezbü in jako nizke J cene. Anton Pečenko \Trtna ulica 8 (.OKK A Via Giardino 8 priporoča pnstna bela in črna vina fz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i ' . i nogradov. uostavija v:i dom in razposuja po 2t'iez- iiii n;i vsi1 kniji' avstro-oeerskc inuiiarhijc y so'iih oil öti litrov iiaprej. Na zahtevo poAilja luili u/.orcp. Cene zmerne. Po«tr«iba poštena. > - -¦• - - [ „Centraloa posijjfa" :, v Gorici, ; { registrovana zadruga z omejeno zavezo. ? j sprejema hranilne vloge, katere o- ;! brpstujt' po 41,v po In in es o č n o; ; ! iu'vziHgneno obresti pnpisuji- konec h?ta : ! h glavnici. Rcntni davek plaöuje poso- l '• jüiiica sania. ; ' Dajc posojila udom na osiobi.i 5 krodit po 6°/^ in na vkrvjižbo po 5'/^-. I i Sprejema člane i cia v i:i mi d a- l ! lc ži po 200 Kin z o p r a v i I n i in i l 11> 11« ž l po 2 K. L Otvarja članom tekosie račum-, 5 katcre obrostuj*' po dogovoru. Za nala- ? ganjo iii vračaiiji' so na razpolago po- : lcžnic»' c. kr. pustnc hranilnice, tako da : je moioic poslati dt-nar brez poštnih t Btroškov. D Uradne ure so vsak delavnik od8- 12. x ure zjutraj in ob pondeljkih in četrtkih 5 tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturini 9. z> - ----------------- Anton Fon? klobuöar in gostilniöar, Semeniška ulica št. 6, iiria bogato zalogo raznovrstnih klobukov | ter toči v svoji krčmi pristna do mac a vina ; in postreže tudi z jako ukusnimi I jedili. ) .*¦ ^K^^^^^^^^ ^S^^^^ ^^ ^^ ^^ ^K ^^ *^.^^. «*i ^^ ^>k ^^ «^. ^^ dib ^^. ^^ ^^ «k ^ Samo 7S kron ~W8 staiif* ^T Ori9- Solinger „Comfort" ^r stroj za striženie las, ki )<¦ HVftovno znan po dohri in lični 1 izpeljavi. Zaradi u- { mftalne^a dela in dobrc snovi zagotavlja ta stroj brezpo- go.jno in trajajoče poroätvo za dobro in ncžno striženj« las. — Z 2 podložnimi OesHÜ, '5 7 in 10 nun dol^a rfz, s poni- keljnim ročern (1 nadomo-tna zavita zrrietj. Cena K 7.50. Za Iratlo K 6 — 500 dvojnih - poljskin kukäl (I)nnnttl-FplilHtPs'U^ri 144 mm, Mod. „Zeus", či- sto ftkromatična kukäla, ki .so nepreko.sljiva glc.dc povečanja in obar»ga, z nHtančno reprodukcijo najinanjših prednictov brez pačenja, ponujam v elcg. usrijatr-tn etuju t naiamnico ali pasom po K VI mfsto po K 35. Požilja s pošt povzetjern, dokler je kaj zaloge M. itunil bukiii, ri.,„Q; TV /1 D„>__„„„„ .!! Q:Oa.. ¦¦HBHHHHHHHMHbbVHB m. I J /jI J I flHHHMHHBHnBHBVBBa^BV Gotovega obuvala zasedanjo sezono -—-—«--—-———————. priyoroca —«———————— Pofor Pnl'ir' cevljarskimojster,Gorica, I ului ÜUllü Gosposka ulica hiš.št. 14. ( t'iic Milidiic. \n riM'ila / «lc/clo so pošlnine prosln. lire/ Uonliiircncc. TJcenca | I sprejmo pod uuodninii po^-oji l^rančišek \ Rojec, kovac v Sovodttjah />ri (iorici. \ Ivan Bednarik pripororü svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini št. 3. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v iastni hiši) priporoča častiti duhovfičini in slavnomn občinstvu v niestu in na deželi svojo tr^'ovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalrnatinsko. Petrolej v zaboju S.adkor razne vrste. Moko ät. 0, 1, 2, 8 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V» kila in od 1 funla. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplonke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v AjdovSciini. Vse blago prve vrste. Po po.šti sc razpošilja v zabojčkih riMJmanje po f> Kt;. na yse kraje. *~^ Pri svetem Antonu Padovanskem \x PRVA ZAL0GA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst Via Muda vecchia št. 2 (za mestno h šo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misaluv, brevirjev, ritualov, diurnov in ¦ neštevilrio uabožnih različno lino vezanih knjig, svečnikov, križev, sveiilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. ' Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, uinetniško delo v rumanskeni kartonu, priporocijivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, knžčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umctnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, __==¦ =— = pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. ( W/T" Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^flf Z odlisnim spoštovanjem AntQn j_ Vo'gri6_ V PL! vv v kiln, no 4*90 K Leoeino voscene svece ^z.,,,^,., jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ccni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem --• vg\***f* avefiar v ßoricl, ulica sv. Antona. if TISKA: i Časopise i Knjige...... Diplome..... Trgovske račune Conike----------- Vabila za vosülice Piama s sirmo Razno etikete - - I. t. d. NARODNA = = TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v moderni in okusni obiiki po tako nizkih cenah da se ne boji nikake ^ koiikurence. ^ TISKA: ^ Tisk. za duhovnlje < 4 Plakate..... 1 Sprejemnlce - - - Računske sklepe- < Pobotnice - - - - ' Razne posetnlce - ' Poročnice - - - - , 08mrtnlce - - - - ( I. t. d. ¦ gt. 9, V Goriei, v soboto dm 31. januvarja 1903. Letnik V. l/.liajn vs:ik JwiTk in sobotu v tciliiu ob II. uri |«rKiJ|iol(lne /.;i incsto Lei' ol< -5- ui'i I'tipolilnc /..i iJi"/,i'lu. Ako niiile iia. ta. diu'va. pni/.nik i/.iil« 1lu.11 pr**j oli (J./.vt'<5»'r. Stum* |xj |)i)Ati |jrtijeiiiiin uli v (jorici na «Join |)ij.šilj;ni rnlolftiio H K.. pollirlno + K. in ('i'li HH.no 2 K. I'roditj.i >c v lionci v toliukunuili Scliw;ir/. v Š<»U 1a- lična lega naäe monarhije in njene no- ; tranje politične homatije so take, da I vsak trenutek zamore na9topiti resna : nevarnost za državo. Ako v takem tre- nutku naäa vojska pogreäa one tehnične popolnosti, s kakoräno se lahko pona^ajo drugrt napredne države prei vsem pa nam vedno nevarna Nemčija, in kateri tehnični izpopolnitvi si je naša vojna uprava iz gori navedenih razlogov mo- rala odreči, tedaj ne vemo kako bi stvar izpadla. Pri tem je treba jf'mati äe v obzir — in to moramo zopet ponavljati 1 — kritične narodnostne prepire, ki so se zanesli že v armado in ki že dokaj motijo jedinstvo y armadi. , Vsemu temu treba priti v okom. ; ! Ali kako V Za rečje iterilo vojaitva ter , j za organizacijo armad v modernem zrai- ' ilu treba veliko d e n a r j a. Ali kuko dobiti kredit? Tega dovoli le parlament. Ali parlament obstoji iz zastopnikov »f- etrijskega prebivalstva, katero nima de- narja. Predno ti zaitopniki ¦ gvojim gla- ¦om naprtijo ivojim volilcem ie vočja bremena, bodo zahtevali od vlaie zopet k o a c e ¦ i j za te volilce, katerih vlada ne bo imela odreči. In te konceaijo so jako raziežne. V prro bode po norem zakonu treba urediti bremena jednako- merneje, dočim tega ni bilo po gtarem zakonu. Ravnokar dognana nagodba z Ogenko bode to razmarno olajäala. Po- tem — in an to prihajajo ža danea skoro vse pf.rlamentarne itranke — bode treba imeti glavni ozir na delavako rpra- ianje na kmetih. K^anica je, da z upeljavo dveletne voja§k« slulb«, katera utegne nastopiti po norem zakonu, bode nekako urejeno atalno žteviloar- m a d e, ali to ne koriati povsem kmeto- valcu, kateri ne obdelava polja vsake d v e 1 e t i marveč v s a k o leto. Kme- tovalec zahteva torej, da mu cesar po- šlje vsaj za časa največjega dela na po- Iju, sina domov in to je ona točka, ka- tero posebno povdarjajo razne stranke v parlamentu. Nadalje je Se nekaj. Do- sedaj se je od strani predpostavljenih pri vojaštvu nezaslišano grdo ravnalo z možtvom. Ta gida hiba v armadi 9e mora odstraniti potom poseDnega vojno-ka- zenskega zakona, in to tembolj, ker po obstoj^čih razmerah v armadi slabi med vojaštvom veselje do «»lužbe in vodi do anarhije. V resnih časih pa je patri- otizem vojaka in ljubezen do stanu glavna stvar. Tudi jezikovno vprašanje v armadi treba bode- urediti. Odijozno ,.Hier--vpra- äanje v vojaätva je razburilo vse na- rodne kroge in zlasti ceäki xastopniki odločno zahtevajo konečno pravično ureditev te zadeve. Vse to §o težavne stvari, katere pa morajo najti zadoiöenja, ako se hoče s predlogo priti do cilja. Mej tem pa se vedno straäi ceäko jezi- kovno vprašanje in čeiko-nemaka sprava, katera ae je, kakor om<*njeno, zopet rat- bila ob trmi Vsenemcey. Mogoč« je aicer da vlada po drugi poti pride do reiitve TOjalke predloge, — vsekako pa je t intereau davkoplačcvalcev, da vlada r<1 aj, ko zabteva od avstrijeltih narodov novih bremen, odstrani na kateri koli naein to more s plfč davkoplačevalcev. — Vse io to toraj kardinalna vprašanja v na- iern parlamentarizmu, katerih pa ^jotovo le dolgo ne bo konec. Dopi s i. Ie C'erkna. — ».Narodna čitalnica v Cerknem* je imela v nedeljo dne 25. t. in. ivoj občni zbor. Druatvo ima aedaj Wl rednib ia 2 častna uda. G-notno stanje čitalnice ni bilo že delj čaaa posebno ugodno. Vedno je bilo na koncu leta kaj dolga. Veaelice, namreč v čitalnici prire- jale so se navadno le v dobrodelne na- mene, in poleg stroäkov za stanovanje. stala je mnogo tudi knjižnica. ki se je dokaj popolnila. Kakor je pokazalo bla- gajnikovo poroc'lo. se je gmotno stanje čitalnice letoi jako zboljšalo. Pokriti so bili, namreč vsi stroski in ostalo je poleg tega v blagajni še precej gotovine. Prvo veselico v I. 1902 je čitalnica priredila dne 9. f'ebruvarja. Ta veselica je bila glede vsporeda, kakor tudi izvršitve jedna najlepših, kar jih je čitalnica priredila v S4 letib svojega obstanka. Vršila se je pod naslovom: ..Glasbeno-deklamatorični koncert*1. Pri ti veselici je deklamoval 4 pesmi tudi g. E. Klavžar. igriški vodja goriške c'talnice, kar je mnogo pripo- moglo, da je veselica tako dobro izp'idla. Tudi pijanistinja gdč. R;chter odlikovala se je posebno pri tem koncertu, svirajoč razne težke komade najboljših nem^kih klaaikov. Pevski zbor pa je pel izvrstno „Hubadove slov. nar. pesmi*4 in ob^irno Satnerjevo skladbo „Naša pesem''. Sode- loval je tudi tamburaäki zbor. Dne 25. maja 1902 sodelovala je čitalnica s svojim pevskim in tamburaäkim zborom skupno z št. Viškogorskimi in Šebreljskimi pevci pri veselici, ki se je priredila v prostorih g. Laharnarja na Št. ViSkigori. Igralci naie Čitalnice vpriiorili so pri isti vese- lici dr. Krekovo igro: „Pravica se je is- ka»alau. Dne 28 äeptembra priredila se je veselica v prostorih g. Obid-a. Pevski LISTER. Iz inracnosti na svetlo. Poljski; Y. Zagorski. V. Čuden človek! Napravil j© umetno delo, pa se ga sramuje — kakor bi bil storil kaj neprevidnegal Prinesel je na zemljo koäOek neba, pa taji to kot kako neplemenito delo! Naj ječlovek, ali mrtva reč — vae je v njegovih očeh le rmena, rde^a, ali kaka drugačna „packa". Pri njem imajo ceno le te barve, ki jih je zdrnžil tü tako popolno, samo ta svetloba in te sence, razdeljene tako premišljeno, da je to — kar je tu predstavljal — varalo oko, čež, da je resnica in pravo življenje! Ali za „duSou — poinen vsega tega mu ni mar — sramuje se tega! V tem se je pojavljala ncka duševna brezbožnoat. Lahko bi se reklo, da jo prinaša Julij v delavnico iz onega aveta — dirna in plina, v kat^rem živi, ko krati eas in zdravje, pa se ogiba pleme- nitih nežnih čustev, ki ae norčuje iz njih, ko vihra za onim divjim razveseljevanjem, ki ga ne more pomiriti; ko ga preganja več na dolgočasnost; ko vara samega sebe — nemiren, razburjen, nesrečen! Ali nüiulu» in x« j.,s„ „ 4«.; -.«„„„^.t: duSa, pristopna ginljivim čustvom • ali vsaj razumi in pojmi jih — kakor to priča slika na raistavi; je duša, ki tarn nekje potihoma trpi in plaka, kot Lena zapravljivega dninarja, ki zapravlja v ; krčmi poslednje ostanke imetja. Vladko so ni mogel vzpametovati iz teh čustev in mislij niti tedaj, ko sta sedela s tovarišem pri Slepkovakem. Tu je pripovedoval Julij svoje najnovejäe spletke; ali Vladimir ga je posluSal le raztreseno. Ni mogel najti dušnega užitka v tem, kar je Juliju tako ugajalo in kar je samega Vladka nekdaj tako zanimalo. Koliko nočij je porabil prej ž njim pri takih govorih ter varal sebe z umiš- Ijeno venlostjo, ki jo je netilo vino! Tudi danes je praznil kozarec za kozarcem; ali ni se mogel razveseliti. Julijevo pripovedovanjo ga je dol- gočasilo. Žalil ga je smeh in surovi izrazi, ki so obrnili pozornost aosedov na nju. Začudeno jo zrl Vladko na te stene, oka- jene s tobačnim dimom, na to navoščeno podlago, na vski /bor. V tekočem ietu nameravan.o spraviti na oder tudi Gove- knrjeve ,.Kokovnjače". Čitalniea name- ravii Iptos prinnliti tudi več poučnih pro- i davnnj. Iz te^a poroeu';i ljudstva in s!ciJr navzlio vsemu po i litičnemu boju. Prihodnje leto bo 35 let odkar obstoji na$a čitalnica. Zeleti je It», j da bi se njeni udje vedno bolj in bolj zanimali za njen procvit, ter da bi po- sebno njeni povci in tamburaäi še za naprej vedno vztrajali ter v vsakera oziru napfdovali. St. Viška gora. - Dne 21. in 22. jar. im^li smo tukaj obein^ke volitve. Komi«ija je bila sestnvljena iz samega domačPga, napeto-naprednega blaga. Zato so ***» pa tudi voütve vršile. po napred- njaškem taktu. Vladn^ga komisarja smo bili «ilno potrebni, pa menda — nevredni. — V 8 razredu se iz prva nismo narne- ravaii spustiti v boj. a ker nam jo nudila Trebuša toliko mož na rnzpolago, posku- sili smo vpndar. — Toda napredni agi- talorji so deiali za svojo ..sveto stvaru z lažmi, grožnjami in s kamenjem in so nam pobrali v zadnji noči na Št. Viski gori lepo štpvilo mož. Uprav to je vzelo na dan volitve nekaterim našim možem po- gum. OJt^gnili so se volitvi in napred- njaki so zmagali z veliko večino. — V 2. razredu jf zmagala naša stranka kljub temu, da >o nam pooblastila namenoma vnicevali in rnože kradli, s tremi glasovi večmp. V 1. razr"du je zrnagala zopet napredna z enim giasom večine. Taglas so dvbiii s pomočjo libfralno ženske, ki ni hotela pooblastiti svojega varuha za volitev in je dala pooblastilo znanerau naprednjaku. Bilo je to popolnoma pro- tipo^trtvno, ker volilui znkon določa, da za mlauoletr.e more voliti ie njih varuh in nihe'e d ugi. Na boljfjm}» naSa stranka za toliko, da ima sedaj äest svojih mož v stara- šinstvu. dotim je imela doslej samo tri. Koncern ne moremo, da ne bi javno pohvalili vrlih Trebušanov, Vojskarjev in Cepovancev, ki so se tako daleč potrudili nam v pomoč. Dobro mislečim Gorjanora pa kiieemo: Pogum! S casom bo tudi na Gori drugaee. — obziri; kajti lu ni vladala apodobno«t, niti pravi dovtip, niti krasota, niti veae- lost, ampak flrzni cinizem. Tu ni zdru- ževalo ijudij sočutje, ki se naslanja na plemenito navduäenje, nego snmo pože- lenje po zabavi, dolgočasnost — željna bujne veselosti — hinavstvo in prevara. V nemirnern plinovern svitku je spoznal VJadimir nekoliko znanib obrazov. ki jih je videl tu prej za časa svojega svobodnega pustolovstva. Tt.r-Hj 80 vendar neki ljudje, ki se jim to ne gabi, ki rnorejo živeti tako življenje in jim cclo agaja. Eden od teh se mu približa in ga zaupno pozdravi. Bil je prijatelj Govedar, kojemu se je bil prikupil — Zola. Že deset let ae je viačil po Varäavi po noči — z izgo vorom, da zbira tvarino za neki družabn roman. „Ali ste že končali avoje natura listič-ne študije Vkl ga vpraša Vladko. „Ne" odvrne oni hripavo. „Ali ti imam nekaj zanimivih „dokumentov' imam dva mladeniča, enega dvajsetlet nega, a drugega devetn^jstletnega. Tar v mešani družbi — pri nrzi pod oknoc uiiemo äamuanipo11 • v\\ i« t- n« 1/ Str;i>.o na Ccrkljanskeni. - \i na5e vasi pač1 $e ni [iri^cl dopis v I „Primorski List"'. Pa ne inisüte, da je ! na^a vas skrita v kakem gorskem zatiSju, rnarvee leži na državni cesti. ki pelje v j Idrijo tor je zelo raztrešena. — Naši I otroci so popolnoma brez poduka. V I Cerkno ne morejo hoditi v solo, ker je I preoddaljeno. /jx pred leti, ko so usta- • navljali šolo na Heki, stavili so ponudbo, ' da napravijd 3olo Reka-Stra?.a, h noka- ' teri stražki modrijani so to ponudbo oA- , klonili, Na to so k reški šoli priklopih j Police. Minulo leto pa so iz posebnih j vzrokov 3o1t v Policah zaprli, bkrati pa je tudi na Keki sola prenehala. Sedaj je bila agodna prilika, delovati /.a zvezno šilo Keka-Straža. In res so nekateri vMi \ občinarji v soglasju in s sodelovanjem č. g. dekana v Cerknem storili potrobne korake v ta nainen. Solska oblast se ni I piMtivila prHvioni zahtevi. Prize! je na to saw g solski nadzornik in je pragle- ; dal prostore v hiši g. \v. Cel'arina. A nasi ljudje so mnogokrat c'udaki. Zičeli so se upirati, da bi bila sola v Čefari- novi hiši. Sami se sicer v tej zadevi se niso zganili. A sedaj. ko je vsa zaieva v najboljšem tiru, pa zabtevajo ^olski prostor na takem kraju, do katerega je večini ^olskih otrok pristop radi slabih poti in pornanjkanja brvi čez Idnjco ne- : mogoč. Slišali smo, da je trojica teh ve- ! Ijakov radi te zadeve sla celo k okraj- nemu solskemu svetu v Tolmin. Kaj so tarn vkrenili, ni znano. Mi se pa nade- ! jamo, da šolska oblast se ne bode ozi- : rala na te neutemeljene zahteve, ker ve- | čina občinarjev zahteva žolo na Želinu , v Čefarinovi hiši. — Zato tudi tern po- ' torn prosimo slavno šolsko oblast v Tol- j minu, da prej ko mogoče otvori šolo na : Želinu. S tern tudi ueitHju in katehetu ! prihrani mnogo poti, o čemur se jesam g. ! šolski nadzornik očividno lahko prepričal. j S traža nski. Politični pregled. Državnl zbor. | V zbornici poslancev sta se v sredo predložiJa načrta carinarskega tarifa, raz- delila sta se tudi poročilo sladkornega od- seka o bruseljski sladkorni konvenciji in zakon o davku na sladkor. Finančni mi- nister je predložil nRčrt zakona, tičoo se ' konvPTtiranja obligaoij jednotnega držav- nega dolga Minister je podal zgodovin- : sko obrazloženje postanka in obrestova- ! nje tega dolga. Povdarjal je, da bo to i konvertiranje pomenjalo zuatno olajšanje j državnega dolga in prištedenje na davč- nih novcih. Ozirom na ta razlog prosi poslance vseh strank, naj dobrohotuo povspešijo razpravo te predloge. Na to je prečital posl. Einsenkolb celo vrsto in- terpelacij tnrgolečih laži-liberalnih fraz. Za njim so predložili radikalni Čehi 4 nujne predloge, ki pa se niso mogli raz- pravljati kot nujni, ker niso bili zadostno podprti. Na to je prešla zbornica k pr- vemu branju vojaškpga zakonskega na- črta. K tej točki se je oglasiloskoro 100 govornikov. Do besede prišlo pa jih je le malo. Prvi je govoril posl. Breiter, ki je zahteval, naj se ta zakonski načrt amakne. Predsednik pa ni tega predloga niti stavil na glflaovanje. Breiter je rekel med drucim, da se boče pri nas pomno- žiti vojaätvo samo za to, da bi se bra- nila dinastija, dočirn se pa nič rie gleda na to, da se spravlja s tem državljane ob njih imetje. Za Breiterjem je govoril > Zat/orka. Kekel je, da se sklicujf»jo pri nas, vsakkrat ko zahtevajo povišanje äte- { vila vojakov in za to potrebnih stroškov, na zaveznike. Zavezniki naäi da so pa nam le na škodo, kar dokazuje ravno 1 sedaj bruseljska sladkorna pogodba, od i katere bo imela Nemčija mnogo koristi, i a Avstrija mnogo škode. Poslanec Wag- ner je predlagal vse polno Hprernt'inb. Poslanec Klofač je hudo napadal parla- J ment, ker je ta odklonil nujnost njpgo- 1 vega predloga, naj bi flnančni minister zbornici pojaanil, kako da rnisli vlada i pokriti slroäke, kateri narasejo državi vsied novega vojaäkcga zakona. Potem je očital Mladočehom, da so ravno zdaj opuatili obatrukeijo, ceä, da je za obstruk- cijo takrat najprikladnejäi čas, ko se nn- u hajata država in cesur v nevarnosti. Re- (( kel je, da je vaeh neznosnih bremen mi- ^ litarizma kriva jedino le Nemčija, ki ne n rniali na drugo nego na svojo roparsko politiko. Po njpgovem mnenju bi bilo n najbolje, da bi Nemöijo jedenkrat prav ravati zgrabiti Avstrija in Italija zaradi Albanije. Avstrija je, po mnenju govor- nika, izgubila vt»s upliv na Iztoku in to le zaradi svoje preneumne politike. Po- slanec Kramai- je pojasnil zbornici, zakaj noöe mladočeški klub obatruirati proti i temu zakonskernu naertu. Zi Kramaiem je ijovoril rninisterski predsednik, pov- darjajoč potrebo nornsko-coäke sprave, kpr je od te odvisno redno dolovanje parlamenta in tudi notranji mir države. Za to, je rekel, da se vlada vedno trudi, da se napravi med l>hi in Nemci tra- jen mir. Dobi besedo domobrannki mi- \ nister WelsershfMmb. Najprej opomni k opazkam predgovornikov, da hoče vojaška uprava strogo postopati proti onim, ki bi trpinčili vojake. Govoinik je mnenja, da se tudi v armadi goji narodni Cut, pa ne v političnem stnislu. Armada mora biti okrilje vseh v državi živečih naro- I dov ter njih zaščitnica. Üomobranski mi- nister naznani, da bode kmalu dovräen nov vojaški kazenski postopnik. G l e d e glasovomobilizaeiji pa pra- vi minister, da so i s t i popol- noma neutemeljeni t e r d a n i tudi povoda za kako mobili- z a c i j o. Oporn ni pa da s te m, d a ne obstoji danes noben povod z a m o b i 1 i z a c i j o, n i reöeno. da ne bi bilo oboroženje neob- hodno potrebno, kajti s pravo- časnim oboroženjem zaprečijo se večkrat nevarne vojne kom- plikacije. Gledt^ dvoletne vo- jaske službe, pravi minister, da bi ta p r o v z r o č i 1 a mnogo stroškov, ker bi bilo treba ob- držati v stalni službi preveliko število podčastnikov. Gied6 po- zvanja nadomestnih reservi- stov k stalni vojaški slnžbi, je izjavil minister, da sta avstrijska in ogrska vlada pripravni od^to- piti od zahteve, da se pozove k stalni slnžbi 6000 nadomestnih rezervistov. Za ministrom so govorili še nekateri gevorniki, potem pa je bilo prvo branje vojaäkega zakonskega načrta končano in nnčrt odstopil se je dotičnemn odseku. — V včerajšnji seji je poslanska zbornica vsprejela vse sladkorne zakonske načrte. Av8tro-Ogerska zastava. Listom se poroča iz Budimpešte, da sta se avstrijska in ogerska vlada do- I govorili glede skupne avstro-ogerske za- stave. Zastavin drog barvan bo baje z j barvami Habsburžanov, namreč z belo ! in rudečo barvo. Na jedni strani zastave bodo v črno rumenem okvirju naslikani vsi avstrijski grbi. Na drugi strani pu bo naslikana Marijina podoba, nad njo dva ange ja, držeča kviäku ogrskigrb. Okvir na ti stiani bode na^likan belo-rudeöezeleno. Madjar8ka nesramnost. Vtorek je imela v Budimpeštu svojo sejo magnat-^ka zbornica. Na dnevnem redu je bil tudi zakonski načrt glfde iz- davanja potnih li-ftov na Hrvat-ikem Bivši minister ßjnffy bil je tako hkrajno nesramftn, da je zahteval, naj bi se potni linti na Hrvatskem izdajali le v maJjar- pkem in francozkem jeziku. Zbornica je ta predlog zavrnila z veliko večino glasov. Turške reforme. Ruski list „Viedomosti" je odposlal svojega lastnega poročevalca v (Jesküb, da se prepriča o novih relorrnah, kate»*e namerava izvesti Turčija v Macedoniji in v Stare Srbije. Iz tega kar poroča ruski poročevalec svojemu listu je razvidno, da niso te nove turske rel'orme niö drugega nego prava pravcata komedija. Kar se tiee orožnikov iz vrst kristjanov, treba je, namreč opomniti, da je bilo *udi dosedaj mnogo orožnikov kristjanov, a ko je priälo do kakih krvoločnosti ho 8e ti poturice istotako brez8rčno znaäali nad kračansko rajo, kakor ostali turški orožniki. Kar se pa tiče prerneščenja par krutb kajmHkanov, sta se ista premestila v azijatske provincije in sicer v take, kjer se jima še bolje godi nego se jima je godilo v Macedoniji in v Stari Srbiji. Turčija se pač zanaša na znano potr- pežljivost Kusije in Avstrije, ki sta ji Že tolikrat pretili, a nista dosedaj storili proti nji še najmanjšega resnega koraka. Ako ga storita, storita to le prisi 1 j*¦»ni po sploAni ustaji, ki je neizogibna prihodnjo pomlad. Razni listi poročajo, namroč, da so si nabavili macudonski usta^ki odbori Že vne polno orožja ter, da jim isto dohaja ie vedno od raznih strani. Turčlja se oborožuje. Iz Carigrada se poroča, da ae ie sultan udal onirn Htrankam, ki hočejo vojsko. Vsled toga odpošlie Turčija, mnogo vojaäkih cot na maeedonsko mejo. Francozki parlament. Kakor je znano je bil izvoljen v trancozki zbornici za 4. podpredsednika hoc. demokrat Jaures. Ta mož nantopa zadnji čas tako, kakor kakj)lačan_pjruski ruäke zveze. Te dni je predsedo?al zbor- nici. In da bi ga malo podražili, stavili «o nanijonalisti predlog, naj zbornica do- voli svoto ftO.OOO Irankov, da se na Place» dela Concorde nahajajoči se marmornati straäburski spomenik izdela v bronu. Nacijonalisti hoteli so s tem predlogom opomniti Jauresa, da še vedno obstoji alzaSko vpraäanje in želja porevanäi. To brco je mož rnolče utaknil v žep. Socija- list Allard je na to zahteval, naj se od- pov6 konkordat in naj se črta proračun za bogočastje. Min. predsednik Chombes, sicer najvecji preganjaö kongregacij in ako se hoče tudi lramason, je pa odgo- voril, da je se vedno potr'^ben obstoj verske ideje, ter da ni äe prišel čas za loeenje cerkve od države. In mi rne- nimo tudi tako in smo trdno prepričani, da pojde vsaka država, katera bi vrgla Čez plot versko idejo, tudi sarna v naj- krajšem času rakorn žvižgat. Prebivalstvo [oriftih obdm ii tnfoi Sodni okraji, Preblval8^° S|l občine in kraji , l890 , ,900 ||§-| Sodni okraj Sežana: i | 1. Avber .... 511! 516 f 5 Avber .....229 2l9|— 10 Gradinje ... 65' 58|— 7 Ponikve ... 2011 219 -f- 18 Raša..... 16j 20-+- 4 2. Dutovlje ... 8521 894 -j- 42 Dutovlje ... 589 632 -f 43 Godnje .... Ill] 111 Kreplje .... 152! 151— 1 :i. Lokva . . . . 11511 1198:-+- 47 Lokva . . . . ! 972i 1028 -j- °6 Prelože . . . . i 179: 170,— 9 4. Nakh .... 2810 2818 + 8 Barka . . . . i 380 349— 31 Betanija ... 40 36— 4 Brežec .... 66' 64|— 2 Dane.....j 165 144,— 21 Divaca .... 550! 644,'+ 94 GradiSče • • • 62 6l|— 1 Kačiči . . . . ! 150 134— 16 Škocijan ... 71; 79+8 Ležeče .... 165! 160— 5 Matavun . . . ! 6ö! 69 -f 4 Misleče .... 186, 199 -f- 13 Naklo .... 160? 140— 10 Podgrad . . . 154! 1591+ 5 Škotlje .... 254i 236|— 18 Vareja .... H6j HOi— 6 Vatovlje . . . 133, 130- 3 Zivrhek . . . 103, 104+ 1 5. Povir.....1234 1248+ 14 Brestovica . . 75 86+11 Gorenje . . . 222 226+ 4 Mrče..... 250; 227 - 23 Plešivica ... 82! 82 Povir..... 439j 450+ 11 Žirje..... 166 177+ 11 6. Veliki R*pen . 824 915 + 91 Veliki Repen . 377 413+ 36 Voglj) .... 126 136+ 10 Vrhovlje ... 198 215+ 17 Col..... 123 151 -f 28 7. Rodik .... 516 496 - 20 Kozina .... 56 72+ 16 Rodik .... 460J 424 - 36 8. Sežana .... 1794J 1876+ 82 Dane..... 200 216+ 16 Orlek..... 255 251 - 4 Sežana . . . . 1180 1244+ 64 Šmarje . . . . ! 162 165 + 3 9. Skopo .... i 548 554!+ 6 Krajna Vas . . 227; 235 + 8 Skopo .... 3211 319— 3 10. Storje .... 910 984+ 74 Kazlje .... i 336 371 + 36 Majceni..... 40| 42-+ 2 Podbreže ... 87, 85— 2 Senodole ... 43 484-5 Štorie . . . . , 404 438 4 34 11. Tomaj . . . . ! 1498 1433— 05 Dobravlje ... 132 137-f 5 Filipčje Brdo . 44 37—7 Grahovo Brdo . i 67 59—8 Križ..... 323 311- 12 Šopulje . . . . 196 180 - 16 Tomaj . . . . ! 585 579 - 6 Utovlje . . . . ! 161 130 - 20 12. Zgonik .... 1426 1419- 7 18. Kopriva .... 434 425 — 9 Brje..... 81 71- IS Kopriva . ¦ • 35° 3544 4 14 Stijak • • • • 849 856+ 7 Čehovini ... 90 88- 2 Dolenje .... 48 524-4 GradiŠČe ... 36 41 -f 5 Krtinovica . . 61 48—13 Nova Vas ... 16 14—2 Poljane .... 31 28-3 Ravne . . . . , 76 76 Razgori .... 60 88+28 Selo.....! 64 54—10 Štijak .... j 210 207 - 3 Št. Tomaž . . | 100 106+ 6 Trebižani ... 39 37—2 Domače in razne novice. Osnr v fji'ob'äni i>ri kapudnib. - V četrtek jo hiln ohU'tnica srnrli prestolo- naslednika RiisloU"»i in so ,r cosar ob 7. jn pol uri zjutrnj pndal v grohišee pri kapucinih, kjer je moli! ob ki^ti presto- naslednika. luto |c storil ob krstuh cesa- rice Elizabet" in avnjih stariSev. Vence 9o položili tudi nadvnjvod» Ludovik Viktor, (Trolica Lonyay, kneginja Kluabetai n knez Oton Windischgraetz. TržaSki iiAinestnik grot' (iof-sN n« Duiiaju. — Ti-žaski namestuik grof Goe'ss se mudi te dni na Dunaju. Bil je v avdi.jenci pri cesarjii in pri prestolo- naalednilui nadvojvodi Francu Kerdi- nandu. Sinrtna kosa.j--- V četrtekdno 2U. [. m. je v Kenčah umrl gospod nadučitelj Anton Bajc v ;>K-lelu svoje dobp. Pokojnik je bil »inr prvega sempaskeya učitelja, ki je bil v Šempa^ti jjiko priljubljen tako, ij;i so gn svojcciuiiio i/volili larn clö za župana. Banjki Anton Bajc je služboval kot učitelj najprt'j v Gmdišcu, potem pa je dobil incslo učilfija v Rf nčah, kjer je (IoIovhI nad HO lei. Bil j<» miroljubnega znučaja, dober prijatclj svojim to variiern ter je užival splošno spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. V c. kr. okrajnem šol*k''m svelu sedel je kot zaslopnik uči- teljstva čez l."> let. IV^relt bode danes ob 21 ., uri pupoludne. Naj počivn. v miru ! /a „Šolski Dom" so plačali pn-d- sedniku: Anton Maiuin, vikar v Starem- selu 0 K; monsignor Šteian Kulol 10 K Upravniištvu „Gorice"' je došlo: Josip Golja, Zupnik v Kožbani 10 K iravno toliko za „Alojzijevisče1'] Srčna bvala! Za „Bozirnin)" v „Solskem Uouiu'' jo vodslvo ljnd.sk«* Aule nadalje prejelo usnja od gg. Casagrande, Bensa, pa od neimer.ovanega, vsi trgovci v Guriei. — Bog povrni blajjim dobrotnikom revne šol. mladine! Shod /upanov in potlžupuniiv pri Kcbku iia (ioričici. - K;tkor smo že pornčali, vrSi se jutri pri Robku n:t Gorieici shod /.upanov in podžup inov in dicer točno ob 2. uri popoludne. K temu shodu ^o vabljeni veha in tur^ice, da sku- ham v kratkern 3 kotle polente ter da povabim nanjo Seka, Cenca, bodočega tajnika Drejca in vs<3 pol miljonarj»1 ter vse napredne laöenbergarje Orkljanski purgar. Xesrt'ca na icle/.uioi. — Dne 14. t. m. je peljal posestnik Anton Tomsič iz Sovodenj težko naloz'Mi voz gnoja iz Gorice proti doma. Zvoeer ob 6' ., uri pnšel je do prehoda cez ielezneo blizu ^t. Andreža Ker niso bile zatvornice zaprte, hotel je čez železnico. Pa v istem hipu, ko je prišel z vozom na železnico, zaprli sta se zatvornici na obeh straneb, znarnenje to, da je bil vlak blizu. In res zagleda Tomsie kakih U)0 //¦ oddaljen požtni vlak, ki je drdal proti Gorici. V ti stiski odreže hitro voloma vrv okoli vratu ter spravi v -nagliei živino in sebe v stran, ter v strahu pričakuje, kaj se bo rgodilo. Vlak je prisopihal, potisnil v stran prvi del voza, ter ga polomil tako, da je moral Tomsič za popravo istega potro- siti 36 krön, kar je prav britko občutil z ozirom na to, da je on le sreden kmet. Velika sreča je pa bila, da se ni še kaj hujšega pripetilo. Da bi se pa taki slu- eaji več ne ponavljali, bi bilo ž»»leti, da želez. uprava odpravi take zatvornice ali pa postavi pri istili čuvaja. Sadovi „naproclnefja" ^«sopisja. — Napredna podivjanost se vedno bolj razširja, in to posebno pri strastnih „napiednjakih''. Tako je v soboto svecer napadel neki l'antalin Kl. iz Šempasa z nožem nekega Šk. in ga ranil na roki tako močno, da so jo moral peljati takoj k zdravnikn v Gorico. Dan pozneje, t. j. v nedeljo, pa se je znaäal ravno tarn neki Šp. iz Oze- ljana nad nekim U iz Š^mpasa s tem, da ga je s kolom ranil na glavi, da se je moral drugi dan peljati v Gorico k zdravniku. Omeniti raoram, da je Šp. strasten agitator „napredne" stranke. Da, gospoda v Gosposki ulici, to je šele pravi napredek po vaäein receptu. Vabilo k krojaäkemu plesu, kate- rega priredijo goriSki krojači danes dne 3i. jan. v veliki dvorani hotela „Central'1. Godbo i-reskrbi vojaški orkestor c. in kr. peäpolka St. 47. Čisti dobiöek služi du- brodelnim namenom. Začet^k ob 8 in pol uri zveöer. Vstopnina za gospode 2 K, Obfni zbor drudtva „I>oinovin*u na Vol^jemprfldu bode dne 8 febru- varjn 190H ob 4. uri popoludne. K temu občnemu zhoru vabi odbor s tern vse druStvenike. I>ru^a po^tna zveza med Bov- cem in Truizern. — C. kr. poätno in brzojavno ravnateljstvo v Tr4u je ob~ vestilo županstvu v Bovcu, du je trgo- vinsko ministerstvo dovolilo vpeljavo dru^'« dnevne vozne poštne zveze med Bovc(;m in Beljakom k zvezi rned Rabe- Ijem in Trbižem ta obstoječi vozni požti in ZH čas od 16. aprila do \h oktobra vsake^a l 5. uri 50 minut popoludne. V (iorlci kratlli, v Trstu ire- tiranl. — Trzaäka policija je naznaniia tokttj^nji polieiji, da ho prijeli v Trsta več oseb, ki so kradle ˇ Gorici In re« Mft jö pripetilo T Gorici ranogo tatvin. ne da bi se bilo prMIo tatovom na aled in se je zaradi tega tudi surmlo, da rnorajo doliöni uzmovici irneti äroje gneido drugjp Uružbi Hv. Tirila in Metoda so od y. do 21. januvarja po.slali prispevke p. n. gospoda in dru«tva: Upravniätvo ,.Slov. Naroda"* 287 22 K urednistvo „Siovenca*1 02 60 K. Iv. Bonač od »Irui- benih svinčnikov 10 K, po^t uradnik K MfhoM v Üivaci zbirko 5 K, nadučitelj Mat. Šmid v Podgorju pri Slov. Gradcu zbirko 10 K, „Slov. k.ub celovžki- 50 K, Nanprotniki dornačega pr^pira v X. 20 K, ^L'radniski tambura^ki klub" v Ljuhljani ob avoji bižičnici 22 7ö K. žuumk Franc Zdolseic pri Sv. Jerneju i Štaj.i dar Mo- horjanov 2 K kap!. Fr Oranič v Trnivem 2 K. »vetovania st^re primerne torake, da se o^nuje k^ajevni odbor za razstavo. Ko dojdejo začasnemu odboru zadevna poročila. sp povabijo v*e korporacije in dru^tva na Kranhkem ki pridejo gl^de raz«tave v pnštev. in pa krajevni odbori izv^n Kranjske. da po5- ljejo svoje zastopnike na shod, na katerem ¦e sestavi definitivni osrednji odbor. Roparski urnor milijonarja. — V Mogkvi so v soboto pnnoči neznani lopovi napadli in umorili v njegovem 8tanovanju railijonarja Demetrija Rabu- rina ter odnesli več tisoč rubliev. Umor se je izvršil proti jednajsti uri, takrat namreč. ko je bil Baburi doma sam in je bila njegova družina v ^ledališču. Gort Pelee zopet bljuje. Po- roca se z otoka Martinique, da je začela gora Pelee zopet moOno bljuvati. Lincha ne obesijo.— Snrtna ka- zen irskega po^lanca in kasneje burskega podpolkovnika Lincha se je spremenila v dosmrtno ječo. N»»rl8nica zporela. — V norišnici Colney-Katch blizu Londona je na*tal v pondeljek požar. ki je poslopje pr.pol- noma uničil. V norižnici se je nahaialo öez 1000 blaznih oseb, posebno mnogo je bilo ženskih blaznih V ognju naslo je amrt 52 oseb. Mnogo blaznih pa je zbežalo. Nepopisno je bilo jokanje in javdanje sorodnikov, ki so prižli iskat svoje nesrečnike. Frau Wilhelm odvajajoči oaj od h uia Wilhelm, lokaruarja. c. in kr. dvonioga /.alagaii'lja v Xeunkirchou (Spodnjo avstrijsko\ so dobiva v vseh lokarnah v zavitku po K 2. - avstr. vclj. Kjer ni ialogf. pošilja se direktiio poätui /.avoj s 15 zavitki za K 2-iOO franko na vso avstrij. ogorsko postne postuje. V znak pristnosti je od- tisnjen na vsakeni zavitku grb trga Neunkirchen (neun Kirchen). I) Otvoritev »©Y# mei»if e Cast mi je naznaniti slav. ob- činstvu, da otvorim s 1. tVltruviir- jem novo niesnieo v Kanalu na trgu. — Zagutavljajoč cenj. udje- rnalce, da mi bode gluvna skrb pro- dajati zdravo in najboljše meso ter točna postrežba, se priporočum za mnogobrojni obisk. Naznanilo! N'u splošno ž<>ljo Ijiiilslvii otvoril som veliko zalogo ogerske moke v Ajdovščini iz prvili hudapestanskih puroinlinov. (Yin*: li 14- 13-aO 13- IÄ-7O l«--iO 11*90 ll-»O A. Casagrande v Ajdovščini. D|>|qI#|I Spuminjnjtt' so o vsaki nUJdl\l. priiiUi ,.šolsk*^-a doma'V 3fateL&]< V Solskein okraju goriške oko- lio? «> iazpi>ujejo v definitivnu na- 1. inesto nadueitelja na dvoraz- redni ljudski soli v it. Martinu in Ozeljanu : '2. riiestu uüitelja-voditelja na jed- norazrednih ljudskih Solah v Lo- kuvcu. v Lokvah. v Vižnjeviku. pri Vo"'M'jih. v Vel. Žabljah in na jed- norazrednifi >e slovenskirn učnim j'vikuni v Lucniku : 13. me=to potovalnega učitolja za Vrata- Gor. Lokovec: 4. nieitu učitelja na trorazredni ljudski soli v Dornbergu : 5. mesto učiteljice na dvorazredni ljudski *uli v Batujah in v iempasu. S temi sluzbanti spojeni prejemki •jo določeni v deželnem zakonu z dne b. uktobi-a 1900, dcž. zak. št. 26. Potovaini učaelj dubiva tudi potuino letnih 260 K. Prosilci in prosilke za katero teh inest naj vlože svoje pravilno oproinljene prošnje v teku Aestih ted- nov po tretjem razglasu tega-le na- tečaja v uradnein listu pri dotičnih kraj Aul. švetih. C. kr. okrajni šolski svet. v Gorici, 26. Jan. 1903. V pisarni Seitz-ove tiskarne nanpruti seni' nKcušt. 12. v Gori- j <;i, prodija se po znižani ceni i — 2 kroiii 60 viii. Veliki teden all Velika noč, spisal prof. A. Marušič. K'ijiira so pošilja po poäti po pov- /•'tjii. Kilor pa denar h: i iiaroöilorn ; po^ljf, riajp:id(:[]s:še20 vin.zapošto. Jakob Miklus, | trjiovec z losom in opeko, zaloj^a \<\i\: vrstrifga trdega in rnehkega j k"i-<.^k('»u in kranjske^a lesa ter I [KihiStvu, rakev ftrugj, vinskih po- . sod, stiskitlnice za vino in sadje I vsake v(jliki>sti, kakor tudi krat- kočasnih igc-r slovenskih ,.3Inri- \ janic'1 t. j. ličnih in trpežnih f miz, iz trdoga lesu, ki irnajo k znotraj tro- ali štiridelno keg- f ljiače z vrtcnci in k ter toči v svoji krčmi ! pristna domaca vina I in postreže tudi z jako ukusnimi > jedili. Samo 7\ kron '•f slano ^s Orig. Solinger „Comfort" iff* stroj za striženje las. ki ]<: svetovno znan po dobri in lični I izpeljavi. Ztiradi u- | metalnega dela in — dobre snovi zagotavlja ta stroj brezpo- gojno in trajajoče poroätvo za dobro in nežno striženje las. — Z 2 podložnimi česali, 3, 7 in 10 mm dolga rez, s poni- keljnim ročem (1 nuiiomf^tnH zav'tn zmet). Gena K 7.50. Za \ rado K 6 — 500 dvojnih - poljskih kukä! (Doppel-Feldstecker) 144 mm, Mod. „Zeus", či- sto bkromatična kukäla, ki so ncprekosljiva glf.do povpčanja in obsega, z nhtančno reprodukcijo najmanjših predrnetov brez pačenja, ponujanri v eleg. UHnjatern etuju i naramnico ali pasom po K 12 rnesto po K 35. Poäilja s post, povzetjem, dokJer je kaj zaloge Duuftj, 1X./1, Berggasae it. 2/32«. ' Gotovega obuvala zasedanjo sezono mmmmmammmmmmmmmmmmmm^^mmimm^mm priporoča ——---——— Do^nr Pnfio čevljarski mojster,Gorica, I ClCl UUIIL Gosposka ulica hiš.št. 14. ('(Mic solitlno. \Aro<:iln /. «Icicle no pošliiinc prost». lire/, koiikiirciicc. Učenca i «prejme pod ujodnimi po^oji Frančtšek Rojec, kovač v Sovoiinjnh pri (rorici. Ivan Bednarik priuoi'ora svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini at. 3. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v laatni hiäi) priporoea častiti duhovščini in slavnomn občinstvu v mestu in na deželi svojo trj{ovino jedilnega blaga n. pr. kavo: JSfintos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju JSiudkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve ia druge vrste, namreč po V» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe 9V. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranjn in z Jochmann-ovega ? Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po poati se razpoäilja v zabojčkib najmanje po f> Kg. na vse kraje. PRVA ZAL0GA ] cerkvenih oblek in nabožnih stvari. j Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) 1 Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov : kvadratov, kolarjcv Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in j neštevilrio nabožnih različno lino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, | kelihov, ciborjev se srebrno kupo. 1 Jedina zaiog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti J in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno ] za vlažne cerkve. . j Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane j sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. ] Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih J drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša j za zastave, pregrinjala i. dr. j Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, — . . =r j — = pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca. \ Naročitve se izvršijo točno in hitro. 1 H^" Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^JHI j Z odličnim spoštovanjem Anton j_ VOgAb. J V O L I w v kiln, po 490 K Uebelno voscene svece -'¦-¦:- jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občiristvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga inšdu pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjein •-¦ ^«1^ 8veöar v Gorici, ulica sv. Antona. r TISKA: Časopise - - - Knjige...... Diplome..... 1 Trgovske račune , Cenike ..... I Vabila za veselice Plsma s tlrmo - I ^ I Hazne etlkete - - t '• r ill ! NARODNA = \ = TISKARNA | v GORICI | prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoöa dela in | izvršujevmoderniin okusni [ obliki po tako nizkih cenah 1 da se ne boji nikake [^ konkurence. ^ TISKA: ^1 Tisk. zaduhovnije Plakate..... Sprejemnlce - - - Ra6un8ke tklepe- Pobotnlce - - - - Razne posetnlce - Poročnlce - - - - 08mrtnice - - - -