Čestitamo vam ob 7. občinskem prazniku. 2 Kultura PROSVETNO DRUŠTVO CIRKOVCE Prihodnje leto 30 let tamburaške skupine /z koncerta v Rumi. Foto: Hedl Mladi, veseli, družabni, ustvarjalni, ljubitelji in izvajalci tamburaške glasbe, to smo mi, cirkovški tamburaši. Kdo pa nas ne pozna na našem Dravskem polju? Tamburica je naše razvedrilo, naša ljubezen, povezuje nas kot prijatelje in amaterske glasbenike. Za nami so uspešna leta igranja, tako doma v matični občini, državi, kot v tujini. Prihodnje leto bomo praznovali okroglo, trideseto obletnico delovanja. Pred dobrimi štirimi leti smo posneli kaseto in CD, na kateri smo zbrali skladbe, ki pa niso samo tamburaške, veliko več je priredb evergrinov, nam in našemu dirigentu naj-Ijubših. Veliko nastopamo, letno uspemo zaigrati tudi na več kot tridesetih nastopih, oz. koncertih. Posebej uspešni smo bili lansko leto, saj smo se v začetku leta najprej udeležili 3. med-območne revije na Vidmu. Predstavitev na tej reviji nam je omogočila udeležbo na republiški reviji v Retečah pri Škofji Loki, kjer smo prejeli prvo nagrado strokovne žirije za najboljšo izvedbo zabavne skladbe. Priredbo zanjo je napisal naš neutrudni dirigent Drago Klein, ki tudi sicer napiše največ priredb znanih domačih in tujih skladb s sveta zabavne in celo rock glasbe. Presenetljivo, a ne. Rock glasba in tamburica se mo- goče malo čudno sliši, a pri nas je vse mogoče. Sodelovanje z mariborsko rock skupino CZD (Center za dehumanizacijo) je za nas predstavljalo nov izziv. Priredbe štirih pesmi skupine CZD je za orkester napisal naš dirigent z majhnimi pomisleki, ki pa so bili popolnoma nepotrebni. Po zaigranih prvih taktih rock skladb smo spoznali, da zmoremo odigrati tudi ne-kaj takega. Bili smo gostje skupine CZD na Valu-202 v oddaji Izšte-kani, kije potekala v živo iz studia, kar je bila še ena nova, zelo dobra in medijsko odmevna izkušnja. Celotna oddaja je posneta na CD-ju, ki ga je mogoče kupiti na glasbenih oddelkih mnogih trgovin. Komaj smo si malo oddahnili od vseh naporov okrog vaj in snemanj, že smo potovali v tujino. Našo državo in občino smo zastopali na 14. festivalu tamburaške glasbe Srbije v Rumi kot gostje v revialnem delu festivala. Spoznali smo veliko novih prijateljev tambu-rašev, gostili so nas člani domačega tambu-raškega orkestra "Branko Radi-čevič". Upamo, da jih bomo lahko kmalu slišali in videli pri nas na Dravskem polju, ko bomo mi njihovi gostitelji. Po uspešni in naporni prvi polovici leta smo si želeli resnično malo oddahniti, imeti dva meseca poletnih počitnic. A to ni bilo mogoče, vabila na razne nastope so se kar vrstila, tako da smo bili polno zasedeni tudi poleti. Igrali smo v Divači na krajevnem prazniku KS Vreme, v Fari pri Kočevju na tradicionalnem "Tambu-ranju v Kostelu", izvedli koncert v okviru poletnih prireditev v Mariboru na Bolfenku itd. Nekaj povabil pa smo zaradi letnih dopustov članov morali odkloniti. Jeseni smo se zopet predstavili v tujini, v BiH, mestu Banja Luka na I. mednarodnem festivalu tamburaške glasbe "Banja Luka 2003". Bili smo lepo sprejeti, publiko smo očarali z našim načinom igranja, stkala so se nova prijateljstva, izmenjale izkušnje in pogledi glede izvajanja in interpretiranja tamburaške glasbe v pri- hodnosti. Izmenjali smo notni material in v decembru je moral naš dirigent v spremstvu predsednika in podpredsednika znova v Banja Luko. Imel je čast dirigirati njihovemu orkestru, ko so izvajali eno izmed naših skladb na letnem koncertu v Banskih Dvorih. To je bilo le nekaj naših največjih projektov v preteklem obdobju, imamo pa tudi velike načrte za prihodnost. Nekaj smo jih že realizirali, kupili novo berdo, uredili spletno stran, kjer najdete informacije o naših nastopih, pridobili nekaj novih mladih članov idr. Načrtujemo še veliko glasbenih projektov in prepričani smo, da jih bomo z veliko dobre volje in ljubezni do tamburaške glasbe tudi uresničili. Ivica Unuk Uvodnik 3 Spoštovane občanke in občani, bralke in bralci! Po dveh letih prejšnjega, letu in pol sedanjega mandata, torej po dobrih treh letih je pred nami nova številka Ravno polje. Predvsem v zadnjem letu je bilo potrebno storiti marsikaj za ponovni izid. Registracija glasila, vpis v register medijev je narekoval novi zakon, sami pa smo porabili kar nekaj časa za izbor novega urednika-(ce) in premostitev zapletov zaradi razpisa tiskarskih storitev. Upamo, da bo to začetek novega, boljšega obdobja s področja informiranja, kjer pričakujemo še nekaj pozitivnih korakov ter dogovorov s strani CTV društev in operaterjev pri povezavi sistemov. Ob prazničnih dneh občine se običajno naredi pregled dogajanj, zato mi dovolite nekaj besed o dogodkih v zadnjem letu. Lansko leto smo proračun, kljub poznemu sprejetju skoraj v celoti realizirali. Vsa pomembnejša dela (predvsem investicijska), tudi letos tečejo po dogovorjenih smernicah novega proračuna. Veliko energije je bilo potrebno vložiti predvsem v zadnja opravila pri pripravi prostorskega plana in uvedbi NUSZ-ja (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča), kar je v večini največja zasluga direktorice občinske uprave gospe Evelin Makoter Jabločnik. Pri rednih opravilih in realizaciji na infrastrukturnem področju, pa so zadnji čas obremenitve predvsem na strani gospoda podžupana Murka. Ker smo veseli vseh novih pridobitev in izboljšanja urejenosti v občini, čestitamo tudi občinskim nagrajencem- družbi TALUM in si želimo tako dobrega sodelovanja z našo strokovno ekipo, kot je bilo to v zadnjem obdobju, tudi vnaprej. Upamo na sodelovanje drugih subjektov, seveda pa tudi vas občanke in občani, tako, da bodo strani našega glasila do naslednjega leta polne novih in lepih dogodkov. To pa si verjetno želimo vsi. Zvonimir Holc, župan občine Kidričevo Bralcem občinskega glasila Ravno polje! Toliko misli mi trenutno roji po glavi in kaj vse bi vam želela povedati, da ne vem kje pravzaprav naj začnem. V navadi je, da se začne na začetku. Kar nekaj let je preteklo, občinsko glasilo namreč ni izhajalo skoraj tri leta, odkar je naša Trnjuljčjica zaspala v zares trden spanec. V zadnjega pol leta smo vložili veliko truda, da smo jo ponovno zbudili in danes je tukaj pred vami v čisto novi obleki. Veseli me tudi, da smo jo uspeli zbuditi ravno ob 7. prazniku Občine Kidričevo. Ob tem gre velika zahvala vsem svetnikom Občine Kidričevo, županu Zvonimirju Holcu, podžupanu Jožetu Murku, in celotni občinski upravi z direktorico Evelin Makoter Jabločnik. Seveda pa gre največja zahvala uredniškemu odboru, ki ga sestavlja sedem članov, od katerih vsak pokriva svoje področje; Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo), Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju), Martin Krajnc (Lovrenc), Franc Planinšek (Pleterje, Župečja vas, Dragonja vas, Mihovci), Milan Unuk (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pongerce, Gaj, Sikole, Stražgojnce) in Viktor Cafuta (Apače), ki skrbijo za gradivo, ki ga bomo objavljali v občinskem glasilu Ravno polje. Naj se ob tej priložnosti zahvalim za izkazano zaupanje vseh, še posebej mandatni skupini za imenovanja, ki me je za urednico izbrala in občinskemu svetu, ki me je potrdil. Trudila se bo, da upravičim vaše zaupanje. Občani Občine Kidričevo smo vsi, ki v njej živimo, in kakorkoli s svojim prispevkom prispevamo k napredku. Bodite pozorni, da bodo vedeli za to vsi. Tako upam, da boste zaradi boljše informiranosti v naši občini tudi vi napisali kakšen članek ali zgolj obvestilo in ga poslali za objavo. Gradivo pošiljajte po elektronski pošti na naslov tetickovic@email.si s pripisom za občinsko glasilo Ravno polje ali na Občino Kidričevo: obcina.kidricevo@siol.net. Zelo bomo veseli vašega povabila na kak dogodek. Zato ne pozabite obvestiti, ko se kaj dogaja ravno v vaši vasi. V glasilu pa boste lahko objavljali svoje reklamne oglase, cenik reklamnih storitev dobite na sedežu občine. Želela bi, da občinsko glasilo Ravno polje postane časopis po meri vas občanov in ravno za vas ustvarjen. Iz teh vzgibov vas vabim vse, da se nam pridružite. Prepričana sem, da bomo z dobrim sodelovanjem in zaupanjem, s pomočjo uredniškega odbora in vseh vas, piscev, ustvarjali vedno boljšo številko občinskega glasila Ravno polje. Ob 7. prazniku Občine Kidričevo vam tudi jaz želim veliko osebnih in poslovnih uspehov, sreče in zdravja. Odgovorna urednica, Brigita Tetičkovič ŽUPAN IN SVETNIKI OBČINE KIDRIČEVO ZVONIMIR HOLC ŽUPAN SDS, Kungota, roj. 15. 02. 1959 ANTON BABŠEK, LDS, Šikole, roj. 21. 12. 1952, - član odbora za kmetijstvo in gozdarstvo - član statutarno pravne komisije ^ SLAVKO FEGUŠ, Zeleni Slovenije, roj. 26. 07. 1957 - predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost - član statutarno pravne komisije SREČKO LAH, DeSUS, Pongerce, roj. 15. 06. 1951 - član odbora za družbene dejavnosti VLADIMIR FORBICI, LDS, Strnišče, roj. 31. 08. 1948 ANTON LESKOVAR, SDS, Lovrenc na Dr. polju, roj. 17. 02. 1967 - predsednik odbora za družbene dejavnosti JOŽEF MEDVED, NSi, Lovrenc na Dr. Polju roj. 30. 01. 1956 - član odbora za družbene de- javnosti JOŽEF MURKO, LDS, Lovrenc na Dr. polju, roj. 18. 08. 1945 - podžupan Občine Kidričevo - član odbora za gospodarstvo - predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo MILENA PURG, LDS, Kidričevo, roj. 24. 02. 1958 - član odbora za gospodarsko infrastrukturo - član odbora za družbene dejavnosti ANTON PANIKVAR, SDS, Kungota pri Ptuju, roj. 14. 01. 1954 - član odbora za gospodarstvo MARJAN PETEK, SDS, Apače, roj. 23. 05. 1953 - član odbora za gospodarsko infrastrukturo MIHAEL ŽITNIK, SLS, Starošince, roj. 21.08. 1949 - predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo - član odbora za varstvo okolja in požarno varnost ANTON SAGADIN, neodvisna lista, Mihovci, roj. 09. 03. 1962 član odbora za kmetijstvo in gozdarstvo BRANKO VALENTAN, LDS, Apače, roj. 28. 04. 1955 - član odbora za gospodarsko infrastrukturo MARIJA ŠKAFAR, neodvisna lista, Strnišče roj. 25. 05. 1948 - član odbora za varstvo okolja in požarno varnost DRAGICA VTIČ, SLS, Apače, roj. 12. 10. 1961 FRANC PLANINŠEK, neodvisna lista, Pleterje, roj. 22. 06. 1957 - član odbora za gospodarstvo - predsednik statutarno pravne komisije ZORAN ŽUNKO, LDS, Sp. Gaj pri Pragerskem roj. 12. 02. 1965 - predsednik odbora za gospodarstvo 6 Intervju INTERVJU Z ŽUPANOM OBČINE KIDRIČEVO ZVONIMIRJEM HOLCEM Kmetijstvo je in ostaja naša prioriteta Ob ponovnem izidu občinskega glasila Ravno polje, v katerem smo pripravili kratek pregled opravljenega dela, je prav, da tudi župana povprašamo o tem, kako gleda na samo dogajanje v občini in kakšni so njegovi načrti. Urednica: Lep pozdrav. Župan Občine Kidričevo ste že drugo leto, pred tem ste bili podžupan. Lahko rečem, da vam problemi občine niso tuji? Zupan: Res je. Preden sem postal župan, sem bi podžupan, tako da sem seznanjen s problemi in delom v občini. Urednica: V Občini Kidričevo pa se poleg izida časopisa Ravno polje dogaja tudi veliko drugih zelo pomembnih stvari. Občina ima veliko kmetijskih površin. Kakšno je stanje na področju kmetijstva ? Zupan: Zelo pomembna dejavnost v občini Kidričevo je še vedno kmetijstvo. S to dejavnostjo se v občini danes ukvarja še 450 gospodinjstev, ki v domači občini obdeluje več kot 3600 hektarjev kmetijskih površin, v sosednjih pa še dodatnih 5000. Tudi hlevi so napolnjeni z velikim številom glav živine, nekaj več kot 5200 glav goveda, 8400 prašičev ter 160.000 glav perutnine. Seveda pa si tu prizadevamo, da bi se kmetijska dejavnost razširila še na nova področja, v prvi vrsti gre tu za preusmeritev srednje velikih in manjših kmetij v pridelavo vrtnin. Urednica: Seveda pa ne gre poleg kmetijstva pozabiti na gospodarstvo oziroma podjetništvo in samostojne podjetnike. Zupan: Največji problem, ki ga vidimo sedaj, je ravno pomanjkanje prostora za razvoj obrti in te dejavnosti v naši občini. Za dosedanji razvoj obrti se gre zahvaliti Talumu, s katerim sodelovanje včasih ni bilo najboljše, sedaj pa se odnosi hitro popravljajo. V podjetju je bil organiziran neke vrste inkubator, v katerem je nastalo in se razvilo precej podjetij in obrtnikov. Ne smemo pa pozabiti, da Talum veliko prispeva za področje kulture, pevski zbor, godbo, šport, za kar nekaj društev lahko rečem. Obrtne cone v občini še ni, smo pa zanjo lani že našli ustrezno lokacijo, tako, da so v letošnjem letu zadeve stekle, končalo pa naj bi se prihodnje leto. Ko bo obrtna cona zgrajena, bodo tako naši obrtniki in podjetniki dobili ustrezne pogoje za razvoj. Da pa stvari zares tečejo, je dokaz tudi obvestilo Odbora za gospodarstvo podjetnikom, ki želijo kupiti del zemljišč za izgradnjo objektov, kije objavljen v občinskem glasilu Ravno polje. Glavna dejavnost v Kidričevem je proizvodnja aluminija podjetja Talum, seveda pa ne gre zanemariti tudi ostalih treh velikih podjetij v občini, to so Boxmark Leathcr, Silkem in Alusil, v katerih je udeležen tuj kapital in seveda številnih manjših. Boxmark ima zaradi hitre širitve precej težav pri urejanju parkirišč za svoje zaposlene. Zaradi tega smo jim za izgradnjo parkirišč letos ponudili nekaj dodatnih zemljišč. O novih večjih industrijskih obratih v sami občini težko kaj rečem, si pa zelo prizadevamo, da ohranimo tiste, ki jih imamo sedaj. Seveda pa si na občini zelo prizadevamo, da bi s finančnimi spodbudami pospešili nastajanje manjših podjetij in s tem samostojnih podjetnikov. Ker se kmetijstvo in gospodarstvo v občini prepletata, menim, daje zelo pomembno sožitje med obema. Urednica: V občini pa lahko vidimo tudi nekaj gradbišč, ki počasi dobivajo lepo podobo in veliko nas je, ki se tega že veselimo. Župan: Res je. V občini rastejo nova poslopja, v katera smo vložili veliko truda in finančnih sredstev. Trenutno se posvečamo osnovni šoli v Cirkovcah. Do jeseni naj bi bila dela šole in večnamenske dvorane zaključena in s tem izpolnjeni pogoji za devetletko. Osnovna šola v Kidričevem pogoje za devetletko že izpolnjuje, seveda pa tudi njej manjka sodobna telovadnica, ki jo bo potrebno zgraditi v prihodnjih letih. V Kidričevem sedaj gradimo srednjevelik stanovanjsko-po-slovni objekt oziroma blok z zunanjimi merami 23,5x15,80 m, ki ga gradimo klasično in je v celoti podkleten. V pritličju predvidevamo tri poslovne prostore, od katerih je že določen prostor za lekarno, za druga dve pa še ne vemo. V zgornjih delih bo 16 stanovanj. Na vzhodni strani bloka bomo za stanovalce in stranke uredili še manjše parkirišče. Ko govorim ravno o izgradnji infrastrukture, ne smem pozabiti vojašnice, ki jo v Apačah gradi Slovenska vojska. Prva faza gradnje, gre za strelišče, bo po vsej verjetnosti končana že letos. Urednica: V občini si prizadevate, da bi Kidričevo čez nekaj let postalo mesto, v ta namen se razvija tudi občinsko središče. Župan: Pogoje za to vsekakor imamo, saj je skoraj vsa potrebna infrastruktura zgrajena, nastajajo pa tudi nakupovalna središča. Urednica: Kaj pa perspektiva na področju turizma? Župan: Za turizem lahko rečem, daje še v povojih, a se razvija. Najbolj priznana restavracija v občini je Vital, ki je delno v lasti Taluma. Skrbi tudi za prehrano njihovih delavcev. Poleg tega je v občini še nekaj drugih gostinskih lokalov, ki pa se s široko ponudbo ali celo nočitvenimi kapacitetami žal ne morejo pohvaliti. Občina je bolj tranzitnega značaja, a si vseeno že nekaj let prizadevamo, da bi se stvari tudi na tem področju premaknile naprej. V občini se lahko pohvalimo s turistično kmetijo, ki je trenutno edina, a upamo, da se ji bo kmalu pridružila še kakšna. Urednica: V občini je kar nekaj divjih odlagališč in gramoznic, kaj bo s tem ? Zupan: Veliko dela nas čaka tudi na tem področju, varovanju okolja. Gre za sanacijo številnih gramoznic, ki se sedaj, na žalost, uporabljajo kot odlagališča smeti. Vzrok za to vidim v neurejenem zbiranju in odvažanju komunalnih odpadkov, saj do pred kratkim nismo imeli ustrezne deponije. Letos smo za urejanje teh odlagališč skupaj z Zavodom za zaposlovanje, Območno službo Ptuj pridobili nekaj oseb. Urednica: Zahvaljujem se vam za ta pogovor in še veliko uspehov naprej. Župan: Hvala! Brigita Tetičkovič Komisije KOMISIJA ZA INFORMIRANJE 7 Korak za korakom do občinskega glasila "Ravno polje" Občinski svet občine Kidričevo je 8. maja 2003 imenoval komisijo za informiranje, katero sestavljajo: Franc Planinšek, Pleterje 34, predsednik, Srečko Lah, Pongerce 28c, Zoran Žunko, Sp. Gaj pri Pragerskem 23, Stanko Medved, Župečja vas 36a, in Bogdan Škafar, Strnišče 11, člani. Franc Planinšek 1. junija 2003 je bila konstitutivna seja in že ta dan se je pričelo z resnim delom. Sprejet je bil sklep, da se prične z aktivnostmi, da se bo v mesecu juniju izdalo glasilo "Ravno polje" in da se takoj pozove vse odbore in ostale, da pripravijo gradivo - prispevke za glasilo. Istočasno smo sprejeli sklep, da pravna služba občinske uprave preveri zakonsko podlago za izdajo občinskega glasila. Na drugi seji, julija, je bilo ugotovljeno, da pogoji za izdajo glasila niso izpolnjeni in da se takoj začne s pripravo novega odloka, ki bo ustrezal zakonu o medijih in bo tako glasilo Ravno polje lahko vpisano v razvid medijev. Do tretje seje je bil pripravljen predlog odloka in programska zasnova, saj jo je v zelo kratkem času pripravila občinska uprava s sodelovanjem predsednika komisije. Komisija je na tej seji obravnavala odlok in programsko zasnovo, podala nekaj predlogov za dopolnitev odloka in sprejela sklep, da predlaga županu, da uvrsti tak odlok na prvo redno seja sveta. Na kolegiju župana je bil s strani župana podan predlog, da obravnavajo odlok in ga na seji sveta tudi spre- jmejo. Eden od močnejših predstavnikov svetniške skupine je zahteval, da gre tak odlok v javno obravnavo, kar je potem tudi uspelo in odlok je bil sprejet 25. septembra 2003. V septembru, na četrti seji je bil sprejet sklep, da se skliče sestanek z vsemi predsedniki KTV v občini in se poskuša dogovorit o skupnem in enotnem internem kanalu Občine Kidričevo. V skladu z dogovori se je sklicala tiskovna konferenca, na kateri je bilo predstavljeno celotno delo občine od volitev do jesenskega časa. Tiskovno konferenco je vodil župan, prisotna pa sta bila direktorica občinske uprave in predsednik komisije za informiranje. V oktobru, na peti seji, smo člani komisije poskušali najti skupen jezik s predsedniki KTV društev, predsednik KTV društva Lovrenc Zvonko Erbus, predstavnik KTV društva Kidričevo, Anton Banko in predstavniki Kabel TV iz Petrovč. Po daljšem razgovoru ni prišlo do poenotenja, zato v občini Kidričevo še ni prišlo do povezave enotnega internega kanala. Leto je bilo hitro naokoli, zato smo se še zadnjič zbrali na šesti seji v decembru, kjer smo sprejeli sklep, da komisija za volitve in imenovanja, pripravi predlog za imenovanje odgovornega urednika našega glasila Ravno polje. Sprejet je bil tudi sklep, da se ponovno pripravi tiskovna konferenca in oriše opravljeno delo, oba sklepa sta bila realizirana v letu 2004. Naša naloga je tudi, da vzpostavimo enotni interni televizijski kanal v občini Kidričevo, zato bomo temu posvetili več časa, vam občanom občine Kidričevo pa zagotovili kvalitetnejše in sprotno informiranje. Franc Planinšek, predsednik komisije za informiranje. Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo. Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340, elektronski naslov tetickovic@einail.si.. Uredništvo: Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo), Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju), Martin Krajnc (Lovrenc), Franc Planinšek (Pleterje, Župečja vas, Dragonja vas, Mihovci), Milan Umik (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pongerce, Gaj, Šikole, Stražgojnce) in Viktor Cafuta (Apače),. Naklada 2.400 izvodov. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Gradnja novega poslovno - stanovanjskega objekta v Kidričevem. Foto: Brigita Tetičkovič ODBOR ZA GOSPODARSTVO Veliki načrti na področju gospodarstva Na drugi redni seji dne 18. 2. 2003 je občinski svet občine Kidričevo sprejel sklep, da se v Odbor za gospodarstvo imenuje Zorana Žunka kot predsednika, kot člane pa Franca Planinska, Antona Panikvarja, Jožeta Murka in Marjana Hvalca. Tako je bil 11. marca 2003 konstituiran Odbor za gospodarstvo. Kot predsednik odbora sem predlagal, da se naredi analiza dosedanjega stanja na področju gospodarstva, da se navežejo stiki s Talumom, da se reši problem parkirišča podjetja Boxmark ter da se pripravi program dela odbora za leto 2003. Dana je bila tudi pobuda, da se na naslednjo sejo povabita Albin Brenči, direktor dužbe AP PRO, in Bojan Vauda, direktor Boxmarka. Oba povabljena sta se naslednje seje udeležila in predstavila probleme povezane s podjetjema. Gospod Vauda je obisk izkoristil tudi v namen, da nas povabi na ogled podjetja Boxmark ter da se sami prepričamo o njihovi prostorski stiski. Po pogovoru z obema direktorjema je bil predstavljen še finančno ovrednoten program dela odbora. Člane odbora sem pozval, da ga pregledajo, dajo svoje pripombe, pripravljenega pa potem predlagamo županu in občinskemu svetu v potrditev. Na tretji seji odbora za gospodarstvo smo z manjšimi popravki sprejeli naslednji program dela odbora za leto 2003: - udeležba na sejmu MOS 2003, - izobraževanje obrtnikov in malih podjetnikov, - zagotovitev sredstev za samozaposlitev, za prvič zaposlenega delavca, za male obrtnike in male podjetnike, - izdelati elaborat za obrtno cono, - srečanje z obrtniki in malimi podjetniki, - označba obrti v občini. Pripravili smo tudi Pravilnik o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo ter podeljevanje nagrad za inovacije. Program dela odbora in pravilnik sta bila na seji sveta občine potrjena, pravilnik pa je že potrjen tudi s strani ministrstva za finance, sektor za nadzor državnih pomoči RS. Obiskali smo podjetje Boxmark in si ogledali njihovo prostorsko stisko, obiskali občino Markovci, kjer smo si ogledali njihov projekt obrtne cone, ter imeli srečanje z obrtniki in malimi podjetniki občine Kidričevo. O vseh nadaljnjih aktivnostih in delu odbora vas bomo obveščali, za informacije pa se lahko obrnete na občinsko upravo, kjer vam bodo znali svetovati. Prav tako pa si želimo, da nam poveste ali pošljete vaše pobude in težave, ki se pojavljajo pri poslovanju vašega podjetja in zagotavljam vam, da jih bomo poskušali rešiti, kolikor je v naši moči. V Kidričevem so začeli graditi obrtno cono. Foto: BT Program dela odbora za gospodarstvo v letu 2004 Odbor za gospodarstvo si je v letu 2004 izboril v proračunu 16.700.000,00 SIT. Od tega je namenjeno za naložbe v gospodarstvo 7.000.000,00 SIT in za začetek izgradnje obrtne cone 5.000.000,00 SIT. Ostanek je namenjen za razna izobraževanja, za nastope na sejmih, za prvič zaposlene podjetnike in pri njih zaposlene delavce iz naše občine, predvideno pa je tudi spomladansko in jesensko srečanje z našimi obrtniki in podjetniki. S pomočjo Nove kreditne banke Maribor pa smo tudi zagotovili 48.000.000,00 SIT za kreditiranje gospodarstva. V tem letu smo v februarju že organizirali predavanje O ZAKLJUČNEM RAČUNU za obrtnike in podjetja, v aprilu smo skupaj z obrtno zbornico Ptuj pripravili seminar na temo CE oznaka, v začetku maja pa seminar na temo NOVOSTI NA PODROČJU DDV-JA OB VSTOPU V EU. Vsa predavanja so bila za naše podjetnike in obrtnike brezplačna. Do sedaj smo izvedli tudi spomladansko srečanje z našimi obrtniki in podjetniki. Vsi razpisi za naložbe, nastopi na sejmih, krediti ... so bili objavljeni v Štajerskem tedniku, obrazci za prijavo pa se lahko dvignejo na Občini Kidričevo pri Zdenki Frank. O vseh aktivnostih odbora pa bomo tako kot do sedaj vse naše podjetnike in obrtnike pisno obveščali. Predsednik odbora za gospodarstvo Zoran Žunko ODBOR ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO Še se bo gradilo Občinski svet Občine Kidričevo je imenoval Odbor za gospodarsko infrastrukturo v sestavi: Jože Murko, Lovrenc na Dr. polju 129/a, predsednik, Marjan Petek, Apače 57, Branko Valentan, Apače 206, Milena Purg, Kidričevo, Kajuhova ul. 3, Srečko Frangež, Zg. Jablane 11. Področje odbora za gospodarsko infrastrukturo je zelo obsežno, saj zajema izgradnjo in vzdrževanje cest, javne razsvetljave, bil sprejet štiriletni program modernizacije občinskih cest v višini 210 mio SIT. Ta program vključuje tudi projekt obnove tovarniške ceste. V letu 2003 smo se vključili v regionalni projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, za katerega bomo namenili 50 mio SIT za izdelavo projektne dokumentacije in pripravo dokumentacije za pridobitev sredstev EU, skupaj z ostalimi občinami, ki so se 1 '11 MPtf. p !i.. HE V Kungoti so položili kanalizacijo v smeri Prepoija. Foto: BT javnih površin, kanalizacije, stanovanjsko izgradnjo ter izgradnjo osnovnošolskih prostorov. V letu 2003 smo začeli z nadaljevanjem izgradnje osnovnošolskega prostora v Osnovni šoli Cirkovce za potrebe devetletke, ki bo zaključena v letu 2004. Investicijska vrednost druge faze projekta znaša vključno z opremo 390 mio SIT. Na področju vzdrževanja in modernizacije cest je vključile v projekt. Prav tako smo v letu 2003 in 2004 nadaljevali z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naselji Apače in Kungota pri Ptuju, za kateri smo v dveh letih namenili 130 mio SIT. Na področju stanovanjske izgradnje smo v letu 2003 podpisali pogodbo za izgradnjo poslovno-stano-vanjskega objekta v Kidričevem, v katerem bo 16 stanovanj in trije poslovni prostori, od tega v enem V načrtu je izgradnja vrtca v Kidričevem. Foto: RŠ poslovnem prostoru nova lekarna, dva poslovna prostora pa sta še prosta. Vrednost celotnega objekta znaša 246 mio SIT. Občina vsako leto nameni sredstva tudi za vzdrževanje javnih površin, javne razsvetljave, za kar letno obremeni občinski proračun za 28 mio SIT. V bodoče se načrtujejo večji projekti, kot so izgradnja vrtca v Kidričevem, večnamenska dvo- rana v Kidričevem, za kar je že izdelana projektna dokumentacija in izdano gradbeno dovoljenje. Prav tako bomo nadaljevali z rednimi vzdrževanji na področju cestne infrastrukture, javne razsvetljave in vzdrževanju javnih površin ter izgradnji kanalizacije. Jože Murko ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDRASTVO Ozelenitev strniščnih površin Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je stalni odbor pri občinskem svetu občine Kidričevo. Odbor šteje pet članov in obravnava razmere v kmetijstvu in sodeluje pri razvoju kmetijske proizvodnje. V odboru delujejo: Mihael Žitnik, Anton Babšek, Anton Sagadin, Milan Strmšek in Milan Unuk. Delo odbora temelji na osnovi pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike in kreditiranje kmetijstva v občini Kidričevo in letnega plana dela. Ker pa se zako-nodaja na tem področju stalno dopolnjuje, je bilo potrebno pripraviti in uskladiti novi pravilnik, ki pa smo ga v začetku letošnjega leta dopolnili z novimi ukrepi. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo si prizadeva, dati prednostni pomen določenim prioritetnim zahtevam, predvsem tistim, ki na področju kmetovanja, prijaznosti do narave ter varovalnih elementov, podpirajo okoljevarstvenost. Saj smo tako rekoč na bazenu pitne vode in naša osveščenost v sled tega mora biti prijazno in ekološka naravnanost glede pridelave in predelave na teh površinah, ki so proizvodno naravnani za eksistenco kmetovalcev. Naša naloga je, da tem projektom in zahtevam prisluhnemo in damo možnost, da se nekaterim področjem da prior- iteta sofinanciranja. Vstop v Evropsko unijo nam narekuje upoštevanje doslednosti in natančnosti pri ukrepih kmetijske politike za eventualno boljšo prihodnost na področju kmetijstva. V letu 2003 je bilo izvedenih kar nekaj intervencij in pomoči: med prvimi ukrepi je bila pomoč pri ohranjanju staleža živali ob katastrofalni suši. Nadaljnje intervencije so sledile: analiza zemlje, apnenje tal, umetno osemenjevanje, preventivno cepljenje in še drugi ukrepi. Nekaj sredstev je bilo namenjenih za izobraževanje v društvih, kot so: aktiv podeželskih žena in deklet, strojni krožek, čebelarski krožek pri OS Cirkovce in drugi. V preteklem letu je bila v glavnem zaključena zlo-žitev zemljišč ali komasacija v enem delu občine: to je projekt Dravsko polje I, ki zajema zaselke oz. KO Stražgojnca, Šikole, Staro-šince in Pongrce. Projekt je bil eden od večjih zalogajev na področju urejanja kmetijskih zemljišč po mnenju večine ljudi dobro izpeljan. Za to gre izredna zahvala celotnemu komasacijskemu odboru. Seveda se z delom komasacije nadaljuje na naslednjem področju, to je projekt Dravsko polje II, ki zajema zaselke oziroma KO Zg. in Sp. Jablane, Cirkovce, Dragonja vas in Mihovce. V glavnem je vsa dokumentacija pripravljena in pravočasno vložena pri pristojnih državnih institucijah. Čakamo samo še na odobritev projekta in financiranje. Na področju komasacije Dravsko polje I je bilo zgrajenih več kilometrov novih cest, del obstoječih pa obnovljenih. Prav tako smo ob koncu lanskega leta obnovili del poljskih cest na lovrenškem področju in z deli bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. V letu 2004 bomo tudi izvajali razne intervencije na kmetijskem področju, in sicer: - živinoreja - nadaljuje se akcija umetnega osemenjevanja govedi, svinj in drobnice. Izvajalo se bo preventivno cepljenje živali; rastlinstvo - analiza zemlje, apnenje tal se nadaljuje, novi ukrep je ozelenitev strniščnih površin, podpore povrtninarstvu in ze-lenjadarstvu ter poudarek integrirani proizvodnji. Del sredstev bo tudi na- menjen za razne druge naložbe. Poudarek je tudi na izobraževanju in udeležbi na raznih posvetih na temo smotrnejšega kmetovanja. V razvojnih programih pa je prednostni pomen ohran-j anj a in urej anj a podeželj a -vasi. Del sredstev je namenjenih tudi za kredite kmetovalcem. To je le del povzetka dela odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v letu 2003 in leta 2004. Ob koncu mojega zapisa bi še opozoril na uporabo poljskih cest, da ste uvidevni pri ohranjanju in vzdrževanju omenjenih poti pri izvozih ob oranju, brananju in drugih delih. Vzdrževanje in urejanje teh cest je velik strošek in bremeni vse nas občane. Lep pozdrav ter prijetno in prijazno kmetovanje. Predsednik odbora: Mihael Žitnik Odbori ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 11 Aktivno vpeti v družbeno dogajanje Letos na fašenku v Cirkovcah več kot 2000 obiskovalcev. Foto: BT Občinski svet je na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdil odbor za družbene dejavnosti v sestavi: Anton Leskovar, Lovrenc na Dr. polju 108, predsednik Jože Medved, Lovrenc na Dr. polju 95/a, Andrej Krneža, Sp. Gaj pri Pragerskem 37, Milena Purg, Kidričevo, Kajuhova ulica 3, Srečko Lah, Pon-grce 28/c, člani. S strani občinske uprave pokriva področje družbenih dejavnosti Zdenka Frank. Naloge, za katere je zadolžen po statutu Občine Kidričevo odbor za družbene dejavnosti, so: - obravnava vprašanja in podaja mnenja in predloge v zvezi z vzgojno-izobra-ževalno in vzgojno-var-stveno dejavnostjo, kul- turo, športom, rekreacijo, zdravstvom in socialnim varstvom, - predlaga predloge za reševanje stanovanjske problematike. V odboru za družbene dejavnosti se zavedamo odgovornosti, ki izhaja iz navedenih nalog. V letu 2004 smo si zadali veliko aktivnosti, od katerih smo nekatere že izpeljali. - Sklicali smo sestanek s predstavniki vseh športnih in kulturnih društev z namenom tesnejšega sodelovanja ter jim predlagali, da ustanovijo svojo športno zvezo in zvezo kulturnih društev - Pogovoril sem se z ravnatelji obeh osnovnih šol in vrtca ter se tako seznanil s problematiko in aktivnostmi v osnovnih šolah ter vrtcu. - Dali smo pobudo o nakupu večnamenskega šotora ter pri nakupu tudi aktivno sodelovali. - Prevzeli smo organizacijo prireditve občinskega praznika v letu 2003 in ga v sodelovanju z PGD Šikole izpeljali. - Sodelovali pri izvedbi fašenka 2004. Kot govori rek: "več ljudi več ve", pričakujemo predloge in ideje tudi od vseh prebivalcev občine Kidričevo, ki jih lahko pisno oddate na občinski upravi z naslovom "odbor za družbene dejavnosti". Predsednik odbora: Anton Leskovar ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOST IN DRUŠTVO INVALIDOV KIDRIČEVO Tudi letos smo uresničili skrito željo Odbor za družbene dejavnosti Občine Kidričevo na pobudo Invalidskega društva Kidričevo podaril barvno televizijo svoji občanki Sonji Meško, varovanki Zavoda za varstvo in usposabljanje Dr. Marijana Borštnarja Dornava. V okviru vsakoletne dobrodelne akcije, ki jo na pobudo Invalidskega društva vodi Odbor za družbene dejavnosti Kidričevo, so tudi letos namenili sredstva, s katerimi so kupili barvno televizijo in jo poklonili Sonji Meško, varovanki za- voda Dr. Marijana Borštnarja. Akcija, ki je nastala na pobuda Invalidskega društva, teče že tretje leto. Prvo leto so podarili računalnik, lani dvigalo. Letos so v okviri te akcije podarili barvno televizijo Sonji Meško iz Strnišča. Obiskali smo jo 13. maja 2004 skupaj s predsednikom Odbora za družbene dejavnosti Antonom Leskovarjem, članico odbora Mileno Purg, Zdenko Frank, predstavnico za družbene dejavnosti na Občini Kidričevo, predsednico Invalidskega društva Kidričevo Marto Pinterič in Sonjino mamo. Sonjina mama, še posebej pa Sonja, sta bili darila zelo veseli, saj tako ne bo več potrebno Sonji gledati televizije v dnevnem prostoru. Skupaj s svojim "cimrom" Igorjem jo bosta gledala kar iz postelje. Obisk smo združili z ogledom prostorov in dejavnosti, ki potekajo znotraj samega Zavoda. "Z akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj se v Odboru zavedamo, da je še veliko skritih želja, ki čakajo, da bodo izpolnjene. Veliko veselje je tudi videti, kako malo je potrebno za srečo, na kar vse prevečkrat pozabljamo", je povedal predsednik Odbora za družbene dejavnosti Anton Leskovar. Brigita Tetičkovič Foto: B. Tetičkovič KRAJEVNI ODBOR NJIVERCE Aktivnosti krajevnega odbora Njiverce V začetku maja 2003je bil imenovan nov krajevni odbor Njiverce s predsednikom Antonom Habjaničem ml., namestnikom predsednika Darjanom Lampičem, odbor pa sestavljajo še Simon Valentan, Boštjan Milošič in Marija Podgoršek. Potrebno je poudariti, da se krajevni odbori ustanavljajo zaradi zadovoljevanja lokalnih interesov in določenih skupnih potreb krajanov. Poglavitna naloga krajevnih odborov je, da dajejo mnenja in ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena. Delo krajevnih odborov je torej predvsem lokalno naravnano, njihova realizacija pa j e na žalost skoraj v celoti odvisna od občinskega sveta. Krajevni odbor Njiverce se s svojim delovanjem zavzema za uresničitev mnogih projektov, med njimi so tudi takšni, ki izhajajo že iz delovanja prejšnjih odborov. Med najpomembnejše gotovo spadata izgradnja športnega igrišča v Njivercah ter preplastitev in razširitev ceste Njiverce-Šikolska cesta. V prvem primeru seje postopek ustavil, ker je zemljišče, predvideno za igrišče, z zazidalnim načrtom opredeljeno za stanovanjsko gradnjo, zato brez spremembe le tega ni možno urejati nobenega igrišča. S sprožitvi- jo postopka za spremembo zazidalnega načrta je bil dosežen premik iz mrtve točke in bo v kratkem prišlo do javne razgrnitve projekta, tako je še v tem letu realno pričakovati ureditev potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V drugem primeru pa je problem v tem, daje omenjena cesta last občine Hajdina, ki je nima interesa vzdrževati in urejati, ker ne služi za pretežno uporabo njihovim občanom. Podobna ugotovitev velja za cesto na Zgornji Hajdini (cesta v Kozji vasi), ki pa je last občine Kidričevo, to cesto je kljub temu preplastila občina Hajdina. Iz tega izhajata dve rešitvi: ali urediti prenos lastništva obeh cest, kar je dolgotrajen postopek, ali pa doseči dogovor med občinskima upravama o sofinanciranju projekta. Pogovori so že v teku, tako da lahko v kratkem pričakujemo rešitev. Krajevni odbor Njiverce si prizadeva tudi za ureditev železniškega prehoda v vasi Njiverce z zapornicami oziroma vsaj s svetlobno signalizacijo. To je zelo drag projekt, saj je vrednost nabave celotne opreme z zapornicami od 35 do 40 milijonov SIT, poleg tega pa še samo vzdrževanje prehoda stane letno 1 milijon SIT, zato se vse bolj razmišlja o podvozu ali nadvozu železniškega prehoda. Odboru za gospodarsko infrastrukturo smo podali pobudo, da stopi v kontakt z Direkcijo za železniški promet glede ureditve železniškega prehoda. Omeniti velja še zavzemanje za ohranitev kulturne dediščine na spomeniško zavarovanem zemljišču pri cerkvi v Njivercah, kjer je v prvi fazi potrebno sanirati streho stare kapele, ki je v dotrajanem stanju in pušča ter portal na vhodu na omen- Nujno je potrebno urediti železniški prehod. Foto: RŠ. jeno zemljišče, ki ga je potrebno zaščititi pred atmosferskimi vplivi. V prihodnosti pa je zaželena še osvetlitev promenade od portala do kapelice. Urediti je potrebno tudi javno razsvetljavo v vasi Njiverce in jo do železniškega prehoda dopolniti na vsak kandelaber. Pred kratkim smo na Cesti v Njiverce namestili prometne grbine (ležeči policaji), ki so omejile hitrost vozil. Zeleno pa je tudi asfaltiranje ceste od zadnje hiše za železnico (Friderik Podgoršek) skozi gozd do križišča s cesto v Dražence. "Ležeči policaji" so umirili promet. Foto: BT Za uresničitev začrtanega plana dela bo potrebno vložiti še veliko truda in energije, zaenkrat j e bila realizirana le postavitev cestnih ogledal na nepreglednih križiščih v Njivercah, dodali pa smo tudi svoj delež pri sprejemu odloka za plačilo nadomestila za stavbna zemljišča. Pomembno je, da krajevni odbor pri prizadevanjih za uresničitev zadanih ciljev ne ostane sam. Potrebno je sodelovanje in podpora širše javnosti, kajti samo na tak način projekti dobijo primerno težo in jih je možno speljati skozi občinski svet. Prihodnost našega kraja je v največji meri odvisna od nas samih - krajanov Njiverc, koliko smo pripravljeni prispevati in se angažirati za lepše in varnejše urbano okolje. Za krajevni odbor Njiverce, Anton Habjanič ml. KRAJEVNI ODBOR KUNGOTA PRI PTUJU Kanalizacija, asfaltne preplastitve, javna razsvetljava... Krajevni odbor Kungote pri Ptuju v sedanji sestavi je bil konstituiran dne 26. 05. 2003, kjer je bila Marija Vindiš izvoljena za predsednico odbora in Drago Metličar za podpredsednika. Ostali člani odbora so: Alojz Požgan st., Tomislav Intihar in Milan Kirbiš. Na tem sestanku smo se seznanili z deli, ki nas čakajo v naslednjem obdobju in si zastavili plan dela. Dela pri pripravi izgradnje kanalizacije v vasi potekajo že nekaj časa, pripravljeni so projekti izvedbe in odločeno je, da kanalizacija poteka od začetka drevoreda pa do konca vasi ob cesti v Prepolje. Na tem deluje bilo stanje asfaltne obloge na cesti izredno slabo in so bile v jeseni vgrajene cevi kanalizacije, sedaj pa poteka obnova asfaltne obloge. Prav tako je bila obnovljena asfaltna obloga od Gerečje vasi do Kungote. mimo naše vasi, čeprav je še pred leti veljalo, da razen poteka ob kanalu in blizu sedanjim prometnim potem ni nobena varianta primerna in ne vzdrži strokovne presoje. Sedaj je postalo nemogoče mogoče in še to najbolj primerno. V vasi je bil ustanovljen iniciativni odbor za spremljanje aktivnost okrog izgradnje avtoceste. Prav tako je občinski svet Občine Kidričevo na svoji seji prvotno zavrnil predlagano varianto poteka H2, potem pa na ponovljeni seji dne 20. 11. 2003 spremenil prvotno odločitev in potrdil potek po varianti H2. V začetku leta 2004 je bila delno urejena tudi javna razsvetljava z namestitvijo dodatnih svetil, kar je izboljšalo osvetljenost po celotni vasi. Manjka še zgornji sloj asfalta. Foto: BT v prihodnosti še opraviti, so: - ureditev nevarnih križišč, zagotoviti umiritev prometa in namestitev prometnih znakov in ogledal, - izvesti toplotne izolacije stropa v krajevnem domu, ureditev mladinske sobe in stolov, - ob nadaljevanju izgradnje pločnikov urediti tudi javno razsvetljavo, Naloge, ki jih bo potrebno _ ureditev igral in igrišča ter namestitev košev za smeti, - asfaltirati dele cest k hišam, ki so javnega značaja. To je le del nalog, ki jih je, oziroma jih mora opraviti krajevni odbor. Seveda pa je vse odvisno od sodelovanja krajanov in predvsem občine, župana in svetnikov, ki razporejajo denarna sredstva. Milan Kirbiš Vas Kungota pri Ptuju spada pod cerkveno faro Hajdina, kjer vsako leto ob farnem prazniku Sv. Martinu izberejo kletarja leta. Priprave in organizacija za kletarja leta vsako leto poteka v drugi vasi in iz tiste vasi je tudi kletar. Tako je v letu 2003 Krajevni odbor Kungota pri Ptuju sodeloval pri izbiri kletarja in organizaciji. V jeseni leta 2003 smo se veliko ukvarjali s potekom bodoče avtoceste, ki poteka Poleg vseh naštetih je potrebna popravil ali preplastitve še marsikatera cesta. Foto: BT 14 Krajevni odbori / Civilna iniciativa KRAJEVNI ODBOR LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Večnamenski objekt v Lovrencu na Dr. polju Na konstitutivni seji odbora Lovrenc na Dravskem polju, ki ga predstavljamo: Jože Peršuh, Župečja vas l/d, Franc Zafošnik, Pleterje 28, Janez Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 121/d, Stanislav Rihtarič, Lovrenc na Dr. polju 81/e in Zvonko Erbus, Pleterje 35, smo za predsednika krajevnega odbora izvolili Jožeta Peršuha, za namestnika predsednika krajevnega odbora pa Stanislava Rihtariča. Na tem mestu naj bi stal večnamenski objekt. Foto: BT Člani krajevnega odbora smo se seznanili s programom dela krajevnega odbora Lovrenc na Dr. polju v prejšnjem mandatu in ugotovili, daje program dela v veliki meri realiziran. Sprejeli smo program dela za leti 2003 in 2004, ki pa mora temeljiti na izvedenih projektih celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki se je izdelal v letu 2002. Glavne aktivnosti, ki smo si jih zadali, da jih realiziramo v letu 2004: - izgradnja večnamenskega objekta v Lovrencu na Dr. polju. Objekt bo služil predvsem za potrebe športa (slačilnice, umivalnice, sanitarije in pisarna), vendar bo na razpolago tudi ostalim, predvsem OS Lovrenc za potrebe športnih aktivno-sti kakor tudi ostalim društvom. - ureditev središča vasi v Župečji vasi, - preplastitev večjih cest na območju Lovrenca vključno z ureditvijo razsvetljave na celotnem območju, - ureditev žarnega zidu na pokopališču v Lovrencu na Dr. polju, - ostale aktivnosti, predvsem s področja varnosti v cestnem prometu in urejanju okolja. Na koncu naj omenimo, da je program želja v letu 2004 zelo obširen in ga morda ne bo mogoče v celoti realizirati, vendar vam zagotavljamo, da se bo odbor trudil po najboljših močeh, da jih kar največ realizira! Stanko Rihtarič Forum proti sežigalnici v Kidričevem Prvega decembra 2003 smo v Kidričevem ustanovili "Forum proti sežigalnici v Kidričevem" (FPSK), ki nadaljuje delo CIPSa in ga sestavljajo civilne iniciative, nevladne organizacije, društva, zveze in sorodne organizacije kakor tudi posamezniki iz širše javnosti, s katerimi delimo prepričanja in argumente o nesmotrnosti izgradnje sežigalnic bodisi v celotnem slovenskem prostoru ali ožjem: v občini Kidričevo. Trenutno FPSK sestavljajo civilna iniciativa proti sežigalnici v Kidričevem (ČIPS), Zeleni Slovenije, Umanotera - fundacija za trajnostni razvoj, Dea Klub, Zofijini ljubimci -društvo za razvoj humanistike. Kot samostojen subjekt se "Forum proti sežigalnici v Kidričevem" vključuje v sorodne koalicije, zveze in organizacije s podobnim poslanstvom bodisi v Sloveniji ali tujini. Trenutno je "Forum proti sežigalnici v Kidričevem" vključen v "Koalicijo za trajnostni razvoj ravnanja z odpadki". Med številni argumenti proti sežigalnicam omenimo le tiste, ki govorijo njihovi nevarnosti za človekovo zdravje. Sežigalnice prispevajo večino emisij kar-cenogenih dioksinov v okolje: na Japonskem 93 odstotkov, v Švici 85 odstotkov, v Veliki Britaniji 79 odstotkov in na Danskem 70 odstotkov. Enako velja za težke kovine. Francosko ministrstvo za okolje ocenjuje, da so dioksini v Franciji krivi za prezgodnjo smrt od 1800 do 5200 ljudi letno. The Guardian je letos 17.1.2003 poročal, da več kot tretjina Britancev dnevno zaužije ali vdihne maksimalno dnevno dozo dioksina (2 pikograma). Nadalje je študija fran- coskega Državnega centra za neodvisne informacije (CNI-1D), objavljena januarja 2003, ki je zajela 70 francoskih sežigalnic, pokazala, daje populacija izpostavljena tveganjem za nastanek anomalij kromosov in posledično deformacij obraza, ledvic in spola: julija 2003 so v dodatnem poročilu napisali, da so našli deformacije pri 200 otrocih zgolj v eni od pokrajin (Rhone-Alpes) v zadnjih 10 letih, odkar so tam postavili sežigalnice (vir: www.cniid.org). Po raziskavi WHO mleko evropskih mater vsebuje 24-144-krat preseženo dovoljeno dozo dioksinov. Po podatku Osnutka ocene o dioksinu EPA v ZDA povprečna ameriška mama podoji svojemu dojenčku v prvih 25 dneh življenja celotno dopustno dozo dioksinov. Slovenija je edina evropska država, ki še nima študije o količini dioksina v materinem mleku. Ob dioksinih in furanih so tu še nevarni učinki težkih kovin: živo srebro, svinec, kadmij, arzen, krom in berilij. Pepel, vzet iz filtrov v dimniku, vsebuje velike koncentracije toksikov. Količina pepela je običajno 30 odstotkov teže odpadkov, ki so bili sežgani (znan je primer iz Anglije, kjer so ga primešali in z njim tlakovali stezne poti v parku, nato pa odkrili za 600-krat presežene koncentracije dioksina). "Forum proti sežigalnici v Kidričevem" je v več krajih po Sloveniji in v tujini (nedavno tudi v Državnem zboru) predvajal svoj dokumentarni film "Tiha smrt" (dolžina 80 minut), ki govori o argumentih proti sežigalnici. Forum ima tudi svojo spletno stran: www.forumprotisezigalnici.net. Bogdan Škafar Okolje in prostor PIŠE SLAVKO FEGUŠ 15 Stanje okolja v občini Kidričevo Kaj je okolje? "Okolje je vse tisto, kar organizem obdaja, živi in neživi dejavniki. S stališča človeka je okolje mnogo več kot le hrana, voda, zrak, svetloba in prostor, so tudi odnosi med živimi bitji, ki jim pravimo Homo sapiens, in vsem tistim, kar so ti ustvarili. Okolje človeka je narava z vsemi svojimi danostmi in vsem, kar je ustvaril ali pa uničil človek" (Perenič, 1993) 1. Uvod Dravsko polje je brez dvoma eno najbolj urbaniziranih in kmetijsko intenziviranih območij v Sloveniji. Pokrajina seje v zadnjih nekaj desetletjih korenito spremenila, zaradi svojih naravno-geografskih značilnosti pa je Dravsko polje in s tem občina Kidričevo izredno občutljiv življenjski prostor. Pokrajino so v preteklosti najbolj spremenile obsežne regulacije, melioracije in komasacije. Nekdanji Greti, obsežni močvirski predeli, so v celoti izginili, predvsem na račun pridobivanja novih kmetijskih površin. Tako od prvobitne pokrajine ni ostalo praktično ničesar, razen majhnih drobcev, sicer izredno pomembnih habitatov za rastline in živali. Svoj delež pa je pri preoblikovanju in spreminjanju okolja, predvsem v negativnem smislu poseganja v prostor in njegovo onesnaževanje, prispevala tudi industrija. Le-ta je v tem prostoru pustila in še pušča svoje sledi pri obremenjevanju življenjskega okolja naše občine, širšega Dravskega in Ptujskega polja. Okoljsko problematiko povečuje tudi lega občine, ki je pomemben prostor križanja prometne infrastrukture. Prehodnost in odprtost občine ter gostota prometa je eden od pomembnih elementov, da se v tem okolju pušča ogromno odpadkov, ki jih k nam načrtno prinašajo in puščajo prebivalci drugih občin in širšega okolja. Na ta način v našem prostoru nastajajo nova divja odlagališča. Zaradi specifičnosti prostora posegi v našem okolju terjajo izredno odgovorne posege. Vsi posegi morajo temeljiti na načelih trajnostnega razvoja, za naše okolje so to predvsem: spoštovanje življenja in skrb zanj, izboljšanje kakovosti življenja, ohranjanje pestrosti življenjskega okolja, spremeniti osebni odnos in ravnanja, skrbeti za lokalni in nacionalni okvir povezovanja razvoja z ohranitvijo narave. V našem okolju moramo za realizacijo teh načel posvečati pozornost predvsem industriji, naseljem, kmetijskim in pašnim površinam, gozdnim zemljiščem ter vodam. Kako ukrepati in čemu dati prednost, je naloga odgovornih v lokalni skupnosti, predvsem pa odgovornost vseh občanov. 2. Organiziranost varstva okolja Na področju varstva okolja v občini so pristojnosti razdeljene med Občino Kidričevo in koncesionarje za izvaja-nje javnih služb. Občina skrbi za pripravo predpisov in strokovnih podlag za različne dejavnosti, to je tiste, ki so povezane z okoljem, ter vodi investicije po sprejetih načrtih investicij v infrastrukturo na področju okoljske problematike. Za zbiranje in predelavo odpadkov skrbi podjetje Čisto mesto, Komunalno podjetje Ptuj pa skrbi za redno spremljanje kakovosti pitne vode in izvajanje ukrepov za zmanjšanje obremenjevanja iz okolja v vodovarstvenih pasovih. V občini bi bilo potrebno zaradi velikega števila kršenj okoljskih standardov in predpisov s strani gospodarskih subjektov in občanov, povečati pristojnosti in učinkovitost občinskega inšpektorja ter zaostriti kazensko odgov- ornost. 3. Ekonomske zmožnosti občine Investicije občine v okoljsko infrastrukturo in reševanje okoljske problematike so v skladu s finančnimi zmožnostmi. Občina sproti rešuje zahteve okoljskih predpisov, ki jih nalaga zakonodaja s tega področja, veliko naporov pa vlaga v reševanje pro-blematike divjih odlagališč, ki jih je v naši občini zaradi njene specifike (kot prometno prehodna občina) zelo veliko. Divja odlagališča pomenijo izredno veliko breme v našem okolju, tako zaradi njihovega vpliva na zdravje ljudi, živali in rastlin, kot tudi na estetski videz našega okolja. Osebno menim, da postaja problematika divjih odlagališč eden od najpomembnejših problemov občine, ki bo v prihodnje zahteval vedno več sredstev, ki so namenjena za področje varstva okolja. 4. Izobraževanje in informiranje javnosti Za področje obveščanja javnosti je zadolžena občinska uprava in Odbor za varstvo okolja ter požarno varnost. Informiranje javnosti se vrši preko spletne strani, kabelskega omrežja, časopisa Ravno polje, s plakati in zloženkami. Največ 16 Okolje in prostor se občane obvešča o poteku akcij v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov, zbiranja nevarnih odpadkov, odvozu odpadnih avtomobilov in spomladanskem čiščenju okolja ... Pri tem sodelujemo z vrtci in šolami na področju občine. Problem se kaže v nezadostnem odzivu javnosti, dela gospodarskih subjektov in kmetijstva pri vključevanju v segment okoljske pro-blematike. Prav tako bo potrebno mnogo več aktivnosti nameniti področju izobraževanja naših občanov. 5. Sodelovanje z drugimi občinami Občina Kidričevo je z ostalimi obči-nami povezana v Skupno občinsko upravo s sedežem v Mestni občini Ptuj. Skupna občinska uprava izvršuje upravne naloge na področju urejanja prostora, varstva okolja, gospodarske infrastrukture in inšpekcijskega nadzora. Skupna občinska uprava na področju varstva okolja skrbi za pripravo predpisov s tega področja in nudi strokovno pomoč ter izvaja projekt regijske deponije komunalnih odpadkov in organizira nadzorno službo za področje varstva okolja. Zaradi različnih pogledov in sodelovanja različnega števila občin v posameznih sektorjih SOU prihaja večkrat do problemov pri urejanju in financiranju reševanja okoljskih problemov. Z novo regionalizacijo, povezo-, vanjem občin ter drugačnim način- Glavna industrijska cona je področje Taluma. Foto: BT om financiranja, bodo uspešne predvsem tiste občine, ki se bodo povezovale, in tako učinkoviteje reševale okoljske probleme in komunalno infrastrukturo. Na ta način bo tudi lažje pridobiti sredstva za sofinanciranje okoljskih projektov. 6. Gospodarstvo Kmetijska dejavnost Kmetijska dejavnost je močno prisotna, čeprav je večina aktivnega prebivalstva zaposlena v sekundarnem in terciarnem sektorju. Za občini je značilno polikulturno kmetijstvo. V novejšem času je dana prednost živinoreji, kjer je mlečna govedoreja prehitela tradicionalno svin-jerejo ... S tem seje povečal delež krmnih rastlin, posebno koruze. Pomembna je pridelava sladkorne pese za tovarno v Ormožu. Na področju občine je vrsta farm za vzrejo piščancev in prašičev. Zaradi intenzivnosti kmetijske proizvodnje in nepoznavanje okoljskih predpisov ter nespoštovanja le teh je v občini okolje občutno obremenjeno. Glavne negativne posledice so izpiranje nitratov in fitofarmacevtskih sredstev v podtalnico in neprijetne vonjave. Zasebni kmetovalci so nekoliko slabše informirani o omejitvah za kmetovanje. Podatki kažejo, da v 55 % kmetje pretirano gnojijo (za Slovenijo je dušikova bilanca pozitivna + 64kgN/ha). Do sedaj so bile izvedene sistematične raziskave onesnaženosti tal na ob- močjih. ki obsegajo približno 13 % ozemlja Slovenije. Dovoljene vsebnosti težkih kovin (cink, kadmij, svinec) so presežene na lokacijah v okolici industrijskih središč (na območju Celja, na nekaterih lokacijah v okolici Maribora in Jesenic). Sekundarne in terciarne dejavnosti V občini je 52 gospodarskih družb z 2234 zaposlenih. Gospodarske dejavnosti, ki zaposlujejo največ delavcev: Tekstilna industrija je v Občini Kidričevo v primerjavi z drugimi dejavnostmi slabo razvita. Prevladujejo manjši samostojni podjetniki, ki zaposlujejo malo delavcev. Predelava usnja, krzna in galanterije V tej dejavnosti je kar nekaj gospodarskih družb, ki lahko enakovredno konkurirajo drugim večjim podjetjem. Pri tem velja izpostaviti Šivanje usnjenih izdelkov Schmidt, kot drugo najhitreje rastoče pod- jetje v Sloveniji, in Usnjeno galanterijo Bas. Proizvodnja in predelava aluminija Ta dejavnost je v Občini Kidričevo prisotna že preko 50 let in je ves čas zaposlovala pretežni del delavcev s tega območja. Glede na tehnološki razvoj je Talum, d. d., ena največjih in najrazvitejših družb merjena v evropskem merilu. Podjetja, ki pa niso vezana na direktno proizvodnjo aluminija, a opravljajo zanj služnostne dejavnosti, so Vargas AL, Pralik, Lego-A, Skat ... Tukaj je potrebno izpostaviti tudi Alimal, Okat in Intra-eksip urocast. Vsa našteta podjetja tako ali drugače oblikujejo in predelujejo aluminij v polizdelke in končne izdelke. Strojegradnja je slabo razvita, kar se vidi po številu podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Omeniti velja Servis obdelovalnih strojev, kovinos-trugarstvo s. p. Kovinska in predelo- Okolje in prostor / Stranke sporočajo 17 valna industrija. Tehnologija je na visoki ravni, saj je prenesena iz tujine, tako da zavzema ta dejavnost visoko mesto. Je ena izmed razvitejših. Tukaj moramo izpostaviti AP-PRO in Vulkanizerstvo Tomanič. To sta podjetji, ki nudita precej delovnih mest. Storitve so v občini ustrezno zastopane, svojo dejavnost pa predvsem opravljajo avtoprevozniki. Vse vrste servisov in trgovin nudijo ustrezne usluge tukajšnjim prebivalcem. Glavna industrijska cona je področje Taluma, sicer pa v občini ni posebne obrtne cone. Zaradi razkropljenosti se pojavljajo težave v smislu varovanja okolja, kot so onesnaževanje voda, problem posebnih odpadkov (mesna predelava ...), odlaganje odpadkov na divja odlagališča, primerno skladiščenje in shranjevanje ter odstranjevanje. Turizem in rekreacija Turizem v občini ni področje prioritete. Občina nima posebnih kulturnih zna- menitosti, čeprav je nekaj elementov opredeljenih kot posebni kulturni pomen. Aktivnosti se kažejo tudi na področju ohranjanja etnološke tradicije. Premik se kaže tudi na področju naravne dediščine, saj so v teku aktivnosti za ohranitev nekaterih naravnih habitatov kot varovana področja. V občini pa so že zavarovana posamezna drevesa in gozd kot naravni spomenik. Kot rekreacijski, predvsem pa učno-vzgojni vidik koriščenja naravnih vrednot se kaže tudi v možnostih priprave gozdnih učnih poti. ki jih nudijo nekatere gozdne površine in nekdanje gramoznice. Občina Kidričevo z velikim številom športnih igrišč in drugih rekreacijskih površin nudi obilo možnosti rekreacijske in športne aktivnosti. Ta segment dejavnosti našega okolja ne obremenjuje. Slavko Feguš (se nadaljuje) Občinski odbor N.Si Kidričevo Krščanska ljudska stranka Kakšno je trenutno stanje v N.SI Kidričevo? Zbor članstva stranke, ki je bil 3. aprila v Zg. Jablanah, je uspel. Gostili smo državnega poslanca Alojza Soka, ki je odgovarjal na vprašanja "Pasti in priložnosti kmetovanja po 1 .maju v EU skupnosti". Ugotovili smo, da bi morali članstvo v N.Si v občini Kidričevo pomladiti. Zakaj? Evropa je pred vrati in potrebno bo drugačno politično razmišljanje. Člani N.Si Kidričevo smo odprti za mlajšo populacijo, in to predvsem za študente, delavce, obrtnike, kmete, izobražence, gospodarstvenike in obstaja tudi prostor za upokojence. 00 N.Sl Kidričevo je predlagal za volilno listo v KGZS dva kandidata. Na nivoju občine Kidričevo bomo podpirali projekte, ki prinašajo napredek vsem občanom občine. Planirane aktivnosti OO N.SI Kidričevo v letu 2004 Pomagali bomo v volilni kampanji za volitve v KGZS, evropski parlament in državni zbor RS. Ob dnevu državnosti v juniji bomo organizirali 6. tradicionalni izlet. 26. 6. 2004 potujemo med naše rojake na avstrijsko in slovensko Koroško. Tako bomo izpolnili obljubo, ki smo jo dali pred šestimi leti, da bomo obiskali vse slovenske pokrajine. Vabimo vse svoje člane, simpatizerje, ostale občane drugih političnih prepričanj in dobre prijatelje, da se udeležite izleta. Otroci do 15. leta starosti imajo v spremstvu staršev zagotovljeno brezplačno vožnjo. Pretok informacij v občini Kidričevo V politični stranki N.Si smo veseli, da bo po dveletnem premoru ponovno izšlo občinsko glasilo Ravno polje. V stranki N.Si mislimo, da si naši občani zaslužijo temeljito informacijo o življenju v posameznih sredinah naše občine. Odgovorni urednici želimo mnogo sreče pri urejanju občinskega glasila. Urednici zagotavljamo, da bodo prispevki N.Si strpni in ne žalujoči za katero koli opcijo političnega razmišljanja. OO N.Si Kidričevo N Si Nova Slovenija DESUS - demokratična stranka upokojencev Slovenije V sodelovanju z društvi upokojencev v občini Kidričevo (Cirkovce, Kidričevo in Lovrenc na Dr.polju) smo v oktobru 2001 ustanovili stranko DESUS - občinski odbor Kidričevo. Na ustanovnem občnem zboru v Lovrencu na Dr. polju se je zbralo veliko upokojencev. Vabilu sta se odzvala Ivan Sisinger in Ivan Kebrič - poslanca v državnem zboru - in nekaj predstavnikov sosednjih občinskih odborov DESUS, ki so imeli ustanovne zbore že pred nami. Izvolili smo 9-članski izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Za predsednika občinskega odbora smo izvolili Srečka Laha, za podpredsednika pa Franca Rajha. V letu 2002 smo se včlanili v pokrajinski odbor DESUS Ptuj-Ormož. V letu 2002 smo bili zelo aktivni. Želja je bila, da se udeležimo volitev v občinski svet. Kljub bornim finančnim sredstvom smo organizirali predvolilno kampanjo in sestavili kandidatni listi. S po- močjo nekaterih zelo zavzetih posameznikov smo organizirali nekaj zborovanj, ki so bila dobro obiskana. Volilni štab si je zadal cilj, da bi dobili dva svetnika (po enega iz vsake volilne enote). Rezultat volitev je pokazal, da smo dobili enega svetnika, in sicer Srečka Laha, ki sedaj zastopa obe volilni enoti, vendar bi bilo mnogo lažje dosegati želje upokojencev, če bi imeli dva svetnika - toda žal smo bili premalo povezani, predvsem v volilni enoti 1 (Kidričevo). V občinskem odboru DESUS Kidričevo je včlanjenih 60 članov. Sedež stranke je na naslovu DU Kidričevo, Cesta v Njiverce 1, 2325 Kidričevo. Vabljeni k sodelovanju in članstvu v Občinskem odboru DESUS Kidričevo - stranki vseh generacij. Lepo pozdravljeni! Predsednik Občinskega odbora DESUS Kidričevo, Srečko Lah SMS LO Kidričevo strankamladihslovenije S s www.sms.si Stranka medgeneracijskega delovanja Stranko mladih lokalnega odbora Kidričevo smo ustanovili 5. marca 2004 v Domu krajanov Apače. Predsednica mag. Silvestra Klemenčič, podpredsednik Goran Bezjak, tajnik, Uroš Požgan. Članici Ankica Logar in Matejka Pišek. Častno razsodišče: predsednica Sanja Sitar, člana Blaž Debeljak in Robert Slamberger " Če DANES ne ve, kaj bo počel JUTRI, bo POJUTRIŠNJEM prepozno!" ZATO je potrebno organizirano vstopiti v politično sfero in sokrojiti svojo prihodnost. Dovolite, da naštejemo vsaj nekaj nalog oz. projektov, ki se jih bomo lotili, se zanje zavzemali in jih strokovno izvajali: Varstvo otrok v času počitnic in ob vikendih, organiziranje socialnega servisa (zlasti za starejše občane), formiranje Lokalnega mladinskega sveta, posodabljanje informiranosti vseh občanov (enakovredno), lokalni odprti telefon za mlade v stiski in Varuh (zagovornik) mladih, mladinske delavnice in predavanja z najrazličnejšo tematiko, pospeševanje zadovoljevanja primarnih in sekundarnih potreb občanov, seznanjanje z možnostmi aktivne politike zaposlovanja (z novostmi), projekti zadrževanja oz. preprečevanja "bega možganov" iz občine, utrjevanje lokalnega in nacionalnega interesa z vključevanjem v evropske tokove, projekte ... (pomoč pri iskanju in črpanju sredstev iz evropskih in državnih skladov), nudenje prve socialne pomoči ali "potrkati na prava vrata ob pravem času"; itd. Najaktualnejše aktivnosti, ki smo jih v tem kratkem času od ustanovitve že, ali pa jih bomo izvedli v času izhaja-nja lokalnega glasila so: organizacija 1. Šahovskega turnirja za občinskega prvaka (ŠOP-2004), izvedba tematskega predavanja o prepovedanih drogah in o raku na dojki, praznovanje vstopa v Evropsko unijo z nosilko liste Stranke mladih Sloveni-je+Zelenih Slovenije za evropski parlament mag. Alenko Paulin, zbiranje sredstev za promocijo volonterskega socialnega servisa v Kidričevem (ob tem se vsem, ki ste ta projekt podprli iskreno zahvaljujemo), pogajanja v zvezi s prostorom za mlade ... S programom vključevanja mladih bomo zagotovo uspeli, KER: "Brez pravih informacij o stanju v občini NI RAZVOJA, brez natančnih načrtovanj NI USPEHA, brez pravočasnega vključevanja mladih v odločanje NI BODOČNOSTI, ne v kraju, ne v državi, ne v svetu!" SMS LO Kidričevo mag. Silvestra Klemenčič Z Novo vodstvo OO LDS Kidričevo LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Na volilni konferenci, dne 23. 1. 2004, je občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije (OO LDS) Kidričevo izvolil nov izvršno odbor, ki ga sestavljajo naslednji člani: predsednik Zoran Žunko, podpredsednik Jože Murko, podpredsednica Milena Purg, sekretar Anton Habjanič ml., člani Branko Valentan, Nada Trstenjak, Silva Hertiš. Nov izvršni odbor se zahvaljuje dosedanjemu vodstvu za produktivno delo, saj je OO LDS Kidričevo na zadnjih občinskih volitvah dosegel najboljši rezultat. V občinskem svetu ga zastopa šest svetnikov, sklenjena je tudi koalicija med LDS, SLS in DESUS, ki predseduje Odboru za gospodarstvo, Odboru za kmetijstvo in Odboru za gospodarsko infrastrukturo, njeni svetniki pa vodijo tudi KVIAZ (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) ter ostale pomem- bne funkcije v komisijah in odborih. Iz vrst LDS izhaja tudi podžupan občine Kidričevo Jože Murko. Volilni rezultat je dobra spodbuda za nadaljnje delo, hkrati pa velik izziv za novo vodstvo OO LDS Kidričevo, v kolikor želi na prihodnjih volitvah ponoviti dosežen rezultat. Vsekakor se bo novo vodstvo zavzemalo, da bi stranko LDS v občini Kidričevo še okrepilo, predvsem pa ustvarilo pogoje za izpolnitev predvolilnih obljub volivcem. Možnost za dokazovanje se ponuja že v letošnjem letu, saj so pred nami najprej volitve v evropski parlament, v jeseni pa še državnozborske volitve. Za OO LDS Kidričevo, Anton Habjanič ml. V LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE _____________________________y Ustanovni zbor LO MLD Kidričevo V petek, 16. 4. 2004, je v dvorani doma krajanov Apače potekal ustanovni zbor Lokalnega odbora Mladih liberalnih demokratov (LO MLD) Kidričevo. Med približno 40 udeleženci ustanovnega zbora so se povabilu odzvali tudi naslednji ugledni gostje: predsednik MLD, g. Stane Štraus, poslanec v državnem zboru in nosilec LDS-ove liste za volitve v evropski parlament Jelko Kacin, predstavnica Liberalnih demokratov Združenega kraljestva Jennifer Shavvnesee, poslanec v državnem zboru Anton Butolen, poslanka v državnem zboru gospa Lidija Majnik, predsednik OO LDS Kidričevo Zoran Žunko, ki so s svojo prisotnostjo in vzpodbudnimi besedami prireditvi dali še dodatno težo. Novoizvoljeni IO LO MLD Kidričevo sestavljajo naslednji člani: predsednik Anton Habjanič, podpredsednik Leon Kaučevič, sekretarka Romana Bosak, člani Marko Jaušovec, Boštjan Milošič, Damjan Kmetec in Boštjan Krivec. MLD je mladinska organizacija, podmladek politične stranke Liberalne demokracije Slovenije, ki ima namen aktivno posegati predvsem na področja, ki zadevajo mladino. Tako je z namenom ustvariti okolje in pogoje za osebni razvoj mladih tudi v občini Kidričevo prišlo do ustanovitve lokalnega odbora MLD. Mladi liberalni demokrati in demokratke Kidričevega bomo gradili na odnosih, vezeh, sodelovanju, na medsebojni pomoči in toleranci. Vse skupaj z namenom, da bi druženje mladim dalo občutek, da delajo nekaj dobrega zase, da so zadovoljnejši ter da jim druženje prinese tisti nevidni dar, ki ga čutimo v sebi kot mir, zadovoljnost, skladnost, da gredo skozi življenje z večjim optimizmom in zaupanjem vase. Zato bomo gojili čimveč različnih dejavnosti. Predsednik LO MLD Kidričevo: Anton Habjanič ml. Zeleni Slovenije Temelj, na katerem Zeleni Slovenije gradimo prihodnost slovenske družbe, je trajnostni razvoj in iz njega izhajajoča kakovost življenja. Trajnostni razvoj tvorijo trije razvojni stebri: ekonomski, družbeno-socialni in okoljski. Zeleni Slovenije svojo vlogo vidimo predvsem v skrbništvu nad okoljskim področjem. Glede na to, daje občina Kidričevo izrazito industrijsko usmerjena, se nam zdi še toliko pomembneje, da smo Zeleni Kidričevega v naši občini vedno aktiven odbor. Tako smo v lanskem in tekočem letu izvedli kar nekaj okoljskih akcij: - Lani jeseni smo prav v Kidričevem ponovno obudili aktivo mlade Zelene Slovenije in se z njimi pogovorili o obremenjenosti okolja v Kidričevem, kjer prav v tem trenutku potrebujemo čim več podpore pri uveljavitvi izražene volje občanov na referendumu proti sežigalnici, kjer seje večina izrazila proti temu projektu. - Ves čas javno podpiramo in aktivno sodelujemo s Civilno iniciativo proti sežigalnici in smo člani Foruma proti sežigalnici. Izrazili smo se proti sežigalnicam in MOP-u predlagali moratorij na gradnjo sežigalnic v slovenskem prostoru. V svetu je že dolgo jasno, da pravilno ravnanje z odpadki zagotovo ni termična obdelava - sežig, temveč daje odpad dragocena surovina, ki jo koristno izrabljamo za ponovno produkcijo proizvodov in s tem ohranjamo vire naravnih surovin. Zato smo mnenja, da mora Slovenija čim prej in najprej začeti na samem začetku ravnanja z odpadki, to je sor- tiranju in reciklaži oz. gradnji f reciklažnih obratov, le tako se bomo enakovredno AeV/w// vključili v ravnanje z odpad- Kldncevo ki po normah evropske skup- nosti. - 6., 7. in 8. decembra 2003 smo se (od osmih članov Zelenih Slovenije) z eno članico iz odbora Kidričevo udeležili rednega srečanja Zelene federacije na Dunaju (GREENING THE CITIES IN THE EUROPEAN UNION). Zraven navezovanja stikov in povezovanja na mednarodni ravni z Zelenimi Evrope ter izmenjave koristnih informacij, smo se udeležili strokovnih delavnic, ki so se dotaknile tako ekonomskih, socialnih kot okoljskih problematik. Za nas zelo zanimive in aktualne teme so bile lokalna demokracija in problem sežigalnic v Evropi. Evropski Zeleni prav tako kot mi v Sloveniji zagovarjajo okolju prijazno ravnanje z odpadki in se z lastnimi programi aktivno udeležujejo v državnih projektih manjšanja števila sežigalnic ter pospeševanja rasti reciklažnih obratov. - V marcu smo na prvi pomladni dan, letos že devetič zapored, simbolično razdelili sadike slovenskih avtohtonih vrst dreves in tako s pomladno akcijo opozorili na pomembnost ohranjanja zelene občine. Vsem občanom občine Kidričevo želimo veliko zdravih in prijetnih dni v našem okolju, ki ga in ga bomo le s skupnimi močmi naredili in ohranjali nam prijaznega in zdravega. Za Zelene Kidričevega: predsednica odbora, Metka Sabath SDS danes in jutri *\ Slovensko demokratsko stranko v Občinskem odboru Kidričevo predstavljajo: predsednik stranke Zvonimir Holc, podpredsednika Milan Fideršek, Bogdan Škafar, tajnik Marjan Petek in blagajnik Zlatka Jeza. Člani izvršilnega odbora so Franc Frangeš, Janez Zafošnik, Drago Koren, Anton Leskovar, Stanko Meglič, Stanko Fideršek in Anton Lamberger. Nadzorni svet sestavljata Stanko Pernat in Anton Panikvar. Svetniki v Občinskem svetu Občine Kidričevo: Anton Leskovar, Anton Panikvar, Marjan Petek. SDM: Andrej Karneža. Po zadnjih občinskih volitvah smo druga najmočnejša stranka v Občini Kidričevo, iz naših vrst prihaja tudi sedanji župan Občine Kidričevo Zvonimir Holc. Kljub dokaj ugodnemu rezultatu smo v opoziciji. Delo v občinskem svetu je po začetnih težavah pri kadrovanju odborov in komisij le nekako steklo. Tako kot do sedaj bomo tudi v bodoče sodelovali z vsemi, ki se zavzemajo za uspešen in enakomeren razvoj Občine Kidričevo. Tajnik, Marjan Petek J 118. OBČNI ZBOR PGD LOVRENC Nova cisterna ob 120 letnici PGD Lovrenc "Delo opravljeno v preteklem letu nam daje vzpodbudo k sprejemanju še obširnejših planov dela kot v letu 2003, saj smo le tega v celoti izpolnili, in ne samo to, izpeljali smo celo več nalog, kot smo jih sprejeli na občnem zboru v letu 2003" je povedal predsednik PGD Lovrenc Anton Leskovar. Občni zbor v Lovrencu je popestril kulturni program, ki so ga pripravili mlajši in starejši člani društva s svojimi točkami. Zapele so nam mlade Ljudske pevke Zarje, mlade deklice so izvedle plesno točko, Matic Fišer je zaigral na harmoniko, Rok Ivančič pa nam je prebral spis Gasilski požar. Po uvodnem pozdravu je predsednik Anton Leskovar povzel uspešnost delovanja društva v letu 2003. Velika pridobitev je bil nakup gasilskega vozila za prevoz moštva znamke Mercedes Benz 211 GDI in nabava garažnih vrat. Dokončno so uredili sliko Sv. Florjana in s pomočjo občine Kidričevo prepleskali zunanjo stran gasilskega doma. Pred koncem leta pa še notranjost starega gasilskega doma in zamenjali vhodna vrata. V sodelovanju z ostalimi društvi v Lovrencu so organizirali postavitev prvomajskega drevesa s kresovanjem, sodelovali pri vseh večjih prireditvah v vasi in na "Lovrenški nedelji", takrat so namreč predali svojemu namenu vozilo za prevoz moštva, organizirali turnir v curkometu ter prireditev zaključili z veliko gasilsko veselico pod šotorom. Zadnjo nedeljo v avgustu so organizirali memorialno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal "Franca Dolenc st.", ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ekip. V mesecu požarne varnosti so organizirali dan odprtih vrat in vse obiskovalce pogostili s pečenim kostanjem in moštom. Naše najmlajše smo peljali na izlet v Terme Čatež na kopanje in jih pogostili s pizzo. Svoje poročilo za leto 2003 je končal z mislijo na prihod- nost in citatom Heldera Ca-mare: "Če nekdo sanja sam, so to sanje. Če sanjamo vsi, postanejo resničnost”. Poveljnik Branko Ivančič je povedal, da se je tudi na področju operative veliko dogajalo. Velik poudarek je bil na izobraževanju gasilcev in udeleževanju različnih tekmovanj. Plan leta 2004: udeležiti se skupne svete maše za vse gasilce GZ Kidričevo na Florjanovo nedeljo, ki sojo že izpeljali, organizirati postavitev prvomajskega drevesa na igrišču, ki so ga prav tako že izvedli, na Lovrenško nedeljo organizirati turnir v curkometu ter pripraviti prireditev za "Lovrenško nedeljo", zadnjo nedeljo v avgustu organizirati tekmovanje veteranov in veterank za memorial Franca Dolenca st., udeležiti se prireditev, proslav, vaj in tekmovanj, ki jih organizirajo druga društva v GZ Kidričevo ali izven nje ter vzdrževati ali poglabljati dobro sodelovanje med društvi, dobro sodelovati z GZ Kidričevo in delati po njenih smernicah, izobraževati naše člane na vseh možnih stopnjah in ravneh na področju gasilstva, skrbeti za brezhibno delovanje gasilske opreme, krepiti delovanje društva s pridobivanjem novih članov, prepleskati notranjost gasilskega doma, pristopiti k izdelavi novih gasilskih izkaznic, organizirati piknik za vse člane in organizirati pohod na Triglav, aktivno se vključevati pri izgradnji večnamenskega prostora v športnem parku v Lovrencu. Za investicije (nabava opreme in orodja) so v letošnjem letu predvideli 1.300.000, 00 SIT, že zdaj pa tečejo priprave za nakup novega avtomobila - cisterne, ki bi jo želeli predati namenu ob 120-letnici društva. V zaključku je župan Zvonimir Holc povedal, da glede na rezultate v društvu delajo zelo dobro in jim zaželel enakih uspehov v prihodnje. Podpredsednik GZ Kidričevo Branko Korez pa je na koncu pohvalil tudi članice, njihovo aktivno delo ter vključevanje v organe zveze. Brigita Tetičkovič, Anton Leskovar Curkomet, posebnost PGD Lovrenc na Dravskem polju. Foto: BT 8. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE KIDRIČEVO Na delo v lanskem letu smo ponosni Sredi aprila, 16. 04. 2004, so se v gasilskem domu Jablane sestali predstavniki Gasilske zveze Kidričevo in pregledali delo prejšnjega leta in naredili plan za leto 2004. Po uvodnem pozdravu je predsednik GZ Kidričevo Anton Leskovar podal skupno poročilo o opravljenem delu GZ Kidričevo za preteklo leto. Dela in naloge Gasilske zveze v letu 2003 Občni zbor gasilske zveze so organizirali v PGD Apačah, kjer so izvolili tudi nove organe gasilke maše v Kidričevem, sodelovali na gasilski paradi na Bledu ter sodelovali pri pripravi občinskega fašen-ka. Na področju operative so poleg operativnih nalog poskrbeli še za izobraževanje, strokovne ekskurzije, tekmovanja, skupne vaje ter regresiranje tehnične opreme. V preteklem letu so imeli 17 požarov v naravi, od tega 7 požarov na divjih odlagališčih smeti, 8 požarov na objektih, enkrat črpanje vode iz kletnih prostorov ob deževnem nalivu, enkrat odstranjevanje podrtega Lani je vodenje zveze prevzel Anton Leskovar. Foto: TM zveze,. Organizacijo dneva gasilcev GZ Kidričevo je v letu 2003 prevzelo PGD Starošince, na praznovanjih so se še srečali v PGD Šiko-lah na krstu gasilskega vozila GVC 16/40, v PGD Apačah na krstu gasilskega vozila GV - VI in v PGD Lovrenc na krstu gasilskega vozila za prevoz moštva. Udeležili so se Florjanove drevesa iz vozišča, enkrat zavarovanje prometne nesreče, dvakrat pa so intervenirali izven območja GZ Kidričevo, in sicer v Brunšviku ter v Stojncih. Glede na sušno obdobje niso organizirali požarne straže na našem območju, so pa povečali pripravljenost za intervencije. Med letom so izvedli 3 gasilske vaje v društvih, ki so Kijub zelo slabemu vremenu so uspešno izvedli vajo v podjetju Pleskar. Foto: BT praznovala okrogli jubilej, in sicer junija v Šikolah, julija v Starošincah in Apačah. V oktobru so izvajali razne aktivnosti: pregled hidrantov, opravljali so servis gasilnikov za gospodinjstva v občini Kidričevo ter pregledali gasilska orodišča in tehniko ter opremo, obiskali so vrtec in osnovne šole, kjer so prikazali gasilsko tehniko in opremo. Skupaj z odborom za varstvo okolja in požarno varnost so nagradili učence in otroke, ki so sodelovali z likovnimi deli na temo "MESEC POŽARNE VARNOSTI". Ob koncu so izvedli skupno zaključno vajo na objektih PLESKARJA v Kidričevem. Na področju dela komisij je bila pohvaljena komisija za del s članicami s predsednico Marijo Bauman na čelu. Na področju izobraževanja so končali z nadaljevalnim tečajem za gasilca ter pričeli z tečajem za Vodjo enote. Ob občinskem prazniku Občine Kidričevo so v Dobro je bilo izvedeno tudi tekmovanje v Šikolah, ki ga je motilo le vreme. Foto: BT ČLANICE GASILSKE ZVEZE KIDRIČEVO Tudi letos nas čaka aktivno leto Šikolah organizirali občinsko tekmovanje, ki se gaje udeležilo 43 ekip GZ Kidričevo. Na regijskem tekmovanju v Podvincih se je enoti pionirjev iz Jablan uspelo uvrstiti na državno tekmovanje. Ob vsem tem so organizirali še več tekmovanj za članice, člane in starejše gasilce. V letu 2003 so sredstva za investicije razdelili med gasilska društva, ki so nabavljali gasilska vozila, in sicer: PGD Šikole, PGD Apače in PGD Lovrenc. Prav tako so regresirali nabavo zaščitne gasilske opreme v višini 1.000.000 SIT. Plan dela za leto 2004: organizirati izobraževanja, pripraviti tekmovanja ob občinskem prazniku Občine Kidričevo, organizirati Florjanovo mašo in dan gasilca, oktobra organizirati aktivnosti po smernicah GZ Slovenije in planu poveljstva GZ Kidričevo, nuditi pomoč društvom znotraj zveze, organizirati skupno vajo za celotno zvezo, spodbuditi komisije za mladino, veterane, preventivo in zgodovino za aktivnejše delovanje, organizirati strokovno ekskurzijo in izlet za članice, udeležiti se vseh prireditev v naši in sosednjih gasilskih zvezah ter sodelovati z drugimi društvi , ki delujejo na območju Občine Kidričevo. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Brigita Tetičkovič, Anton Leskovar Komisija za delo s članicami je bila ustanovljena na prvi seji Gasilske zveze Kidričevo v letu 2003. Danes v zvezi aktivno sodeluje 100 članic, ki jih povezuje tako strokovno kot družabno druženje. Članice prihajajo iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev: PGD Apače, PGD Jablane, PGD Lovrenc, PGD Mihovci -Dragonja vas, PGD Starošinci, PGD Šikole in PGD Pleterje. Leto 2003 je hitro minilo, a smo kljub temu opravile veliko aktivnosti. Meseca aprila smo se udeležile srečanja Podravske regije, ki je potekalo na Ptuju, bile smo prisotne na Florjanovi maši, ki je bila v Kidričevem, nismo manjkale na 14. gasilski paradi na gasilskem kongresu na Bledu in aktivno sodelovale v društvih pri pripravi na veselice in druge praznike. Udeležile smo se tekmovanja na Dan gasilca v PGD Starošince, tekmovanja GZ Kidričevo, sodelovale na obletnicah prostovoljnih gasilskih društev (Šikole 110, Apače 70 let) in pri krstu gasilskega vozila v PGD Lovrenc. Prijeten dan smo preživele na našem izletu, ki smo ga organizirale junija na Koroško. Mesec november je zaznamoval Posvet za predsednice komisij za članice GZS, ki sva se ga udeležile skupaj z Majdo Leskovar. Ta že nekaj let poteka v Dobrni. V letošnjem letu smo nekaj nalog že izpeljale. 6. marca smo organizirale za vse članice strokovno ekskurzijo. Ogledale smo si PGD Ptuj, poskušale vinsko kapljico iz Ptujske vinske kleti in tako družabno proslavile naš praznik -Dan žena. Ponosno smo se predstavile na Florjanovi maši, ki je bila letos v Cirkovcah. V prihodnje bomo tako kot lani sodelovale na občinskih. pokalnih in tudi na regijskih ter državnih tekmovanjih. V jesenskem času bomo organizirale izlet. Za izvedbo so se letos odločile članice PGD Starošince. V oktobru bomo organizirale tečaj prve pomoči, v novembru pa bodo vse predstavnice nabirale znanja in informacij na Posvetu za članice - gasilke v Dobrni. Z gasilskim pozdravom -NA POMOČ Predsednica komisije za delo s članicami Marija Bauman, Brigita Tetičkovič ZDRUŽENJA MULTIPLE SKLEROZE SLOVENIJE Viceprvakinja Jožica Petrovič Prvenstvo so izvedli ob Bukovniškem jezeru. Foto: Matko Članica Ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije Jožica Petrovič, doma iz občine Kidričevo, je na letošnjem državnem prvenstvu v športnem ribolovu osvojila naslov viceprvakinje. Športna komisija Združenja multiple skleroze Slovenije je v sodelovanju s Prekmursko podružnico ZMSS v nedeljo, 25.aprila, izvedla letošnje državno prvenstvo v športnem ribolovu za posameznice in posameznike. Tekmovanje samo je potekalo ob pomoči Ribiške družine Lendava ob Bukovniškem jezeru v Občini Dobrovnik v Prekmurju. Na tokratnem prvenstvu so se izredno dobro odrezale članice Ptujske podružnice ZMSS. Iz 16 podružnic ZMSS se je državnega prvenstva udeležilo skupno 30 posameznikov, 13 tekmovalk in 17 tekmovalcev. V precej hladnem in vetrovnem vremenu so se razporedili ob startnih številkah na vzhodni obali Bukovniškega jezera. Ves čas sta jim nagajala severozahodni veter ter hladna senca in zatorej tudi ribiški ulov tekmovalkam in tekmovalcem ni bil najbolj naklonjen. Ribili so od 9. do 12. ure in vsi so si oddahnili, ko je odbilo poldne in so se lahko z vozili odpeljali v gostišče Smej v Kobilje. Tam je namreč vodstvo tekmovanja, tik pred kosilom, razglasilo rezultate tokratnega tekmovanja v športnem ribolovu. V ženski konkurenci je zmaga romala v Maribor. Zmagala je namreč članica mariborske podružnice ZMSS Kristina Hvalec. Zanjo sta se uvrstili dve članici ptujske podružnice ZMSS. Jožica Petrovič (ki je tako z 2. mestom osvojila naslov viceprvakinje!) in Jožica Tomanič, četrto in peto mesto pa sta si razdelili Vlasta Babšek iz ptujske podružnice ZMSS ter lanskoletna zmagovalka Frida Žnidar iz mariborske podružnice ZMSS. Naslov prvaka med moškimi posamezno je ubranil lanskoletni zmagovalec Anton Kaloh iz mari- borske podružnice ZMSS, drugi je bil Martin Kohek iz prekmurske podružnice ZMSS, tretji Milan Brenčič iz radgonske podružnice ZMSS. Na četrto mesto se je uvrstil Štefan Tomanič iz ptujske podružnice ZMSS, na peto mesto pa Anton Magdič iz prekmurske podružnice ZMSS. Najboljši trije v ženski in moški konkurenci so prejeli pisna priznanja in medalje. Filip Matko DRUŠTVO INVALIDOV KIDRIČEVO Društvo prijaznih in skrbnih ljudi Društvo invalidov Kidričevo je bilo ustanovljeno leta 2000 in danes šteje 256 članov. V društvo so včlanjeni pretežno delovni invalidi prve, druge in tretje kategorije po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter druge telesno in duševno prizadete osebe. Financira se iz lastnih sred-sfer oziroma čla- narine, sponzorskih sredstev in donacije Občine Kidričevo. Društvo deluje predvsem na lokalni ravni, sodeluje pa tudi z društvi Bohinj, Konovo, Vuzenica, Podvelka in Brežice. Ima svoj program za medsebojno pomoč pri varovanju zdravja, izobraževanja, socialne varnosti, kulturne dejavnosti, športa in rekreaci- je. Delovanje društva vodi devet članov upravnega odbora, ki skrbijo za uspešno izvajanje zastavljenega cilja. V letošnjem letu smo že izpeljali občni zbor društva, ki je bil v kulturnem domu Kungota, ob dnevu žena smo članicam društva poslali čestitke, organizirali smo nakupovalni izlet. Na predlog Društva invalidov Kidričevo je Odbor za družbene dejavnosti Občine Kidričevo namenil sredstva za nakup televizorja občanki in članici, ki živi v domu v Dornavi. Načrtujemo pa še strokovni izlet v Velenje, vključili se bomo tudi s prispevkom kolesarjenja ob občinskem prazniku, vsako leto pa izpeljemo letovanje na morju, kopalni izlet z rekreacijo v vodi v eni izmed kopalnih letovišč, v jesenskem času organiziramo družabno srečanje in martinovanje s kostanjevim piknikom. V času božičnih in novoletnih praznikov se spomnimo težjih invalidov na domu z nakupom socialnih paketov. Društvo tako skrbi za dobrobit vseh članov na vseh področjih. Prav tako dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo in ostalimi organizacijami. Predsednica UO Dl Kidričevo Marta Pinterič Člani društva na kolesih po zelenem Kidričevem. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA IN DEKLET OBČINE KIDRIČEVO V društvu smo odprte za nove trende Društvo je nastalo z ustanovnim občnim zborom 13 članic 13. 3. 1996. Danes je društvo največje društvo v občini Kidričevo, saj šteje 223 članic, ki prihajajo iz vseh vasi naše občine. Članice se družimo predvsem zaradi pridobivanja novih znanj s področja prehrane, zdravja in tudi različne pridelave ter predelave le-te, sprostitve in pa spoznavanja sveta in domovine. V zimskem času smo imele 18 tečajev, na katerih so se pekle različne dobrote, izdelovale smo jogurte in sirne namaze, predjedi iz skute, pogrinjke, šopke iz papirja, ple- tle košare iz šibja in izdelovale stenske aranžmaje. Z znanjem, ki smo si ga pridobile, si lahko vsaka udeleženka tečaja polepša dom z naravnimi materiali, z malo znanja in malo dobre volje ter postreže nekoliko drugače svoje domače ali tuje goste. Zavedamo se, daje samo izobražena ženska sposobna slediti današnjemu načinu življenja in tempu, ki danes človeka vse preveč obremenjuje. Poslušale smo tudi predavanje o ugotavljanju in zdravljenju raka na dojki, ki je danes zelo pogosta ženska bolezen. V januarju smo luščile bučnice in skubile račje perje ter tako obudile čas izpred 40 let. ko so to bili vsakdanjiki na vasi. Zenske so si zaželele, da bi takšen družaben večer postal v bodoče tradicionalen in se tako ohranil, saj so starejše poleg dela še zapele pesmi, ki so jih peli nekoč. Ob materinskem dnevu smo podarile vsem oblikovalkam brezplačen ogled predstave Toneta Partljiča "Čaj za dve" in razdelile 200 presmecev za prihajajočo cvetno nedeljo. Veliko je še načrtov. Med drugimi tudi več o pridelavi in predelavi zelišč, o zaščiti naše bunke in pa gobonce, kar je za naš kraj posebnost, ter o ureditvi prostora, kjer bi prikazali vse stare stroje in opremo z našega polja. Za ta namen imamo že veliko zbranega materiala. Prihaja Evropa, ki nas bo zasula z industrijskimi izdelki polnimi konzervansov, mi pa ne znamo ceniti naših dobrot in domače pridelave. Zaradi tega smo 24. aprila 2004 s pomočjo priznanih strokovnjakov ugotavljali kakovost naših suhomesnatih izdelkov in domačega kv-intona, morda pa sčasoma le pride do trženja teh izdelkov. Društvo podeželskih žena DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOVRENC V društvu 427 članov Društvo upokojencev Lovrenc je bilo ustanovljeno leta 1976. Vanj je bilo včlanjenih 96 članov. Takoj po ustanovitvi društva so se začeli z Občino Ptuj pogovori za pridobitev zemljišča, na katerem danes stoji Dom društva upokojencev Lovrenc. V ta dom je bilo vloženih veliko finančnih sredstev in prostovoljnih delovnih ur. V letu 2000 smo začeli z obnovo doma, kije bila končana leta 2002. Dom društva je skoraj v celoti obnovljen, razen strehe, ki je v planu v letošnjem letu. Dom DU Lovrenc meri 300 m2 in zajema naslednje prostore: pisarno, sejno sobo, klub, dvorano, kuhinjo, skladišče, klet in sanitarne prostore. V DU Lovrenc je sedaj 427 članov, od tega 373 iz občine Kidričevo in 54 iz občine Majšperk. Društvo deluje na več področjih in sodeluje tudi z drugimi društvi v občini. Organiziramo razna srečanja upokojencev, zabavne prireditve (martinovanje, štefanovanje) in piknike. Obiskujemo svoje bolne in ostarele člane na domu ter jih skromno obdarimo iz sredstev društva. Organiziramo tudi izlete in razna strokovna predavanja. Načrti za nadaljnjo delo so jasni, obnova strehe na Domu upokojencev, tekoča vzdrževalna dela v domu in urejanje okolice, razvitje novega prapora in nabava 80 gostinskih V Lovrencu je novi prapor razvil župan Zvonimir Holc. stolov. Razvitje prapora DU Lovrenc je bilo opravljeno na letni konferenci 2. junija 2003. Obešenih je bilo 18 trakov in 99 žebljičkov donatorjev. Prapor so svojemu namenu slovesno predali župan Zvonimir Holc, botra Anica Černenšek in boter Boris Baudek. Vsem, ki so karkoli prispevali k razvitju praporja, se najlepše zahvaljujemo. Predsednik, Martin Krajnc DRUŠTVO UPOKOJENCEV CIRKOVCE Naše društvo je bilo ustanovljeno 1. marca 1953 in štelo 23 članov. Delovalo je kot podružnica društva upokojencev Ljudske Republike Slovenije - Cirkovce. Leta 1967 seje pridružilo v prvo občinsko društvo upokojencev Ptuj. Od ustanovitve društva leta 1953 in do leta 1973 je društvo vodil Anton Rebernik. Njega je za dve leti nasledil Martin Modic. Leta Za 50 let razvili prapor 1975 je predsedovanje prevzel Maks Rudolf, društvo je imelo že 86 članov. Za njim je postal predsednik društva Franc Zafošnik in društvo vodil vse do leta 1987. Nato je vodenje društva prevzel Slavko Dobič, v tem času je Društvo upokojencev, natančneje 27. 8. 1989, razvilo prapor, ki je v uporabi še danes. Isto leto se je število članov povečalo na 210. Slavko Dobič je leta 1990 zaradi Upravni odbor DU Cirkovce ob razvitju novega prapora. bolezni odstopil mesto predsednika Stanetu Zoriču, ki je vodil društvo do leta 1997. Od leta 1998 je naš predsednik Ivan Sagadin. Velja še omeniti, daje od leta 1975 pa do 1987 tajniške posle vodil Anton Hajšek. Ker se upokojenci radi družimo, se danes lahko pohvalimo s 433 člani. Od ustanovitve pa vse do danes je društvo delovalo po raznih prostorih, od nekdanje krajevne skupnosti do pisarne kmetijske zadruge. Sedaj se lahko pohvalimo s svojimi prostori in bomo lahko še bolj aktivno delovali na vseh področjih, kjer pač upokojenci lahko. Člani upravnega odbora smo ugotovili, da je potrebno star prapor, ki je dotrajan in času neustrezen, nadomestiti z novim. V ta namen smo se odpovedali vsem dnevnicam, potnim stroškom in raznim nagradam in tako vsa sredstva usmerili v nakup novega prapora, ki smo ga razvili lani, natančneje 26. aprila 2003, ob naši 50-letnici delovanja. Želimo si, da se še v bodoče bolj družimo in se veselimo, saj pregovor pravi: "Da v penzijo lahko prideš, če jo dočakaš, iz penzije pa nikoli." Tajnica DU, Marija Dietinger V letu 2003 50 let predšolske dejavnosti in 5. praznik vrtca V lanskem letu smo v Vrtcu Kidričevo praznovali častitljiv jubilej - 50 let otroškega varstva in predšolske dejavnosti v Kidričevem. Leta 1953 so organizirali v Kidričevem varstvo predšolskih otrok v velikih blokih (sedanja Kraigherjeva ul.) v stano-vanjih. Zaradi vse večje potrebe po otroškem varstvu in vzgoji so leta 1965 zgradili sedanji Vrtec Kidričevo in so ga zaradi vse večjih potreb 1975 dogradili. Vrtec Kidričevo ima kar dolgo zgodovino. Prva leta je deloval pod okriljem Krajevne skupnosti, potem nekaj let pod OŠ Kidričevo, do leta 1998 smo spadali pod JVVZ Ptuj, od 1998 pa smo postali samostojni vrtec v Občini Kidričevo, na kar smo ponosni, in 10. junij smo si izbrali za dan vrtca. Trudimo se, da bi bil naš vrtec uspešen, da bi otroci radi hodili vanj in da bi postal poznan tudi navzven. Vseskozi delamo redno v dveh projektih, ki sta: "Zdrav vrtec" od leta 1999 in v mednarodnem projektu "Fitclub" od leta 2000. V lanskem šolskem letu smo začeli z projektom ekologije: "Čisto in zdravo z roko v roki", kajti zaščita okolja in narave postaja iz dneva v dan pomembnejša. Pred onesnaževanjem in posledicami le-tega si ne moremo več zatiskati oči. Zavedamo se, da je treba začeti od naj mlajših na primeren način glede njihovega razvoja in sposobnosti. V šolskem letu 2001/2002 smo začeli z uvajanjem V tem šolskem letu smo dali nekoliko večji poudarek knjigi, saj vemo, kako pomembna je knjiga v vsestranskem razvoju otroka in je naša najboljša prijateljica. Izpeljali smo projekt: "Knjiga in otrok z roko v roki!"Po igralnicah smo uredili knjižne kotičke. V knjigi je za nas in otroke marsikaj, kar nas motivira za nadaljnje delo in ustvarjanje. V naši razstavi smo želeli preko otroških izdelkov prikazati otrokove sposobnosti in spretnosti ob spoznavanju okolja ter sprememb v okolju in doživljanju le-teh. Težave imamo s pomanjkanjem prostora, saj je naš vrtec star in ne ustreza več normativom in standardom za predšolsko vzgojo, nimamo večnamenskega prostora, v katerem bi izvajali telovadbo in prireditve za starše - srečanja, prostor za ■ "j Praznik vrtca so počastili župan Zvonimir Holc in predstavniki vrtcev iz Hrvaške in Italije kurikuluma in ga v tem šolskem letu nadaljujemo. Preuredili smo prostore. V teh letih smo opremili igralnice z novim ustreznim pohištvom, ki ustreza kuriku-larni prenovi. V igralnicah od 4. leta dalje imamo tudi računalnike, seveda z ustreznimi programi za otroke. delo s starši, prostor za knjižnico za otroke ... V planu je izgradnja novega vrtca v Kidričevem in prenovitev prostorov v Cirkovcah. Kapaciteta Vrtca Kidričevo je premala za okoliš, ki ga pokrivamo. V letošnjem letuje ostalo precej otrok zunaj. V Cirkovcah pa bomo naslednje šolsko leto odprli tri oddelke. Povedati moram, da smo začeli navezovati stike z vrtci izven naših meja - v tujini, z željo, da spoznamo, kako delajo pri njih, njihove vzgo-jno-izobraževalne procese, povzeti morebiti kaj boljšega itd. Navezali smo stike z Švedsko v Saffleju, z Estonijo v Tallinu, z Italijo v Doberdobu in s Hrvaško na Pagu. Naš vrtec se tudi redno udeležuje različnih natečajev in udeležb na razstavah. Prejeli smo že veliko priznanj in nagrad - otroci in mentorice. Letos smo že tretjič prejeli nagrado iz natečaja "Naravne in druge nesreče", ki ga je razpisalo Ministrstvo za obrambo RS. Lani smo dobili nagrado - "Ježka - lm" kot najaktivnejši vrtec v RS s področja osveščanja otrok o naravnih in drugih nesrečah. Vsako leto ob tem času izpeljemo zaključno prireditev in tako obeležimo svoj praznik vrtca. Lani smo praznovali že 5. praznik Vrtca Kidričevo, odkar smo samostojni. V ta namen smo pripravili razstavo likovnih izdelkov otrok na temo: "S knjigo in pravljico skozi letne čase!" in jo popestrili z nastopom otrok ob otvoritvi. Našega praznika so se udeležili predstavniki Občine Kidričevo, Zavoda za šolstvo - Maribor, ravnateljice in ravnatelji vrtcev in OŠ iz našega okoliša, predstavniki iz vrtca iz sosednje Hrvaške in Italije, s katerimi mednarodno sodelujemo, upokojenke, starši in novinarji. Zupan nam je čestital ob našem prazniku in nam povedal, da bo potrebno začeti z izgradnjo novega vrtca, ker je ta premajhen, star in dotrajan in ne ustreza več normativom in standardom. V enoti v Cirkovcah smo konec leta 2003 in v začetku letošnjega vrtec preuredili in pridobili še eno igralnico. Želimo si, da bi čimprej pridobili ustrezne prostore za naše otroke, da bomo lahko delali še kvalitetneje ter omogočili otrokom optimalni razvoj na vseh področjih, saj so otroci naše naj večje bogastvo !s Ravnateljica: Neža Šešo Vrtec Kidričevo v letu 2003 Koledarsko leto smo začeli z desetimi rednimi oddelki in eno skrajšano pripravo na šolo v Cirkovcah. Vsega skupaj smo imeli 201 otroka. Po preživetem veselem decembru in novoletnimi prazniki v letu 2002 smo se pripravljali na pustne norčije. Pri nas je običaj, da smo vsi maskirani - otroci in vzgojiteljice - in da se pokažemo v povorki krajanom in mimoidočim. Pred občino smo se ustavili in posebej zaplesali. Pozdraviti nas je prišel župan in naše male pustne maske obdaril s sladkarijami. Otroci iz Vrtca Kidričevo so sodelovali na proslavah ob 8. marcu in materinskem dnevu, ki so ga prirejala društva. Radi sodelujemo in damo prispevek kulturnemu življenju v Občini Kidričevo. Konec februarja smo izpeljali zimovanje na Pohorju, ki se ga je udeležilo kar veliko število otrok starih 5-6 let. Tam so preživeli kar 5 dni brez mamic in atijev, seveda pa s svojimi vzgojiteljicami. Imeli so različne igre in zaposlitve na snegu, glede na opremo pa so se nekateri sankali, drugi smučali in pridobivali osnove smučanja. Takoj za zimovanjem pa smo imeli plavalni tečaj v Termah Ptuj. Otroci preko različnih iger izgubijo strah . jugu1 pred vodo in osvoji-^Jm jo tehniko drsenja, kar pa je stopnja pred plavanjem. Seveda pa je tudi kdaj kakšna izjema in kateri otrok tudi splava. To so predvsem tisti otroci, s katerimi starši hodijo dosti v toplice in na morje. V marcu smo bili precej pridni, saj so otroci izdelali ob pomoči svojih vzgojiteljic mnogo voščilnic ob dnevu žena - mednarodnem prazniku in jih razdelili in poslali "ženam" v našem kraju in občini. Ob materinskem dnevu pa smo izpeljali srečanja za mamice v obliki delavnic in seveda kratkega nastopa. Ker smo v projektu: "Zdrav vrtec", še posebej skrbimo za zdrav način življenja, kar pomeni mnogo gibanja, in to na svežem zraku, športnih aktivnosti in seveda zdrava prehrana. V kuhinji imamo posebno pečico - konvek-tomat - v kateri se pripravlja hrana v lastnem soku in brez maščob, imamo posebne jedilnike in čim večjo uporabo bio-živil. V aprilu in maju se posvečamo precej športnim aktivnostim za pridobitev nalepk za zlati sonček! V juniju pa smo ob svojem 5. prazniku Vrtca Kidričevo praznovali tudi 50 let predšolske dejavnosti v Kidričevem. Pripravili smo nastop in razstavo otroških izdelkov po vsebini projekta: "S knjigo in pravljico skozi letne čase!" Z obiskom so nas ob našem prazniku počastili gostje iz Italije in Hrvaške. Ker stremimo za čimbolj kvalitetno vzgojo in izobraževanje naših otrok, nas zanima tudi, kako pa vrtci delujejo in delajo drugod po svetu. Začeli smo z mednarodnim sodelovanjem leta 2001 s Hrvaško. Zdaj sodelujemo že z naslednjimi državami: Italijo, Švedsko, Avstrijo, Hrvaško, Estonijo in Madžarsko. Prišlo je težko pričakovano poletje, ko vsi govorijo le še o morju in dopustih in ko se od nas poslovijo tisti, ki gredo v šolo. Seveda večina otrok ostane in ti zelo radi prihajajo v vrtec tudi med poletnimi meseci. V septembru smo začeli novo šolsko leto z 10 rednimi oddelki, odpadla pa nam je skrajšana priprava na šolo, ker je tudi OŠ Cirkovce začela z devetletko. Kot je že tradicija, smo na prvi jesenski dan praznovali prihod tetke Jeseni z uživanjem sadja, ki gaje bilo v izobilju in ob lutkovni predstavi: "Razbita buča!" V začetku oktobra smo imeli kostanjev piknik skupaj s starši, ki so se pomerili v različnih spretnostih s svojimi otroki. Ker je oktober mesec požarne varnosti, so nas obiskali gasilci. Otrokom so razkazali avtomobile, vklopili sirene in pokazali, kako se gasi. V oktobru smo izvedli tudi: "Dan brez avtomobila", ko naj bi vsi, otroci, zaposleni in starši, prišli peš v vrtec. Uspeh je bil skoraj 80 %. Konec oktobra so začeli preurejati vrtec v Cirkovcah v sklopu preurejanja OŠ v Cirkovcah. Obe skupini otrok smo preselili v malo telovadnico v OŠ in jo pregradili. Zelo smo veseli, da bo star vrtec preurejen, dobili bomo še 1. igralnico -jasli, za katere se starši že dolgo zavzemajo - in večnamenski prostor (za telovadbo in prireditve ). V novembru so nas obiskali predstavniki Ministrstva za obrambo iz enote na Ptuju, saj smo na natečaju: "Elementarne nesreče - plazovi" zasedli 1. in 2. mesto. Prejeli smo priznanja in lepe praktične nagrade za otroke. In žeje tu Veseli december, ki je za otroke poln pričakovanja in jih obiščejo kar trije pomembni možje: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Obdarjeni, srečni in zadovoljni smo zapustili leto 2003 in vstopili v novo leto 2004. Ravnateljica: Neža Šešo Vzgoja in izobraževanje OSNOVNA ŠOLA CIRKOVCE Unescovi projekti v Osnovni šoli Cirkovce V letošnjem letu smo se vključili v nacionalno Unesco ASP net mrežo šol in tudi že dobili certifikat Unesco šole. V to mrežo so vključene številne slovenske osnovne in srednje šole, nekatere pa tudi v mednarodno mrežo. Med seboj se povezujejo v različnih dejavnostih in projektih. Vsaka šola si prizadeva, da vključuje v svoje delo štiri obvezne teme: svetovni problemi in vloga sistema ZN pri njihovem reševanju, človekove pravice, demokracijo, strpnost in sodelovanje, in-terkulturno učenje, okoljski problemi in interdisciplinarno reševanje. V letošnjem šolskem letu smo v okviru šolske skupnosti obeležili nekatere mednarodne dneve, se vključili v naslednje nacionalne projekte Mladi posvojijo spomenik, Moje pravice in Dan človekovih pravic ter v mednarodni projekt Pomladni dan. Prvo temo obravnavamo s pomočjo plakatov, objav in z različnimi aktivnostmi. Obeležili smo mednarodni dan miru (tretji torek v septembru), teden otroka (prvi torek v oktobru), svetovni dan hrane (16. oktober), dan Združenih narodov (24. oktober), mednarodni dan strpnosti (16. november), svetovni dan otrokovih pravic (20. november), mednarodni dan AIDS-a (1. december) in dan človekovih pravic (10. december). Drugi temi v tem šolskem letu posvečamo največ pozornosti. Na šoli aktivno deluje šolska skupnost. Predstavniki oddelčnih skupnosti se tedensko sestajajo in poročajo o aktivnostih v razredu, obravnavajo aktualno problematiko in dajejo pobude in predloge ter pripravljajo tematske anketne vprašalnike. Sestanke aktivno vodi predsednica Spela Vogrinc. V mesecu decembru smo izvedli šolski otroški parla- ment na temo humani medosebni odnosi in zdrava spolnost. Odziv otrok je bil presenetljiv. Pod vodstvom razredničark in razrednikov so se učenci zavzeto pripravljali na predstavitev in diskusijo. Predstavniki šolskega parlamenta so se srečali z vrstniki iz Osnovne šole Kidričevo na občinskem otroškem parlamentu. Predsednica parlamenta pa se je udeležila tudi medobčinskega otroškega parlamenta v Ptuju. V nacionalnem projektu Moje pravice sodelujejo vsi učenci in večina učiteljic in učiteljev. Učenci spoznavajo pravice otrok in tudi dolžnosti ter odgovornost, ki jim jo te pravice prinašajo. Aktivnosti se izvajajo predvsem pri razrednih urah, pa tudi pri nekaterih predmetih in interesnih dejavnostih. V 2. razredu so izvedli projekt Moja družina. Učenci svoje prispevke razstavljajo na osrednjem panoju šolske skupnosti. V sklopu mednarodnega projekta Pomladni dan se bodo izvedle različne aktivnosti s poudarkom na vzgoji kulture miru, spoznavanju kulturne dediščine in enakosti ter različnosti v Evropski uniji, kar je tudi 3. obvezna tema Unesco šol. Sodelovanje v projektu smo prijavili sredi marca, v torek, 23. 3. pa že izvedli prvo aktivnost. Ob 10. uri smo pozvonili z zvončkom miru. Točno ob tej uri so zazvonili številni zvonovi v različnih evropskih mestih in šolah. Učenci so zapisali prijazne besede in lepe misli ter jih vrgli v nabiralnik, ob tem pa zazvonili z zvončkom miru. Pri pouku etike in družbe in etike in državljanske vzgoje učenci spoznavajo Evropsko unijo. V okviru tega projekta bomo izvedli še več aktivnosti pri pouku in izven njega. Odzvali smo se tudi na razpisane natečaje in izvedli delavnico barvanja pirhov. V projektu Mladi posvojijo spomenik skupina učenk pod vodstvom mentorice Liljane Brglez raziskuje in pripravlja predstavitev Vinka Koržeta in folklore v našem kraju. V okviru četrte obvezne teme smo že izvedli akcijo zbiranja starega papirja, z naslovom Papir za vodo. Interni projekt Ko smeti zaživijo smo izvedli s sed-mošolci, ki so iz odpadne embalaže in drugih zavrženih stvari ustvarili skulpture. Uporabili jih bomo na zaključni prireditvi. Četrta obvezna tema se izvaja tudi v sodelovanju s projektom eko šole pod vodstvom mentorice Ivanke Čeh. Odzvali smo se tudi na likovni natečaj eko šole. Koordinatorka projekta Tatjana Novak Kljub oteženim razmeram v šoli tečejo uspešni projekti. Delovno in uspešno v OŠ Cirkovce Življenje in delo v OŠ Cirkovce je v letošnjem šolskem letu precej drugačno. Okolica šole je veliko gradbišče, kar je zelo spremenilo gibanje in bivanje učencev v prostorih šole in ob njej. Najtežje se je v tem času prebiti do računalniške učilnice in knjižnice, ki naj bi bila osrednji šolski prostor, kajti do njiju vodi ozek hodnik med gradbiščem. Pa tudi v času malice je v naši šoli drugače, saj nam malico in kosilo pripeljejo iz šolske kuhinje v Kidričevem, kamor se je začasno preselila tudi naša kuharica. Učenci malicajo v učilnicah, kosijo pa na v jedilnico preurejenem odru. Ni pa večjih težav, saj učenci in delavci šole že težko pričakujemo nove in preurejene prostore. Le tako bomo lahko delali v devetletki. Poteka namreč obnova stare šolske telovadnice v novo kuhinjo, vrtec in učilnice s kabineti. Ker bo sledila obnova šolske zgradbe že v začetku junija, smo že v januarju pridobili potrebno dokumentacijo za spremembo šolskega koledarja. Pripravili smo koledar nadomestnih dni, predvsem ob sobotah in jih polovico že realizirali. Tako bomo šolsko leto zaključili že 7. junija. Seveda bomo v tem času opravili vse načrtovane dejavnosti po letnem načrtu z nekaterimi prilagoditvami zaradi spremembe šolskega koledarja. Seveda pa naše učno in vzgojno delo poteka nemoteno in pohvalimo se lahko z veliko uspehi. Na pročelju naše šole že od lani visi eko zastava, ki dokazuje, da je naša šola uvrščena med ekošole. To pomeni, da skrbimo za čisto in zdravo okolje in izvajamo številne naloge v projektu ekošol. V letošnjem šolskem letu smo se vključili v projekt Unesco ASP net šole. Dobili smo že certifikat, sodelujemo v nacionalnem projektu Moje pravice in mednarodnem projektu Pomladni dan. Učenci četrtega razreda pa so uspešni v mednarodnem projektu Varnost za vse. V februarju, marcu in aprilu so se kar vrstila tekmovanja iz znanj. Naši učenci so bili uspešni na šolskih tekmovanjih in so se uvrstili na regijska in državna tekmovanja pri slovenščini, angleščini, zgodovini, fiziki, kemiji, matematiki, računalništvu in Veseli šoli. Sodelujemo tudi na športnih tekmovanjih, kjer so se učenci uvrstili na medob-močno tekmovanje v rokometu, nogometu in namiznem tenisu. Tudi likovniki so uspešno sodelovali na razpisih na temo varstvo okolja in požarna varnost, za Poli nagrado in na pustnem natečaju, ART Galerry, bienalu otroške grafike. Lutkovna skupina je s predstavo že razveselila učence nižje stopnje in vrtca, sodelovali pa so tudi na medobmočni reviji. Folklorna skupina in OPZ sta se predstavila na reviji. Učenci L in 7. razreda so vključeni v letošnjem šolskem letu v program devetletke. Analize vprašalnikov, ki jih izpolnjujejo starši teh učencev, kažejo, daje v L razredu pouk zanimiv, da ni preveč obremenjujoč, da lahko učenci vse naloge v glavnem opravijo v šoli. V 7. razredu pa starši menijo, da so učenci veliko časa v šoli, da imajo še vedno precej domačega dela in daje veliko učenja. Pripominjajo tudi, da so šolske torbe pretežke. Upamo, da bomo težave pretežkih torb rešili, če bomo imeli na hodnikih v obnovljenih prostorih šole omarice za učence, kjer bodo lahko odlagali stvari, ki jih ne potrebujejo doma. Naše učence in njihove mentorje čaka do konca šolskega leta še kar nekaj aktivnosti. Kljub težjim pogojem dela bodo skušali doseči čim boljše rezultate. Namestnica ravnateljice: Jožica Jurgec Folklorna skupina OŠ Cirkovce Na OŠ Cirkovce so člani folklorne skupine v drugi 30-letni dobi delovanja. S tem se je zamenjala tudi generacija, saj je prejšnja rasla s skupino kar pet let in tako dosegla zavidljivo kakovostno raven. Mladi plesalci so zagnano prijeli za delo in pripravili so splet s kamenčki. Porajal pa seje problem, kako plesalce obleči, ker so precej mlajši, številčnejši in število deklic močno presega število fantov. Obleke, ki smo jih izdelali po raziskavi noš v letu 2001, smo morali skrajšati in prilagoditi mlajšim otrokom. Nekaj malih fantovskih oblek smo sešili na novo. Manjšim deklicam smo prenovili obleke tako, da smo sešili nove predpasnike. So raznobarvni, eni do pasu, drugi pa v celem in tako sedaj celotna skupina (27 članov) ponazarja način oblačenja v začetku 20. stoletja. Ostajajo pa še naprej težave s čevlji. Plesalci so se predstavili v tem letu večkrat in tako pokazali ples, petje in ustvarjalnost otrok ob igri. Z nastopi so se plesalci izkazali publiki na revijah in drugih nastopih. Temu je sledilo povabilo na mednarodni otroški folklorni festival v Bolgariji, ki ga v tem letu zaradi finančnih razl- Niso ga našli Še dobro se spomnim babičine pripovedi. Bila sem bolna in čuvala meje ona. Med tem ko je likala oblačila, je začela pripovedovati o atijevi skriti dogodivščini. Bilo je nedeljsko dopoldne. Babi, deda, Lila in ati so ravnokar prišli od maše. Babi je začela s kosilom, deda pa s košnjo trave. Lila seje zaprla v sobo, ati pa je umiral od dolgega časa. Ni se imel s kom igrati. Teta je bila takrat stara deset let in ji ni bilo več do igric. Ko je babi pridno stala pred lonci in pripravljala kosilo, jo je nekaj prijelo za srajco in dvakrat rahlo potegnilo. Ozrla seje in za njo je stal njen plavolasi sin. "Kaj je?" gaje vprašala in nadaljevala s kuhanjem. "Lila se noče igrati z mano," je užaljeno rekel ati in nadaljeval. "Bi se ti igrala z mano skrivalnice?" Babi je nekoliko oklevala z odgovorom, saj ni imela časa, ampak ko jo je ati proseče gledal, je privolila. "Lahko!" je zakričal. Babi je šla iz kuhinje in ga takoj našla pod mizo. Vrnila seje k loncem. Čez nekaj minut je spet zaslišala: "Lahko!" Atija je našla pod odejo. "Zdaj pa štej do dvajset, potem pa me poišči," ji je skrivnostno dajal napotke ati. Ko je babi šla v kuhinjo, je počasi začela šteti: "1,2, 3, 4, 5 ...". Ko je prišla do števila deset, seje preveč potopila v rezanje solate in je pozabila šteti. Čez približno 30 minut je babi zakričala: "Kosilo!" Deda je utrujeno vstal in Lila je prišla iz sobe. Vsi so sedeli za mizo, ko je le-ta rekla: "Kje je pa Lada?" "Pojdi ponj, gotovo je v sobi," je mirno rekel deda. Nato seje babi spomnila, da gaje pozabila poiskati. Vendar je bila mirna, saj je bila prepričana, da seje ati zaigral. "V sobi ga ni," je prestrašeno rekla sestra, ki je pogledala v sobo. In tako so vsi trije začeli z iskanjem majhnega fantka. Babi je bila na koncu z živci. Lila je tekala po vsej soseski. Deda je pregledal vse sobe. Vendar sledu o malem Ladetu ni bilo. Babi je začela jokati. Ves čas je ponavljala: "Kaj če se mu je kaj zgodilo?" Deda seje ubadal s vprašanjem: "Kje bi lahko bil?" Lila pa je vsa prestrašena tekala od soseda do soseda. "Pojdi počivat," je rekel deda babici. "Ko se boš zbudila, bo doma." Babi je vsa prestrašena odšla v spalnico in se pokrila. Zaprla je oči. Naenkrat seje v omari nekaj premaknilo. Takoj je vstala oziroma skočila iz postelje. Ko je odprla omaro, je med oblekami videla šop svetlih las. V omari je spal ati. Vsa srečna, s širokim nasmeškom na obrazu, gaje babi vzela iz omare in nesla v dnevno sobo. Seveda so si vsi oddahnili, da so našli malega skrivalca. Babi je pripoved zaključila takole: "Naš Lada je bil pravi nagajivec in Žiga ne bo nič drugačen." To pripoved sem si najbolj zapomnila in je verjetno ne bom nikoli pozabila. Mladi plesalci so zagnano prijeli za delo. ogov žal nismo uspeli realizirati. Upamo, da bo v prihodnjih letih za skupino še več podobnih povabil. Želimo jih uresničiti in predstavljati šolo, občino in državo na mednarodni ravni, kot smo to storili že velikokrat. Mentorica, Marija Jurtela LARA BRGLEZ, OŠ Cirkovce ŠPRICANJE POUKA Velikokrat mi ati pripoveduje o raznih dogodkih, ki so se mu pripetili. Najraje pa se spominja svojega otroštva. Prejšnji teden mi je ravno povedal, kako je prvič "šprical" pouk. Začelje takole: "Kot majhen deček sem bil zelo naiven. Vsakomur sem verjel, kar je rekel. Nekega dne pa so k nam prišli stric in njegova žena ter otroci. Stric me je kot vedno začel spraševati o šoli. "No, Vinko, kako pa kaj šola?" me je vprašal stric. Odgovoril sem mu: "Še kar gre, samo učitelji preveč sprašujejo." "Saj ti ni treba hoditi v šolo, če ti ni," mi je še rekel stric, nato pa se zapletel v pogovor z očetom. Jaz sem med tem časom sedel na peči in razmišljal o stričevih besedah. Seveda sem jih vzel resno, saj nisem vedel, da se stric šali. Naslednji dan sem moral oditi v šolo. Mami sem še lepo rekel adijo in odkorakal. Po prvem ovinku sem zavil na poljsko pot. Odšel sem proti kozolcu, ki se je že videl v daljavi. Ko sem prišel do njega, sem vrgel torbo na tla in se ulegel. Čakal sem in čakal, da bi ura prej minila. Vendar se mi je zdelo, da ura bije počasneje. Zato sem se odločil, da grem domov. Ko sem se približeval domu, sem delal zelo majhne korake, saj nisem hotel priti hitro domov. V prsih me je stiskalo, saj bosta starša ugotovila, da nisem bil pri pouku. Potem sem vendarle prišel domov. Videl sem mamo, ki je bila v hlevu. Hitro me je opazila in vpila iz hleva: "Vinko, kako da si danes tako hitro doma?" Odvrnil sem ji: "Učitelj je imel pomembne opravke in nas je prej spustil." Seveda mama ni odnehala: "Kako pa to, da nisi prišel s sosedovim Francem?" "Bolan je. Ni ga bilo v šoli," sem še rekel ter nato stekel v hišo. Zvečer, ko sta v hišo prišla oče in mama, sem že po njunih obrazih sklepal, da je nekaj narobe. Mama je rekla: "Alije sosedov Franc res bolan?" "Ja, seveda je," sem bil vztrajen. Nato je nadaljevala: "Vasje učitelj res spustil prej iz šole?" "O seveda," sem bil še naprej trmast. Zakaj pa te potem ni bilo v šolo danes?" je rekla in me gledala naravnost v oči. Ostal sem brez besed. Nisem vedel, kaj naj rečem. Potem sem le izjecljal: "Če pa mi je stric rekel, da mi ni treba iti, če mi ni." "Kaj ne veš, da seje šalil," je rekla mama. "Ne, nisem vedel," sem odvrnil. "Pa boš vedel!" je jezno odgovoril oče ter samo s kazalcem pokazal. Že sem moral oditi k njemu, dal meje preko kolena in dobil sem jih po zadnjici. Tega dogodka se rad spominjam, njegovih posledic pa ne preveč." Barbara Baklan 7. r OŠ CIRKOVCE KOKOŠ ZA ZAHVALNO NEDELJO Babica mi je pripovedovala zgodbo, ko sem bila pri njej na počitnicah in nisem mogla zaspati. Začela je: "Veš, ko sem bila jaz otrok, so bile večje družine, kot so danes. Imeli smo očeta Antona in mater Miliko. Bila sta dobrega srca, razumela sta nas in vedno sta bila pripravljena pomagati. Imela sta pet otrok: naj starejšega sina Pepija, leto mlajšo hčerko Mileno, to sem jaz, dve leti mlajšega sina Toneta, še dve leti mlajšo hčerko Marijo in najmlajšega sina Slavka." Nadaljevala je: "Takrat so bili drugi časi in nismo vsak dan jedli mesa, tako kot ga danes. Kokoši smo jedli samo ob nedeljah." "Tako je bilo tudi enkrat za zahvalno nedeljo. Mati Milika je spekla piščanca. Vendar je imel piščanec samo dve bedri, kot jih ima še danes. Navada je bila, da dobita bedri naj starejši in najmlajši sin. Tako sta bedri že vnaprej bili določeni za Pepija in Slavka. Srednji sin pa je tudi hotel bedro." Zazehala sem in poslušala dalje: "Imel je veliko domišljije in tako seje domislil prav posrečene ideje. Previdno je vprašal očeta: "Ata, kaj je to tista kokoš, ki je poginila in je že ves teden ležala za skednjem?" Oče je pokimal. Seveda so nekateri bili izbirčni in tako sta Pepi in Slavko takoj spustila bedri še nedotaknjeni. Sedaj sta bedri dobila tista dva, ki sta bila najhitrejša. To pa sta bila sin Tone, ki si je izmislil potegavščino in jaz. Oče pa seveda ni bil neumen. Takoj je vedel, zakaj ga sin to sprašuje." Babica seje zasmejala, me pogledala in nadaljevala: "Nekoliko je bil jezen na Toneta in vsi smo jih s takratno, še aluminijasto žlico dobili po glavi. Ni zelo bolelo. Ampak vsi smo se zavedali, da to ni bilo prav. Take potegavščine nismo več ponovili, vendar pa smo ušpičili še mnogo drugih norčij." Zgodba mi je bila zelo všeč in takoj so moje misli utonile v spanec. Celo noč sem veselo sanjala o velikih bedrih. Barbara Munda, OŠ CIRKOVCE Obvestilo odbora za varstvo okolja PRIMEREN DOM ZA ODSLUŽENA VOZILA Odbor za varstvo okolja in požarno varnost obvešča, v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z odsluženimi motornimi vozili (Uradni list RS, št. 18/03, 135/03, 32/04), daje ta vozila možno oddati na prevzemnih mesti, če jih želijo lastniki odjaviti iz prometa zaradi dotrajanosti po 1.5. 2004: 1. WOLF Skakovci, d. o. o., Skakovci 35, Cankova, 2. Prodaja in servis vozil LAJTER Istvan, s. p., Dobrovnik 6c, Dobrovnik, 3. LETNIK-SAUBARMACHER, d. o. o., Spodnji Porčič 4a, Lenart v Slovenskih goricah, 4. DC Dominko center,d. o. o., Ob Studenčnici 4, Ptuj, 5. AC Avtocenter, d. o. o., Ljubljanska cesta 100, Slovenska Bistrica, 6. P&D Avto, d. o. o., Servis, Ptujska cesta 293, Maribor. Občinska uprava OBVESTILO Obveščamo vas, da morajo na podlagi 125. člena Zakona o vodah (Ur. 1. RS, št. 67/02) gospodinjstva za lastno oskrbo s pitno vodo pridobiti dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Vojkova lb, Ljubljana. Rok za posredovanje vlog na Agencijo RS za okolje je do 10. avgusta 2004 na obrazcu, ki ga lahko dobite na Občini Kidričevo ali v pisarnah Agencije za okolje (Murska Sobota, Maribor, Celje). Občinska uprava OBČINA KIDRIČEVO Na podlagi 11. člena Pravnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije (Uradni list RS, št. 57/03 in 17/04) objavljam RAZPIS O dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo v letu 2004 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Predmet javnega razpisa so nepovratna sredstva za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo za leto 2004, v višini 9.900.000,00 SIT, za te namene: 1. Sofinanciranje stroškov izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih 800.000,00 SIT 2. Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas 100.000,00 SIT 3. Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah 1.000.000,00 SIT 4. Naložbe v podjetništvo in obrt 7.000.000,00 SIT II. UPRAVIČENCI: Upravičenci do sredstev so: - vse gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom gospodarskih družbah (ZGD), ki izpolnjujejo naslednje pogoje za majhna in srednja velika podjetja: Majhno podjetje: - ima manj kot 50 zaposlenih in - ima letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR, -je neodvisno podjetje. Srednje veliko podjetje: - ima manj kot 250 zaposlenih in - ima letni promet, kije manjši od 40 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR, -je neodvisno podjetje. Neodvisno podjetje je gospodarska družba v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25%. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji, ki se nanašajo na gospodarske družbe oz. podjetja smiselno upoštevajo, razen če je zanj določena drugačna ureditev. Navedene gospodarske družbe imajo sedež dejavnosti na območju občine Kidričevo, Gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee tega člena in imajo sedež dejavnosti izven območja občine Kidričevo ter imajo poslovno enoto na območju občine Kidričevo, v kateri zaposlujejo najmanj 1/2 oseb iz območja občine Kidričevo (stalno prebivališče), in sicer za nedoločen čas, Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se : 11 izvajajo na območju občine Kidričevo. Do finančnih interven- 50--------------------------------------------------------------- cij niso upravičene gospodarske družbe v težavah. Upravičenci lahko pridobijo sredstva le pod pogojem, da podajo izjavo o kunulaciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virom oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. III. UKREPI: 1. Sofinanciranje stroškov izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih: Pogoj za pridobitev sredstev: - podjetniki in njihovi zaposleni v malih podjetjih oz. pri samostojnih podjetnikih, s sedežem dejavnosti na območju občine Kidričevo. - za zaposlene v poslovnih enotah, ki delujejo na območju občine Kidričevo, sedež dejavnosti (mala podjetja oz. samostojni podjetniki) pa imajo izven tega območja, -dodatna izobraževanja so lahko: seminarji, posveti, tečaji, demonstracijske predstavitve, določeni preizkusi znanja (po sekcijah), potrdila oz. dovoljenja za pridobitev posebnih dovoljenj in odločb (na podlagi izvedenega izobraževanja), - da se izobraževanje izvaja na ozemlju Republike Slovenije Vloge se oddajajo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priloženo zahtevano dokumentacijo (račun, potrdilo o plačanem računu, potrdilo o opravljenem izobraževanju oz. vabilo in program izobraževanja, v kolikor za izvedeno izobraževanje ne izdajajo potrdil). Upravičenec lahko prijavi večje število izobraževanj na leto. Višina sofinanciranja: - do 50 % upravičenih stroškov splošnih izobraževanj, - do 25 % upravičenih stroškov posebnih izobraževanj. Upravičeni stroški: za podjetnike in njihove zaposlene: storitev izobraževanja pooblaščene institucije (izločeni potni stroški, prenočišče) ter stroški izobraževanja (predavanje - kotizacija, ipd.). Splošna izobraževanja: - tečaji računalništva, - tečaji tujih jezikov. Posebna izobraževanja so: - seminarji, posveti in druga izobraževanja o zakonodaji (razlaga zakonov, strokovne delavnice, ipd.), - specialistična izobraževanja in izpiti pri inženirski zbornici (orodjarska, gradbeniška, ipd.) - specialistična izobraževanja in izpiti (za borzne posrednike, cenilce nepremičnin, računovodje, managerje, poslovodje, ipd.) - tečaji uporabe nove tehnologije, orodij, strojev, ipd. . 2.Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest za nedoločen čas Pogoj za pridobitev sredstev: - originalno potrdilo zavoda za zaposlovanje, da je bila oseba brezposelna (navedeno tudi obdobje statusa brezposelnosti), - kopijo M-2 obrazca ZZZS, iz katere je razvidna prijava za nedoločen čas, - v primeru samozaposlitve mora oseba priložiti potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov oz. vpis v sodni register, če je oseba zaposlena v gospodarski družbi. Višina sofinanciranja: posamezna nabavna vrednost presega 200.000,00 SIT, - sofinancirani prostor ali zemljišče se ne sme prodati ali odtujiti najmanj 5 let po pridobitvi subvencije, - subvencije se ne dodeljujejo za nakup telefonov, pohištva, osebnih in kombiniranih vozil, faksov, kopirnih strojev, računski strojev, - subvencije se ne dodeljujejo podjetnikom, ki delujejo na področju: jeklarstva, premogovništva, ladjedelništva, transporta, kmetijstva in ribištva, - ni nujno, da investicije odpirajo nova delovna mesta, - investicija se mora ohraniti na območju občine vsaj 5 let po zaključku investicije in prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% vrednosti investicije iz lastnih sredstev, ki ne smejo vsebovati pomoči. Višina sofinanciranja, upravičeni stroški in dodatni pogoji: 2.1. Zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas: - oseba mora biti registrirana na zavodu za zaposlovanje na Ptuju najmanj 3 mesece pred to zaposlitvijo, - oseba mora biti zaposlena v podjetju oz. pri samostojnemu podjetniku, kije prejelo subvencijo, najmanj 2 leti po prejetju subvencije, - oseba mora imeti stalno prebivališče v Občini Kidričevo - subvencija znaša največ 150.000.00 SIT na novo zaposleno osebo. 2.2. Samozaposlitev osebe 4.1. Izdelava poslovnega načrta in poslovnih strategij podjetja (opravljena storitev zunanjih izvajalcev iz Republike Slovenije): - za poslovno enoto, ki ima sedež na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 50% stroškov izdelave poslovnega načrta ali poslovne strategije, za isti namen - za poslovne enote, s sedežem izven območja občine Kidričevo, poslovni načrt oz. poslovna strategija pa zajema tudi enoto na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 25 % stroškov izdelave poslovnega načrta za isti namen. 4.2. Nakup nematerialnih pravic (licence, patenti, know-how, nepatentirano tehnično znanje): - oseba lahko zaprosi za subvencijo šele 3 mesece po registraciji svoje dejavnosti (vpis v register podjetnikov ali v sodni register gospodarskih družb), - oseba mora biti registrirana najmanj 2 leti, - oseba mora imeti stalno prebivališče v Občini Kidričevo - subvencija znaša največ 300.000,00 SIT na osebo. 3. Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah - za poslovno enoto, ki ima sedež na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 15 % stroškov nakupa nematerialnih pravic, - za poslovne enote, s sedežem izven območja občine Kidričevo, potrdila pa se nanašajo tudi na enoto na območju občine Kidričevo: subvencija znaša do 7 % stroškov. 4.3.Nakup opredmetenih osnovnih sredstev, katerih posamezna nabavna vrednost presega 200.000,00 SIT Pogoj za pridobitev sredstev: - malo podjetje ali samostojni podjetnik se je vključil-o v sejemsko prireditev ali razstavo v Sloveniji ali tujini. Sofinancira se le prva udeležba na določenem sejmu ali razstavi. Prosilec odda vlogo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s pri-ložitvijo ustrezne dokumentacije (računi in dokazila o plačanih računih). Višina sofinanciranja: - do 50 % upravičenih stroškov Upravičeni stroški: - najetje sejemskega ali razstavnega prostora (najem prostora, priključkov, vitrin, obvezni vpis v katalog). 4. Naložbe v podjetništvo in obrt Pogoj za pridobitev sredstev: - upravičenci (mala podjetja ali samostojni podjetniki posamezniki) oddajo vloge na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku s priloženo dokumentacijo (računi oz. predračuni, dokazila o plačanih računih oz. predračunih, kupoprodajna pogodba, dokazilo o plačanih davkih in prispevkih DURS, BON-2 (mala podjetja), ustrezna dovoljenja (gradbena, uporabna, ipd.) oz. lokacijska informacija - nova oprema (le stalna sredstva, ne drobni inventar), katerih - subvencija znaša do 15 % upravičenih stroškov, vendar največ 1 mio SIT na posamezno osnovno sredstvo . Dovoljena osnovna sredstva: - nova računalniška strojna oprema , - nova programska oprema - ne upoštevajo se programi za igralne avtomate, - novi stroji in naprave za proizvodno ali storitveno dejavnost: gradbeni stroji, dvigala, pralni stroji za čistilnice , šivalni stroji, posebne žage, tiskarski stroji, sušilniki, ipd. 4.4.Nakup ali gradnja poslovnega prostora ali objekta, ali razširitev obstoječih poslovnih prostorov (lastni ali najem) - nakup, gradnja ali razširitev prostora za potrebe poslovne dejavnosti (razširitev ali uvajanja novih programov), - poslovni prostor se lahko nahaja le na območju občine Kidričevo, - upravičenec mora imeti poslovni prostor, za katero je uveljavljal subvencijo najmanj 5 let po prejemu subvencije (ne sme ga prodati oz. odtujiti), - poslovni prostori se morajo pričeti uporabljati za namene, ki so bili prijavljeni v vlogi, najkasneje v roku 1 leta po pridobitvi subvencije, - subvencija znaša do 15% upravičenih stroškov oz. največ 500.000,00 SIT na upravičenca letno. 4.5. Nakup zemljišča za poslovne namene: - nakup zemljišča za gradnjo novega objekta - potrebe poslovne dejavnosti (razširitev ali uvajanja novih programov), - zemljišče se lahko nahaja le na območju občine Kidričevo, - upravičenec, mora imeti poslovni prostor ali zemljišče, za katero je uveljavljal subvencijo najmanj 5 let po prejemu subvencije (ne sme ga prodati oz. odtujiti), - subvencija znaša do 15% upravičenih stroškov oz. največ 500.000,00 SIT na upravičenca letno. IV. ROK ZA ODDAJO VLOG IN OBRAVNAVA VLOG: - Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev za posamezne namene, vendar najpozneje do 20. 11.2004. Vloge se oddajo na obrazcih, katere prosilci dobijo na Občini Kidričevo. - Prosilci lahko oddajo vloge osebno na Občinski upravi Občine Kidričevo, ali jih pošljejo priporočeno po pošti na naslov: "Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom "razpis-gospodarstvo, ne odpiraj"". - Odbor za gospodarstvo bo pravočasno oddane vloge obravnaval do 15. avgusta 2004 in do 25. novembra 2004, razen subvencije "Nastop podjetnikov na sejmih in razstavah", katere vloge bo obravnaval do 25. novembra 2004. Odbor pripravi predlog za razdelitev sredstev, katerega potrdi župan Občine Kidričevo. V. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV: Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja Odbor za gospodarstvo občine Kidričevo ali od njega pooblaščena druga institucija ter člani občinske uprave občine Kidričevo, ki so pristojni za proračun in finance, ki enkrat letno poročajo občinskemu svetu. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev. Upravičenec, pri katerem se ugotovi, daje za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto. Pogoji, ki niso navedeni v razpisu se izvajajo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije. Jože Murko Podžupan Občine Kidričevo OBČINA KIDRIČEVO Občina Kidričevo na podlagi 15. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije (Uradni list RS, št, 57/03 in 17/04) razpisuje JAVNI NATEČAJ za dodeljevanje kreditov za potrebe investicij na področju gospodarstva v Občini Kidričevo za leto 2004 1. Namen, višina razpisanih sredstev, obrestna mera in rok odplačila: Krediti se dodeljujejo za investicije v gospodarstvo v višini 48.000.000,00 SIT, za tekoče leto. Sredstva bodo dodeljena kot krediti pri Novi kreditni banki Maribor, d.d., Poslovna enota Ptuj, z rokom odplačila do 5 let, po obrestni meri T+0,0 %. Krediti se dodeljujejo za: - kreditiranje investicij v stalna sredstva, potrebna za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, - spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije), - investicije v osnovna sredstva kot nakup podjetja, ki je prenehalo delovati ali bi drugače prenehalo delovati. 2. Upravičenci: - vse gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom gospodarskih družbah (ZGD), ki izpolnjujejo naslednje pogoje za majhna in srednja velika podjetja: Majhno podjetje: - ima manj kot 50 zaposlenih, - ima letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR, -je neodvisno podjetje. Srednje veliko podjetje: - ima manj kot 250 zaposlenih - ima letni promet, ki je manjši od 40 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR, - je neodvisno podjetje. - Neodvisno podjetje je gospodarska družba v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednje velika podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25%. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike - Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji, ki se nanašajo na gospodarske družbe oz. podjetja smiselno upoštevajo, razen če je zanj določena drugačna ureditev. Navedene gospodarske družbe imajo sedež dejavnosti na območju občine Kidričevo, - Gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee tega člena in imajo sedež dejavnosti izven območja občine Kidričevo ter imajo poslovno enoto na območju občine Kidričevo, v kateri zaposlujejo najmanj 1/2 oseb iz območja občine Kidričevo (stalno prebivališče), in sicer za nedoločen čas. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Kidričevo. - Sedež prosilca in lokacija objekta morata biti na območju Občine Kidričevo. 3. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov: Višina posojila ne sme biti višja od 50 % predračunske vrednosti investicije in je odvisna od višine razpoložljivega kreditnega potenciala. K vlogi je potrebno priložiti: a) investicijski program po metodologiji banke, b) Za projekte oz. investicije do vrednosti do 10,0 mio SIT, zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje: - osnovne podatke o investitorju. - opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije, - predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana, - vire financiranja in finančni učinek naložbe, c) Prosilec mora priložiti izjavo, da za namene navedene v vlogi ni pridobil sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oziroma, koliko sredstev je iz teh virov za posamezne namene pridobil, d) dokazila glede na namen posojila pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiško knjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik soglasje lastnika oziroma upravljalna poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del in gradbeno dovoljenje oziroma lokacijska informacijo na ime lastnika oziroma upravljalna in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila. Za nakup osnovnih sredstev pa račun, predračun ali pogodbo, e) potrdilo o priglasitvi pri RUJP oz. sklep o vpisu družbe v sodni register in dovoljenje upravne enote za opravljanje dejavnosti oziroma potrdilo, daje bila pristojnemu upravnemu organu vložena zahteva za izdajo dovoljenja za obratovanje oziroma na pristojnem registrskem sodišču vložena priglasitev za vpis družbe v sodni register f) potrdilo o plačanih obveznostih državi g) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za samostojnega podjetnika davčna napoved za leto 2003 in podatke o poslovanju v letu 2004, za gospodarske družbe pa zaključni račun za leto 2003 (bilanca stanja, bilanca uspeha) ter podatki o poslovanju za leto 2004. h) predlog zavarovanja posojila. 5. Rok za oddajo vlog in vloga: a) Rok za vložitev prošenj z vso navedeno dokumentacijo je do porabe sredstev, vendar najpozneje do 15. 11. 2004. b) Prosilci bodo obveščeni o odobrenih kreditih v roku 5 dni po sprejemu sklepa. c) Vloge je potrebno dostaviti na naslov: Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo č) Nepopolne in nepravočasno vloge bodo zavržene s sklepom. d) Vsi ostali pogoji, ki niso navedeni v razpisu se izvajajo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije. Vse dodatne informacije, dobite na Občini Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, Kidričevo pri gospe Zdenki Frank ter. 799 06 13) ali na Novi kreditni banki Maribor. Poslovna enota Ptuj pri gospe Karmen Vidovič tel. 787 05 10. Datum, 7. 4. 2004 Zoran Žunko Predsednik Odbora za gospodarstvo Občina Kidričevo Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo Občina Kidričevo na podlagi 16. člena Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike in kreditiranja kmetijstva v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 11/04) razpisuje JAVNI NATEČAJ kmetijske strukturne politike v Občini Kidričevo za leto 2004 1. NAMEN Namen javnega natečaja je izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike v Občini Kidričevo za leto 2004. 2. UPRAVIČENCI: Upravičenci do finančnih sredstev na podlagi določb tega pravilnika so: - fizične osebe - državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju Občine Kidričevo, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na območju Občine Kidričevo in imajo v lasti ali najemu najmanj 1 ha kmetijskih obdelovalnih površin na navedenem območju ter so vpisani v register kmetijskih gospodarstev pri pristojnem državnem upravnem organu (imajo KMG-MID). Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Kidričevo, in sicer v maksimalni skupni višini 400.000,00 SIT za vse ukrepe kmetijske strukturne politike v posameznem letu. Sredstva se namenjajo za investicije, ki se začnejo izvajati v tekočem letu, v katerem se sredstva razpišejo. 3.SREDSTVA SE NAMENJAJO ZA NASLEDNJE UKREPE 3.1."Sofinanciranje genetskega potenciala v živinoreji (umetno osemenjevanje plemenskih živali V okviru proračunske postavke ŽIVINOREJA se razpisuje ukrep Sofinanciranje genetskega potenciala v živinoreji (umetno osemenjevanje plemenskih živali), in sicer do višine sredstev zagotovljenih v proračunu. a) Namen ukrepa: podpora vzreji in ohranjanju kvalitetne in zdrave osnovne črede plemenske živine v kmečki reji z uporabo semena kvalitetnih plemenjakov ter zagotoviti genetski napredek črede, izboljšanje proizvodnje mleka in mesa ipd. b) Pogoji za dodelitev sredstev: - osemenitev živali (telic, krav, svinj, kobil in drobnice iz domače reje), kije izkazana na podlagi potrdila o osemenitvi, - zahtevke vlagajo pooblaščene organizacije, ki opravljajo storitve osemenjevanja za upravičence iz Občine Kidričevo; - k računu, kije izstavljen enkrat mesečno, je potrebno predložiti seznam upravičencev (ime in priimek, naslov, EMŠO, davčno številko KMG-MID, bruto in neto znesek posamezne storitve) ter kopije potrdil o osemenitvi ali izpis vseh podatkov o osemenitvi za posameznega upravičenca. c) Upravičeni stroški: storitev - umetno osemenjevanje pooblaščene institucije (1000.00 SIT/storitev osemenitve plemenskih živali in 30 % stroškov za seme kvalitetnih plemenjakov). d) Rok za oddajo vlog in vloga • Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. 11. 2004. • Vloge z vso potrebno dokumentacijo je potrebno dostaviti na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25,2325 Kidričevo. 3.2. Sofinanciranje testiranja škropilnic W , -L a) Namen ukrepa: testiranje omogoča optimalno uporabo zaščitnih sredstev, okolju prijaznejše pridelave hrane in manjše onesnaževanje okolja in podtalnice, optimalno uporabo semen, pridelavo kakovostnih kultur in smotrnejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev. b) Višina namenjenih sredstev znaša 650.000,00 (šeststopetdesettisoč )SIT. c) Pogoji za dodelitev sredstev Zahtevek vlaga pooblaščena organizacija oz. izvajalec na podlagi javnega razpisa. Zahtevek obravnava Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Sredstva se nakažejo na podlagi predloženih računov s seznamom koristnikov, ki jih predloži izvajalec storitve s podpisi uporabnikov storitev. d) Višina sofinanciranja: - do 50 % vrednosti opravljene storitve. e) Upravičeni stroški: storitev - testiranje škropilnic. f) Rok za oddajo vlog in vloga • Rok za vložitev prošenj z vso navedeno dokumentacijo je 30 dni od objave razpisa. • Vloge je potrebno dostaviti na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom "Ne odpiraj - testiranje škropilnikov - kmetijstvo". • Nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom. 3.3 Podpora programom zatravljanja strnišč a) Namen ukrepa: preprečevanje spiranja dušika v podtalnico. b) Višina namenjenih sredstev za ukrep zatravljanja strnišč znaša 2.000.000,00 SIT. c) Pogoji za dodelitev sredstev in obvezne priloge k vlogi: - kopija subvencijskih obrazcev za leto 2004 (obvezno C in D obrazec); - dokazila o plačilu stroškov, - zatravljanje z mnogocvetno ljuljko ali oljno redkvijo - program Kmetijskosvetovalne službe. Zahtevek obravnava Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Sredstva se nakažejo na podlagi predloženih dokazil o plačilu stroškov. d) Višina sofinanciranja: - do 15.000,00 SIT po enotnem programu Kmetijskosvetovalne službe za kmetijsko gospodarstvo. e) Rok za oddajo vlog in vloga • Rok za vložitev prošenj z vso navedeno dokumentacijo je najkasneje 31. avgust 2004. • Vloge je potrebno dostaviti na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom "ne odpiraj - javni natečaj kmetijstvo". • Nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom. • Program zatravljanja strnišč in razpisno dokumentacijo dobite na Občini Kidričevo. Vse dodatne informacije: • Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo - Mojca Meško (tel: 799-06-11). Datum: Številka: Občina Kidričevo Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo Občina Kidričevo na podlagi 16. člena Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike in kreditiranja kmetijstva v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 11/04) razpisuje JAVNI NATEČAJ za dodeljevanje kreditov za potrebe kmetijstva v Občini Kidričevo za leto 2004 1. Namen javnega natečaja, višina sredstev, obrestna mera in rok odplačila Namen razpisuje dodeljevanje kreditov za potrebe kmetijstva v Občini Kidričevo za leto 2004. 1.1. Sredstva se namenjajo za investicije, ki se začnejo izvajati v tekočem letu, v katerem se sredstva razpišejo, in sicer za: 1. nakup, graditev ali adaptacijo prostorov za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti; 2. nakup kmetijskih zemljišč; 3. pridobitev in posodobitev turističnih kapacitet na kmetijah; 4. nakup strojne opreme za primarno kmetijsko dejavnost; 5. nakup opreme za izvajanje turistične dejavnosti na kmetijah; 6. pospeševanje ostalih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; 7. obnovo fasad objektov kmetijskega gospodarstva; 8. obnovo kritine objektov kmetijskega gospodarstva. 1.2. Višina sredstev, obrestna mera in rok odplačila • Višina sredstev, namenjenih za kreditiranje v kmetijstvu, znaša 24 mio SIT za tekoče leto. Sredstva bodo dodel- jena kot krediti pri Novi kreditni banki Maribor, d. d.. Poslovna enota Ptuj po obrestni meri T + 0,0 %. • Posojilojemalec prične porabljati posojilo na podlagi ustrezne dokumentacije takoj po sklenitvi posojilne pogodbe in ga mora porabiti najkasneje v 3 mesecih od podpisa pogodbe o dodelitvi kredita. Posojilojemalec prične vračati posojilo ob koncu vsakega trimesečja (31/3, 30/6, 30/9, 31/12) po porabi celotnega posojila v trimesečnih enakih obrokih, katerih zapadlost je določena v pogodbi o posojilu. • Doba vračanja posojila je do 5 let. • Moratorij vračanja posojila se dogovori z banko in je največ 12 mesecev. 2. Upravičenci Upravičenci do finančnih sredstev so: - fizične osebe - državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju Občine Kidričevo, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na območju občine Kidričevo in imajo v lasti ali najemu najmanj 1 ha kmetijskih obdelovalnih površin na navedenem območju ter so vpisani v register kmetijskih gospodarstev pri pristojnem državnem upravnem organu (imajo KMG-MID). 3. Pogoji in dokumentacija za pridobitev sredstev "K vlogi je potrebno priložiti: - investicijski program po metodologiji banke; - za projekte oz. investicije do vrednosti 10 mio SIT zadostuje investicijski program pripravljen po metodologiji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, verificiran s strani Kmetijskosvetovalne službe in oceno možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva; - mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o investitorju in in- vesticiji ter pričakovanih rezultatih programa; - lokacijo naložbe; - ustrezno gradbeno dovoljenje; - dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca; - potrdilo o plačanih obveznosti državi; - zemljiškoknjižni izpisek oz. posestni list; - predlog zavarovanja posojila; - izjavo prosilca, da za namene, navedene v vlogi, ni pridobil sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov, oziroma koliko sredstev je iz teh virov za posamezne namene pridobil." - Investicija ne sme biti začeta pred začetkom tekočega leta; - podana mora biti ocena možnosti preživetja kmetije od Kmetijskosvetovalne službe; - za posojilo lahko zaprosijo lastniki kmetij, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri pristojnem državnem upravnem organu; - sedež prosilca in lokacija objekta morata biti na območju Občine Kidričevo. 4. Nadzor nad namensko porabo sredstev Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Kidričevo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo ter člani občinske uprave Občine Kidričevo, ki so pristojni za proračun in finance. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - daje upravičenec za isti namen prejel sredstva iz državnih ali mednarodnih virov oz. je prekoračil dovoljeno vsoto izplačil nepovratnih sredstev, - daje upravičenec odtujil (prodal) specialno mehanizacijo in opremo ali objekt, sofinancirano iz proračunskih sredstev, pred iztekom 3 let, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 5. Rok za oddajo vlog in vloga • Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.10. 2004. • Rok za vložitev prošenj z vso navedeno dokumentacijo v dveh izvodih je vsak zadnji dan v mesecu tekočega leta do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. 10. 2004. • Obravnavanje vlog bo najkasneje v 10 dneh od zadnjega dne predhodnega meseca. Prosilci bodo obveščeni o odobrenih kreditih v roku 5 dni po sprejetju sklepa. ■ Vloge je potrebno dostaviti na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom "Ne odpiraj - krediti kmetijstvo". ■ Nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom. Vse dodatne informacije: • Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo - Mojca Meško (tel: 799-06-11). • Nova KBM, Poslovna enota Ptuj - Karmen Vidovič (tel: 787-05-10) OBČINA KIDRIČEVO Odbor za gospodarstvo OBVESTILO Občina Kidričevo namerava v letu 2005 pristopiti k izgradnji obrtne cone v Kidričevem. Vse zainteresirane obrtnike in podjetnike vabimo, da se za nakup zemljišča v obrtni coni prijavijo. K vlogi priporočamo, da priložite: - idejno zasnovo objekta, - priključno moč, - velikost potrebnega zemljišča. Možnost pričetka izgradnje je druga polovica leta 2005. Vloge dostavite na naslov: Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, v roku 30 dni od dneva objave. Dodatne informacije dobite na občini Kidričevo. Odbor za gospodarstvo DELOVNO PRAVNA ZAKONODAJA Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS 56/89) določa, da morajo delodajalci, ki zaposlujejo delavce, tudi samozaposleni in kmetje, ki s člani svoje družine opravljajo kmetijsko ali kakršnokoli drugo pridobitno dejavnost zagotoviti varne delovne pogoje, varno delovno mesto za sebe in svoje zaposlene. Kaj je torej potrebno vse storiti, da zadostimo osnovnim pogojem, kijih predpisuje zakon? 1. ) Vsak delodajalec(tudi kmet) mora izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja. 2. ) Določit pooblaščeno osebo za izvajanje ukrepov iz varstva pri delu in varstva pred požarom (varnostni inženir), ki opravlja nadzor nad izvajanjem ukrepov in pregled delovnega okolja. 3. ) Določit pooblaščenega zdravnika medicine dela za izvajanje ukrepov zdravstvenega varstva za delovna mesta. 4. ) Za vse zaposlene opravljati usposabljanje s preverjanjem znanja iz področja varstva pri delu in varstva pred požarom (se obnavlja na 2 leti). 5. ) Pridobiti obratovalna dovoljenja za stroje in preverjanje delovnih pogojev (se obnavlja na 3 leta). 6. ) Opraviti meritve elektro- in strelovodnih instalacij na objektih (se obnavlja na 3 leta). 7. ) Opravljati preventivne zdravniške preglede po terminih, kijih predpišeta varnostni inženir in zdravnik medicine dela. 8. ) Nabaviti omarico za prvo pomoč oziroma poskrbeti za sterilno polnjenje. 9. ) Poskrbeti za osebno varovalno opremo. 10.) Izdelati požarni red (po Zakonu o varstvu pred požarom Ur. 1. RS 71/93) in poskrbeti za ročne gasilne aparate. Omenjene rešitve je možno rešit preko institucij, ki imajo dovoljenje za delo (koncesijo). V letu 2003 je za reševanje omenjenih tem STROJNI KROŽEK DRAVSKO POLJE iz Šikol sklenil dogovor s podjetjem TANTEGEL, d. o. o.(Zvonko Milošič, univ. dipl. ing. stroj., GSM 031/368-457), Njiverce ob železnici 7, Kidričevo. Aktivnosti na tem področju za izdelavo izjav za nekatere kmete so že opravljene, druge so v teku. Preko odbora za gospodarstvo in odbora za kmetijstvo pa potekajo usposabljanja, ki jih oba odbora delno sofinancirata. Zvonko Milošič, univ. dipl. ing. stroj. Prvomajska prireditev v Njivercah 7 Hrane in iger ni manjkalo. ŽEGNANJE KONJ OB JURJEVEM V ŽUPEČJI VASI Prišli so s konji in vpregami Podobno kot v večini krajev naše občine smo 30. 4. 2004 tudi v Njivercah pripravili prireditev ob prazniku dela, ki smo ga obeležili s postavitvijo majskega drevesa. Program, ki gaje s prefinjenim izborom glasbe in ne preglasnim ozvočenjem povezoval Vasilij Bašelj, so popestrile pevke "Druge pomladi" Društva upokojencev Kidričevo, z glasbenimi vložki pa se je predstavila tudi mlada naro-dno-zabavna skupina "Ser-bus", ki si šele utira pot na glasbeno sceno. Pester izbor družabnih iger je omogočil udeležencem, ki se jih je na prireditvi zbralo okrog štiristo, da so se pomerili v igranju nogometa in skakanju v Žakljih, kjer so na svoj račun prišli predvsem najmlajši (bilo jih je zares užitek opazovati). Posebno draž pa je vzbudilo vlečenje vrvi, ker so si nasproti stopili predstavniki zgornjega in spodnjega dela Njiverc (zmagovalca ne bom izdal, lahko pa izkoristim priložnost in apeliram na poraženca, da se za naslednje leto bolje pripravi). Sledil je kres, ki so ga zanetili in skrbno varovali gasilci PGD TALUM Kidričevo, katerim gre posebna zahvala, saj so posodili tudi šotor in ob pomoči požrtvovalnih domačinov poskrbeli za pripravo prireditvenega prostora ter nemoteno izvedbo prireditve. Čas do 24. ure smo si lajšali s slastno kapljico, golažem in dobrotami kmečkih žena; nakar je sledil vrhunec večera z ognjemetom in himno Evropske unije, saj je ob polnoči Slovenija tudi uradno postala njena polnopravna članica. Celotne priprave na prireditev in prireditev sama so dokaz, da se Njiverčani radi družimo in da smo sposobni organizirati še marsikaj. Zato pohvala vsem. ki ste se prireditve udeležili in jo na ta način polepšali. Posebna zahvala pa velja sponzorjem in donatorjem ter vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi prireditve, brez vaše pomoči je gotovo ne bi bilo v takšni obliki. Predsednik Krajevnega odbora Njiverce; Anton Habjanič ml. V Župečji vasi smo tudi letos opravili blagoslov konj. Sv. Jurij je zavetnik konjev skupaj s sv. Stefanom, vendar je mesec december prehladen za takšno prireditev. Tako smo jo 25. aprila že sedmič pripravili vaščani Zupečje vasi. Pobudo za organizacijo takšne prireditve v občini Kidričevo je dal Janko Erbus s Ptujske Gore, ki je danes že pokojni. Pred sedmimi leti so se dogovorili, da je najlepši in najbolj primeren prostor za žegnanje konj prav Župečja vas, kjer je cerkev sv. Antona. Vsa leta do sedaj je bil glavni organizator sedanji žrebčar Stanko Medved, vodenje tega pa je v rokah in na skrbi Zvonka Babiča. Prireditev je bila dobro organizirana. Na njej so sodelovali tudi mini šov godba "Pepi Krulet" iz Cirkovc, ki so se pripeljali na "lojternem" vozu. Prisotnih je bilo 43 konjenikov s svojimi konji. Bili so jezdeci in imeli so vprege. Prihajali so iz občine Kidričevo, Ptuja in pa tudi iz občine Slovenska Bistrica. Po nagovoru, ki ga je imel podžupan Jože Murko, so nastopile mlade pevke, sledil je blagoslov konj, ki ga je opravil župnik. Sledilo je veselo druženje z godbo, tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno s strani vaščanov in s pomočjo nekaterih sponzorjev. Prireditve so se udeležili tudi vsi štirje princi ptujskega karnevala. Prireditev sem vodil in povezoval Franc Planinšek. Franc Planinšek Velika investicija za občino Še večje veselje za otroke in učitelje. VECMAMENSKA DVORANA V CIRKOVCAH Že dolgo nazaj so se pričele priprave za izgradnjo devetletne šole Cirkovce. Risali so projekte, razna dokumentacija pa potovala v Ljubljano in nazaj. V proračunu občine Kidričevo so se pričela zagotavljati sredstva za gradnjo. Z zagotovljenimi sredstvi občine je bilo potrebno zopet v Ljubljano na Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za kulturo. Povsod so nam pritrjevali, da je projekt zelo dober, pa vendar, da pred nami čaka še kakšnih sto. Na vrsto za gradnjo naj bi prišli komaj leta 2007. Šola pred adaptacijo Tako smo usmerili vsa znanja in energijo v ta projekt in uspelo nam je, da smo v letu 2000 prišli na 24. mesto v državi. Imeli smo vso dokumentacijo, v letu 2001 zagotovljenih 300.000,00 milijonov SIT proračunskih sredstev, torej dovolj za pričetek gradnje I. faze. Se vedno nismo vedeli, kolikšen bo delež države, povsod so nam zagotavljali, da bodo sofinancirali samo standard, ki je z zakonom predpisan, nad-standard pa mora v celoti finančno pokrit občina kot lokalna skupnost. Ob sprejetju proračuna leta 2001 je bil sprejet sklep občinskega sveta, da se opravi razpis za izvajalca del na objektu v Cirkovcah. Med tem časom smo pridobili tudi soglasje Ministrstva za finance, da smo lahko pričeli s postopkom razpisa in izborom izvajalca. Na razpis seje prijavilo 13 gradbenih podjetij, tako daje bil izbor precej težak. Komisija za odpiranje ponudb se je odločila za najcenejšega, to je bilo gradbeno podjetje "VEGRAD" iz Velenja. Poti nazaj in omahovanja ni bilo več, še isto leto je bil pred poslopjem šole v Cirkovcah položen tudi temeljni kamen. To dejanje je bilo za nas svetnike občine Kidričevo velika obljuba predvsem zaposlenim na šoli, občanom občine Kidričevo, nenazadnje pa predvsem tistim, zaradi katerih smo se lotili največje investicije v obstoju občine Kidričevo, to je vsem današnjim šolarjem, pa tudi tistim, ki bodo prišli v ta hram učenosti v prihodnjih generacijah. Zavedali smo se, da to le ne bo objekt sedanjosti, ampak da gradimo za prihodnost. S to mislijo je bila 23. 11. 2001 tudi podpisana pogodba z gradbenim podjetjem "Vegrad" iz Velenja. V letu 2002 so se pričela pripravljalna dela na gradbišču. Celotna investicija izgradnje osnovnošolskega prostora je bila razdeljena na dve fazi. Prva faza je bila izgradnja večnamenske dvorane, zunanja igrišča in parkirišča. Druga faza preureditev stare telovadnice v razrede in kabinete ter knjižnico, adaptacija celotnega vrtca ter adaptacija stare šole z dokončno zunanjo ureditvijo. V prvih mesecih leta 2003 je bila končana in predana svojemu namenu večnamenska dvorana, zunanja igrišča in parkirišča. Investicija I. faze: - dvorana Cirkovce: 396.000,000 SIT, - zunanja igrišča in parkirišča: 63.000,000 SIT, - sofinanciranje države: 77.525.000 SIT. Razliko od zagotovljenih pa do porabljenih sredstev, to je 18.475.000 SIT, smo zagotovili s prerazporeditvijo sredstev proračuna občine Kidričevo. Ob predaji novih prostorov smo si nato oddahnili, pa vendar ne za dolgo. Z mislijo smo bili že pri ponovnem razpisu za oddajo gradbenih del druge faze. V poletnih mesecih je bil opravljen razpis, ponovno je bilo izbrano gradbeno podjetje "Vegrad" iz Velenja in 20. 10. 2003 je bila podpisana pogodba. Cenovno je pogodba, v drugi fazi gre za adaptacijska dela, težka 320.900.000 SIT. Ker nam je bila zima precej naklonjena, smo z delom na preureditvi stare telovadnice in adaptaciji vrtca lahko pričeli že v tako imenovani mrtvi sezoni za gradbince. V letu 2003 pa seje precej spremenila zakonodaja o gradnji objektov za področje izobraževanja, načrti pa so bili narejeni leta 1999. Tukaj pa ima projektni svet kar precej dela, saj je potrebno usklajevati stari projekt z novo zakonodajo, to pa lahko podraži samo izvedbo gradbenih del in nabavo opreme. Dela na gradbišču so v zaključni fazi. Na razpisu je bil izbran tudi dobavitelj za opremo kuhinje, ki mora ustrezati standardom "HACCAP" sistemu. Celotna oprema kuhinje bo stala 12.000.000 SIT. Objavljen je tudi razpis za celotno opremo šole, in ker je razpis še v teku, vam ne morem postreči z natančnimi številkami. Največji poudarek v drugi fazi pa je adaptacija stare šole, ki se po terminskih planih prične 7. junija in dela tečejo čez šolske počitnice. Vsi se na začetek del mrzlično pripravljamo, tako projektni svet kot izvajalec gradbenih del. Pri takih delih nas lahko čaka mnogo presenečenj v smislu gradbene operative. Rok za izvedbo del je zelo kratek, saj je tehnični pregled objekta že 15. 08. 2004. Od 15. 08. pa do 31. 08. je po terminskem planu odprava napak in montaža opreme in s 01. 09. 2004 pričetek pouka v novih prostorih šole. V občini Kidričevo, predvsem pa v projektnem svetu, si želimo, da je 1. september res srečen dom za vse zaposlene na šoli, za vse občane, predvsem pa za vse naše male uka željne glavice. Finančna konstrukcija za II. fazo: - sredstva proračuna v letu 2003: 100.000.000 SIT, - sredstva proračuna v letu 2004: 275.000.000 SIT, - sofinanciranje države v letu 2003: 50.000.000 SIT, - predvidena sredstva iz državnega proračuna za leto 2004: 144.933.000 SIT. Projektni svet sestavljajo: Anton Babšek (predsednik) in člani Slavko Feguš, Igor Primožič, Jožica Ju-rgec, Drago Strafela. Predsednik projektnega sveta: Tekst in foto: Anton Babšek Zunanja športna igrišča. Foto: Anton Babšek Zaključna dela na vrtcu in knjižnici. POSTAVLJANJE MAJSKIH DREVES OB VSTOPU SLOVENIJE V EU Ob 1. maju posadili tudi “Evro lipo" Družili in veselili smo se v Jablanah Lipo je blagoslovil duhovnik. Zadnji dan meseca aprila so po vseh vaseh v občini Kidričevo vaščani postavljali majska drevesa. Skoraj povsod je bil to tudi družabni večer. Ko so postavili smreko in izobesili zastavo ali zastave, se je začelo slavje s "piknikom", kjer seje kuhalo in peklo. V centru občine v Kidričevem so drevo postavili že 29. aprila, 1. maja pa so to proslavljali. Po stari navadi so tudi tokrat dekleta v vasi spletla vsaj po en ali pa dva venca, ki sojih potem obesili na majsko drevo in jih okrasili še z barvnimi trakovi. V središču Cirkovc so ob tej priložnosti posadili tudi "Evro lipo", ki jo je blagoslovil tudi duhovnik, Rudi Koželjnik iz Starš. Tekst in foto: Franc Planinšek Pangerce St m išče Povsod je bilo poskrbljeno tudi za varnost LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Nova kapela v Lovrencu Krajani Zgornjega Lovrenca smo lani obnovili kapelo, ki je bila popolnoma dotrajana in zaradi dvigovanja terena v okolici precej poglobljena, zato se je vanjo in njene temelje stekala voda iz okolice. Kapela naj bi bila zgrajena leta 1863 in je bila zaščitena pri Zavodu za spomeniško varstvo Maribor. Zaradi nenaklonjenosti strokovnjakov omenjenega zavoda rušenju in novogradnji, smo prvotno hoteli obstoječo kapelo obnoviti in narediti drenažo okrog temeljev ter speljati vodo v ponikalnico. Ko smo odkopali temelje in odklesali omet, smo ugotovili, da je kamen v temeljih popolnoma razpadel in bi bilo obnavljanje nesmiselno. Ponovno smo hoteli prepričati strokovnjake iz Zavoda za spomeniško varstvo za rušitev, vendar ponovno neuspešno, dali pa so nam vedeti, če se bomo odločili po svoje, tudi oni ne bodo nasprotovali. Tako smo konec maja lani kapelo zrušili in pričeli z novogradnjo. Zgradili smo popolnoma enako po obliki in velikosti in jo dvignili nad nivo okoliškega terena. Zdaj stoji na istem mestu enaka kapela, zgrajena pač s sodobnejšimi materiali. Gradnja nas je stala približno 1.000.000 SIT, s tem daje bila večina del opravljena prostovoljno. Okrog 700.000 SIT je prispevala občina Kidričevo, 300.000 SIT pa smo zbrali krajani sami. Občina Kidričevo pa je uredila še robnike in asfalt v okolici. Vodja gradnje je bil Jože Medved, ki je ob pomoči Stanka Fišerja in Neže Hertiš ter drugih krajanov največ sodeloval pri gradnji in organizaciji gradnje. Slike na čelni zadnji strani kapele ter v notranjosti je naslikal akademski slikar Dušan Fišer. Zaključek del in svečan blagoslov kapele ter predajo ključa gospodarici Neži Hertiš smo opravili dan pred praznikom Marijinega rojstva, v nedeljo, 7. septembra lani. Vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri gradnji (z delom, materialom, s hrano in pijačo za delavce, z denarnimi prispevki ...), kakor tudi Občini Kidričevo, se krajani Zgornjega Lovrenca iskreno zahvalju- jemo. S tem smo vsi skupaj dokazali visoko stopnjo zavesti do ohranjanja kul-turno-zgodovinskih spomenikov, ki so nam obenem v ponos in okras naše vasi. To je že druga kapela, kije bila na tak način obnovljena v preteklih dveh letih na območju Lovrenca, s tretjo pa naj bi se enako zgodilo letos. Želimo, da nas posnemate še kje drugje v naši občini. Predsednik gradbenega odbora, Jože Medved Domoznanski oddelek 35 RAVNO PolJe 2004 iČINA KIDRIČEVO COBISS O VAS VABI NA OBČINSKI PRAZNIK 11.6. in 12.6.2004 18. 6. 2004 ob 18 uri 18. 6. 2004 ob 20 uri 19.6.2004 ob 20 uri 20. 6. 2004 ob 13 uri 25. 6. 2004 ob 9 uri 25. 6. 2004 ob 19 uri 25.6.2004 ob 19 uri 25.6. in 26.6.2004 ob 9 uri 25.6.2004 ob 16 uri 26. 6. 2004 ob 9 uri 26. 6. 2004 ob 20 uri 26.6. 2004 ob 19 uri 27.6.2004 ob 15 uri Likovna kolonija • Kidričevo Pesem naj doni • Dvorana Kungota Z glasbo je življenje lepše • Igrišče Cirkovce Nočni veteranski turnir v malem nogometu • Športni park Apače Šahovski turnir • Apače dvorana Občinsko gasilsko tekmovanje • Kidričevo Nočni turnir v malem nogometu • Športni park Lovrenc MK tulipan s prijatelji - vožnja po občini in prihod motoristov v Športni park Lovrenc Teniški turnir • TC Kidričevo “Pokaži kaj znaš“ in zabavni večer • Šotor Pleterje Razstava ročnih del • Kidričevo v Panu-u Koncert tamburaškega orkestra iz Rume (Srbija) • Kidričevo v Panu-u Zabavni večer • Šotor Pleterje Osrednja prireditev ob občinskem prazniku, igrajo Vesele Štajerke • Šotor Pleterje