PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini n .. _bb- postale i gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 161 (7655) MOŽNOST SESTAVE NOVE VLADE BREZ SODELOVANJA SOCIALDEMOKRATOV? Socialisti za nadaljevanje levega centra brez PSU Demokristjani deljeni, vendar večina za Andreottija Republikanci za vse možnosti pod pogojem reševanja gospodarskih vprašanj Andreotti in Rumor nadaljujeta razgovore s štirimi strankami levega centra In PdiRIM' 22' — Na danaMih s®j'ah vodstev treh strank PSI, KD nie priilo do zanimivih zaključkov. Socialisti so za nadaljeva- v h:P,°9aiani ’n ?° Popravljeni podpreti vlado v troje. Republikance ntoki--*-U ?® zanima vladna formula, temveč gospodarski položaj. Deje v '|-iani S0. se sP°rekli na zelo čuden in zapleten način, vendar c®ntra ^ Vežina za nada,i®vanje razgovorov za sestavo vlade levega L.^?"ei6 i® bilo sporočeno, da se didat za sestavo vlade Andreot- razgovarjg s tajnikj Jtirih strank I 9a centra. Podobne razgovore ?“di tajnik KD Ferlani. finali sce sociaMstov .je zelo jasno, ^“stavno in načelno. Na seji vod- re-soluc!i0SOSlaSn0 spre'eli nasledtiio PSI je' preučilo razvoj da pecr^riz€ in. sprejelo na znanje, U oocnjnje kot neustrezen dirior Političnega programa kan-m ata za sestavo vlade in da je nJ:PJa’ .^a se v teh Pogojih ne nt=re pnceti s pogajanji za se-j avo vlade. Socialisti so mnenja, .ookument, ki ga je predložil sta r za sestavo vlade, pred-avija koristno osnovo za pogaja-J? 0 vladi’, ki bi bila sposobna ?^ati najtežja vprašanja držaje. , odstvo PSI je mnenja, da ristranske vlade. Odgovornost o-stalih strank levega centra je torej, da zagotove pogoje za hitro ustanovitev vlade, kar je še zlasti potrebno v sedanjem položaju, v obstoječih socialnih okoliščinah ir. ob obstoju desničarskih skrajnih skupin, kar vse zahteva stabilno in gotovo demokratično vodstvo, ki se bo sposobno upreti inflacionistič-nim poskusom, pospešiti produkcijo, zagotoviti pomirjenje v državi in jamčiti demokratične institucije. PSI potrjuje svoj odločni odpor proti vsakemu poskusu predčasne razpustitve parlamenta in izjavlja, da je pripravljena, da nadaljuje vladno sodelovanje s KD in s PRI.* Lombardi, Codignola in Bonacina predstavniki levice v stranki — so izjavili, da so glasovali za resolu-0I , Tjt.v° PSI je mnenja, da ne cijo, kar pa ne pomeni, da se CaJajo pogoji za ustanovitev šti-1 odrekajo pridržkom glede Andreot- Pred odločitvijo tu smo! ^pokristjani se bodo morali odit Socialdemokrati so stvari privedr A kraja. Način, ton in okoliščine včerajš-. J® resolucije, ki jo je izglasovalo j?^tvo PSU, dokazujejo, da so v 11 socialdemokratski voditelji že dr n^rei odločeni pripeljati stvari ni b^ra^a’ razbitia- Resolucija oda izglasovana med vročo raz-hla/fc’ odobrili so jo na osnovi onega, inteligentnega in točnega č^^oma. Socialdemokrati so ra-— in verjetno še vedno ra-"°3<> — na razbitje znotraj KD, kori# temeni odnose sil v njih obrSf *** kaže, da se dogaja prav iutr0 *n to dokazuje današnje nje^ e (ze^° dramatično) zaseda-li. oemokristjanskega vodstva. Za-iasUCna ,res°lucija KD je dovolj z J10’ .če se izključi izigravanje ovajanjem «enotnosti prisotnih». la- si, kako se je seja vrši- torbic je bilo skrajno nego-skn° *n napeto, saj je bila seja ie za 8-30, pričela pa se varit ob Moro in drugi člani v n/Va s° dobre tri ure čakali del nadstropju palače na Trgu Prill'-esU' niedtem ko se je v PoJ?J« demokrisljanska delegacija kin-a.z Andreottijem o sklepih, strin-11- sprejeli. Vsi so menda v % da mora Andreotti oditi to Šlo je menda samo za \kaJ bo povedal. Saragatu, kateremu bo sporočil, da se zahvaljuje za mandat, da pa ima zaupanje treh od štirih strank. Ni torej rečeno, da je Andreotti izginil iz seznama kandidatov. Lahko ostane, lahko ostane vodilni predstavnik, izmenja pa se formula Seveda pa ni mogoče izključiti poveritev sestave vlade drugemu človeku KD (Moro, Colombo?), kar odpira razne možnosti: vlado v treh, ali v dveh, enobarvno vlado z zunanjo podporo socialistov, ki naj bi bila uvod v dvostransko vlado, kot je bila Fanfanijeva enostranska vlada preludij za levi center v štirih. Ne manjka seveda govoric o rve-soljnem potopu» v KD, ki naj popolnoma spremeni odnose sil, vendar gre za težko in preveč nevarno možnost, razen če nima rstranka krize» v rokavu posebnega aduta. Bistvo današnjih dogodkov pa je prav v tem, da je kriza razčistila notranje spore v krščanski demokraciji in da se je izmeril odnos sil: struje, ki hočejo imeti novo obliko vlade (Forlani, Moro, Colombo, levice in vsaj delno Fan-fani) so za sedaj v večini. M. D. tijevega programa, ki so jih izrekli včeraj. Gre pa za politično novost, ko so se socialdemokrati sami izključili in kar dokazuje neizbežni konec politike levega centra. Predsednik socialističnih senatorjev Pierracini je dejal, da je treba sprejeti na znanje izjavo PSI da ne obstajajo možnosti za pogajanja o sestavi štiristranske vlade. Ostaja pa dejstvo, da je mogoče na osnovi programskega o-snutka Andreottija sestaviti parlamentarno večino. Po drugi strani pa je tudi očitna nujnost, da je treba takoj obnoviti vlado, ki bo sposobna rešiti težak gospodarski položaj. Zaradi tega je toliko bolj pravilno stališče socialistovr ki so se uprli razpustu parlamenta. Na sestanku PRI je najprej poročal La Malfa, nato pa so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri sprejemajo na znanje sklep ene izmed strank koalicije, da ni možen sporazum med KD, PSU in PSI. V resoluciji republikanci potrjujejo svojo pripravljenost za po Mtiko levega centra. Nato pa izražajo željo, da bo mogoče med strankami koalicije čimprej premostiti težave vladne krize. Republikanska resolucija zaključuje, «da je treba takoj pričeti reševati gospodarska in finančna vprašanja, ki so vedno težja». Verjetno je ključni stavek ko se govori o pripravljenosti PRI za «politiko Levega centra* in ko se več ne omenja štiristranska vlada, iz česar naj bi sledilo, da so republikanci pripravljeni podpreti vlado brez socialdemokratov, kolikor bo seveda ta vlada izpolnila njihove zahteve glede gospodarskih vprašanj. Do tu gre za stališči dveh strank levega centra, ki so jih politični opazovalci lahko že v naprej brez težav predvideli. Mnogo bolj zapleten položaj pa je v krščanski demokraciji, ki je po seji svojega vodstva «soglasno» odobrila krajšo resolucijo, za katero se je kasneje izkazalo, da še zdaleč ni bila odobrena soglasno, temveč da so na čuden način bili iz glasovanja, ali izključeni, ali pa so se sami izključili »prijatelji* Rumorja, Pic-colija, nekateri famfanijevci in morda še nekateri drugi. Besedilo demokristjanske resolucije se glasi: «Osrednje vodstvo KD je poslušalo poročilo kandidata za sestavo vlade Andreottija in je odobrilo politično in programsko vsebino, politična in programska načela, ki jih vsebuje. Vodstvo KD potrjuje svoje prepričanje, da morata kandidat za sestavo vlade in politični tajnik nadaljevati s preučitvami, da se sestavi vlada v okviru mandata predsednika republike in to v zvezi | skupno koristno pot in to lahko s stališčem PSU in v pričakovanju napravijo, če bodo podčrtovale kar sklepov vodstvenih organov ostalih jih združuje in ne samo, kar jih strank.* Na seji demokristjanskega vodstva ni bil prisoten predsednik vlade Rumor, ki se je pismeno opravičil tajniku stranke Forlaniju, češ da je «njegova odsotnost upravičena iz razumljivih razlogov*. Sejo je otvoril Forlani s kratkim uvodom, na kar je poročal Andreotti, ki je povedal, da je skušal v teh desetih dneh izdelati politični program nove vlade, ki naj odgovarja italijanskemu položaju in ki naj istočasno zagotovi medsebojno lojalnost koalicijskih strank. Andreotti je nadaljeval, da se je ukvarjal predvsem z metodami in z nekaterimi odločilnimi usmeritvami ter da se ni omejil na naštevanje vprašanj, ki ni vedno najbolj konkretno in ki na vsak način spada v naslednjo fazo. Politična trdnost vlade je vedno potrebna, še zlasti pa sedaj, ko je treba reševati finančna in gospodarska vprašanja, ki jih tehniki ocenjujejo kot zelo resna. Vprašanja cen in zaposlitve imajo prednost, štiri stranke morajo napraviti še dolgo razdeljuje ter našle mehanizme o skupnih jamstvih. V razpravo je najprej posegel Gomedla, ki je dejal, da socialdemokrati ocenjujejo program Andreottija glede odborov za »nezadostnega*, da ga torej v celoti ne zavračajo, kar omogoča nova pogajanja. Glede možnosti sodelovanja pa je v socialdemokratski resoluciji rečeno: «V teh pogojih*, bar ponovno govori o možnosti nadaljnjih razgovorov. Po intervenciji senatorke Palcucci, ki je izrazila svojo solidarnost Andreottiju, so delo izvršnega odbora KD prekini Ji. Kako so se naprej razvijali dogodki, ni povsem jasno. Glasnik struje «movimento dMaatiiva po-podare* je izjavil, da je prišlo do glasovanja o resoluciji, ko v dvorani niso bili prisotni predstavniki te struje in nekateri predstavniki Fanfarjjeve in Tavianijeve skupine ter prijatelji »nove levice*. V tej zvezi obsojajo, da gre za nezaslišani primer, ko se je končala seja vodstva in ko so sporočili tisku resolucijo, ko niso bili prisotni nekateri člani delegacije, ki je bila pooblaščena za pogajanja o sestavi vlade in med njimi Godottd in senator SpagnoUj ter predstavniki različnih skupin ( Sililo, Gioia in Valiante), ki so se razgovarjali o možnosti sestave resolucije, ki naj bi upoštevala vse težnje. Kot odgovor na te obtožbe pa je vodstvo RD pojasnilo, da so »prijatelje poslanca Piccolija* večkrat in pravočasno povabili, da se vrnejo v sejno dvorano. Pojasnili so tudi, da nista bila prisotna poslanca Gioia in Sullo prav zaradi tega, ker sta se trudila, da se vsi vrnejo v dvorano. Jutrišnje glasilo KD «D Popolo* objavlja komentar, v katerem pravijo, da so «prijatelji», ki pripadajo struji «movimento di iniziativa popolare* včeraj objavili vest, ki je zelo neugodna s političnega in moralnega stališča in da obdolžuje-jo vodstvo stranke, da jih ni obvestilo o glasovanju. List pravi, da se je lahko kaj takega slučajno za koga zgodilo, nikakor pa ne za celotno skupino. List nadaljuje, da se je seja vršila v resnem ozračju, da ne gre za nebeno dramo in da pojav, temveč za novo razdobje naraščanja dejavnosti skupin IRI in to še zlasti kovinske industrije. Predsednik je nato govoril o resnih posledicah sindikalnih akcij, ko je bilo lansko leto v ozračju splošne ga zvišanja stroškov za delo za surovine in za finansiranja. Višja bremena za delovno silo znašajo po predvidevanjih v prihodnjih treh letih okoli 40 odst., od česar odpade na letošnje letno več kot polovica. Istočasno pa je Petrilli podčrtal nujnost in pozitivno vrednost postopnega uveljavljanja delavcev glede njih dohodkov in glede njih odgovornosti znotraj podjetja. Ta proces pa mora spremljati in mora biti spodbuda zia nadaljnji produktivni razvoj, za tehnični in organizacijski napredek industrijskega sistema, M samo tako lahko uskladi odnos med dobički in med stroški na vedno bolj naprednih ravneh. Samo ta proces lahko predstavlja Jamstvo za dosežke delavnih ljudi. upajo, da se ne bo razbila enotnost. ...............-......m............. ........... ZAR URADNO ODGOVORILA NA ROGERSOVO MIROVNO POBUDO Kairo «ne zavrača ameriških predlogov za ureditev spora na Bližnjem vzhodu Sicer pa Egipt vztraja pri zahtevi o umiku izraelskih čet z zasedenih ozemelj in o rešitvi vprašanja palestinskih beguncev - V kratkem tudi odgovor Tel Aviva? KAIRO, 22. — Zunanji minister ZAR Mahmud Riad je izro-danes ameriškemu odpravniku poslov v Kairu Donaldu Bergusu odgovor egiptovske vlade Rogersovim predlogom glede rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Po srečanju z ameriškim predstavnikom, ki je trajalo pol ure, se je Riad sestal še s francoskim veleposlanikom Francoisom Puauxom in s sovjetskim veleposlanikom Sergjejem Vino-gradovom, ki ju je obvestil o vsebini egiptovskega odgovora na predloge ameriškega državnega sekretarja. O tem odgovoru bo Riad poročal jutri tudi veleposlanikom arabskih držav, ki so akreditirani v Kairu. O vsebini egiptovskega odgovora, o katerem v vladnih krogih trdijo, da je «pozitiven», obstajajo za sedaj samo poluradne vesti, ki jih objavlja današnji «AI Ahram«. List trdi, da je odgovor «jasen in čist« ter da v njem kairska vlada podaja svoje stališče o »iskanju miru brez predaje*. V tej zvezi se v članku poudarja, da je ZAR venomer Ostanek a? l '"del fotiteatom (JOT«* med delegacijo KD ZanitSi., Zaccagnini, Spagnolli, :“*» Gullotti in De Mita) s kat rllu>m za sestavo vlade je Maločemu11 Postal vroč in se je v Wr. trenutkih pretvoril v pre- ». Vt/t fjl Ot-l/l/f M, C/ fJI ^ Bičem- aikrat so sodelovali tudi Galu - Rumor, Donat Cattin in tT- šej.a °i sta se začrtali dve stali-in fn-Pjua Rumorja, Piccolija Prei0-VvunVa je predlagala, da se na /č, seia vodstva, druga skupi-«o zau?r°- levice in Colombo) pa stankaVa^' m°ra priti do se-temVe- N* šlo samo za tehnična, Ituninr ,za Politična, vprašanja. da Sp ’ Riccoli in drugi so hoteli, tijeVp Sodstvo ne izjasni o Andreot-°šibUi Propramu, tako da bi še s0 j .nJegov položaj. Obratno pa Podn>.n\Ca in Moro hoteli odločno Prij^1 Andreottija, in 2*1 0 Je do napetega položaja tikala je levica, ho .j in Piccoli sta bila ponov-ter slo odšla in v°dst7j L z. vratnii, ko se je seja stavnih končno pričela brez pred-skupine in brez Ta-samič ' \Nekateri so kasneje po-čijfg, Pnšli, da bi preprečili ob-Pa „ osamljenosti). Fanfanijevci ha Sg. razdeljeni in so prišli hiud() °’ čeprav s precejšnjo zaje Ronfanijeva skupina —• ki 'r°lejci b°i Poti med bivšimi do-* Hr,Jn objektivno novo večino vl°g0 — je odigrala odločilno si>oj;■ končno pa je Fanjani s daj l Pristaši izbral, vsaj za se-^se’ ,olldarnost z Andreottijem, listom /?? Pomeni podporo socia-c®tite?. i so se izrazili za levi °dpira °Tez socialdemokratov) in K6 . pVJ,ata dvostrankarski formuli ^likancev more^*tno P°dporo re- ti- N^0.110 je zelo težko prerokova-?e štiri Jak način pa je gotovo, da kopana trTanska vlada mrtva in po-Jttie n*' r°pika pa zahteva, da ne i Jo En,i kandidatura Andreottija, ka, .irpri njegova lastna stranki rej??* in konec koncev tu-se bo^bkanci. Predvidevajo, da l^edst-.dveotti ponovno sestal s Pa uPuniki štirih strank (o čemer ^ajuos/ ,to ,za sedaj še največja '• da bo šel jutri dopoldne k vztrajala predvsem pri dveh točkah: popolnem umiku Izraelcev z z-asednih ozemelj in zakonitih pravicah palestinskega ljudstva. Pomisleki Kaira glede Rogersovih predlogov zadevajo predvsem dejstvo, da ne omenjajo palestinskega problema. Rogersu tudi očitajo, da skuša vnesti razkol med arabskimi državami s tem, da se obrača samo na ZAR in na Jordanijo. Tretji ugovor pa zadeva način izraelskega umika iz zasedenih ozemelj: ZAR zahteva, naj se izraelski vojaki umaknejo vsi skupaj in iz vseh zasedenih področij. Vsekakor pa«Al Ahram* poudarja, da egiptovski odgovor ne zapira dokončno vrat Rogersu, pač pa dopušča možnost nadaljnjih posvetovanj. Kairski dnevnik objavlja danes tudi celotno besedilo Rogersovih predlogov, o katerih je bila doslej znana samo neuradna verzija. Po pisanju lista je ameriška vlada predlagala izraelsko - egiptovski sporazum o prekinitvi ognja, ki bi morala trajati najmanj tri mesece, °d julija do oktobra. ZAR, Izrael in Jordanija bi morale nato določiti svoje predstavnike, ki naj bi se razgovarjali o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN iz 22. novembra 1967; ti razgovori bi morali potekati s posredovanjem predstavnika OZN Jarringa. Namen teh razgovorov — kot poroča «A1 Ahram* — je ustvarjati na Bližnjem vzhodu pravičen in stalen mir, ki naj temelji na naslednjih načelih: — Vsaka stran priznava suverenost, ozemeljsko nedotakljivost in politično neodvisnost druge strani. — Izraelci se bodo umaknili z ozemelj, ki so jih zasedli med šestdnevno vojno leta 1967 v,skladu z resolucijo varnostnega sveta. — Dokler ne bo dosežen sporazum, .................in...........111.1.11..............................m................................ POLOŽAJ V REGGIO CALABRII SE NORMALIZIRA Seja deželnega sveta Kalabrije - Izjava tajništev CGIL, CISL in UIL De Martino, Mancini in Craxi (z leve proti desni) na seji vodstva PSI REGGIO CALABRIA, 22. — Čeprav nekateri krogi skušajo še zmeraj napihovati ljudsko nezadovoljstvo, se položaj v Reggio Ca-labrii postopoma normalizira. Mestne ulice so še polne smeti, kamnov, ostankov barikad, razbitih prometnih znakov, ki pa jih že začenjajo odstranjevati. Ljudje se zbirajo v gručah in povečini komenti rajo sklepe včerajšnjega sestanka med predstavniki levega centra. Splošna stavka je bila preklicana Sicer pa je tudi danes prišlo do poskusa atentata prot: prefekturi, ki so ga karabinjerji pravočasno preprečili tako, da so ugasnili vži-galno vrvico nastavljene bombe. V Catanzaru je bila medtem seja deželnega sveta Calabrie, ki ii začasno predseduje najstarejši svetovalec odv. Marini. Tudi danes je bilo odsotnih osem svetovalcev Reggio Calabrie. Med sejo so palačo deželnega sveta stražili številni policijski oddelki. Na seji so se z enominutnim molkom pokloni li sponiinu železničarja Bruna La-bateja, ki je umrl med neredi v Reggio Calabrii preteklo sredo. Na razpravi je prišlo do izraza mnenje, da mora o vprašanju sedeža deželnega sveta Kalabrije odločati sam deželni svet. Vsedržavna tajništva CGIL, CISL in UIL so izdala danes zvečer poročilo, v katerem ugotavljajo, da je do neredov v Reggio Calabrii prišlo v družbenem okviru, v ka terem je glavni element pomanjkanje rešitve temeljnih problemov italijanske družbe in predvsem nerazvitih pokrajin. V tem okviru je specifični položaj Calabrie mogoče najbolj zgovoren primer revšči- ne, gospodarske depresije in slabega vladanja. Sindikalna tajništva poudarjajo, da mora pomeniti usta novitev deželne ustanove perspektivo za obnovo in napredek italijanske družbe, ne pa priliko za spopad med lažnimi interesi ali med I Po relativnem zatišju preteklih Posameznimi krajevnimi skupnost-1 dni. do katerega je prišlo pred-toi- Tajništva končno pozivajo de- vsem zaradi bližanja monsunske !j i - .-7. <., ki jo moram Doslej je ta spadala v sektor la-nasloviti na davčni urad, je sestavljen samo v italijanščini. Ker sem v vašem listu pravkar bral, da se ODHOD S TRGA OBERDAN OB 8. URI KASTA organizira v nedeljo, 26. t. m. izlet z osebnimi avtomobili v Tolminska korita. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 20. julija do 16. avgusta. Kolonija «SLOKAD» v Dragi pri. redi za starše in prijatelje zaključ. no prireditev v nedeljo, 26. t.m. ob 17. url. Vabljeni vsi. BANCA Dl CBEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulica F Tel Filzi St 10 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar 626,— Kanadski dolar 590,— Bril šterling 1490,— , Švic frank 145,— Franc frank 110,— Belg frank 12,- Hol. florint 172,— Nemška marka 171,50 Avst šiling 24,- Jug dinar (vel.) 46,— Jug dinar (mali) 47,— Dve opereti v Politeama Rossetti «V deželi zvončkov> «Pri belem konjičku» V gledališču Politeama Rossetti, za to priložnost opremljenim s klimatskimi napravami bo — kot smo že poročali — od 28. julija do 12. avgusta operetni festival 1970, ki bo po nekajletnem premoru nadaljeval tradicijo, začeto na gradu Sv. Justa. Na programu bosta dve deli: 'V deželi zvončkom Lombarda in Ranzata ter 'Pri belem konjičku Ralpha Benatskjjja, kar je, poleg imen nastopajočih, jamstvo, da bo operetni festival tudi tokrat deležen polnoštevilnega obiska. V opereti 'V deželi zvončkov», s katero se bo festival začel 28. t.m., bodo nastopili v glavnih vlogah Au-rora Banfi, Franca Fabbri, Gra-ziella Porta, Fdda Valente, Sandro Massimini, Nuto Navarrini, Gino Taddei, Carlo Rizzo in Lino Savo-rani. Razstave V umetnostni galeriji «11 Trlbbio* bo od 11. do 25. razstavljala svoj* risbe slikarka Stefanla Petracco. V občinski umetnostni galeriji n> Trgu UnltA bo od 18. do 26. t.m-razstavljal Roma Ive. Saull. Otvoritev razstave bo danes ob 18.30. V dvoranici poslopja letoviščar ske ustanove v Sesljanu je od H* do 26. t. m. odprta razstava del ofr najskega slikarja Petra Bischoft-Razstavo prireja Avtonomna 1eWj viščarska in turistična ustanova r® devinsko-nabreždnsko obalo v sod® lovenjiu z italijansko - avstrijski11 krožkom v Trstu. V občinski umetnostni galeriji *? Trgu UnltA dJtalia bo 27. t.m. ob V opereti 'Pri belem konjičku» pa se bodo pred tržaško publiko v glavnih vlogah predstavili: Aldo Fabrizi, Tony Rems, Gisella Paga-no, Edith Martelli, Carlo Gailfa, Lino Robi'in Sandro Massimini, Carlo Rizzo, Graziella Porta in Lino Sa-v orani. Predstavi bosta vodila dirigenta Mario Bugamelli in Hans W alt er Kaemfel, režiji pa bosta v rokah Giovannija Polija oz. Vita Molina-rija. Popolnoma nove scene za obe opereti je izdelala scenografska de lavnica gledališča Verdi pod vodstvom Maria Rossija po osnutkih Giannija Vitle in Paola Bregnija. Okrog 700 kostumov je zasnoval Se-bastiano Soldati, baletni zbor festivala pa je uvežbal Gino Landi. Sodelovala bosta orkester in zbor gledališča Verdi, ki je v teh dneh spremenjeno v pravcati delovni vrvež, pri 'Belem konjičku» pa bo nastopila tudi skupina avstrijskih plesalcev iz Saint Wolfganga. Za prvi dve predstavi, na spo redu 28. in 31. julija se bo prodaja vstopnic začela jutri pri centralni prodajalni v pasaži Protti. ANSAMBEL dijakih gradenj (Navalmeccanlca), vendar je to značilnost izgubila po i znamh ukrepih CIPE tn ukinitvi 50nc lahko obračamo tudi na te oblasti v j proizvodne dejavnosti ladjedelnice ™ « materinem jeziku, bom dokument - -- ■ - 1 prevedel v slovenščino in ga poslal davčnemu uradu. Kolikor mi je znano, bodo tako storili tudi drugi slovenski starši. So pa nekateri, ki se - “ 1 «.6 najnižja 19,5, ob 19. url 26,5 FIAT. Priznanje, da je tovarna stro-1,t - ,ra,nl tlak ioie.7 rahlo oada. V veliki dvorani «Di Vittorio« nove delavske zbornice je bilo sinoči srečanje sindikalnih zaupnikov ___ _ __________________ _____________ in aktivistov CGIL, katerim je član jelnega odbora. Šindikalrv predstav-osrednjega tajništva CGIL Bonač- (njki zahtevajo med drugim, da se cini poročal o pravnih aspektih ne višajo najemnine, da se v uprav-statuta o pravicah delavcev in mož- ne svete IACP imenujejo sindikalni nih pobudah v zaščito prisotnosti predstavniki, da se čimprej izvede sindikatov in patronata v tovarnah. Operativno poročilo je, po razpravi in repliki Bonaccinija, podal tajnik NDZ - CGIL Saranz. bojijo napisati prošnjo na davčni urad v slovenščini, češ, italijanski uradniki na tem uradu nas bodo potem ovirali in morda niti ne bodo odgovorili na našo prošnjo, saj je morda šola prav zaradi tega svetovala italijanščino. In tu tiči zajec: zakaj šola ali šole niso dale v tem pogledu zgleda vsaj v tem, da bi po sredovale slovenski obrazec? Ne morem si zamisliti, da bi bili naši šolniki in zlasti šolski ravnatelji strahopetci pred «višjimi» oblastmi. Hvala za objavo. Sledi podpis Odg. ur.: Oče. pisec gornjega pisma, je storil prav, ko je sklenil, da bo prošnjo na davčni urad napisal v slovenščini. Ni vrag, da jo bo davčni urad upošteval enako kot italijansko, ko pa tudi davke slovenskih občanov sprejema z enako ali še večjo pedantnostjo kot dav ke italijanskih občanov. Sicer pa obstaja o tem vprašanju točno in precizno navodilo ministra Restiva z izrecnim naročilom prefektu, naj poskrbi, da se bodo njegova navodila o sprejemanju slovenskih prošenj in prijav izvajala. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiitiiiiHiiii POLETNE PRIREDITVE NA TRŽAŠKEM GRADU Žensko je podrl na prehodu za pešce NOCOJ SLOVO ROMUNSKIH BALETNIKOV JUTRI NASTOP POLJSKIH FOLKLORISTOV Pred dvema tednoma izvoljeno vodstvo kovinarskega sindikata FIOM je imenovalo ožje tajništvo in potrdilo na tajniškem mestu Pina Burla. V tajništvo so bili imenovani še Franc Ludovici (Udovič) in Rinaldo Rutigliano, Sara Gu-1 glielmo (Itailsider) in Seghene Au j Tudi včeraj romunski gostje ponovili uspeh z ’ ži Protti. Začetek ob 21.30. MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči In zvoki«: ob 21^ «Max!millan of Mexico» v angleS^' ni; ob 22.45 «Massimillano e Carki' ta« v Italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») od miratnat' skega parka in obratno pred vsaK» predstavo in po njej. Nazionale 16.00 «L’amante svedese*-Ulla Jacobson, Folke Sundquist. Eden 16.30 «La prlma volta . . . CotP* um ragazzo dlventa uomo«. EastJ mancolor. Prepovedano mladi® pod 18. letom. Penice 16.00 «La cattura«, David Mat Callun, Nicoletta Machiavelli. * Technicolor. Zadnja predstava 22.10. Grattacielo 16.00 «Divorzio ali'italta' na«. Marcello Mastroianni, Štete®* Sandrelli, Daniela Rocca. Prepove' dano mladini pod 16. letom. Excelslor 16.00 «11 rosso segno deli* follia«. Technicolor. Prepovedat18 mladini pod 18. letom. . Rltz 16.30 «Quel freddo giorno n! parco«. Technicolor. Prepovedat mladini pod 18. letom. , Alabarda 16.30 «Interrabang». Hai® Polltoff, Corrado Pani. TechnK8’ lor. Prepovedano mladini pod letom. Filodrammatico — Zaprto zaradi ^ pusta. Aurora 16.30 «11 mucchio sel vagsl0,j Technicolor. Prepovedano mladi® pod 14. letom Cristallo 16.30 «lo, due figi le e 1 vallgle«. . Capltol 16.00 «Minuto per mlnUj senza respiro«, Carol VVhite, P* Burke. Technicolor. Prepovedat mladini pod 18. letom. Moderno — Zaprto. Impero 16.30 «11 magnlfico Irland se«. Robert Taylor. Technicolor-Vittorio Veneto 17.00 «L'uomo 111 strato«. Rod Steiger, Clalre Technicolor. Prepovedano mlad' pod 14. letom. Ideale 16.30 «Un baclo per morlf*J Uršula Andress, John Derek. Technicolor. Astra — Zaprto zaradi dopusta. Abbazia 16.30 «Istambul ExpreSSj Gene Barry, Senta Berger, J0” Saxon. Technicolor. KINO «|KIS» PROSEK danes ob 18. uri barvni drflr matični film: IL COBRA Igrajo: Dama Andrews, Pete* Martel KINU NA OPČINAH danes ob 19.30 barvni drft' matični tlim: 48 ORE PER NON MORlB® Igrajo: Glenn Ford in Steli* Stevens vendar _________________ «Intersinda« sprejeli pogoj, da bodo vsekakor imeli delavci v GMT višje mezde, kot v dosedanji FMSA (tovarni sitrojev). no 9 (Roian) Pri nerodnem manevru zdrsnil z lambreto Prosvetno društvo France Prešeren In mladina iz Boljunca priredita dne 26 julija enodnevni Izlet v PostoJ. no na Cerkniško Jezero, Grad Snežnik in v Ilirsko Bistrico. Mladina do 16. leta starosti, ki je sodelovala pri ! proslavi 100-letnlce čitalnice In pri ! šagrl, gre na Izlet brezplačno. Vsi drugi plačajo majhno vsoto 1.500 lir. Odhod ob 630 Iz Boljunca (na Go-rlcl). Darovi in prispevki 500» Družina Zobec Domjo daruje lir za šolo. spomenik NOB v Ce((, nem. Konzorcij pridelovalcev vid (j žaške občine v Sv. Križu daruj* < tisoč lir za šolo - spomenik NOP Cerknem. LOTERIJA veljavna za izžrebanje 4. julija 1970 BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE Vodstvo FIOM program skupnih pobud, ki jih bo uresničilo skupno z ostalima dye-ma sindikatoma kovinarjev. S pridržano prognozo so včeraj »prejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 69-letno upokojenko Lui-gio Caligaris vd. Mosetti iz Ul. del la Guardia 33. ki je nekaj pred 19. uro postala pri Sv. Jakobu žr tev prometne nesreče. Mosettijeva je ob tisti uri prečkala na prenodu za pešce pri poslopju št. 1, Istrsko ulico, ko jo je podrt 16-letni tezik Sergio Kra masteter iz Ul. PietA 5, ki je prav tedaj z neprimerno hitrostjo privozil s svojim motornim kolesom garelli od Sv. Ane po Lstrski ulici, namenjen v Ul. S. Giacomo in Ifonte. Sunek je bil tako močan, da je odbil nesrečnico skoraj deset metrov naprej po cesti, kjer je zaradi pretresa možganov, hudih po škodb po zatilruku, gornjih in spodnjih udih tez- verjetnega zloma !u- Dancs pogreb kapitana Zanonija Baletni ansambel državne opere iz Bukarešte, ki je sinoči na grajskem dvorišču z velikim uspehom ponovil Čajkovskega balet *Labod-je jezero», se bo nocoj poslovil od tržaškega občinstva z briljantno lahkotnim programom, v katerem bodo prišli do pqlne veljave zlasti solisti, ki so pravi virtuozi klasič nega baleta. Nocojšnji nastop bo razdeljen na tri dele. V prvem bodo Cristina Ha mel, Ion Tugearu, Martha Hertze g in Paraschiv Pieleanu v sugestiv Krsta s truplom Leonarda Zanonija, pomorskega kapitana iz Trsta, ki je umrl v Aleksandriji v Egiptu, kjer je bil zaprt in nato zaradi bolezna premeščen v bolniš nico je včeraj dopoldne prispela1 nem okviru štiridesetih plesalk iz v Genovo z motorno ladjo «Espe-1 majali Mozartovo Malo serenado*. ria». Pričakali so jo kapitanova 'e Drugi del bo posvečen slavni Schu-na, hčerka in predstavnik tržašk* | hrtovi simfoniji 'Nedokončano* pomorske družbe .Adriatica,. Po (M bodo Magdalena Popa. A opravljenih formalnostih so krsto ChecitdMcu in Raul hreeo naložili na furgon, k. se je takoj ™ - rei.k« fmaie pa bo predstor. usmeril proti Trstu, kamor je p,i-iha ^zvedbo slikovitih Štrausov h spel v poznih večernih urah. valckov vt delikatnem spletu kale ^ 1 | rega protagonisti bodo E lena L)a Pogreb Leonarda Zanonija bo da cian. Sergiu Stefaneschi. Cristina nes dopoldne ob 10.30 na tržaškem Hame). Ion Tugearu Adrian Čara pokopališču. 1 ca s, Mihaela Craciunesco, Lacra- mibara Stan, Natalia Petrescu, George Costintinescu, Nicolae De-nes in Stefan Banica. Za zaključni del so bile izbrane skladbe «Na lepi plavi Donavi», «V dunajskem gozdu*, «Gran galop*. *Roža z juga*, in «Cesarski valček*. Glasbeno vodstvo je v rokah dirigenta Cornela Trailescuja, režija in koreografija pa je od Tilde Urseanu Jutri in pojutrišnjem zvečer pa bo na gradu gost poljski državni balet Mazoivsze*, ki se tako imenuje po pokrajini osrednje Poljske in ki s svojimi nastopi ponavlja triumfalne turneje sovjetskega ba leta «Beriozka* Ta izreden folklor ni ansambel z Vzhoda je preteklo soboto in nedeljo doživel izreden uspeh v gledališču kraljevske pa lače v Turinu, predvčerajšnjim pa v beneškem gledališču 'La Fenice*, kamor se bo povrnil po tržaškem nastopu še za tri predstave. Predprodaja vstopnic Dri glavni blagajni v pasaži Protti št 2 (tol. 36372). Začetek točno ob 21.30. Včeraj ob 13.45 so sprejeli „II1M ortopedskem oddelku bolnišnice 22-letnega delavca Bruna Kovačeviča iz NI. Sinigalia 1. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z osebnim avtomobilom, je Kovačič povedal bolničarjem, da je nekaj pred omenjeno uro vozil s svojo lambreto po Ul. Virgilio proti središču mesta. Nenadoma je zagledal pred seboj avtomobil, katerega podatki niso znani, in da bi se izognil trčenju, močno zaokrenil vozilo. Zaradi nenadnega manevra pa je zdrsnil z lambreto in padel na asfalt. Pri padcu si je mladenič zlomil sredinec noge in se pobil po komolcu leve roke. V bolnišnici se bo zdravil dobra dva meseca. 25 57 4 67 64 68 74 3 43 64 49 85 76 34 5 57 50 70 19 57 34 78 68 65 74 S 13 51 49 46 85 87 79 88 28 52 12 85 33 70 DR. SONJA MAŠERA bo odsotna od 25. Julija do 24. avgusta t. 1. Ob prvi obletnici smrti draS®** moža in očeta Maria Simiča se ga z žalostjo v srcu njajo žena Bernarda, sim Mar*’ ln hčerka Adriana. ^ Maša zadušnica bo v petek, t. m., ob 7. uri, v cerkvi sv. * ne ja na Opčinah. 1 X 1 ENALOTTO 2 2 2 2 l X 2X2 KVOTE: 12 točk — 9.340.000 lir, 11 točk — 209.100 Ur, 10 točk -19.200 Ur. Tudi v naaem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem ODPRT JE NOV KASINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v jugo slovanskem »Milanu« s sedežem v modernem izbranem tn sredllčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavarni, slaščičarna, sladoledarna snack-bai ROULETTE, BAGCARA, CHEMIN DE FER, BLACK JACK. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustilo naša draga hčerka, sestra, teta ln vnukinja DRAGICA TENCE Pogreb bo danes, 23. t. m. ob 18. url lz hiše žalost! na domače pokopališče. Žalujoči starši, Tlieo, brata Ančko ln Danilo z družinama, sestra Marta z družino, teta Francka ter drug® sorodstvo 9f. Križ, Prosek, ženeva, 23. Julija 1970 ^MORSKI CriEVNlK GORIŠKI DNEVNIK 23. julija 1970 VČERAJ NA PARTIZANSKI PREDMEJI klavno bojno pot brigade do Trsta je orisal njen nekdanji komandant Franjo Ba-V*c-Frank - Venec na grobnico padlih - Spominska plošča padlim domačinom na Lokvah ki je bilo danes do-števii6- V ^re^mej>, so se udeležili di sil" Itertizaini, med katerimi tu-fi>j 0veijci iz Italije, ki so se boso vrsteh. Ob otvoritvi pravili številne predstavnike ■uzbeno-poHtičnega življenja Slovenc ln- °b^'ne Ajdovščina, nadalje sa ,anJeSa komandanta IX. korpu-serir, i ro^a Novljana - Lada, pred-(jru^Aa SKGZ Gorazda Vesela in lev e?16 borce, ki so z vseh kra-nil r°venije prišli na to srečajo kupno s svojimi prapori, je v Amošv-, P°zdravil narodni heroj a Ferjančič - Zvone in predal jJ^oo nekdanjemu komandantu ba-praJ|e brigade Franju Bavcu -o u'.®avec> ki je avtor knjige tei ^'^ki brigadi, katero so ob je 5^1'ki razdelili bivšim borcem, bdiih, '° govoril o nastanku in v r2 • fo™acije, ki je delovala Kvirn ix. korpusa. Brigada ,ie rwaa T oktobra 1943. v Koba-pa . kot prva soška brigada, 1944. •- Je Postala udarna in dobila no- u “"e Je «bazoviška». Bojevala se pPo severno - primorskih krajih, Darilo in se na Matajurju spo-a z Nemci. Vojna pot jo je 2opET VAM LAHKO Ustrežemo z novimi Knjigami iz dragocene zbirke naša beseda Tokrat razpolagamo z izbranim delom ANtONA INGOLIČA a JX. korpusa Jakopič - Kaj-uirur _je v svojem govoru poudaril povezavo med slovenskim in italijanskim odporniškim gibanjem v boju proti okupatorju. Nesreča na delu 57-letni Antonio Spartano iz Ul. dei Mirti 7 je včeraj dopoldne delal v Novem pristanišču za tvrdko »Merci a Terra*, pri kateri je uslužben. V roki je držal tuljavo, ko se mu je ta nepričakovano izmuznila iz roke in ga ranila po prsih tako, da je zaradi močnega sunka padel na tla ter dobil hud pretres možganov. Z rešilnim avtom RK so ranjenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 7 dneh sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Padel je z zasilnega odra 37-letnemu Guerrinu Žerjulu iz Ricmanj št. 109. zaposlenemu pri gradbenem podjetju «Luci», je včeraj popoldne, nekaj po 13. uri pri razstavljanju železnih drogov zasil- nega odra vzdolž tovarne «Buton», v Ul. Malaspdna 34, nenadoma spodrsnilo tako, da je padel z 2 metra visokega odra na cesto in se VODE TRŽAŠKEGA ZALIVA IZ LETA V LETO BOLJ UMAZANE Tovariško srečanje bivših Industrija ali turizem: dilema, ki tare borcev bazoviške brigade upravitelje med Tržičem in Gradežem Potrebne bi bile večje sanitarne naprave - Deljena mnenja o velikem turistično-ladijskem centru na obali občine Staran-Tovarne naj bi bile komaj kilometer oddaljene od obale ca n V zadnjem času se je na Goriš-, Dejstvo je, da so vode ob ltaild-, so imeli tisti, ki so pred leti, ko . kem. zlasti v obalnih krajih, pre- j Janških obalah umazane, da so te-1 se je šele govorilo o naftovodu, tr- P™5,1:, P? ,?esra PrTe,ga k0sa govorilo o onesnaženih vodah, mu kriva pristanišča, petrolejske I dlili, da bodo petrolejske ladje one- m tonalnih organih ter dobil odrgni- p red dvema tednoma so celo krožili ladje, vedno večje število motor- snažile dotlej čiste vode našega za- ne po spodnjih udih, rokah in des nem licu. glasovi, da razsaja na naših kopa-„ . liščih mrzlica, da so bile zaradi Z rešilnim avtom RK so ranjenca tp„a koloniie k odpeljali , Stavno bolnišnico. kjer £ so ^ gaob 13.50 s prognoto okrevanja miaiene ln neresnične. Pokrajinski zdravnik je ob tisti priliki, in naš v 10 dneh sprejeli na kirurško-pljuč-nem oddelku. list Je o teh govoricah prvi pisal med vsemi tukajšnjimi listi, pove-Včeraj popoldne sta na križišču dal. da je sicer morje onesnaženo Ul. Flavia z Ul. Monte d’Oro trčila od raznih odpadkov petrolejskih la. tržaški fiat 500 in koprski furgon, I ddj, vendarle so bile govorice o ČT11 'e 70~ i mrzlici ln o drugih boleznih po- letna upokojenec Vlttorio Senatore ________* ^ iz Ul. Loronzebti 58. , neosnovane Do trčenja med vozilom ie prišlo i Italijansko časopisje Je v zadnjih v trenutku, ko je Senatore privozil | letih, posebno pa še v tem, pri-iz Ut. Flavia, namenjen proti mest- čelo precej široko akcijo v obram-nemu središču, nasproti pa je pri- bo čistosti voda. Prejšnji teden se vozil furgon volkswa.gen, za vola- Je v primerilo, da je sod- riteSte1^1 ^letnl M“" iJSL,Mo^€- Na ortopedskem oddelku bolniš- nem, področju morja pri glavnem nlce se bo Senatore zaradi lažjih ' i005*11 Ligurije, še istega dne pa odrgnin po levem kolero moral I fe drugi, višji sodnik ta odlok pre-zdraviti približno dva tedna. I klical. nlh čolnov in ne nazadnje velike; iiva. Tanke petrolejskih ladij čd-mnorice turistov, ki dobesedno za- j stijo ponočd kar sredi zaliva in ker sedajo do zadnjega kotička peščene plaže vzdolž Apeninskega polotoka. Pri tem moramo podčrtati dejstvo, da gre za razvoj kopališč hitreje od razvoja mestne kanalizacije v teh kopališčih ln zaradi tega je popolnoma razumljivo, da pridejo vsi odpadki v morje, v isto vodo, kjeT se čez dan kopajo otroci in odrasli. V drugih državah vzdolž Sredozemlja pazijo na ta problem, skoraj povsod obstajajo in tudi vetja-jo strogi zakoni, pri nas pa zakonov ni, če pa so, jih malokdo spoštuje. Kopanje v Tržaškem zadivu pomeni v glavnem kopanje na plažah, ki so v goriškl pokrajini, od Tržiča do Gradeža. V zadnjem času je morje vedno bolj umazano. Prav .....i""i""".....i.................................................................. PROGA BO SPELJANA PO GORIŠKI IN BENEČIJI Veliko zanimanje za ocenjevalno avtovožnjo v priredbi štandreškega društva «0. Župančič Tekma bo v nedeljo zjutraj - Vnete priprave tudi v drugih slovenskih vaseh - V Štandrežu se prične v soboto poletno praznovanje «Juventine» V Štandrežu in po vseh drugih slovenskih vaseh ter v Gorici sami vlada veliko zanimanje za ocenjevalno avtomobilsko vožnjo, ki jo priredi v nedeljo, ob priliki 25-let-nice ustanovitve društva, prosvetno društvo »Oton Župančič* v štandrežu. Domisel prizadevnih štan-drežcev je zelo dobrodošla, saj je prav, da se naša društva oprimejo tudi najmodernejših oblik družabnega in športno - rekreacijskega življenja. V Štandrežu se številni mladinci vneto pripravljajo na to avtomobilsko tekmo, posebno odkar so slišali, da bodo na tekmo dobro oborožene prišle tudi skupine iz drugih vasi. Logično je, da si mladi štandrežoi prizadevajo, da bi čim-več nagrad ostalo doma. O nagradah bomo še pisali, povemo pa že sedaj, da bodo na razpolago lepe nagrade tudi za ženske tekmovalke. Nagrade bodo dobili tako posamezniki kot ekipe (ekipo tvorijo trije avtomobili). Pot se bo odvijala na progi dolgi 137 kilometrov, od Štandreža po Brdih in nato po Benečiji, nazaj na Goriško na Kras s ciljem v Štandrežu. Start prvega avtomobila bo točno ob 9. uri zjutraj, treba bo prevoziti razdaljo v 165 minutah. Na progi bodo postavljene komisije, ki bodo izročile tekmovalcem 25 vprašanj. Štandrežci opozarjajo, da je tre- enalitti # sredi, ki ie pozna So tisti, ki gredo na počitnice, ENALOTTO ne gre nikoli. Ostaja vedno na razpolago, da ti prinese srečo. l-X-2. ENALOTTO je lahko igrati! 1: za številke od 1 do 30 X: za številke od 31 do 60 2: za številke od 61 do 90. NA ENALOTTO ŠE LAHKO ZMAGA! ZVEŠ ŽE V SOBOTO ZVEČER. Sem Srečko in ti prinašam srečo... Sem Srečko in srce mi pravi: NA ENALOTTO BOŠ DOBIL! Dajmo no! Stavi takoj! Mladi avtomobilisti se vneto pripravljajo za nedeljsko ocenjevalno avtotekmo ba pohiteti z vpisom, kajti na tekmi lahko sodeluje največ 50 avtomobilov. Vpisovanja se vršijo na sedežu društva, v gostilni Romana Gabro ter pri načelniku avtomobilske tekme Karlu Nanutu, tel 81032. V Štandrežu pa se športniki vneto pripravljajo na poletni praznik Juventine, ki se bo pričel v soboto. Na nogometnem igrišču postavljajo kioske, oder in vse kar je potrebno za uspeh praznika, številni mladinci vsak večer. Praznovanje se bo pričelo v soboto, nadaljevalo se bo v nedeljo in nato ves prihodnji teden. Avtomobilska tekma, ki bo v nedeljo zjutraj, se ne bo križala s praznovanjem Juventine, ki bo v večernih urah. Nasprotno, osredotočila bo zanimanje vse naše javnosti na Štandrež, ki bo ves (eden v centru dogajanj ustanovitelji krščansko demokratske stranke v Tržiču in je bil, kljub svojemu slovenskemu pokolenju, vnet pristaš italijanskih pozicij v naših krajih v prvih povojnih letih. Na ljubljanskem sejmu nagrada tvrdki Comar iz Ogleja Mednarodna strokovna komisija, ki je v okviru letošnjega vinskega sejma v Ljubljani ocenjevala vzorce žganih pijač, je podelila najvišja naslova »Champion* vinjaku, 40 stopinj, letnik 67, podjetja Istra-vinoexport in italijanskemu bittru, 25 stopinj, tvrdke A. Comar iz Ogleja. Comar ima svojo tovarno likerjev tudi v Gorici. Komisija je skup no ooendla 207 vzorcev. Niso razdelili na j višjega naziva za kakovost »Grand prix». Uvedba nove pogodbe kmetijskih delavcev Včeraj je bil na Uradu za delo sestanek med zastopniki sindikatov kmetijskih delavcev ter delodajalcev. Razpravljali so o uvedbi nove sindikalne pogodbe v raznih kmetijski veleposestvih na Goriškem, zlasti na onem v Isola Mo-rosini, kjer je prišlo prejšnji teden do stavke, posledica katere bi bila, da bi breskve ostale na drevesih. Po začetku pogajanj so sindikati stavko preklicali, včeraj so imeli en sestanek, prihodnji teden bo sledil drugi. ENALOTTO Pogreb Antonia Pacorja nekdanjega tržiškega župana V Tržiču so pokopali nekdanje ga tržiškega župana Antonia Pa corja, ki je vodil občinske posle od 1952 do 1956. Pacor je bil med Nocoj v Hupi zaključek praznika Nocoj bo v Rupi zaključek večdnevne poletne zabave domačega mladinskega prosvetnega društva. Igral bo goriški orkester «Nobili». Med plesom bodo izvolili zvezdico praznika. Ancifap naj ostane v Tržiču Tudi deželni svetovalec Rimaldo Rizzi je naslovil na predsednika deželnega sveta interpelacijo, v kateri zahteva, da bi se deželna u-prava zavzela za ohranitev tečaja Ancifap v Tržiču. Ta tečaj, v katerem se urijo mladi kovinarji, ki jih potem zaposli ladjedelnica, je lani obiskovalo 150 mladincev z Goriškega. V Učji nova obmejna vojašnica Tudi na mednarodnem bloku pri Učji je videmska pokrajinska uprava zgradila novo stavbo za potrebe obmejnih in finančnih stražnikov. Novo stavbo, ki je zelo funkcionalna, so otvorili pred nekaj dnevi. tečejo v našem zalivu tokovi v smeri, ki je nasprotna urnim kazal oem, je popolnoma logično, da pride vsa umazani ja na kopališča pri Tržiču, pri Štarancanu ln marsikdaj pride ta umazana voda tudi do Gradeža. Na obali med Tržičem in Gradežem, na področju občine Staran-can, nameravajo ustvariti moderno turistično cono, s pristanišči za približno šest tisoč jaht in motornih čolnov. To naj bi bilo največ.ie tovrstno pristanišče v Evropi, bajč se za ta načrt zavzema skupina velikih finančnih družb evropskega značaja, občina Štarancan *e seveda za ta načrt zelo zavzema, čeprav je ta v nasprotju z deželnim programskim načrtom, ki predvideva, da bi južno od Tržiča nastala industrijska cona. V tej coni so pravzaprav nekatera podjetja že kupila parcele za gradnjo novih tovarniških objektov; o enem izmed podjetij smo pisali prejšnji teden. Ena proti drugi trkata tu dve koncepciji. Eni hočejo industrijsko cono, drugi pa turistično. Tovarne naj bi tai-le zgrajene približno kilometer od obale, to bi seveda oviralo nemoten razvoj turističnega področja, ki bi bilo lahko podobno onemu v Lignamu ah v Jesolu, le da bi bil tu center bolj petičnega turizma. O morebitnem uspehu turizma so mnenja deljena. Pred leti je neka družba, v kateri so bili zainteresirani Švicarji, Grki in nekateri domači bogataši!, hotela uveljaviti kopališče »Marina Julia*. Reklame so takrat napravild precej, pričeli so urejevati ceste in druge infrastrukture na prostranem področju, zgradili so nekaj večjih stavb ln nekaj manjših letoviških hišic, lepo urejena je bila peščena plaža’ kar naenkrat pa se je družba raz-š]a; danes je »Marina Julia* ostala pri položaju izpred nekaj let. Tudi kopalci raje izbirajo druge plaže, ker te — pred leti lepe In čiste plaže — nihče ne čisti. Vsekakor Je problem danes odprt. Tovarne ln obmorski turizem ne moreta sodelovati na istem področju. Se manj lahko sodelujeta, ker obstoj tovarn avtomatično pokvari vode, ki se stekajo v morje, zaradi tega bi bil turizem v takem kraju obsojen že vnaprej na propad. OTVORITEV BO V SOBOTO ZVEČER V Gradiški bo odprta čez poletje Spazzapanova retrospektivna razstava Prvič v naših krajih javno priznanje našemu rojaku, rojenemu v Gradiški - Do pred nekaj leti je bil ta priznani umetnik V Gradiški bodlo v soboto zvečer otvorili veliko slikarsko retrospektivno razstavo Lojzeta Spazzapana. To bo prva večja tovrstna razstava tega, za časa svojega življenja »pozabljenega* umetnika, ka je »nepoznan* v Italiji, zelo poznan pa v Parizu in v mednarodnem umetniškem svetu. Bil je velik prijatelj vipavskega rojaka Vena Pilona, rodil se je v Gradiški, kjer je bil njegov oče paznik v tamkajšnji kaznilnici, bli je Slovence, živel je po prvi svetovni vojni nekaj časa v Gorici, potem pa je moral daleč od svojih rodnih krajev. V Gradiški je tamkajšnja ustanova za turizem pripravila stvari na velik način. Dobili so obilno deželno pomoč, razstavili bodo 143 Spazzapanovih slik, tiskali so bogato monografijo, pri kateri so sodelovali najboljši italijanski umetniški kritiki. Pri pripravljalnih delih so sodelovali najboljši poznavalci umetnosti iz Italije in iz Slovenije ter iz Hrvatske. Na otvoritvi bodo prisotni kritiki in umetniki iz raznih krajev Evrope. Spazzapanova razstava bo odprta celo poletje in bo brez dvoma velik kulturni dogodek za naše kraje. Vsa čast torej Gradiški, ki je to razstavo pripravila. Letošnji goriški maturanti Na maturitetnih izpitih v Trstu so te dni sodelovali tudi dijakinje in dijaki slovenskega klasičnega liceja in slovenskega učiteljišča v Gorici. Klasično maturo so uspešno naredili Verena Koršič (55 točk. 9,1), Dan/jela Ferfolja (49 točk, 8,1), France Mermolja (45 točk, 7,3), Jožica Gravner (38 točk, 6,2) in Jožica Mikluš (38 točk, 6,2). Usposobljenostih izpit na učiteljišču pa so uspešno opravili sledeči Goričani: Verena BuzzJ (40 točk, 6,4), David Rossou (40 točk, 6,4), Boris Cotič 38 točk, 6,2), Katerir.a Braini (36 točk, 6,0) in Lilijana Vižintin (36 točk. 6,0). Mladfm slovenskim maturantom čestitamo! za morebitno uvedbo letalskih zve* med našim letališčem in onimi v Zagrebu in v drugih krajih Hrvatske, tudi vzdolž dalmatinske obale. V ponedeljek pa bo prof. Ferrari obiskal v Rimu vodstvo Alitalie. Na tem srečanju bo seznanil rimske letalske izvedence s študijo, ki predvideva možnosti letalske povezave med Ronkami in Beogradom. Prof. Ferrari bo tudi govoril o novih potniških progah, ld naj bi prišle na letališče v Ron-kah kot tudi o možnostih za povečanje charterskih poletov. Možna letalska proga Ronke-Beograd Včeraj so iz Ronk odpotovali z letalom v Zagreb deželni odbornik za prevoze Varisco, predsednik Konzorcija za letališča v Ronkah prof. Ferrari in nekateri sodelavci. V Zagrebu se bodo razgovarjali z zastopniki turističnega in letalskega področja zagrebške prestolnice iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih iiiMiiimiiMiiui ŽIVAHNO DELOVANJE SPD Goriški planinci zadovoljni z izletom na Veliko planino Bili so sredi čudovitega planšarskega sveta Društvo pripravlja še druge izlete Tisti člami goriškega Slovenskega planinskega društva, ki so prvič bili na Veliki planini, kjer so videli ohranjen star slovenski gor-skopastirski svet, so zelo hvaležni vodstvu društva, ki je ta izlet pri redilo in so prepričani, da bodo tudi drugi izleti tako lepo pripravljeni. Uspeh tega izleta je bil tolikšen, da si je tudi drugo društvo na Goriškem, števerjanski »Briški grič*, omislilo enak izlet za veliki šmaren. Po dolgi poti po Primorski in skozi Ljubljano so se goriški izletniki znašli za Kamnikom pri po stajališču žičnice za Veliko plani no. Marsikdo je videl drzno spelja no gondolo (pravijo, da je to naj drzneje speljana nihalna žičnica v Jugoslaviji) in raje ostal kar »na tleh* v dolini, kot da bi se v nekaj minutah povzpel na 1500 n jetrn v visoko planoto Veliko planino. Ob zgornji postaji žičnice je še speljana sedežnica do tratic pod Zelenim robom, kjer je novo gostišče. Goriški planinci so prišli tudi do tega, občudovali bogato planinsko floro, imeli so čudovit razgled na vse Kamniške Alpe, ki so še sedaj v snegu, občudovali so planšarske koče, ki so zgrajene v starem, e- dinstvenem stilu. Tu pa tam posejane med gozdom so lepe turistične hišice, pripravne za sprejem štirih - petih ljudi, opremljene z modernim komfortom, popolnoma usklajene s planinsko naravo. V gostišču »Zeleni rob* je planšar - harmonikar igral vesele in poskočne polke in goriški planinci so se seveda kar sredi dvorane lepo zavrteli. Seveda niso bili sami, saj je bilo v lem kraju zelo ve liko število domačih in tujih obiskovalcev. Naši planinci so se tudi napili kislega in sladkega, kupili sir, maslo, skuto od planšarjev, nato so se morali vrniti v dolino. Nezaupneži, ki so ostali v dolini, so ostali seveda prikrajšani nad lepim delom izleta. Odpotovali so v Kamniško Bistrico, ogledali so sr izvir Bistrice ter se ohladili in okrepčali v tamkajšnjem planinskem domu. Povratek skozi Kamnik, nad katerim stoji stari grad v razvalinah, skozi Ljubljano in skozi čmi vrh in Ajdovščino, kjer sta bila obvezna postanka, je bil vesel. Vesela družba goriških planincev željno pričakuje drugi izlet, ki bo za veliki šmaren v Logarsko dolino. Ali je Korzo edini kraj zabave v Gorici? V Čedadu večina KD-PSU V Čedadu bodo v soboto izvolili župana in odbornike na podlagi spo-razuna, ki so ga dosegle krajevne sekcije krščanske demokracije iti socialdemokratov. V Čedadu prihaja prvič do take koalicije, saj so doslej imeli krščanski demokrati absolutno večino, ki so jo izgubili na zadnjih volitvah. Socialisti so baje hoteli glavo dosedanjega župana, a ker KD ni tej zahtevi ugodila, bedo v občinskem svetu v opoziciji. Razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo, 5. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila ir prijave pri upravi Doma, ld je za interesdranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 1. ln 2. avgusta turo na vrh gore Semio v Kamijl, 15. in 16. avgusta pa bo družinski avtobusni Izlet v Logarsko dolino na Štajerskem. Vpisovanja In vsa druga pojasnil« na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1 v jutranjih uradnih urah. # # # Prosvetno društvo »Briški grič* t števerjanu priredi na veliki šmaren, 15. avgusta, enodnevni izlet z avtobusom na Veliko planino in v Kamniško Bistrico. Vpisujejo Cve-tana Komjanc, Ivana Hlede, Sonja Terpin in Bruno Gravnar. Pri zgoraj imenovanih dobijo zainteresirani podrobnejša pojasnila. Iz soriškega matičnega urada V goriški občini so se 22. julija rodili štirje otroci, ena oseba pa je umrla. ROJSTVA: Elena Codermazzd, Mi-chele Dodiči, Raffaele Guido, Mar-oo Signorini. SMRTI: 48-letni električar Casi-miro Sgubin. VERDI 17.00—22.00: «11 trapiamto*. C. Gluffre in G. Granata; Italijanski fltm v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00: «L'orso e la bambolan, B. Bardot in J. P. Tasse); francoski barvni film. MODERNISSIMO 17.55-22.00: »Non per soldi, ma per denaro«, J. Le-mon in W. Mathaun; ameriški barvni film. VITTORIA 17.30—21.30: «Les Bi- ches* (Le cerbiatte), J. L. Trin-tignan in J. Sassard; francoski barvni film, mladini pod 18. latom prepovedan. CENTRALE Zaprto. rmy »• v / rzic AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 «UccddWte 11 vitello piu grosso«, J. Sorel in M. Tolo; Italijanski barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 »La gatta giapponese«, kinemaskopski film v barvah. l\ovu Gorica SOČA «Mladd volkovi«, francosko • italijanski barvni film ob 18.15 in 20.15. SVOBODA »Kliči M za umor«, a meri.vki barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Po sledeh velike karavane«, amer. barvni film ob 20.30. PRVACINA »Za rablja ni milosti«, angleški barvni film ob 20.30. RENČE »Krvavi plen«, amer. barvni film ob 20.30. KANAL Prosto. ŠEMPAS Prosto. Sedem in pol je bila ura; z dežnikom v eni s knjigo v drugi roki sem hodil po glavni goriški ulici, Korzu. Pločniki ob strani ceste so bili pohojeni od številnih čistih in umazanih čevljev, v katerih se je sprehajala goriška mladina. Da, goriška mladina se je sprehajala ob sedmih in pol po pločniku in se vsa razgibana pogovarjala med sabo, komentirala nogometno tekmo in napeto poslušala tranzistor, kako so v velemestu uklenili sedem mladincev zaradi uživanja mamil. Hodil sem hitro in bežno poslušal te pogovore, ki so mi že znani, ker so pač vedno isti, menjajo se le v besedah. V neki kavami sta me čakala prijatelja, ki sta komaj končala zrelostni izpit. Prisedel sem, položil dežnik in knjigo na mizico in ob škode lici kave začel pogovor o vojni na Bližnjem vzhodu. Čez nekaj časa smo že burno diskutirali. Pogledal sem na uro: mali kazalec je bil na številki devet, veliki pa na številki dvanajst; od ločil sem se, da grem domov, plačal kavo, pozdravil prijatelja, ki sta še diskutirala o Bližnjem vzhodu, ter stopil na ulico. Toda glej, kam je šla tista mladina, ki se je uro prej v tolikšnem številu sprehajajo po Korzu. Na cesti so vozili avtomobili s prižganimi lučmi, na ploč niku je bilo le malo pešcev, hiteli so, kot da bi jih kdo podil. Med potjo domov sem se spraševal, kam je zginila vsa ta mladina, ki je pred kratkim oživljala Korzo. Pred vhodnimi vrati sem, se vsedel na stopnice. Premišlje val sem in menda tudi uganil, da se je vrnila na svoje domove in v družbi staršev gledala zanimivo televizijsko gospodarsko od dajo. Tisti, ki so to zmogli, so si nadeli moderne obleke, fantje so si končno po celem dnevu počesali lase in se z lastnim avtomobilom odpeljali v okoliške vasi, kjer so se ob spremljavi beat-an-sambla zabavali pozno v noč. Zastavil sem si vprašanje ali je mogoče, da ni v Gorici, mestu s 40.000 prebivalci, primernih prostorov, kjer bi se mladina srečevala in se med sabo o raznih vprašanjih pogovorila in se navsezadnje še pozabavala? Ali ne bi bilo mogoče, da bi se mladina v popoldanskih urah razgovarjala ali pa imela literarne ure, zvečer pa bi modemi ansambel, saj jih je toliko n našem mestu, zagodel nekaj lepih pesmi, da bi tako dali tudi naši goriški mladini nekaj, kar imajo v vseh ostalih me stih in celo še v manjših vaseh. Ob tem premišljevanju sem vstal, ker me je že zazeblo, in prišel v sobo, sedel za mizo in z družino z zanimanjem gledal go spodarsko oddajo... P- R- DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna PONTONI-BaSSI, Raštel 26 tel 33-49 V TRZTCU V Tržiču )e danes ves dan ln po noči dežurna lekarna »ALLA SALU-te», dr. Fabris. Ul. Cosulicb 117 tel 72280 Vsem sorodnikom, prijateljem ta ananoem sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj, v sredo ob 8.30 zjutraj, v goriški bolnišnici za ved-no zapustil naš mož in oče Franc Kovic Pogreb bo danes ob 17.45 na Pedi te gorniške bolnišnice. Žalujoči žena Kristina in sinovi Peč, 27. Julija 1970 ZAKONSKI PREDLOG O ZASTAVAH V JUGOSLAVIJI Za resnično enakopravnost med narodi in narodnostmi Vsaka narodnost bo mogla imeti svojo nacionalno zastavo Za tujca, ki ne pozna jugoslovanskih družbenih in političnih razmer in ga pot pripelje čez mejo v Jugoslavijo na praznični dan, bo morda čudno, ko bo videl, da vihra kar več zastav. Prav gotov > bo na praznični dan opazil na javnih poslopjih rdečo delavsko zastavo, nacionalno zastavo republike, kamor bo pri-še, ter jugoslovansko zastavo, to-r«»j hkrati tri zastave. Na zasebnih poslopjih, pa bo lahko videl eno izmed treh zastav, lahko pa tudi dve: nacionalno in rdečo, de avsko zastavo. Kogar je ob kakem prazniku pripeljala pot na primer v Koper ah kako drugo obalno mestece vzdolž Istre, je mogel zaslediti tudi italijansko trobojnico z rdečo zvezdo, tako d, je na Koprskem in vzdolž istr ske obale mogel zasled ti kar štiri zastave hkrati. In to ni le v bližnji Istri, pač pa tudi drugod po Jugoslaviji. Če bo predlog, ki ga je pripravil zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva, v zvezni skupščini sprejet, bo v Jugoslaviji, v nacionalno mešanih krajih, še veliko več zastav, kajti znano je, da živi v Jugoslaviji sorazmerno veliko narodov in narodnosti in po principu enakopravnosti : :ed narodi in nacionalnostmi ima vsakdo pravico izraziti oziroma izražati svojo na- rodnostno pripadnost tudi na ta način. Tako bomo v Jugosalviji mogli poleg nacionalnih zastav Slovencev, Hrvatov, Srbov, Makedoncev, Črnogorcev in Bosancev mogli videti še nacionalne zastave albanske .madžarske, bogarske, romunske, slovaške, rusinske, ukrajinske, italijanske, turške, češke, ruske, poljske in judovske narod- nosti ali narodnostne skupnosti. Navedli smo vrsto narodnosti, vendar s tem še nismo izčrpali vseh narodnosti, ki bodo po predloženem zakonskem osnutku imele pravico razobesiti svojo nacionalno zastavo. Edino Romi, to je cigani ne bodo mogli razobesiti svoje nacionalne zastave, vendar to ne zaradi tega, ker bi jim bilo prepovedano, pač pa iz enostavnega razloga, ker ta nacionalna skupnost, ki jo srečamo na vseh področjih Evrope, nima svoje nadonalne zastave. Narodnostne skupnosti, ki smo jih navedli, bodo po tem predlogu mogle razobesiti »ob raznih priložnostih in na določenih mestih* svoje nacionalne zastave, ki bodo zastave njihovih matičnih dežel, le da se bodo razlikovale v tem, da bodo namesto državnega grba dotočne države morale imeti rdečo peterokrako zvezdo, ki je osnovni simbol jugoslovanske socialistične skupnosti. Zastava italijanske skupnosti v Jugoslaviji bo torej italijanska trobojnica, vendar brez grba Italije, pač pa s peterokrako rdečo zvezdo, bo torej zastava, pod katero so se italijanski partizani borili v času narodnoosvobodilne borbe v sklopu drugih jugoslovanskih o-boroženih sil, ki so se borile proti okupatorju in njegovim pomočnikom. Pravzaprav ne velja to samo za italijansko nacionalno skupnost in za v Jugoslaviji živeče manjšine. Peterokraka rdeča zvezda je bila simbol vseh narodov, ki so se borili proti okupatorju. Srbske enote so nosile srbsko trobojnico s peterokrako rdečo zvezdo, Hrvati so imeli svojo trobojnico s peterokrako zvezdo, Slovenca pa tudi slovensko trobojnico in peterokrako zvezdo. Madžarska partizanska brigada, ki je nosila ime po madžarskem pesniku Petofiju, je tudi imela madžarsko nacionalno zastavo s peterokrako zvezdo namesto tedanjega madžarskega državnega grba. Za razliko od ostalih nacionalnih skupnosti bo zastava albanske manjšine ali bolje albanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji enaka albanski državni zastavi, kajti albanska državna zastava ima poleg grba tudi rdečo zvezdo, kot ima rdečo zvezdo nacionalna zastava albanske nadonalne skupnosti v Ju-gos'aviji. Laszlo Varga, tajnik sekdije za mednarodne odnose pri Zvezni konferenci Sodalistične zveze de lovnega ljudstva Jugoslavije je v zvezi s tem vprašanjem rekel «Čeprav se je nekaj časa državni centralizem krepil in so v težnji po centralizmu izginile tudi zastave posameznih nacionalnosti, niso točne predpostavke,_ da smo začeli razpravljati o vračanju teli zastav šele po znanih demonstracijah na Kosovu in v Tetovu, po demonstradjah, ki so bile lansko leto. Že koj po brionskem plenumu v maju 1968. leta, torej eno leto pred temi dogodki je izvršni komite ZK Srbije sklenil, da je razobešanje nacionalnih zastav del nfiihove enakopravnosti. S tem je soglašal tudi centralni komite ZK Jugoslavije. In tudi to je bilo objavljeno pred omenjenimi dogodki. Drugo vprašanje pa je, ali se je moglo o vsem tem hitreje odločati in ali se je moglo to hitreje izvajali. Seveda tudi sklepanje o tem prav gotovo delikatnem vprašanju ni šlo brez določenih dilem, kajti nekateri so predlagali, da imajo pripadniki narodnostnih skupnosti oziroma narodnostnih manjšin pravico razobesiti zastave kadar koli hočejo, vendar samo na svojih domovih. Toda sprejeta je bila teza, da pripadniki narodnosti kot enakopravni subjekti družbene skupnosti v javnem in zasebnem življenju imajo pravico razobesiti zastave ob običajnih priložnostih in na običajnih mestih, torej tudi na javnih poslopjih, na sedežih gospodarskih organizacij in seveda na zasebnih stanovanjih. Kolikor bo ta zakonski predlog sprejet, kar je zelo verjetno, bo treba do'očitd ne le, kaj je nacionalna skupnost oziroma narodnostna manjšina, pač pa tudi, kaj je narodnostno mešano področje in narodnostno mešana organizacija. Po nekem Leninovem načr- tu zakona je nacionalno mešano področje tisto področje, na katerem živi poleg osnovne narodnostne skupnosti vsaj 5 odstotkov pripadnikov neke druge narodnostne skupnosti. Po sistemu zaščite nacionalnih manjšin, kot so si jo zamislili v Versaillesu, pa bi morala šteti nacionalna manjšina vsaj 20 odstotkov prebivalstva nacionalno mešanega področja. V socialistični zvezi menijo, da ni čas, da bi razpravljali o tem, kajti bolj nujno je sklepati o zakonskem predlogu, o katerem je govor. Kar računajo, da bo zakonski predlog sprejet, bo Jugoslavija prva država na svetu, kjer bo vsaka narodnostna skupina mogla ob sleherna priložnosti razobesiti svojo nacionalno zastavo. Ker pa so navade razobešanja zastave od republike do republike različne, računajo, da bo morala o tem odločati vsaka republika zase, medtem ko bo zvezni zakonodajni organ odločal le načelno, da imajo namreč vsi narodi in vse narodnosti Jugoslavije pravico do svoje nacionalne zastave. (Po beograjskem, tedniku «N1N*) IZ UMETNOSTNIH GALERIJ V Rossonijevi pasaži je razstavil N. Lillo Na Tržaškem stalno narašča štemlo tistih, ki se ukvarjajo s slikanjem za zabavo. Če pa je med njimi kdo, ki je le v preprostosti duše zahrepenel po likovnem izražanju, tedaj je to gotovo Nicola Lillo. To njegovo hrepenenje se je uresničilo v zanimivih oljih, ki jih je tokrat prikazal na svoji drugi lastni razstavi v Rossonijevi galeriji. Lillo je prišel k nam iz Puglie. A to že skoro pred petdesetimi leti kot skromen zidar. Ni pa na svoj rodni kraj nikdar pozabil, saj se ta v teh oljih pojavlja v mnogih enačicah. Imamo pa vtis, da jih slika po spominu v podoživljanju razgledov, ki so navduševali njegovo mladostno slikarsko domišljijo. Tako je v njih mnogo pravljičnega in neki mir, gluhota davno ugaslih dni, ki jo občutimo tudi v še tako izstopajoči sliki, kot je tista s kmetijami v požaru. Je pa njegovo kroženje domišljije kaj obširno. Ustavlja se kjerkoli najde nekaj romantičnega, bodisi da je to Blejski grad, rovinjska obala, jezero Stamberg ali devinski park. Vendar pa so najboljše slike iz njegovih domačih krajev, ki jih slika s hrepenenjem izgubljene sreče. Zanimivo je Lillo podal posebno veliki grad, ki se dviga nad tesno stiskajočimi se hišicami Puglie. A tudi samo zeleno polje, ki se kot napeto jadro boči proti obzorju, mu zadostuje, da si pričara lepoto domačega kraja, ki ga očitno zelo ljubi, čeprav mu je postal Trst enako ljub. MILKO BAMBIČ Julij II. v Firencah RIM, 22. — Že od leta 1923 se računa, da je originalna slika Julija II., ki jo je napravil Raffaello, tista, ki jo hranijo v *Natio-nal Gallerg*, enaka slika v Galle-rii degli Uffizi pa da je le ponovitev gornje. Direktor florentinske galerije prof. Berti pa pravi, da bodo svojo sliko Julija II. očistili vseh prejšnjih popravkov in da se bo šele tedaj videlo, katera izmed dveh slik je boljša. Ona v «National Gallery» ali ona v florentinski galeriji degli Uffizi. Toda to se bo videlo šele ob koncu turistične sezone. ............................................m....................mini.mi...............mmmmimmmii...mimmi..1..um.... PRED JESENSKO IN ZIMSKO MODNO SEZONO 1970-71 Glavna teža na modi «midi» in na folklornih elementih Ob vsaki uri škornji za moške in ženske - Tudi Grčija je dobila svojo modno revijo - Modna barva je postala siva - Nove šminke in pričeske Bliža se jesen 'n z njo nova moda za sezono 1970-71. Po vsem svetu so se začele vrstiti modne revije, ki prikazujejo novosti in smer, ki so jo modni kreatorji sprejeli za novo sezono. Predvsem je zanimivo, kako so se modni stvaritelji iz mnogih držav skoraj sinhrono usmerili k modi *midi*. teter fehatfeHt ali zelo dolgih oblek, pač pa vse srednje dolgo: dolžina fvril m ustavi med kolenom in gležnjem. Hlače še vedno niso šle v pozabo, vendar jih večinoma svetujejo za šport in večer. Lani je bila modna barva modra v vseh svojih niansah. Letos so kreatorji odkrili sivo barvo in orientalske kostume. Toda pojdimo po vrsti: v Italiji prevladuje dolga moda, škornji za žensko in moškega ob vsaki uri, celo zvečer. Znova so odkrili kožuh, predvsem lisico, posebno če je srebrna. Med šminkam so iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiimiiiiinmiiiiiimiiiiiiiiiii« Slikanica za odrasle NEV/ YORK, 21. — V prihodnjih dneh bodo v enem tukajšnjih boljših kinematografov predvajali prvi ameriški rrisani film za odrasle». Film si je zamislil in ga izdelal John David Wilson, bivši sodelavec znanega ameriškega ustvarjalca risanega filma za otroke V/alta Disnega. John David V/Uson je dolgo let delal pri Disnegu, toda po njegovi smrti je postavil na noge lastno filmsko podjetje. Čeprav so se novinarji trudili, da bi zvedeli, kaj namerava Wil-son s svojim risanim filmom povedati, jim to ni uspelo, ker drži vsebino filma v popolni tajnosti. Kljub temu računajo, da bo film uspel. Ve se tudi, da je to le eden izmed filmov, ki pridejo v prihodnje m vrsto. Spaakova bo «Maja Desnuda» PARIZ, 20. — Znana filmska u-metnica Catherine Spaak bo igrala vlogo vojvodinje Albe oziroma *Ma-je Desnude» v filmu, ki bo nosil naslov po slovitem španskem u-metniku Goyi, avtorju znanega umotvora »Maja Desnuda*. Slovitega španskega slikarja bo igral španski umetnik Francisco Rabal, ki se že več mesecev uči risanja in slikanja, da bi mogel kar se da prirodno poosebiti lik. Seveda se bo španski umetnik potrudil, še bolj se bo moral potruditi snemalec, da se bo Rabal, kljub temu da ni slikar, kolikor toliko približal Goyi. vzbudile veliko zanimanja in tudi začudenje nove trepalnice iz črnih čipk, predlagal jih je Jean Paul kozmetične tvrdke Elizabeth Arden in jih imenoval «The Lilac Look*. Kot smo dejali, se je nova moda usmerila k Orientu. Italijanski modni kreatorji in seveda tudi estetisti so sprejeli med svoje kreaetje elemente iz mandžur ' skih, japonskih, kitajskih in sploh vzhodnjaških noš. Lasje bodo se-veda ,morali slediti tem novostim, tako da si je Sergio Russo iz salona Aleiandre omislil za kolekcijo tOriental Look* kreatorke Irene Galitzine zadaj spete lase v majhen chignon in okrasil vse z Komplet za popoldne in večer Iz zelo lahke volne frise s hlačnicami, ki so na dnu nekoliko zvončaste. dolgimi iglami, kakršne so nosile gejše. Tudi šminkanje sledi tej modi ter močno obarva ustnice z rdečilom, podaljša oči ter krasi lica z dvema stiliziranima lotosovima listoma. Nov pripomoček za cženskost» naj bi bil kožuh. Predvsem je zanimivo, da so kreatorji odkrili lisičji kožuh iz 30 in 40 let. V modi bo cela lisica, ki jo ovijemo okoli vratu ali dve lisici, ki sta speti med seboj. Najbolj eksotična stvaritev visoke mode je tlinija to- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zjutraj boste doživeli nekaj razburljivih trenutkov. V čustvenem pogledu boste deležni velikega zadoščenja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zlorabljajte vpliva, ki ga imate nad nekim svojim sodelavcem. Ugodni pogoji za organiziranje zabave. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Utrpeli boste finančno izgubo. To naj vas ne vznemirja preveč, ker jo boste nadoknadili. RAK (od 23.6. do 22.7.) Če so vam okoliščine nasprotne, se z njimi ne spoprijemajte naravnost. Za dosego smotra je potrebno zavezništvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z vztraj- ...............................................................................................iiiiiiiiiiiiiii.im... lotite tekočih vprašanj. Prijeten obisk. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Iz- HOROSKOP nostjo boste gotovo premagali zapreke. Večer boste preživeli v prijetni družbi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Najnovejše okoliščine bodo še bolj spodbudile vašo podjetnost. V srčni zadevi je zagotovljen uspeh. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izkoristite več lepih priložnosti na potovanju. Odpravite nevšečna nasprotja v družini. ŠKORPIJON (od 25.10. do 22.11.) Ne ukvarjajte se z načrti, ki trenutno še niso dosegljivi in se raje koristite dobre namene nasprotnikov za ureditev medsebojnih sporov. V poslovnih zadevah bodite bolj previdni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Primemo bo vrednoten vaš čut odgovornosti. Utrdilo se bo neko lepo prijateljstvo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobičkonosen posel na vidiku. Srečno in razgibano vzdušje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan ni primeren za sklepanje kupčij. Srečali se boste s starim prijateljem. Ne zanemarjajte družine. tem*. Kot lahko spoznamo že iz imena, je to obleka indijanskega značaja; krilo cmidi* je sešito iz kosov kozličkovega kožuha, obleko pa izpopolnjuje kratek bolero z dolgimi rokavi, ki pusti odkrit želodec. V celoti je podobna oblačilu primitivnih Indijancev Sioui. Za zimo so si kreatorji omislili Tcot' obutev škornje, Aaj nova moda predvideva tudi vse vrste hlač od srednje dolgih ta la gavčo* do hlač hlamudrač, m katere bodo škornji kar prav prišli. Za moške svetujejo kreatorji nizke in zgoraj široke škornje, za ženske pa škornje vseh vrst, okrašene z nojevim perjem in z zaponkami. Tudi tkanine kažejo iznajdljivost. Nekatere so zelo izdelane; prevladuje pa kašmir, alpaka, tkanine iz česane volne in kadi. Barve obsegajo rjasto rjavo, sivo, zeleno, modro, rjavo in seveda črno barvo. Kar se tiče svilenih tkanin, prevladujejo barve O-rienta: rdeča, sinja, brokat in zlata ter kovinska. Tudi v Londonu je moda v znaku tmidi*; predvsem krila. Za večer predlagajo angleški kreatorji srednje dolge ali celo do tal segajoče obleke in krila. Suknjiči bodo kratki, plašči pa z visokim pasom. Med tkaninami prevladujejo tiveed, vse vrste volnenih tkanin, brokat in šifon. Barvni toni gredo od sivega do svetlo rdečih nians, rjavega in črnega ter o-ranžnega in drap. Bolgari so se vrnili h klasičnemu stilu; nič pretiravanj. Predlagajo modro, rožnato, svetlo rumeno, beige in zeleno barvo, vsekakor pa za večer črno. Za zimske obleke pa predvsem temno modro, zeleno in sivo. Tkanine so tweed, krep in volnene tkanine, za podnevi pa gabarden in šantung. Zelo zanimivo je, da so v modo vnesli tudi vezenine z bolgarskih noš. To ne le za ženske, pač pa tudi za moške: predvsem za pasove in nogavice. Kljub tem tradicionalnim okrasnim motivom pa so obleke zelo moderne. V Parizu predstavljajo v teh dneh novo modo po kapljicah. Pred dnevi je prikazalo svoje stvaritve pet modnih kreatorjev. Vsi se držijo, kar se dolžine kril tiče, v mejah med Chanelovim tkratkim midi* in Lanvinovim tdolgim midi*. Prvi postavlja normo, naj ne bo krilo odmaknjeno od tal več kot 38 centimetrov, drugi pa 25 centimetrov. Pri novih modelih je poudarjen pas, popolnoma pa je izginil tradicionalni kostim. Za stvaritve uporabljajo predvsem mehke tkanine: muslin, kašmir, krep georgette, jersey in svetlikajoče se tkanine za večer. Prevladujejo jesenske barve; temno zelena, rjasta, opečna, temno vijoličasta, siva in črna. Tudi v Parizu so na novo odkrili kožuh. Kožuhi so dolgi do gležnjev ali pa je bolje, da jih nimamo. Opaziti je povratek koničastih čevljev z zelo tenko peto. V vseh kreacijah je opaziti tudi kože vseh vrst. Midi* dolžina je prevzela tudi Španijo. Noge bo španska ženska skrivala v škornjih. Se vedno so obveljale hlače. Vrinili so se tudi elementi španske folklore, predvsem v okraskih. Prevladujejo modeli z visokim pasom, nekateri modeli so dvobarvni: drap zelena, mahovo zelena ali vijoličasta in temno sinja, črna in bela. Uveljavil se je žamet poleg običajnih tkanin. Večerni plašči so dolgi, z majhnimi gumbi. Španska moda je precej stroga: visoki klobuki, tesni plašči in o-I kraski iz kožuhovine jo karakte- rizirajo. Poleg črne barve je za večer značilna tkanina okrašena z dragimi kamni. Značilnost so tudi rokam, ki so včasih precej dolgi in imajo stranske odprtine. Včasih si modni kreatorji omislijo krila in obleke s stranskimi razpokami in s tem oživijo modo iz 30 let. Motivi s španskih noš so resice in čopi v vzporednih progah na oblekah. Tudi v Španiji prevladuje siva barva. Tudi Grčija, ki doslej ni poznala visoke mode, je dobila svojo modno revijo. Grški modni kreatorji so sicer sledili splošni usmerjenosti mode, vendar so skušali vnesti v svoje modele tudi tipično grške elemente. Z obeh strani je torej vpliv določil do gležnjev dolge obleke, saj je to tudi značilnost grških noš, poleg tega, da je k tmidi* modi usmerjen tudi ostali svet. Tudi tu je opaziti škornje, včasih jih vidimo skozi razpoke v krilu, tkanine so krep, jersey in svila, prevladujejo pa ozka ramena, dolgi rokavi in gube ter z grškimi motivi tiskane tkanine. Nekateri modeli so povzeti po bizantinskem slogu, drugi po ljudskih nošah, vsi pa so sodobni, če že ne včasih futuristični. To je torej nova moda. Njeno geslo je tmidi*. Toda kot vsaka moda, tudi ta ni za vsakogar. Najbolje pristaja visokim in vitkim ženskam in predvsem mladim, kajti tmidi* moda nekoliko postara. IKRATKE FILMSKE: Čeh 01 mer se preizkuša s celovečernim filmom PRAGA, 22. - Vid Olmer je eden tistih čeških umetnikov, ki se je uveljavil tudi v režiji. Doslej je posnel več kratkometraž-nih filmov, ki so jih ocenili zelo dobro. Tako n. pr. kratkometraž-ne filme «Dekle», tDve skodelici kave*, tViolinist*, itd. S filmom tDragi Jan» pa se Olmer skuša sedaj preizkusiti tudi v bolj zahtevnem delu. Gre namreč za celovečerni film, ki ga snema po delu Kristine Vlachove. Oglejmo si vsebino. Gre za tZgodbo Veronike*, 23-letnega dekleta, ki živi z materjo, ki jo mora pogosto pustiti samo_ zaradi službe. Oče oziroma mož ju je že zdavnaj zapustil. Kljub temu, da mati in hči živita pod isto streho, sta dejansko dve tujki. Veronika skuša zapolniti to praznino s tem, da se spušča od prigode do prigode, pa čeprav se zaveda, da to ni nikakršna rešitev, da to ni cilj njenega življenja. In nekega dne se sreča z Janom, ki je po značaju povsem drugačen od nje in v katerem vidi človeka, o katerem je toliko časa sanjala. Toda tudi tokrat se dekle razočara, kajti v Janovem življenju je kaj malo mesta za njo, oziroma za njeno ljubezen. Prav v trenutku, ko Veronika misli, da se ji je sreča vendarle nasmehnila, se ji zrušijo vse iluzije in ostane ponovno sama. Toda življenje se nadaljuje in Veronika mora najti v sebi do-volj moči. da se ne preda usodi in da začne življenje znova. Za ta film je Olmer izbral celo vrsto novih filmskih ali bolje umetniških ljudi■ Naši otroci na počitnicah tillst k. -'v O Tržaški otroci na počitnicah v Lovranu m M Z P * : m lui , Jk m. lir '■ a * I" f : * i j." ' i ■ .........................................~ -...................................................^ _______________________________________ Tržaški otroci in otroci iz okolice v Zgornjih Gorjah Soglasje pri delu RIM, 22. — Različna gledanja med režiserjem in umetnikom niso prav nič posebnega. To se cesto dogaja tudi v kinematografiji, ceio pred samo snemalno kamero. Kadar imamo opravka s kako bolj temperamentno ali kot tudi rečejo karakterno umetnico, pa pride tudi do burnih spopadov. V primeru poljskega režiserja Kawalerowisza in italijanske u-metnice Lise Gastoni, fci delata trenutno pri filmu Maddalena*, pa je razmerje, mislimo m delovno razmerje, povsem drugačno. Glede tega je režiser Jerzy Kamaleroioisz med drugim rekel: «Saj se pripeti, da najini pogledi včasih ne soglašajo. Toda ti najini spori, raje sporčki, nimajo nikakršne ostrine. Nasprotno, menim, da so celo koristni za boljši uspeh, ki ga bo imel film. Vsakdo izmed naju, torej tako Lisa Gastoni kot jaz, opravlja svojo tvlogo* z veliko strastjo. To je pač v najinem značaju. In to je prav gotovo pozitivno. Toda važno je hkrati to, da se med seboj spoštujeva. In za sebe moram reči, da sem v pripravah za film «Maddalena» računal prav s psihološkimi in fizičnimi lastnostmi Lise Gastone. Če bi je ne bil spoznal, bi verjetno nikoli ne delal tega filma*. »V svojem življenju filmskega režiserja — je nadaljeval — sem imel opravka z mnogimi in najrazličnejšimi umetnicami, toda Lisa je prav gotovo ena najbolj spontanih in zanimivih umetnic, kar sem jih doslej poznal. Zato so najini odnosi pred snemalno kamero kar navdušujoči in to za oba, kajti oba bi rada, pa čeprav po različnih poteh, prispela na cilj, in to na tisti cilj, ki ga vsakdo izmed naju smatra za najboljšega.* Tržaški in okoliški otroci v Dragi Kako* prejšnja leta, je komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi tudi letos pripravila tri izmene počitniških letovanj in sicer v Lo-vranu pri Opatiji, v Savudriji in v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na počitnice v matično domovino so se prijavili otroci s Tržaškega, z Goriškega in iz Benečije. Na vrhnji sliki je najmanjša skupina otrok, ki je od 1. do 21 julija letovala v dečjem domu «01-ga Ban» v Lovranu. Poleg glavne tskrbi* — kopanja v čudovito čistem morju so naši otroci izkoristili dvajsetdnevno bivanje za popoldanske in večerne izlete v I sosednje kraje Medvejo, Iko, lčiče ‘ Reko ter za celodnevni izlet na F3 ;l HMaff Ž ///////> V, V/////A ČETRTEK 23. JULIJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-rfočila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Jamamoto igra na bambusovo flavto; 12.10 Starši in preprečevanje nezgod; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tambura-ški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Medicusove skladbe; 18.50 Južnoameriški motivi; 19.10 Godoli: Življenje na drugih svetovih; 19.25 Izbrali smo; 20.00 Šport; 20.35 Pressburger: »Klavnica*; 21.45 Beethovnove skladbe; 22.05 Zabavna glasba. Program z Gigliolo Cinquetti; 16.00 Beethovnova klavirska glasba; 16.30 Program za mladino; 18.00 Nove plošče; 18.15 Nove pesmi; 19.15 Sindikalna tribuna; 20.20 Iz glasbenih komedij; 21.00 Lahka glasba; 22.00 Schubertove skladbe. II. PROGRAM TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.45 Nove knjige; 16.00 Operna glasba. 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka Linda Vajna; 9.00 Plošča za poletje; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako ; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Orkestri lahke glasbe; 16.00 in 16.35 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.55 Glasbena aperitiv; 18.50 Nocoj smo gostje pri...; 19.05 Počitnice v čolnu; 20.10 Glasbena prireditev; 21.25 Violinska skladbe; 22.10 Ital. folklora; 22.40 Fantastični Berlioz. KOPER III. PROGRAM 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, -1.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.05 Juke box; 10.30 Parada plošč; 11.00 Popevke; 11.30 Pesem sledi pesmi; 11.45 Glasba in pesem; 12.00, 12.45 in 16.30 Glasba po željah; 14.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 15.15 Znani motivi; 16.00 Prenos RL; 17.20 Ansambel Santo; 17.30 Od popevke do popevke; 18.10 Pevec dneva; 18.30 Znane popevke; 19.00 Romantične skladbe; 20.00 Orkester Piskins; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Nočni motivi. 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Vivaldi in Mehul; 12.20 Kitarist A. Segovia; 14.00 Glasba izven programa; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Filadelfijski kvintet na pihala; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.10 Prokofjev, Sonata opus 119; 18.45 Brecht: L’eccezione e la regola; Becket: Tutti quelli che cadono; 21.45 Janačkova «Ja-nuha*. FILODIFUZIJA 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30 Porodila; 8.15 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.25 Pihalni ansambel bratov Avsenik; 10.45 Filmske melodije z orkestrom Paul Mauriat; 11.15 Pri vas doma; 13.10 M. Kelemen: Sinfoniet-ta; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Lahka glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 »Pesem iz mladih grl*; 15.25 Orkester Franck Pur-oell; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Operni koncert; 19.15 «Rad imam glasbo*; 19.45 Orgle v ritmu; 20.15 Ansambel Jožeta Privška; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — stereo; 22.00 Večer z Benom Zupančičem; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Glasbeni večeri; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz; 00.40 Plesna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.15 Sindikalna tribuna; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 I compagni di Baal (zaključno nadaljevanje) ; 22.00 »Fantastična zgodba Don Kihota*; 23.00 Dnev- iiik. II. KANAL NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.35 Verdijev «Rigo-letto*; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Skladba in podoba; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 11.00 Smetana, Glazunov in Dvorak; 12.00 Mozartovi koncerti; 12.20 Bullove variacije; 13.10 Haendlov Samson (oratorij). SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 21.00 Dnevnik; 21.15 Rischiatut-to; 22.15 Boomerang. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 24.00 Poročila: 18.15 Obzornik; 19.30 Zapojte z nami; 19.45 Risanka; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Spomini na vstajo; 21.35 Praznik v Švici — festival v Mon-treuxu; 22.35 Večer z A. Ingoličem; 23.10 Mannix. 1380 m visoko Učko, kar )fj za razvajene in ne preveč tr ne noge naših letoviščarji hvale vreden uspeh, posebne upoštevamo, da na Učki ni in je zato bila potrebna Vi-jj volja in velika zdržljivost (o® v peraturi 30 stopinj). * ........ jfi Poleg navedenega še šport, "j žabne igre, branje slikanic, FJ družabnost, pevske vaje, vori o aktualnih problemih in j liki načrti» za pravilen in jen «umik» iz kolonije. počitniško kolonijo tako mo prav vsem... V Gornjih Gorjah pri BjedL tuje letos okoli 50 otrok iiJj in okolice, ter deset iz & Počitnice so se začele 13. f- * se bodo končale na zadnji lija. Odveč bi bilo govoriti \ potah tega kraja, ker ga V°l. že mnogi Tržačani, tudi otro danes začelo | ko enigmo. Tehtnico tekov bo "■adicionalno atletsko srečanje med reprezentancama Sovjetske zveze in f^.užcmih držav Amerike. Ta dvo-"ti sodi vsekakor med najbolj pri-Vlačne vsakoletne športne dogodke »ploh, in ne le v atletskem merilu. Sovjeti so lani nastopili v Los An-Solesu. Amerikanci so svoje nasprot-tejte kar krepko namahali, saj so Uh premagali z dokajšnjo razliko v točkah. Vse pa kaŽ3, da sovjet-skim gostom tokrat ne bo vse uspevalo tako lahko, kot jim je pri njih ™*na. Sovjeti so v zadnjem letu v sv°ji ekipi marsikaj spremenili in h® »Poskusnem poligonu* na evrop-skjm prvenstvu »indoor* na Dunaju »izstrelili* ekipo, ki je gotovo Arnerikanrem nagnala strah v ko-stl- Deset osvojenih zlatih kolajn v izredno močni konkurenci obojih Nemcev, Poljakov, Francozov in Jtrugih, je postavilo Sovjvte v po '"'-»j, ko jim ni treba s prevelikim PPupom gledati na svoje možnosti • današnjem srečanju, kot se je dogajalo lani. tlglejmo si nekaj postavk, na ka-terih grade Sovjeti svoj optimizem. Na kratkih progah so sovjetski tekmovalci končno prebili »hitrostni lo čistih sekund Borzova na m in 45"9 Bratčikova na 40(1 jim pač ne povzroča občutita oianjvrednosti. Vendar pa se boto jtevjeti tukaj (kot tudi na 800 m , “00m) potegovali le za prvo me-1 ’• kajti njihovi tekači .št. 2 na h progah ne morejo konkurirati oc*8ovarjajočim ameriškim atletom. dolgih progah ne bi zgubljali ~eseli Sovjeti (sebi v Pali V troskoku, toda po skoku s k()t *«»*bU so Sovjetinje lani pr-le domov s prazno vrečo. . Presenečenja verjetno ne fišld J-'1: doživele, čeprav je v ame-h^t, k'Pi vrsta mladih (celo tri-Miadinv -) 'n obetajočih atletinj, 'majo v svojih vrstah tudi uč , (Nadežda Besfamilnaja), tetikj j'aj0 tudi lepo zbirko »vete-hvruii , bodo vsekakor skušale po-S tgf- anske račune. bod0 • Bračunom* domačinke ne ‘n teele težav na kratkih progah m Pa avjrah. Razdalji 400 m in 800 Predstavljata za v,be ekipi ena- Slov^nski alpinisti so zadnje čase opravili več odprav v Himalajo, Ka-rakorum in Centralne Alpe. Pred nekaj dnevi pa je slovenska alpinistična odprava odšla tudi v norveške gore, kjer bo skušala začrtati v stenah Trolltinda tudi slovensko smer. Na sliki so člani odprave tik pred odhodom Kar 60 odstotkov mladih južnja-kov do športa namreč nima posebnega odnosa, medtem ko je takih med severnjaki le 45 odstotkov. Anketa «Doxe» je talco razkrila, da je stanje športa v Italiji, kljub vlaganju milijardnih zneskov v to družbeno aktivnost, med mladino še zelo slabo. Milijarde očitno ne zadostujejo. Treba bi spremeniti tudi miselnost. Predvsem v šolah. ODBOJKA Tudi Fangareggi letos v vrstah Pctrarcc Te dni se je preselil v Padovo Mauro Fangareggi, ki bo v tem prvenstvu igral v prvenstvu B lige v vrstah Petrarce. Naj povemo takoj, da bo Petrarca nastopil v isti skupini kot tržaški Bor. Fangareggi je star 26 let in je bil 45-krat v italijanski reprezentanci. Visok je 196 cm in odlično tolče. Ekipa Petrarce, ki jo bo treniral Čeh Humhal, bo nastopala letos z naslednjo postavo: Donato, Fangareggi, Fusaro, Moise, Parpaiola, Pertile, Pradolin, Ravazzoni in Man-garotto. Vse kaže torej, da bo Borova naloga letos morda še težja kot lani. • • • FIRENCE, 22. — Jutri zvečer se bosta v Cecini pomerili med seboj državni moški odbojkarski reprezentanci Italije in Bolgarije. Povrat. no srečanje bo na vrsti v soboto v Piši. Obe ekipi bosta nastopili s svojo najboljšo postavo in bosta tekmi za obe šesterki zelo pomembni. Srečanji sodita namreč v okvir priprav za svetovno prvenstvo, ki bo letos septembra r Sofiji. NOGOMET Še eno priznanje Pelcju RIO DE JANEIRO, 22. - Pele bo dobil še eno odliAJe. Podelili mu bodo namreč red «Santosa Dumonta«, ki ga vsako leto brazilsko ministrstvo z& letalstvo podeli tistim, ki so se po njegovem mnenju najbolj odlikovali na katerem koli področju. Santos Du-mont, ki Je umrl 1932. leta je zgradil 1902. zrakoplov «Brasil», s katerim je preletel razdaljo od parka Saimt - Cloud do Eiffelovega stolpa v 11 minutah. Marija Veger je med najboljšimi jugoslovanskimi košarkaricami. Ko je čakala v športnem središču na Košutnjaku pri Beogradu za odhod na turnejo v Italijo, pa so .ji komaj nekaj ur pred odhodom letala neznani tatovi pred nosom ukradli vso prtljago. Ker je Imela v kovčku tudi dokumente je tako vse kazalo, da bo Marija ostala doma. Močno pa se je začudila, ko je nekaj časa kasneje zopet dobila nedotaknjeno vso prtljago z list kom, na katerem je bilo napisano: »Oprosti, Marija, nisnio vedeli, da je prtljaga Tvoja«. Gotovo so bili tatovi njeni — navijači... »m v Španska teniška zveza je sporočila imena igralcev, ki bodo igrali proti brazilski 'reprezentanci v o-kviru medeonskega polfinala za Davisov pokal. To so Manuel Samta-na, Manuel Orantes, Juan Gisbert in Luis Arilla. KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Borovci začenjajo s treningi za prihajajočo novo sezono Naraščajniki in mladinci «plavih» se bodo udeležili tečaja v Rovinju Po krajšem počitku bo naša košarka v prihodnjih dneh zopet aktivna. In sicer: 1. Trije borovci že trenirajo pri Jugoplastiki v Splitu. 2. Skupina 15 naraščajnikov bo v nedeljo odpotovala v Rovinj. 3. Prva Borova ekipa bo v ponedeljek začela s treningi. Borovci pri Jugoplastiki Silvan Ambrožič, Peter Starc in Mladen Šare so v ponedeljek začeli s treningi pri Jugoplastiki v Splitu. Njihovo gostovanje pri Jugoplastiki je za Bor precejšnje važnosti. Prvič: ker se bodo fantje v Splitu dosti naučili; drugič, ker se bodo seznanili z novo košarkarsko šolo (ki je med najboljšimi na svetu) ; tretjič, ker je naše društvo tako prvič navezalo stike s tem pomembnim jugoslovanskim košarkarskim društvom. Stiki, ki bodo nedvomno koristni zaradi vzajemnih gostovanj. Medtem ko je bil Šare že pred začetkom treningov v Splitu, sta Ambrožič in Starc v nedeljo odpotovala k Jugoplastiki. Oba sta bila seveda zelo zadovoljna, da bosta lahko trenirala pri tem slovitem košarkarskem društvu in sta zagotovila, da se bosta močno potrudila, da bi na teh treningih čim več pridobila. Naraščajniki v Rovinj Večina Borovih naraščajnikov in štirje mladinci bodo v nedeljo odpotovali v Rovinj, kjer se bodo udeležili tradicionalnega košarkarskega tečaja. O koristnosti rovinjskih tečajev je že odveč govoriti: na tem tečaju se namreč predvsem teži za tem, da se med raznimi ekipami (in tečajniki na sploh) ustvari prijateljski duh, ki je neobhodno potreben za uspeh v športu. Poleg tega pa se bodo naši košarkarji pod vodstvom priznanih učiteljev gotovo marsikaj koristnega in novega naučili. Tečaja se ne bodo udeležili pole-tovci, ker so prav pred tednom trenirali pod vodstvom priznanega strokovnjaka Pavloviča. Tečaj, ki je nedvomno zelo uspel, je bil za 6-pence sila koristen. Trenutno so poletovci končali z aktivnostjo. Po- limiMIMmillHIIMIIIIMIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinimilllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIUMIIIIIHIIIIIII ČEPRAV GA NA IADNJI VOŽNJI NI BILO Trofeja Cougnet BitoŠsiju Kolesarsko dirko po Umbrii je osvojil Motta Gianni Motta je zmagal na prvi dirki po Umbriji, ki je bila veljavna kot zadnja vožnja za osvojitev Trofeje Cougnet. Na dirki so bili prisotni vsi najboljši italijanski kolesarji od Adomija do Gimondija, manjkal je samo Franco Bitossi, ki je po dirki v Comucii bil že gotov končni zmagovalec Trofeje Cougnet. Motta je bil edini od bolj znanih tekmovalcev, ki se je res potrudil, da bi bila dirka kolikor toliko zanimiva. Takoj po startu je zbežala manjša skupina kolesarjev, katerim se je pridružil tudi zmagovalec. Po približno tridesetih kilometrih je glavnina, ki sta jo vodila Gimondi in Zandegu, dohitela prve. Takoj po združitvi zbeži Laghi, kateremu se prisebno pridruži Motta in še nekaj kolesarjev, ki jih glavnina ne bo več u-jela do cilja. Adomi je takoj po Perugi odstopil, Gimondi pa je prišel na cilj 20. 1. Gianni Motta 4.29’ s p. h. 40,149 km n. u. 2. Laghi 3. Giuliani 4. Tazzi 5. Urbani 5” zaost. 6. Virgolini 7. Ritter 8. Zandegu 9. Fabbri 10. Caverzasi Končna lestvica za Trofejo Cougnet: 1. Franco Bitossi 53 točk 2. Sgarbozza 29 3. Zilioli 28 4. Tumellero in Zandegu 23 6. Guerra 20 7. Vercelli 17 Šved Ricky Bruch je postavil najboljšo letošnjo značko v metu diska 67,14 m. Letos je Bruch vrgel že enkrat orodje 66,37 m daleč. Odbor SŠI obvešča vse mladince, ki so se prijavili za nogometni, košarkarski, odbojkarski in namiznoteniški tečaj v Rovinju, da bo odhod na tečaj v nedeljo, 26. t.m., zjutraj iz Trsta. Točna ura in kraj odhoda bosta objavljena jutri. Dekleta, ki so se prijavila za odbojkarski tečaj, pa bodo odpotovala 4. avg. novno bodo začeli trenirati konec avgusta. Prva Borova ekipa Prva Borova ekipa bo v ponedeljek, 27. julija, začela s treningi pod vodstvom svojega trenerja Maria. Borovci se bodo morali namreč pripraviti za turnir, ki bo na Padričah dne 8. in 9. avgusta v okviru športnih prireditev, ki jih bo priredilo ŠD Gaja. Na tem turnirju bodo poleg borovcev nastopile še naslednje ekipe: Sežana, Salonit Anhovo in Ser-volana. »Plavi* imajo realne možnosti, da na tem turnirju osvojijo prvo mesto zato pa se bodo morali vestno pripraviti, kajti nasprotne ekipe so dokaj močne in zato bo naloga borovcev precej težka. Lloyd bi hotel Petra Starca V teh dneh se je ponovno razširila vest, da se je znano tržaško košarkarsko društvo Lloyd Adriati-co, ki nastopa v B ligi, zanimalo za Borovega košarkarja Petra Starca. Po novih italijanskih košarkarskih pravilih, po katerih so mladinci tudi rojeni leta 1952 (stari torej 18 let), je Starc letos še »junior*, tako da je njegova »košarkarska* vrednost še višja. Ker pa se Starc odlično počuti v našem društvu, je izključno, da bi Borov najboljši strelec prestopil v kako drugo društvo. Torej za letos je gotovo: Starc bo nastopal z Borom. b. I. KOŠARKA Pomembna zmaja Spliijna Zadar je zgubil tudi proti Američanom od Levi’sa in tako obtičal na zadnjem mestu lestvice na turnirju v Porto San Giorgiu. Zelo pomembno zmago pa je slavil goriški Spliigen, ki je premagal Eldorado. Bolonjci so dve minuti pred koncem vodili s sedmimi točkami prednosti, Goričani so jih torej ujeli prav na koncu. IZIDI ZADNJEGA KOLA: Levi’s — Zadar 1W:68 (52:33) Spliigen — Eldorado 79:78 (39:44) LESTVICA: Levi’s 4 točke Eldorado 2 Spliigen 2 Zadar 0 — Furlanski boksar poltežke kategorije Alfredo Vogrig, se bo prvega avgusta srečal z evropskim prvakom težke kategorije Urtainom ▼ San Sebastianu. Dvoboj ne bo veljaven za naslov. KOTALKARSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE NA OPČINAH Športno društvo POLET organizira od 1. avgusta do 15. septembra 1970 kotalkarski tečaj za začetnike, katerega ge lahko udeležijo otroci od dopolnjenega 4. leta starosti dalje. Tečaj bo trikrat tfedensko v dopoldanskih urah, in sicer na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. Ob koncu tečaja bodo udeleženci opravili izpit. Vpisovanje od četrtka, 23. do sobote, 25. julija med 19. in 20. uro v Prosvetnem domu na Opčinah. Vpisnina za vsakega otroka je 5000 lir, katere je treba vplačati ob vpisu. Vse podrobnosti bodo starši zvedeli na skupnem Sestanku, ki bo 1. avgusta. Če ni ravno prevroče Je dolina Glinščice tudi v teh dneh še vedno »pribežališče* tržaških plezalcev. Zlasti ob nedeljah je v stenah t« doline cesto slišati pesem kladiva in klinov 'i atf. h 01 til i as^ trsti | gtule , icV’ Ai SW ' f ti, 3 0b med ® ■ so :0‘ 'tuie a •sl -tel ^ 1 K ■r‘J/ taW V Mladen OLJAČAl K01ARA v Prevedel: Severin Šali ,elA( sporočim njunim staršem?)) Zagledal je Rudolfa, (ifj^tehšljenega. «Kaj naj jim rečem?» da »ta sinova kaznovana zaradi dezerterstva,« je »Dezerterstvo »e v vsaiki vojski kaznuje s "5,Udo me je prizadela ta kazen,« je nadaljeval Franj če-® Je prvi primer usmrtitve mojih legionarjev. Grozno razburil.« Ste* 86 ne vznemirjajte, polkovnik,« Je čenčal Rudolf. N Je t Vendar vajeni nadlog. Ustaška pravila jasno govorijo, rM ^ treba narediti v takih primerih. A propos, polkovnik, ^e^ v*« zaprosil za en izvod ustaških pravil. Kot eden od , k°v trstaškega gibanja jih gotovo imate.« “am Zgolj eden izmed prvih strelcev, nisem pa pred rekel Kranjčevič. «Sem strelec, ki se je zaradi 1 «Sai okoliščin znašel v prvih vrstah.« te W , Prav to sem hotel poudariti,« se Je popravil Rudolf c s pogledom po travi. »Hotel sem reči, da vi, kot vrvih ustašev v emigraciji, verjetno imate... namreč pri sebi...« «Imam,» je rekel Franjčevič in odprl rumeno usnjeno torbico, ki mu je visela ob stegnu. Dolgo je obračal liste, prebiral in brskal po straneh, mrmrajoč sd v brado. «Tule so. Pravila imajo sedemnajst točk. Točka prva: Ustaška hrvatska revolucionarna organizacija ima nalogo, da z oboroženo ustajo (revolucijo) osvobodi iz tujega jarma Hrvatsko. da bo postala popolnoma samostojna in neodvisna država na vsem svojem narodnem in zgodovinskem območju... «Katera točka govori o tujih nedolžnih življenjih in tujem imetju?« je vprašal Rudolf. «Peta točka,« je odgovoril Franjčevič. Noben ustaš se ne sme pregrešiti proti tujemu nedolžnemu življenju in proti tujemu imetju. Pod smrtno kaznijo je prepovedano ropanje... «Jaz potrebujem ta pravila iz več vzrokov,« je rekel Ru dolf in se poslovil, kot bi čutil, da ga Franjčevič ne posluša in ne mara. Ko se je Rudolf oddaljil, se je Franjčevič usedel na podrto drevo. Nisem grešil proti pravilom, to je najvažnejše, je vzdih nil, ko se je spomnil ustreljenih vojakov, ki sta ostala v grobu. Vidiš, kaj je življenje: do včeraj smo skupaj jedli, se borili in spali pod isto streho, danes pa ju ni več, in kar je najbolj grozno — mi smo ju usmrtili. Ne ubijamo samo Srbov, je pomislil. Ubijamo tudi Hrvate, komuniste, in ubijamo tudi svoje ljudi, Čeprav to neradi priznamo. Ubijamo tudi drug drugega, je premišljal, opazujoč vojake, ki so se razvrščali v strelce in se pomikali proti Božičem in Mirkovcu. Toliko dni že zaman poskuša, da bi prodrl naprej od Bjelajcev proti Gornjoseocem in samostanu Moštanici, toda zmeraj ga pričakajo in zmeraj vrnejo na izhodno postojanko. Slišal je, da je tam bataljon kozarskega odreda. To zanesljivo ve, zato je še bolj čudno vse, kar se dogaja, kako se more ta bataljon, ki ima komaj petsto vojakov, upirati nepretrganim napadom črne legije? Kaj ga drži? Da se mu niso pridružili udarniki Ranka šipke ali brigada Ivice Marušiča? Najnovejše vesti so ga hudo prizadele. Zvedel je, da so Nemci nezadovoljni z bojevanjem ustaških in domobranskih polkov, posebno prvo gorsko divizijo, ki Je razkropljena. To je Nemce primoralo, da so stvar vzeli v svoje roke: sinoči je podpolkovnik Henschel pristopil k Franjčevlču im mu zaupno povedal, da bo kmalu prišel pod njegovo komando, ker mu je general Borowski po odloku generala Stahla sporočil, naj se pripravi za prevzem nove dolžnosti: postavljen je za glavnega komandanta vseh čet na odseku prve gorske divizije, nemških okrepljenih bataljonov in črne legije. Franjčevič je onemel. Ogorčenje mu je zaprlo sapo. «Ali Je to res? Ali mora tako biti?« Bobnelo je, zemlja je podrhtevala. Grmenje topov Je po dilo ptice pod nebo. Zagledal je sivo belega zajca, ki Je planil i* grma in divje pobegnil, smešno otepajoč z zadnjim delom telesa, ki se je krčilo in vzpenjalo. Danes ne bo umika. Opazoval je legionarje: njihove črne uniforme so zavzemale pobočja, stmišča, zeljnake, krompdrišča, travnike in deteljišča, s kopicami žita in sena. Napredovali so hitro in odločno, niso se umikali, čeprav so jih partizani čakali kot v toliko srečanjih prej. Bil je prepričan, da bodo danes legionarji odgovorili partizanom na enak način, tekmu-loč z njimi. In kar verjel je, da Je ustrelitev onih dveh bila ne samo koristna, ampak naravnost odrešilna: sedaj se noben ustaš ne bo upal umakniti brez povelja, saj ve, kaj ga čaka. Videl je gručice partizanov, ki so hiteli po strmem pobočju Nekateri so tekli s puškami v rokah, padali, vstajali in tekli naprej, izginjali v goščavje in grmovje, kjer se jim Je izgubila vsaka sled. Potem so se znova pokazala nad gozdom, na višavju, kjer so, kot je kazalo, pripravljali odpor. Od tan je včasih zagrmel strel kot naznanilo boja, ki se bo zdaj zda. razvnel. Vendar je to bilo daleč, na novih postojankah: stari so že zavzeli legionarji polkovnika Franjčeviča in požigal vse, kar je lahko gorelo, zlasti seno. «Polkovnik, ustaško sporočam, da smo ujeli skupino od padnikov.« «Z orožjem?« «Nimajo orožja, le nekaj bodal.« «So v uniformah?« «Ne, v kmečkih plaščih.« »To so kmetje, dečko!« Polkovnik je skočil In odšel prot sadovnjaku, ograjenemu z živo mejo, pod zgorelo hišo. Pod črnimi debli ožganih sliv, jabolk in hrušk, je stali pisana gruča kmetov. Največ starcev in žensk. Vojaških oblel ni bilo. Moški so imeli klobuke, kučme ali usnjene kape : kartonskim ščitom, kakršne so pred vojno nosili rudarji i Lješljanih. Bili so ogrnjeni z volnenimi plašči ali kosmatim ovčjimi kožuhi z dlako zunaj, ki ne prepušča dežja. Nekater so bili tudi brez suknjičev, samo v majicah ali srajcah ii hlačah, umazanih od blata in mastnih od olja ali kolomaza 2ene so imele bombažne bošče, obrobljene z raznobarvno svilo Bošče so jim pokrivale glave ln uokvirjale obraze i njiir padale po hrbtu do pasu. Na dekletih so plapolale ovratne rute «Obesdli jih bomo, naj se zapomni, kdaj je šla tod črni legija,« je stisnil zobe, kot da se hoče maščevati za vse nadlo ge in muke, ki jih je pretrpel. Zdelo se mu je, da man kmete pobesiti zlasti zaradi obeh davi ustreljenih legionarjev ki ne bi bila izgubila življenja, če bi uporniki odložili orožje Opazil je tudi dva otroka, desetletna dečka. Bila sti bosa, gologlava s štrlečimi lasmi, strganimi hlačnicami h srajcami, umazana v obraz. Gledala sta zbegano, popolnomt prestrašena. In čudno: stala sta sama zase, osamljena, po« vejami slive. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. MontecchI 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 leleton 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. l-» v/coh rlrunih r a i i n ItalilF* nri »Sncipfa Pubblicita ltaliana»» Stran 6 23. julija 1970 Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa Pubblicitš Italiana*. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trst Dramatične ure za 53 potnikov in 8 članov posadke na atenskem mednarodnem letališču Palestinski borci zahtevali od grške vlade izpustitev sedmih Arabcev iz atenskih ječ Šest oboroženih gverilcev je grozilo, da bo letalo pognalo v zrak - Po obljubi o izpustitvi pripornikov je letalo brez potnikov pristalo v Kairu ATENE, 22. — Skupina palestinskih borcev je danes zadržala r.a atenskem letališču letalo »Boeing 727» last grške družbe «01ymp;c Airways» s 53 potniki in ni dovolila odleta. Palestinci so zahtevali, da grška vlada izpusti Palestince, ki so v grških zaporih. Letalo, ki vozi na progi Atene-Bejrut je pristalo ob 8.15. Takoj po pristanku so palestinski gverilci prisilili pf-lota, da je z letalom zavozil na stransko stezo atenskega mednarodnega letališča. Že med poletom proti Atenam je pilot grškega letala opozoril atenski kontrolni stolp, 4a imajo nekateri potniki namen Izvesti protestno akcijo. To se je tudi zgodilo in podpredsednik grške vlade in notranji minister Stylianos Pattakos se je s kontrolnega stolpa začel pogajati po radiotelefonu s Palestinci. Ti so zahtevali izpustitev petih Arabcev, ki so jih v Grčiji že obsod li marca in junija letos. Poleg tega so pod grožnjo, da bodo pognali letalo v zrak, zahtevali izpustitev Illasa Derga-rabediana in Mansuria Murada, ki se bosta morala v prihodnjih dneh zagovarjati pred atenskim porotnim sodščem. Arabca namreč obtožujejo, da sta 27. novembra lani izvedla v uradih izraelske letalske družbe «E1 Al» v Atenah atentat, s katerim sta povzročda smrt 2-letnega grškega otroka, medtem ko je bilo 14 oseb ranjenih. Zvedelo se je, da je šest palestinskih borcev, pripadnikov g'ba-nja «A1 Fatah», postavilo ultimat, da do 12. ure izpustijo pripornike. Kasneje so sprejeli ponudbo, da nadaljujejo pogajanja s predstav niki grške vlade. Na zahtevo vlade sta dva pravdnika atenskega prizivnega sodišča začela pogajanja in predvsem Palestincem obrazložila grški postopnik o sodnih procesih. Na letališču je bil tudi načelnik grške varnostne službe Da-skalopu1 Na po i predsedn ka vlade Pa-padopulo a so danes sklicali izredno sejo ministrskega sveta, med katero so razpravljali kako ugoditi zahtevam palestinskih gverilcev, ki so z notranjosti letala potrdili, da ne bodo dolgo več čakal' odgovora. Palestinci so nanjfeč zahtevali takojšnjo izpustitev sedmih Arah cev, ki prestajajo kazni v atenskih zaporih. Poleg obeh obtožencev a-tentata na atensko podružnico izraelske letalske družbe, ki bi se morala zagovarjat/ v petek, so Palestinci zahtevali izpustitev 29-let-nega študenta Maherja Husseina Suleimana, ki je bil obsojen na 17 let in 5 mesecev zapora, 26-letnega učitelja Emahmadada Mohamuda. ki bi moral prav tako presedeti več kot deset let v gršk' ječi. Oba so obsodili zaradi oboroženega napada na izraelsko letalo na atenskem letališču. Nadalje bi morali izpustiti še tri libanonske državljane in sicer 22 letno Maho Kal 1, 18-letnega študenta Issama Dumiti ja in 20-letnega Samija Abbuda, ki sta bila obsojena zaradi nezakonite posesti orožja in eksplozivnega materiala na dve let zapora. Medtem ko je ministrski svet razpravljal kako pravno utemeljiti izpustitev sedmih oseb ali jih izpu stiti na podlag' amnestije, ki bi jo regent podpisal po nujnem postopku, so bili na atenskem letališču Hellinikon v pripravljenosti Na kraj je prišlo več rešilnih av tov, medtem ko je skupina častni kov vojaških enot, ki so bile ob letališču, pripravila načrt za osvoboditev 53 pptnikov in osmih članov posadke. Medtem se je pojavil ra letališču tudi Kristo Nastos, oče otroka, ki .je izgubil življenje med eksplozijo bombe, ki sta jo vrgla v Atenah priprta gverilca, in zahteval od policijskih funko:onarjev naj ne izpustijo morilca njegovega sinčka. Ob 14.40 so gverilci nepričakovano izpustili nekega potnika in stevardeso. Do izpustitve je prišlo med pogajanji s predstavnikom mednarodnega Rdečega križa, ki se je z nadzornega stolpa pogovarjal z gverilci. Ti pa nikakor niso hoteli osvoboditi ostalih potnikov in članov posadke ter so še enkrat potrdili namen, da bodo, če jim ne bodo ugodili, pognali letalo v zrak. Pozno popoldne je vlada predlagala palestinskim borcem osvoboditev v teku dneva treh od sedmih pripornikov z obljubo, da bodo najkasneje v dvajsetih dneh izpustili še ostale štiri. Gverilci so ta predlog sprejeli pod pogojem, da odpeljejo v Bejrut kot talca ključno osebo grške vlade in sicer podpredsednika ministrskega sveta in notranjega ministra Pattakosa. Pogajanja je vodil predstavnik mednarodnega Rdečega križa. Zde velo se je, da se je lastnik letalske družbe, znani premožni brodar Aristoteles Onassis, ponudil za talca v zameno seveda za osvoboditev potnikov in članov posadke. Palestinski borci, oboroženi s puškami in samokresi, so se sklicevali, da se držijo ukazov in da hočejo osvoboditev »sedmih bratov, ki so se borili za svobodo palestinskega naroda proti izraelskemu sovražniku*. Rekli so, da jim je žal, da so se poslužili tega načina, vendar so pripomnili, da so jih na to prisilili višji razlogi. Brez dvoma se je grška vlada bala, da bi s popuščanjem pripravila precedens, katerega bi prav gotovo izrabili nasprotniki atenskega režima. Ti bi se lahko poslužili istih metod in zahtevali izpustitev dela ali vseh političnih pripornikov, ki so v zaporih ali v taboriščih v Grčiji. Palestinci, ki so se pogajali izključno s predstavnikom mednarodnega Rdečega križa, so zavrnili ponudbo Onassisa. Med pogajanjem so izpustili neko 30-Jeino gospo, verjetno državljanko Sirije, ki ji je postalo slabo. Z njo so izpustili tudi njenega moža in stevardeso, ki ju je spremila do čakalnice in se nato vrnila v letalo. Po vesteh iz kontrolnega stolpa je bilo v letalu 45 potnikov, ’ osem članov posadke in šest Arabcev članov »palestinske osvobodilne fronte*. Ob koncu pogajanj so arabski gverilci izpustili vse potnike. Grška vlada se je obvezala, da bo v prihodnjih tednih izpustila vse Arabce, ki so v zaporih pod obtožbo atentatov in sabotaže. Med temi sta tudi dva, ki ju obtožujejo namernega umora grškega otroka. Ob 18. uri po krajevnem času so ugodili želji Arabcev, napolnili rezervoarje z gorivom in jim dovolili, da so z istim letalom odleteli proti neki arabski državi. V letalo je stopil tudi predstavnik mednarodnega Rdečega križa za Srednji vzhod Henry Rochat, ki je vodil in zaključil pogajanja. Kaže, da so grške oblasti obljubile, da bodo ukrenile vse potrebno za izpustitev že obsojenih Arabcev. Ni še znano, če bosta Arbaca, ki sta obtožena umora grškega otroka, prišla 24. t. m. pred sodišče. Reakcijsko potniško letalo grške družbe je pozno popoldne odletelo v Bejrut. V letalu je bilo po- leg šestih Palestincev še devet o-seb. Iz Bejruta je vodilna oseba palestinskega odporniškega gibanja »Al Fatah* izjavila dopisniku agencije AFP, da oni niso zapleteni v akcijo na atenskem letališču. V to zadevo, je še pojasnil, so zapleteni pripadniki gverilske organizacije »Palestinske ljudske fronte». Osvobojeni potniki so se v večernih urah vrnili na svoje domove ali so si poiskali prenočišče v hotelih. Po ukazu policijskih organov se jim nihče ni smel približati. Vseeno pa se je zvedelo, da je komandos palestinskih gverilcev, v katerem je bila tudi neka ženska, lotil akcije šele nekaj milj pred a-tenskim letališčem. Trije oboroženi gverilci so se polastili kabine in oddelka prvega razreda, drugi pa so pazili na potnike turističnega razreda. S potniki so dobro ravnali in so jim dovolili, da so po pristanku nekaj zaužili. Takoj po pristanku so jih gverilci opozorili, da »morajo izvesti neko misijo* in da potnikom v letalu nočejo škodovati. Zvečer so javili, da je grško le talo «Boeing 727» pristalo ob 22.05 po krajevnem času na kairskem mednarodnem letališču. Policija je obkolila letalo in spremila Palestince in posadko v posebno sobano letališča. iz St. Louisa, je danes skušal z nožem v rokah prisiliti pilota letala južnovietnamske družbe, da ga odpelje v Hong Kong. Vojak, civilno oblečen, se je z letalom «DC -4» pripeljal iz Tan Son Nhuta v Sajgon. Tu je zagrozil pilotu, a neki vojak, s katerim je prišel iz Pleikuja, ga je prepričal, da se je odpovedal namenu. Tako je Hardin stopil iz letala z dvignjenima rokama in se predal agentom ameriške in južnovietnamske vojaške policije. PELJALO JE POMOČ PERUJU Na Atlantiku razbitine sovjetskega letala? IZ SAJGONA V HONG KONG Ponesrečen poskus preusmeritve letala SAJGON, 22. — Ameriški temnopolti vojak, 20-letni George Hardin Truplo umorjenega grofa F. G, delle Lanze bodo jutri prenesli v Turin, kjer ga bodo pokopali. Policija, ki vodi preiskavo, je odkrila nekaj elementov, ki obtožujejo domnevnega morilca Raula Blažiča. Ta je odpotoval v London, kjer ga bodo skušali agenti Scotland Yarda izslediti VVASHINGTON, 22. - Poveljstvo letalskih sil ZDA je javilo, da je osebje transportnega letala «HC 130», ki se je udeležilo iskanja izginulega sovjetskega letala »Antonov 22», opazilo v severnem delu Atlantskega oceana razbitine in balon oranžne barve. Razbitine so 150 milj vzhodno od skrajne južne obale Grenlandije. O letalu, verjetno z 28 osebami, ki je prevažalo sovjetsko pomoč Peruju, kjer je strahovit potres povzročil ogromno škodo, ni že od sobote nobene vesti. »An 22» je v soboto zvečer odletelo z grenlandskega letališča Keflavi in bi moralo zaradi tankanja goriva pristati v Halifaxu. Dve uri kasneje so izgubili vsak radijski stik z letalom. Danes je neko ameriško letalo javilo, da je zabeležilo rahle pozive na pomoč, vendar pilot ni mogel ugotoviti smeri, iz katerega so ti prihajali. Ameriško letalstvo je moralo zaradi teme prekiniti iskanje izginulega letala na Atlantiku. POLITIČNI JETNIKI BODO IZPUŠČENI S poskusov za ugotovitev varnosti avtov alfa romeo. Tudi s 30 stopinjami pod ničlo mora vozilo brezhibno delovati, takoj startati ter nuditi potnikom gorkoto in udobje Po vladnem sklepu so oborožene desničarske skupine napadle univerzo v La Pazu deželah pa je uvedla vojaški režim. Nove ukrepe Je vlada izdala zaradi gverilskih napadov in ugotovljene navzočnosti gverilskih enot na nekaterih področjih. O ukrepih in o ugrabitvi dveh nemških tehnikov je bdi govor na posebni seji, ki jo je vlada sklicala, da bi razpravljala o pogojih, ki so jih postavili gverilci. Zvečer je bolivijski predsednik Alfredo O-vando Camdia javil, da je vlada sklenila izpustiti deset političnih jetnikov, kot zahtevajo gverilci. Izjavil je, da «vlada ni mogla biti gluha na prošnje družin talcev in na razne druge pozive«. Zdi se, da bodo jetniki izupuščeni v zelo kratkem času. Rok, ki so ga postavili gverilci zapade po krajevni uri jutri zvečer. Gverilci so pred tem javili, kako bi ravnali s talci v primeru, da oblasti ne bi sprejele njihovih pogojev. Takoj bd umorili e-nega od dveh, 24 ur kasneje pa še drugega. Tajno, skrajno desničarsko društvo «MANO» je danes javilo, da v iiniiHiniiiniimiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiit PO UGRABITVI MLADEGA PREMOŽNEGA ŽIVINOREJCA IZ SORGONA Reševalci našli trupli planincev na pobočju Dufoura MACUGNAGA (Novara), 22. -Reševal rte skupine, ki jih je vodil Costantino Pala, so danes zjutraj našle trupli dveh planincev, ki so se ponesrečili med vzponom na vrh Dufour v skupini Monte Rosa. 32-letni Luigi Combi in 23-letni Piero Lanza iz Omegne sta se odpravila na pot v noči med soboto in nedeljo. Od tedaj ni bilo o njiju nobene vesti več. Reševalci so našli truplo še v navezi na dnu 700 metrov globokega brezna. Verjetno je nesrečo povzročil kak usad, ki ju je podrl v višini »Sivih skal* in povzročil njun smrtni padec. .......................................................................iiiiiiiiiiiiii...............................................mili........................................ VČERAJ POPOLDNE IZ NEZNANIH VZROKOV V Kalabriji se je iztiril vlak: šest mrtvih in šestdeset ranjenih V bolnišnicah primanjkuje krvne plazme za ranjence Vlak je imel skupno 17 vagonov, štirje so se prevrnili GIOIA TAURO (Reggio Calabria), 22. — Vlak ki potuje na progi Palermo - Turin se je včeraj popoldne iztiril pred postajo v mestu Gioia Tauro, 5 kilometrov daleč od Reggio Calabrie. Od sedemnajstih vagonov je prvih osem nepoškodovanih, ostali so se najprej samo nagnili, zadnji štirje pa so se prevrnili. Šest oseb je izgubilo življenje, 5 je hudo ranjenih, 55 pa je laže ranjenih. Vlak, »La freeda del sud», je odpotoval iz Palerma ob 11.08 in privozil srečno do kraja Villa San Giovanni. Od tu je zaradi neredov do katerih je prišlo v preteklih dneh, odpotoval s polurno zamudo. Nesreča se je pripetila ob 17.10, ko je vlak dospel do postaje v kraju Gioia Tauro, malo po mostu na reki Petrače. Strojevodja se je sicer zavedel, da s tračnicami nekaj ni v redu in je takoj uporabil rezervne zavore. Uspelo mu je, da je srečno prevozila lokomotiva in prvih osem vagonov, ostali vagoni so se iztirili in najprej samo nagnili, zadnji štirje pa so se tudi prevrnili; pri tem sta se zadnja dva močno poškodovala. Osrednji del potnikov so sestavljal: Sicilijanci, ki so potovali proti severu. Na kraj nesreče so takoj prihiteli karabinejrji iz Palmija pod vodstvom majorja Rientija, agenti železniške policije, agenti javne varnosti, gasilci in nekateri prostovoljci. Z rešilnimi avtomobili so najprej odpeljali najhujše ranjence, z ostalmi prevoznimi sredstvi pa še ostale. Skoraj 60 ranjencev so sprejeli v bolnišnico v Palmi Cala-bro. Pet je bilo tako hudo ranjenih, da so jih morah takoj operirati. Bolnišnici primanjkuje krvne plazme za ranjence. Po meste cu že nekaj ur krožijo avtomobili z zvočniki, ki pozivajo prebivalce, naj bi darovali kri. Nekatere ra- njence so odpeljali kasneje tudi v bolnišnice v kraje Gioia Tauro, Po-listena in Taurianova. Na kraju nesreče so se kasneje zbrali, poleg krajevnih predstavnikov, tudi predstavniki sodnih oblasti, ki so takoj uvedle preiskavo, sodni zdravnik pa je medtem dovolil prenos trupel v mrtvašni- Prisotnost tega Je v dvomu. Polanskega, ki je v Londonu, tarejo finančne skrbi ln je zato opozori l državnega pravdnika Aarona Stovltza, da potrebuje za prihod v Los Angeles vsaj 1000 dolarjev. «Ce ga ne zanima pričevanje na procesu«, je rekel Stovditz, «lahko nanj tudi pozabi. Nimamo nobenega namena, co. Malo po 19. uri je odpotoval da bi mu plačali potne stroške«, na kraj hude nesreče tudi namestnik splošnega ravnatelja italijan- skih železnic inž. Bordoni, do njegovega prihoda pa ga je nadome-stoval okrajni ravnatelj iz Reggio Calabrie inž. Astrologo. Predsednik republike je poslal ministru za prevoze, senatorju I-talu Viglianesiju, priložnostni telegram. Ob zaključku današnje seje senata je senator Fanfani obvestil nazvoče o nesreči, senat je izrazil svoje sožalje. Predsednik poslanske zbornice je poslal priložnostni telegram prefektu iz Reggio Calabrie. Prefektu v Reggio Calabrii sta poslala priložnostne telegrame tudi predsednik poslanske zbornice Sandro Periini in predsednik ministrskega sveta Mariano Rumor. DUBLIN, 22, — Saboterji So danes ponoči pognali z dinamitom v zrak del tračnic železniške proge Dublin - Belfast. Zadevo je odkril v jutranjih urah vlakovodja, ki je nemudoma zavrl, s čimer se mu je posrečilo, da je preprečil nesrečo. NEW YORK, 22. — Včeraj so dokončno izbirali tudi dodatne porotnike, ki bodo prisostvovali procesu proti Charlesu Mansonu, ld je obtožen sedmih umorov. Sodna razprava bt se morala začeti Jutri alt najkasneje v petek. Tožilstvo Je povabilo na pričevanje v Los Angeles 89 oseb, med katerimi Je tudi S helikopterji v nizkem poletu pregledujejo področje, kamor so se verjetno zatekli banditi Agenti Criminalpola in letečega oddelka nadzorujejo premike sumljivih oseb CAGLIARI, 22. — Poveljstvo policije in karabinjerjev, ki se je z vso vnemo pognalo po sledovih ugrabiteljev komaj 22-letnega premožnega živinorejca Antioca Manco iz Sorgona pri Nuoru se je prepričalo, da množična gonja banditov, kot so jo izvedli sinoči, ne more roditi sadov. Ugrabitelji so imeli dovolj časa, celih 12 ur, da so se s svojim talcem zatekli i v varno področje. Danes ob zori je iz Abbasante vzletelo pet karabinjerskih helikopterjev, ki v nizkem letu nazdo-rujejo pobočja hribovitih predelov Mandrolisaia in Barbagie. Trije helikopterji so večji in prevažajo precejšnje število karabinjerjev, ki lahko ob vsakem trenutku posežejo v akcijo. Ostali oddelki policije, karabinjerjev, »plavih čepic* (korpus za borbo proti banditizmu) in ekipe s policijskimi psi nadzoruje prehode iz vasic k hribovitim predelom in skušajo odkriti kake sledove, ki bi jih pripeljali do ugrabiteljev. Agenti Criminalpola in letečega oddelka kvesture v Nuoru pa so se lotili potrpežljive preiskave, ki je trenutno osredotočena na nadzorstvo posameznih osumljenih ljudi. Predvsem bodo skušali ugotoviti koliko kmetov ali pastirjev se je v teh dneh oddaljilo od pašnikov ali staj oziroma iz stanovanj. Dejstvo pa je, da so neznanci, ki so ugrabili Antioca Manco zelo borbeni^ in predvsem zviti. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi preluknjali zračnico samo zato, da morebitne iskalce ugrabljenega človeka pre-varili in jih odvrnili od realnega dogodka. Kdor je prišel na kraj ugrabitve, kjer je stal traktor z izpraznjeno zračnico, je pač najprej mislil na okvaro in da je Manca odšel po pomoč. V to past sta parila oba študenta, ki sta Manci pomagala rezati in natovarjati plu-tovino in tudi Antiocov oče, zaradi česar so izgubili precej dragocenega časa, ki so ga banditi izrabili, da so se urno oddaljili z nevarnega področja. Šele ponoči, ko so našli zapuščen Mancov avto, so začeli sumiti v ugrabitev in so s prijavo sprožili množično akcijo, V NEWY0RSKI MESTNI ČETRTI BR0NX Drzen roparski napad peterice sredi avtomobilskega vrveža Odpeljali so tovornjak z dragocenim tovorom zlata v palicah mož umorjene filmske igralke Sha-ron Tat« režiser Roman Polanska. ’ in da so se roparji oddaljili s ple NEW YORK, 22. Pet oboroženih in zakrinkanih roparjev je v new-yorškem okraju Bronx prestreglo tovornjak, ki je prevažal dragocen tovor zlata v palicah. Roparji so se oddaljili s tovornjakom in pustili šoferja ter njegovega pomočnika na križišču Queensa, ki je od kraja ropa oddaljen nekaj kilometrov. Dragoceni tovor je pripadal ne kemu newyorškemu podjetju, ki je v laboratoriju v Mount Vernonu palice spreminjalo v tenke zlate ploščice, katere so prodajali zlatarjem. Deset ur po ropu so v Brookly-nu našli tovornjak, v katerem je bilo še za 90.000 dolarjev (približno 56 milijonov lir) zlatih palic. U-gotovili so, da je tovornjak prevažal palice v vrednosti 230.000 dolarjev (približno 150 milijonov lir) nom 140.000 dolarjev (skoraj 88 milijonov lir). Policija domneva, da je roparje iz neznanih razlogov zajela panika, zaradi česar so se naglo oddaljili in pustili del dragocenega tovora na tovornjaku. Roparji so imeli na glavi volnene oglavne čepice. Zanimivo je, da se nihče od številnih avtomobilov, ki so vozili po avtocesti Bronxa, ni zavedel, kaj se dogaja. Roparji so prisilili šoferja tovornjaka in njegovega pomočnika, da sta prisedla v osebni avto, s katerim so ju odpeljali v zahodni del New Yorka. Po dveh urah so ju izpustili in tako sta lahko zadevo prijavila policiji. Skoraj istočasno je druga skupina banditov ustavila pri predoru Lincoln v strogem središču New Yorka tovornjak, ki je iz Baltimore pripeljal za 35.000 dolarjev oblek, licistov, v katero je poseglo kar 500 mož dolžijo, da so skrivaj ustanovili postave. Tedaj pa je poteklo že 12 ur ob ugrabitve pri «Funtani frit-ti» in s policijsko zasledovalno ak cijo so lahko ugotovili le smer bega spretnih banditov. Ni nobenega dvoma, da so se zatekli v hribovite in za nepoznavalce krajev težko prehodno področje Austisa, iz katerega je moč priti v še bolj neobljudeno in divje gorato Barba-gio, ki je zaradi jam in votlin do sedaj nudil g ugrabiteljem in banditom, ki so se hoteli izogniti roki pravice, najbolj varno zatočišče na sardinskem otoku. V Braziliji proces proti ustanoviteljem komunistične partije RIO DE JANEIRO, 22. - Pred brazilsko vojaško sodišče je danes stopilo 21 političnih jetnikov, ki jih brazilsko revolucionarno komunistično partijo. V skupini je tudi Rene Louis de Carvalho, sin brazilskega komunističnega voditelja Apollonia de Carvalha. De Carvalho in ostali jetniki so odklonili vse obtožbe ki so temeljile na izjavah jetnikov med zasliševanjem in so jih snemali, češ da so bile izjave izsiljene z mučenjem in grožnjami. De Carvalho je tudi omenil smrt nekega očetovega prijatelja. časnikarja Maria Alvesa, ki je umrl zaradi mučenja ali med njim. Vsi obtoženci pa so priznali, da so sodelovali pri ustanavljanju revolucionarne komunistične partije v Braziliji. Obsodbo bo sodišče izreklo čez nekaj dni. Apollonio de Carvalho, ki bi moral tudi biti med obtoženci, je trenutno v Alžiru z ostalimi štiridesetimi političnimi jetniki, ki so jih brazilske oblasti izpustile v zameno za pred kratkim ugrabljenega predstavnika ZRN. fiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||l|||||||||l,||lll,l|„,„|l|„||||||||||||||||||||||m||||||||l|ii0 PO SMRTI TREH MLADIH JETNIKOV Nadaljujejo se demonstracije v milanskem zaporu San Vit tor e MILAN, 22. — Po neredih, ki so včeraj nastali v milanskem zaporu San Vittore in med katerimi so izgubili življenje trije mladi jetniki, se je stanje normapziralo šele danes dopoldne. Zaporniki so že uo-noči razbili v četrtem oddelku stekla in jih zmetali na Ulici Porta Vercellina in Matteo Bandello. na katerih je demonstrirala skupina a-narhistov, ki jo je vodil Pasquali Valitutti. Jetniki so z železnimi drogovi razbijali po oknih in vpili, »študentje so bili žrtve države*. Mislili so seveda na tri mladeniče, ki so sinoči izgubili življenje v celici štev. 71, v kateri so sami zažgali žimnice in ostalo opremo. V zaporu sta že od včeraj zvečer ravnatelj dr. Cordo in namestnik državnega pravdnika dr. Veltri, ki sta zaslišala mnogo jetnikov. Državni pravdnik dr. Ricomagno je ukazal, naj trupla jetnikov odpeljejo v mrtvašnico, kjer bodo v kratkem izvršili obdukcijo. Dr. Ricomagno je tudi uvedel preiskavo, da bi ugotovil, kako je prišlo do neredov in do smrti mladih jetnikov. Čuvaji so namreč opazili dim, ki je uhajal iz celice štev. 71 ob 20. uri. Čuvaj, ki je malo pred tem šel mimo celice, ni opazil nič posebnega, jetniki so ga le prosili naj zapre linico, ki je bila na stežaj odprta, da bi lahko krožil zrak. Svojo prošnjo so jetniki obrazložiti, češ da je Enrico Delle Carri pre hlajen. Od treh žrtev sta bila devetnajstletnika Gerhard Coser iz Bregenza in Marcello Mereu iz Nuo-ra aretirana zaradi posesti mamila. Mereua so ujeli že 20. maja, Coserja pa 19. junija. 21-letni Enrico Delle Carri je bil obsojen na 9 mesecev zapora zaradi tatvine avtomobila. Ječo bi moral zapustiti v novembru. Čeprav je bilo v zaporu zvečer popolnoma mimo, napetost še ni popustila. Posamezni jetniki se še upirajo, vendar je ravnatelj zapora prepričan, da do hujših neredov ne bo prišlo. Zapor je popolnoma obkoljen s približno 500 uo-ld skrbno stražijo, da bi se ne spet približali anarhisti. Nekaj agentov je tudi v zaporu, kjer vzdržujejo red skupaj s čuvaji. Kakor smo prej omenili je oilo med neredi ranjenih nekaj oseb, točneje diva agenta javne varnosti in dva agenta skupine »celere*. Nobeden od njih ni hudo ranjen. Policija je zvečer aretirala še drugo osebo, anarhista Pasqualeja Vali-tuttija, ki ga je že cel dan zasledovala, ko je demonstriral pred zaporom. Dolžijo ga, da je metal kamenje proti policistom. Zdi se, da sta ravnatelj zapora in državni pravdnik sklenila, da premestita približno 140 jetnikov v drug zapor. Kakor smo že omenili, so se pred zaporom zbrali anarhisti, ki so de monstrirali z zaporniki. Nosili so IZROČILA JI JE POTNI LlSf Avstrijka pomagala vzhodni Nemki čez m# transparente z napisi «Morilci, prišel bo dan obračuna*, «CeUce so lagerji*. »Država nas ubija*, in podobne. Imeli so tudi nekaj rdeče-čmih zastav. Policija in karabinjerji so »povabili* anarhiste, naj odidejo. Ker se ti niso odzvali vabilu, so kakih deset oseb odpeljali na kvesturo, kjer so jih seveda zaslišali, enega pa so aretirali. Šele okrog 11 ure zjutraj so se vse skupine, ki so postajale pred zaporom, oddaljile in tudi jetniki so odšli v celice. Karabinjerji so še naprej ostali pred glavnim vhodom v zapor. Popoldne so se demonstracije spet začele. Po vsakodnevnem «zračnem odmoru* se jetniki že spet niso hoteli vrniti v celice. Zdi se, da so iz zapora prosili za rešilne avtomobile. Baje je v zaporu nekaj ranjenih, vendar do večera niso odpeljali nikogar v bolnišnico. Ravnatelj zapora je tudi prosil, da bi nekateri policisti prišli v zapor in pomagali čuvajem pri vzdrževanju reda. Tudi pred zaporom so se spet začele zbirati skupine ljudi, ki pa ne vzbujajo velikih skrbi, v kolikor so popolnoma mirne. Precej nemirni pa so jetniki v četrtem in šestem oddelku. Ranjeni naj bi bili neki policist in dva čuvaja. BUDIMPEŠTA, 22. - Danes se £ j začel proces proti 27-letni avstrij^ državljanki Margit. Bogatschniltej jo obtožujejo, da je izročila P list vzhodnonemški državljanki, je hotela zbežati na zahod. .m Avstrijka je prišla v Budimpe5, z nekim prijateljem iz Gradca, k*. d» tol} I je nato vrnil v Avstrijo z 29-1®**j, I zdravnico iz Magdeburga v Vzb^| ni Nemčiji Otrun Heller. tschnikova je hotela prijaviti P% žarski policiji tatvino potnega h* toda funkcionarji so se zavedli Pj, vare in so žensko spravili v zaP^, Čeprav zakon predvideva k»z do petih let ječe, so Bogatschri^, vo obsodili na 4 mesece zapora- ^ prestani kazni jo bodo izgnal1 države. BUENOS AIRES, 22. - Bivši & j gentinski predsednik Juon Caf’ Ongania je zanikal vse vesti, J ifntoinil nai Ki Kil nnrininnl iti svetoval ugrabitev bivšega pred5/ji) nika Aramburuja, da bi tako •%< sam obdržal oblast. Svoje staPsj je podrobno razložil v pismu, je poslal sedanjemu predsed"*« Levingstonu, in s katerim odgovornost za te vesti nekatrt^ vojaškim in političnim vodite^ KATMANDU, 22. - Kot posfff hudih nalivov je velik zemeljsijjf sad zgrmel na vas v zahodneh* % palu in jo popolnoma uničil. radnih vesteh naj bi bilo 26 nf1 a in 5 ranjenih. V zadnjih dneh j® J rsdl nonlau i*7tfnKn1/\ vitrlutniC » poplav izgubilo življenj® bližno 200 oseb. J) NEW DELHI, 22. - Deleča K reke Alaknanda ob vznožju HiP1 g je je v zadnjih dneh odnesla 8 boj 17 avtobusov in pet avte*3 lov. število žrtev ni znano, v®8 se boje, da bo porazno. Bolivijska vlada je sinoči pristala na zahteve gverilcev LA PAZ, 22. — Bolivijska vlada primeru, da bi gverilci umorili tal-je danes ofcldcala Izredno stanje na j ca, bodo oni istočasno umorili štiri celem državnem ozemlju, v treh ' komuniste. Poročilo javlja tudi ime- na ((izbrancev«. Tl naj bi bili jezuitski redovnik Jose Prat, časnikarja Andires Soliš Rada in Jorge Mandlla Torres in profesor Rene Higueras. Predstavnik ZRN Karl Alexander Hampe je spet pozval bolivijsko vla-do, naj ukrepa tako, da bosta Eu-gen Schulhause in Gunther Lerch ostala pri življenju. Bolivijskemu predsedniku Alfredu Ovadu je predložil tudi formalno prošnjo v tem smislu. Jezuit Josč Prat, ki naj bi posredoval med vlado in gverilci, j® baje izjavil, da je vlada do se-, daj dokazala »znatno mero člove-koijublja*. Dodal pa je, da bi mo-rali nekoliko pohiteti z odločitvijo, da bi ne postavljali v nevarnost življenja dveh talcev. Izvedelo •• je med tem, da je Lerch poročen in ima zelo mlado hčerkico. Nedeljski napad gverilcev vzbuja vsekakor veliko pozornosti 1,1 tudi zaskrbljenosti v vladnih m poj litičnih krogih, čeprav ni dopuščal včerajšnji predsednikov govor takih slutenj. Posebno zaskrbljenost vzbujajo baje voditelji gverilcev, k1 so v glavnem že znani univerzitef nj študentje in intelektualci, kot Alfonso Quirega Bonadona, bolj znan z imenom «Rodolfo», ki je tudi predsednik bolivijske univtizi' tetne zveze. Precejšni vtis ja na' redil na opazovalce tudi nač,ne-deljskega napada na področju Beni, ki je ena izmed treh dežel pod vojaškim nadzorstvom. Hitrost, organiziranost in popolnost tega napada je neprijetno presenetila tiste, ki so bili prepričani, da gzerij8 propada. Vlado je tak napad zel° preseneti, toliko bolj, ker je 0 njem zvedela s pomočjo poročil narodnoosvobodilne vojske. Časopisi sl poleg vsega objavili tudi obširn* poročila in fotografije, ki pričaj0 o odhodu gverilcev iz La Paza. Narodnoosvobodilna vojska je s