SKUPŠČINA OBČINE
LJUBLJANA-ŠIŠKA                                            ',                                                     Prediog
Izvršni svet
DRUŽBENI PLAN 
občine Ljubljana-Šiška
za obdobje 1981-1985
Ljubljana, marec 1981
Na podlagi 141. člena zakona o sistemu družbe- šiška na skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem nega planiranja ter na podlagi 189. člena Statuta ob- zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in čine Ljubljana-šiška je Skupščina občine Ljubljana-          družbenopolitičnega zbora dne ................................ sprejela
DRUŽBENI PLAN občine Ljubljana-Šiška
za obdobje 1981-1985
Sestavni del družbenega plana sta tudi:                               b) Prostorski plan občine Ljubljana-Šiška za ob-
a) Analitično projekcijska bilanca  občine Ljub-          dobje 1981—1985 ter po letu 1985 (izmera 1:75.000),
Ijana-Šiška za obdobje  1981—1985, ki je v gradivu          M je fcšel v posebnem snopiču kartovnih podlog.
na strani 27 ter
KAZALO
Stran
Stran
UVOD
I. Temeljni cilji in polifika gospo-darskega in socialnega razvoja ter urejanje prostora v občini:
a)  Temeljni   cilji   in   usmeritve gospodarskega razvoja
b)  Temeljni   cilji   in   usmeritve socialnega razvoja
c)  Temeljni   cilji   na   .področju prostora,   varstva   in  izboljšave človekovega okolja
d)  Stanje, možnosti in n-aloge
e)  Bilanca    površin    v    občini Ljubljana-Šiška
II. Naloge na področju gospodar-stva, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj:
A.  Osnovna izhodišča:
1.  Materialni okviri  razvoja in razvojne možnosti
2.  Sredstva akumulacije in glo-balna razmerja pri investici-jah
3.  Prestrukturiranje   go^podar-stva
B.  Razvoj SIS materialne proiz-vodnje:
4.  Razvoj  komunalnega  gospo-darstva
5.  Razvoj    stainovanjskega   go-spodarstva
6.  Razvoj 'kmetijstva:
a)   Kmetijskazemljiškaskup-
most
b)  Skupnost za pospeševanje kmetijstva
c)   Kmetijska  zadruga  Med-vode
7.  Razvoj protipožarne vamosti
C. Razvoj pomembnejših podro-
čij goSipodarstva                                        21
8.  Industrija in energetika                            21
9.  Trgovina                                                   23
10.  Gradbeništvo                                             23
11.  Gostinstvo in turizem                                24
12.  Malo gospodarstvo                                    24
13.  Bančništvo                                                25
III. Temeljna razmerja o delitvi do-hodka ter temeljni odnosi na področju osebne, skupne in splošne porabe ter bilanca sred-stev in naravnih virov                                   25
4
5 5 6
6
7
8
8 8
9
9 9
10
10
16 19
19 19
19 20
IV. Ustvarjanje   pogojev   za   razvoj kadrov in za zaposlovanje
V. Socialni razvoj
1.  Družbena  vzgoja   in varstvo predšolskih otrok
2.  Osnovno šolstvo
3.  Usmerjeno izobraževanje
4.  Zdravstvo
5.  Raziskovanje
6.  Socialno varstvo
7.  Socialr>o skrbstvo
8.  Zaposlovanje
9.  Kultura
10. Telesna kultura
VI. Krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite
VII. Družbenopolitična skupnost, kra-jevne skupnosti, upravni org_ani . in   družbenopolitične   orgamza-cije:
1.  UPRAVNI ORGANI
2.  KRAJEVNE SKUPNOSTI
3.  INFORMIRANJE OBCANOV
4.  DRUŽBENOPOLITIČNE   OR-GANIZACIJE
VIII. Priloge k družbenemu planu:
1.  Površina
2.  Seznam krajevnih skupnosti
3.  Tabele o pregledu trgovin
34 34
35
3r
38
i
¦41 41
*Š
44 M
m *s
UVOD
Začrtane cilje gospodarskega razvoja, ki smo jih opredelili z družbenim planom 1976—1980, smo v vseh pomembnejših delih uresničili. Družbeni proiz-vod, ki smo ga planirali s stopnjo rasti 6 °/o letno, bo dosežen. V deležu dnužbenega proizvoda je bila družbena produktivnost višja kot novo zaposlovanje v relativnem merilu, dočim je bila struktura novih prilivov v zaposlovanje dokaj neugodna. Šele v letu 1980 so se začeli novi prilivi z zahtevami OZD po novih kadrih. Prizadevanja na področju gospodar-skega, prostorskega in socialnega razvoja v pogledn doseganja zastavljenih ciljev so bila često tudi one-mogočena, ker v procesu samoupravnega planiranja vsi parametri niso vedno delovali usklajeno, zato je bilo ipotrebno z vsakoletnimi smernicami korigirati stopnje rasti. Zlasti je to veljalo v prvih letih za področje materialne proizvodnje, ki je kazala ten-dence višje rasti kot smo jih planirali, dočim smo v letu 1980 rast zmanjšali zaradi sprejetih stabilizacij-skih ukrepov. Industrijsko rast je pogojeval sicer visok dohodek, ki pa se je le počasi prelival v pre-strukturiranje gospodarstva. To je imelo za posle-dico nekatere nedokončane investicije, ki se bodo prenašale v srednjeročno obdobje 1981—1985. Tudi cilje, ki smo si jih zadali na področju zunanjetrgo-vinske menjave, so bili več kot doseženi. Uvoz smo v celoti pokrili z izvozom. Izvozna usmerjenost je v preteklem obdobju kazala stalno tendenco rasti.
Na področju urejanja prostorskega plana so se nekatere naloge prenašale vse v leto 1980, nekatere pa bo potrebno prenašati tudi v obdobje 1981—1985. Tudi na področju komunalnega in stanovanjskega delovanja bomo nekatere naloge prenesli v novo ob-dobje. To so ipredvsem izgradnje sosesk: Stara cer-kev ŠS 4/1, ŠS 8 1 Dravlje in ŠS 10 Draveljska gmaj-na.
V  družbenih dejavnostih nismo uspeli v otroškem varstvu   realizirati  načrtovanega   vključevanja   otrok v  družinsko varstvo,  privzgoji  in  izobraževanju  ni realizirano  15 °i>  vključitev učencev  v COS  ter 25 % vključitev v podaljšano bivanje.
Vključitev načrtovanih 10.450 učencev v 1980 v šole ne bo realizirano zaradi zaostajanja v stanovanj-ski gradnji. V kulturi niso bile realizirane sanacije kullurnih domov v več krajevnih skupnostih, kakor tudi nepripravljena lokacijska in inveslicijsko-teh-nična dokumentacija za kulturni cenler v Šiški in mladinski center v Šiški.
V   lelesni  kulturi  nismo izgradili  športno-rekrca-cijskih ploščadi v KS, nismo uvedli zdravstvenih kar-tonov   ter vpeljali  sofinanciranja  akcij   lelovanja  in varovanja otrok iz VVO in Oš ob sodelovanju social-nega skrbstva.
Manj nerealiziranih nalog je bilo na področju zdravstva. Socialno skrbstvo je realiziralo vse naloge, enako tudi raziskovanje, realizirane naloge na pod-ročju zaposlovanja še tudi ne pomenijo kvalitetnc preobrazbe v zaposlovanju ter izpolnjevanju dogo-vora o minimalnih standardih pri zaposlovanju pi-i vseh novih zaposlitvah.
V preteklem srednjeročnem obdobju smo po-membne naloge .predvideli iz področja SLO, varnosti in družbene samozaščite, ki so bile dokaj uspešno izipolnjene. Pomembno je dejstvo, da smo v sislemu izpolnjevanja znanja pripadnikov TO uvedli reden pouk, kar se je pokazalo ob bojni pripravljenosli, ki smo jo imeli priložnost spoznati v septembru 1980. V preteklcm srednjeročnem obdobju smo bili priče stalnega spreminjanja asociacij združcnega dela ob združevanju v DO in SOZD, kakor tudi cepitve na TOZD in da je ta proces, resda ¦umirjen, še vedno pa prisoten v našem gospodarstvu. Enako je tudi pri oblikovanju novih krajevnih skupnosti, saj se je šte-
vilo KS od 21 v letu 1976 povečalo na 29 KS v letu 1980. Delovanje krajevnih skupnosli v delegatskem sistemu DPS in SIS se je močno krepilo, pq svoji vsebini pa je vse močneje prisotno v vsem sistemu odločanja.
Če bi morali ocenjevati preteklo srednjeročno ob-dobje z vidika neizpolnjenih nalog, potem je treba reči, da so objektivne okoliščine bile poglaviten fak-tor, da naloge niso bile izpolnjene. Delavci, delovni Ijudje in občani, združeni v družbenopolitičnih oraa-nizacijah ter v delegatskih bazah so v preteklem ob-dobju z zrelo kritiko ocenjevali dosežene uspehe ter s polno odgovornostjo sprejemali v skupščinah DPS ali SIS tekoče ekonomske politike, ki so bili name-n.jeni odpravi pojavljajočih se deviacij od začrtanih ciljev.
Morda so srednjeročne plane spremljale nedore-čene usmeritve, preveč smelo in brez materialne mož-nosli zači-tani cilji, ki se niso mogli vselej realizirati. Tudi izkušenj ni bilo toliko. Vse to naj bi se v sred-njeročnem planu 1981—1985 ne ponovilo. Družbeni plan občine Ljubljana-Šiška, ki ga predstavljamo, pomeni končni akt naslednjih dokumentov, ki smo jih sprejemali doslej:
—  Analiza  razvojnih   možnosti   republike,   mesta Ljubljane in občine Šiška (1979)
—  Resolucija   o   družbenoekonomskeni   razvoju Jugoslavije in Slovenije 1981—1985, (1979)
—  Smernice   za   pripravljanje   družbenega   plana mesta Ljubljane in občine Siška (1980)
—  Dogovor o temeljib družbenega plana SR Slo-venije za obdobje  1981—1985 (1980)
—  Dogovor o sknpnih nalogah medobčinskega so-delovanja občin ljubljanske regije (1980)
—  Doaovor o  temeljih  družbeneaa  plana  mesta Ljub!jane (1980)
—  Dogovor o temeljih družbeneaa plana občine Ljubljana-Šiška (1980)
—  Samoupravni sporazumi o temeljih plana SIS materialne  proizvodnje  in  družbenih  dejavnosti   re-publike, območja, mesta Ljubljane in občine  (1980)
Družbeni plan občine Ljubljana-Šiška je sestav-ljen v smislu določil 141. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja iz naslednjih vsebinskih po-glavij:
—  cilji  in  politika  gospodarskega  in  socialnega razvoja in urejan.je prostora v občini;
—  naloge na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni, prostor-ski razvoj, zlasti na področju komunalnih dejavnosti, stanovanjske   graditve,    prostorske   in   urbanistične ureditve ter izkoriščanja zemljišč in dobrin v spiošni rabi, kakor tudi  drugih dejavnosti, ki imajo pomen za življenje  in  delo  delavcev, delovnih  ljudi  in  ob-čanov v občini;
—  temeljna  razmerja  v  delitvi dohodka  ter  te-meljni odnosi na področju osebne in splošne porabe ter splošne bilance sredstev in naravnih virov;
—  ustvarjanje  pogojev za  razvoj   kadrov  in  za
zaposlovanje;
—  krepitev   obrambne   sposobnosti,   varnosti   in družbene samozaščite;
—  obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogo-vorom oziroma dogovori o temeljih družbenega pla-na republike in dogovori o skupnih temeljih planov z eno ali več občinami.
Družbeni plan občine vsebuje tudi usmeritve in okvire za ukrepe ekonomske poiitike in druge ukre-pe, ki jili organi občine sprejemajo skladno s svojimi ustavnimi pravicami in dolžnostmi.
I. TEMELJNI CILJI IN POLITIKA
GOSPODARSKEGA IN  SOCiALNEGA
RAZVOJA TER UREJANJE PROSTORA
V OBČINI
a) Temeljni cilji in usmeritve gospodarskega razvoja
Temeljni cilji vseh delovnih ljudi in občanov bo nadaljnje uveljavljanje in dograjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih ciružbenega življenja. Vsa prizadevanja bodo usmer-jena v dvig ikvalitete življenja, ki naj se odraža v boljši socialni in materialni varnosti delavcev in občanov ter zagotavljanju enakega družbenoekonom-skega položaja"vseh ljudi v krajevnih skupnostih ob-čine in mestu. Z uveljavljanjem in poglabljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh ravneh družbene reprodukcije bodo delovni ljudje sami opredeljevali obveznosti. odgovornosti in pravi-ce pri ustvarjanju in delitvi celotnega prihodka in dohodka ter svobodno in neposredno vplivali na po-goje svojega dela in življenja ier usmerjali družbeni razvoj na vseh področjih.
Uresničitev temeljnih ciljev družbenoekopomske-ga razvoja zahteva doseganje naslednjih ciljcv raz-voja, izraženih v lelnih sto.pnjah rasti:
o
o           c          m
¦      .       S            g           8
Materialni cilji razvoja               T           'S           T
i  ^  i
2          oi          2
—  rast realnega družbenega
proizvoda                                  6           6,1         3,5
—  rast zaposlovanja                    3/         2,3         1,6
—  rast družbene
produktivnosti dela                  3           3,8         1,9
—  rast izvoza                              13,2       18,5         6
—  rast uvoza                              12,3       22,9*       1
* Upoštevana je pltnifikacija SRS, ki uvaža prek DO, iki ima sedež v občini.
Na področju občine ima sedež 194 delovnih orga-nizacij iz področja gospodarslva. Proizvodne delovne organizacije predvidevajo, da bo fizični obseg proiz-vodnje naraščal po letni stopnji 11,8 (realno).
Predvidena struktura plana prodaje proizvodov in storitev je naslednja:
v %
T   .                  c,        .   SR Slove-    Druge
Leto               Skupaj        nija       repubfike
Izvoz
1980 1985
100 100
33,8 34,3
48,7 47,6
17,5 16,1
Struktura   nabave   surovin   in   reprodukcijskega materiala pa bo naslednja:
v %
Skupai   ^^r-reSSe   ^
1980 1985
100 100
45,7 47,2
27,5 27,9
26,8 24,9
Zaradi večjega obsega industrijske proizvodnje, kot jo predvideva občinski plan (5 ,°'o), so tudi letne stapnje rasti celotnega prihodka in njegove delitve po predvidevanjih gospodarskih organizacij višje od občinske letne stopnje rasti, po predvidevanjih de-lovnih organizacij,  so naslednje:
Celotni   prihodek Družbeni proizvod Čisti  dohudek Del za osebni dohodek Del  za skupno porabo Del za razširitev materialne osnovc dela Del za rezerve
11,9
11,7
13,6
7,8
9,8
22,7 20,7
V družbenem planu bomo upoštevali te stopnje, ki jih ne bomo zmanjšali z implicitnimi deflatorji. Za to metodologijo smo se odločili zavestno, sicer pa bomo z vsakoletno resolucijo koriairali realne usmeritve.
Za dose-go teh ciljev je potrebno zlasti, da za ustvarjanje stabilnc.jših možnosti gospodarjenja, OZD skrbijo za modernizacijo in avtomatizacijo proizvod-nih kapacitet ob racionalnosti v investicljah.
Za naslednji dve srednjerooni obdobji je priprav-ljenih več investicijskih zahtevkov kot pa'bodo zna-šala razpoložljiva sredstva, združena med nosilci in-vesticij ter razpoložljiva sredstva bančnih kreditov. Iz tega razloga so tudi na podlagi dogovorjenih kri-lerijev za investiranje, v dogovoru z OZD, ki investi-rajo izbrane pvednostne investicije, ki so navedene v poglavju industrija in energetika, kamor po svoji vsebini   tudi  spadajo.
Z boljšo opremljenostjo delovnih mest, moderni-zacijo tehnologije, avlomatizacijo proizvodnih po-stopkov, sc bo prispevalo k hitrejšemu povečanju produktivnosti in ustvarjenega dohodka na zaposle-nega:
—  pri  načrtovanju strateških  investicij je  treba upo.števati  gospodarske, prostorske  in  socialne  kri-terije:
a)  kapitalna   in   razvojna   intenzivnost,   torej   za-htevna tehnologija na podlagi znanja in znanstvenih dosežkov,
b)  surovinsko manj zahtevne dejavnosti,
c)  povezanost  z  domačimi  znanstvenimi  institu-cijami in dosežki,
č) varstvo okolja v vseh oblikah,
d)  izvozna usmeritev oz. nadomeščanje uvoza,
e)  relativno majhno povečanje delovnih mest,
f)  visoka produktivnost;
—  zaposlovati   na  temelju povečanja  deleža  za-poslenih delavcev z visoko in višjo izobrazbo, visoko-kvalificiranrh delavcev v skupnem šlevilu zaposlenih ter na povečanju deleža zaposlenih delavcev v tistih dejavnostih, ki dosegajo visok dohodek na zaposle-nega. Pri tem naj bi imel posebno mesto proces stal-nega strokovnega izobraževanja ob delu.
Struktura delavcev v združenem delu po stopnjah strokovnc izobrazbe:
Stanje 1976   Plan 1985
Nekvahncirani in
polkvalificirani                                34,4               25,5
Kvalificirani                                     37,4               34,1
Srednja                                             19,2               25,4
Višja                                                   3,5                 6,5
Visoka                                                5,5                 8,5
— količinsko m vrednostno krepiti izvoz blaga, da bi s tem pripomogli k enakopravnejšemu vključe-vanju gospodarstva v mednarodno delitev dela in na-domeščati uvoz z domačimi surovinami in znanjem;
razreševati probleme preskrbe z naravnimi surovina-mi, viri ter energijo, z varovanjem okolja, da bomo ustvarili zadovoljive pogoje za nadaljnji razvoj;
Pokrivanje uvoza
ra <        5.  .  z izvozom
Področje                  §>       2g       L         g-
Industrija                      13,7         11,4       126,3.       137,0
Gradbeništvo                 18,6          2,8         44,7         79,1
Promet skupaj z
DO Petrol       •                5,7          9,7          5,7          4,9
Promet                             5,7      —1,5       177,3       233,5
Gostinstvo ¦in turizem   15,7           9,8           —           ^-
Obrt
in osebne storitve        17,3         13,8       143,4       161,4
Finančne, tehnične
in poslovne storitve      4,0      —1,9     1880,2     2370,4
SKUPAJ                   13^2     ~To5        65^8        72,4
Skupaj brez uvoza
DO Petrol                       13,2         11,0        133,6       144,0
—  zavzeto   in   načrtno   uresničevati   združevanje sredstev in dela na ustavnih načelih, obenem pa se na osnovi skupnih vidikov povezovati z gospodarski-mi subjekti izven občinskih, mestnih  in republiških meja.              \
b) Temeljni cilji in usmeritve socialnega razvoja
Delovni ljudje in občani na podlagi dogovarjanja in planiranja v SIS, ki so iil morajo postati mesto za zavestno, organizirano in zgrajeno obliko svobodnega sporazumevanja in dogovarjanja se povezujejo z na-menom, da družbene dejavnosti vse močneje prispe-yajo k razvoju produkcijskih sil, k produktivnosti in k večjim rezultatom sploh v materialni proiz-vodnji.
Obseg sredstev za družbene dejavnosti pa bo rasel 10 % počasneje od rasti dnažbenega proizvoda. Financiranje bo temeljilo na selektivini politiki, v ka-teri bodo imeli prednosti:
—  družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok,
—  izobraževanje,
—  osnovmo zdravstveno varstvo.
Sredstva, ki bodo rasla po stopnji 3,15 in bodo zagotavljala izvajanje dejavnosti na posameznih pod-ročjih v zajamčenem obsegu. Za nadaljnjo izgradnjo manjkajočih objektpv družbenega standarda sred-stva niso zagotovljena, ampak bi se delovni Ijudje in občani morebiti solidarnostno odločali na refcrendu-mu za samoprispevek III.
Kriteriji za investiranje na področju družbenih dejavnosti:
—  investicijske   naložbe   v   družbene   dejavnosti bodo načrtovali skladno z razvojem posameznih de-javnosti v obstoječih oziroma načrtovanih stanovanj-skih soseskah, da bi zagotovili v soseski celovito za-dovoljevanje družbenih potreb prebivalslva ter upo-števajoč   prioritetne   maložbe   skupnega  pomena   za Ljubljano;
—  prioriteto bodo imele posamezne družbene de-jai')iosti na območjih, ki so doslej najbolj zaostajala v razvoju in ki zaradi nerazvitosti zavirajo uveljavlja-nje   postoipnega   izenačevanja   družbenega   standarda vseh občanov v Ljubl jani in omogočajo izvajanje do-stopnosti dobrin družbenega standarda;
—  investicijski programi bodo morali zagotavljati smotrno izgradnjo objektov, zato naj upoštevajo tipi-zacijo projektov ter možnost montažne izgradnje ob-jektov;
—  investicijski   objekti   bodo   zgrajeni   tako,   da bodo dovoljevali večnamansko uporabo oz. možnost preusmeritve, če bodo to narekovale poLrebe okolja oz. soseske;
—  pogoj   za   načrtovanje   sredstev   za   izgradnjo investicijskih objektov bodo zagotovljena sredstva za dejavnost v okvinu veljavnih kadrovskih in material-nih normativov;
—  v   opremljanju   objektov   bomo   prvenstveno načrtovali material in opremo domačih proizvajalcev, uvoženo pa le, čc je na jugoslovanskem trgu ne bo moaoče zaaotoviti.
c) Temeljni cilji na področju prostora, varstva in izboljšave človekovega okolja
V obdobju 1981—1985 se kažejo naslednji temelj-ni cilji:
¦ 1. Nosilci urbanizacije v občini bomo osredoto-čili svoje aktivnosti na območjih, ki jih zajema sred-njeročni program stanovanjske, industrijske in druse gradnje.
2.  Izvajali bopio politikp smotrnega izkoriščanja prostora, izgradnje prebivališč, .izgradnjo proizvodnih objektov.
3.  Pripravili   bpmo   urbanistično   dokumentacijo za naslednje srednjeročno obdobje.
4.  Bolje bomo organizirali mrežo družbenih de-javnosti  in ostalega urbanega standarda ter usmer-jali le-te v vsa zazidalna območja tudi manjše na-sclitvene centre na podlagi in obsegu prugramov, za-črtanih v srednjeročnih programih.
5.  Upoštevali   bomo  policentrični   razvoj    mesta Ljubljane.
6.  Skladno bomo gradili cestno omrežje in drugo prometno rarežo.
7.  Na področju  gospodarskega razvoja  sledi  te-snejše pOTezovanje   komplementarnih   delovnih pro-cesov, skrajševanje  medfaznih  tovornih  manipulacij in zmanjševanje časovnih izgub- ter s tem prihranek na prostoru Ln energiji.
8._Pri investicijskem programirariju bomo upo-števali racionalizacijo, tehnologijo in industrializacijo ter varčevanje z energijo in lo na vseh nivojih od strukturnih do izvedbenih načrtov ter do uresničeva-nja iprojekta samega.
9.  Preverjali borao posege v prostor z vidika eko-logije,  zaščite  kmetijskih zemljišč in vodnih virov:
—  uredili bomo področja odlagališčsmeti, pred-pisali bomo aktivno in pasivno zaščito naselij pred hrupom v prizadetih območjih; stremeli bomo za iz-vajanjem sanacijskih ukrepov za zaščito zraka pred onesnaževanjem (Ur. list SRS, št. 3/77), sanirali bomo kamnolom   Podutik in  Povodje  ter  gramoznico  Ga-meljne;
—  zavarovali   gozdne   in   kmetijske   površine  na območju  Polhograjskih dolomitov,   Šmame  gore   in Rožnika, območju Vodice—Smlednik, Skaručenskega polja,   kmeiijske   .koniplekse   na   območju   Tacna— Šmartna—Gameljn, Medvod, ožjem ¦mestriem območ-ju občine Ljubljana-Šiška (cpredeljenih z urbanistič-nimi načrti, GUP);
—  varovali  bomo območja  pitne vode:   vodarna Skaručna, vodarna Sorško polje, vodarna Kleče.
10.  Pri oblikovanju strnjenih naselij bomo skrbeli za uvajanje zelenih con med stanovanji  in promet-nimi  komunikacijami,   med   industrijo   in   staaova-nji itd., kar je sestavni del urejanja prostora v okviru krajinakih planov in prpstorskih planov.
11.  Začeli bomo s prenovo starih mestnih jeder — Stara šiška.
12.  Usmerjali  bomo  zasebno  gradnjo  v   manjše poselitvene centre in koncentrirali okoliško gradnjo
v te centre: Komandanta Staneta, Šentvid, Stanežiče, Vižmarje, Medvode, Tacen, Pinniče, Smlednik,'. Vo-dice...
13.  S  politiko   razvoja   in   urbanističnimi   doku-menti bomo skrbeli za zaščito in varovanje Krajinsko pomembnih območij, prav tako pa usmerjali turistič-no rekreacijsko dejavnost v zato primerna območja: Polhograjski dolomiti, Šmarna gora, Zbiljsko jezero, Sora, Koseški bajer...
14.  Skrbeli bomo za varstvo okolja in človekove sredine, in sicer z vzgojo, nadzorom pa tudi s sank-cijami. S statistično dokazanim informiranjem bomo dokazali  velikanske  škode, zaradi  malomarnega od-nosa do bivalne sredine, skrbeli bomo za človeka in prostor, za njegovo delovno okolje. Spoštovali bomo programe izobraževanja, raziskovanja, zdravstva, var-stva, zaposlovanja in psihofizičnega razvoja človeka in osebnosti v danih pogojih, kljub" zaostreni finančni situaciji, uvajali bomo tehnologijo zaprtega kroga in reciklirali surovine:
—  združevali bomo  znanje,  delo  in  sredstva  za izdelavo  novelacij   in   pripravo   urbanističnih   doku-mentov za urejanje prostora ter za raziskovalno de-javnost na tem področju (v okviru razvojno projek-tantske   dejavnosti   organizirano   v   okviru   razvojno projektnih  organizacij   in  TOZD,  ki  so  organizirane v gradbene in  komunalne OZD ter razvijajo tipolo-gijo stanovanjskih družbenih objektov, katera ustreza ekonomsko-tehničnim pogojem in razvoju mesta).
d)  Stanje, možnosti in naloge
1.  Značilnosti   območij   in   urbanistična   oprede-litev:
Območje občine Ljubljana-Šiška ipredstavlja raz-noliko območje tako glede samega terena in značil-nosti le-tega (ravninski del z izrazito kmetijsko pro-izvodnjo, razgibano Polhograjsko hribovje z gozdnimi površinami ter ogromen potencial urbaniziranih po-vršin), ravno tako ,pa tudi glede stopnje komunalne urejenosti prostora ter glede stopnje urbanega stan-darda (mreža VVZ, šol, zdravstva, rekreacije, kulture itd.) ter glede predvidene izrabe.
Po svoji opremljenosti in izgrajenosti izslopajo območja v ožjem mestnem prostoru (opredeljenem z GUP) predvsem območja Spodnje Šiške, Zgornje Šiške, območje Kosez in Draveljske gmajne, ki so dokaj ustrezno opremljena s komunalno infra-strukturo in urbanim standardom. V mestnem ob-močju izstopajo po minimalni izrabi prostora in ko-munalni opremljenosti predvsem območja Vižmarje, Brod, Gunclje, Stare Dravlje.
V izvenmestnem območju občine Ljubljana-Šiška je večja urbanizirana koncentracija na območju Med-vod, nekoliko nižja izraba pa je na območju ostalega prostora občine Šiška. Razen območja Medvod, ki je sicer deficitamo na področju komunalne opreme in urbanega standarda, pa je situacija na ostalem (raz-pršenem) območju absolutno nezadovoljiva tako gle-de komunalne apreme kakor tudi urbanega stan-darda.
Območje Polhograjskih Dolomitov, ki je okarak-terizirano kot krajinski park, predstavlja nepokrito območje predvsem s stališča komunalne opreme.
Stopnja potrebe naraščanja prebivalstva narekuje večjo »potrošnjo« prostora za proizvodine potrebe, energelske potrebe, rast mesta in naselij, prometno in komunalno infrastrukturo itd. Zavedaje se tega je v prostoru naravnati možnosti in strateško usmerjati gradnjo na manj kvalitetna zemljišča, s tcm da se razvije veliko bolj racionalna izraba prostora.
2.  Prastorski   razvoj   občine  Šiška  urejajo  štirje različni urbanistični  dokumenti:
—  Del  občine   Šiška,  ki   se   ureja   z  generalnim planom  urbanističnega  razvoja  mesta  Ljubljane,  je ožje   mestno  območje   mcsta   Ljubljane.   Dokument je bil sprejet leta 1980.
Za ta del občine je značilna intenzivna pozidava, značilno je, da je večji del površin predvidenih za stanovanjsko pozidavo že pozidan, začenja se pojav-ljati deficit na površinah za proizvodno dejavnost. Komunalna Oipremlj.enost je ¦predvsem v novejših sta-novanjskih otokih zadovoljiva, sicer pa se pojavljajo v starejžih predelih deficiti na področju komunalne opreme in urbanega standarda. Pomanjkanje je čutiti tudi glede zagotavljanja zelenih rekreacijskih površin v posameznih soseskah, čeprav ima ta del mesta Ljubljane možno zeleno zaledje Polhograjskih Dolo-mitov in relativno nepozidano območje Šmarnc gore in skaručenskih gozdov.
—  Ureditveno območje Medvod se iireja z nove-liranim urbanističnim načrtom Medvod:
To območje nudi .potencialne možnosti za razvoj industrije ter izgradnje spfemljajočih objektov, ka-tere so v precejšnjem deficitu, vendar pa je čutiti pomanjkanje večjih stanovanjskih .površin in pred-vsem smotrno izkoriščanje prostora. Na področju urbanistionega načrta Medvod se nahajajo tudi večji kompleksi kmetijskih površin, katere nudijo o-gromne količine gradbenega materiala (gramoz) kot potencial mesta Ljubljane.
—  Območje severno od Save (Tacen—Šmartno—< Gameljne)   se  ureja  z  urbanistiČDim   načrtom  TŠG, sprejctim leta 1978.
Za to področje je bila značilna razpršena indivi-dualna gradnja z malo izrabo prostora ter komunal-nim deficitom. Sprejeti urbanistični načrt TŠG opre-deljuje to območje nekoliko bolj urbaniziranoj teži se predvsem za večjo koncentracijo izrabe prostih površim, smotrnejšo stanovanjsko pozidavo (organizi-rana zadružna gradnja), boljšo .komunalno opremlje-nostjo ter zagoravljanje površin za spremljajoče qb-jekte. V že obstoječih pozidanih predelih je režim urejanja lokacijska dokumentacija, nove površine pa se urejajo z zazidalnimi načrti. Zclcni rekreacij-ski potencial predstavlja Smarna gora z ožjo okolico.
Glede na nove usmeritve glede čuvanja kvalitet-nih kmetijskih zemijišč je potrebno ipodročje ponov-no preveriti in prfeusmeriti intenzivno pozidavo na manj kvalitetna področja.
—  Ostalo  območje  občine  Šiška  je  opredeljeno z odlokom o urbanistionem redu, sprejetim leta 1974.
Za to območje je značilna izredno redka razprše-na individualna gradnja ter večje število nedovolje-nih gradenj, kair povzroča precejšnje probleme ob že tako občutnem deficitu na tem področju, ravno tako pa tudi na področju unbanega standarda. Pod-ročje sicer predstavlja izrazito ruralno pokrajino z določenimi ambientalnimi kvalitetami ter kmetij-skim potencialom.
3. S ponudbo lokacij je v tesni povezavi vpraša-nje predvidene izrabe zemljišča, dejanska izgrajenost teh kapacitet, ki bodo na voljo.
Značilne so naslednje ugotoidtve:
—  nizka izraba celotneaa območja občine — ca. 0,35;
—  nizka stopnja izgrajenosti, ravno tako pa tudi večje površine opredeljene kot stanovanjske, prostih ca. 54 °'o ka.pacitet;
—  predviden   relativno   nizek   tretman   Medvod glede na mesto Ljubljana in občino Šiška glede opre-me s spremljajočimi dejavnostmi;
—  nizka   izgrajenost   izvenmestnega   območja   in stimuliran (glede na predvidene zazidljive površine) razpršen razvoj  urbanizacije;
—  še vedno prenizka izraba proizvodnih površin, čeprav se stanje nekoliko izboljšuje ob izdelavi posa-meznih načrtov za posamezne zazidalne otoke (doseči faktor izrabe 0,5);
—  na področju občine ležijo najslabši gozdni se-stoji severno od Šmarne gore na območju Vodic in Bukovice kot možni potencial za izrabo;
—  Ljubljansko polje kot kvalitetno bogato s pod-talnico,  predstavlja  vodni  potencial  za  celotno  ob-močje mesta Ljubljane.
4.  Lukaci.jska ponudba prostora sc v odnosu na povpraševanje kaže v naslednjem:
—  dolgoročno planiranje — na ipodlagi družbene-ga plana dolgoročnega razvoja (iprostorsko opredelje-nega s .planiranim projektorh Ljubljane 2000)  in po-trjenih   unbanističnih    dokumentov,   kot   strokovnih gradiv;
—  srednjeročno planiranje — na podlagi srednje-ročnega družbenega plana (prostorski  del diužbene-ga  plana)   na  osnovi   polrjenih  urbanističnih  doku-mentov kot strokovnih gradiv;
- — urbanistični in zazidalni načrti so izvcdeni akti za realizirane prostorske komponentc družbenega plana (dolgoročnega in srednjeročnega). Urbanistični in zazidalni načrti se izvajajo po dojočilih Zakona o urbanističnem planiranju;
—  osnove za oblikovenje rn urejanje prostora se izdelujejo na ipodlagi analiz potreb razvoja in varo-vanja okolja, upoštevaje naravne obstoječe in arhi-tektonsko urbanistične značilnosti.
5.  Razvojna območja
Upoštevaje pripravljenost zemljišča za gradnjo, iniciativo operative (sicer je ,prisoten razvoj zaradi pomanjkljivo pridobljenega zemljišča), ravno tako glede na urbano-konceptualne zasnove posameznih krajevnih skupnosti, so pogojena naslednja območja na področj.u občine Ljubljana-Šiška:
—  Glavno področje je zazidava v zazidalnem oto-ku ŠS 8/2 Dravlje težka montaža, prenešeno iz prejš-njega srednjeročnega obdobja  kot  nerealizirana na-loga.
—  Predvidena je prenova Stare Šiške v posamez-nih karejih, dograditev Stare cerkve kot scstavnega dela  le-te  in   kareja  Urbana  (priprava  urbanistične dokumentacije  za  naslednje   srednjeročno  obdobje).
—  Pripravljajo se  tudi  zazidalni  načrti  za  zazi-dalne  otoke  Guncljc  ŠS   109,  Vižmarje  za   klancem ŠS 110/1, 2, Vižmar.je pod klancem SS 111/1, 2 in Viž-marje-Brod ŠS 112 1, 2, ki naj bi se glede na potrje-ne programe krajevnih skupnosti tudi realizirali,
—  Na   območju   urbanističnega   načrta   Tacen— Šmartno—Gameljne, realizacija zazidalnih otokov ŠS 201 4a,   ŠS  201/5   na področju   Tacna   ter   realizacija zazidalnih olokov ŠS 202/3b, SS 202/4a in ŠS 202/lc, la na področju Gameljn, za katcre se pripravljajo za: zidalni načrti.
—  Glavno razvojno področje na območju občine Šiška v mestnem območju predstavlja območje Pod-utika   II.  faza  in   Stanežič   (v Jiekoliko zmanjšanem obsegu).
Za razvojno območje Podutik II. faza je že na-ročena izdelava urbanistične dokumentacije s ciljem, da se že pred koncem tega srednjeročnega obdobja začne z realizacijo. Predvidena je gradnja stanovanj-skega tipa (blokovna, zadružno individualna, z vsemi spremljajočimi objekti: trgovinami, šolo, VVZ usta-novami, industrijsko cono ter tudi cono za obrlne dejavnosti).
Razvojno področje Stancžič je oprcdeljeno z dispozicijskim načrtom, nadaljevanje in realizacija ZN. Območje je namenjeno stanovanjski izgradnji, proizvodnim dejavnostirn (kot no\- potencial za indu-' strijo, mestu — služne dejavnostt in obrt) na pod-ročju občine Šiška.
—  Dogovorjena   razvojna   območja  na   področju občine   Šiška   v  izvenmestnem   območju,  pred\'idena za  realizaci.fo  v  dolgoročnem  obdobju  do  leta  2000 je  območje   »Vodic« — za kalerega  so  pripravljene urbanistične   zasnove   (z   natečajcm)   ter   se   planira priiprava urbanistične dokumentacije v tem srednje-ročnem obdobju.
—  Polrebna je zgostitev proizvodnih con, kjer je zadostno prostih kapacitcl ter je potrebna pi-everitev na   podlagi   razvojnih   programov   razvoja   dcjanske ipotrebe posameznih lokacijskih upravičencev na  ni-voju zazidalnih načrtov (večina jih je v fazi izdclave tehničnega   dela   zazidalnega   načrta)   ter   omoaočiti
pospešenp prepletanje proizvodnih dejavnosti tistega tipa, ki se prilagajajo potrebam bivalinega okolja, merilu  človeka  in  skupnosti.
—  V   tem srednjeročnem   obdobju   se  planira  v Medvodah   intenzifikacija   centra   Medvod.   z   vsemi centralnimi  dejavnostmi, zgostitev že obstoječih in-dustrijskih  con,  delno  povečanje  stanovanjskih  ka-pacitet  ter odpiranje večjih površin za pridobivanje gramoza za potrebe mešta Ljubljane v sklopu nove-lacije urbanističnega  načrta Medvod.
—  S pripravo kmetijskega prostorskega plana kot sestavnega   dela   družbenega   plana   za   srednjeročno »bdobjc   1981—1985  se  predvideva  očuvanje  kmetij-skih   površin   ter   intenzifikacija   proizvodnje   le-teh.
—  Na   področju    infrastrukturnih    objektov    se predvideva   realizacija   zahodne   obvozne   ceste,   pri-četek  gradnje  avtoceste   »Bratstvo-edinstvo«   na  po-tefcu  Kranj—Ljubljana  na ipodročju  občine  Šilka v tem, da se v prvi  fazi  izvede  priključek na  rekon-struirano Celovško cesto.
Podrobnejša navedba nekaterih nalog je vsebo-vana v Dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje  1981—1985.
e) Bilanca površin v občini Ljubljana-Šiška
Skupna površina občinskega območja    15.603    ha
1.  Obdelovalna kmetijska zemljišča   ¦           5.809    ha
2.  Neobdelovalna kmetijska zemljišča             502    ha
3.  Gozdna zemljišča                                   '       7.9U    ha
4.  Območja naselij                                           1.814    ha Stanovanjsko območje
(prostih p. 314 ha)                                        1.343   ha
Industrija
(prostihp. 113 ha)        '                                  276,7 ha
Inštitutska dejavnost                                   95,3 ha
..Mestu služne  dejavnosti         "                 ¦    68,4 ha
Rekreacijske površine naselij               ca. 230   ha
5.  Območja naselij s posebnimi funkcjjanii
6.  Območja sekundarnih počitniških
naselij                                                         56,8 ha
7.  Površina voda                                             59,6 ha
8.  Območja objektov in tras infrastruk-ture zunaj naselij, kjer druga raba ni možna
—  cestno območje                                     501    ha
—  železniško omrežje                                  18   ha
—  elektroenergetsko omrežje                     244,5 ha
—  plinsko omrežje                                    128   ha
9.  Odlagališče odpadkov
10.. Nerodovitne površine                               1.299   ha
11.  Prostori za površinsko izkoriščanje
rudnin                                                       117,5 ha
12.  Najožji varstveni pasovi zajetih črpališč podzemne vode za oskrbo
z vodo                                                        157,4 ha
13.  Območje varstva narave in kulturne
dediščine                                                 1.720   ha
II. NALOGE NA PODROČJU
GOSPODARSTVA, K\ SO SKUPNEGA
POMENA ZA SKLADNEJSI
GOSPODARSKI, SOCIALNI
IN  PROSTORSKI RAZVOJ
A. OSNOVNA IZHODIŠČA
1.  Materialni cilji razvoja
2.  Sredstva   akumulacije   in   globalna   razmerja  pri inveslicijah
3.  Prestrukturiranje gospodarstva
B. RAZVOJ  SIS  MATERIALNE  PROIZVODNJE
4.  Razvoj komunalnega gospodarstva
5.  Razvoj stanovanjskega gospodarstva
6.  Razvoj  kmetijstva
a)  Kmetijskc zemljiške  skupnosti
b)  Skupnosti za pospeševanje  kmetijstva
c)  Kmetijske zadruge Medvode
7.  Razvoj protipdžarne varnosti
C. RAZVOJ POMEMBNEJŠIH PODROČIJ GOSPODARSTVA
8.  Jndus-trija in energetika
9.  Trgovina
10.  Gradbeništvo
11.  Gostinstvo in turizem
12.  Drobno gospodanstvo
13.  Bančništvo
1. Materialni okviri razvoja in razvojne možnosti
Za to plansko obdobje se ocenjuje, da se bo go-spodarstvo občine v cilju stabilizacijskih ukrepov razvijalo počasneje kot v obdobju 1976—1980. Da bi se planska predvidevanja uresničila, bo potrebno:
—  povečati   produktivnost   dela,  izrabo  delovnih sredstev' in  časa   ter  izboljšati   donosnost  naložb  v gospodarstvo;
—  izboljšati   kvalifikacijsko   strnkturo   delavcev;
—  povečati izvoz ler zmanjšati uvoz;
—  proizvajati   le  tislo,  kar  se  lahko  plasira  na tržišče;
—  združevati  delo  in  sredstva  in  za  vsako  na-ložbo preveriti njeno uspešnost.
V obdobju do lcta 1985 je pričakovati, da bo realni družbeni proizvod naraščal po letni stopnji 3,5 °6. Za dosego tega cilja bo potrebno hitrejše pri-lagajanje proizvodnje potrebam domačega in tujega trga glede obsega in vrste proizvodov. Ob tem pa bo potrebno izboljšati učinkovitost gospodarjenja s sredsivi, in sicer z večjo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosli, s prihranki pri surovi-nah, energiji in reprodukcijskem materialu, z zbolj-šanjem organizacije dela ob večji uporabi znanja in modernih tehnoloških postopkov. Na tej osnovi bi se zmanjšali proizvodni in drugi materialni stroški, tako da bi porabljena sredstva naraščala počasneje od rasti celotnega prihodka.
Da bi zagotovili hiter razvoj gospodarstva v ob-čini, je na prvem mestu v delitvi družbenega proiz-voda cilj izboljšanje materialne osnove dela, vse ostale oblike porabe pa bodo podrejene počasnejši rasti družbenega proizvoda.
Sredstva za akumulacijo bodo naraščala za 25 % hitreje od rasti družbenega proizvoda in bodo letno znašala 5 %, kar bo hkrati tudi naraščanje sredstev za investicije v osnovna sredstva.
Sredstva za splošno in skupno porabo bodo na-raščala najmanj 10 % počasneje od rasti dohodka, za rastjo družbenega proizvoda pa bo:do zaostajala tudi sredstva z& osebno porabo. Tako bo njihova poraba najmanj 10 % počasnejša od redne rasti družbenega proizvoda.
Investicijska poraiba bo v tem srednjeročnem obdobju manjša kot je bila y ipreteklem. Poglavitna usmeritev investicij mora biti v pridobivanju do-hodka z izvozom, v razvojno in tehnološko intenzivna vlaganja ali modernizacijo, ki dolgoročno ustvarjajo višji dohodek na zaposlenega ter v trajnem zagotav-ljanju energetskih virov, reprodukcijskih sredstev, hrane in surovin.
Tako ne bo noben investicijski projekt začet brez popolne dokumentacije, brez realnega finančnega iz-računa in zagotovljenih kadrov in sredstev tei' uskla-jen v panogi in širši družbeni skupnosti.
2. Sredstva akumulacije in globalna  razmerja pri investicijah
Iz sprememb v strukturi delitve družbenega pro-izvoda so razvidni premiki, ki sc odražajo v zmanj-šanem deležu osebnih dohodkov ter sredstev za skup-no in splošno porabo, v porastu pa jc delež sredstev temeljnih organizacij za financiranje razširjene re-produkcije. Tudi sama struktura sredstev za repro-dukcijo v materialni proizvodnji se bo bistveno spre-menila. Močno se bo povečal delež lastnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela, niedtem ko se bddo sredstva bank znižala.
Povečana potreba po vlaganjih v energetsko in surovinsko osnovo izven republike, večje kreditiranje iprodanega blaga, skupna vlaganja v tujino in uvedba za udpravo posledic potresa v Črni gori bodo obre-menjevala skupna sredstva za reprodukcijo in vpli-vala na znižanje deleža razpoložljivih sredstev za vla-ganja v osnovna sredstva gosp.odarstva.
Tako se bq; delež sredstev za reprodukcijo znižal v primerjavi s preteklim obdobjem, prav tako pa se bo znižal tudi delež razpoložljivih sredslev za vlaga-nja v osnovna sredstva gospodarstva in bo le neznat-no več sredstev kot v tekočem srednjeročnem ob-dobju.
Pri sprejemanju investicijskih odločitev bomo upoštevali .kriterije za vsa področja gospodarstva in negospodarstva. Ob presoji novih investicij morajo imeti kriteriji naslednje cilje:
1.  Zagotavljanje pogojev   za   zadovoljevanje   po-treb občanov (osnovna živilsko^preskrbovalna mreža).
2,  Zagotavljanje objektov ob postopnem izgraje-vanju objektov prihodnje avtocestne  infrastrukture.
Objekti plansko-tržne vsebine organizacij združenega dela
Investicije, ki bodo odgovarjale zahtevanim kri-terijem, bodo opredeljene v vsakoletnih resolucijah, vendar po kriterijih, ki jih določa tudi Dogovor o temeljih družbenega plana občine za obdabje 1981— 1985 in so usklajeni v okviru mesta in republike.
3. Prestrukturiranje gospodarstva
V  obdobju, ki je pred nami, bomo dajali pred-nost razvoju kvalitetnih dejavnikov v prestrukturira-nju   gospodarstva.   Vsebina   zahtevkov   za   nove   na-ložbe v srednjeročnem  obdobju  1981—1985  kaže, da so med njimi tudi takšni, ki s svojo usmerjenostjo nakazujejo večjo, izvozno usmerjenost, nadomeščanje uvoza  ter  stagnacijo  novega  zaposlovanja.   Posebno pozornost predstavljajo  zahtevki, ki  s  svojo  visoko udeležbo sredstev nakazujejo,  da gre  za vlaganje  v zahtevno tehnološko proizvodnjo. Spričo dejstev, da so zahtevki višji od razpoložljivih sredstev za celotno srednjeročno   obdobje,   bodo   vse   nove   naložbe šle vsakokrat skozi selekcijo kriterijev, ki so dogovor-jeni v Dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška, mesta  Ljubljane  ter  SR  Slovenije, v soglasju z gospodarsko zbornico in bankami.
Zato bo prestrukturiranje potekalo v več fazah, kjer bo vsaka faza predstavljala .obdobje, v katerem se bo odobravala posamezna investicija. Najprej bo potrebno iz pregleda investicij izluščiti vse zahtevke po delih ter jih oceniti iz vidika financiranja, lokacij-sko investicijskih podlag ter z vidika ekonomske ute-meljenosti in vraščanja v prostor.
Problemi, ki bodo nastali ob tem, bodo še vedno v nezadostni višini lastnih sredstev oblikovani za-htevki, zato bo potrebno v občini skleniti dogovor o združevanju sredstev za sofinanciranje (sokreditira-nje) tistih projektov, ki bodo postopoma prihajali iz leta v leto v prioriteto.
V  okviru pogojev, iki omogočajo hitrejši tehnolo-ški razvoj, bomo pri prestrukturiranju gospodarstev spoštovali predvsem naslednje kriterije:
—  izvozcia usmerjenost (neposredna in posredna) proizvodnje in storitev na trajnejših osnovah, ki za-gotavljajo  znaten pozitivni  plačilni bilančni  učinek;
—  razvojno-tehnološka   intenzivnost proizvodnje in storitev, za katere je zaačilna visoka stopnja avto-matizacije proizvodnih  procesov  in  visoka  udeležba visokokvalificiranega ustvarjalnega dela;
—  gospodarska raba industrije in surovin;
—  produktivnost in racionalizacija zaposlovanja;
—  varovanje okolja, racionalna raba prostora in razporediteev  proizvodnje  v  skladu  s policentrično zasnovo  regionalnega razvoja  SR Slovenije,  upošte-vaje  specifične   razvojne   možnosti   posameznih   ob-močij.
Razvojne kriterije iz prejšnjega odstavka bodo uporabljali pri ocenjevanju proizvodnih in investicij-skih programov nosilci družbenega planiranja v go-spodarstvu, zlasti še v asociacijah združenega dela, temeljnih in združeni banki LB, medobčinski gospo-darski zbornici, v splošnih združenih in v družbeno-polhičnih skupnostih. Podpisniki si bomo prizade-vali, da proizvodne in finančne asociacije združenega dela y skladu s specifičnostmi posamezne deja-vnosti te kriterije kvantitativno opredelijo v samoupravnih sporazumih o temeljih svojih planov in jih določijo s kazalci.
Pri podrobnejšem razčlenjevanju teh kriterijev bodo pridobile OZD za programe, ki v enaki meri zadovoljujejo kriterije, prednost, če zagotavljajo več-jo udeležbo lastnih ali združenih sredstev od pred-pisane.
B. Razvoj SIS materialne proizvodnje
V določilu 116. člena zakona o sistemu družbe-nega planiranja sestavljajo samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje samo-upravne sporazume. V okviru občine Ljubljana-šiška delujejo (oziroma ena je še v ustanavljanju) nasled-nje SIS materialne proizvodnje:
—  Skupnost komuaalne skupnosti
—  Samoupravna stanovanjska skupnost
—  Kmetijska zemljiška skupnost
—  Sknpnost za pospeševanje kmetijstva
—  Skupnost za protipožarno varnost
—  Stavbno zemljiška skupnost
Samoupravni sporazumi o temeljih družbenega plana za obdobje 1981—1985 zajemajo naslednja pod-ročja:
—  Konkretni prikaz fizionega obsega proizvodnje oziroma materialnih storitev, ki jih bodo SIS mate-rialne proizvodnje opravile v skladu z dogovorjenim programom, ki je sestavni del  samoupravnega  spo-razuma o temeljih plana.
—  Prikaz standardov in normativov, proizvodov, ki jih izdelujejo oziri>ma storitev, ki jih opravljajo SIS materialne proizvodnje.
—  Prikaz  kriterijev in  meril, ki  so podlaga za ugotavljanje cen proizvodov oziroma storitev, ki jih dajejo na razpolago uporabnikom.
—  Določitev posebnih pogojev, pod katerimi bo-do proizvodi ali storitve na razpolago uporabnikom.
—r- Pregled objektov, ki se bodo gradili, lokacije in rok dograditve ter zneski, ki se združujejo po sporazumu za posamezen objekt.
—  Pregled aktov,  ki  zagotavljajo  v  srednjeroč-nem planu 1981—1985 združevanje sredstev za uresni-čevanje programa ter osnove in merila, po katerih bodo  iiideleženci  združevali   delo   in  sredstva   za   ta program.
—  Prikaz skupnih denarnih obveznosti udeležen-cev.
—  Način nadzora nad izvajanjem sporazuma.
4. Razvoj komunalnega gospodarstva
Za zagotavljanje pogojev stabilnejšega in dina-mičnega družbenega in gospodarskega razvoja občine Ljubljana-Šiška na področju urejanja prostora in komunalnega gospodarstva sprejemajo uporabniki in izvajalci obveznosti in dolžnosti in pridobijo pravice kot so določene v sporazumu o temeljih plana samo-upravne ¦ komunalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška.
Zaostajanje razvoja komunalnih dejavnosti v pre-teklih planskih obdobjih postaja zaviralni faktor hi-trejše stanovanjske poslovne in industrijske gradnje.
Samoupravni sporazum o temeljih plana komu-nalne dejavnosti občine obravnava:
—  prostorski in komunalni razvoj  občine z opi-som   investicijskih in   drugih   naložb,   vzdrževanjem in obsegom storitev;
—  posebi^e pogoje, pod katerimi bodo komunal-ne storitve na razpolago uporabnikom;
—  način   financiranja   posameznih   investicijskih in drugih naložb oziroma osnove in merila za plače-vanje komunalnih storitev;
—  pregled obveznosti iposameznih udeležencev in skupin  udeležencev  —  podpisnikov   samoupravnega sporazuma   o   temeljih   plana   komunalne   skupnosti občine Ljubljana-Šiška;
—  način nadzora nad izvajanjem samoupravnega sporazuma  in  izvajanjem  družbenega  plana  Komu-nalne skupnosti za obdobje 1981—1985.
Komunalna dejavnost
Komunalno dejavnost v občini upravljajo:
1.  V Komunalni skupnosti na naslednjih področ-jih:
—  upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč,
—  ui-ejanje ulic, trgov in lokalnih cest,
—  komunalne naprave kolektivne porabe,
—  komunalne naprave individualne porabe,
—  promet s stavbnimi zemljišči.
2.  Družbenopolitične skupnosti
3.  Republiška skupnost za ceste
4.  SIS za uresničevanje  10-letnega programa iz-gradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane
5.  Območna vodna skupnost Ljubljanica^Sava.
1.1.  Komunalna skupnost                              , Programi   so  izdelani detajlno  in zajemajo  vsa
dela na komunalnem področju, ki so potrebna, da se v okviru razpoložljivih sredstev sedanje deficitar-no stanje komunale v stanovanjskih naseljih sanira. Pretežni det zahtev krajevnih skupnosti vsebujejo predlogi srednjeročnih programov Komunalne skup-nosti.
1.2.  Upravljanje in urejanje ;s stavbnimi zemljišči
Naloge s področja urejanja in upravljanja s stavbnimi zemljišči v občiui Ljubljana-Šiška za sta-novanijsko ter industrijsko poslovno gradnjo v na-slednjem petletnem obdobju izhajajo iz predhodnih obveznosti kot iz obveznosti iz plana 1981—1985 ter planov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine. Po programih bo na območju občine Šiška dograje-no do 3.200 stanovanj, za vsa ta stanovanja pa je po-trebno pravočasno zgraditi ustrezno infrastrukturo, vzporedno pa pravočasno pripraviti potrebna zemlji-šča in ubanistično tehnično dokumentacijo za ob-dobje 1981—1985.
Prostorski razvoj občine Šiška urejajo naslednji osnovni urbanistični dokumenti, in sicer:
a) Del občine, ki se nahaja v bivšem ureditvenem območju -mesta, ureja Generalni urbanistični plan mesta, ki je bil sprejet y letu 1966. Za to območje je bila v preteklosti značilna intenzivna gradnja. Re-zultat  tega je, da je velik del  površin,  predvidenih
za stanovanjsko gradnjo, že pozidan, prav tako pa ni več razpoložljivih novih nenačetih pOvršin za pro-izvodne dejavnosti.
b)  Ureditveno območje Medvode bo opredeljeno z noveliranim urbanističnim načrtom Medvod in KS Pinniče. Ta načrt bo nudil prostorske osnove za na-daljnji razvoj industrije za blokovno gradnjo ter iz-gradnjo  spremlja.jočih  objektov,  ki jih Medvode  že dalj časa pogrešajo, vendar ima hibe s stališča smo-trnega gospodarjenja s prostorom.
c)  Krajinski park Polhograjski Dolomiti je ure-jen z urbanističnim načrtom, ki ga je sprejela skup-ščina občine leta 1974. S tem načrtom so zavarovane krajinske  znamenitosti  in dane osnove za nadaljnji razvoj   območja.   V  naslednjem   srednjeročnem   ob-dobju bo izdelana novelacija zazidaljjega načrta.
d)  Za urbanistično ureditev območja Smlednika, Vodic ter Bukovice bo urejeno z urbanističnim na-črtom v tem planskem obdobju.
e)  Celotno  ostalo  območje  občine  je  urejeno  z odJokom o urbanističnem redu, ki je bii sprejet leta 1974.
Izdelavo zgoraj navedene urbanistične dokumen-tacije kaikor tudi izdelavo nekaterih posameznih zazi-dalnih načrtov bo financirala družbenqpolitična skup-nost občine.
1.2.1. Urejanje zemljišč za potrebe slanovanjske in ostale gradnje se bo vršilo na naslednjih območ-jih:
ŠO 1/1, 2 »Urban« — družbenokulturni center Siška:
—  urbanistična dokumentacija (zazidalni načrti). ŠS 1/1-1/3 »Spodnja Siška« — stanovanjska grad-
nja:
—  priprava   geodetskih   načrtov   in   urbanistične dokumentacije (zazidalni načrti).
ŠS 3 »Komunalni center — severni del« — ga-ražna hiša:
—  ureditev kolektivnih komunalnih naprav. ŠR 4 »Pod hribom« — rekreacijske površine:
—  priprava urbanislične dokumentacije (zazidal-ni načrt).
SS 4/1 »Stara cerkev« — stanovanjsko blokovna gradnja:
—  priprava zemljišča ter oprema s kolektivmimi in individualnimi komunaLnimi napravami.
&S 4/2 »Na jami« — parkirna hiša in VVO:
—  pripj-ava zemljišča   (urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt).
ŠS 6/1, ŠO 2/1 »Stane Rozman« — center soseske:
—  -priprava  zemljišča   ter   ureditev   kolektivnih komunalnih naprav.
SS 7/1 »Nove Dravlje« — dokončanje stanovanj-ske btokovne gradnje:
—  novelacija  zazidalnega  načrta,  priprava  zem-ljišča,  izgradnja   kolektivnih  komunalnih  naprav  in individuainih komunalnih naprav.
ŠR 7/3  »Stare Dravlje« — pošta:
—  izdelava zazidalnega načrta,  priprava zemlji-šča, izgradnja ceste.
SS 8/1 — »Težka montaža« — stanovanjska blo-kovna gradnja:
—  priprava zemljišč,   iagradnja  komunalnih  na-prav koleklivne in individuarne porabe.
SS 8/2, 3 »Nove Dravljc« — stanovanjska blokov-na gradnja:
—  priprava zemljišč, urbanistična dokumentaci-ja — novelacija zazidalnega načrta ter izgradnja ko-munalnih naprav kolektivne in individualne porabe!
SS 9 »Koseze III., IV. in V. faza« — dokončanje stanovanjske soseske:
—  priprava zemljišč  (novelacija zazidalnega na-črta) tei- izgradnja komunalnih naprav kolektivne in indH-idualne porabe.
SS 9 »Koseze« — območje G:
—  priprava   zemljišč   ter   izgradnja   komunalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 10 »Draveljska gmajna« faza la, lb, lc, faza II., faza 3B, 3C, 3D — dopolnitev in dokončanje so-seske:
—  priprava zemljišča  ter ¦ izgradnja komunalnih naprav  individualne in koleklivne- porabe, izgradnja zaklonišča.
ŠS 11 »Stanežiče — izločena območja« (ŠS 113/2, ŠS 115/2, 3, 6, SS 117 2) — nadomestna individualna stanovanjska gradnja:
—  izdelava urbanistične dokumentacije in pripra-ya  zemljišča   ter  komunalne  naprave  kolektivne  in ¦individualne porabe.
ŠS 11 »Nove Stanežiče« — stanovanjska gradnja:
—  priprava  zemljišča,  urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt.
SS 12 »Podutik« — zazidalni otoki 3a, 3c, 4a, 4c,' 6c — individualna stanovanjska gradnja:
—  piiprava zemljišča ter  izgradnja komunalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 12 »Podutik« II. faza 1. etapa — individualna stanovanjska gradnja s spremljajočimi objekti:
—  priprava zemljišča  (urbanistična  dokumenta-cija — zazidalni načrt) ter izgradnja komunalnih na-prav individualne in kolektivne porabe.
SS 12 »Podutik« II. faza 2. etapa — stanovanjsko blokovna gradnja s spremljajočimi objekti:
—  priprava  zemljišča   (urbanistična  dokumenta-cija — zazidalni načrt).
ŠS 13, ŠK 6 »Šentvid—Poljane« — nadomestne kmetije:
¦*       — priprava zemljišča  ter  izgradnja  komunalnih naprav individualne in kolektivne porabe.
ŠS 103, SI 2 »Inštitutska cona« in naselje Lito-stroj:
—  priprava zemljišča — urbanistična dokumenta-cija, zazidalni načrt.
ŠS 107 »Šentvid I« — stanovanjsko blokovna gradnja:
—  priprava  zemljišča   (urbanistična  dokumenta-cija — novelacija zazidalnega načrta)   ter izgradnja komLmalnih   naprav   kolektivne   in individualne   po-rabe.
ŠS 108 »Šentvid II« — stanovanjsko-poslovna gradnja  ter objekti  družbenega pomena:
—  priprava zemljišča  (urbanistična  dokumenta-cija — zazidalni načrt).
SS 109 »Gunclje«, SS 110 »Vižmarje nad Klan-cem«, ŠS 112 »Vižmarje-Brod« — dopolnilna indivi-dualna stanovanjska gradnja:
—  priprava  zemljišča  (urbanistiona  dokumenta-cija — zazidalni načrt) ter izgradnja komunalnih na-prav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 111 »Vižmarje pod Klancem« — stanovanjsko blokovna gradnja:
—  priprava zernljišča  (urbanistična  dokumenta-cija — zazidalni načrt) ter izgradnja komunalnih na-prav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 201-4 Tacen — individualna stanovanjska gradnja:
—  priprava zemljišča   (urbanistična  dokumenta-cija — zazidalni načrt).
ŠS 201-5 Tacen — stanovanjsko blokovna in indi-vidualna gradnja:
—  priprava  zemljišča   (urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt) ter izgradnja komunalnih na-prav, kolektivne in individualne porabe.
SS 201-la, lc Gameljne — stanovaojska indivi-dualna gradnja:
—  priprava  zemljišča   (urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt) ter izgradnja komunalnih na-prav kolektivne in individualne porabe.
SS 202-2a Gameljne — individualna slanovanjska gradnja:
—  priprava   zemljišča   in   izgradnja   komunalnih naprav kolektivne in indrvidualne porabe.
&S 202-3b Gamcljne — poslovno stanovanjska gradnja:
—  priprava   (urbanistična   dokumentacija  —  za-zidalni načrt)  tcr izgradnja  komunalnih naprav ko-lektivne in individualne porabe.
ŠS 202-4a Gameljne — individualna stanovanjska gradnja:
—  priprava ter izgradnja komunalnih naprav ko-lektivaie in individualne porabe.
ŠS 202-6b Gameljne — orgariizirana družbena gradnja, stanovanjsko blokovna in individualna grad-nja s spremljajočimi objekti:
—  priprava zemljišča   (urbanističnj   načrt — za-zidalni načrt).
ŠS 218/3 »Vodice« slanovanjsko blokovna in indi-vidualna gradnja:
—  priprava  zemlji.šča   ter izgradnja   komunalnih naprav ¦kolektivne in individualne porabe.
MeR 2 »Medvode-Preska« — stanovanjsko indi-vidualna gradnja:
—  izgradnja   kolektivnih   komunalnih   naprav   in individualnih komunalnih naprav.
MeC 1, 2, 3 »Medvode-Gentcr« —. cenlralne dejav-nosti — poslovni objekti:
—  priprava  zemljišča   (urbanistična  dokumcnta-cija — zazidalni načrt).
MeS 5 »Medvode-Goričane« — stanovanjsko blo-kdvna gradnja:
—  priprava  zemljišča   (urbanislična  dokumenta-cija ¦— zazidalni načrt).
MeS 13 »Medvode-Svetje« — individualna sta-novanjska   gradnja:
—  izgradnja kolektivnih komunalnih naprav. MeS 14 »Medvode-Svetje« — zdravstveni dom in
objekti družbenega pomena:
—   priprava   zemljišča,   urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni  načrt  tor izgradnja  kortiunalnih na-prav kolektivne in individualne porabe.
MeS 19 »Medvode-Verje« — stanovanjska indivi-dualna  gradnja:
—   priprava   zemljišča,   urbanistična   dokumenta-cija — zazidalm načrt.
MeS 1 »Medvode-Preska« — montažna-gradnja, dokončanje soseske:
—  izgradn.ia kolektivnih komunalnih naprav. MeS  7  »Medvode-Preska«  — dokončanje soseske:
—izgradnja   komunalnih   naprav   kolektivne   in individualne porabe.
MeS 7a »Medvode-Preska« — stanovanjska blo-kovna  gradnja:
—  priprava ter izgradnja komunalnih naprav ko-lektivne in individualne porabe.
MeS 14 a »Medvodc-Svetje« — individualna grad-n.ja:                                                                  \
—  priprava  zemljišea.                                  ¦   .         . G-2 Gramoznica Šmartno:
—  priprava zemljišča, urbanistična dokumentacija — zazidalni  načrt.
G-4  Gramoznica  Stanežiče:
—   priprava   zemljišča   ter   izgradnja   kolektivnih komunalnih naprav.
Uvbanistični načrt Medvod in Polhograjskih Do-lomitov  in  TSG.
Sprememba urbanističnega reda Smlednik-Vodice-Bukovica v urbanistični načrt.
1.2.2. Pridobivanje, priprava in opremljanje zem-Ijišč za polrebe industrijske in poslovne gradnje se bo vršilo na naslednjih območjih:
ŠP 1 Pivovarna Union — poslovno-industrijska cona:
—  priprava  zemljišč.
SP 1/2 Industrijska cona med Rusko in Gasilsko ulico:
—   priprava   zemljibča   (urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt).
SM, ŠP2, ŠR 2/3 Industrijska cona ob Kamniški progi:
—  priprava zemljišč (urbanistična dokumentacija,
zazidalni načrt) tcr izgradnja komunalnih naprav in-dividualne porabe.
ŠP   3   Industrijska   cona   »ISKRA-IMP«   —  Indu-strijska poslovna  gradnja:
—  priprava   zemljišč  (urbanistična  dokumentacija
—  zazidalni  načrt)   ler  izgradnja  komunalnih  naprav kolektivne in  individualne porabe.
ŠP  4,  ŠP  5  Industrijska  cona  ob  Celovški  cesti
—  dokončanje  industrijske poslovne  gradnje:
—   priprava   zemljišč   t.er   izgradnja   komunalnih naprav  kolektivne  in  individualne porabe.
ŠP 6 Agrostroj — industrijska gradnja:
—   priprava   zemljišča   (urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt) ter izgradnja komunalnih na-prav kolektivne in individualne porabe.
SP 7 Industrijska cona »ISKRA-TV Pržanj« — industiijska  gradnja:
—  priprava  zemljišč  (urbanistična  dokumentacija
—  zazidalni načrt).
ŠP 8 Industrijska cona »SKIP« — industrijska cona:
—   priprava   zemljišča   (urbapistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt) ter izgradnja komunalnih na-prav  kolektivne  in  individualne  porabe.
ŠP 9/1,2 Industrijška cona Vižmarje-Brod — in-dustrijska cona:
—  priprava zeml.iišča, urbanistična dokumentacija
—  zazidalni  načrt.
ŠP 11  Industrijska cona Stanežiče:
—  priprava   zemljišča  —  urbanistična   dokumen-tacija (zazidalni načrt).
ŠP  13/1,2. Inclustrijska  cona  Šentvid-Pol.iane:
—  priprava zemljišča — urbanistična dokumen-tacjia (zazidalni načrt).
SP  218/1   Industrijska   cona  Vodice:
—  priprava  zemljišča  — urbanistična  dokumen-tacija  (zazidalni  načrt).
SM 2 Poslovna cona »Metalka« Vižmarje:
—  priprava  zemljišča.
MeP ITSC Industrijska cona Medvode:
—   priprava   zemljišča   (urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt).
1.3. Urejanje ulic, trgov in lokalnih cest
S sredstvi Komunalne skupnosti — urejanje ulic, trgov in lokalnih cest bomo po predlogu realizirali izgradnjo in sofinancirali tiste ceste, ki so prioritet-nega pomena za celotno občino ali večji del občine po naslednjih kriterijih:
—  izločitev sredstev za že začeta, a nedokončana dela, za dela in podražitve iz predhodnega programa del;
—  rezervacija  sredstev  za  pripravo  tehnične  do-kumentacije. postopkov in zemljišč za realizacijo pro-grama; .                                   '                               -•
—   ureditev   postajališč   in   obračališč   za   mestni javni avtobusni promet in dodatna izvedba vertikalne in   horizontalne   prometne   signalizacije.  na   nevarnih mestih  ter  prehodih  za  pešce;
—  povezava občine s sosednjimi občinami za isto-časno izvedbo del;
—  povezava  posameznih  delov  občine  ali  sosesk med seboj, povezava stanovanjskih šosesk z industrij-skimi  conami   (razbremenitev  Celovške  cestc);
—   povečava   propustnost.i   in   odprava   kritičnih prometnih  problemov  na  obstoječih cestah  (razširitve krivin,   signalizacija,   odbojne   ograje," razširitev   kri-žišč,  popravilo  vozišč);
—  v primeru elementarnih nesreč (plaz, usad, po-plava. pot.res), se vsa razpoložljiva sredstva takoj pre-usmerijo za čimprtjšnjo usposobitev ceste in objektov na njej;                                                    ¦ .
—  za  zagotovitev  dela  sredstev  za  sofinanciranje večjih posegov na območju naše občine.
Na podlagi teh izhodišč podajamo naslednji pred-log  izgradnje  cest  na  območju  občine:
—  Vikrče-Smlednik IV.  faza,
—  Tacen  (od mostu) — Vikrče,
—  Vojsko-Koseze  III.  faza,
—  Tacenska cesta (od Miheličeve do mostu),
—  Vikrče-Verje,
—  izgradnja podhodov do industrijskih con ŠM 1, SP   2,   ŠP   3:   50 %   združena   sredstva   (občinski   pro-gram), 50% investitorji IC,
—  Sora-Trnovec  (makadam),
—   Trnovec-Topol,
Obodna cesta Stanežiče: 30% združena sredstva (občinski program cest), 70% IC in nova stanovanjska soseska,                                                     .         -
—  Šmartno-Gameljne I. faza,
—   Selo-Utik.
Nosilci: Komunalna skupnost občine Ljubljana-Siška.     ¦
Viri sredstev: Financiranje' izvedbe občinskega programa cestnega omrežja se bo zagotavljalo iz na-slednjih virov:
—     solidarnostnega     nepovratnega     združevanja sredstev    iz   dela    dohodka    občanov,   ki    samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost v višini 2 % čistega dohodka,   zmanjšanega   za   izplačane  osebne  dohodke;
—  25 % prispevka od motornih vozil in prispecka od   pogonskih   goriv;
—   25 %   od   nadomestila   za   uporabo   stavbnega zemljišča.
Z dogovori in sporazumi bomo združili manjka-joča sredstva za izvedbo programa modernizacije in rekonstrukcije cest  v občini.
Sredstva posebnega računa za uporabo mestnega zemljišča bodo uporabljena za sofinanciran.ie koniu-nalnih del kolektivne komunalne porabe na območjih kra.ievnih skupnosti in za sofinanciranie 10-letnega programa   izgradnje  cest   v   Ljubljani.
1.4. Kolektivna   komunalna  poraba  —  enostavna
reprodukcija                                                       ..
Financiranje programov za opravljanje kolektiv-nih komunalnih storitev je doživelo korenite spre-membe. V prvem obdobju so se sredstva zagotavljala v proračunu občin in mesta, kasneje pa iz prispevka, ki ga plačuje združeno delo prek Komunalne skupno-sti. Nesporna je ugotovitev, da So sredstva iz prispev-ka dosti večja za te namene, kar zagotavlja boljše opravljanje del in nalog in boljši komunalni stan-dard. Vzdrževanje kolektivnih komunslnih naprav se bo financiralo iz skupno dogovor.iene prispevne stop-nje od osebnih dohodkov delavcev. Clede na to, da izenačujemo vzdrževan.je komunalnih naprav v Ljub-ljani. bo v okviru te stopnje prišlo do določenega solidarnostnega prelivanja med ljubljanskimi obči-nami.
Pregled skupno dogovorjenih nalog za kolektivne komunalne storitve — vzdrževanje: — vzdrževanje javne higiene, javna razsvetljava. semaforji, CPS, zelenice, gozdovi, ceste, zimska služba, pokopališča, otroška igrišča.
Stanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe nakazuje naslednje piogramske usmeritve:
Javna higiena
—  postopna širitev dejavnosti čiščenja javnih pro-metnih površin in celotno območ.ie občine;
—   boljšo  opremljenost  javnih  cestnih  površin  s posodami za odlaganje smeti in odpadkov (koški, po-sode itd.);
—  na podlagi izdelane kategorizacije javnih cest-nih površin z vidika javne higiene opravljati storitve čiščenja   na   osnovi  dogovorjenih   standardov;
—  ureditev vodnega črpališča za potrebe čiščenja javnih površin in potrebe SLO.
Javna razsvetljava
—   izdelava   programa   za   sistem   krmiljenja   in nadzora javne razsvetljave,
—   zboljšanje   osvetljenosti   občine   z   zamenjavo obstoječih svetlobnih izvorov na ekonomičnejše, viso-kotlačne HG in NA žarnice,
—   izdelali   kategorizacijo   cestnih   površin   glede potreb po osvetljenosti,
—  širiti dejavnost vzdrževanja javne razsvetljave na   območju   občine   (EL   —   okolica   in   Elektro   — Kranj).
—   povečanje   cestne   razsvetljave   na   vseh   kfiži-ščih,   prehodih   za   pešce   in   kritienih   cestnih   točkah, z uporabo različnih- — dogovorjenih — barv svetlobnih izvorov,
—  vzdrževati  omrežje  in  naprave  javne  razsvet-l.iave  na   podlagi   dogovorjenih   standardov,
—  urediti  vprašarije  lastništva  osnovnih  sredstev javne razsvetljave in s tem zagotoviti upravljalcu teh naprav  materialno  podlago,
—  osvetlitve  spomenikov   in  obeležij   na  območju občine  L.jubljana-Siška.
Semaforske  naprave
—  na podlagi izdelanega srednjeročnega programa za AVP realizirati naloge poenotenja semaforskih na-prav,  koordinacija  križišč,
—  vzdrževati obstoječe in novo zgrajene semafor-ske naprave  na  podlagi  družbeno dogovorjenih stan-dardov,
—  aktivno sodelovati pri programiranju novih se-maforskih naprav,
—  urediti  vprašanja  lastništva  osnovnih  sredstev semaforskih naprav, da se s tem zagotovi upravljalca naprav  materialna  podlaga,
—  organizirati  službo za razvoj,  eksploatacijo in vzdrževanje sistema  semaforizacije v L.iubljani.
Cestno prometna signalizacija
—   vzdrževati   cestno   prometno   signalizacijo   na podlagi družbeno dogovorjenih standardov,
—    uporaba    kvalitetnejših    materialov    za    talne obeležbe  in  v  zvezi  s  tem  tesno  sodelovanje  s  pro-izvajalci  materialov,
—   širiti   dejavnost   vzdrževanja   CPS   na   celotno območje pbčine.
Zelenice
—  zagotoviti, da bodo vse urejene javnč površine —  zelenke  —  strokovno   in  kakovostno  oskrbovane,
—   razmejiti   in   določiti   mejo   med   javnimi   in funkcionalnimi  zelenicami,
—  aktivno  sodelovati  pri  načrtovanju  novih  ze-lenih površin v naseljih,
—  vzdrževati zelenice in otroška igrišča na pod-lagi dogovorjenih standardov,
—  posvetiti posebno skrb zelenim površinam, na-menjenim otrokom.
Gozdovi
—   skrbeti  za  strokovno  nego parkovnih  gozdov,
—  skrbeti za preprečevanje bolezni  (rak) v goz-dovih,
—  vzdrževati parkovne gozdove na podlagi dogo-vorjenih  standardov,
—  zboljšati opremo na teh površinah.
Cestc in mostovi
—  širitev dejavnosti vzdrževanja cest na vse ime-novane  ulice  in  ceste  ter  na  ulice  in  ceste v  novo zazidanih naseljih,
—  širitev dejavnosti vzdrževanja  cest na celotno območje ljubljanskih občin zunaj  mestnega  območja predvsem na ceste, ki povezujejcr^zunanja naselja,
—   kvalitetnejše  opravljanje  storitev  vzdrževanja na podlagi dogovorjenih standardov.
Zimska služba
—  kvalitetnejše opravljanje  storitev zimske služ-be,
—  uporaba boljših materialov za posip proti pole-dici,
¦— opravljanje zimske službe na 80% vseh cest, ki bodo redno vzdrževane.
Podrobnejši pregled je razviden iz elementov, ki so prikazani v temeljih plana  1981—1985.
Nosilec:  Komunalno  podjetje  Ljubljana.
Individualna komunalna poraba — enostavna in razširjena reprodukcija v okviru KPL in KS ter meštni potniški promet.
Odstranjevanje smeti in odpadkov, vzdrževanje javnih sanitarij in javnega higienskega kopališča
Naloge: odvoz smeti in odpadkov ter kosovni od-voz, urejanje in sanacija centralne sanitarne depo-nije na Barju, reciklaža odpadkov, postopno širjenje območja odvoza, izpopolnjevanje tehnologije in pove-čanje intenzitete odvoza, ureditev začasnih deponij na področjih, kjer še ni organiziran odvoz, investicij-sko vlaganje v opremo in objekte za realizacijo pro-grama, vzdrževanje javnih sanitari.i in javnega hi-gienskega   kopališča.
Nosilec:   KPL,   TOZD   Javna   higiena.
Pogrebna in pokopališka dejavnost
Naloge: opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev ter vzdrževanje pokopališč in pokopaliških naprav, urejan.ie eeiotnega kompleksa žal po poseb-nem programu, postopno prevzemanje pokopališč od KS  po  skupnem dogovoru.
Nosilec: KPL TOZD 2ale, Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška in. krajevne skupnosti.
Javne  tržnice
Dejavnost: Vzdrževanje tržnih površin in izgrad-nja v SR 7.
Naloge: Obnova tržnih površin in izgradnja novih tržnih  površin.
Nosilec: KPL, TOZD Živilski trgi in Komunalna skupnost.
Javna  parkirišča
Dejavnost:   Vzdrževanje  parkirišč. Nosilec: KPL TOZD Živilski trgi.
Dimnikarske storitve
Dejavnost: Redno vzdrževanje dimnikarskih na-prav in napeljav.
Naloge: Postopna razširitev dejavnosti na celotno ljubljansko območje.
Nosilec:  KPL TOZD  Dimnikarstvo.
Mestni  potniški promet
Dejavnost: Opravljanje storitev javnega mestnega potniškega  prometa.
Naloge: Priprava spodnjega ustroja za obrača-lišča in za postavitev sanitarnih kioskov in nadstre-škov.
Kolektivna komunalna poraba po programih krajevnih skupnosti
Vrste objektov: Izgradnja in obnova cest, mostov, ulic, svetlobne in nesvetlobne prometne signalizacije, javne razsvetljave, pločnikov, sprehajalnih poti, od-bojne ograje, avtobusnih postajališč in obračališč, zelenic in parkovnih gozdov, pokopališč z objekti, sanitarni nadzor nad krajevnimi vodovodi in sofinan-ciranje vodovoda in kanalizacije za odpravljanje ko-munalnega deficita.
Viri sredstev: sredstva iz pristojbin za pogonska, goriva in cestna motorna vozila, nadomestilo za upo-rabo stavbnega zemljišča, združevanje sredstev obča-
nov in KS, sredstev IPK in sredstev iz urejanja zem-Ijišč.
Nosilci: Komunalna skupnost občine Ljubljana-Siška, krajevne skupnosti in IPK.
Podrobnejši program bo razviden iz elementov temeljev  plana   1981—1985.
1.5.  Komunalne  naprave  individualne  porabe
Program izgradnje komunalnih naprav individual-ne porabe za obdobje 1981—1985 planira nove primar-ne kapacitete za zagotovitev energetskih in komunal-nih virov v soseskah usmerjene stanovanjske grad-nje, upoštevajoč, da je komunalno opremljanje pred-hodna faza stanovanjske gradnje.
Ob zagotovitvi primarnih kapacitet pa je pred-videna izgradnja sekundarne lnreže po soseskah ter na pozidanih območjih po predlogih iz delegatske baze.
Kanalizacija
Nosilec: IPK TOZD Kanalizacija in Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška ter krajevne skup-nosti.
Objekti:
a)  Kanalizacija — viri: Razširitev-čistilne naprave Brod za 10.000 EF.
b)   Kanalizacija  —  primar:  Povezovalni  kanal  za sosesko ŠS-12 Podutik I. faza:
—  Zbiralnik A2 in črpališče
—   Zbiralnik  Gunclje-Brod   (nadaljevanje  izgrad-nje)
—  Zbiralnik A4 (Drenikova-Linhartova)
—  Povezovalni  kanal  Brod—Tacen—Vikrče
—   Povezovalni   kanal  Medvode—Svetje  in  črpa-lišče
—  Podaljšek   zbiralnika   Iskra   do   ceste   Bratov Komelj
—  Povezovalni kanal od ČN Gameljne do tovarne Rašica
—  Primarni kanali za meteorno in odpadno vodo za  SS  11  Stanežiče  (delno)
—  Zbiralni kanal  ŠM  1
—  Zbirni kanal za soseski MeS 5 in MeS 7
—   Povezovalni  kanal  Tacen—Smartno—Gameljne I. faza
c)  Kanalizacija ceste: Severna obvoznica — odsek Celovška—Titova   (Šiška—Bežigrad)
d)  Kanalizacija — sanacija: kanaliziranje zaščitnih vodnih con: II. cona: Šentvid
e)   Sanacija  naselij
f)   Kanalizacija  sekundar v stanovanjskih poslov-nih soseskah  je  izdelana v  srednjeročnem programu Komunalne skupnosti.
Industrijska   gradnja:
—  SP 4, SP 5, ŠP* 3
—  ŠP  8   Skip.
Vodovod
Nosilec: IPK TOZD Mestni vodovod, Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška in krajevne skup-nosti.
Objekti:
A) Vodovod — viri:
črpališče Skaručna in objekti ter napajalni vodo-vodi proti Šmartnem in Gameljnam, vodarna Sorško polje, bogatenje podtalnice na Ljubljanskem polju (priprava projektne dokumentacije in odkup zem-ljišč), vodarna Šentvid II. faza, vodohram Pržanj.
b) Vodovod — primar:
Vodnikova c. (Stara cerkev), Gunclje, Dvor, Sta-nežiče I. faza, Medenska c. —¦ Stanežiče, Pržanj, Po-dutik, prva etapa, Goriška ob žel. progi Ljubljana— Jesenice, povezovalni vodovod Srednje Gameljne.
c)   Vodovod  —  ceste:
Celovška III., Ruska-Drenikova, vodovod ob se-verni obvoznici.
d)   Vodovod  —  raziskovalna  dela:
—  dokončanje raziskav. na pilotni napravi v Med-nem, bogatenje podtalnice,
—   raziskava vodnega vira v Skaručenski kotlini, vodnjaki, diezometri, hidrološka merjenja, končni ela-borat, opazovanja,
—  makro raziskave na Sorškem polju,  sofinanci-ranje s  Škofjo Loko in Kranjem.
e)  Vodovod — magistralni vodovodi:
povezava vodovoda Kleče na severno zanko. pove-zava vodovoda Sentvid, Poljan^, Tacenska (po Mihe-ličevi).
f)   Vodovod —• lokalni vodovodi:         _    . Šmartno—Tacen   (izdelava   tehnične   dokumenta-
cije), študije lokalnih vodovodov na območju občine Ljubljana-Siška, vodovod Golo brdo (izgradnja), Zle-be—Seničica (izgradnja), Studenčice (zajetje), Topol I. (izgradnja), Goričane—Vaše (izgradnja).
g)   Vodovod — sekundar je razdelan v programu Komunalne skupnosti.
Industrijska gradhja:
—  ŠP 3 Iskra-IMP,
—  ŠP 4, 5 Industrrjska cona ob Celovški cesti,
• — SM 1, SP 2 Industrijska cona ob Kamniški progi.
Toplotna energija:
Nosilec: IPK TOZD Komunalna energetika in Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška in Sa-moupravna  stanovanjska  skupnost.
Objekt: , a) Energetski viri:
—  TOS, obratna sredstva za prvo polnjenje rezer-voarja 20.000 m' (poseben sporazum)
—  TOS, toplarna II. faza 2. etapa,
—  TOŠ, toplarna II. faza 3. etapa — kotel 100 t/h — pripravljalna ,dela,
—  TOS, objekt delavnic in skladišč
—  Prevozna kotlarna z rezervoarjem (3 enote), ozi-roma povezava IMP-Sentvid.
b)   Vročevod — primar:
—  35/C-1902, Stegne-IMP
Odsek:  Odcep  Elektrooptika  —  odcep  IMP
—  35/C-717   Avtomontaža-Stegne Odsek:   Servisna  cesta  — Stegne
—  35/C-9100, TOŠ-Slovenija vino.
Odsek: TOS — Ljubljanske mlekarne (parovod)
—  TOS .— Stanežiče, investicijski program
—  Oprema za daljinsko vodenje omrežja
—  Primarno omrežje za  SS  107 Šentvid.
c)  Vročevod — ceste:
—  35/C-1900 TOŠ-Stegne Odsek: prek obvoznice.
d)  Vročevod — sekundar: je razdelan v programu Komunalne skupnosti.
Plin
Nosilec: IPK TOZD Plinarna in Komunalna skup-nost občine Ljubljana-Šiška in Samoupravna stano-vanjska skupnost.
Objekti:
a) Plinarna — viri:                                       ,
—   postrojenje   za   proizvodnjo   mešanega   plina   s spreml.ia.iočimi  objekti  v plinarno na  Verovškovi  ce-sti,
—  dokumentacija za rezervoarski prostor za skla-diščenje utekočinjenega zemeljskega. plina s spremlja-jočimi objekti,
—   priprava  zemljišča za  rezervoarski prostor za utekočinjeni   ZP   in   razširitev   obratovno   distribucij-skega objekta,
—  kompresorska postaja v plinarni Koseze (stroj-ni in elektro del),
—  avtocisterna za prevoz propan-butan plina,
—  izvedbena   dokumentacija   za   proizvodne   eno-te za mešani plin v plinarni na Verovškovi cesti.
b)   Plinarna — primar:
—  reducirna postaja Zibert na primarnem plino-vodu za RP,
—   priprava   obstoječega   omrežja   za   distribucijo zemeljskega  plina,
—   dokumentacija,
—  izgradnja primarnega plinskega omrežja in RP v SS  12 Podutik.
c)   Plinovod — sekundar je razdelan v programu Komunalne skupnosti.
Sredstva za financiranje bomo zagotovili:
—   iz   solidarnostnega   združevanja   sredstev   OZD s sedežem na območju občine v višini 1,20% od oseb-nega dohodka zaposlenih delavcev,
—   iz  prispevka   investitorjev  poslovne,  industrij-ske in druge gradnje,
—   iz  prispevka   investitorjev  za  meteorno  kana-lizacijo,
—   iz prispevka  občanov,  ki ne  združujejo sred-stev iz 1. alinee,
—  iz kreditov,
—  del cene za enostavno reprodukcijo, ki je na-menjen za plačilo anuitet.
1.6. Nakup in promet s stavbnimi zemljišči
Glede na družbeni interes za obvladovanje proce-sa in nalog na področju urejanja prostora je potrebno pristopiti k čim intenzivnejšim pridobivanjem stavb-nih zemljišč.
V tej zvezi se odpirajo tudi za Komunalno skup-nost naloge, da intenzivno pridobiva stavbno zemlji-šče v družbeno lastništvo in uveljavlja predkupno pra-vico, vse v cilju zagotoviti pogoje za srednjeročno in dolgoročno usmerjeno blokovno in individualno grad-njo komunalne infrastrukture, cestne mreže, družbe-nih objektov, skratka, kjer je prisoten družbeni inte-res.
2.  SIS za gradnjo 10-letnega programa cest
Samoupravna skupnost za realizacijo desctletne-ga programa izgradnje cest v Ljubljani bo do leta .1985 realizirala naslednje ceste:
—  Celovška  III.  faza —  rekonstrukcija  obstoječe ceste z ureditvijo križišča; po sprejetem sporazumu iz-gradnje    cest    10-letnega    programa    je    Komunalna skupnost obvezna odvajati SIS za izgradnjo cest 50% sredstev  iz  pristojbin  za  pogonska  goriva  in  cestna motorna vozila ter nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
3.   Republiška skupnost  za  ceste
Republiška skupnost za ceste je pristojna . za gradnjo avtocest ter za gradnjo, modernizacije, re-konstrukcije in vzdrževanje vseh regionalnih in magi-stralnih cest na območju občine, po sporazumu pa tudi za sofinanciranje desetletnega programa izgradnje cest na   območju   Ljubljane.
Iz elementov razvojnih možnosti po republiškem programu interesne skupnosti za cestc izhaja, da se bodo v obdobju 1981—-1985 na območju občine Šiška zgradile  naslednje  ceste:
—  pododsek Celovška cesta ¦— Dolgi most,
—  odsek Naklo—Ljubljana (AC).
Na področju investicijskega programa vzdrževa-nja cest se bodo v obdobju 1981—1985 na področju občine Siška izvajala dela na naslednjih lokacijah:
—  Vodice—Sp. Brnik,
—  Tacen—Vodice,
—  Medvode—Šentvid.
4   Območna  vodna  skupnost Ljubljanica-Sava
Območna vodna skupnost predvideva v planskem obdobju urejanje vodnogospodarskih del na območju občine  z  naslednjim programom:
Na prvem mestu je redno vzdrževanje vodotokov kot je Gameljščica, Glinščica, Pržanec in hudournik Grmada.
Dinamika rednega vzdrževanja vodotokov bo prila-gojena letnim razpoložljivim sredstvom za te namene in prikazana z letnimi plani,
Za novo urbanizacijo območja Podutika bo izvr-šena regulacija nižinskega vodotoka Glinščice ter na območju Stanežič ureditev vodotoka Stanežiče in Dvor.
Poleg rednega vzdrževanja vodotokov jc potrebno urediti vodotoke in hudournike na območju Stane-žiče, Dvor, Medno, Šentvid, Gunclje — M. Vižmarje, Podutik, Trnovec — Topol, Pirniče, Bukovica — Šin-kov turn, Smlednik, Tacen, Medvode in ureditev vo-dotoka od hotela  Bellevue do Tržne ulice.
Za uresničevanje programov varstva okolja na področju voda, predlagani s strani Komunalne skup-nosti, ki v svojem planu opredeljuje potrebe za var-stvo vodnih količin, vodooskrbo, varstvo kakovosti voda in čisčenje voda bonio udeleženci v prihodnjem planskem obdobju 1981—1985 zagotovili soudeležbo na način, kot ga predvideva Samoupravni sporazum o  uskla.ievanju  planov  OVS  in  ZVSS.
5. Razvoj stano\ anjskega gospodarstva
1.  FINANCIRANJE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA  IN  ZDRUŽEVANJE   SREDSTEV
Za reševanje vseh problemov na področju stano-vanjskega gospodarstva bomo delovni ljudje in obča-ni na temeljih zakonskih in drugih določil ter spre-jetih samoupravnih sporazumov o temeljih plana sta-novanjskega gospodarstva zagotovili skupno 4.352 mi-lijonov din.
Od tega:
—   skupno  za   stanovanjsko  graditev  skoraj   75 % vseh   sredstev.   Razmerje   med   sredstvi   za   družbeno blokovno in individualno graditev je 77 :23, med sta-novanji v družbeni in zasebni lasti pa 49 : 51.
—   za  vse  oblike  družbene  pomoči,   razen   stano-vanjske graditve,  ki je že  zajeta  v prvi  alinei 2,7 %.
—: za drugo porabo (kadrovska stanovanja v manj razvitih območjih, adaptacije in rekonstrukcije, kre-ditiranje delavcev izven občine, vendar zaposlenfh v občini Siška in drugo) 9,9 %>.
—  združevanje sredstev v druge občine 12,3 %. Potrebna  sredstva  bomo delovni  ljudje in  občani
združevali upoštevajoč principe samoupravnega odlo-čanja glede vrste in obsega polreb, ter obsega virov sredstev za njihovo zadovoljevanje, lastnega prispevka za pridobitev svojega stanovanja, vzajemnosti in soli-darnosli pri reševanju skupnih problemov, ter pro-blemov delovnih ljudi in občanov, ki svojih stano-vanjskih vprašanj  niso sposobni reševati sami.
Viri sredstev:                                                  ' %
—  delovni ljudje v OZD                                         43,2
—  lastna  udeležba  pričakovalcev stanovanj            12,0
—  del  amortizacije                                                   2,9
—  ostala bančna  sredstva                                       18,0
—  druga sredstva (SPIZ, JLA, delavci pri zasebnih delodajalcih, odplačila
posojil, neporabljena sredstva)      ¦                      12,5
—  priliv   sredstev  iz  drugih  občin                         11,3
~1W~
Svoj delež bodo delovni ljud.ie v OZD zagotovili:
— iz dohodka na osnovi BOD
a)  solidarnost na ravni Ljubljane:   •
—  za izgradnjo solidarnostnih stanovanj              0,840 —¦ za  delno  nadomeščanje  stanarin                      0,021
—  za  gradnjo  varstveno-delovnega  centra            0,014
—  za delovanje služb                                             0,025
—  za prenovo                                                        0,210
1,110
b)  solidarnost na ravni republike:
—  za  izgradnjo študentskih in dijaških
domov                                                               0,292
—  za financiranje MDA                                         0,003
SKUPAJ:                                                               0.295
Skupaj  v/. dohodka na osnovi BOD                       1,405
Iz čistega dohodka na osnovi BOD:
—  za  vzajemno  združevanje  sredstev
v Ljubljani za stanovanjsko graditev             • 1,175
—  za kadrovska stanovanj na manj razvilih območjih, vzajemnost na ravni
SRS — nepovratna sredstva                             0,025
—  OZD za graditev stanovanj za lastne
delavce iz SSP (čistega dohodka)                     3,175
Skupaj  iz čistega dohodka                                    4,375
Skupaj prispevki OZD iz BOD in čistega
dohodka,                                                                  5,78
Iz vseh izločenih sredstev bomo delavci v OZD šami neposredno razpolagali s 55 °/o sredstev, 45 °/o pa bomo združevali v namene vzajemnosti in solidarno-sti v L.iubljani in Sloveniji.
V tem planskem obdobju bomo vzpostavili tak informacijski sistem, ki bo omogočil natančno sprem-ljanje,  zbiranje,  razporejanje in porabo sredstev.
Za vse naloge, načrtovane v obdobju 1D81 do 1985, bomo odgovarjali vsi nosilci, stanovanjska skupnost pa bo s svojimi letnimi plani zagotavljala uresniče-vanje anlog, ki jih bo možno uresničiti v sodelovanju z  drugimi  dejavniki.                              .              .
2. STANOVANJSKA   GRADITEV
V- obdob.iu 1981 do 1985 bomo z dobro organizi-rano  stanovanjsko  graditvijo  dosegli naslednje  cilje:
—  zagotovili tak obseg in vrsto gradnje, da bonio krepiii ekonomsko in socialno varnost delovnih ljudi in občanov
—   upoštevali  različne   potrebe  ljudi  po  stanova-njih ter različne materialne sposobnosti pričakovalcev stanovanj,
—  uvelj.avljali sistem družbeno usmerjene stano-vanjske    gradnje,    po    možnosti    dobro    opremljenih sosesk,  kjer bodo lahko delovni ljudje  in  občani za-dovoljevali   vse  ali  večino  vsakodnevnih  življenjskih potreb,
—   uvajali   fleksibilno   stanovanjsko   gradnjo.   pri kateri   bi   bili   sti"oški   uporabe   in   vzdrževanja   čim manjši,
—   zagotavijali   neposredne   vplive   samoupravno organiziranih pričakovalcev stanovanj že od program-skih in prostorskih zasnov dalje.
Pri stanovan.iski graditvi se bomo držali načela, da se pri izbiri najugodnejšega ponudnika — izva-jalca oddajo dela na osnovi javnih natečajev, pri če-mer  bo .irnel  prednost  tisti  izvajalec,  ki  bo  ponudil:
—  tolikšne  zmogljivosti,  da  lahko  prevzame  tudi izvedbo    vseh    gradbeno-obrtniških    in    instalacijskih del v soseski,
—  najkrajše roke,
—  najnižje cene, v skladu z normiranimi cenami po metodologiji,
—  izvedbo racionalnega industrijskega načina pro-izvodnje stanovanj,
—  daljše garancijske roke in ustrezno organizacijo pri odpravi napak pri garancijskem roku.
Zgradili bomo 3.200 stanovanj in tako povečali stanovanjski fond iz dosedanjih 27.688 stanovanj na 30.888 stanovanj. Od predvidenih 3.200 stanovanj bo-fflo zgradili 2.481 oz. 77,5 % v družbeni gradnji, 469 stanovanj oz. 14,7 % v individualni zadružni gradnji ter 250 oz. 7,8 % stanovanj za potrebe JLA. Ta stano-vanja bomo zgradili na 228.104 m2 površine v skupni vrednosti 3,405.372.000 din. Vzrok za minimalno zmanj-šanje gradnje (3,4%) v primerjavi s preteklim sred-\njeročnim obdobjem je pogojeno z realno stopnjo pripravljenosti dokumenjtacije, komunalno opremlje-nostjo zemljišč ter stabilizacijskimi prizadevanji zdru-ženega dela.
Iz tabele 1 je razvidna tako dinamika graditve po letih in Soseskah kakor tudi stanje dokumentacije po posameznih soseskah.
Poleg iz tabele razvidnih lokacij graditve v ob-dobju 1981—1985 bo potekala v tem srednjeročnem obdobju tudi priprava zemljišč in dokumentacije za soseske oz. dele sosesk, ki bodo prvenstveno prišle v poštev za gradnjo stanovanj v planskem obdobju 1986—1990. To so: ŠS 11/3 Stanežiče, ŠS 11/2 Stane-žiče, ŠS 201/7 Šmartno, ŠS 202/6 B Gameljne ter ŠS 202/3 b Gameljne, ŠS 12 Podutik II. faza (1. in 2. eta-pa), SS 201/6 A Šmartno.
3.  PRENOVA                         j-.._i.-. •-¦ —
Z namenom, da se izboljšajo bivalni pogoji obča-nov na območju naše občine, bomo prenovili 9 objek-tov oz. 63 stancvanj. Za te namene bomri zagotovili 45 nadomestnih stanovanj. Skupna vrednost prenove in nadomestnih stanovani s sredstvi potrebnimi za pri-pravo dokumentacije bo znašala 72,340.000 din. Pri prenovi bo sodelovala tudi kulturna skupnost občine Ljubljana-Šiška zaradi obnovitve enega spomeniško zaščitenega objekta— Vodnikove rojstne hiše. Prenovo bomo izvajali na osnovi enotnega programa za mesto Ljubljana, ki ga bodo sklenile med seboj vse samo-upravne stanovanjske skupnosti v Ljubljani.
4.  DRUZBENA POMOC                      .                •  [-. '  .
V  okviru družbene pomoči bomo dodelili 389 soli-darnostnih  stanovanj   na  območju  občine  Ljubljana-Šiška v skupni vrednosti 308,181.000 din, in sicer:
V   letu   1981 —   80 stanovanj ...          1982 —   70 stanovanj
• ¦-'v -..;      1983 — 139 stanovanj '    ¦'    1984 — 100 stanovan} 1985 —   —
Za delno nadomeščanje stanarin pa bomo v tem srednjeročnem  obdobju  namenili  7,218.000  din.
Za graditev varstvenega centra, katerega skupna vrednost znaša 23,240.000 din, bomo v naši občini pri-apevali 4,253.000 din.
Tako bo združeno delo za različne potrebe druž-bene pomoči zagotovilo v občini Ljubljana-Šiška 1,195 odstotka iz dohodka na osnovi BOD ali skupno 363,069.000 din, od katerih za program občine in me-
sta 273,426.000 din oz. 75,3 % vseh solidarnostnih sred-stev, za solidarnost na nivoju republike (gradnja štu-dentskih in dijaških domov 88,711.000 din ter bival-nih pogojev udeležencev MDA 912.000 din) pa 89,623.000 din ali 24,7 % vseh solidarnostnih sredstev.
V   okviru   posebej    dogovorjenih   nalog   bomo   v tem  srednjeročnem  obdobju  v  občini  Siška  odpravili polovico stanovanj  VI.  in VII. kategorije ter vsa ba-rakarska   stanovanja,   za   kar   bo   potrebno   zagotoviti poleg 61 doslej rešenih problemov še 182 stanovanj  v vrednosti 1.521 milijonov din.
V   skladu  z  dogovorom  o  nadaljevanju  izgradnje Poti spominov in tovarištva bomo skupno z interesni-mi skupnostmi družbenih dejavnosti sodelovali pri fi-nanciranju  te  investicije.
5. GOSPODARJENJE
Na področju gospodarjenja bomo uveljavili pre-hod na ekonomske stanarine s povprečnim letnim dvi-gom stanarine 10,3 %, tako da bodo stanarine v letu 1985 znašale 3,5 % revalorizirane vrednosti stanovanj-skega fonda ob stalnih cenah iz leta 1980.
35 % sredstev amortizacije stanovanjskega fonda bomo namenili za programe v občini Siška, pri Sa-moupravni skupnosti Ljubljana pa bomo združevali 65 % sredstev amortizacije, in sicer: 35 % za enostavno reprodukcijo (odprava stanovanj VI. in VII. ktg.) in 30 % za realizacijo enotnega programa prenove.
Višino najemnin za uporabo poslovnih prostorov bomo uskladili s stanarinami z enkratnim dvigom na-jemnine za 187,6 %. Sredstva amortizacije poslovnih prostorov bomo združevali za zagotavljanje nakupa poslovnih prostorov za deficitarne dejavnosti.
Potrebna sredstva za vzdrževanje bomo zagotav-ljali iz sredstev stanarin, najemnin in prispevkov etaž-nih lastnikov. V celem planskem obdobju bomo name-nili za vzdrževanje 293,082.627 din stanarin (48,39 %), 15,711.407 din najemnin (46,14%) in 45,774.789 din sredstev etažnih lastnikov. Planirana sredstva etažnih lastnikov bodo skupnosti stanovalcev uporabljale za vzdrževanje skupnih delov in naprav v hiši. S plani-ranimi sredstvi bo možno obstoječ stanovanjski sklad dobro vzdrževati, ugodna starostna struktura družbe-nih stanovanj pa bo omogočala tudi izdvajanje dela razpoložljivih sredstev za realizacijo do sedaj neod-pravljenih vzdrževalnih del v občini in mestu.
Na osnovi normativov bomo za vzdrževanje posa-meznih hiš namenjali vsa potrebna sredstva, ki jih hiše objektivno potrebujejo. Tako bodo skupnosti sta-novalcev razpolagale s sredstvi vzdrževanja, višina pa bo odvisna od starosti posameznega objekta in nje-gove etažne višine. Skupnosti stanovalcev bodo za rea-lizacijo svojih programov uporabile v povprečju 68,36 odstotka razpoložljivih sredstev, 16,96 % bomo name-njali za dodatne investicije ob sanaciji soseske Dra-veljska gmajna ter drugih potrebnih objektov, 14,68 % pa bomo vzajemno združili za občino Center in Vič-Rudnik za programe vzdrževanja, ki jih sami ne mo-reta realizirati zaradi pomanjkanja sredstev, ki so posledica neugodne starostne strukture stanovanj.
Na področju SLO, družbene samozaščite in civilne zaščite bomo v naši občini realizirali naloge v Skladu z materialno osnovo družbe. V obdobju 1981—1985 bomo v novih soseskah zgradili pripadajoča zakloni-šča, usposabljali že obstoječa zaklonišča ter opremili 219 enot hišne civilne zaščite.
Za realizacijo tega programa bomo zagotovili 83,703.000 din. Glede na velike deficite v preteklosti bo potrebno na območju občine in Ljubljane skleniti samoupravni sporazum, ki naj opredeli dolgoročni na-čin reševanja tega problema ter potrebna sredstva in vire zanje.
^ DofrtUfcSfctJA    STANOVANifA V BLOKOVMI   «*/!»), INDIVJDt/AJLNj   LR(0 7N  XA   PoT&E&B   ZlA
LOUAtiUE       *L       1981                 i$8z              f983               iae^               i^es              suupai mt-ms
___^_________jUj*.__l_2±L-h__L_i^i_^__i_ii?__^__i_ifi_L__L__^i______'   7LA
MLiTNF    LOUACIVE
Šsljfa   STAflA   CFflKfP         1        —   '   ¦-'       —      1Z&     -       —        —    \----~____    - "     -         -                      /38     ~            ~
& 8/1 OMVLte              2>~-----98-___------_______88     -      —
&8/& novL oM^ffg    h   3oo   -    -   ^g^   —    -   36g  —    -   aeo   -             ~ . ~_____<gae -      —
XS io  OkAV- 6-MASTNA      k     iiU    -       -     i%8    -----        ------_________^ž-e    -          -
JS io7 -SrNTK/Z)  j.________2       -        -        -       95      -       -     '  —       -         --___   -      _-___   -        -        -                     9S      -          —
J5///   K/Ž/f4ft(rF B«Q/>   e      -                                ^76     -       - .     -       -        -        -        -       -        -     ~~^~   -                   1>?6 ""^7"   -
4S 4o? ŠE~Hry/p   ZVEZPA   Z                     —      -       —       -     //oL   —      —      G5     —       —      8o—       -—                   —       -        25"o
5P5.CrLovL4tA-SAti-Doh  1/       ~       -       -      *2>Q    ~              -----------_______^So    -        —
WMiYf/¦ PMD./?,L¦ MUR____J^f^    -     -     9${    -    /o^  ^5b    -     6"^   28o    -     Go     -      -      -           8/95   -     SSo
feVgHMEStHE- loKAta-
¦Ts iz poour/n f.F4V>W,? ~    -----     —   ^g   -     -     7/   -   ~^~* -   "L                              -    žra          -
Is 2i9fe    YQDice              3     -      —      -      -      -      -       -     -      -      fo    38   —     -___—_   -__________9o     38       -
fs ZoZf/^H^ CAHtL7NM S*3    ---       -/^---       -       -      g/      -•       -        ~-_____________—       So          -
ŠSič.ot/5' TACEN______2      -        ~ .     "~,     ~ .,    ~      ~      ~__        ~ .,    ~       ~       ~             8o,   ,~_______-       8o     -
M*S.?4   PkFsKA_______&     -       -      -       -"      -___rL_L9A_I___         ------'___ 196    -      -
M*& 2    PB.ZSKA          2,5   —       -      -             -       -      -      1o     -      -               __                  -_______io     ~
McS   13,  SrET.OE    ,    2,5-   -                    ____          -      -      -      6 .    - .     -       -----________           8        -
TS ZoZ//a, C-AMPUtte   S,    -        ~      -       —      --       -       --        -_      —      ^o^o-________go     <4rQ      -
Ji &,oQ,(li<XJQ.WnittL    ž     -__    -   _-_    -                     -       -__-      -      g>o     -      —      —      -             —      80     -
AW?AfrL/.g-gA^P-~l1Vi.tMw.         --_    -       —     -     /9      —    /96   46o    -__ ?O    /7o    -     &<?    /2o    -           2©^   ^    -
5>iOp^&                        ^7?^    -      -     99/   /3    /O5" We   t6o   CS-   35o  ^o   So   L0    /Lo  —           248/4^   25o
^   2AZtV*l~NI   PH06RAM   /J-DClAA/  HfrPoT&VM
¦     '           '      >            '                           2,r ZAžlVAi-Nl  pHo&AAM /Ž-3L1AA/  //< VoTkVFN
2>    MiiVALSI   H*€*T   ItDE-LAN  itt PoTKZfrfit
6. RAZVOJ  KMETIJSTVA
Cilj zemljiške politike v občini je aktiviranje vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč za kmetijsko pro-izvodnjo, pri čemer bomo poleg gospodarskih meril upoštevali vrednote kmetijskega prostora v procesu planiranja, naertno intenziviranje kmetijske proiz-vodnje, reaktiviranje hribskega kmetijstva, dolgoroč-no urejanje, združevanje ter varstvo kmetijskih zem-ljišč.
Prednost naložb imajo tiste naloge, ki bodo kmeta-kooperanta vključevale v različne oblike združene proizvodnje in s tem dajale pobudo za hitrejši razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v proizvodnji in na vasi.
Zaradi stalnega zmanjševanja kmetijskih zem-ljišč je potrebno kmetije preusmerjati v intenzivne pridelovalce in proizvajalce, da bodo izpadli pridelek in dohodek nadomestili z večjo proizvodnjo v sodelo-vanju s pospeševalno službo "kmetijske organizacije in skupnostjo za pospeševanje kmetijstva občine Ljub-ljana-Šiška.
V cilju ohranitve in oživitve kmetij v hribovitih predelih občine in zaradi poseljenosti pokrajine, kar je še posebej važno z vidika SLO, bomo zagotovili več-jo kmetijsko proizvodnjo in socialno varnost hribov-skim kmetom.
a) Kmetijska zemljiška skupnost
Z občinskim prostorskim planom bodo zemljišča namenjena za potrebe kmetijstva in gozdarstva, upo-števajoč pri tem družbene potrebe in kriterije kvali-tete kmetijskih zemljišč v skladu z elementi prostor-skega planiranja, razvrščena v dve skupini:
a)   zemljišča, ki so trajno namenjena  za  kmetij-stvo,   kamor   spadajo   kompleksi   družbenih   posestev, zemljišča,  ki  jih  je možno  z  agrarnimi  operacijami usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in zem-ljišča, ki jih bo možno s hidromelioracijami vključiti v intenzivno proizvodnjo,
b)   druga  kmetijska  zemljišča  za  kmetijsko  pro-izvodnjo v povezavi z drugimi interesi
Kmetijske zemljiške agrarne operacije bodo opravljene v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in s KIT KZ Medvode na območju:
KS Bukovica-Šinkov turn in KS Vodice: z melio-racijami bomo povečali rodnost zemljišč (70 ha ob Gameljščici), spodbujali bomo tudi svobodno menjavo zemljišč in komasacije (70 ha isto tam).
KS Gameljne-Rašica: izvedene bodo melioracije pod Rašico (30 ha) in s pomočjo svobodne menjave zemljišč v zaokroženih kompleksih.
KS Preska: s SIS za gozdarstvo bodo razmejene površine in izvedeni ukrepi za zmanjšanje zaraščeno-sti, z agromelioracijami bodo izboljšana kmetijska zemljišča.
KS Sora: kompleks kmetijskih zemljišč ob cesti Draga—Sora bo melioriran, izvajana pa bo tudi svo-bodna menjava zemljišč med kmeti.
KS Senica: izvajana bo svobodna menjava zem-ljišč.
KS Pirniče: izvedena bo komasacija (120 ha), na ostalih zemljiščih pa bo spodbujana svobodna menja-va  zemljišč.
KS Smlednik: izvajana bo zložba zemljišč na podlagi svobodne menjave in komasacije. Na zemlji-ščih v družbeni lasti bodo izvedena agromelioracijska dela.
KS Stanežiče-Medno: na preostalih kmetijskih zemljiščih bodo oblikovani zaokroženi zemljiški kom-pleksi   zaradi   intenziviranja   kmetijske   proizvodnje.
KS Edvard Kardelj: izvedene bodo melioracije, ki pa so povezane z ribogojnico Povodje.
KS Trnovec-Topol: izvajane bodo agromelioracije zaradi lažjega in smotrnejšega obdelovanja, s SIS za gozdarstvo bodo opredeljene kmetijske površine.
KS Vodice: izvedena bo melioracija in komasa-cija (po istem projektu kot v KS Bukovica) in svo-bodna menjava zemljišč.
Na podlagi študije o možnostih razvoja kmetijstva na višinskem območju občine bodo izvajani ukrepi razvoja  kmetijstva   na  višinskem  območju.
V  povezavi s kmetijskimi organizacijami in kra-jevnimi   skupnostrni   v   občini   bo   KZS   skrbela,   da bodo kmetijska zemljišča v  interesu  obdelovalcev in družbenem   interesu   skrbno   obdelana   ter  da   se  bo ohranjala trajna rodovitnost.
b) Skupnost za pospeševanje kmetijstva
Skupnost za pospeševanje kmetijstva ima pri in-tenziviranju  kmetijske  proizvodnje naslednje  naloge:
a)  stimulirati    vse    proizvodne    naloge,    ki    na vasi krepijo družbenoekonomske odnose  ter vplivajo na večjo in cenejšo proizvodnjo,
b)  stimulacija vseh proizvodnih panog in ukrepov v govedoreji — proizvodnja mesa in mleka — kot tudi naloge, ki so s to proizvodnjo v ozki povezavi,
c)  stimuliranje rastlinske proizvodnje, kamor sodi semensko blago, mehanizacija in ostalo,
č) sofinanciranje izobraževanja kmetov in sofinan-ciranje pospeševalne službe.
Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo s svojimi finančnimi sredstvi v nižinskem predelu so-financirali:
—  umetno    osemenjevanje    govejih    plemenic    s 35% dotacijo,
—  izboljšanje   pasemske    strukture    čred   z   20 % dotacijo,
—   gradnjo  mlečnih   zbiralnic,   novogradnjo  hle-vov in silosov, sušilnih naprav ter obrestno mero pri proizvodnji mesa do 30 %>,
—  nakup semenskega blaga in krmnih rastlin do 30 %,
—  strojnih skupnosti do 40%,
—  skupinskem zavarovanju živine do 20%.
V  hribovskem svetu občine, ki leži od 500 do 700 metrov nadmorske višine in  obsega  vasr in zaselke: Govejek, Trnovec, Brezpvica, Topol, Tehovec, Studen-čiee, Zlebe, Golo brdo, Seničica, Toško čelo in Raši-ca pa še:
—  nakupi plemenjakov — bik in merjasec do 100 odstotkov,
—  adaptacija starih hlevov (8 stojišč),
—  regresi  pri  najetju  kreditov  za  modernizacijo gospodarskih poslopij do 100 %,
—  nabavi umetnih gnojil do 50 %,
—  nabavi kmetijske mehanizacije do 20 %,
—  pri razvoju kmečkega turizma.
Obseg petletnih stimulativnih naložb v kmetijsko proizvodnjo  je  naslednji:
—  3,650.000 din, živinoreja,
—  2,050.000 din, obrati za živinorejo,
—  1,950.000 din, 3 % regresi od kred. za proizvod-njo mesa,
—  7,480.000 din. regresi za semensko blago, gno-jila in mehanizacijo.
c) Kmetijska zadruga Medvode
V  eilju uspešnega in skladnega razvoja kmetijstva na območju občine Ljubljana-Šiška ter čimboljše pre-skrbe mesta in občine s kmetijskimi pridelki in živi-li se Kmetijska zadruga Medvode in ostali podpisniki obvezujejo,  da  bodo  izvajali  s  tem planom  spre.iete obveznosti.
Pospešili bodo spreminjanje družbenoekonomskih odnosov na vasi z uvajanjem različnih oblik združe-vanja dela, zemlje, sredstev, spodbujali smotrno rabo kmetijskih zemljišč, oblikovali večje in bolj zaokro-žene zemljiške komplekse. Pri tem bodo sodelovali in se povezovali s kmetijsko zemljiško skupnostjo, skupnostjo za pospeševanje kmetijstva in družbeno-politično  skupnostjo.
Govedoreja, v okviru te pa profzvodnja mleka in mesa bo tudi v naslednjem sredn.jeročnem planskom obdobju glavna usmeritev primarne kmetijske pro-izvodnje v občini. Letna rast proizvodnje mleka na zasebnih kmetijah članov in koopei-antov bo 3,5 %, mlečnost po kravi se bo letno povečala in bo ob koncu srednjeročnega planskega obdobja znašala 3.5001 po kravi.
Na kmetijah članov in kooperantov pri KZ Med-vode se bo proizvodnja mesa povečala za 4 %, tako da bo leta 1980 — 5501, leta  1985 pa 650 t.
Proizvodnja krompirja se bo intenzivirala tako, da bo do konca planskega obdobja dosežen za 30% večji hektarski pridelek, pri tem pa se bodo zmanj-šale površine pod to kulturo za 20 %. V rastlinski proizvodnji se bo še naprej prvenstveno zagotavljala krmska baza za proizvodnjo mleka in mesa ter in-tenzivirala in povečala tržna proizvodnja pšenice. Hektarski pridelek pšenice se bo povečal od 26 dt. na 33 dt, koruze pa od 37 dt. na 44 dt.
Razvojna usmeritev kmetijskega obrata Vižmarje, ki obsega 155 ha rodovitnega družbenega zemljišča, bo tudi v tem srednjeročnem obdob.iu ostala enaka kot dosedaj tj. proizvodnja žit s poudarkom na prizadeva-njih za večjo produktivnost. Hektarski pridelki pše-nice se bodo povečali od 42 dt. na 48 dt, pri koruzi pa 56 dt. na 62 dt.
BILANCA  PRIDELKOV  V  SREDNJEROCNEM
OBDOBJU  1981—1985
na območju občine Ljubljana-Siška v kmetijstvu
Kultura
Celokupni pridel. 1. 1980        1. 1985
Za samo-
Oct tega na preb.   oskrbo 1. 1980        l. 19815    potrebno na
prebivalca
krompir
žita
meso
mleko
8.300 t 1.963 t 1.977 t 8.646 tisoč 1
7.500 t 2.655 t 2.192 t 10.802 tisoč 1
98,81 kg 23,37 kg 23,54 kg 102,85 1
85,22 kg 30,17 kg 24,82 kg 122,75 1
90 kg 140 kg
78 kg 1201
7. Razvoj protipožarne varnosti
Skladno s cilji, ki so določeni v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana-Siška za obdobje 1981—1985 in upoštevajoč določila Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za var-stvo pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) s temi temelji plana, ki ga skupščina SIS za varstvo pred požarom obeine L.jubljana-Šiška sprejema na pod-lagi analiz razvojnih možnosti, smernic za pripravo plana in elementov samoupravnih sporazumov ter dogovorov o temeljih plana, ki so jih obravnavali na skupščinah, določajo najpomembnejše osnove, na ka-terih bo temeljil sredn.ieročni plan in razvoj zlasti pa sporazumi in dogovori o temeljih planov, s kate-rimi bodo urejali:
—  izvajali požarne varnosti  s potrebami  in ma-terialnimi   možnostmi   uporabnikov   na   območju   ob-čine;
—  izpolnjevali in razvijali požarno varnost, v ka-teri  nastopajo  kot  izvajalci  prostovoljne  in poklicne gasilske enote;
Za boljše delovanje prostovoljnih gasilskih enot bodo potrebna v obdobju 1981—1985 naslednja inve-sticijska vlaganja, in sicer gradnje z ozirom adapta-cije gasilskih domov in vodnih bazenov ter nakup na-. slednje gasilske opreme:
PROGRAM  INVESTICIJ  ZA  GASILSKE DOMOVE,   PRIZIDKE K GASILSKIM DOMOVOM IN   VODNE   BAZENE   ZA   OBDOBJE   1981—1985   V   OBCINI LJUBLJANA-ŠIŠKA
Naziv                            Kapaciteta       Pričetek           Vrednost               Nosilec             Urbanist.                     Zemljišče
investicije                                         gradnje            objekla                 iinanciranja      dokumentacija           pridoblj.
Gasilski domovi:                                                                         "  .-.                    SIS:       GD:
GD Gunclje                     160 m2
ftoris           '      1983                6,400.000               70^0     30 °/o      potrebna                            ne
GD Sp. Siška                   160 m2                1984               6,400.000                70%     30%      potrebna                            ne
GD Polje                          160 m2                1981                6,400.000               70%     30%      lokac.  dokum.
pridobljena                        da Prizidki k domovom:                        .                                                                                                                                      ..;
GD Preska                       112 m2                1981                2,900.000               70%     30%      pridoblj. gradb. dov.          da
GD Vižmarje                       90 m2                J981                2.450.000                70%     30%      pridoblj. gradb. dov.          da
GD Repnje'                          50 m2                1984                1,000.000                70%     30%      potrebna                            da
GD Zg. Siška                      50 m2                1983                1,000.000                70%     30%      potrebna                            da
Vodni bazeni:
GD Zapoge                         80 m3               1981                   650.000               90%     10%.    pridobljena                      da
GD Zapoge                           80 m3               1985                    650.000               90%     10%     potrebria                          ne
C-D Zg. Pirniče                   80 m3               1981                     650.000               90%     10%     lok.  odločba izd.              da
GD Zbilje                             80 m3               1981                    650.000               90%     10%     lok. odločba v postopku     ne
GD Bukovica                       80 m3               1982                    650.000               90%     10%     potrebna                          ne
GD Dravlje'                        80 m3               1981                     650.000               90%     10%     potrebna                          ne
GD Dravlje                          80 m3               ]983                    650.000               90%     10%     potrebna         >                  ne
GD Dravlje                          80 m3               1985                    650.000              90%     10%     potrebna                          he
GD Gameljne                      80 m3               1984                    650.000               90%     10%     potrebna                          ne
GD Podutik                          80 m3               1983                    650.000               90 %     10 %     potrebna                          ne
GD Podutik Toško čelo   80 m3               1984                   650.000               90 %     10 %     potrebna      :                    ne
GD Preska-Medvode         80 m3      •¦         1982                    650.000               90%     10%     potrebna                    ,         ne  .  ,
GD Preska-Medvode         80 m3               Id83                    650.000               90 %     10 %     potrebna                           .  ne
GD Preska-Medvode         80 m3               1984                    650.000               90 %     10 %     potrebna                           '   ne
GD Preska-Medvode         80 m3               1985                   650.000               90%     10%     potrebna            .               ne
Naziv                          Kanacitpt          Pričetek           Vrednost                Nosilec              Urbanist.                       Zemljišče
investieije                       p     xela        gradnje            objekta                  financiranja      dokumentacija             pridoblj.
GD Rašica                        80 m3               1983                 650.000               90%     10%     potrebna                           ne
GD Sp. Firniče                80 m3                1983                  650.000               90%     10%     potrebna                           ne
GD Stanežiče                    80 m3               1982                 650.000               90%     10%     potrebna                     -        ne
GD Tacen                   .      80 m3               1983                 650.000               90%     10%     potrebna                           ne
GD Vižmarje               ,     80 m3               1984                 650.000               90%     10%     potrebna                           ne
GD Vižmarje                    80 m3               1985                 650.000               90 % .   10 %     potrebna                           ne
GD Vodice                        80 m3               1983                 650.000               90 %     10 %     potrebna                           ne
GD Vodice.                        80 m3               1984                 650.000               90%     10%     potrebna                           ne
GD Vodice          •              80 m3               19S5                 650.000               90%     10%     potrebna                           ne
GD Smlednik                    80 m3               1933                  650.000               90 7o     10%     potrebna                           ne
GD Smlednik                    80 m3               1984             -      650.000               90%     10%      potrebna                           ne
GD Smlednik                    80 m3               1985                  650.000               90%     10%     potrebna                           ne
GD Sora                            80 m3               1982                  650.000               90%     10%     potrebna                           ne
GD Sora                            8Om3               1983                  650.000               90%     10%     potrebna                           ne
GD Sora                            80 m3               19S4                  650.000               90%     10%     potrebna                           ne
Predvidene investicije po letu 1985
Glede na razvoj stanovanjske izgradnje in razši-ritev industrijske cone v občini Ljubljana-Šiška je predvideno v naslednjem srednjeročnem obdobju iz-gradnja dislocirane postaje gasilske brigade Ljubljana. Za potrebe praktičnega in kondicijskega usposablia-nja prostovoljnih in industrijskih gasilcev pa se pla-nira pridobitev oziroma souporaba večnamenskega prostora (poligona) v izmeri ca. 180 X 70 metrov. Naj-primernejša lokacija bi bila v Vižmarjah ali Zgornjih Pirničah.
C. RAZVOJ POMEMBNEJŠIH PODROClJ GOSPODARSTVA
8. Industrija in energetika
Za področje industrije, ki ima dominanten polo-žaj v občini, ugotavljamo, da so se planska predvide-vanja v obdobju 1976—1980 le delnb uresničila. Indu-strijski razvoj je bil sicer zadovoljiv, vendar se de-lež industrije v gospodarstvu občine ni povečal do-volj  hitro.
V tem obdobju beležimo velika investicijska vla-ganja, saj je večina investicij iz srednjeročnega plana zaključenih, piičele pa so obratovati tudi nove zmog-ljivosti.
Tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo in-dustrija nosilec gospodarskega razvoja občine. Zato bodo morale organizacije združenega dela glede na vi-soko stopnjo iztrošenosti in odpisanosti osnovnih sred-stev, še posebno pa strojne opreme, pospešeno vla-gati v rekonstrukcijo le-te.
Nosilci industrijskega razvoja bodo z moderniza-cijo in boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, z izboljšanjem upravno-organizacijskega dela, s kva-litetnejšo povezavo proizvodnih procesov in vrednejšo vlogo ustvarjalnega dela in inovacij ter z usmeritvijo v razvojno-tehnološko proizvodnjo kot pogoj kvali-tetnejše gospodarske rasti in enakopravnejšega vklju-čevanja v mednarodno delitev dela, povečali vlaganje za realizacijo kl.jučnih proizvodnih programov v na-slednjih industrijskih skupinah, ki so osnova za teh-nološki razvoj vsega združenega dela s ciljem pre-strukturiranja gospodarstva: strojegradnja, elektro in-dustrija in elektronika ter bazična kemija.
Nadaljnjo izgradnjo industrije bomo usmerjali v industrijske cone, ki bodo opremljene po namembno-sti glede na naravne in ustvarjalne prednosti ter ome-jitvene faktorje. Za izvedbo projektov bodo vgi gospo-darski subjekti zagotovili sredstva na osnovi združe-vanja prek samoupravnih sporazumov.
Razvojne usmeritve v prestrukturiranju gospo-darstva imajo za končni cilj predvsem spremembe v tehnološki strukturi proizvodnje, ob visoki izvozni usmeritvi, zmanjševanju uvoza ter izkazovanju višjega
dohodka. Posebej pa naj omenimo, da skoraj vsi in-vesticijski programi ne povečujejo zaposlovanja. Ta usmeritev je še posebnega pomena, kajti stopnja rasti prebivalstva ter njegovega priliva v delovni kontin-gent iz avtohtonih virov bo komaj zadoščala za pokri-vanje naravnega odliva (0,6—0,9): potrebno bo vzpo-staviti pogoje za večje mehanične prilive, vendar na kvalitetno višji strukturi glede strokovne izobrazbe kot doslej, da bomo lahko ob koncu srednjeročnega obdobja izpolnili tudi prestrukturiranje kadrovskega sestava v gospodarstvu.
Za večje investicije v naslednjem srednjeročnem obdobju se odloča.jo naslednje OZD:
LITOSTROJ, AGROSTROJ, UNITAS, IMP, AV-TOMONTAZA, KOT. ISKRA. PAP — Podjetje za avtomatizacijo prometa, TIKI, POZD TIBA, DONIT, COLOR, LEK, AERO — Tovarna celuloze Medvode, SLOVENIJALES — Tovarna SORA. DEKORATIVNA, TEKSTIL, RAŠICA. PIVOVARNA UNION, SLOVIN, FRUCTAL — ALKO. KZ Medvode, SAP-VIATOR, ABC POMURKA, MERCATOR, METALKA, LESNI-NA, SLOVENIJA-AVTO, KOMPAS, USLUGA.
Iz investicijskih programov spredaj navedenih OZD je razvidno, da gre za prestrukturiranje v elek-tronski, kemični in strojno-kovinski industriji, dočim se tudi v spremljajočih panogah tekstilne, živilsko-predelovalne industrije kažejo usmeritev s ciljem čim večje pridelave hrane doma ter visoke tehnološke produktivnosti  v  tekstilni  industriji.
Novi proizvodni programi naj bi v prihodnje pri-spevali k izboljšanju obstoječe proizvodne strukture, k združevanju dela in sredstev na dohodkovnih osno-vah oziroma k povezovanju različnih dejavnosti, vključno z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, kar je tudi pogoj za boljše izkoriščanje strokovnega in znan-stveno-raziskovalnega potenciala.
Povezovanje v take programe omogoča visoko udeležbo znanja v vrednosti ponudb oziroma omogoča eelovitejšo ponudbo, vodi k sklepanju velikih poslov in s tem k visokemu dohodku na zaposlenega in ne nazadnje, kompleksne ponudbe omogočajo večji pro-dor na zunanji trg, zlasti v dežele v razvoju.
Z novo proizvodnjo oziroma s preusmeritvijo pro-izvodnih programov naj bi nadomeščali uvoz nekate-rih dosedanjih uvoznih proizvodov. Proizvodnja osnov-nih surovin, ki so deficitarne ali pa nadomeščajo uvoz, naj ne bi bila direktno usmerjena v izvoz, temveč v zadovoljevanje domačih potreb po deficitarnih suro-vinah, zlasti pa potreb tistih organizacij združenega dela, ki na osnovi teh surovin proizvajajo proizvode višje stopnje predelave in te usmerjajo v izvoz.
Blagovna proizvodnja mora opraviti selektivno vlogo pri kvaliteti izdelkov nizko storilnih proizvajal-cev. Večji poudarek je treba dati izbiri in kvaliteti izdelkov, s tem pa tudi zmanjševanju proizvodnih stroškov in tem boljšemu izkoriščanju zmogljivosti. Osebne dohodke in tudi standard moramo usklajevati
z rastjo delovne storilnosti in z delovnimi rezultati. Tako bomo uveljavili načelo delitve osebnih dohod-kov po rezultatih dela, predvsem delavcev v material-ni proizvodnji oziroma povsod, kjer poteka boj za dohodek.
Pomembno je, da hitreje uresničujemo načela samoupravnega planiranja, sprejemanja in odgovor-nega izvajanja samoupravnih sporazumov in družbe-nih dogovorov ter vzpostavljamo dohodkovne odnose med delovno povezanimi organizacijami v procesu re-produkcije.
V zadnjem času postaja zadovoljiva oskrba z ener-gijo eno od ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja. Zato bo potrebno v obdobju 1981—1985 upoštevati energetsko bilanco v okviru mesta Ljubljane, ki naj reši dolgoročno tako energetske potrebe kot tudi raz-vojne možnosti.
Za potrebe industrije in široke potrošnje se bo potrebno preusmeriti na porabo domačih energetskih surovin na manjše in racionalne energetske vire, pre-učiti porabo vseh vrst odpadkov ter tako zmanjšati potrebe po drugih energetskih virih. Za najnujnejšo oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah bo-mo  zagotovili   izgL-adnjo  manjših  hidrocentral.
Uvajanje zemeljskega plina v industrijo ni rea-lizirano v celoti in odstopa od postavljenega plana v letu 1978 in 1979, ker porabniki niso bili v celoti pravočasno pripravljeni na odjem. Razlogi so različni: tehnična nepripravljenost na odjem, uvozna dovolje-nja, ki jih niso pridobili pravočasno za potrebno dodatno opremo itd.
Po predvidevanjih je do konca 1980 doba uvaja-nja zemeljskega plina v Sloveniji zaključena in v na-slednjem srednjeročnem obdobju predvidena kon-stantna dobava 700 milijonov N m3 plina na me.ji, kot izhaja iz sedanje pogodbe in odnosov z dobaviteljem zemeljskega plina v Sovjetski zvezi in v skladu z energetsko bilanco SR Slovenije
Plinovodno omrežje Slovenije je zasnovano tako, da ga gradimo v lakšnem obsegu in dimenzijah, da bo osnovna hrbtenica omrežja pokrivala potrebe Slo-venije po tem viru energije predvidoma do leta 1995.
Za zadovoljitev potreb po plinu do leta 1995 in boljšo izkoriščenost že zgraienega omrežja pa mo-ramo zagotoviti dodaten vir plina okoli leta  1985.
Za boljšo izrabo notranjih kvalitetnih dejavnikov razvoja in z investicijami bomo zagctovili 5 % glo-balno   rast  fizičnega  obsega  industrijske  proizvodnje,
Udeleženci se obvezujemo, da bomo v obdobju 1981—1985 vsakoletno potrebo po kadrih usklajevali s kadrovskimi  bilancami.
Kvalitetno razvojno preobrazbo industrijske pro-izvodnje bomo dosegli z naslednjo dinamiko rasti količinskega obsega po posameznih proizvodnih sku-pinah:
razvo.jno intenzivna, tehnološko
zahtevna proizvodnja
proizvodnja s posebnimi razvojnimi
usmeritvami
druga proizvodnja
10,4 %
7.9 % 5,9 %
S prostorskega vidika bomo razvoj industrije usmerjali  v industrijske cone.
Celovito izgradnjo plansko opredeljenih industri.j-skih con bomo financirali s skupnimi naložbami vseh investitorjev na samoupravnih osnovah in vključeva-njem bank in stavbno-zemljiških skupnosti v reše-vanje problema premostitvenega financiranja dela na-ložb, ki odpade na kasnejše investitorje.
V industriji so minimalne zahteve oziroma ome-jitve za kvantitativno opredelitev kriterijev s kazalci naslednje:
1. Minimalni zahtevi glede ustvarjanja višjega dohodka ustreza proizvodni oziroma investicijski pro-gram, ki zagotavlja letni dohodek na delavca naj-manj 400.000 din, izraženo v cenah iz leta 1979, in 0,30  dinarjev  dohodka   na   uporabljeni  dinar  investi-
cijskih sredstev, upoštevajoč stopnjo sredstev za  re-produkcijo  v  višini  najmanj   14,5%.
2.  Novi proizvodni programi oziroma  investicijski projekti izpolnjujejo zahteve kriterija izvozne usmer-jenosti,  če predvidevajo vsaj  40 % svoje proizvodnje za  izvoz  in  pozitivni  plačilno-bilančni učinek  (vred-nost  USA  dol.  — 27,30  din).
Izvoza osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem tr-gu  deficitartuh  surovin  se  tu  ne  upošteva.
1. Minimalna zahteva je kvantitativno oprede-ljen minimum, ki ga po tem dogovoru mora dosegati posamezen projekt, da je vključen v sistem vredno-tenja. Ce projekt ne dosega minimalne zahteve po določenem kriteriju, to ne preprečuje njegove izved-be, če jo dosega po drugem kriteriju. Šteje se, da mi-nimalno zahtevo kriterija izvozne usmerjenosti zado-voljujejo tudi investicijski projekti in programi, ki za domači trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoz-nih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin in osnovnih prehrambenih (kruh, predelano mleko, olja in masti ter predelane rioe) proizvodov. Pri leh programih mora biti izpolnjen pogoj, da devizni od-liv ne sme biti večji od polovice vrednosti nove pro-izvodnje.
3.   Proizvodni   oziroma   investicijski   programi   iz-polnjujejo   minimalne   zahteve   glede   kriterijev   raz-vojno tehnološke intenzivnosti, če ustrezajo eni izmed naslednjih dveh skupin zahtev:
A.  — če bo načrtovani prihodnji učinek investi-cije dosegel najmanj  20.000 din dohodka na m2 zem-ljišča,  izražen v  cenah  iz  leta  1980,
—  delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delov-nih priprav v vrednosti vseh delovnih priprav, ki jih predvideva   projekt   ozirpma   program,   je   vsaj   80%,
—  projekt  oziroma program  predvideva  vlaganja v  razvoj   in  raziskave povprečno letno vsaj   3,5 % od planiranega   bruto   dohodka.
B.  — delež delavcev z visoko in višjo sti*okovno izobrazbo znaša vsaj  20 % skupnega števila predvide-nih zaposlenih delavcev,
—  program predvideva vlaganja v razvoj  in raz-iskave   povprečno   letno   vsaj   6 %   planiranega   bruto dohodka (dohodka. povečanega za amortizaci.jo po mi-nimalnih   stopnjah).
4.  Proizvodni oziroma investieijski program ustre-za kriteriju smotrne rabe energije, če predvidena pro-izvodna  poraba  energije ne presega porabe 0,3 TJ na milijon din bruto dohodka.
5.  Proizvodni oziroma investicijski program izpol-njuje     tcriterij     racionalne     rabe     osnovnih     uvoznih in   na   jugoslovanskem   trgu   deficitarnih   surovin,   če njihova skupna poraba ne presega 0,8 denarnih enot na  denarno  enoto bruto  dohodka.
6.   Proizvodni  program  oziroma   investicijski  pro-gram izpolnjuje kriterij racionalnega zaposlovanja, če predvidena proizvodnja ne zahteva več kot 2 delavca v bazični industriji oziroma ne več kot 6 delavcev v predelovalni  industriji  na  10 milijonov  din vrednosti investicij   v   opremo.   V   nobenem   primeru   pa   delež delavcev ozkega profila ne sme presegati 25 %.
Navedene zahteve se poostrijo ali ublažijo s ko-rektivnim faktorjem, (delež kmečkega prebivalstva v celotnem prebivalstvu), ki znaša za občino Ljublja-na-Siška 0,108 in ki izraža pogoj delovne rezerve v občini.
7.   Prostorsko-ekološke  zahteve  oziroma  omejitve so naslednje:
Zemljišč. ki po svojih lastnostih ustrezajo prvi ka-tegoriji kmetijskih zemljišč, ni moč uporabiti za stavb-na zemljišča. Izjema so za industrijo določena območ-ja oziroma cone, stanovanjska zazidava s stanovanj-sko gostoto nad 250 stanovalcev na ha in infrastruk-turni objekti in naprave, če za to ni mogoče upora-biti drugih površin in če jih vključujejo družbeni plani občin. V infrastrukturo spadajo energetski, pro-metni, komunalni in vodnogospodarski objekti in na-prave.
Novega proizvodnega programa oziroma investicij-skega programa ni moč izvajati, če z njim ni zago-tovljeno vračanje tehnološke vode v enaki kakovo-sti, kot je voda sprejemnika, pri čemer vrnjena voda ne sme biti slabša od drugega kakovostnega razre-da.
Novega proizvodnega oziroma investicijskega pro-grama ni moč izvajati, če predvideva uporabo pitne vode za tehnološko vodo. Za izjemo šteje tehnološko pogojena uporaba pitne vode oziroma, če poraba ne presega 500 m:! na milijon din bruto dohodka.
Da bi zagotovili skupno urejanje določenih eko-loških problemov, je le v območju oziroma conah, določenih za industrijo izven naselij, moč graditi nove gospodarske objekte, ki:
—  imajo škodljive vplive na okolje, ki se jim ni moč izogniti,
-^ povzročajo prekomerne prometne obremenitve.
Predlagane lokacije na investicijski program ni moč odobriti, če več kot ena četrtina predvidoma za-poslenih na tej lokaciji potrebuje več kot pol ure vožnje na delo z javnim prometnim sredstvom, ali je njihovo bivališče oddal.jeno več kot 20 km, merjeno po prometnicah.
Minimalne zahteve in omejitve iz predhodnega odstavka se v celoti uporabljajo pri vrednotenju pro-izvodnih in investicijskih programov v industriji.
Za manjše rekonstrukcije in modernizacije v vrednosti pod 50 milijonov din, ki ne zahtevajo ši-ritve površin na stari lokaciji niti dodatnih stroškov za izgradnjo infrastrukturnih objektov in ne povzro-čajo onesnaževanja okolja, se uporabljajo opredelje-ne minimalne zahteve in omejitve.
.    9. Trgovina
V srednjeročnem obdobju 1976—1980 smo na pod-ročju trgovine predvideli usmeritve, ki naj bi v sploš-nih akvirih zagotavljale približevanje trgovine po trošniku na vseh območjih občine, obenem pa bi s širitvijo povezave med trgovino in proizvodnjo preko svetov potrošnikov vzpostavili pogoje za čim boljšo organiziranost trga in preskrbe nasploh.
V   glavnem so bili  ti cilji uresmčeni, vendar je narava dela ter močna dinamika rasti prebivalstva in s tem novih sosesk, onemogočila takojšnjo vzpostavi-lev preskrbe v vsaki novo zgrajeni stanovanjski ce-loti.
Za predvidevanji plana je najbolj zaostajala trgo-vina na drobno. Na prebivalca občine Ljubljana-Šiška pride 0,092 m2 prodajne površine trgovin z živiti, v Ljubljani pa 0,124 m2 prodajne površine, tako da ob-čina s svojimi 0,092 m2 zelo zaostaja v razvitosti tr-govske mreže, zato bomo z drugimi oblikami razvi-janja prodaje poskušali popraviti ta neugodni ka-zalec.
Zato si s srednjeročnim planora 1981—1985 po-stavljamo naloge, ki zahtevajo takoj povezovanje tr-govskih ter proizvodnih organizacij med seboj, kakor tudi večjo vlogo svetov potrošnikov.
V  glavnem bodo usmeritve obdobja:
—  zagotavljali 80 % oskrbo iz domačih virov. Da bomo to lahko dosegli, bomo uvajali tehnološko bolj-še   produktivnejše   oblike   pridclovanja   v   primami kmetijski proizvodnji;
—  OZD, trgovine bodo skupaj s proizvodnjo zago-tovile večjo medsebojno izmenjavo dosežkov in so-delovanja, izboljšale delitev dela in odpravo medse-bojnega konkuriranja, s tem pa zagotovile boljšo po-nudbo in informiranost potrošnika. Soddovali bomo pri skupnem planiranju potrebnih živil za prebival-stvo na območju občine in dogovarjanju za načrtno pridelovanje živil in uveljavili nove družbenockonom-ske odnose med proizvodnjo in trgovino v sami trgo-vini;
—   sofinancirali   bomo   sklad   za   intervencije   v kmetijstvu in pri porabi hrane — prek njega pa so-financirali  tiste razvojne programe  podpisnic  druž-
benega dogovora o organizirani proizvodnji in pre-skrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, ki bodo namenjeni boljši preskrbi občanov;
—   treovske  oreanizacije  SOZD   EMONA,   SOZD MERCATOR in ABC POMURKA bodo oblikovahe in vzdrževale  tržne  rezerve  pomembnejših  proizvodov vsakdanje rabe, trgovski organizaciji PETROL in KU-RlVO-prodaja pa bosta-oblikovali rezerve energetskih surovin;
—  vključevali se bomo v postopno izgradnjo in adaptacijo novih oziroma že obstoječih skladišč za povečanje zalog živilskih in drugih proizvodov v ob-čini  za  zagotovitev  varnostnega  paketa  v  primeru elementarnih nesreč  (po planu investicij, ki  določa vključevanje po letih);
—  v okviru SOZD MERCATOR je dogovorjeno, da se bo v novi soseski ŠS 12 v skladu z razvojem soseske zagotovila tudi oskrba občanov z živili, pred-videna je postopna graditev trgovskega centra v Po-dutiku;
—  predvidena lokacija za graditev tržndce je ob Vodnikovi cesti, nasproti osnovne šole, zazidalni kare ŠS 7. TOZD Živilski trgi bodo izdelali program raz-voja za posamezne občine in gradnjo tržnih objek-tov v občinah;
— zaradi predvidene gradnje novih stanovanjskih zmogljivosti bo EMONA razširila samopostrežno tr-govino v Šentvidu ŠS 107/2;
—  v predlogih za investicije v srednjeročnem pla-nu 1981—1985 na področju agroživilstva so predvide-ne investicije, ki naj zagotavljajo pogoje za normal-no preskrbo občanov, gJede na širitev stanovanjskih zmogljivosti. Te investicije so prijavile organizacije združenega dela:  Metalka  Ljubljana, Mercator Rož-nik, Emona Merkur, ABC Pomurka.
10. Gradbeništvo
Za področje gradbeništva še vedno ugotavljamo veliko razdrobljenost po manjših gradbiščih, zato se prenašajo težnje za odpiranje večjih gradbišč, na katerih bo možno graditi le dobro organiziranim gradbenim operativam, v naslednje srednjeročno ob-dobje.
Predvidevamo, da zaradi nekaterih restrikcijskih ukrepov na področju kreditiranja, vsaj v začetku planskega obdobja ne bo moglo nadaljevati s takim tempom razvoja, kot v obdobju 1976—1980 in se bo rast družbenega pfoizvoda nekoliko umirila, glede na veliko ekspanzijo v preteklem planskem obdobju.
V tem srednjeročnern obdobju bodo OZD s pod-ročja gradbene operative in finalizaciji enotno na-stopile pri izgradnji stanovanjskih sosesk, prometne infrastrukture, objektov družbenega standarda, turi-stkinih in Industrijskih objektov. S tem bi se posto poma združevale gradbene operative in finalizacija s kompletno ponudbo.
Za realizacijo teh nalog bodo predvsem:
—  nadaljevale z modernizacijo proizvodiiih pro-cesov in s spečializacijo za posamezne faze gradnje uvajale  novo  tehnologijo,  pospeševale   raziskovalno delo, ki bo prispevalo k bolj ekonomični gradnji;
—   pospeševale  integracijsko  gibanje  in  združe-vanje    sredstev    in  dela na področju pridobivanja gradbenega  materiala  in  drugih  surovin  potrebnih pri gradnji;
—  bodo  intenzivneje  delale na nalogah  splošne industrializaci.je  stanovanjske  gradnje,  kot   tudi  na industrializaciji vseh drugih objektov visoke gradnje;
—  proučcvale proizvodne elemente (v tehnologiji, organizaciji)  z  najvišjo  možno  intenzivnostjo proiz-vodnje, kar pa je v domeni delovnih organizacij;
—  za izvajanje gradbenih del v tujini se bo po-trebno kompleksno organizirati (v širšem družbenem prostoru) s široko planirano povezavo znotraj grad-beništva in s spremljajočo industrijsko proizvodnjo.
Dosežena tehnologija gradnje stanovanj, omogo-ča racionalnejšo graditev s tem pa daje gradbeništvu trdnejšo perspektivo na področju stanovanjskc gra-ditve.
Gospodarski položaj gradbeništva ne zavisi le od lastnega prizadevanja k ~uspešnosti v poslovnih od-ločitvah organizacij združenega dela v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, temveč je eko-nomska stabihiost te panoge odvisna od zunanjih vplivov in splošnih gospodarskih pogojev. Zato so za gradbeništvo še kako potrebne razne interakcije in poslovna združenja v razne poslovne skupnosti.
11. Gostinstvoin turizem
a) GOSTINSTVO
Prizadevanja v razvoj gostinstva bodo šla v smer, da obenem z rastjo prebivalstva zagotovimo tudi gostinske lokale sodobne ponudbe, predvsem pa, da zagotovimo razmerje več kot 50 % hrane in manj kot 50^0 pijač v celotni gostinski ponudbi. Z uvajanjem kioskov za razne oblike prehrane bomo nadomestili vrzel, ki je nastala y pomanjkljivi ponudbi zlasti prehrambenih zmogljivosti in s tem tudi povečali delež prehrane v celotni poniidbi.
Na področju investiranja v gostinstvo v občini so predvidene investicije:
v razširitev Motela Medno — Kompas TOZD Mo-tel Medno s predračunsko vrednostjo 5 milijonov din;
v razširitev motela Tikveš TOZD Ilirija s predra-čunsko vrednostjo 30 milijonov din ter
vključevanje gostinskih organizacij za izgradnjo hotela A kategorije na Gospodarskem razstavišču.
V   srednjeročnem   obdobju  1981—1985  bodo po-trebni napori, da ponudimo delež gostinske ponudbe v na novo izgrajenem odseku avtoceste Vodice—Ko-seze, ob  lem~pa bi morali razmišljati tudi o dogra-jevanju objektov za  ponudbo  tudi  drugih  tehnično prodajnih storitev in uslug.
V  novo oblikovanih irtdustrijskih conah bo-ea po-trebe poslovnega dela gospodarstva potrebno pristo-
. piti k pripravi dokumentacijskih predlog ter pričel-ku izgradnje hotela v soseski 7/1  (tip garni).
h) TURIZEM
Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ljubijana-Šiška za obdobje 1981—1985 smo nakazali glavne cilje razvoja, ki bi jih bilo možno doseči s sa-moupravnim /druževanjem dela in sredslev lako, da bi se podpisniki dogovorili za delitev dela, namemb-nost in prednost naložb v turistično gospodarstvo ob-čine kot mesta Ljubljane. To je pomembno še zlasti zategadelj, ker je gostinstvo kot panoga nizko pro-duktivno sposobno in je za nove naložbe potrebno združevanje sredstev vseh zainteresiranih. Med te-meljne cilje razvoja turizma štejemo tudi zagotavlja-nje pozitivnega učinka turizma gospodarske dejavno-sti in zagotavljanje potitičnih, socialnih, kulturnih in drugih učinkov turizma.
BILANCA NOČITVENIH ZMOGLJIVOSTI
druibenega,  zasebnega sektorja  ter  kampa Dragočajna v srednjeročnem obdobju 1981—-1985
_______________Lu~  «gg    ^JSžs     ^gjž
* Družbeni sektor       535        132.029         3        153.022
•;i Kamp Dragočajna                 6.081        3           7.048
Zasebni sektor
(gostišča in ostali
zasebniki)                      169          22.249         3          25.787
Skupa j:
704
. 160.359        3        185.857
* Zmogljivosti hotela Viator se iz leta v leto zmanjšujejo zaradi uporabe nočitvenih zmogljivosti za potrebe lastnih delovnih organizacij.
Od leta 1978 do 1980 se je od 74 ležišč znižalo na 54 ležišč. Zato računamo, da bomo v ostalih objek-tih ta izpad morali nadoknaditi, poleg tega pa se truditi za povečanje števila nočnin, kakor tudi za gradnjo novega objekta.
** Kamp Dragočajna ima ugodno lego in katego-rijo. Povpraševanje je veliko, zato bo še v letu 1981 urejen kamp za večji obisk. S tem, da se v gostinske zmogljivosti kampa že v letu 1981 vključi novi go-stinski objekt zasebnega sektorja (zakoncev Flander) s 25 ležišči in popolna gostinska oskrba s pensionom, so dani vsi pogoji, da dejavnost kampa še močneje zaživi. Doslej ima letno okrog 6.000 nočnin, zmoglji-vosti pa znašajo še najmanj 1/3 več.
Ob vstopu v Šiško (POZD KANU) bo organizirana stalna (sezonska informativna služba za turiste).
S postopnim razvijanjem turistične dejavnosti v občini, ki bo temeljila na sklenjenih samoupravnih sporazumih, se bomo v občini vključevali v:
—  razvoj inozemskega turizma z možnostjo po-večane in  izboljšane ponudbe  v hotelskcj-gostinskih cbjektih oziroma v campu Dragočajna.
V  letih 1981—1985 načrtujemo-naslednje turistič-no-rekreacijske objekle in akcije:
—    razvoj   športno^rekreacijskih   centrov   Zbilje (gostišče, čolnarna, piknik prostor);
—  rekreacijski center Sora ob kopališču na Sori. Z ustanovitvijo konzorcijskega odbora bomo zdru-
ževali delo in sredstva za usposobitev kopališkega kompleksa širšemu krogu obiskovalcev (ne samo ob-čanom Šiške, ampak mesta Ljubljane). Koordinator s lem v zvezi bo KS Medvode in KS Sora, ter turi-stična društva,
—  rekreacijski center qb Koseškem bajerju;
—  Motel Koseze — šoping centru ŠM 3/2;
—  razvoj lastne turistično-rekreacijske možnosti zlasti z vzpodbujanjem in združevanjem sredstev za razvoj   Šmarne  gore,   Rašice,   Dolomitov   kot   novih oblik    izletniškega   rekreacijskega   in   stacionarnega turizma;
—   razvoj  in vzpodbujanje k razvoju  rekreacij-skih centrov Krvavec in Velika Planina.
—  Že v letu  1980 je bil sklenjen Dogovor med Kmetijsko zadrugo Medvode in Kmetijskim zavodom Ljubljana o enofnem nastopu razvoja kmečkega tu-rizma v občini, ki ga opredel.jujemo na ipodročju Vo-dic,  Rašice  ter  Polhograjskih  Dolomitov. V  ta pro-gram dela se bo vključila tudi Kmetijsko zemljiška skupnost tei- v širši povezavi tudi Ljubljanska banka — Gospodarska banka. Prioritetni razvoj bodo imele kmetije (npr. domačija Tavčar v Vodicah), ki bodo zadostile   krilerijem   programa   ter   večjo   udeležbo lastnih vloženih sredstev.
12. Malo gospodarstvo
V   družbenem  planu razvoja  za  obdobje  1976— 1980 se je pokazala potreba, da se delež terciaraih dejavnosti  poveča, posebno malo gospodarstvo, ker so   to   komplementarne   dejavnosti,   ki   proizvod   in sloritve dvigujejo na višjo i"aven glede na potrebe prebivalstva, To dokazuje, da je.malo gospodarstvo našlo v družbenopolitičnih skupnostih svoje mesto.
S  tem  so tudi  ustvarjeni  pogoji za  razvoj  malega   -gospodarstva.  Kljub  spodbudam  se obseg proizvod-nje in uslug malega gospodarstva ne razvija skladno /.   rastočimi   potrebami   industrije,   spremembam   v slrukturi prebivalstva in dvigom standarda.
Na razvoj samostojnega clela kaže tudi povečanje števila obratovalnic samostojnih obrtnikov, kar je razvidno iz samega pregloda:
______1976   1977   1978     1979     1980     1985
Število                ' . ¦   r
obratovalnic
samostojnih
obrtnikov             954     950     965     1021     1066     1200
Število pri
njih
zaposlenih
delavcev               906   1046   1049     1109     1225     1600
S hitrejšim razvojem nekaterih deficitarnih slo-ritvenih dejavnosti bo v naslednjem srednjeročnem obdobju število samostojnih obrtnikov naraslo na 1200. Za dosego tega cilja pa bo brez dvoma potreb-no sprejeti nekatere ukrepe:
—  z ugodnejširn najemanjem poslovnih prostorov bomo vzpodbujali odpiranje deficitarnih storitvenih dejavnosti;
—  že v zazidalnih načrtih za nove soseske bomo opredelili namembnost za obrtne dejavnosli;
—  pospeševali bomo  kreditiranje za nakup po-slovnih prostorov.
Nekatere neizvršene naloge iz družbenega plana 1976—1980 bodo v naslednjem planskem obdobju za-htevale zlasti naslednje usmeritve:
—  pospeševati vse oblike vključevanja samostoj-nega osebnega dela v proizvodne kooperacijske de-javnosti   za   proizvodnjo   tistih   izdelkov,   ki   so   po-membni za normalen proizvodni proces, kakor tudi za nadomeščanje uvoza;
—  združevati sredstva in delo delavcev, ki so na začasnem delu v tujini v obliki kooperacijske dejav-nosti,   kakor   tudi   za   zagolovitev   delovnih   mest   v OZD.
Posebno pozornost bomo posvetili ustanavljanju novih pogodbenih organizacij združenega dela, ker je ocena razvojnih možnosti malega gospodarstva po-kazala, da ima samostojno delo v občini pogoje za prehod v POZD.
Z združevanjem dela in sredstev delavcev, začas-no zaposlenih v tujini se bodo razvile obldke koope-racijskega sodelovanja med OZD, ki so za to izrazilc polrebo. V ta namen bo potrebno s sporazumi z de-lavci in banko zagotoviti dolgoročno varstvo vlože-nih sredstev.
13. Bančništvo
Z dokončanjem ustavne preobrazbe bodo banke pripomogle k hitrejšemu uveljavljanju novih druž-benoekonomskih odnosov ter s tem in s svojo poslov-no politiko podprle načrtovani razvoj. To banke za-gotavljajo v svojih samoupravnih sporazumih. Pred-vsem bado:
—  širile mr-ežo svojih enot v novih soseskah;
—  temeljne banke in enote bodo usklajeno delo-vale   pri  usmerjaniu  bančnih   sredstev  v   skladu   z družbeno dogovorjenimi planskimi nalogami in cilji;
—  sredstva usmerjale v tiste naložbe, ki so opre-deljene in usklajene na vseh ravneh na podlagi veri-ficiranih   planskih   dokumentov   OZD,   družbenopoli-ličnih skupnosli in bank;
—  zagotovile hitrejšopreobrazbo kreditnih odno-sov, tako da bodo vzpodbujale združevanje sredstev za večje programske naložbe v  skladu z  družbeno sprejetimi     usmeritvami     in  krileriji,  svetovale  in usmerjale naložbe v tiste dejavnosti, ki zagotavljajo večjo   akumulativnost   in   reproduktivno   sposobnost gospodarstva;
—  vzpostavile sistem tekočega obveščanja v tozd o slanju in gibanju njihovih poslovnih sredstev ter o poslovanju bank;
—   zagotovile  na  podlagi  predhodno  sklenjenih dogovorov   pretok   likvidnih   sredstev   za   nemoteno poslovanje v zaostrenih pogojih  gospodarjenja;
—  krepile delegatski sislem in dograjevale dele-gatske odnose j>ri upravljanju bank.
III, TEMELJNA RAZMERJA V DELITVI DOHODKA TER TEMELJNI ODNOSl NA PODROČJU OSEBNE, SKUPNE
IN SPLOŠNE PORABE TER BILANCA SREDSTEV IN NARAVNIH VIROV
a) Splošna poraba .   b) Analitično projekcijska bilanca
14. Splošna poraba
¦   a) Opredelitev splošne porabe
Na podlagi zakona o financiranju splošnili druž-benih potreb v družbenopolitičnih skupnostih bomo iz sredstev splošne porabe financirali predvsem:
—  sredstva za delo obcinskih upravnih organov, da se zagotove pogoji _za učinkovito opravljanje funk-cij upravnih organov;                   ,
— sredstva za izvedbo programov krajevnih skup-nosti, in  sicer za izvajanje nalog z uresničevanjem skupščinskega in delegatskega sistema in za izvaja-nje nalog, ki jih skupščina občine prenese v uresni-čevanje krajevnih skupnosti;
—  sredstva za delo temeljnim pravosodnim orga-nom, da se zagotove pogoji za opravljanje funkcij teh organov;
—  sredstva za dejavnost ljudske obrambe in to za tisti del dejavnosti, ki po programu ni financirana iz združenih  sredstev  tozd  ali  iz  drugih  virov;
—  sredstva za  delovanje družbenopolitičnih  or-ganizacij po načelu, da le te pretežni del svojih nalog financirajo s sredstvi, ki  jih te organizacije zberejo same;
—  sredstva za družbeno pomoč borcem in inva-lidom NOB;
—  sredstva za negospodarske investicije za ures-ničevanje investicijskih  načrtov  na  podrocju  sploš-ne   porabe,  za  zagotovitev  prostorskih   zmogljivosti. pri  uresničevanju skupščinskega in  delegatskega  st-stema in za usposobitev državnih organov za njihovo učinkovito delo, za razreševanje stanovanjske proble-matike občinskih in drugih upravnih organov in od-plačevanje    že    prevzetih  obveznosti  po pogodbah, družbenih dogovorih in sklepih skupščine občine;
—  sredstva za naloge geodetskih uprav, tehnično urbanistično dokumenlacijo, regulacijske in zazidal-ne načrte ter varstvene ukrepe za ohranitev narav-nih dobrin skladno s smernicami razvoja.
Iz sredstev splošne porabe oziroma iz sredstev proračuna zagotavljajo tudi dodatna sredstva za raz-ne občasne namene in akcije (sofinanciranje grad-nje spomenikov, pomoči ob naravnih nesrečah, in-tervencije v gospodarstvu in podobne situacije).
Viri sredstev splošne porabe
Splošna poraba ima po zakonih in odlokih pred-pisane izvirne prihodke, ki se zbirajo v proračunih družbenopolitičnih skupnosti.
Občinska skupščina bo v skladu z zakonom ia odloki predpisovala v tem srednjeročnem obdobju:
—  davke iz osebnega dohodka in na dohodek;
—  prometne davke, davke od premoženja in na dohodek od premoženja;
— takse, upravne in administrativne;
— denarne kazni.
Stopnje iz osnove davkov in prometnih davkov ter taks bodo enake v okviru vseh petih občin Ljub-Ijane in usklajene z drugimi.občinami v regiji in SR Šloveniji, na podlagi letnih družbenih dogovorov o usklajevanju davčne polilike v SR Sloveniji in se na-čeloma zadržale na sedanji ravni.
Financiranje skupnih potreb Ljubljane Za skupne naloge za katere so se ljubljanske občine dogovorile, oziroma izhajajo iz statuta in dru-gih normativnih aktov, da jih financira Skupščina mesta Ljubljane, bomo iz sredstev proračuna naine-nili dogovorjeni delež v breme splošne porabe obči-
ne. Po enakem principu bomo sofdnancirali del de-javnosti Skupnosti ljubljanske regije.
Sredstva, ki predstavljajo razliko med dogovor-jeno višino splošne porabe v Ljubljani in realizirani-mi proračunskimi prihodki, bomo namenili za:
— intervencije v gospodarstvu;
—  kompenzacije v končni porabi živi'1;   .
— -oblikovanje, hrambo in vzdrževanje blagovnih rezerv;
—  graditev, vzdrževanje in opremo  skladišč za spravljanje blagovnih rezerv;
—  za druge dogovorjene namene.
Financiranje splošne porabe y občini Na podlagi dogovora o teraeljih družbcnega pla-na občine Ljubljana-Šiška, poglavje »Splošna poraba« bomo z letnimi plani proračuii in sprejetimi odloki o proračunu, financirali dejavnosti in uporabnikc splošne porabe.
Zaradi izenačevanja pogojev delovanja družbeno-političnih organov in organizacij predvidevamo, da bc tako v Ljubljani, kot tudi v naši občini, splošna poraba naraščala 10 % počasneje od dohodka. Z vsa-koletno resolucijo se bo določneje razporedilo rast splošne porabe. Navedenih 10 % rasti je poprečje za obdobje 1981—1985. Zato bomo v tem obdobjn morali doseči naslednje cilje:
1.  Uveljavljanje takega delovanja državne uprave, ki bo vse bolj sestavina združenega dela in delegat-skega sistema;
2.  zavzeti se, da bo splošna poraba le v okviru dovoljene porabe. Eventualne i-azlike bodo narnenje-ne   predvsem   za   gospodarske   posege   v   občini   in Ljubljani;
3.  vložili vse napore za boljšo organizacijo poslo-vanja in dela ter za strokovno usposabljanje kadrov.
b) Analitično projekcijska bilanca
Analitično projekcijska bilanca zajema naslednja področja:
I.  Bilanca pridobivanja in razporejanja družbene-sa proizvoda občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976 —1980 in 1981—1985
II.  Bilanca vseaa in aktivnega prebivalstva 1976— 1980
III.  Bilanca zaposlenih v občini Ljubljana-Šiska v obdobju 1976—1980
IV.  Bilanca zaposlenih občine Ljubliana-Šiška za obdobje 1981—1985
V.   Bilanca oblikovanja  in namena  sredstev za investicije za obdobje 1976—1980 in za obdobje 1981 —1985