ISSN 0351-6407 9 770351 "64001 9 ® malega travna Režnje, rodovitno 6*° oznanjuje. VREME Murska Sobota, 1. april 1999, leto LI, št. 13, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT Delno jasno bo s spremenljivo inostjo. MAJDA HORVAT ŠPORT, str. 17 £se poti vodijo v K v ------ to Z DOBAVITELJEM IZ NOVEGA MESTA Hokej na travi Evropsko prvenstvo v Moravskih Toplicah BREZPLAČNI OGLASI MURSKA SOBOTA (069) 27 020 □A« Prek otrok kS (htiverzalni otrošk / dodatek je po vseh teh in jz . letih postavljanja in spet odstavljanja v zakon WabCe^a Pa Preganja že dobil dolgo brado. Pa ne le to. Že blag0 strehi je jasno, da je vedno znova prikladno politično ga lr^ se uP°rablja ali zavrača pač glede na potrebe politične-train: ■ a ln določene stranke. To nam dokazuje kar nekaj let ^POfnnde dr. Katje Boh? Kot prva ministrica za socialne iketn Poetično nastopanje podpirala z zamislijo o otročiča P Ut^U Za VSe otr°ke- Odšla je, še preden je to izpeljala, f^ced U^arJe uspela leta /993 spraviti skozi parlamentarno ^alip0 Zak°n 0 družinskih prejemkih in določilo, da bo uni-^5 i °tr°šk‘ dodatek uveden z letom 1996. Sredi septembra Rilske ° un^verza^ otroški dodatek osrednja tema pro-^ogovarianja koalicijskih strank. Pravica do otroške-0 Seje P°lem razpotegnila na širši krog upravičencev, otr^. f W^no upoštevala socialni položaj družine, univerzalni Odate^ za vse otroke, ne glede na socialni položaj - Pa so preložili na maj 1999. SPet na zcioetku, pri ponovnem prelaganju (za-/ J Univerzačega dodatka. Tehtni so argumenti ministr-SemS°Cia^e zadove, ki ga zavračajo, in da bom jasna, v se-■ ve^em socialnem razlikovanju med ljudmi ga ne po-hte*^^ .s) posluha vredna opozorila, da otroški P^^žnejšim družinam pomeni skoraj toliko kot nekaj čjf^diom predstavlja družinam z najnižjimi prejemki ^ov celoletnega prihodka. Ali drugače rečeno: otro-0,r°ci Je Pomemben vir za preživetje revnih družin. Ali še: do denarja. Se SOcia^a pomoč deli ali popravlja revščina družine KOst D "^ena družinskega člana ali zaradi njegovih lastnosti 9,’i, kjer Z.tost in drugo), potem ta v družini postaja blago. SB o teinc°ma revPoina, se kot potuhnjenka rada ugnezdi ^čiti« °sa °d družinskih članov bi bilo mogoče najbolje ^ireba - l na n'egov račun v družino dobiti čim več denarja. ‘n iška Pr^iVet‘' ^at0 na-i Ponovni zavrnitvi univerzal-^ega n°vih okvirov za otroški dodatek snovalcem star-°trok PreC^ °^m' ll,di'dejstvo, da socialna pravica na listih najbolj revnih družinah otroke spreminja v 1. do 15. aprila asep I^KRKK li ASep t ASEp A °$e mineralno gnojilo, 250 ml.......... ASpp A °^e mineralno gnojilo, 500 ml.......... ^Spp’ A °^e mineralno gnojilo, 1000 ml........ ^Ep tek°^e 9n°iil0 za cvet' ba|k‘ rastl'ne’ 500 • ^Ep) gnojilo za cvet. balk. rastline, 1000 ml A$Ef, °če gnojilo za cvet. balk. rastline, 21. ^Ep Q °!'.loza rododendrome, 1000 g.......... AsFf’ q °j'10 Za jagode, 1000 g.............. za0JII° Za vrtnice' 1000 g................... AsEf’ q S'iaj Hstov, 450 ml, spray........... za travo, 1500 g/50m2........................ O1H° 3 v 1 za travo, PAKET Z ZALIVALKO. 232,60 sit ... 387,30 sit ... 589,50 sit ... 387,30 sit . 589,50 sit 931,80 sit 621,20 sit 509,10 sit . 509,10 sit 1.055,20 sit 1.863,50 sit 8.835,70 sit Potrošnik, d. d.. Ulica arhitekta Novaka 2.9000 Morska Sobota V torek, 30. marca, so na upravi Pomurskega sejma v Gornji Radgoni podpisali pogodbo o odkupu sejmišča v Gornji Rad- goni. Pogodbo sta podpisala Igor Bončina v imenu pooblaščene družbe Gospodar-skega-razstavišča in Janez Erjavec v imenu kupca delniške družbe Pomurski sejem. Vsota, ki jo bodo s pomočjo bančnih virov plačali v roku 30 dni, je 310 milijonov Na današnji dan 1. aprila v zgodnjih jutranjih urah je bila v Moravskih Toplicah velika slovesnost, položen je bil temeljni kamen za gradnjo moravskega termolanda. Dogodku je dal svoj pečat sam gospod predsednik s položitvijo že drugega temeljnega kamna za pomembno pridobitev Moravskih Toplic. Župan Franc Cipot je odprl reinkarna-cijsko vrtino, Dušan Bencik pa bo naložbo podprl s kapitalom. Termoland bo zgrajen po vzoru skakalniškega kompleksa v Lahtiju, kjer smučarske skalnice poleti uporabljajo za tobogane, izletno stezo pa za bazene. Dogodek seje zgodil v idiličnem moravskem parku Čreta. Glede na pomembnost dogodkb in arhitektonsko rešitev termolanda lahko pričakujemo, da bodo Moravske Toplice eden od pomembnejših centrov odločanja, vsaj enkrat na leto, in sicer 1. aprila, ko bosta na tem kraju tekma za svetovni pokal v skokih in tekma v plavalnem maratonu. AKTUALNO Varovanje državne meje na območju Pomurja str. 3 LOKALNA SCENA Na Cankovi o delitveni bilanci str. 4 Donatorska sredstva za SETUAŠ str 5 VIKTORJI '98 Samo nekaterim je dano... str. 31 VESTNIKOV VI AK VQ<1 VIhMib 12. junij AKTUALNO OKOLI NAS 1. april 1999, lzNewYorka Preiskus za NATO ojaški ukrep zveze NATO proti silam jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča je logična posledica Miloševičevega početja, ki do skrajnosti preizkuša moč. Kljub opozorilom in diplomatskim prizadevanjem je Miloševič, zaradi ohranitve lastnega položaja namreč, nadaljeval na Koso-vu, kar je po mnenju Američanov začel v Sloveniji, nadaljeval na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Zadnja karta, je bilo Kosovo, zaradi katerega se je leta 1987 povzpel na oblast, ko je tamkajšnjim Srbom zagotovil, da jih nihče ne bo več »tepel«. Jugoslovanskemu predsedniku je prav malo mar za lastni narod, NATO pa ne sme popustiti zaradi lastnega obstoja. Če NATO ne bo uspel ohraniti enotnosti in dokončati dela, potem je bolje, da pozabi na praznovanje 50-letnice nastanka, ki bo konec aprila v Washingtonu, neuspeh na Kosovu bo namreč nekaj podobnega nekrologu zveze. Organizacija Združenih narodov oziroma njen najpomembnejši organ Varnostni svet je v primeru Kosova na prvi pogled kot debatni krožek, ki ni sposoben sprejeti potrebnih odločnih ukrepov. Vendar je to res samo na prvi pogled, kajti dogajanje v zgradbi ob East Riverju v New Yorku je bilo ob kosovski krizi vse prej kot drugorazredno, čeprav se morda to komu zdaj zdi tako. Zloglasni veto Največji problem Varnostnega sveta je njegov način sprejemanja odločitev oziroma zloglasna pravica veta, ki si jo lastijo države zmagovalke v 2. svetovni vojni. V primeru Kosova Varnostni svet ni izrecno avtoriziral uporabe sile proti ZR Jugoslaviji samo zato, ker bi Rusija tako odločitev blokirala, spet iz nekih drugih interesov, ne pa tistih, zaradi katerih je bil Varnostni svet vzpostavljen. Varnostni svet je o Kosovu sprejel resoluciji, v kateri je opredeljeno, da »položaj na Kosovu predstavlja grožnjo mednarodnemu miru in varnosti«, zaradi česar bi moralo biti v njej tudi besedilo, ki govori o ukrepih za odpravo te grožnje. Zaradi nasprotovanja Rusije tega v resoluciji ni bilo in na koncu se je zgodilo, da je NATO pač ukrepal sam. Kosovo je še bolj potrdilo nujo po čimprejšnjih reformah načina glasovanja v Varnostnem svetu, pri čemer je pravica do veta glavna ovira za uspešno delovanje organa. Če bi bile vse stalne članice dovolj zrele in resnično upoštevale civilizacijske vrednote miru in varnosti po vsem svetu, bi bile reforme nepotrebne. Do takrat pa si bodo lahko regionalne organizacije ali države pridobile zaveznika v Varnostnem svetu ter nekaznovano počele, kar počne Miloševič na Kosovu. ROBI POREDOŠ ■ V V Ljubljani protest proti napadom NATA Brez večjih izgredov, zato pa nekaj jajc Med torkovim protestnim shodom predvsem prebivalcev Ljubljane s srbskim poreklom proti napadom zveze NATO na Jugoslavijo, ki ga je pripravilo Društvo Srbske skupnosti v Ljubljani, ni M bilo večjih izgredov ali napadov. Udeležilo se gaje od 5 do 10 tisoč ljudi. Množičnih izgredov ni bilo; to je potrdil namestnik generalnega direktorja slovenske policije Stanislav Veniger. Prišlo je le do posameznih izgredov, kot je metanje petard, jajc, dimnih bomb, zažiganje zastav, za katere pa »še niso ugotovili, ali so bile originalne ali ponaredki«. O tem še zbirajo podatke. Eden od mladih protestnikov je pod oknom pisarne predsednika države vpil: »Tuje Srbija, tu je Srbija ...«. Policist je obrnil glavo v drugo stran, demonstranta pa je odvlekla mama. Precej ljudi je bilo »oblečenih« v jugoslovansko zastavo z zvezdo! Shod je bil dovoljen, ker ga je odobrila Upravna enota Ljubljana. Policija ni uporabila nikakršnih prisilnih sredstev. Prav tako niso zaznali kršitev javnega reda in miru oz. kaznivih dejanj. Predstavnik policijske uprave Ljubljana Branko Slak pa je dejal, da so prijeli eno osebo, ki jo iščejo zaradi tiralice in ki se je IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), JanezVotek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka-Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročninama II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun , Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. ' ■ 1 ioa9« Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje st. 16/IB z dne 30 1 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotm davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-mf.si. Kriza na Balkanu Ker Rusu ni uspelo Bo Miloševič končal na haaškem soidšču? o neuspelem posredovanju Rusije v kosovski krizi se napadi zveze NATO na cilje v Zvezni republiki Jugoslaviji nadaljujejo. Ameriškim lovcem in bombnikom so se pridružili štirje nemški tornadi. Potrebno bo »še kar nekaj časa«, da bodo letala zveze NATO oslabila jugoslovanske sile, je dejal tiskovni predstavnik Pentagona Ken Bacon in ob tem priznal, da zvezi doslej še ni uspelo neposredno ustaviti delovanja srbskih enot na Kosovu in pobijanja civilnega prebi- valstva. Druga faza napadov pomeni pritisk na jugoslovanske enote na terenu, v pripravi naj bi bili ukrepi s pomočjo vojaških helikopterjev mornariških sil, vendar naj bi bila to politična odločitev zveze NATO. Helikopterji bi lahko z večjo natančnostjo uničevali srbske tanke in težko oborožitev, Pentagon pa meni, daje zveza NATO doslej ustvarila razmere, v katerih se bo ob zmanjšanem tveganju za pilote povečalo število napadov neposredno na jugoslovanske enote na Kosovu. Begunci Četrtina prebivalcev Kosova je trenutno na begu pred srbskimi enotami. UNHRC je že pripravil bivališča in oskrbo za 350.000 ljudi. 460.000 beguncem in preganjanim, ki so svoje domove na Kosovu zapustili že pred začetkom napadov zveze NATO, se je v minulih dneh pridružilo še 90.000 ljudi, medtem ko je pred začetkom krize na Kosovu pred letom in pol živelo dva milijona ljudi. Kosovska Mitroviča na severu Kosova je opustela. Podujevo je zapuščeno, na območju Srbice so vasi izropane. V Prištini Srbi ropajo trgovine, jugoslovanski vojaki in pripadniki srbske specialne policije pa delijo letake. V Kosovem Polju v osrednjem Kosovu so hiše izropane in požgane. Med Prištino in Pečjo na zahodu Kosova je pogorelo devet vasi (Domanek, Glogovac, Str-bulovo, Trstenik, Bublje, Domanek, Bobovac, Zabrde in Lozni- udeležila javnega shoda. Policija je upravičeno pričakovala, da lahko pride do izgredov, zato so tudi temu primerno angažirali ustrezne policijske sile. Niso pa hoteli povedati, koliko policistov je varovalo protest. Verjetno jih je bilo vsaj tristo: na konjih, v specialnih vozilih, ob številnih zgradbah, predvsem tujih predstavništvih. Po policijskih ocenah je bilo na shodu od 4000 do 5000 ljudi, po ocenah srbske strani pa 10 tisoč. Protestni shod se je končal ob približno ob 20. uri, ko se je večina protestnikov razšla. Pred pravoslavno cerkvijo, ki je 50 metrov od prihodnje ameriške ambasade, so po tej uri že pobirali smeti, sveče, ostanke zastav. Pred to cerkvijo v Ljubljani je ostala še manjša skupina ljudi. MARJAN HORVAT ■ ca). Mesto Peč na zahodu Kosova je izropano in delno požgano. Srbska policija je albanskim prebivalcem ukazala, da morajo ta- Po Natovih napadih na ZRJ ekolikanj preoblikovana parola srbskega diktatorja Slobodana Miloševiča »Vsi Srbi v eni državi« se je naposled udejanjila. Res je, da njegova država od prejšnje srede z Natovimi napadi na vojaške cilje in po novem na njegovo vojsko poka po dolgem in počez. Toda Srbi v ZR Jugoslaviji in po svetu še nikoli doslej niso bili med sabo tako duhovno povezani, kar je navsezadnje dokazal tudi ljubljanski miting slovenskih Srbov. Predvsem pa se bliskovito uresničuje glavni cilj Miloševičeve politike: etično »očiščeno« Kosovo, kjer je bilo pred Miloševičevim prihodom na oblast devet desetih prebivalstva albanske narodnosti! Kazen ali nagrada Miloševič Memorandum SANU Do kod sežejo korenine današnjih prizorov s Kosova, Srbije, Črne gore in sosednjih držav, ki se dušijo pod reko sto tisočev pregnanih Albancev? Celovit odgovor bi segel daleč nazaj v zgodovino, ki sicer v marsičem pojasnjuje aktualno kosovsko krizo. Časopisni prostor še nekako dopušča, da naštejemo dogodke po Titovi smrti: prvi večji nemiri v Prištini leta 1981, nekdanji bančnik Slobodan Miloševič s svojo populistično sposobnostjo ruši proevropsko usmerjeno partijsko vodstvo, nato srbsko in na koncu še jugoslovansko. Vmes se pojavi Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti SANU, pravzaprav načrt za preoblikovanje nekdanje SFRJ v Srboslavijo, kot se je takrat reklo; Gazimestan pred enajstimi leti, tako imenovana jogurt revolucija, prek katere Kosovo in Vojvodina izgubita avtonomijo, srbski »mitingi resnice« - vse to pa je ob razpadanju komunističnega imperija pospešilo izdelavo slovenskega nacionalnega programa (Nova revija št. 57), hrvaški odgovor na 0609 630 898, 041630 898 koj zapustiti Peč, sicer jih bodo »pobili«, moške pa je odpeljala v neznano. Peč je kraj, kjer je več srbskih pravoslavnih samostanov in ima zato za Srbe še poseben zgodovinski pomen. V Suvi Reki na jugu pokrajine so po pričevanjih očividcev pripadniki Mi-loševičeve vojske usmrtili 100 ljudi, hiše in trgovine so požgane. V Landovici na jugu Ko- naš nacionalni program in srbski memorandum pa je HDZ dr. Franja Tudmana. Krvavi trening na Hrvaškem in v BiH Najbolj dosledno so začeli srbski memorandum uresničevati hrvaški Srbi, saj so menda prve stavke napisali prav v počitniški hišici akademika Jovana Raško-viča v Primoštenu, ki je tudi ustanovil Srbsko demokratsko stranko, začetnico oborožene vstaje kninskih Srbov (17. avgusta 1990) in krvavega razpada BiH. Mimogrede: tudi predsednik SDS Radovan Karadžič je bil pacient psihiatra Raškoviča! No, po oboroženi vstaji kninskih Srbov sta na veliko noč 31. marca 1991 v krvavih dogodkih na Pli-tvicah padli prvi žrtvi - policist na hrvaški strani in mesar na srbski. To pa je bil neposredni uvod v morijo na Hrvaškem in pozneje v BiH, v zdaj že znamenito etnično čiščenje, ki te dni doživlja svoj finale na Kosovu. Napaka Zahoda Mednarodna skupnost, natančneje Zahod, ne tedaj ne danes ni doumela, za kaj pravzaprav gre v vojnah na tleh nekdanje Jugoslavije. Ko je krvavel Vukovar, so se prek mednarodnih mirovnih posrednikov uba- sova pa so ubili 60 moški žensk in otrok. Odločala bo Louise Na zavezništvu $o op®20/ da bo mednarodno sodišč/ vojne zločine v Haagu 1a obtožnico proti izvajalcem m ' stim, ki so odgovorni za etmc čiščenje. O možnosti, da bi izdal tudi obtožnico protiij 8 slovanskemu predsedniku danu Miloševiču, na zvezi TO niso želeli govoriti./ ločitev pripada tožilki haas sodišča Louise Arbour/R tiskovni predstavnik N mie Shea. Na Downing so potrdili, da bo medvo zločinci, ki jim bodo so haaškem sodišču, tudi Mi । dali z akademskim VP X kako doseči prcmi0e' a jr mi stranmi, 20. oS|o/ pa so tako rekoč z X Cyrusa Vancea iz v bolnišnice odpeljali n več kot 200 pacient0 -e ske bolnišnice. Me/ bilo potrebno sto/- X daljevalo tudi v BiH. . zaprav z daytonskim’ priznali vojaški plearbs)c0, P nosti, Republik0 oCjst0 razprostira na ibjld/j ozemlja BiH-^^1 po hrvaških virih republiki Krajin/ j M (»Če bi vedeli, kajs glavi.« m,« je na enem0 p M janjsTudmanom>JgeiX vič), je žarel od noSt/ pj voljstva. Svojo dej' . ob koncu osemde^M | Kosovu, je lahko Pof I)ast ( »kraj zločina«. 1 bljubč » -OVK, poganja’ J koncu zavrniteVi s0 po ta. Natovi na ozemlje ZR p ševič spet P°^bar^/ heroj št. 1 žavljanov alba ju c Kosovo je v X bolj etnično cis X/. ševičev cilj se ur- y mi parajo ^detA^ 1991 izrekel Raškovič naP0« iu<<> nom: »Mi S, ,'vope^tf^ Bo Nato pos a' * W / [ Kosovo? Kako J . bOd , ____1,^ VriZO- M I kosovsko kriz/ jj v X* di, ki so nekoC,ali in enotnosti«, XX X Sliši se Parad°L res, daSlobod I danes. 1 ■ 1- april 1999 AKTUALNO DOMA 3 Ivanje državne meje na območju Pomurja Pomaga tudi specialna policija ^ekonomske in vojne razmere silijo ljudi na pot v neznano - Letos štirikrat več ilegalcev letu je bilo na ob-Policijske uprave S°b°ta (prejUp’ odkr't'h 'tujcev .Olmenovan ensko mejo K'*£?''■’«)» S^Pek do-\i >Murs?Cisti p°li' «%p6,3'OdstotaS°bota’t0 ^ajaiip110 uč'nkovi-Preo' lstI drugih 2! dogajalo Xčasom, 8os, barca- p , Prišle t? ^vji/llcisti so 0,ZR^ K H naši L UpeKvrn.betle8a- Bolgara in enega Romuna. Petek, 26. marca: Prijeli so dva Bolgara in enega Romuna. Madžarskim mejnim organom so poskušali vrniti šest tujcev, vendar so ti sprejeli le tri. Sobota, 27. marca: V notranjosti Pomurja so policisti prijeli osem državljanov ZR Jugoslavije in tri Romune, ki so ilegalno pre- stopili madžarsko-slovensko mejo. Nedelja, 28. marca: Policisti so odkrili štiri romunske državljane, ki so ilegalno prišli čez madžarsko-slovensko mejo v bližini Motvarjevec. Madžarskim mejnim organom pa so izročili tri tujce. Ponedeljek, 28. marca: Po- »f murski policisti so odkrili štiri ilegalce iz Moldove, tri državljane Libanona, dva Alžirca in državljana ZR Jugoslavije. Madžarskim mejnim organom so vrnili enega tujca. V tednu dni je bilo torej največ (32) ilegalcev iz ZR Jugoslavije (Kosovo). Glede na vojno stanje, ki vlada v ZR Jugoslavije, je pričakovati, da bo še več ilegalcev. Načelnik PU mag. Darko Anželj nam je povedal, da izvajajo poostren nadzor zelene meje in da se je pomurskim policistom pridružilo še 43 policistov z drugih (notranjih) območij Slovenije. Dobili pa so tudi pomoč specialne policije. ■Koliko je to oseb, je skrivnost. Policisti opravljajo na mejnih prehodih temeljit pregled, zlasti tujcev. Odkar divja v ZR Jugoslaviji vojna, delavci policijske uprave oziroma posameznih policijskih postaj varujejo tudi objekte državnih organov. Neprekinjeno (24 ur na dan) pa deluje tudi operativni štab. Poostren je tudi nadzor nad prijavno-odjav-no službo. Vsi ti ukrepi so nujni, da ne bi prišlo do kakega neljubega presenečenja. Š. SOBOČAN ■ Letošnji dobitnik Viktorja za življenjsko delo Jurij Gustinčič je začel svojo kolumno v Mladini s citatom harvardskega profesorja Huntingtona, ki v svojem delu Spopad civilizacij trdi, da ameriška elita živi v samoprevari in verjame, da v svetu lahko deluje unilateralno, znotraj sistema, ki ga popolnoma obvladuje in ne opaža, da diktatorji živijo varneje, če jih Amerika razglasi za malopridneže. In to tezo samoprevare ponazori z nekaj obrobnimi primeri, ki pa 'ob sedanjem balkanskem ognju niso nepomembni. Opozoril je na oprostitev ameriškega pilota, ki je lansko leto ubil dvajset ■ smučarjev, in usmrtitev dveh tujih državljanov v plinskih celicah. Temu ob bok postavi evropsko samoprevaro, ki je ravno takrat, ko je bila prepričana o vzpostavljenem ravnotežju, doživela sesutje. Ob teh primerjavah pride do ugotovitve, da evropske krize rešujejo Američani. O postavljenem izhodišču enega naj subtilnejših političnih analitikov nikakor ne gre dvomiti, saj je nedvomno naš najboljši poznavalec Zahoda, Vzhoda in Balkana. Če se povrnem k prej »Ključna figura« omenjenima obrobnima primeroma »teptanja človekovih pravic«, se postavlja vprašanje, kako so potem brez OZN udarili po Srbih in s tem naj bi »poteptali« suverenost države. Balkanska zgodba kljub vsemu ni zgodba zadnjih dveh ali treh let ali zadnjega desetletja, ko naj bi na ritualni ravni izbila na površje mitološka velikosrbska frustracija, kot jo je poimenoval eden od albanskih liderjev pri nas in povezal sedanjo katastrofo z nujno katarzo Srbov, podobno nemški po drugi vojni. S kosovsko obletnico se je res začel velikosrbski ekspanzionizem na Jugoslavijo, ki so ga posledično občutile vse nekdanje republike, resda na različnih izhodiščih. Toda vzporedno ali pa že dobro desetletje pred tem smo bili priče velikoalbanskim težnjam, ki sojih Srbi po smrti Tita izkoriščali sebi v prid s stalnim krčenjem pravic na Kosovu. Tu je morda ključni trenutek, kije naplavil na površje Miloševiča kot »ključno figuro«, kakor ga imenuje Gustinčič, Zahoda. To, da je Miloševič »ključna figura«, je potrebno osvetliti s še enega vidika, ki ga mnogi analitiki osvetljujejo tudi v luči odnosa Amerike do Iraka v času fundamentalnega islamizma v Iranu. Sredi osemdesetih je namreč izšla resna politološka študija, ki se je ukvarjala z eksplozijo islama v Evropi in Ameriki v luči ekonomske migracije in postopnega prevzemanja moči v Zahodnih državah. V tej študiji, če se prav spomnim, je bilo Sarajevo postavljeno kot mejnik »institucionalnega« islama. Zato tudi sedaj niso neutemeljene špekulacije o dogovoru pod mizo med »ključno figuro« in najuglednejšimi pogajalci Zahoda, ki pa seje po posegu NATA in »konsolidaciji« Srbov sprevrgel v humanitarno katastrofo stoletja, kot temu že pravijo nekateri. Upravičeno, kajti trpi spet mali človek. Špekulacija o tihi odo- । britvi oslabitve albanske pozicije ni nemogoča, kajti potrebno je upoštevati ekonomsko moč albanske migracije na Zahodu, ki pretežno izvira s Kosova. To nikakor ne opravičuje Miloševiča in Srbov pri njihovem genocidnem početju, ki ga ponovno skrivajo pod krinko paravojaških enot in to je tudi edino upanje, ki lahko nagne tehtnico javnega mnenja v prid albanskim pregnancem. Radgonski župan ohladil odnose Nekateri novinarji brez gradiva .....J ovinarji posameznih medijev nismo dobili gradiva za zadnjo I sejo gornjeradgonskega občinskega sveta. Šele na seji smo izve-I deli, da so gradivo nekaterim izbrancem vendarle poslali. Po kuloarjih pa se je začelo govoriti, da naj bi na občini obstajal določen seznami z imeni, komu gradivo dati in komu ne. Vseeno smo na Vestnik dobili vabilo z dnevnim redom, na katerem se je znašlo kar sedemindvajset točk. Nekaj je bilo obveznih odlokov, med njimi pa so se skrivale tudi kakšne zanimive točke, na primer delovni plan Komunalnega podjetja Gornja Radgona za letošnje leto, katerega je občinski svet na županov predlog v celoti gladko zavrnil. Župan vrača udarec V prejšnjem mandatu so na predlog nekdanjega svetnika Feliksa Petka ukinili nekatere odloke o komunalnih taksah, s čimer so osiromašili proračun, istočasno pa so povišali cene komunalnih storitev. Občinska uprava je dobila sedaj priložnost, da zaradi ukinjenih odlokov zavrne predlog dela komunalnega podjetja za letošnje leto. Med drugim so v obrazložitvi zapisali, da pri oskrbi z vodo niso navajali količine prodane vode ter finančne prihodke od nje, ocenili pa so, da bodo za zimsko službo in jav- no snago potrebovali le 11 milijonov tolarjev in ne 28 milijonov, kot so predvideli na komunali, daje cena odvoza odpadkov v občini Gornja Radgona veliko dražja, kot je v občinah Radenci in Sveti Juriji, da se podjetje želi izogniti obveznostim v zvezi z gramozničarstvom in drugo. Zavrnili so tudi cenik za javno snago in zimsko službo. Njihova razlaga je bila, daje kalkulacija cen previsoka, ter predlagali, da se kalkulacija uskladi s cenami te dejavnosti pri drugih izvajalcih v Pomurju. Kulturi slabo kaže Nič novega, bi lahko rekli. Pri proračunu je bil svetnik Milan Nekrep precej nezadovoljen s postavko za kulturo. Knjižnici so odtrgali 4,5 milijona tolarjev, s čimer se bo zmanjšal fond knjig. Najbolj pa gaje ganilo, da so sredstva raje dodelili za nabavo gasilskega avtomobila. Anton Rožnik pa je dejal, daje v kulturi še veliko problemov, ki jih bo potrebno postaviti na svoje mesto. Že na začetku pa smo izvedeli, da je kinodejavnost v Gornji Radgoni v zadnjih dveh letih pridelala za 4,5 milijona tolarjev izgube, od tega je šlo tri milijone za investicijo v ozvočenje, nekaj več kot poldrugi milijon izgube pa je nastal v dejavnosti. Občinski svet je sprejel sklep, da se bo izguba pokrila iz nerazporejenih sredstev po zaključnem računu za prejšnje leto, ozvočenje pa s tem preide v last občine. ANRRi SPONA PE MURSKA SOBOTA Cankarjeva ulica 25 tel.: 36 620,36 621 Vsak delovnik od 7.30 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 TEHNIKA^indestt 2 LETI GARANCIJE PEČICA FM 51 R PRALNI STROJ W6421T- 49.900 SIT PRALNO-SUŠILNI STROJ - 89.900 SIT POMIVALNI STROJ - 65.900 SIT VGRADNE PEČICE ŽE OD - 37.999 SIT STEKLO - KER.PLOŠČE ŽE OD - 58.500 SIT KUHINJSKE NAPE -15 MODELOV napa standard samo 8.970 SIT napa novella že od 12.829 SIT MEDENINASTE KLJUKE VELIKA IZBIRA 1272 SIT/ort 1710 SIT/grt VRATNA KRILA Olesna kompletni program notranjih In vhodnih vrat Lesne Prevalje. GLADKA VRATNA KRHA BELA ŽE OD 9.428 SIT , HRAST ŽE OD 12.553 SIT KUHINJSKI DELOVNI PULTI 2617 SIT/m. VELJA PRI NAKUPU CELE PLOŠČE (4.2 m). IZBIRATE LAHKO MED 20 VZORCI Vse cene veljajo za gotovinsko plačilo. Vsem kupcem želimo vesele velikonočne praznike. LOKALNA SCENA 1. april 1999, Nove poštne znamke Na Cankovi o delitveni bilanci 50 let Sveta Evrope S vet Evrope je najstarejša skupna evropska organizacija, ki je bila ustanovljena 5. maja 1949 v Londonu. Takrat so državniki iz desetih držav sklenili, da oblikujejo trdnejšo Za pravično razdelitev zvezo evropskih držav in narodov. Sedež Sveta Evrope je v Strasbourgu in ima danes 40 članic. Slovenija je bila sprejeta leta 1993 kot 27. članica. Znamko ob 50. obletnici Sveta Evrope, katere vrednost je 80 tolarjev, in ki z združitvijo človeških rok simbolizira povezanost med narodi vseh evropskih držav, je oblikovala Darja Brečko, natisnila pa jo je Tiskarna Delo iz Ljubljane. V ospredju marčevske izdaje priložnostnih znamk je tudi 50. obletnica ustanovitve Filatelistične zveze Slovenije. Pošta Slovenije je izdala še tri znamke, in sicer z motivom znamenite Golice z belim paradigem narcis, z motivom Triglavskega narodnega parka in minerala cinabarid, katerega kristali spadajo v najpomembnejšo dediščino nežive narave v Sloveniji. Vrednost prve • znamke je 15, druge 90 in tretje 80 tolarjev. M. J. ■ Bratuša je itak iz njegove stranke Šolsko prijateljstvo in denar V znamenju monologa kmetijskega ministra Cirila Smrkolja o lanski ustanovitvi novih lokalnih samouprav ni razpadla samo velika ljutomerska občina, temveč je enaka usoda doletela tudi ljutomersko podružnico Slovenske ljudske stranke. Na Raz-križju, v Veržeju in Križevcih so dobili nove podružnice, Ljutomerčani pa so ostali sami, so razložili na občnem zboru podružnice SLS Ljutomer, ki je minil v znamenju monologa kmetijskega ministra Cirila Smrkolja in v nenačrtovanem ocenjevanju dela nekdanjega Ijutomer- skega župana Ludvika Bratuša. Po eni uri čakanja na povabljene, ki so zasedli 58 sedežev v restavraciji hotela Jeruzalem v Ljutomeru, in po uvodnem govoru sedanjega ljutomerskega župana in poslanca LDS Jožeta Špindlerja, ki je potožil, da država namenja premalo denarja za severovzhodno Slovenijo, da občina ni dobila sredstev za celostni razvoj podeželja in da se ima za nekatera sredstva v občinski blagajni zahvaliti samo njegovemu guljenju šolskih klopi skupaj z ekonomskim ministrom Marjanom Senjurjem, se je vodstvo podružnice v uvodnih poročilih najprej pohvalilo z lanskimi dosežki, z dobičkom v podružnični blagajni, ki znaša nekaj več kot 86.000 tolarjev, in s tremi občinskimi svetniki. Čeprav z lanskipii volilnimi rezultati vsi niso zadovoljni, so povedali, da doseženih 11,5 odstotka ustreza slovenskemu povprečju za ljudsko stranko, največjo krivdo za dosežek pa pripisali razdružitvi velike ljutomerske občine. Stranka je na volitvah poleg svetnikov kandidirala tudi župana, vendar je Ludvik Bratuša pogorel. Nekdanji svetnik Franc Kuhar je povedal, da je za neuspeh kriva stranka sama. Včasih je verjel v program SLS, kije gradil tudi na razvoju gospodarstva v občini, vendar pri svojih predlogih v občini ni uspeval, saj je držal takrat vse niti v rokah župan Bratuša. Namesto da bi denar namenjali na primer za kmetijstvo, je občina raje evropsko predelovala odpadke, izrabljala toplo vodo za dogrevanje ter razvodnjavala in prenavljala mestno hišo v Ljutomeru. Županje zavrnil celo sredstva, ki naj bi bila namenjena za financiranje stranke, nekdanji svetnik SLS pa je takrat dobili odgovor od drugih kolegov z občine, naj se nikar ne pritožuje, saj je župan itak iz njegove stranke. Tudi Alojz Štih, predsednik upravnega odbora, ki je pravzaprav poskrbel, da se je Bratuša znašel na listi županskih kandidatov, se je strinjal s Kuharjem. Takratni I župan je pač pozabil na svojo stranko in podružnico. Pogrevanje starih grehov je prekinil minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, ki je udaril z enournim monologom o razmerah v prašičereji, pridelovanju sladkorne pese, o težavah s hmeljem in prihodnosti slovenskega kmetijstva v Evropski uniji. Dodajamo, daje bil njegovega prihoda najbolj vesel prašičerejski pogajalec iz Križevec Alojz Jelen, in čeprav je minister takoj po nastopu želel oditi na slovesnost ob otvoritvi nove ceste v domačih Trojanah, mu to ni uspelo. Jelen gaje namreč z vsemi svojimi svinjskimi izračuni o svinjskih cenah in o svinjskih kilogramih odvlekel na svinjski pogovor v recepcijo hotela. Preostali udeleženci so se medtem dogovorili, da bodo s pomočjo upravnega odbora in svojih svetnikov poskušali pospeševati gospodarstvo in kmetijstvo v občini, sodelovati s koalicijskimi partnerji, pomagali bodo pri gradnji doma starejših v Ljutomeru in pri uvedbi devetletne osnovne šole. DF ■ Materinski dan občinskega premoženja Ne pričakujejo zapletov - 30-odstotni delež cankovske občine - Pripravljenost svetnikov za čimprejšnjo ureditev delitvenih razmerij a so vezi med deloma nekdanje skupne Občine Cankova-Tišina še danes dokaj trdne, pričajo številna dejstva. Tega se nadvse dobro zavedajo tudi v novoustanovljeni Občini Cankova, kjer si prizadevajo čimprej urediti premoženjska razmerja z Občino Tišina. Temu cilju je bila namenjena tudi petkova večerna obravnava predloga izhodišč delitvene bilance premoženja Občine Cankova-Tišina na seji cankovskega občinskega sveta. Navsezadnje so cankovski svetniki ocenili, da bo dokončna ureditev premoženjskih razmerij vplivala tudi na boljše sosedske odnose in učinkovitejše sodelovanje na področjih, kjer imajo prebivalci občin Cankova in Tišina skupne interese. Zato so se odločili, da bodo delitev opravili po merilih, ki izhajajo iz splošnega delitvenega ključa. Po tem ključu, ki v prvi vrsti upošteva velikost območja in število prebi- valcev, bi bila cankovska občina udeležena s približno 30 odstotki, tišinska pa s 70 odstotki. Pri tem so se dobro zavedali, da lahko na državna sredstva računajo le tiste občine! ki imajo urejene delitvene bilance. Brez njih bi bili namreč ogroženi nekateri projekti in razvojni načrti canko-vske občine. V mislih imajo predvsem posodobitev in ureditev cest pa tudi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Sodeč po razpravi so cankovski svetniki pokazali pripravljenost za čimprejšnjo ureditev delitvenih razmerij tako nepremičnega kot premičnega premoženja, kar bo nedvomno dobra osnova za dokončno ol^ delitvene bilance. Gr P . za delitev obveznosti,eJt denarja. Menili pai so, kaže spuščati v podrobn ^st je bilo v prispodobi rečen. ob razdelitvi »skupnega bi kazalo omejiti na e j, sa«. Zato so z nekaterimi mi popravki prižgali ze e . sprejetje predloga tvene bilance premoze nj Cankova - Tišina. ' Na seji so sprejeli tudi odlok o organizaciji in delovnem področju občinske omogočil izdelavo sistematizacije del, zavzeli pa so se, da v dogovoru s tišinsko razmislijo o oblikovanju skupne inšpekcijske in redarske službe. Prav tako so P imenovanje članov in predsednikov devetih odborov in nekaj komisij- Pet let Zgdovinskega društva Gornja Radgona Največja pridobitev društva so prostori, # jim jih je dodelila občina Gornja Radgo^. godovinsko društvo Gornja Radgona, ki šteje 74 članov, je bilo ustanovljeno pred petimi leti. Kot so ugotavljali na občnem zboru, ki je bil konec preteklega tedna v novih prostorih društva v Burgeršpitalu v Gornji Radgoni, je društvo v petletnem obdobju opravičilo svoj obstoj. Po poročilu predsednika mag. Ivana Rihtariča, ki društvo vodi od začetka, so v tem obdobju izdali deset številk svoje publikacije Glasilo, kjer različni avtorji zapisujejo svoje zgodovinske raziskave in dogodke iz preteklosti. Med največje dosežke štejejo izdajo brošure Gradovi in dvorci v občini Gornja Radgona, kjer je priobčeno gradivo, ki so ga avtorji pripravili, ko so sodelovali v raziskovalnem zgodovinskem krožku. S tem je občina dobila edinstven pregled gradov in dvorcev, ki so kdaj stali ali še stojijo na ozemlju občine Gornja Radgona. Ob koncu je mag. Ivan Rihtarič predstavil 2. številko Glasila letnika 1998, kije izšla z zamudo. Prvič je bila predstavljena zgoščenka, na kateri je predstavljena vsebina vseh doslej izdanih Glasil in brošure Gradovi in dvori v občini Gornja Radgona. Zgoščenka, ki jo je predstavil avtor Zvonko Kunstec, dipl, inž., bo dragocena pridobitev Zgodovinskega društva Gornja Radgona. Društvo bo letos izdalo Monografijo mesta Gornje Radgone, ki jo bodo predstavili ob praznovanju občinskega praznika. Ob razpravi po poročilih in planih dela se je oglasil član dru- štva Anton Yodan, ki je povedal, da je društvo, ki združuje ljubitelje zgodovine, naredilo veliko dobrega za območje občin, ki jih pokriva, Gornjo Radgono, Sv. Jurij ob Ščavnici in Radenci. Jože Rogan je pohvalil občino, predvsem župana Miho Vodenika, ki je imel posluh za dodelitev prostorov ter tudi materialno pomoč društvu. Zdravko Stolnik je predlagal, da bi na grajskem hribu odprli zgodovinsko plast in jo ponudili kot zanimivost turistom. Predlagali so diranjem ugotovi11 rkve sv. Ruperta, k1 _ J la tik ob radgonske*11 starejši član društva cer je izrazil veseli ’ štvo svoje slikovito dejal: Mjfl društvo je po Petl ( , vanja dobilo svoj LUDVIK KRAM V Bakovcih pred pomembno odločitvijo 24 ur tf09#08^ Čistilna naprava bo rešila mnoge problem^ V planskih aktih, kot sta srednjeročni in dolgoročni plan, Mestne občine Murska Sobota je dan poseben poudarek gradnji kanalizacijskih omrežij v posameznih krajevnih skupnostih. Mednje V Turnišču in Stogovcih mnogih krajih Prlekije in Prekmurja ter Slovenskih goric so imeli kulturne prireditve ob 25. marcu - materinskem dnevu. Žal nam prostor ne dopušča, da bi poročali o vseh. V Stogovcih so prireditev za ženske popestrili z nastopom tamburašev kuda Dubla iz Radenec, kantavtorice Majde Smodiš s Kapele in otrok VVZ Gornja Radgona, enota Stogovci. Obiskovalke, ki so bile v večini (manjšina so bili moški), so z navdušenjem sprejele nastop tamburašev in drugih. V Stogovcih, kjer sicer imajo kulturno-umetniško društvo, ki so ga ustanovili letos, se je ob nastopu gostov porodila ideja o sestavi pevskega zbora, folklorne skupine, dramske sekcije itd. (Bojan Macuh) V Turnišču pa sta pripravila občinsko proslavo za žene, matere in dekleta Kulturno društvo Štefana Raja Turnišče in Občina Turnišče. Osrednja prireditev je bila v dvorani kulturnega doma, kjer seje zbrala množica obiskovalcev. Nastopili so otroci tumiškega vrtca in osnovne šole ter mladinski pevski zbor župnije Marije Vnebovzete. (Alenka Režonja) spada tudi lokacija čistilne naprave na jugozahodnem delu naselja Bakovci ob rokavu stare Mure, v katerega se nizvodno izliva potok Mokoš. Zato je družba ZElU-NI, d. o. o., Murska Sobota že izdelala osnutek ureditvenega načrta. Z njim želi določiti lokacijo za kasnejšo gradnjo čistilne naprave, ki bo reševala odvajanje vode iz kanalskega omrežja v Bakovcih. Ta bo delovala po principu aktivnega blata in odstranitvi fosforja. Očiščene vode po ločenem sistemu se bodo iz čistilne naprave odvajale najprej v omenjeni rokav stare Mure, nato pa skozi prepust v visokovodnem nasipu v reko Muro. Sicer pa je lokacijski načrt nastal na osnovi idejnega načrta projekta Kanalizacija in čistilna naprava Bakovci, ki ga je novembra 1997 izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Mura. Nova čistilna naprava v Bakovcih bo imela zmogljivost 2.000 enot za čiščenje sanitarnih odpadnih voda iz celotnega naselja. Sestavljalo jo bo več sklopov objektov in naprav, kot so prečrpališče, pogonska upravna stavba, biološki reaktor (vkopani bazen) in silos za blato. Predvideno je postopno večfazno čiščenje od mehanske odstranitve grobih snovi in biološke obdelave v oksidacijskem bazenu do odstranitve blata v usedalnikih ter odvod odpadne vode v reko Muro. Stabilizirano blato, ki se za blato, se bo odv % čistilno naprbVv01 urejeno obde a ^pf^9 / njem, dehidracij j3v Medtem sta za grnitev in jaV^kOpXB/ ’ dežu M«* vci. In katere -0 grad pombe? Za^ečistilne faltne ceste do -J možnostjo Pr -jStiine. nov, po gr^n]'o^ pa bi morah z vsem lastninili < Hkrati naj i”^v0« struge obvisi vestnik0^ VLAK '9® april 1999 LOKALNA SCENA Šiftarju lepo pri srcu Na gredici zrasel regijski klub svetnikov nikov, da v občinah takšne kandidature podprejo. Še najbolj od vseh je bil novega kluba vesel soboški svetnik Drago Šiftar, ki je v svojem govoru povedal: »Lepo mi je pri srcu, veseli me, da vidim veliko novih obrazov, ki jih še ne poznam, in upam, da se bomo pozneje bolje spoznali ob pijači za Otvoritev vrtca na Cvenu Deset milijonov investicije inuli vikend so na Cvenu odprli nov vrtec in prenovljene prostore šole, kar so zaznamovali tudi s slovesno proslavo v dvorani zadružnega doma, kjer je bil doslej vrtec. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Matije Severja je investicija stala deset milijonov tolarjev. Zanimivo je, da ima KS Cven v nasprotju s preosta- Bupan v Veliki Polani, podžupan v Črenšovcih in 35 svetnikov v ruSih občinah je trenutna bilanca stranke SDS v pomurski nWo r^'P' Nosilci rdeče vrtnice so pred nedavnim v Pomurju dobili zadnji k V°’ rdečo od vseh vrtnic so zaupali Štefanu Prši, kluh eC tedna v marcu pa je na njihovi gredici zrasel še regijski Trtnikov. svetnidel°val kot pomoč lokalni ™ m kot resna opozicija 1'|ie?ovntaTUPravi’<' j'e P°vedal kizL. SednikA1°jz Glavač, *Pa B ranko v občini Mo- “Pravliau^'06’ O tem, kdo bo Sedstv0 °.funkcij°> seje pred-sajion„ glJe SDS dogovorilo enem od prejšnjih se- Stankov; drugih predlogov ni bilo, svetniki so roke vzdignili enoglasno. Glavač je dodal, da so župani zaradi novega zakona o lokalni samoupravi dobili preveč pristojnosti v občinskih svetih, svetniki SDS pa da zato doživljajo občutek nemoči. V klubu bodo to skušali popraviti, svet- nike bodo še bolj strokovno podkovali, izmenjali izkušnje, poleg tega je njihova stranka zakon o lokalni samoupravi že predlagala v presojo ustavnemu sodišču. Enaka usoda je doletela tudi zakon o financiranju občin. Edino pucpnski svetnik Jože Ficko je preudaril, da država resda na eni strani omejuje financiranje, zato pa na drugi občinam pomaga z različnimi razpisi, na katere lahko v lokalni samoupravi kandidirajo in si tako pridobijo denar, zato je naloga svet- : pomaga Donatorska sredstva za SETUAS 1 velmožje v Dobrovniku so sklenili, da bodo prispevali aJset tisoč tolarjev donatorskega denarja za izboljšanje “8lasj|ain - raznier izobraževanja, programe, tiskanje interne-^inistratj U^-a 8'as^a na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-občinn' V ^ursk* Soboti, ki jo obiskuje dvanajst dijakov iz la n "le .Gre v bistvu za dogovor med občinami, ki imajo svoje npr .en?en' da vsaka občina plača sorazmerni delež. 1 ^lari Clna Zbilje, ki ima na šoli samo štiri dijake, prispeva ob"’ Obč’na Lendava, ki jih ima petindvajset, 52 tisoč 250 Wp0| C'na Lurnišče, kijih ima 48, sto tisoč tolarjev in občina k’ j'*1 'ma trinajst, sedemindvajset tisoč tolarjev. i attSkl?a Potrebna tudi e krat?CU 'Z Strehovec, ki 5ti^v0 t nn *zSubil streho 1 J° je povzročilo uhajanje plina iz plinske jeklenke. Občinarji mu bodo namenili 70 tisoč tolarjev, ki jih bo dobil v obliki lesa za ostrešje, za strešno kritino in gradbeni material, kot sta pesek in cement, čeprav je celotna vrednost škode 298 tisoč tolarjev. Svetniki so poudarili, da bodo imeli v prihodnje s sklepom določeno višino zneska, s katerim bodo pomagali ljudem v stiski, da ne bi prišlo do tega - kot se je izrazil eden -»da si ne bi zaradi naših odprtih rok še kdo sam spustil hišo v zrak«. Pri Martinu Nemcu je resda šlo za življenjsko nevarnost, toda po besedah svetnikov bi sam nesrečo lahko preprečil, če bi upošteval varnostna navodila. Tako pa je šlo za nepozornost z njegove strani. TOMO KOLES ■ .šankom’.« Pri tem dodajamo, da je minilo od zadnjih volitev v občinske svete skoraj četrt leta. Šiftar je poudaril tudi pomembnost regijske pisarne, ki zaenkrat še obstaja v Murski Soboti, vendar jih občina v skladu s svojim spremenjenim financiranjem že »meče ven«. Njegov predlog, da bi se svetniki odpovedali delu sejnine oziroma približno tisočaku na mesec, s katerim bi pokrili stroške delovanja pisarne SDS, je naletel na skoraj gluha ušesa. Socialdemokrate skrbi tudi prihodnost dežele ob Muri, predvsem zato, ker se zavedajo, da z velikim številom majhnih lokalnih samouprav ni mogoče parirati državi, podpirajo pa povezovanje občin v regijo, saj bodo v njene organe postavili svoje ljudi. DFI limi kraji v ljutomerski občini nadpovprečno nataliteto, tako da je bil V kulturnem programu je pod vodstvom zborovodkinje Felicite Heric nastopil mešani pevski zbor kuda Cven, največ duhovitosti in iskrenosti pa so vendarle pokazali nastopajoči otroci, ki so na vprašanje: »Kje vam je bolj všeč, tu ali v novem vrtcu?«, skupaj glasno odgovorili: »Tuuuu ...«, kar je v dvorani sprožilo salvo smeha. TOMO KOLEŠ ■ Jara kača delitvene bilance Vsak v svojih okopih ele zdaj se je prav začelo, bi dejali na koncu razburljivega »delovnega razgovora o rešitvi premoženjskih vprašanj« prejšnje občine Šalovci - Hodoš, ki je potekala v ponedeljek dopoldne v hodo- ški občinski sejni sobi. Še več: mirne duše lahko rečemo, da stojita nekdanja skupna »upravitelja še nedeljenega premoženja«, sedanji šalo- vski Aleksander Abraham in hodoški župan Ludvik Orban, ki je bil v prejšnji skupni občini eden vplivnejših svetnikov, vsak na svojem bregu. ^dali veržejski svetniki acasno financiranje °bčine zavrnjeno Delovno ozračje na omenjenem razgovoru, ki se je spreminjal v bolj ali manj znane »resnice« in se prekrotovičil v jaro kačo, ki je niso mogli ukrotiti tudi predstavniki slovenske vrhuške, je bilo seveda precej razgreto. Zato sta tako poslanka Maria Pozsonec kot Geza Džuban poudarjala, daje treba kratko malo sesti k mizi brez nepotrebnih strasti, predstavnik Službe Vlade RS za lokalno samoupravo Milan Železnik pa je omenil, da je nu- Uspel referendum v Gančanih V M 2*" Razkrizje "»ve 1 Zacasnofman-k’ a ie edini " '.^osvojitvi Ponudila inves? edvidevanobe-^bibil SijMno .delovanie ob-žOp’ tk®r so sevza-zaoJPojavili novi GGGXVViŠini I V k°Pala tolarJev, ki Si kdanja ver- žejska krajevna skupnost, ker izvajalcu gradnje čistilne naprave ni zmogla plačati 10 milijonov tolarjev. Glavnico je poravnala nekdanja ljutomerska občina, katere del je bila krajevna skupnost Veržej, iz lanskega proračuna, ki so ga veržejski svetniki na seji tudi potrdili. spada v tako imenovano drugo skupino in bodo plačevali 25 % zneska, preostali del bo prispevala občina. DFI Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v Gančanih je dokazal pripravljenost ljudi za nadaljnje dodatno zbiranje denarja za širše potrebe. Od 837 volilnih upravičencev se jih je glasovanja udeležilo 606 ali 72 odstotkov. Od tega se je za krajevni samoprispevek odločilo kar 551 občanov. To pomeni od skupnega števila 837 vpisanih v volilni imenik 66-odstotno udeležbo, s čimer so presegli 50-odstotno mejo. Zanimivo je, da je proti referendumu oddalo glasove le 55 volivcev ali 6 odstotkov vseh. Na ta način bodo v Gančanih v prihodnjih petih letih zbirali denar za ureditev preostalih infrastrukturnih in drugih objektov kakor tudi za razvejeno društveno dejavnost. M. J. ■ jen dogovor po zdravi logiki, sicer bo v delitveno bilanco posegel pristojni republiški zakon, ki pa ni pisan na kožo vsaki majhni razprtiji. Medtem ko so bili hodoški svetniki enotnega mnenja, češ da gre (!) za enostransko zavlačevanje, je eden od svetnikov udaril žebljico na glavico, kajti delitvena bilanca ni »vprašanje, kako deliti, temveč kaj deliti«. In tisti »kaj« je zares boren. Čeprav je hodoški župan poudarjal, da je osnovni problem v lanskem rebalansu skupnega računa, ki da se ni tako »delil, kot so sklenili«, se bo jara kača še vlekla. Hodoški svetniki bodo še enkrat premleli predlog in šele takrat se bodo znova lotili delitve, za katero pravi šalovski župan, da bo boleča, »saj bodo morali deliti sredstva, ki se sploh dajo deliti«. Katera so to, pa je ena naslednjih epizod nadaljevanke, ki pa že spominja na agonijo obeh strani, ki sta se še trdneje zasidrali v svojih okopih. MV ■ KA p0ŠTA Svetniki, čeprav neradi, so se morali strinjati tudi z novo ekonomsko ceno vzgojno-varstvene-ga programa v veržejskem vrtcu, ki je se povišala za 18 % in znaša 39.857 tolarjev. Cena je v primerjavi z drugimi cenami v novih občinah na ljutomerskem območju najvišja, vendar po besedah predstavnikov vzgojno-var-stvenega zavoda upravičena, poleg tega večina veržejskih staršev SKUPAJ PROTI f KRI f Ml tNALUl ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Vesele velikonočne praznike vam zeli Si Mercator;^'boljšisosed v akciji od 25.3. do 8.4.1999 Prekajena šunka in vrat brez kosti vakumsko pakirana, Mesnine Dežele Kranjske, Ljubljana stara cena 1.4 nova cena SIT/ kg GOSPODARSTVO 1. april 1999, VBjjj SBI pod 1.800 točk Na Ljubljanskem borznem parketu se v teh dneh razen večjih poslov z delnicami Lisce, Krke in Merkatorja ni zgodilo nič pretresljivega iadina delniških tečajev se še naprej znižuje, dosegla je nivo ruske krize iz lanskega leta, vzrok tega stanja ni evforija na strani ponudbe, ampak enostavno ni enakovrednega povpraševanja, da bi se vsaj ohranjali tečaji pomemb- nejših delnic. Svetovni trgi so dglno pod vplivom ponovnega preboja Dow Jonesa, magične meje 10.000 točk, delno pa pod vplivom ameriške agresije na Balkanu. Temu zadnjemu je veliko bolj izpostavljen trg valut, kjer evro od novega leta nenehno pada (vrednostno - 8%), ob tem pa se hkrati še pričakuje zdrs delnic na vseh borzah. Na evropskih borzah je v teh dneh pozitivno poslovala le borza v Londonu, japonski Nikkei je na območju 16.000 točk, relativno visok pa je indeks zaradi nepričakovane nizke domače brezposelnosti in prepričanja, daje azijska kriza mimo. Zato so indeksi trenutno na območjih: Dow 9.960, Dax 4.841 in Nikkei 15.859, ter FT-SE 6.264, ki edini narašča. Delniški indeks SBI se je v tem tednu znižal nekoliko bolj kot pretekle tedne, izgubil je 68 točk ali dobre 3 %. To po-j manjkanje likvidnih sredstev se je najbolj opazilo pri delnicah Dolenjske banke, Droge, Etola, Interevrope, Krke in Luke Koper, te delnice so na tedenskem nivoju beležile padce do 7 %. Celoten tedenski promet je dosegel vrednost nekaj več kot 5 milijard tolarjev, rednega trgovanja, ki najbolj vpliva na delniški indeks, v tem tednu ni bilo veliko. Večji promet je predvsem zaradi številnih svežnjev z delnicami Lisce, ki jih je prijavljala Perspektiva, na tem področju pa so bili posli tudi z delnicami Krke in Merkatorja. Če pogledamo tabelo, je v teh dneh na trgu A največ pridobila delnica Moravskih Toplic, pri kateri se nenehno pojavlja kot kupec Publikum, ki pozitivno vpliva tudi na tečaj delnic Merkatorja, pri tej delnici se kmalu pričakujejo določeni premiki (rezultat prevzemov Loke). Poleg teh dveh delnic je za 6 % porasla še nekoliko manj likvidna delnica Salusa, ki je leto ’98 zaključila relativno dobro. Na prostem trgu je potekala slaba polovica tedenskega prometa z delnicami Lisce, njihov tečaj se je v trgovanju povišal * na 1.500 tolarjev, trenutno pa javnosti še ni znano, kdo stoji j za temi velikimi nakupi. Kot redni trg je tudi ta trg nelikviden. Tako so delnice Pidov beležile padec v povprečju za več kot 4 %, zato so nekatere delnice že na meji najnižjih vrednosti, če pogledamo TG1S in NF1 S. Novost tega tedna je prihod na prosti trg delnic Zlate Monete 1 (ZM1S) in Zlate Monete 2 (ZM2S). Moneta 1 je sestavljena iz 6.638.430 delnic, Moneta 2 pa iz 9.352.285 delnic, obe družbi za upravljanje je ustanovila Probanka iz Maribora. Borzni posrednik IGOR LEBAR I i Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 23. 3. do 30. 3. 1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 23. 3. 99 30. 3. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A L Blagovno trgovinski center 13.201,61 13.209,92 0,06 Dolenjska banka - imenske 21.715,33 20.265,00 -6,68 Droga Portorož 34.700,00 33.235,00 -4,22 Emona Obala Koper 2.322,42 2.309,29 -0,57 Etol Celje 22.743,67 21.021,22 -7,57 Interevropa Koper 2.312,79 2.128,33 -7,98 Istrabenz Koper 3.123,65 3.001,00 -3,93 Kolinska Ljubljana 2.216,98 2.113,37 -4,67 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 29.393,08 27.304,94 -7,10 Lek, razred A 38.731,43 37.122,69 -4,15 Luka Koper 3.320,84 3.128,98 -5,78 Merkator, poslovni center 7.955,98 8.073,34 1,48 Petrol Ljubljana 28.721,97 28.166,31 -1,93 Probanka Maribor 27.500,00 27.410,00 -0,33 Radenska 2.450,16 2.441,96 -0,33 SKB-banka 2.400,29 2.400,00 -0,01 Zdravilišče Moravske Toplice • 1.401,57 1.435,02 2,39 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 620,63 608,56 -1,94 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 114,00 113,00 -0,88 Republika Slovenija, 2. izdaja 105,00 104,50 -0,48 SKB-banka, 3. izdaja 100,01 100,01 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.544,09 13.500,00 -0,33 Coior Medvode , 6.000,00 5.910,94 -1,48 Fructal Ajdovščina 2.550,00 2.502,93 -1,85 Gorenje Velenje 2.027,00 1.939,75 -4,30 Helios Domžale 33.243,33 33.040,92 -0,61 Kerna Puconci 3.101,00 3.001,00 -3,22 Tovarna sladkorja Ormož 5.345,00 4.500,00 -15,81 Veletrgovina Potrošnik 2.485,81 2.409,70 -3,06 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBŠ9 (vsit) 992,53 992,53 0,00 del nakupnega bona NB10 (v sit) 1.600,00 1.600,00 0,00 del nakupnega bona NB11 (v sit) 5.913,59 0,00 investicijske družbe Infond zlat PID 352,09 330,63 -6,10 Merkata 430,99 415,78 -3,53 Nacionalno finančna dražba 1 640,98 607,25 -5,26 Triglav steber 1 699,99 664,60 -5,06 Pomurska investicijska družba 1 624,25 600,06 -3,88 PID Zvon 1 546,29 512,55 -6,18 Slovenski borzni indeks SBI 1.867,98 1.799,70 -3,66 Borzni indeks obveznic BIO 107,15 106,19 -0,90 man qa 1028 ; V soboški Tovarni kovinske opreme uresničujejo zastavljene cilje V višji kakovostni in cenovni razred Zaradi pomanjkanja kadrov v podjetju sami skrbijo za usposabljanje roizvodne zmogljivosti so prodane do prihodnje pomladi, lahko pa bi sklenili še nove posle, vendar jim primanjkuje kadrov, zatrjuje Štefan Banfi, direktor Tovarne kovinske opreme v Murski Soboti, ki je eno od redkih kovinskopredelovalnih podjetij, ki se lahko pohvalijo z nenehno rastjo. Z rastjo obsega proizvodnje povečujejo število delavcev, in če sojih pred letom zaposlovali okoli 140, jih je zdaj v tovarni že 160, na nekaterih delovnih mestih pa delajo tudi v treh izmenah. Ozko grlo predstavlja predvsem obdelovalni stroj, potrebovali bi še enega podobnega, vendar bi ta naložba trenutno predstavljala prevelik zalogaj. Tovama kovinske opreme, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo v skoraj stoodstotni lasti ljubljanskega SCT-ja, si je s kakovostjo svojih izdelkov uspešno utrla pot na zahodnoevropska tržišča in prav to jo tudi ohranja pri življenju in nadaljnjem razvoju. Če glas o njih doma ni razširjen, so znani med največjimi svetovnimi izdelovalci gradbene mehanizacije in z nekaterimi sodelujejo že več kot 15 let. Njihovi izdelki so sestavni deli za gradbeno mehanizacijo, bagre, avtodvigala in viličarje, kijih izdelujejo predv- sem za nemška in avstrijska podjetja. Lani so v soboški tovarni naredili več kot 4 tisoč ton različnih sestavnih elementov, ki so jih tako rekoč v celoti izvozili, v manjšem obsegu pa so razvili tudi lasten proizvodni program. Izdelujejo transportne trakove, odpraševalne naprave ter opremo za separacije in kamnolome, lastni proizvodni program pa predstavlja približno 15-odstotni delež v celotni realizaciji. Povpraševanje po tem se je povečalo zlasti v drugi polovici lanskega leta, podpisali pa so že nove pogodbe z nekaterimi domači po- Veliki Telekomovi načrti Boj za prevlado Obeta se dražje telefoniranje -hčerinska družba naj bi postal tudi Siol - Je na vidiku skrajšanje impulza? etošnji načrti Telekoma so dokaj obsežni. Med drugim nameravajo digitalizirati kar devet desetin telefonskega omrežja in zmanjšati število spornih priključkov pod 50 tisoč. Tako naj bi na prvi telefonski priključek čakalo le še pet tisoč prosilcev. V prihodnjem obdobju naj bi se sistem Telekoma kadrovsko okrepil s strokovno usposobljenimi ljudmi, zlasti v prodaji in trženju novih storitev. Zanimivo je omeniti, da nameravajo že v prvem trimesečju letos iz produkcijske enote Siol napraviti hčerinsko družbo z omejeno odgovornostjo. To bo seveda najbolj razveselilo uporabnike interneta. Poleg Siola bodo nastale še druge hčerinske družbe, in sicer za upravljanje telefonskih govorilnic, za gradnjo in vzdrževanje omrežij, ultranet, založništvo ter celo za turizem in rekreacijo. Skratka, tržne zakonitosti silijo Telekom v vedno nove rešitve. Kako dohiteti zamujeno? Del poslovnega načrta Telekoma je namenjen tudi uskladitvi cen z evropskim povprečjem. Kot navajajo, so pri naročnini in tarifah za domači promet za zdaj daleč od evropskega povprečja, kar jim povzroča nemalo preglavic. Po drugi strani pa naj bi bile cene telefonskih priključkov pa tudi mednarodnega prometa in nekaterih drugih storitev, ki jih oblikujejo v Telekomu, nekoliko previsoke. Zato bodo slednje skušali postopno znižati. Glede podražitve pa so tudi predlogi, po katerih bodo skušali uveljaviti celo skrajšanje posameznega telefonskega impulza. Uporabniki telefonskih storitev se še dobro spomnijo primera iz minulega leta, ko se je cena telefonskega impulza povečala za 8,6 odstotka, impulzi pa so se skrajšali; v prvi tarifni coni s pet na dve minuti in v četrti z deset na štiri minute. Se nam obeta kaj podobnega tudi letos? Izjema so le priključki To pa zaenkrat ne bo veljalo le za cene telefonskih priključkov, saj z zbranim denarjem zagotavljajo pomemben vir za obnovo oziroma posodabljanje telefonskega omrežja. Kot smo zvedeli, so finančnemu ministrstvu že poslali zahtevek za povečanje telefonske naročnine na 1.200 tolarjev, medtem ko naj bi se cene impulza povečale na štiri tolarje, pri čemer ni upoštevan davek. Istočasno naj bi se cene v mednarodnem telefonskem prometu znižale za 15 odstotkov, kar je za uporabnike domačih storitev slaba tolažba. MILAN JERŠEi djetji. Pri lastnem programu se z lahkoto prilagajajo povpraševanju, saj so to standardni izdelki, za katere sta na voljo ustrezna dokumentacija in znanje. Največ skrbi posvečajo seveda sodelovanju s tujimi partnerji, ki temelji na čvrstih odnosih in dolgoročnih pogodbah. Lani so obnovili triletne pogodbe, in če ne bo prišlo do nepredvidenih težav na tujih trgih, se jim vsaj zaenkrat za prihodnost ni treba bati. Predvsem kakovosti njihovih izdelkov je treba pripisati dejstvo, da doslej sodelovanja s soboškimi kovinarji ni prekinil nobeden od tujih partnerjev, javljajo pa se tudi novi, vendar jih morajo odklanjati. Po zadnji ponudbi tujega partnerja bi v Tovarni kovinske opreme lahko dodatno zaposlili 40 novih delavcev, vendar so težave, ker v Pomurju ni ustrezno usposobljenih kadrov. Primanjkujejo predvsem varilci, ključavničarji in ličarji, zato namenjajo v podjetju posebno pozornost lastnemu usposabljanju potrebnih profilov poklicev. Po usposobljenosti zaposlenih so med najboljšimi tovrstni- mi slovenskimi podg>j delavci so seusp^ ni, -l evropskim spri varjenje pa se ponas vih varilcev. inp0> Vlaganje v znanj V bitev proizvodnje osU prednostnih nalog udi. P >te. dnjem obdobju. -ti' žejo in varijo«.^ višjo obliko dode tudi v višji cenovni ra za to pa je potrebna^ tev. Ta seveda zaht a zanje bi Potrebova' s paraču nov tolarjev, na pomoč P etj0. najotudi pri maticn6® P^i, Manjše naložbe z® saj so lansko PosloV" sol^ čali z dobičkom, c - kot8S za naložbe nameni i d. milijonov tolarjev štev. Za 600 kvadratni dll( so namreč povečal'P prostore in jih oprem®-P 3 200 dnja pa zdaj P°teka izvo<^ kvadratnih metrih p dobitev hal. Čakata jih se P lakirnice in vlaga sanje delovnega ok i ^fiji Po besedah direktor bi v skladu z dolgoro ^leno strategijo v podJ J spOs» vali okoli 200ustre n . bljenih delavcev k a J > podobnih tovrstnih a podjetij. Njihov ci J P eVlOpS® bi kateri od sedanj' ^1», partnerjev k njim P t6tevet‘ montažo strojev,^ jj/ no delov že izdelujejo Soboti. LUDVIK Davek na dodano vrednost Zakon o DDV-J’ Načela obračuna davka .jizr avek na dodano vrednost (DDV), ki ga bomo v uporabljati po 1. juliju 1999, sodi med splošne da' j šnjo. V nasprotju z davki na dohodek, s M vcujejo posamezni dohodki (govorimo tudi o neposrednih davki na potrošnjo obdavčujejo posamezne oblike potrošnje tudi o posrednih davkih). Ker gre za splošni davek, se t vseh oblik potrošnje, ki v nekem gospodarstvu nastaja- Resnici na ljubo je treba dodati, da se v praksi nikoli ne pobira od prav vseh oblik potrošnje, temveč je v vsakokratni zakonodaji opredeljeno, katere oblike potrošnje so izvzete iz obdavčitve. Tako tudi slovenski zakon o DDV določa, da je plačila davka oproščena potrošnja v sektorjih, ki so posebnega družbenega pomena (šolstvo, zdravstvo, izobraževanje) in v sektorjih, kjer je davčna osnova - to je dodana vrednost - težko določljiva (storitve bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij). Subjektom iz teh sektorjev torej ne bo potrebno zaračunavati in plačevati DDV-ja, njihove storitve pa bodo zato ustrezno cenejše. Prav tako pa je iz sistema DDV-ja izvzeta potrošnja na podlagi dobav malih podjetnikov in kmetov, katerih ustvarjeni letni dohodek je pod zakonsko določeno mejo in jim torej ni potrebno zaračunavati in plačevati DDV-ja. Kaj obdavčuje DDV in po katerih stopnjah? DDV kot splošni davek na potrošnjo se bo torej pobiral od oblik potrošnje (razen tistih, ki so zakonsko oproščene) ne glede na to, ali je bilo potrošeno blago proizvedeno doma ali uvoženo. V nasprotju s prometnim davkom (ki je pri nas ta hip še v veljavi), ki obdavčuje potrošnjo zgolj v eni fazi prometa, je DDV vsefazni davek na promet, saj se obračunava in plačuje v vsaki fazi in mnniavA Vcalr davčni zavezanec mo računati svojo daven vs* glede na vrednost, 1 fazi dodal. Višina dav $ sti pa ni določena zg ,aajeL. račun potrebno up°ra y 5|ote( vilno davčno s^P^pV-ja "Li bomo za obračun . jpP bljali dve davčni stopnja, v višini la od vsakega promnis% tev ali uvoza, za ka . predP”.^ dvidene oprostitve 3 p£1ja,v nižja stopnja. Nizj 8%, je predpisa^ nih življenjskih P0^p^ in medicinskih oz- । pomočkov, nikov, za proizvo oStiil> ^ dročja kulture, um ^2 za gradnjo, obnov Vj p stanovanjskih Pr° tlidi P stičnih nastanila grebnih storitvah- Značilnosti^ obračuni Ponovei^ stnih storitev, zanec polr«bu) svojat’« tev pri nabavi stop^J bavi opreme, k'gbotako >^ prometni spremenjen. P ka h« / obračunavanj -u(n-Inn sestavljen' MP, 1- april 1999 GOSPODARSTVO Lek bo v Lendavi širil kemično proizvodnjo Razvoj z neznanko direktor J^?nalogo UltN11'sm° ie' da direk-|H orJ'> ki prihajajo v obrat Mnnn ° 3 ! Lendavo, s sabo tUdi novo nalogo-Capuder, inženir Wiše]tehnOlOgiie’je na pri' proi?v„j ,z nalogo, vzpostaviti kisline. PripraviiaN^ 'Zpe|jal ter se že 4* Podhod, so muz na-°bseg proizvo' BOdšelj “ vLendavipodaljša-Mija|2d1anpotem’ koJe b»a Bečanih S avnostna otvoritev sti, Pfo'zvodnih zmogljivo-mag. S>JNVo mesto je prišel ^froinii ° Po izobraz-šnonai0 In ekonomist. S kak-^avo/0 torej on Prišel v času’ k°jepo’ hvto °Poln,tl infrastrukturo, Stno se ze tudi za-aj se ze vidi, nekatere NjesI^1710 izPel)ati do le-d° je^ni ’’d°l°eene naloge pa yWlire??hodnje leto-"jepo-Sovs °r Za Področje anti-vju?nlrna Eek še Precej ze-1Smeri proti žiriji, se a njen dokup na seve- biili ^z“ w bo moral Uiti nos.c- st^Nncg3 :SebUje' Za davcne-Br r'tVe' bo t nabav'ja blago in Nvljal vN 'zmazani davek veSai;st0Pni davek. daVČni za’ v°bla»n ? OmeJuje zgolj dtl ? Nago 8 ' temveč tudi do-‘n Pr°izv°de eun ak° Usta ,°bave bo moral izh’1(1 b°do vJat’ Eorektne ra-ia 7aniPredni?ebovali P°sebej ‘Zn^^ na C"ega zavezanca izdanih za sta. toPniiN1Zstopnidavek. katNN davek Pa ^bv^^razu, 8°r’ji’ ki sta po-obračuna ^čn^včit"^ \jv °bdobje',;a Posamezno ^aii^^eč!^/23 Večino zave-Za manjše tudi biti obdobje) bo Ne ' Pr, 2P°rabo kredit-kreditne No lenost ?°Vse določi Seh j ot razijo avezanca pre-^Pnih ?Pnih da e,d Vrednostjo vseh %, > °een s° bili obraču- bo 0NSečnih na-bSkaN’^^ >n ki so davke tUdih l> ž N n« gČ Zaračunal ?,aeaii aN na to> ali 'ne' kakor <4% £JeWN izstavil ! Plačane, Več k°t ^N^ti vSe7amed brMjJibje >lidru daVkc’ ki \N,e Plačat 81’ Pa tudi U' 'NMil°Sevič, ru. Pet hektarjev je je kupil od Gradbenika. In zakaj na severu? Po navedbi sogovornika bi jih povezava z infrastrukturnimi objekti, če bi si jih postavili tako rekoč za hrbet, preveč stala, zagotovo več kot nakup zemlje. Lek torej ima potrebno zemljo, s spremembo občinskega odloka o zazidalne^ načrtu, kj. so ga pred kratkim sprejeli ob-Sjn&i s^tK pa že tudi lokalni blagoslov za razvojne načrte. Ali kot je dejal mag. Kokalj: »S tem imamo tudi možnost uresničevanja ne le kratkoročnih ciljev in nalog na tej lokaciji, ampak tudi možnosti za dolgoročni razvoj.« Postiljanje ■ za kaj? Zato vse to, kar se že dogaja v lendavskem Leku ali kar še spada h kratkoročnim razvojnim načrtom, ni nič drugega kot priprava za nov proizvodni skok. In kakšni so torej ti kratkoročni Za gradnjo kanalizacije v Krogu in Satahovcih bo potrebnih 348 milijonov tolarjev. Tako bi na gospo-i dinjstvo odpadlo nad 7 ti-i soč DEM. Ker se zdi ta zne-’ sek previsok, se zavzemajo, : da bi na območju celotne | Mestne občine Murska So-| bota znašal ta prispevek । največ 3.500 DEM. MJ 080 1234 in % $ o* S». ***• SC O MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. načrti, ki mu »postiljajo«? V fazi gradnje je že predčistilna naprava, do jeseni pa bodo za dopolnitev energetskega sistema postavili dodatni parni kotel. Sploh bodo prihodnje leto celotni sistem energetike izpopolnili, vključno z računalniškim upravljanjem. ■ Na jesen pa naj bi tudi že začeli z gradnjo čistilne .naprave,, ki je soprojekt z lendavsko občino. »Vzporedno .s tem pa izpopolnjujejo tudi tehnologijo proizvodnje klavulanove kisline, kajti po -načrtih za letošnje leto naj bi proizvodnjo povečali za 23 odstotkov. Trenutne potrebe po tem blagu, ki ima nekoliko sezonski značaj, pa tudi že presegajo teh triindvajset odstotkov,« je povedal Srečko Kokalj. Celoten paket vlaganj v Lendavo, ki je v Leku že tudi dogovorjen, naj bi znašal okoli 15 milijonov švicarskih frankov. In po tem vlaganju v ekologijo in energetiko ter glede na zmogljivosti postavljene infrastrukture bo imel Lek v Lendavi vse nared za uvajanje dodatnih tehnologij in povečanje proizvodnih zmogljivosti. O tem, kakšno novo proizvodnjo (z vsemi neznankami?) bo Lek (spet) prinesel v Lendavo ali kakšne naj bi bile te Tiove proizvodne tehno-logije, ni sedaj uradno še nič znanega. V Leku namreč proučujejo določene razvojne variante, vendar bb odločitev sprejeta v prvi polovici letošnjega leta. Kljub neznanki že z lokalnim blagoslovom Lek se je torej odločil v lendavskem koncu širiti svojo kemično proizvodnjo. Občina in občinski svetniki so mu s tem, ko so spremenili zazidalni načrt, že tudi prižgali zeleno luč, pa čeprav najverjetneje še sami natančno ne vedo, kakšno novo proizvodnjo jim bodo pripeljali v soseščino. Glas proti so že dvignili zeleni, s peticijo proti onesnaževalcem, med katerimi je tudi Lek, pa se že oglašajo iz krajevne skupnosti Petišovci. S čim in kako bo torej Lek pred nasprotno mislečimi zagovarjal Nekaj dni pred slavnostno otvoritvijo povečanih proizvodnih zmogljivosti klavulanove kisline je prišlo v skladiščnih prostorih do precej močne eksplozije. Vodstvo Leka je takrat zagotavljalo, da bodo primer raziskali in poskrbeli za še strožje varnostne ukrepe. Srečko Kokalj je o tem povedal: »Našli smo rešitev, kako ta riziko proizvodnje zmanjšati na minimum. Proizvode sedaj skladiščimo v hladilnikih in ob požaru se ta hladilnik takoj zalije z vodo, kar prepreči možnost verižne reakcije. Ta kontejnerski sistem smo uvedli po zadnjem požaru, do konca avgusta pa bomo zgradili tudi posebno skladišče stalnega značaja.« I Logo - Gradbenik Pred zadnjo večerjo? Stavkovni odbor v lendavskem Logu je prejšnji četrtek za ob devetih dopoldne sklical zbor delavcev, na katerega je poleg svojega vodstva povabil tudi novega direktorja Gradbenika Miroslava Novaka aradi obveznostih vodilnih se je stavkovni odbor odločil zbor preložiti na trinajsto uro, vendar Miroslava Novaka v Logo kljub temu ni bilo. Zato so stavkajoči izglasovali sklep, da se stavkovni odbor odpravi na pogovor k direktorju Gradbenika. Stavkovni odbor, direktor Loga Štefan Seršen, novi direktor Gradbenika Miroslav Novak in prejšnji Anton Bensa so se pogovarjali za zaprtimi vrati, po dobljenih informacijah pa naj bi Miroslav Novak naložil Štefanu Seršenu, da mora do nedelje pripraviti predloge sanacije za Logo. V ponedeljek zjutraj naj bi jih naročnik že tudi imel na mizi. Kaj je Štefan Seršen pripravil, uradno ni znano, prav tako ne, koliko časa si bo lastnik vzel za premislek in kako se bo odločil. načrtovano širitev proizvodnje v lendavskem kotu? »Najprej bi se zahvalil za razumevanje mestnih svetnikov, ki so prižgali zeleno luč za dopolnjen zazidalni načrt. Seznanjen pa sem tudi s pripombami stranke Zelenih na ta naš razvoj in s tem, da so nekateri izrekli zahtevo za postavljanje pogojev ob izdaji soglasja. Zato sem našega sodelavca Gjerkeša zaprosil, da naveže stike s kolegi iz stranke Zelenih in jim izroči moje vljudno vabilo, da nas obiščejo. Predstavili jim bomo naše razvojne cilje in potem se bomo skupaj pogovorili o vseh njihovih pomislekih,« je izjavil sogovornik. MAJDA HORVAT« Jasno nam je, da v tem trenutku lastnik lahko izbira le med dvema možnostma, in sicer da se proizvodnja nadaljuje ali da se več ne zaganja. In če se bo odločil za ohranitev proizvodnje, potem bo najprej potrebno dobiti sredstva za zagon proizvodnje in nato sestaviti celosten program sanacije. Je morda direktor Loga večinskemu lastniku predlagal, da bi se prišlo do sredstev za zagon proizvodnje, eno od oblik vnovčitve ali zastavitve dela premoženja Loga, ali da naj da roko v ogenj (svoje premoženje) za Logo Gradbenik? Če pa se bo lastnik odločil za črni scenarij, da proizvodnje več ne bi zagnali, bo najverjetneje predlagal uvedbo stečaja, računajoč z nadaljevanjem proizvodnje v stečaju in z možnostjo izpeljave prisilne poravnave, kar bi za večinskega lastnika vsekakor lahko bila ugodna rešitev. Ker vodstvo Gradbenika o nadaljnji usodi Loga še vedno molči, se je osemdeset zaposlenih odločilo, da nadaljujejo sedaj že tretji teden trajajočo stavko. Odločeni pa so tudi, da ne bodo dovolili, da si bo lastnik, kot se je to zgodilo v sosednjem Purlenu, vzel časa na pretek, ampak bodo, predvsem zaradi socialnega položaja zaposlenih, delali v smeri hitrega reševanja situacije, na primer s prijavami delovni inšpekciji in z drugimi pravnimi možnostmi. MHI SCHIESER Schieser je podjetje z dolgo družinsko tradicijo, ki je bilo ustanovljeno že leta 1875. Kot pravi direktor tega podjetja, pozna v Nemčiji blagovno znamko SCHIESER več ljudi kot zelo priljubljeno kokakolo. Sicer pa se v tem trenutku pripravlja podjetje na velik podvig - s svojo novo generacijo perila bi radi osvojili mednarodni trg. Prenovili so ponudbo in oglaševalsko strategijo, ponujajo pa tudi nove, revolucionarne materiale, ki jih odlikujejo kakovost in občutek popolnega ugodja. Inovativna vlakna, kot so tectel in meryl, ki so jih predstavili že v začetku tega leta na pariškem salonu spodnjega perila, so požela veliko pohval in navdušenja, istočasno pa so predstavili tudi novo linijo, imenovano Second Skin. To je enostavna, vendar zelo ženstvena, erotična in predrzna linija brez šivov, narejena v enem kosu, ki zaznamuje potrebe in vrednote vseh žensk. perilo novega tisočletja, tudi v Murski Soboti Nova generacija SCHIESERJEVIH izdelkov s sloganom Novi svet Schieserja pa ne misli samo na ženski svet, poskrbeli so tudi za moške in otroke. Vsi izdelki letošnje pomladi in poletja so nežnih barv, prevladujejo zlasti klasično bela, črna in rdeča barva, obogatena z vzorci in čipkami, precej modno pa je tudi spodnje perilo v peščenih, rjavih in temno modrih barvnih odtenkih. S svojo prvo trgovino v severovzhodnem delu Slovenije so popestrili ponudbo in razveselili predvsem ženski svet. Za marsikatero dekle oziroma žensko je spodnje perilo najpomembnejši del garderobe, ki so ga zaradi premajhne ponudbe doma dostikrat iskale čez mejo. Od zdaj to ne bo več potrebno, kajti SCHIESER ima svojo trgovino v Murski Soboti v Slovenski ulici (prej Agrotehnika). 8 KMETIJSTVO 1. april 1999, Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov SKZ M. SOBOTA KZ Radgona* G. Radgona TOVARNIŠKO IME PAKIRANJE MPC v sit/kg MPC v sit/kg TOVARNIŠKO IME PAKIRANJE MPC v sit/kg MPC v sit/kg PU-STARTER 40/1 61,60 60,06 PU STARTER 10/1 65,70 64,10 S-DOJ 40/1 43,60 47,38 BEK 1 40/1 42,80 41,58 BEK 1 rinfuza — 38,00 BEK 2 40/1 41,00 39,85 BEK 2 rinfuza .. _ 36,50 BEK-K 40/1 — 42,16 BEK-K rinfuza — 38,58 SUPER BEK 35 10/1 70,00 68,26 SUPER BEK 35 40/1 65,90 64,22 TL-ŠTARTER 10/1 55,60 64,17 TL-ŠTARTER 40/1 51,50 50,13 TL-PIT 1 40/1 37,00 35,92 TL-PIT 1 rinfuza — 31,76 TL-PIT 2 40/1 35,60 34,53 TL-PIT 2 rinfuza — 30,37 SUPER-U-3 40/1 49,20 47,82 BRO-ŠTARTER 10/1 66,10 64,45 BRO-ŠTARTER 25/1 62,00 38,47 BRO-STARTER 40/1 — 60,40 BRO-FINIŠER 10/1 57,30 — BRO FINIŠER 25/1 60,70 59,14 NS-K (ZANESNICE) 10/1 57,30 55,78 NS-K (ZANESNICE) 40/1 — 51,74 KRMILO ZA KUNCE 10/1 54,10 52,67 SUPERMIX 3% PR 30/1 — 168,75 SUPERMIX 3% GOV 30/1 — 128,32 SUPERMIX 3% KRAVE 30/1 — 122,51 SONČIČNE TROPINE 33/1 29,40 — MESNA MOKA 25/1 65,60 — •Članom KZ Radgona priznava 2% popust.Cene so fco. trgovina ali kmetija pri količini nad 1 tono. Kviz Mladi in kmetijstvo 1999 Najboljša ekipa Bogojine Državno tekmovanje bo na Dolenjskem Z veza slovenske podeželske mladine in Kmetijska svetovalna služba Slovenije že vrsto let organizirata tekmovanje mladih v znanju iz kmetijstva, in sicer na lokalni, regijski in državni ravni. Tako je bilo v petek, 26. 3. 1999, ob 19. uri v Kulturnem domu v Dobrovniku regijsko tekmovanje. Sodelovalo je pet tričlanskih ekip, ki so zmagale na lokalnih tek- movanjih. Za zmago na regijskem kvizu so se potegovale naslednje ekipe: Bodonci, Bogojina, DPM Sv. Jurij ob Ščavnici, K. V. K. (Krapje, Vogričevci, Ključarovci) ter Odranci. Letošnja izbrana tematika za tekmovanja je iz kmetijske politike (Reforma kmetijske politike 1999-2002), gozdarstva (Nega in varstvo mladega gozda), živinoreje (Zdravje in bolezni drobnice) ter iz vinogradništva (Pomen vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, Vino -pijača doživetja). Tretje mesto je zasedla ekipa iz Bodonec, drugouvrščena pa je bila ekipa DPM Sz Jurij ob Ščavnici. Največ znanji pokazala ekipa iz Bogojine, kijX cer sestavljena iz dijakov Srednje kmetijske šole v Rakičanu in je M stopila v zasedbi Tomaž Nemec, Gabriel Puhan in Igor Camplin ped mentorstvom kmet, svetovalca Daniela Puhana. Tekmovanjesopo-pestrili gostitelji s kulturnim programom. Zmagovalni ekipi iz Bogojine želimo čim višjo uvrstitev na državnem tekmovanju Mladi in kmeti' stvo, ki bo letos v soboto, 10, X la, na Srednji kmetijski šoli Grm P« Novem mestu. I. BABIČI Spomladanska priprava travinja brez uporabe ognja n udi v letošnjem letu nekateri kmetovalci požigajo travinje, da tako počistijo travnike. Resje, da je bila jesen preteklega leta kmetovalcem nenaklonjena zaradi neprestanih pa- davin, zato marsikatera kmetija ni mogla pravočasno izvesti zadnjih čistilnih košenj. To, česar nismo mogli narediti jeseni, smo ali pa še bomo naredili spomladi. Namreč posušene ostanke travne ruše je potrebno odstraniti s površine travinja. Prav gotovo je čiščenje travnatih površin zelo zamuden in naporen ukrep, ker ga ponavadi opravimo ročno, ponekod pa tudi strojno. Žal pa ugotavljamo, da se velikokrat poslužujemo tudi ognja. To je v resnici najlažji, hkrati pa najdražji način čiščenja travinja. kakovostnih trav, ampak tudi koristne makro (deževnike) in mikro (gljive, bakterije) organizme, ki vzdržujejo rodovitnost tal in spreminjajo organsko snov v hranilni (hranilne snovi) in trajni humus. S tem ko staro travno rušo požgete, vam toplota ognja poškoduje rastne vršičke kakovostnih vrst trav, hkrati pa toplota obdela seme zeli in manjvrednih trav, ki potem hitreje kalijo. Na vseh požganih površinah je vedno videti, da hitreje ozelenijo kot travinje, ki ni požgano, vendar so na teh površinah pognale manj kakovostne trave. Požgane površine torej hitro ozelenijo s pomočjo slabih trav in zeli, ki pa v prehrani govedi ne koristijo. Toplota ognja v vrhnjem sloju ne uniči samo rastnih vršičkov Z požiganjem pa lahko naredimo tudi veliko škode mali poljski divjadi, saj s tem uničimo naravne remize predvsem zajcu, fazanu, jerebici in še drugim živalskim vrstam. V ranem spomladanskem obdobju poljska divjad nima velikih možnosti naravnega kritja. Tega pa še marsikje zmanjšamo z P j njem grmišč na jasah, hiH S požiganjem v naravi življenjski Prostor zivalsKin ^ ki pa postanejo zaradi s tja lahek plen ujedam m 1 Mogoče je ta pnsPeV®hj šnje leto malo pozen, P bo v poduk tistim v nase |a(t u, ki bodo želeli spet . opustošiti pokrajino ob KSSZAP0^ “GDlsP"r>' Priporočeni hibridi koruze za Pomurje K oruza je poljščina, ki se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja kot hrana za ži- vali. Je poljščina, pri kateri je bil dosežen velik napredek, katerega posledica je tudi izredho številen sortiment za leto 1999. Spomladansko škropljenje sadnega drevja invinsketrte v letošnjem letu je vreme v okviru dolgoletnega povprečja, le snega je bilo precej več kakor prejšnja leta. Čeprav je bil na Valentinovo še sneg, pri rezi vinske trte že opažamo solzenje, zato bo le držal stari rek, da ključ od korenin da sveti Valentin. Toplo marčevsko sonce prebuja tudi sadno drevje, zato bo kmalu čas za prvo predpomladno škropljenje. Pri tem moramo paziti predvsem na čebele. Sadno drevje V tem času še lahko opravimo škropljenje vseh sadnih vrst z enim od bakrovih fungicidov (Cuprablau Z, Kupro, Kupropin, Kocide, Champion, Bordojska brozga). To škropljenje je namenjeno preprečevanju vseh bakterijskih bolezni, raka, listne pegavosti, luknjičavosti, monilije in manjšega napada škrlupa. Breskovo kodravost je le z uporabo bakrenih pripravkov zelo težko prepreči^ Bakreno škropljenje pa lahko tudi izpustimo in ga opravimo kasneje, skupaj s škropljenjem z oljnimi pripravki. Predpomladno škropljenje sadnega drevja je priporočljivo v nasadih, kjer je veliko jajčec listnih uši in rdeče sadne pršice, zlasti pa tam, kjer se je spet pojavil ameriški kapar. Priporočljivo je tudi v nasadih v bližini gozdov proti jablanovemu cvetožeru. To škropljenje ne sme biti stalen ukrep, ampak ga tako kot vsa škropljenja opravimo res samo po potrebi. Jajčeca listnih uši so vidna kot majhne črne kroglice na enoletnih poganjkih, jajčeca rdeče sadne pršice pa kot zrnca mlete rdeče paprike okoli očes. Navzočnost kaparja najlaže odkrijemo na plodovih, saj se okoli njega na plodu naredi majhna okrogla rdeča lisa. Pri sadnem drevju opravljamo škropljenje najpozneje do stadija mišjega uše-sca (fenofaza C do D po Fleckinge-rju), ko se na drevju odpirajo brsti in se pojavijo prvi zeleni vršički listov (glej sliko). S kasnejšim škropljenjem lahko povzročimo ožige na li- stih, s prezgodnjim pa je učinek nekoliko slabši. Škropiti moramo temeljito in porabiti normalno količino vode. Na lesu in očesih se naredi oljna obloga, ki preprečuje izleganje škodljivcev iz jajčec. V integriranem ali naravi prijaznem varstvu lahko uporabimo le mineralno olje, kot sta pripravka Belo olje ali Frutapon v 2- do 4-odstotni koncentraciji. Le na drevesih, kjer se je močneje razširil kapar, bi kazalo uporabiti pripravke Folidol olje (0,75 %), Oleo-ultracid (0,5 %), kombinacijo olja s thiodanom ali ba-sudinom (2 % + 0,15 %). V zadnjih letih je v nasadih, kjer se folidol olje uporablja več let zaporedoma, opazna odpornost pršic, zato je prav, da pripravke menjavamo. pod staro skorjo, v razpokah na lesu in za očesi, zato jih dež spira v nabrekle brste, ki se tako okužijo. Obe spomladanski škropljenji moramo opraviti le z organskimi fungicidi (Delan 0,1 %, Dodine 0,2 %, Captan 0,35 %). Pri škropljenju moramo temeljito omočiti vso drevo. Vinska trta Na podlagi večletnih rezultatov ocenimo gospodarske lastno^^ koruze, med katerimi so najpomembnejše višina, kakovost in ^i, pridelka, dolžina rastne dobe, odpornost proti lomu in P01*393^ odpornost proti najbolj pogostim boleznim in škodljivcem ter Pr° .^s« stresom med rastjo in razvojem koruze. Pri oceni primernosti upoštevajo rezultati predstavitvenih poskusov, kijih izvajamo Pn j posvetovalni službi pri različnih kmetovalcih po vsej Sloveniji, m tančnih mikroposkusov. Izbor koruze za letošnje leto je kar obs po eni strani posledica izredno velikih razlik v talnih in podnebni Pri breskvah in nektarinah je največji problem breskova kodravost. Proti tej bolezni je potrebno škropiti preventivno, ko se bolezen pojavi, je že prepozno. Škropimo lahko že jeseni, ko odpade listje, ali pozimi z enim od bakrovih fungicidov. To škropljenje je priporočljivo še proti drugim boleznim breskev (rak, ožig breskove skorje, breskova bakterijska pegavost). Spomladi moramo breskve poškropiti najpozneje do tedaj, ko pogledajo iz listnih brstov konice listov. Škropljenje ponovimo čez 10-20 dni, odvisno od vremena oz. padavin, ko se cvetni brsti toliko napnejo, da se že vidi rožnata barva cvetov. To škropljenje je pogosto odločilno, zlasti če je med brstenjem veliko dežja. Trosi glive, ki povzroča kodravost, prezimijo Turnišče: cene pujskov red tednom dni so na sejmu v Turnišču prodajali le 37 pujskov, starih od 8 do 12 tednov in težkih do 35 kilogramov. Med kupci ni bilo velikega povpraševanja, zato je lastnike zamenjalo le 12 živali. Za par je bilo potrebno odšteti od 13.000 do 16.000 tolarjev. Največji problem so spomladi prav gotovo pršice (akarinoza), zato mnogi vinogradniki, ki imajo z njimi težave, še vedno zanemarjajo škropljenje na suho. Najbolj je občutljiv laški rizling, ki je pri nas precej razširjen. Za škropljenje se odločimo tedaj, če smo imeli lani težave, sicer pa ga lahko tudi izpustimo. Največ pršic prezimuje na meji med starim in enoletnim lesom, zato so najbolj prizadeta očesa na reznikih in na osnovi šparonov. Ker so zelo majhne, jih s prostim očesom ne vidimo. Akarinoza se močneje pojavlja tudi zaradi vedno večje rabe sistemikov proti oidiju in opuščanju uporabe žvepla. Posebej nevarna je v trsnici in mladih nasadih. Škropljenje moramo opraviti v fe-nofazi C (glej sliko), ko se očesa že odpirajo in je iz očesne volne že viden zelen vršiček. Ker imamo tudi sortno mešane nasade, običajno škropimo med stadijem B in C. Na voljo imamo več različnih pripravkov, nekateri med njimi so že manj učinkoviti (folidol olje). V okolju prijaznem varstvu lahko uporabimo enega od žveplenih pripravkov (Pepelin, Co-san, Thiovit, Močljivo žveplo) v 3-odstotni koncentraciji. Žveplo deluje le, če je temperatura v času škropljenja in po njem vsaj 16 stopinj Celzija. Primerna sta tudi belo olje ali frutapon in kombinacija olja z ba-sudinom ali thiodanom. Folidol olje ali oleo-ultracid uporabimo le, če smo imeli lani zelo močan napad pršic. Priporočljivo je, da menjavamo Oljne in žveplene pripravke. Nekateri vinogradniki so spet začeli uporabljati že pozabljeno žvepleno-apne-no brozgo v 20-odstotni koncentraciji, vendar je treba škropiti nekoliko prej, v fenofazi B. Če predpomladno škropljenje zamudimo, lahko proti pršicam škro- pimo tudi kasneje v fazi D ali E s thiodanom ali pinuronom v 0,2-od-stotni koncentraciji. Pri tem škropljenju lahko hkrati preprečujemo tudi pojav črne pegavosti - pho-mopsisa, ki se vedno bolj širi in je posebej nevaren za nekatere sorte (rizvanec, traminec ...). Pinuronu lahko dodamo folpet, antracol, delan ali polyram. V zadnjih letih postaja žvepleno-apnena brozga spet zanimiva za zimsko škropljenje sadnih dreves in trte, predvsem zaradi nestrupenosti in dobre učinkovitosti. V kartuziji Pleterje je uporaba brozge že stara tradicija. Za pripravo 100 I brozge potrebujemo 27 kg gašenega apna (9 kg živega apna), ki ga dobro razmešamo v vodi ter segrevamo do vrelišča. Potem dodamo 20 kg žvepla v prahu ter mešamo in kuhamo eno uro. Tekočina postane rdeče-rjava. Med kuhanjem dolivamo hladno vodo, da tekočina ne prekipi in da nadomestimo izparjeno vodo. Kuhano brozgo odlijemo od gošče in pustimo, da se ohladi. Uporabljamo jo v 20-odstotni koncentraciji. Pri škropljenju je posebej pomembno varstvo čebel. Na to radi pozabljamo, tako da pogosto prihaja do zastrupitev čebel. Spomnimo se samo lanskega leta. Čebele oprašujejo kar 80 odstotkov gojenih rastlin, zato so za rastlinsko pridelavo nepogrešljive. Zastrupitve čebel, ki se dogajajo skoraj vsako leto, bi lahko preprečili, če bi ukrepe v varstvu rastlin izvajali strokovno in v skladu z odredbo o varstvu čebel. Ko rastline cvetijo, je prepovedano uporabljati za čebele nevarna zaščitna sredstva. Če v nasadu cvetijo pleveli ali regrat, ga je potrebno pred škropljenjem zmulčiti. V oddaljenosti 50 m od panjev smemo brez soglasja čebelarja uporabljati za čebele nevarna zaščitna sredstva le v času, ko čebele ne letajo, pod pogojem, da so bili čebelarji obveščeni vsaj 48 ur pred škropljenjem. Škropimo vedno proti večeru, ko čebele in druge žuželke ne letajo. ANDREJ KARBA, DIPL. INŽ. AGR. KZ RADGONA I širom po Sloveniji. Priporočeni hibridi Hibrid zr Oblika zrnja Zastopnik Odporen proti lomu Odporen proli prileganju elita 210 PT P zelo dobra zelo dobra impact 220 PT KWS zelo dobra zelo dobra aura 220 PT A dobra zelo dobra DK 250 250 PT A srednja dobra banguy 260 PT A dobra zelo dobra bahia 260 PT A dobra dobra LG 22.44 260 PT A dobra zelo dobra lotus 270 PT A zelo dobra zelo dobra (anion 280 PT KWS zelo dobra zelo dobra galice 290 PT KWS zelo dobra zelo dobra dea 290 PT P dobra zelo dobra helga 290 Z P zelo dobra srednja alberta 295 Z P zelo dobra zelo dobra clarica 315 Z P srednja dobra DK 300 320 PT A zelo dobra zelo dobra LG 23.06 320 Z A dobra dobra Bc 222 320 Z S srednja zelo dobra LG 22.98 325 Z A dobra dobra monalisa 325 Z P dobra zelo dobra DK 371 330 Z A dobra dobra raissa 350 z P zelo dobra zelo dobra hardis 350 z A dobra zelo dobra nandou 375 z A zelo dobra zelo dobra fant 36 380 z S dobra zelo dobra Bc 3786 380 z S dobra zelo dobra occitan 385 z A dobra zelo dobra eva 390 z P dobra zelo dobra stira 390 z P zelo dobra zelo dobra furio 390 z A zelo dobra zelo dobra danella 400 z P dobra zelo dobra marista 410 z P zelo dobra zelo dobra evelina 410 z P dobra zelo dobra DK 493 430 z A dobra zelo dobra matea 440 z P dobra zelo dobra stefania 440 PZ P zelo dobra zelo dobra Bc 408 B 450 z S dobra zelo dobra jumbo 48 480 z S srednja dobra Bc 5982 510 z S dobra dobra Vsi hibridi, navedeni kot priporočeni, bodo na tržišču v neomejenih količinah. Hibridi v uvajanju Hibrid elita ZP150 DK196 etendard cesar arnoya paclol noloa gregor SzeTC 361 peso PR37M81 Primož luisiana Zrelostni razred 210 230 240 270 280 300 310 320 345 370 390 400 405 430 Oblika zrnja PT PZ PZ PT PT Z PT PT Z Z Z Z Z Z Zastopnik P KK A KWS A P A A KWS LK A P S P METKA BARBARIČ. DIPL. Odporsn proli M”' srednja srednja dobra prsi« X X X. želodi srednja dobra dobra srednja srednja dobra srednja srednja zelo dobra dobra zelo dobra zelo dobra dobra zelo dobra zrlo dobra dobra dobra zelo dobra zelo dobra dobra dobra dobra dobra srednja zelo dobra zelo dobra zelo dob'3 srednja dobra srednja dobra zelo dob’ želode^ zelo dob’’ X do* do* X.i4 J« * 1 ter X X A X„ X X ;X dobra 7r0iostni X6 ’ Le9enda:^^ ^"%i. p. Pioneer ZL>, S-Seh*& X' tel. (O6'X 2^' Ti hibridisob^ |X ji/ lanskem in let nekateri bodo naslednjih j dodatno presK .in makropos^s p0^ .. INŽ. KMET., K®® . 1. april 1999__________TURIZEM Turistične agencije v primežu novih zakonov --- ^2 v slovenskem turizmu ponovila »Hrvaška«? aurizem je dejavnost, na katero se v državi vedno spomnijo takrat, je potrebno reševati gospodarstvo ali polniti blagajno. To je tudi Področje, na katerega se spoznajo prav vsi, saj so vsi potencialni 1 nekdanji turisti. V zadnjem letu je bilo sprejetih kar nekaj zakonov in fe Pisov, ki so močno vplivali na turizem in poslovanje turističnih po-!■ Na primer zakon o zaščiti potrošnikov, zakon o pospeševanju turiz-ain sedaj prihajajoči davek na dodano vrednost - vse to so novosti, ki Soboški Kompas v V. Plantariča bodo pustile velike posledice, kakšne, pa bo vidno šele čez čas. Če jih bodo uresničevali enostransko, bo tudi slovenskemu turizmu bolj trda predla. Po eni strani zakoni omejujejo in nadzorujejo le tiste, ki že sedaj poslujejo po predpisih, ne ukvarjajo pa se s sivim trgom; uvajanje davka na dodano vrednost, preden je na trgu vzpostavljen finančni red, je namreč lahko za prihodnost turizma zelo tvegano dejanje. O mnenju smo povprašali štiri večje soboške turistične agencije. Davek na dodano vrednost letos turističnih agencij še ne bo hudo prizadel, bojijo pa se, kaj bo prineslo prihodnje leto. Se bodo storitve tako podražile, da si počitryc ne bomo mogli privoščiti? Ksti v? V M’ ^obot’ Je ot* julija lan'v *a’ "dleK^3 Plantariča’ dolgoletnega vo-SePtembra °mpasove Poslovalnice, ki pa je od ^Sje p Upok°jen- »Firma Kompas Consul-idnicgg,eCa^U' bHaje 70-odstotni lastnik 10 % slovenskega S!arosta t|,VeCjemu sam sebe’ Je Pre' ce]jr š® Poseh nst'^n’b vodnikov v Murski oija saj h0 n° sec*aJ’ ko je država razpar-takihCenco od H?013'3 imeti nazadnje agen-Pf’nierihS °raj vsake °bčine; tudi v močno nam age Saka občina ima neke lokal-^je Tr^1^’Zato uPa* bocio vsaJ VjPo subtrnJV.1110 ie v svetu povpraše-'Sij/^ga tuf 'h ^jib. sicer pa se Slo-V(>' knh ° Saiio JZnia ne moremo iti, lahko °r je V turizmu«, tisto nara-& /aP?s° P°Sebno° proclajati’ Pa tisto Jik o?? Ponudv p°8°jih poslovanja imajo dOo^j ni Velii? Ze na PaPifju s ponudbo. ?Peljei ° ^0 sa°’ eno a'i dve reklamaciji teŽje Za tanat 8re za naPake namesti-2?delu a§enciJe- Je Pa XnJUnajo-dpenP„r.eštudiraj0’ vse oce-enarja je vse manj tudi ^*nieSn,sprotnim V? ez°nja n a enota M- Sobota. Ze medijo, da W Nacije y 'Pada’ zato so dovzet-sPlošnih pogojih po- slovanja sicer piše, da je potnik - gost dolžan reklamirati storitev na kraju samem, če se reklamacija ne more rešiti - na primer, da hotelir ne more ponuditi samopostrežne večerje, ker je v hotelu premalo gostov - mu mora hotelir izdati potrdilo, na osnovi katere lahko vloži reklamacijo v osmih dneh po potovanju. Tudi sicer se lahko pridejo pritožit; imeli so primer, ko so se gostje prišli pritožit, češ da apartma ni bil oddaljen 200, ampak 400 metrov. Ker so jim v kraju napisali potrdilo, da je to res, so gostom priznali reklamacijo in jim vrnili denar. Podobno storijo, če gre za hotel z dvema in ne s tremi zvezdicami, kakor je napisano v ponudbi. Eni se tega pač oprimejo. Lani so v petnajstih primerih vrnili denar*, a to glede na število vseh gostov niti ni veliko. »Mi si delamo najlepšo reklamo prav s tem, če sproti rešujemo vse reklamacije; zelo se trudimo, da. vsako reklamacijo pozitivno rešimo. Ker eni tudi izkoriščajo reklamacijelO ali 20 % vrnemo na žiroračun,« je povedal Jože Režonja. Pravzaprav so zakon o zaščiti potrošnikov pozdravili, ker je naredil določen rfed. Tudi zakon o pospeševanju turizma naj bi v turizmu napravil določen red, npr. avtobus ne more peljati 40 ljudi nekam na izlet brez ustreznega vodenja in zavarovanja. Toda to še vedno ni rešeno, žal. Vsi, ki jim je organiziranje izletov in počitnic in vodenje turistov poklic in osnovni vir zaslužka, bi bili veseli, če bi se ta zakon začel dosledno izvajati. »Zdaj se ustanavljajo lokalne turistične organizacije in tudi mi bi morali biti član teh organizacij, vendar nas do sedaj še nihče ni obvestil, kaj se dogaja, kaj šele, da bi nas kdo uradno povabil k sodelovanju. Doslej to združenje agencij ni delovalo dobro, mi smo za to, da bi se ta članarina v gospodarski zbornici in na lokalnem nivoju plačevala, nismo proti temu, če bi pač ta lokalna turistična organizacija delala za razvoj turizma na tem področju, bomo mi to sprejeli,« je povedal Režonja. Relax je verjetno edina tako velika agencija, ki si prizadeva za razvoj turizma v Pomurju. Lani so na osnovi kataloga o turistični ponudbi Pomurja ustvarili 4 tisoč prenočitev, in to ni tako malo. Zato so letošnji katalog izdali v 50 tisoč izvodih in jih samo v Ljubljani razdelili devet tisoč. Že prvi teden so imeli konkretne rezervacije. Glede davka na dodano vrednost je še veliko nejasnosti, veliko aktivnosti, seminarjev, pritiskov. Bojimo se, ne vemo, kaj bo. Aranžmaje imamo že narejene, en del se vkalkuli-ra v ceno aranžamaja, ostanek agencijam pa bo spet nekoliko manjši. Skrb zbujajoče so izkušnje s podobnim davkom na Hrvaškem. Uvedli so ga pred dvema letoma. Leto pred sprejemom DDV-ja so plačali 900 tisoč mark prometnega davka, naslednje leto, ko je bil sprejet DDV, pa 4 milijone. Davek so morali plačati takoj, fakture pa so dobili plačane čez tri tedne, čez 6 mesecev ali pa nikoli. Bojijo se, da se bo tako dogajalo tudi v Sloveniji. Če bo pri nas finančna disciplina, bo dobro, če pa je ne bo, bo DDV naredil kaos. Na Hrvaškem menda propadajo hotelske hiše in cele hotelske verige. Zadolženost je velika. Ker imajo agencije veliko stikov s hrvaškimi partnerji, vedo, da je tam prava turistična katastrofa. Največja nevarnost za DDV je finančna nedisciplina. Manjša provizija ob nelojalni konkurenci uristično agecijo KLAS (Avtobusni promet M. Sobota) vodi od srede lanskega leta Janko Kosi. Zakon o varstvu potrošnikov je sicer dobrodošel, vendar je po mnenju mnogih za agencije najbolj problematičen tisti člen, ki govori o akontacijah in obrestovanju. Agencije so že takoj v začetku pri plačilu aran žmaja vezane na neke stroške, torej ta akontacija ni akontacija v klasičnem smislu, na primer da bi s tem denarjem operirali v času do realizacije storitve - ta denar se takoj porabi. Tudi iz operativnih razlogov je nemogoče obrestovati vplačilo vsaki stranki posebej. Tu je, po mnenju sodelavcev Klasa, zakon še nejasen. Reklamacije - agencija Klas ni imela večjih reklamacij, partnerji, s katerimi sodelujejo, so solidni. Včasih se dogodi manjša nezgoda, da katera od strank ni bila zadovoljna, vendar so vse reklamacije sproti rešili v zadovoljstvo stranke. Reklamacij, kjer bi se vmešala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, niso imeli. Dialog in kompromis je pravilo pri delu s strankami, sicer pa? so prepričani, če je stranka seznanjena s svojimi pravicami in obveznostmi, do reklamacij ne more niti priti. Morebiti pride do problemov pri nastanitvah, vendar morajo pri tem upoštevati mnenje partnerja. Zakon o pospeševanje turizma je bil sicer sprejet, vendar še ne živi, s črnimi vožnjami in konkurenco na nepravi način se srečujejo še naprej. Žalostno je, da zakon ureja zadeve in nadzoruje tiste, ki že itak spoštujejo zakon in delajo po pravilih. Sankcioniranje »črnih agentov« pa ostaja enako problematično še naprej. DDV bo prinesel malenkosten pritisk na cene oziroma še dodatno zmanjšanje provizije za agencije, ki že sedaj delajo zaradi zares obsežne konkurence za zelo nizko ceno, česar pa stranke seveda ne vedo. Sodelujejo s štiristo agencijami DNTELEKTA iz Murske Sobote je prav gotovo največji turoperator ne le v Pomurju, ampak tudi v slovenskem merilu. Boris Farkaš je o zakonu o pospeševanju turizma povedal, da je prav, da se bo z licencami, ki naj bi jih uvedli, vzpostavil določen red, popravili naj bi tisto, kar je zakon o varstvu potrošnikov spregledal. Res pa je, da je v turizmu tako velika konkurenca, da se bo sam najbolj »prečistil«. »Ni pa prav, da že vsako lovsko društvo in ali župniki organizirajo izlete. Vsak lahko organizira izlet, dokler ni nesreče ali dokler koga kakšen partner ne izigra za visoke vsote. Najeti avtobus, rezervirati hotel - to res ni nobena umetnost... Ponuditi varnost in gotovost pa je nekaj drugega! Po Farkaševem mnenju je bil Zakon o varstvu potrošnikov glede turizma malce prepozen, agencije so pripravi posvetile premalo pozornosti, zato so v njem sedaj take stvari, kot so obresti na akontacije in podobno. Zaradi cen v tuji valuti je veliko naših agencij moralo plačati kazen, medtem ko se programi tujih agencij še vedno prodajajo v tujem jeziku in tuji valuti, s tem da imajo sedaj nalepko »službeni izvod«. Tako da zaščita potrošnikov ni velika oziroma prava. V reviji VIP je Intelekta omenjena, češ da njihovi splošni pogoji poslovanja niso v skladu z določili iz Zakona o obligacijskih razmerjih. Šlo je za dve točki, smo slišali pojasnilo: - imeli so zapisano, da lahko pride do zvišanja cen storitev, če se spremenijo tečaji in stroški hotelskih in prevoznih storitev - »hotelske storitve« ne bi smeli zapisati; -glede reklamacij pa so zapisali, da mora potrošnik na kraju samem reklamirati zadeve, niso pa napisali, da potem to ni več mogoče, saj ima pravno vsak možnost pritožbe. »Prebukiranja se vedno dogajajo, na deset tisoč potnikov imaš vedno kakih deset pre-bukiranih. Toda vse to se da rešiti na kraju samem, če stranka hoče uživati dopust - če mu je to interes. Sicer pa je takih turistov, ki bi nergali, vse manj - če je 165 potnikov zadovoljnih, eden pa nerga, potem nekaj ni v redu z njim. Če. on ne sprejema države niti drugačne kulture in ne ljudi, je to njegov problem.« DDV - državi je najlepše pobrati davek vnaprej, s tem bo dobila največji pritok denarja, in ker država neprestano širi svoj aparat, potrebuje vedno več denarja. Za letos počitnice in agencije ne bodo močno obremenjene, ker bodo do julija v glavnem prodali vse aranžmaje, uvedba tega davka pa se bo močno poznala v prihodnje. Ker sodelujejo z okrog štiristo agencijami v Sloveniji, Hrvaški, Italiji in Avstriji, morajo sproti skrbeti za reden dotok plačil. Zakon o pospeševanju tudi predvideva zavarovanje plačil, insolventnost. Npr. če agencije propadejo, da potniki lahko pridejo domov. Organizatorji potovanj bi morali plačevati neki odstotek od prometa zavarovalnici. »Problem pa je, da tisti, ki so dobri in plačujejo velike zneske, tega denarja mogoče nikoli ne bodo porabili, ker ne bodo propadli. Tisti pa, ki so slabi, pa to potem le izkoriščajo. To je za nas neekonomično. Eni bodo vedno plačevali, drugi pa bodo ta stroj le izkoriščali. Če bomo morali od prometa potem plačati še za lokalno turistično organizacijo, bomo financirali celo soboško gospodarstvo,« je povedal Boris Farkaš. BERNARDA B. PEČEK TURIZEM SMO LJUDJE - TURIZEM SO LJUDJE - TURIZEM JE ZA LJUD 1O (IZ)BRANO 1. april 1999, In memoriam Marija LAH - VILD 1932-1999 Nekje na vrheh, v bližini zadnjih gnezd in prvih zvezd nekdo s pobožno roko sega po nedotaknjenih stvareh ... (O. Župančič) Izjemno močne osebnosti so kakor Van Goghove slike: samosvoje, prepolne žara in življenjske sile, predane ljudem, katerim zaupajo, in stvarem, ki jih občudujejo. Marija Vild je bila tak človek. V tem svetu je vedno živela z neponovljivo intenzivnostjo, strastno verjela v svoje cilje in za njihovo uresničitev mnogokrat šla čez meje možnega in realnega. Zgodba njenega življenja ima mnogo postaj: skromno otroštvo v vojnem času, predanost ciljem svobodne domovine, šolanje, družina, nato pionirsko kadrovsko delo v Muri - tovarni oblačil, družbenopolitične naloge pa premagovanje bolezni in vseskozi pripadnost goram. Njen trdni realni značaj in iracionalni oboževalski odnos do gora sta vedno ohranjala harmoničen odnos. Marija Vild je v Muri prevzela vodenje kadrovsko-socialne službe v letu 1961, ko se je ta kolektiv začel odpirati v svet. Novi programi in novi trgi so terjali vedno več novih ljudi, sodobno poslovanje in poslovno smelost. Tako širjenje po-, djetja so lahko uresničili le pogumni ljudje na vodilnih položajih. Poguma in energije pa je imela Marija neskončno veliko. Mimo togih zakonskih predpisov je v Muri uveljavila tako kadrovsko in socialno politiko, kot je najbolj ustrezala zaposlenim in ciljem podjetja, s svojimi zgledi pa vplivala tudi na gospodarsko in družbeno podobo Pomurja. Zaposlovanje novih delavcev je terjalo intenzivno gradnjo, zato je zasnovala moderno stanovanjsko politiko, uredila prehrano med delom, delavske prevoze, uvedla socialno delo, skrbela za pridobivanje novih kadrov in izpopolnjevanje zaposlenih. Bila je ena redkih žensk na vodilnem položaju, a v poslovnem svetu se je gibala z vso suverenostjo in se prepričana v svoj prav ni uklonila višji avtoriteti; ne v podjetju niti v politiki. Upokojila se je še vsa polna elana in se z vsem žarom predala planinarjenju, saj je že pred leti ustanovila Planinsko društvo Mura in ga duhovno vodila do prerane smrti. Sanjala je o vrhovih in hkrati že načrtovala, kako jih doseči. Nobeni napori ji niso bili preveliki, zato pa je po vrnitvi z uspešne poti na goro z neskončnim žarom pripovedovala o doživetjih. V Planinsko društvo je pritegnila številne sodelavce, od delavcev za stroji do direktorjev, skrbela za planinski naraščaj v vrtcih in osnovnih šolah, pomagala tabornikom, organizirala s prijateljicami upokojenkami nabiranje zdravilnih zelišč v gorah in še in še. Bila je pobudnik za ustanovitev Meddruštvenega odbora planinske zveze Slovenije za Pomurje, trasirala je planinsko pomursko pot, sodelovala pri izdelavi opisa te poti in planince spodbujala k usposabljanju za planinske vodnike, pa tudi sama predaval, vodila, se razdajala. Dve poletji je preživela kot oskrbnica planinske koče, vedno delovna in odprta do ljudi, pokončna in poštena, brez želje po zunanjih priznanjih. V družbi planinskih prijateljev iz Mojstrane in Prekmurja se je Marija povzpela na znane tako magično zveneče gore, kot so Mont Blanc, Matterhorn, Grosglockner, Tri Cine, Toffane, Brenta, Dachstein, Monte Cristalo, Chiveta ... Videla je himalajske velikane, a se vedno znova vračala v domače planine. In tako je vse do zadnjega nosila v sebi svoje gorske sanje ... Tako pri svojem delu v podjetju kakor v planinskem delovanju je bila izjemno odprta do ljudi, pomagala je, kjer je mogla, se nesebično razdajala in zato ni pričakovala pohval in ne javnih priznanj. Zaradi požrtvovalnega dela, poguma in vztrajnosti je Marija že za življenja postala med planinci svojevrstna legenda tako v Pomurju kot zunaj njega. Legenda se je po nedoumljivem ukazu usode preselila v večnost, a ostal je njen zgled. Marija, šli bomo za tvojim in našim hrepenenjem prek ravnine tja k vabečim vrhovom ... IVANKA KLOPČIČ ■ Po Puchovih sledeh Odhod muzejskega vlaka 24. aprila rleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johanna Janeza Pucha iz Ljutomera, katerega predsednik je nekdanji ljutomerski župan Ludvik Bratuša, je pripravilo na turistični kmetiji Belec v Železnih Dverih tiskovno konferenco, na kateri so predstavili monografijo o Janezu Puhu ter spregovorili o popotovanju prvega Puhovega muzejskega vlaka. Gre za prireditev, ki jo društvo pripravlja v sodelovanju s Slovenskimi železnicami za ljubitelje starih vozil in tehnike in s katero želi ob vožnji muzejskega vlaka predstaviti ideje, delo, življenje in zapuščino rojaka iz Prlekije - Johanna Janeza Pucha. Popotovanje bo trajalo dva dni, začelo se bo v soboto, 24. aprila, ob 4. uri zjutraj na ljutomerski veliki železniški postaji. Vlak bo krenil proti Ljubljani in nato prek Kranja prispel v Bohinjsko Bistrico približno ob 20. uri, kjer bodo udeleženci povečerjali in prenočili. Na pot bodo znova šli v nedeljo, 25. aprila, ob 6. uri in se popeljali po progi Trenta-Kobarid-Nova Gorica-Divača ter se prek Ljubljane, Celja, Ptuja in Ormoža vrnili domov. TOMO KOLES ■ Življenje na tromeji med Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo V Pincah veliko kleti, a malo kletarjev Veseli so nove dvorane a prvi pogled bi lahko bežen opazovalec mislil, da žive prebivalci v Krajevni skupnosti Pince povsem brezskr- bno, a ni tako. Utrip vasice je razpet v življenje med Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo. In Pince pomeni v madžarskem jeziku klet. Na bregu nad vasjo je zares veliko kleti in majhnih vinogradov, a kaj, ko je vedno več zapuščenih. Le en večji kmet Od letošnjega januarja predseduje Krajevni skupnosti Pince Magda Jaklin. To delo opravlja v okviru javnih del. V vasi živi okoli 220 prebivalcev. Madžari so v večini, Slovencev je le okoli 15 odstotkov. Prevladujejo dela-vsko-kmečke družine, ki imajo povprečno od dva do tri hektaije zemlje. Imajo le enega večjega kmeta, ki obdeluje okoli deset hektarjev zemljišč. Več kot polovico vinogradov imajo Hrvati Naj glavni naslov opravičim z dejstvom, da je vedno več tukajšnjih vinogradov zapuščenih, predvsem tistih, katerih lastniki so doma iz sosednje Hrvaške, in teh je kar okoli 60 odstotkov. In ker so starejši, ostajajo gorice neobdelane. Tudi domačini gorice manj obnavljajo kot nekoč, ker celoti urejena, vendar že rabi svojemu namenu. Foto: F. Š. II Predsednica KS Pince Magda Jaklin je zadovoljna, da imajo v vasi novo večnamensko dvorani avtoprevoznika. Imajo tudi vrtnarstvo, ki pa ima svojo trgovino v Lendavi. Delavno kulturno društvo Ponosni so na svoje Kulturno društvo Zala Gy6rgy. Ima sekcijo za ročna dela. Nedavno so pripravili deseto razstavo ročnih del, ki se odlikujejo po bogatih madžarskih ornamentih, značilnih za pokrajino Hetes. Zadnje čase se je KUD pripravljal na srečanje starejših prebivalcev, ki so ga predvideli za mesec april. Lani so organizirali miklavže-vanje, pred letošnjim pustom pa drv, vlečenju vrvi in skakanju v vrečah. Ženske so lani ob tej priložnosti delale rezance in tudi letos si bodo izmislile nekaj podobnega. V Pincah imajo vaško-gasilski dom. Leta 1994 so mu prizidali večnamensko dvorano. Ni še v celoti urejena, vendar je velika pridobitev za kraj in v njej že organizirajo prireditve. Obnoviti nameravajo vaški križ Prvo nedeljo v maju imajo v Pincah “proščenje”. Vaški pa- tronje Sv. križ. Do tak^ obnoviti stari kamniti fr'G stoji sredi vasi in je na L niča 1811. Poleg stoji džarska naselja znači^11 y vaški zvonik. Tukaj zvo^^ spomin pokojnikom. Vas ima dolgo tradicij0'r je v listinah omenjen3^./ 1323. Njen utrip seje«^ spreminjal. Danes po^J mednarodni mejni Madžarski, ki je na ko11011^ živahen avtomobilski P1^ Včasih je moteč, a daje k$l doben življenjski utrip- FRANČEK ŠTEF^ 13. -17. april 1999 SEJEM MEGRA 12. mednarodni sejen1 gradbeništva in gradbenih materiala Ta stari križ stoji sredi Pinc in ga vaščani nameravajo obnoviti. Mogoče jim bo to uspelo do prve nedelje v maju, ko bodo imeli “pro-ščenje”. Foto: F. Š. RAZSTAVNI PROGRAM gradbeni materiali, instalacije, ener^tranja zaključna dela, obnova in sanacije, n« , oprema, gradbena mehanizacija. p*a in projektiranje, krajinska arhitektu1^ visoke gradnje, inženirske gradnje, okolja in javne službe, informatik3' gradbeno šolstvo, vino nima cene in ga pridelujejo v glavnem le za lastne potrebe. V vasi ni šole Precej se jih vozi delat v lendavska podjetja. Število prebivalcev že nekaj let ne narašča in ne pada. In ker v Pincah ni šole, jo otroci obiskujejo v bližnji Dolini in v osem kilometrov oddaljeni Lendavi. Predšolske otroke vozijo starši v vrtec v Dolino ali Lendavo. Imajo trgovino z mešanim blagom in gostilno. Tu živita dva veselo sankanje v maskah. Udeležilo se ga je okoli 80 domačinov različnih starosti. Priprave na tretji vaški dan Konec julija bodo organizirali tretji vaški dan. Po tradiciji bodo povabili v goste prebivalce sosednje Doline in vaščane Tornyis-zentmiklosa iz sosednje Madžarske. Ob tej priložnosti bodo pripravili tekmovanja v luščenju koruze, ročnem žaganju in sekanju STROKOVNA PREDAVANJA -Varnost in zdravje pri delu v gra^eD^rabi Nova spoznanja pri proizvodnji in UP betonskih mešanii; • Mednarodne za razvoj graditeljstva • Z zagotavIjanJ stanovanj različnim ciljnim skupin^ pešiti stanovanjsko gradnjo • Obn°^ vinskih objektov in betonskih kon® Delovni čas sejma: 9. ■ 18- ure 1. april 1999 (IZ)BRANO Mlekarji se združujejo Mleko in med se ne cedita falske povezave slovenskih predelovalcev .^ka so edino jamstvo pred »evropsko kugo« - Podpis brez mleka in sira 0 anajst slovenskih mlekarn je na Zadružni zvezi Slovenije po-Sa o pismo o nameri o kapitalskih povezavah na področju Vsega m] L arstva’ Te mlekarne naj bi predelale več kot 50 odstotkov mleka3' podP'sn’k' namreč ni bilo predstavnikov Ljubljan-1^0 za ? 'n Pomurskih mlekarn. Imamo 14 slovenskih mlekarn s ®leka p °S en*m'’ ki letno predelajo približno 400 milijonov litrov spodarsk & n' P0isala Bohinjska mlekarna, ki ni članica Go-niTkntereSnega združenja (GIZ) mlekarstva Slovenije. Lju-mlel^ v d - arne’ k'so s 37-odstotnim deležem največji predelovalec ^Sače aVI’ k sPorazumu niso pristopile, ker »si ga predstavljajo ^hjeynane*Oma Pa ne nasprotujejo kapitalskemu združevanju«. Zveze Slovnjl -°Vem 'menu razložil Peter Vrisk, predsednik Zadružne k* P°ve(lal, da predstavnika Pomurskih mlekarn ni shh m]^15 Zarad’ službene zadržanosti. Namen pristopa Pomur-^Sterž-f* P°dp’su ie P°tr(Ul tudi sekretar GIZ za mlekarstvo delaj0 t01itenSke mlekarne Pre' Wali ? kot srednje "^kam^?0 evropska ^vpvr' VsZoPorri naše dr-Sišei?’;*0 Unijo se mlekar-^besJ0,8 ab* časi. Zato se -^$Zaa P-etra Vriska - v Za kapitalsko Speva h knJe mlekarn> ki naj pri- *n sPeciali-°^nški V°bnje- Nasprotujejo ""ftovi L°VeZaVi’ Zat0 naj bi Sen' aliizveč PodJetij JSom Podjetje z enotnim t a,leaini ^?n° komercialo in ^Kuv0^”116 naj bi se X>VejaVljene blagovne rH hnV^^k31110 S’ °či *n /%adei ahko prišI° do zm' /K od°Vke Sbe 'n zaprtja °bmtov,« je rekel SIoveniji naj bi J^dva Jk da a v'čenecenac'onabza' Prisilne poravnave. V svoji prvi - okorišča vse Ov'ra postopek pritožbi februarja je navedel, da -Mtev konverzije upniških terjatev v lastniške deleže oziroma zaradi spreminjanja lastniške strukture. Če je februarsko oviranje postopka Bojan Starman, odgovoren za proizvodnjo, za naš tednik komentiral z besedami, da zaradi tega niso še kaj prida zbegani, pa je stečajni upravitelj Franc Sladič tokrat novinarjem povedal, da zapleti in zavlačevanje postopka ogrožajo uspešno poslovanje. MH ■ ^bi^^prep^0 Vi' Pri °Sn°vne ^ sti Javilo (j ° e Puconci N P°krov^ .ruštvo ' Pester J jstv°m t, ’ s°deu ^adic - Mna Jench v°- 5>lolnjengra-'K ^J^Porod-U Dakiča. TK.« se država v tem postopku preveč Slovensko kulturno društvo Upa v Miinchnu v Nemčiji je pripravilo zelo uspel kulturni večer, ki se ga je udeležilo okrog 260 obiskovalcev. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva g. Kočarja in kulturne referentke ge. Žgečeve so se zvrstili na odru recitatorji, glasbeniki in folkloristi. Program so sklenili s slovensko himno. Potem se je nadaljeval zabavni oziroma družabni del. (L. Varga) Mala anketa Vsega je kriv Miloševič ovl ni (iMs.rn oMTrk'< j rbski in zdaj jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič je s svojo politiko grobo kršil človekove pravice, ko je večinskemu albanskemu prebivalstvu na Kosovu odvzel avtonomijo, ki mu je bila priznana z ustavo iz 1974. leta. Lju dje so se upravičeno uprli zatiranju in nastala je tudi vojaška organizacija - Osvobodilna vojska Kosova, katere minimalni cilj je odcepitev od Srbije in nastanek Republike Kosovo, ki bi imela status državnosti, kot ga ima Črna gora. Daljni cilj pa je samostojno Kosovo, ki bi se prej ali slej priključilo matični Albaniji. Taki, za zdaj morda skriti, pa so tudi cilji Albancev, ki živijo v Makedoniji. Oboje podpira Albanija, kiji je veliko do tega, da bi postala Velika Albanija. Srbska delegacija, ki se je udeležila pogajanj o Kosovu v Parizu, ni podpisala sporazuma o prehodnem triletnem obdobju in namestitvi sil Nata na Kosovu, ki bi zagotavljale mir. Albanci so sporazum podpisali. Grožnje Nata, da bo vojaško posredoval v ZR Jugoslaviji, se uresničujejo: napadajo predvsem vojaške objekte, da bi čimbolj ranili moč vojske Jugoslavije in prisilili Miloševiča, da bi vendarle podpisal sporazum. Tačas te pripravljenosti še ne kaže. In kaj menijo naši bralci o dogodkih v ZR Jugoslaviji oziroma na Kosovu? MARJAN DOVIDJA IZ MURSKE SOBOTE: Dobro je, ker se je Nato odločil vojaško posredovati, saj bo morda na ta način prisilil predsednika Miloševiča, da bo nehal z etničnim čiščenjem na Kosovu. Ta se sicer yede zelo oblastniško, a bo moral popustiti, saj ga Rusi ne bodo podpirali v nedogled, kajti če bi ga, potem bi si zaprli pod do zahodnih kreditov, ki jih tako potrebujejo, če bodo hoteli izplavati. JOŽE BAGARI IZ BAKOVEC: Poseg Nata v ZR Jugoslaviji je upravičen, ker Srbi izganjajo albansko narodnost z njihovih domov. Ko bi priznali Albancem avtonomijo in ko bi ta zaživela, bi bilo morda manj napetosti. Te pa se sicer kaj lahko razširijo še v Makedonijo, kjer je menda deset odstotkov Albancev. Mislim, da se »ogenj« ne bo širil in bo ostal na Balkanu. Je pa res, da tudi nam, Slovencem, ni vseeno, ko slišimo zvoke Natovih letal. ANGELA PEČIČ IZ IŽAKOVEC: Pozorno spremljam dogajanje v ZR Jugoslaviji oziroma Kosovu in ni mi vseeno, ko vidim na TV množice žena, starih ljudi in otrok, ko jokaje zapuščajo svoja ognjišča. Sem, k nam, se take razmere na našo srečo ne bodo preselile, vendar pa mi ni všeč miting, ki so ga imeli Srbi pred pravoslavno cerkvijo v Ljubljani. Nehote smo tako še bolj vključeni v dogodke. BRANKO PETRIJAN IZ PEČAROVEC: Ko bi bil Miloševič popustil, ne bi bilo Natovega posredovanja in ljudje na Kosovu bi ostali na svojih domovih. Mislim pa tudi, da do vojne ne bi prišlo, ko ne bi bilo OVK, ki si prizadeva za odcepitev od Srbije in tudi od ZR Jugoslavije. Kosovo bi moralo ostati znotraj ZR Jugoslavije, saj če bi svet dovoljeval spreminjanje meja, bi bilo še več kriznih žarišč. JASMINA TIBAUT S HOTIZE: Z možem Nacijem zadnje čase veliko gledava televizijo. Zanima naju predvsem dogajanje v ZR Jugoslaviji oziroma na Kosovu. Vsega je kriv Miloševič, ki ni dovolil, da bi predsednik Srbije v Parizu podpisal dokument vsaj o začasni ureditvi razmer na Kosovu. Prej ali slej bo to moral storiti. Upam, da bo vse ostalo v mejah ZR Jugoslavije in se vojna ne bo širila. MARJAN DRVARIČ IZ ZENKOVEC: Odobravam Natov milijonov litrov mleka nameniti več sredstev za izvozna nadomestila. Letos naj bi tako izvozili približno 160 milijonov litrov mleka. Trenutno znaša izvozno nadomestilo 18 tolarjev za liter, v letošnjem proračunu pa je za angažira, sedaj pa se je spotaknil ob postopek. Ozadje njegovega ravnanja je v tem, da je bil na skupščini družbe sprejet sklep o ničnosti delnic, s čimer je izgubil svoj petodstotni lastniški delež v družbi. Sklep o tem so sprejeli zaradi načrtovane prisilne poravnave in poseg v ZR Jugoslaviji, kajti Srbe, ki na Kosovu koljejo ljudi, je treba ustaviti. Svet jim pač ne sme dovoliti, da bi iztrebili nedolžen albanski narod. Rusija za zdaj sicer podpira Srbe, tudi jim je dobavila raketo, ki je zadela »nevidno« letalo F-117A, vendar pa slutim, da jih bo »prisilila«, da bodo končno spet sedli za pogajalsko mizo. Š. S., FOTO: N. J. ■ INTERVJU____________________1, april 1999. Wg Upokojeni duhovnik in pisatelj Lojze Kozar o davnih prevratni Takrat niso gledali, ali je vmes breg ali dolina Upokojenega odranskega duhovnika Lojzeta Kozarja, sicer tudi pisatelja zelo bralnih romanov (Licenciat Janez, Premakljivi svečnik, Topla babičina dlan, Neuničljivo upanje...), seveda ni treba posebej predstavljati a vendar: starosta med prekmurskimi duhovniki izhaja iz Martinja na Goričkem, na katerega ga vežejo mladostni spomini. Le-ti niso bili zaznamovani le, kot radi pravimo, z »brezskrbnim otroštvom«, temveč predvsem s prevratnimi in razburkanimi časi po prvi svetovni vojni, v katerih se je v zelo kratkem času zamenjalo kar nekaj vladavin in bolj ali manj legalnih oblasti, da bi se naše Prekmurje končno pripojilo k »slovenski in južnoslovanski matici«. In prav o teh prelomnih viharjenjih v takratni naši okroglini je tekla beseda, ki je vrela predvsem iz sogovornikovih spominov, ki znajo biti mnogo bolj živi kot vsemogočna, faktografska zgodovina, ki se ima še zmeraj za pravo »narodovo učiteljico«. Prva vojna Prva vojna je brez dvoma tudi, če smem tako reči, »druga pomlad narodov«. Vi ste bili takrat še otrok. Kako se je spominjate? Kozar: Bil sem v četrtem letu, ko se je začela ta morija. Najhuje je bilo, da je moral tudi moj oče »rukivati« na fronto. Bilje huzar, konjenik, najprej je služil v Bosni, potem pa kar dve leti in pol blizu Dubrovnika. Spominjam se, da se je prvič vrnil domov v elegantni uniformi, v sivem jopiču in rdečimi hlačami, proti koncu vojne pa že kot kakšen berač. Ni bil več v huzarski uniformi, temveč v uniformi navadnega vojaka. Kako se je vojna čutila pri vas doma? Kozar: Zelo veliko smo trpeli, ker pri hiši ni bilo moškega. Imeli smo nekega sorodnika, a ko je dopolnil šestnajst let, je tudi moral oditi. Imeli smo sicer majhno posestvo, a je bilo dela vseeno zelo veliko. Ja, pa še nekaj: vojska nam je odpeljala mar-tinjski vaški zvon, najbrž gaje pretopila za topovsko cev. Le-ta nam je tako manjkal, kot da bi odšla polovica vasi. Najbrž so se ljudje zelo vese? lili konca vojne? Kozar: Ja, seveda. Nastopilo je veliko olajšanje, a vseeno ni bilo lepo: veliko moških je padlo, bilo zajetih ali pogrešanih. Tistih, ki so bili v ruskem ujetništvu, dolgo ni bilo nazaj. Boljševiški časi Torej ti časi tik po uradnem koncu niso bili mirni? Kozar: Kako neki. Kmalu smo doživeli boljševiški čas v madžarski državi. To je bilo najhujše. Po vasi so se namreč razširile govorice, da bodo prišli komunisti, takrat boljševiki, in bodo odnesli vse, kar je vrednega v cerkvi. Taka župnijica, kot je bil Gorenji Senik, seveda ni premogla kakšnega bogastva, a ljudje niso vedeli, da na primer kelih ali moštranca ni taka dragocenost, kot se zdi na prvi pogled. In kaj se je zgodilo potem? Kozar: Potem so priredili neko zborovanje, na katerem bi moral govoriti neki naš vaščan, kije bil boljševik, a ni prišel do besede, ker so ga napadli. Zbežal je med ljudi, drugi so tekli za njim in ga potolkli. Mislih so, da je mrtev, a je bil samo malo obtolčen po glavi. A so se boljševiki kmalu maščevali: na samo Takrat je bilo res vse zmešano. V nekaj mesecih smo preživeli staro Avstro-Ogrsko, boljševiško Ogrsko, potem brezvladje pa Vilmoša Tkalca, potem pa zopet brezvladje pa Madžarsko in šele nato smo prišli pod Jugoslavijo. cvetno nedeljo so prišli z vojsko na Gorenji Senik. Ravno je bila maša, ko so cerkev z brzostrelkami obkolili in nas ločili med sabo. Mislili smo, da nas bodo pobili, a so le odpeljali duhovnika izpred oltarja. So se znašali nad vami? Kozar: Ne bi rekel, le ločili so nas. Nas otroke in ženske vstran od moških, med katerimi so iskali tiste, ki naj bi tistega boljševika pretepli. Ko so jih »našli«, so jih naložili na vozove in odpeljali v Monošter, kjer so bili nekateri kar en mesec zaprti, nekateri pa so prišli domov že po dveh, treh tednih. Otroci smo se zelo bali, skrivali smo se in bežali skozi gozd. Čez nekaj dni so nas boljševiki napadli. Takrat je bila že Murska republika. Oni so že imeli neko svoje vojaštvo, ki je bilo nastanjeno v martinjski šoli, kije bila hkrati njihova zadnja vojaška postojanka. Nekega večera so prišli boljševiki z Gorenjega Senika in so te »murske vojake« napodili. Bilo je nekaj strelov pa tudi nekaj bomb. Kaj pa ljudje? Kozar: Seveda jih je bilo strah, kaj se bo dogajalo, a se ni zgodilo nič takega. Le tisto šolo so zasedli, prenočili, naslednji dan pa odšli proti M. Soboti. Tisti, ki so vodili takratno Mursko republiko, so zbežali pred njimi nekam proti Avstriji in naredili mir. Seveda so ti »republikanci« računali, da se bo vse gladko izteklo in bili so celo tako naivni, da so madžarski državi spo ročili, da je tukaj nastala Murska republika ... Zelo naivno so si predstavljali to stvar. Kdo pa so bili ti prekmurski boljševiki? Kozar: Vojaki, ki so se oprijeli boljševiških idej v vojski na Madžarskem. Zelo znan in zagrizen boljševik je bil iz Sakalovec pa tudi iz naše vasi, čeprav hiša spada v Ženavlje. Preobrat Potem se je življenje najbrž še bolj razburkalo? Tudi v šoli, kajne? Kozar: Potem je prišla sprememba. 1919. so tudi naše čete zasedle martinjsko šolo in vse skupaj se je preobrnilo. Še preden se je to zgodilo, so prišla z madžarske strani navodila vsem učiteljem, da je treba vse učiti v narodnem jeziku. Imeli smo učiteljico Ano Pfeifer, ki je začela poučevati v našem jeziku, o katerem pa ni imela pojma, čeprav je bila kar precej Ift pri nas. Ker pa mi nismo znali madžarsko, seveda nismo razumeli, kaj govori, ali nas krega ali hvali... Rada nam je govorila kiss malacz, mali »gujček« ... Ko pa je dobila že omenjena navodila, nas je prosila, da bi jo učili šteti od ena do deset... Kmalu potem je odšla in že omenjeni boljševizem je trkal na vrata ... In to je bil vzrok, da nisem mogel končati šole, ker so jo kratko malo zaprli. Torej je bila martinjska šola tako dokončno zaprta? Kozar: Ko bi se pouk moral začeti, so šolo zasedli fmancarji, graničarji. Najprej so prišli ruski ujetniki in zastražili mejo, ki so jo najprej določili, za njimi pa je prišlo nekaj Slovencev in spet Rusov ... Tako je ostalo vse do 1924. leta. Vse je bilo razdejano, klopi požgane, okna razbita, vojaki so si s klopmi kurili... Pa poletje 1919. leta? Kozar: Ja, mislim, da je bilo okoli 12. avgusta, mi smo bili ra vno pri maši na Seniku, ko so prišli naši vojaki. Doma je bila samo babica, ki pa je s strašnim veseljem pripovedovala, da so bili tukaj štirje mladi vojaki, ki so »govorili, kot mi gučimo«. Dejansko je prišla jugoslovanska vojska, ki se je nastanila v enem delu šole, v drugem pa je potekal pouk v slovenskem jeziku, ki se je začel menda 1922. leta. Prvi učitelj je bil Menkuš, drugi pa je bil Primorec Aleksander Zor, ki smo ga imeli zelo radi. Vsak petek nam je kupoval žemljice od graškega peka! Iz osnovne šole, ki sem jo končal v Ženavljah, sem potem odšel v gimnazijo. Kako pa je bilo v gimnaziji? Najbrž je, če smem tako reči, najbolj »škripalo« pri slovenskem jeziku, saj ste vi znali le narečje in morda kakšno madžarsko besedo? Kozar: Ja, moral bi iti na redni izpit, leta 1924, a sem bil zelo bolan. Po dveh mesecih, ko sem okreval, sem šel sam. Drugi so bili seveda pred mano, bili so že pri drugi sklanjatvi pri latinščini, jaz pa nisem znal niti prve. Pa tudi matematika mi je delala težave, najbolj seveda deljenje. A ne bi o tem. Imel pa sem srečo, da sem imel zelo dobrega profesorja za slovenščino, gospoda Sušnika, pri katerem sem opravljal preizkus iz besedne analize. Napisati sem moral besedo pod besedo in vsako besedo označiti. Jaz, žal, takrat nisem imel pojma o tem. Sedaj si lahko mislite, kakšna je bila takrat naša osnovna šola. Seveda me je profesor Sušnik okaral, ker nisem izpolnil pričakovanega. Potem je začel razlagati in dobro se spominjam, da je izbral za nas, Prekmurce, nekam nerodno besedno zvezo modro nebo. Zadel sem sicer kot slepa kura, kaj je pridevnik in samostalnik, nisem pa vedel, kakšno naj bi bilo to modro nebo, saj smo tukaj vsi govorili, da je nebo kvečjemu Ljudem je bilo takrat najvažnejše, da je bilo vse slovensko. sivo ali plavo. Ja, pa še nekaj: ni mi šlo v račun, da mi je venomer govoril vi. Oziral sem se okoli, češ kje so še drugi. Veste, to so bile takrat hude, danes pa morda smešne zadrege. Kakšno je bilo pravzaprav razpoloženje med ljudmi po prvi vojni: so bili bolj za novo kraljevino ali za Madžarsko? Kozar: Pri nas, govorim za svoj »martinjski del«, so bili bolj za novo državo. Če bi morali kam iti, bi raje šli pod Avstrijo kot nazaj pod Štefanovo krono, ker so že od nekdaj imeli raje Avstrijo, ki da je naprednejša. Tudi madžarski uradniki niso tako spoštovali Slovencev kot Avstrijci, ki so bili bolj pjijazni. Celo zdravnika smo imeli iz Že-navec. To se je že poznalo pred zasedbo, ko so že naredili zborovanje pred Šolo. Zbralo se je veliko ljudi. Nekaj jih je prišlo tudi iz smeri Petrovec in Hodoša celo s cerkvenimi banderami pa tudi kakšen košček madžarske zastave so si pripeli nanje. Ti so vpili Naj živi Madžarska, drugi, tisti, ki so to zborovanje vodili, pa so se zmenili, da bodo tiho, zato ni bilo klicev za Jugoslavijo. Zato so se skregali in onim iztrgali zastave, se nekaj zravsali, a so orožniki kmalu pomirili strasti. Kaj pa je menila mednarodna komisija? Kozar: Res je, kmalu je prišla mednarodna komisija. Tega se dobro spominjam: poklicali so posameznike iz okoliških vasi, Martinja, Trdkove, Doliča, naj pridejo in povedo, kaj želijo. Tudi mojega očeta so vprašali, ali »ste Vogri«. Ja, je dejal moj oče, mi smo Vogri. Kako pa govorite doma, so ga še vprašali. Slovenski, je odvrnil. Kako pa ste potem Vogri, jim je bilo čudno. Seveda so tamkajšnji prebivalci mislili na pripadnost madžarski državi in ne narodu. In kaj bi potem radi bili, sojih vprašali. Kakor vi določite, so bili moški enoglasni, in če govorite med sabo slovenski, je to že do-voljšen razlog, da ste Slovenci. Tako je bilo na podeželju. Pa v mestih? Kozar: Povedal bom bridko resnico, ki pa jo je treba brati, kot jo bom povedal. Namreč, v Soboti so bili mnogo bolj za Madžare kot v Beltincih in na podeželju. A ne vsi, da ne bo pomote. Promadžarsko je bila predvsem usmerjena takrat zelo številčna soboška madžarska skupnost ter Židje, se pravi trgovci. Ti so bolj navijali za Ogrsko kot za Kraljevino SHS, ker so se v njej počutili nekako varneje, medtem ko so se podeželski Židje, mislim predvsem na male trgovce, bolj obračali k novi državi. Tako je pač bilo. . Meje Kako so potem risali domenjeno, kje naj t> 'P pjji, so vseeno hoteli slišatl ^iijt še nekaj. Ravno ob prišel sem g°r z Bilj«* tudi gospod Jožef K zadnjem avtomobilu-ki so prišli agitirat za Ml so neki lepo oblečeni snili v roke šopek z ® trobojnico, češ naj Sa a ki je »prvi«. Kaj Pa i6 dela, kdo je »prvi«, zat0Liji1 kar tistemu v zadnje® je bil Klekl, ki sejele kf,rjel>il muznil. Zavrtel je glaV0’ troM' šopek povit z madžaf8 nico, a ga je vseeno sp1' šel v šolo na nadaljnje Kako naj bi potekaj Kozar: Takrat s° ® da bo potekala po z . p^ bi morala iti zelo cikc . v Martinju bi m®®' 3/ razdvojiti. Cez nek J zmenili, da bodo J za sto metrov in si *z vno mejo med oze®J in grofov. Tokrat nis° < je vmes breg ali dol® 1923. leta so začeli mejne kamne. Kakšen je bil po^ rič? Vi ste ga g°tZmOm' Na prvi P°sled barv i, °S P,sano paleto najčistejših °b,ik’ torej s čisto »6, $ °St^' Nekako se mi zdi zanimi-^ta/no5,ako °dtava ab se ,e>n Poz°S t0 popolnostjo, da pri ust ^aje t0 navaden pred-ill5teinarJen kot komercialni izdelek Prej ^menjen zgolj prodaji. ^iza, k-,S ej Se bo zsodilo, da bo kot ^"‘ržno vrednost. ^inia° SpražuJete, kakšno zvezo % či\a1102 predmet s tako mogoč-\i njtg.().P°s,avo’ kot je človek. te d°^ro premislimo, lah-rrd^0’ da so naši od-11,1 ^t^i na ravni tega predme-^ajtg Verdarnete, se preprosto i- Ste nazadnje pomagali ^koi? ‘lni1 Problem predstavlja Saniis.meti pred vrati. ze sebi Pomislimo, koliko-^ksi^^ko zavemo Aristotelove ^°če >,SP°znaj samega sebe«. l> sP°>riini ne zavedamo, ker nas d^10 grdo besedo - nar-^bno p endar se pri tem lahko ^anju^P^m ni enaksamospoz-1 Anst81! dejansko lahko enači-^aftje deit °Vim razmišljanjem. Za-^n °dnOs Vd daje za pristen in is-^Pnčiščen^0 'n najosnovnejša toč-w dah"’ Pr^nan lastni hlevček 2° »SOsnP°8oj. da vanj lahko spu-o^nazaj °Ve krave<<’ nas bo pri-^av. na Pravi tir gradnje naših Vezi Vdornem svetu sk- ne pomeni več, J * °dn°su trajno in globoko, Poln ^ati "T Sebe’ temvečpo-ena°de,lzk kotna rezervoar, ^Pa’ ki sev^80 Je sPeljana le ne tu z-0 d°v°ljujeporabo le 'ahk^atse ldruSemu. kolegu psujem, kako smo Se je Z'Zam'Prispevali svoje lot p in i an°vHa družba brez Mju. {o moralnih vred-n«šeaJ v last^eni' da smo ves čas lQ. v r^nje z„ Skledo in istovetili cah ^r^ e 0 bajno iluzijo sve-^ko^rejemj, .V ak Pelje po tračnica, d^eJšega ^boljšega in naj-esa, brez razmišlja-^P^Ca. Ze zdavnaj odsijalo ^na ^Pte^, . ^kdj sploh ni mjem, se mi zdi, da v u ec rešitve. Vendar -Zrn^že 'rd'm.daječlo-sh k^ klj^ " Ustvariti... d°bil' sp0, V?ej grenki kaši, ki ^•Pa^.^ovep0 'dskuhati, verja-st^n^aradh^' primarno do-Planja kerga name' ega, n ce’ ali pa prepro-< erje človek. Tjaša obal ■ Velikonočna refleksija Stopnišče med zemljo in nebesom Kulturnica naši družini smo se vsi ukvarjali s knjigami, je dejal na predstavitvi svoje slovenske sage Lipa zelenela je prejšnji četrtek pisatelj Bogdan Novak, »moj pra- »V življenju sta samo dva bistvena dogodka. Prvega se ne spomnimo, drugega se ne želimo spomniti,« sem pred kratkim prisluhnil nežnemu ženskemu glasu med vetrovi. To je vsekakor samo puhlica. Pa vendar je z njo tako, kot je rado s podobnimi ‘lepimi mislimi’. Zadene v živo. Zadene prav tja, kjer smo. Eksistenco kot samo-postavljanje, vztrajanje med zemljo in nebesom, med tu in onstran, med življenjem in smr dobja in naše osamosvojitve. »Vzporedno tečeta dva tokova, in sicer primorski in prekmurski, na koncu, ob prelomu tisočletja, pa se bosta zlila v najbolj široko pripoved, kar jih premore slovensko slovstvo,« je na koncu dejal pisatčlj, ki je hkrati predstavil svojo sedmo knjigo ter dodal, da ima svojo sago v bistvu tjo podobno zaznamujeta dva bistvena praznika Odrešeniko-ve civilizacije. Božič in Velika noč. Božič stoji na začetku časov. Večni in negibni začetek je morda samo napačno razumevanje izvorne simbolike, zapacano z eshatološko zgodovinskim duhom. Vsakokratni Božič namreč ni samo spomin na začetek, ampak je vedno znova začetek sam. Božič izpričuje naš dolg ritualom in mitologijam pradavnih poljedelskih skupnosti. Seme mora v smrt (zemljo, da bi se rodila bilka. Dan se mora dotakniti skrajnega roba noči, da bi se rodilo jutro. Zima se mora skrčiti vase, se skrajšati do najkrajšega dne, da bi se na božični dan (v simbolnem smislu, kot ime za zimski solsticij) življenje) vse začelo znova. Velika noč je mnogo bolj skrivnostna. Božič je naš religiozni dolg pradavnim prednikom. Velika noč nam dosti bolj pripada, posledica skušnjave zavesti je pravzaprav simbolna oznaka našega (miselno-ne-zavednega) sveta. Samoodreše-ni odrešenik je v svojem bistvu sicer res še vedno Oziris, ki se mora dati razsekati, da bi bil znova sestavljen. Simbolika Ozirisa je nadvse izrazito vegetativna. Samoodrešeni odrešenik se sicer v zasmrtje tudi ne odpravlja sam, ampak nosi v malhi s sabo seme, da bi se prav tam, prav skozenj razpočilo v bilko, nesmrtni izkusi izkušnjo smrtnosti, da bi smrtnim podaril življenje, vendar pa je bistveno zaznamovan z ‘orfično izkušnjo’. Orfično samozavedanje razseka svet na dvoje. Svet odslej ne bo več celovit, človek bo na veke vekov razsekan v svojem bistvu. Pevec se ie snustil v brez no, k smrtnim božanstvom, da bi si izprosil svoj drugi del, da bi smel biti znova tak, kot na začetku, celovit, in se je vrnil drugačen, sicer res kot edini, ki zna peti v sakralnem pomenu besede, edini, ki zna stati vmes (podobno so pred davnimi časi, samo tisti, ki so se dotaknili roba lastne zavesti /norosti, kaosa v sredici/ smeli postati šamani, stražniki na mejah med svetom sveta in svetom kaosa), vendar pa zato tudi nikoli več ne bo mogel biti prejšnji, tisti, ki mu je bil svet sam na sebi svet, mitični Pevec je bil prvi zaznamovan s skušnjavo zavesti, zastrupljen s samozavedanjem lastne smrtnosti / dvojnosti v sredici. Kristus, njegov dedič v marsičem, torej ne more več biti scela in samo seme. V simbolno / nezavednem smislu smo nosilec večnosti. Krščanstvo nasploh veliko dolguje antičnim misterijem. Krščanski rituali in tloris sakralnih prostorov je dediščina mi-trejskih misterijev. Prav tam srečamo izvirnik za naše religiozno občutje značilne in v samem sakralnem prostoru / delu prisotne radikalne ločenosti nebesa / svečenika in zemlje / občestva. Ste bili že kdaj v rotundi v Selu? Je sploh mogoče bolj nazorno izrisati to radikalno ločenost - v zbiti prostor zbito občestva in grozdi očes po stenah in stropu. V simbolno / nezavednem smislu smo dediščina, smo samo izkupiček Gilgameševega boja z Enkidujem in Mitrasove-ga boja z bikom. Vedno znova me preseneča, da svet, ki ga živimo in ki navznoter živi nas, diha v ritmih edipske strukture. Seme, ki vstopa v smrt, da bi rodilo bilko / življenje, ima seveda očeta in mater. Velika boginja mati pripada katolikom. Je tista, ki sina rodi, a obenem tudi tista, ki ga sname s križa -v gnostičnem izročilu je boginja obenem mati in žena, devica in priležnica. Vladar / oče pripada protestantom. Je tisti, ki je (edini) zares svoboden - in zato podoba samoutemeljenega razsvetljenega duha - a obenem tudi v psihoanalizi izpričan neznosni glas ‘ideala jaza’, tisti, ki duši vsako samostojnost podložnikov / jaza. Kako nas torej v tem trenutku sploh še lahko V nagovori Kristus. Tako, da se odpovemo nevrotičnemu na-dnebesnemu izbrancu in se znova dotaknemo ‘sina’, ki sfingi / materi ne dopusti, da bi sploh zastavila vprašanje, ampak ji preprosto odseka glavo, in ki v sebi razbije grozde očes vladarja očeta? Zastavlja se vprašanje, ali ni morda resnica sveta / boštva na strani Enkiduje-Ve prvinskosti in ne na strani Gilgameševe civiliziranosti? ROBERT TITAN FELIXB ded je bil namreč poverjenik Mohorjeve družbe, v mojem sorodu sta tudi bogojinski »prosvetitelj« Ivan Baša ter njegov Jožef pa stric Feri Novak iz Beltinec, ki je zbiral beltinsko besedišče, ki ga je izdal moj oče, slavist in etnolog Vilko Novak ...« Seveda ni mogel tudi svoje sestre Marjete in dodal, da je njihovo rodbina doslej kakorkoli »zagrešila« okoli štiristo knjig. Bogdan Novak je eden najplodnejših pisateljev, kar dokazuje tudi kontinuirano izdajanje njegove slovenske sage v dvanajstih knjigah, ki naj bi spremljala dvoje družin -Kolarjeve iz Primorske in Go-dinove iz Prekmurja - v več kot sto letih. Z realističnim jezikom pa tudi s faktografskimi prijemi se loteva časa konca stoletja (na za- četku je bila ljubezen), prve in druge vojne, povojnega ob- že napisano. Odziv občinstva je bil seveda pričakovan: takšno branje, obogateno z zgodovinskimi dogodki, je kot nalašč za večerno.branje, poleg tega pa ponuja široko paleto iztekajočega se stoletja, ki ni bilo prelomno zgolj za omenjeni družini, temveč tudi za naš narod. MV, foto JZi Prvenec Marijana Brunca Molče obujeni spomini Marijan Brunec V daljavi se krik bolečine gubi akorkoli: poezija, vsaj tista »ljubiteljska«, ki vsako leto izhaja ponavadi zunaj tako imenovanih oficielnih založb, bolje rečeno pri manjših zasebnih založbah ali v sa-moizdaji, je predvsem primarni lirski zapis. In take so tudi lirizirane izpovedi v pesniškem prvencu Marijana Brunca s pomenljivim naslovom V daljavi se krik bolečine gubi (Radenci, Style Maxima, 1998); gre torej za zbirko krajinarske lirike z nostalgičnim, bolje rečeno romantiziranim odtenkom, v kateri se naslikavajo v okvirje rodne Prlekije ali ljubezenska izkušnja ali večni »odgovori na življenjska vprašanja«. Že iz naslova se da razbrati te osnovne premise njegove knjige, ki se bere kot avtorjev življenjski album. Tako srečamo v prvem tematskem razdelku Domov bom šel tudi pesem Ogrlico želja, ki je svojem bistvu žalostinka za mi- nulo mladostjo. Slike, ki jih naniza v tem razdelku, se lahko primerjajo z oljnimi pejsaži ljubiteljskih slikarjev; podobno kot je na teh slikarijah zaznati posladkane mladosti in otroštva, se tudi v Brunčevih izpovedih »molče obujajo spomini«. Tudi drugi del knjige V mojo dušo se ozri je v svoji sokrvici podoben prejšnjemu, le daje več »oziranja v lastno dušo«, se pravi več samo-spraševanja, ki pa se čestokrat obarva z žalostjo. Življenje so riše kot »vsakdanjost laži«, zato pesnik stremi k idiliziranju le-tega ali v ljubezenskem objemu ali v »krikih brez odmeva«. In prav tuje Brunec zastavil svoj čredo: namreč na komunikaciji z nekom, pa naj bo to njegova Marija (Pisma Mariji) ali njegova lira, ki se mu oglaša ponavadi takrat, ko »dan umira«. Iz podobnega testa so tudi njegovi soneti v razdelku Ko nad ravnino dan umira, ki pa, čeprav sije avtor to želel, niso najboljši del zbirke. Še več, mnogokje so »pokrpani« pa tudi strogo metrično obliko mnogokrat zatišči od posiljenih rim, besednih obratov ali zlizanih podob. Tudi zadnji cikel, celo sonetni venec(!) z naslovom Vrni se, je pisan v maniri »emocije nežne se v duši bude.« Gre torej, če smem končati, za povprečno, a iskreno lirsko izpoved, ki bi ji bila še kako potrebna dobra metla: če bi namreč avtor svoje pesmi pred izidom prepihal in vrgel v koš za smeti že obrabljene podobe (tiho v večer nagiba se dan; ljubeče z njih zbrisal bi grenke solze; tiho, neslišno se večeri...), bi njegove osebne, tudi pretresljive izpovedi pridobile umetniško težo. Te je, žal, le za ščepec, sicer pa najbrž tudi ni bila avtorjeva ambicija, da bi odprl novo stran v slovenskem pesniškem prostoru. Knjiga torej, ki se bere kot »njegove misli, ki so ljubezen, porojena v bolečini ali neizpolnjene želje ali boleči spomini«. Kakorkoli, zbirka, ki išče čuteče in manj zahtevne bralce. MILAN VINCETIČI NA SCENI 1. april! 999, Da ta bolj vi Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji'. BUTIK Lendavska 23b tel.: (069)27 010 za samopostrežnico Dom 2 .Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3 .Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4 .V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5 . Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaau!, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Ime in priimek: Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo: strogo Leon! Rada imam vse, kar je najino, najine skupne trenutke, najin smeh in jok, če je potrebno. Rada imam tvoje dotike in rada imam, če se najina pogleda skrivaj nežno srečata. Taša Mami in atiju! Oprostita mi za mojo vihravost, za loputanje z vrati, nepospra- Kaj pa vi mislite o tem? Drago, 30 domov. i > Jaz pa mislim, da je vseeno bolje, da moški naredimo prvi korak. Tako je bilo vedno v zgodovini in mislim, da naj bo tudi danes. Ni lepo, če te kakšno dekle pokliče po telefonu pa ga verjetno nikoli ne bi poklicala. Marjeta, 25 *** Zate! Kdo naj povabi ven ovprašali smo moške in ženske, kaj oni pravijo na to, ali je bolj prav, da prvi povabi ven moški, kot se po stari navadi spodobi, ali ženska. Na to so različni pogledi. Oboji raje vidijo, da so sami povabljeni. Pri vsem tem verjetno ne gre toliko za to, kdo lahko povabi, ampak zato, kdo se manj boji, da bo zavrnjen. Torej, kdo si več upa. Poglejmo, kakšni so bili odgovori: Upam, da bo vedno tako, da bodo dekleta poklicala. Meni se je to že zgodilo in tega sem bil zelo vesel. Vabilo sem seveda takoj z veseljem sprejel. Tomo, 24 *** Dolgo sem bila zaljubljena v nekega fanta, ki me ni opazil. Razmišljala sem tudi o tem, da bi ga po->N klicala, ampak nikoli nisem zbra-q la dovolj poguma. O cc cc LU Darja, 19 *** jz To je nova moda. Vse pogos-čž teje se dela tako, da dekleta kličejo fante. Vesel sem, če da ženska predlog. Zakaj bi morali samo mo-ški trepetati, ali bo vabilo sprejela •jali ne. Za moškega je to veselo d presenečenje. o LU cc *** Jaz imam s tem različne izkušnje. Sama sem vprašala dva fanta, eden je moje povabilo zavrnil, drugi pa sprejel. S tem drugim sem skupaj še danes. Če ga ne bi vprašala, morda nikoli ne bi bila skupaj. Janja, 19 Joži, 29 = Najlažje je, če tistega, ki ti je m všeč, povabiš na ples. Tako mu Šc najlažje razložiš, da ti je všeč. Joj, vljeno sobo in oprostita mi, da se vama nikoli ne zahvalim za vse, kar mi vsak dan dajeta. Tako bi se vama rada zahvalila. Irena Draga! Zakaj zavračaš moje prošnje in ne pustiš, da bi ti odprl svoje srce. Vse bi dal zate, vse, samo ljubi me. M. K. Ne morem živeti brez tebe, ne mo- rem dihati brez tebe in ne morem se veseliti tega, kar se mi je zgodilo, ker te ni zraven. Pogrešam te. Zora Majda! Ljubi me, ne ljubi me, ljubi me, ne ljubi me, LJUBI ME! . Nekdo iz K. zaupno Ničesar ne potrebujem. Morda solzo in takrat bom vedela, da je konec, vedela bom, da mi je ostala samo še bolečina. Rada bi se izjokala na tvoji rami, rada bi te objela kot nekoč. Da, da, to je bilo nekoč. Čas je morda zacelil rane bolečine, a zopet so se vnele. Zate bi storila prav vse - jokala, molila in, vedi, tudi to, da bi zate stekla na velik travnik ljubezni in ti utrgala večno cvetlico ljubezni. Zate bi pisala, pela, vso noč bi ob tvoji sliki bedela. Nikoli ti nisem tega povedala, nikoli pokazala, da je za naju prepozno, da so sveče ljubezni že ugasnile. Nikoli ti nisem povedala, da je v meni še vedno stara ljubezen, nikoli, da so v mojih mislih le kruti spomini, tista presneta bolečina. Vem, da sem te ljubila. Vedela sem in vem, da si vedel tudi ti. Dana je bila usoda, ki naju ni poznala. Preveč sva ji bila tuja, preveč sva jo ljubila, preveč sva ljubila ta svet, da bi lahko v njem ostala, da bi lahko v njem čutila tisto, kar čuti narava, da bi v njem na- šla sebe, svojo toploto, svojo bližino. Vedela sva le to, da so tudi drugi in da nikoli ne bova ostala sama. V zameno so nama ostale le še ' ndh^ zvezde, midva pa sva vsak na svojem ' ^1$' svojim koščkom neba, vsak hodi s sv hodi po prašni poti slovesa ter upa, . križišča, da se bova le našla. ‘ Ljubila sva slavo, ljubila drug dru?e^ nam je ostalo ... Kup bolečine. ResJej ni pravice in da so vse to le krute laz1- . in znova hočemo, da bi s svojim življenj segli ter uspeli v srečni ljubezni, a žalse sreče rušijo drug za drugim. Tako sej najin grad. Mateja ZagorCi Moč pozitivnega mišljenja Osvojiti fanta V četrtem razredu sem imela razmerje s fantom. Bil mi je zelo všeč. Naslednji dan sva se sprla, tako da se potem sploh nisva več pogledala, še manj pa se pogovarjala. Bila sem zelo žalostna. V petem razredu sem se zopet zaljubila vanj. Vsak dan ga v šoli opazujem, on pa se sploh ne zmeni zame. Rada bi se mu pozdravila, ampak si ne upam, ker je vedno s sošolci. Nikoli ga ne vidim na samem. On tega še ne ve, da mi je všeč. Rada bi hodila z njim ali pa se vsaj pogovarjala. Napiši mi dober nasvet. Zelo rada bi se izpostavila pred njim. Nisem zelo sramežljiva. Si veliko upam. Dijo! Draga petošolka! Marsikaj se da narediti, da te fant, v katerega si zaljubljena, opazi. Pazi samo, da se ne izpostaviš v negativni luči. Previdna in spretna boš morala biti, da ga lahko očaraš. Ker nisi sramežljiva, bo to toliko lažje. Začneš lahko s tem, da ga pozdraviš. Če je v družbi, glasno izgovori tudi njegovo ime in ga pozdravi. Ko te pogleda, se mu še narahlo nasmehni ali »sramežljivo« povesi oči. To je dovolj za začetek. Če te ne bo opazil, se lahko narahlo zaletiš vanj in med opravičevanjem navežita stike. Če hodita v isti razred, ga vprašaj kaj v zvezi s Nora na Leonarda! Moj problem je verjetno nekaj posebnega in sploh ne vem, ali se da rešiti. Nora sem na igralca Leonarda dl Capria. Vsak dan mislim nanj, zvezke in knjige imam oblepljene z njegovimi slikami, tudi na stenah imam njegove posterje, poleg tega pa zbiram še vse o njem. Tudi njegove filme sem si ogledala že velikokrat, Titanik že kar 23-krat. Zaljubljena sem vanj, čeprav vem, da ga nikoli ne bom srečala in se ga ne bom mogla nikoli dotakniti. Ampak jaz ga ljubim in ne morem spati in sploh ne morem živeti brez njega. Moji starši pravijo, da sem nora in da naj se zresnim. Tudi moje prijateljice pravijo, da pretiravam. Jaz pa si želim samo njega. Naj povem, da sem stara 13 let. Tija snovjo, ali če bi ti posodil zvezek ali kakšno knjigo (svojo si izgubila, posodila babici...). (J Bolje pa bo, da ne hodiš neprestano okoli (( Draga Tija! Res je, da tvoj problem v tem trenutku ni rešljiv, ali pa bi morala imeti veliko srečo, da bi ga spoznala. Naj te na začetku potolažim, da je pri tvojih letih to nekaj normalnega in marsikatera najstnica se zaljubi v kakšnega zvezdnika. Pozitivno je tudi to, da ta zaljubljenost in obsedenost z leti mineta. Zavedati se boš edino morala, da je do takih zvezd zelo težko priti, pot v Slovenijo takih zvezdnikov sploh ne zanese. Zato bo morda bolje, njega, se glasno smejiš ali pa ga sploh ne pogledaš. Bodi taka, kot si, še malo bolj H da se zagledaš v kakšnega doma-; čega Leonarda, ki je iz mesa in krvi, čeprav so sanje o Leonardu »arino dovoliene. Sreča je čustvo časih se nam negativni dogodki kar kopičijo drug za drugim. Vse se zaroti proti nam, v šoli ali v službi nam ne gre, ne razumejo nas doma,, tudi prijatelji ne ... Slabše nam ne more iti. Nikoli pa ne pomislimo, da smo vsaj za delček, če ne za večino vsega krivi sami. Kajti, imamo grde misli, v vsem vidimo sovražnike ali napadalce, ne zavedamo pa se, da Ihhko z drugačnim mišljenjem spreobrnemo situacijo sebi v prid. Samo poglejte, ko smo dobre volje, se nam zdi, da je dobre volje ves svet, in ko smo slabe, se z nami joče še vreme. Zato: INe mislite, da ste slabi, če gredo stvari narobe. Vsega se ne da vedno obvladati in vsak kdaj pa kdaj naredi kaj narobe. Ne ženite si preveč k srcu, kajti to lahko vse skupaj samo še poslabša. Če ste pod pritiskom in stresom, si vzemite čas. Za vedajte se svojega dihanje in nekajkrat globoko vdihnite. Sprehodite se ali si privoščite kopel, ko ste dosegli rezultate, ko so tudi drugi opazili vaše delo. Takih stvari je veliko, zakaj jih pozabljate. Če se vam zgodi kaj lepe ga ali se vam posreči veliki met, nelmejte tega za nak- ljučno srečo ali krompir. Nič ni nak-. Ijučno in prav gotovo ste veliko vložili v to, da se vam je uresničilo nekaj lepega. Vi si to zaslužite. 4 Zapomnite si svoje uspehe in se učite iz svojih neu spehov. Ugotovite, kje ste naredili napako, in jo poskusite ob prvi ali naslednji priložnosti popraviti. Rasemo lahko predvsem ob zavedanju svojih napak, ki jih popravljamo in se iz njih učimo. Mislite pozitivno. Vaše misli se bodo udejanjile, in če boste sebe sprejeli kot nekaj dobrega in pozitivnega, vas bodo take sprejeli tudi drugi. Ne dvomite vase, da ne boste mogli izpeljati kakšne naloge. Vse je lahko za vas samo izziv in potrudite se, da boste delali po svojih najboljših zmožnostih. Volia dela čudeže. ■ ČdS" pf Pravijo, da je ga znamo ali ne oseb1!/ pa kakšna prirej značilnost. Vsi1 v5vole manjsrečnaobdo oo J । Ijenju. Odvisno je iKio koliko znajo P^g^V [ ■ in5 obdobja, ko nam' h žalostni, nas Je zočarani. . uiin teh \ k/ Kati če ne « trenutkov, ne bi spo^ srečne dni- Sa ^asih P kako malo nam J za srečo. Vča^ ^ selja samo zato, n0 p loženo karto za ve»10 ZaUpanie vame S|^NAVINKOVIČ,8.A OŠ APAČE > babica ^T^dala, f^ovse ?tam Ostala' casihvrača, ^na pei°i° srca naša. Vedn°’ ni Potrebno. ^%oPk°ibo °dšla, \^domov Pošla. pital'klnatuJ/no zre, \P°movzela, 10 najbolj želela. vanja lebar, 7. b D OS III m SOBOTA ,a^l. ol°^Zv,W, OŠ>AVUK,2.A VFl^ KRANJCA S EL|KA POLANA ^S6začn6 k Na n 16 več n ’ k postane Postan6tlicin niveč V Po šoli se govori: - da so učitelji odlični gledališčniki; upajmo, da jim bomo lahko tudi v učilnicah namenili zaslužen aplavz (glede ocen namreč); - da imamo zmagovalne sive celice (bravo!); - da so šolski plesi zelo zdravi (saj veste: strokovnjaki pravijo, daje poljubljanje nadvse zdravo!): - da nova norost na šoli pod imenonom »INSANE« niti ni tako nora; - da sta najboljša športna najstnika Suzana in Dani (čestitamo!); - da sta par iztekajočega se tisočletja Adrijana iz 7. d in Marko iz 6. a. Sliši se, da sta bila že na pogovoru pri ravnatelju, a se menda držita preveč vodoravno. POVZETO IZ GLASILA PIFLARČEK, OŠ GORNJA RADGONA Naša šola se je letos prvič udeležila dnevov izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predstavili smo se z Vzorčnim čebelarskim centrom in razstavili več vrst medu, ki ga sami točimo, saj že več let skrbno čebelarimo. Gostom smo ponudili kostanjev, akacijev in cvetni med. Na razstavni mizi so bili tudi kristalizirani med, cvetni prah, propolis, voščene sveče, vosek in orodje, ki ga potrebuje čebelar. RENATO VUKAN, 5. RAZ., DOS PROSENJAKOVCI NINA BENČEC, 1. A OŠ BAKOVCI Pesem za mamo Mama je ena sama, je dobrega srca, me rada ima, večkrat poljubček mi da. Moja mama je samo moja, je lepa in zdrava, ima me zelo rada. Me boža in stiska, ko sem poredna pa tudi »zavriska«. Mi kupi hlače, bombone pa tudi makarone. TAMARA ŠKRABAN, 4. B Moja mama dela celi dan, oj, kako jo rad imam; juha njena prav lepo diši, a želodček moj sline že cedi. Meni pa k nalogi se mudi; ali vse imaš? me vprašaš ti -moja mama super si, a vedno imaš dovolj skrbi. GORAN LOPERT, 2. B POŠ DOKLEŽOVJE Travnik Travnik /e lepo zelen, polno rož je spet na njem. Sonce sije nanj toplo in vse je zelo lepo. Travnik res je lep, ves v travo je odet. Rože vse mogoče najdeš, če na njem se znajdeš. NINA VRBNJAK, 3. RAZ. OŠ ODRANCI 0|1® postal SsS <«. sj odločitve , < ^io.kaibi nat° pa Na- vsak motorček, da bi pogledal v njegovo jedro. Z veseljem sem razstavil sesalnik, radio, uro, daljinski upravljalnik za televizijo, igralni avtomat... Baterije in žice so postale prve poskusne stvari, ki so me še posebej privlačile. »Izumil« sem celo lastno svetilko. Tako sem se skoraj zagotovo odločil, da sem bom vpisal na elek-tro šolo v Murski Soboti. Najprej nameravam končati poklicno šolo, potem pa bom morda nadaljeval z izobraževanjem. Elektroniki lahko postanejo dobri mojstri in se osamosvojijo. Pot do uspeha ne bo lahka, ampak brez dela ni jela! MIHAEL PEČIČ, 7.C Prvošolci pišejo in rišejo MOJA HAMA KQ MaKA^Z.. AJAO^flJJAL VČ/MH ....PZ UČIM, A« KUMA S 4 .P H ■' t-N in£ teRki ‘ _ T/l M. TU Dl PAZIM VESTNIK NA INTERNETU Pravijo, daje ena od najlepših stvari na svetu, če deliš srečo. Črvji virus happy99.exe ima s srečo skupno samo ime v angleščini, vse drugo, kar prinaša, so le nesrečni računalniški zapleti. Če že imate virus na vašem računalniku, ste ga dobili po elektronski pošti datoteko z napisom “Happy New Year 1999”. Ko ste datoteko odprli, se je na vašem ekranu, prikazal zanimiv ognjemet in medtem, ko ste opazovali prelivajoče se barve raketnih izstrelkov, sta se na vašem računalniku v imenik Windows/System prenesli datoteki Ska.exe in Ska.dll. Datoteka Ska.exe navidez ne naredi ničesar in se ne klonira naprej. Virus preveri obstoj datoteke WSOCK32.SKA v imeniku Windows/ System. Če te datoteke ni, prekopira WSOCK32.DLL v WSOCK32.SKA. Nato v registru ustvari vpis, HKEY_LOCAL_MA-CHINE/SOFTWARE\Microsoft\Windows\CurrentVersion \RunOn-ce\Sk=Ska.exe, ki ob ponovnem zagonu računalnika požene Ska.exe in spremeni datoteko WSOCK32.DLL. Spremenjena koda kliče dve funkciji v Ska.dll z imenom mail in news, ki virusu omogočata, da se “doda” k vsakemu sporočilu, ki ga pošljete po elektronski pošti ali v novičarske skupine. Preverjanje ali imate virus na računalniku ali ne, je sila preprosto. V pogovorno okno Najdi preprosto vpišete ska.exe ali ska.dll ali wsock32.ska. Če računalnik najde vsaj eno od datotek, pomeni, da potrebuje zdravljenje. Najprej izbrišite vsa sporočila, ki vsebujejo Happy99.exe iz poštnega programa, nato izbrišite datoteki ska.exe, ska.dll in wsock32.dll. Naslednji korak je preimenovanje datoteke wsock32.ska v wsock32.dll. Če uporabljate Internet Explorer brisanje datoteke wsock32.dll v windowsih ne bo uspešno. Postopek zato raje opravite v dosu: C:\WINDOWS>cd system C:\WINDOWS\SYSTEM>del ska.exe C:\WINDOWS\SYSTEM>del ska.dll C: \WINDOWS\SYSTEM>del wsock32 .dll C:\WINDOWS\SYSTEM>ren wsock32.ska wsock32.dll Če virusa niste opazili pravočasno in se je po nesreči že sam pripel k kateri od vaših elektronskih pošt, potem lahko v vaši beležnici odprete C:\WINDOWS\SYSTEM\liste.ska in dobil boste seznam vseh, ki ste jih osrečili s Happy99.exe. http://www.b92.net Kljub prepovedi jugoslovanskih oblasti neodvisna beograjska radijska postaja B92 še oddaja. Slišati jo je mogoče tudi s pomočjo interneta (http:// www.play.rnb.com/ ?b92). Poleg poslušanja radia si lahko preberete tudi aktualne novice in video posnetke napadov. http://mars.s-gms.ms.edus.si/~danijelm/ http://www.sploh-si.net glasilo/ Šolski Občasni Kratkočasnik je glasilo Gimnazije M. Sobota. Prva številka za katero upamo, da ne bo zadnja prinaša: Pozdrav iz Grčije, Literarno okno, Ingliš Pejdž, Prekmurski bendi, Black Gringos. Slovenska elektronska iniciativa skrbi, da avtorji domačih strani v spletu popravijo vse, kar so napačno zapisali o Sloveniji. Svoje pripombe lahko prispevate tudi vi, pregledate prejšnje uspehe iniciative in preverite ali se je morebiti že kdo odzval na napako, ki so jo našli na vaši strani. http://www. sigov.si/mf/slov/ddv/ ddv.html V Sloveniji bomo davek na dodano vrednost uvedli 1. julija 1999. Priprave na zahtevno sistemsko spremembo v organiziranju in delovanju obstoječe davčne uprave že nekaj časa intenzivno potekajo. Po sprejetju Zakona o DDV in ustreznih podzakonskih predpisov, bodo glavne aktivnosti tako davčne uprave kot tudi davčnih zavezancev potekale na treh pomembnih področjih, izobraževanje davčnih zavezancev, registracija v sistem DDV in obračunavanje DDV. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. ŠPORT 1. april 1999, Druga državna nogometna liga Namizni tenis Kegljanje ^ Železničar: Nafta 3 : 1 Maribor - Igrišče na Taboru, gledalcev 200. Sodnik: Mihalič (Koper). Strelci: 1 : 0 Žnuderl (29), 1 :1 Tompa (45 - 11 m), 2 :1 Žnuderl (65), 3 : 1 Žnuderl (90). Nafta: Magdič, Gerenčer, Tompa, Novak, Gabor, Drvarič (Tratnjek), Hor-vath (Balantič), Koša, Šabjan, Novak, Baša. Moravske Toplice Sobota premagale Maribor Zmaga Radenske Tretja državna nogometna liga Črenšovci: Kerna 2 : 1 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Šegola (Ptuj). Strelci: 0 : 1 E. Kutoš (45 - 11 m), 1 : 1 Pintarič (71), 2 : 1 Graj (90). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, B. Horvat (Jerebic), Pucko, Zelko, Kustec, Gjerkiš (Šooš), Graj, Vori, D. Horvat. Kerna Puconci: Maučec, Kološa, E. Kutoš (Sapač), Maček, Kardoš, Kuhar, J. Kutoš, Škedelj, Rakar (Gregorec), Baranja, Bočkorec (Sočič). Bakovci: Goričnaka Big Fun 5 : 0 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Mendek( Maribor). Strelci: 1 : 0 Verban (5), 2 : 0 Verban (57), 3 : 0 Donša (69), 4 : 0 Ulen (79), 5 : 0 Horvat (90). Bakovci: Sočič, Holcman, D. Buzeti, Žekš, R. Buzeti, Donša, Mesarič, Petrovič (Bagari), Ulen, Krančič, Verban (Horvat). Goričanka Big Fun: Nemec, Trček (Turza), Vogrinčič, Rajnar (Gider), Benkič, Poredoš, Kovač, Kosednar, Buček, Kolar, Smodiš. Čarda : Odranci 3 : 2 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 250. Strelci: 1 : 0 Kerec (19), 1 :1 Kavaš (35), 2 :1 Krapec (64), 3 :1 Kerec (70), 3 : 2 B. Berendijaš (78). Čarda: Gregorič, Čarni, Lang, Jaklin, Cifer, Cigut, D. Horvat, Titan, Kerec (Hajdinjak), F. Horvat, Krapec. Odranci: Marič, Zakojč (Bogdan), Kerčmar (Horvat), Golob, B. Berendijaš, Se. Kavaš, Hozjan, Marinič, Pozderec, St. Kavaš (Kramar), Gyurkač. Reno Škafar: Turnišče 3 : 1 Bratonci - Igrišče Reno Škafar, gledalcev 200. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelci: 1 : 0 M. Horvat (2), 2 : 0 M. Horvat (17), 2 : 1 Vegič (32), 3 : 1 Forjan (74). Reno Škafar Bratonci: Kuzma, Miholič (Cor), Kreslin, D. Horvat, Markovič, Kreft, Mertuk, Panker (Topolnik), Lipič, Forjan, M. Horvat (Koren). Turnišče: Dominko, Lutar, Kreslin (Zver), Houbar, Mujdrica, Litrop, Temar, Prša, Vegič, Škafar (Pucko), Žižek (Žerdin). Renkovci: Beltrans 1 :1 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 150. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Makovec (30), 1 : 1 Živič (85). Renkovci: Lebar, Nežič, Kerman (Horvat), Živič, Plej, Tratnjek, Bojnec, A. Ritlop, Kocet, Lebar, Piberčnik (D. Ritlop). .Beltrans: Balažič, Cmrečnjak, Modlic, Kavaš, Pučko, Stajnko, Osterc, Smodiš (Štimpf), Puhar (Hanžekovič), Makovec, Brunec. Polana : Lakoš 1: 0 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 150. Sodnik: Brence (Maribor). Strelec: 1 : 0 Antolin (12). Polana: R. Žižek, Z. Hozjan, Zver (Kerčmar, Pal), M. Žižek, Laki, J. Hozjan, Antolin, Fekonja, Klujber, Imre, B. Hozjan. Lakoš: Kusek, Hepe, Šabjan, Kulčar, Bažika, Jakšič, Magyar, Horvat (Pal), Lebar (Baligač), Gavrič, Zver. Panonija : Kobilje 0: 2 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 140. Sodnik: Lešnik (Maribor). Strelec: 0 : 1 Laci (18), 0 : 2 Laci (76). Panonija: Perša, T. Hozjan, Prendl (Sakač), Imre (Suč), D. Hozjan, I. ŠčančarfS. Ščančar), Biro, Horvat, Sakač, Frletič, Dudaš. Kobilje: Zver, S. Bukovec, Nemet, Horvat, J. Bukovec, Šijanec (Feren-cek), Danč, Trajbar (Kustec), Gruškovnjak (Vbroš), Laci, Kocet. V preloženem šestnajstem krogu prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi sta pomurski ekipi zabeležili polovičen uspeh. Moravske Toplice Sobota so doma brez težav premagale predzadnje Radlje. Po zmagi Ungerja v igri z najboljšim igralcem gostov Kusom, Kocuvan pa se je Petarju maščeval za poraz na državnem prvenstvu, je bilo konec vseh upov gostov za uspeh. Oslabljeni Radgončani se niso mogli resneje upirati Krki, edino zmago je dosegel Rihtarič z rezervnim igralcem Gradišarjem. Speedway Lechky in Lekše v Moravske Toplice Sobota : Radlje 6 : 0 (Kocuvan : Petar 2 : 0, Unger: Kus 2 : 0, Horvat: Niša-vič 2 : 0, Unger: Petar 2 : 0, Kocuvan : Nišavič 2:1, Horvat: Krive 2 : 0); Krka: Radgona 6 :1 (Gra-dišar: Brumec 2 : 0, Komac : Soklič 2 : 0, Jia : Rihtarič 2:0, Komac : Brumec 2 : 0, Gradišar: Rihtarič 0 : 2, Jia : Soklič 2 : 0, Komac - Jia: Rihtarič - Brumec 2 : 0). V zadnjem krogu prvenstva pa sta oba pomurska ligaša zmagala. Igralci Moravskih Toplic Sobote so z najboljšo igro doslej premagali velikega favorita drugouvrščeno ekipo Maribora. Za zmago so zaslužni vsi igralci, Unger in Horvat sta premagala reprezentanta Plohla, Kocuvan pa Jermana. Unger je za- mudil lepo priložnost, da prvič premaga Kitajca Janga. Za Sobočane pa je bila odločilna zmaga dvojic. Radgona je nastopila proti zadnji Vesni zopet kompletna in prepričljivo zmagala. Moravske Toplice Sobota : Maribor 6 : 4 (Kocuvan : Plohl O : 2, Horvat: Jerman 2:1, Unger: Jang 1 : 2, Horvat: Plohl 2 : 0, Kocuvan : Jang 0 : 2, Unger: Jerman 2 : 0, Unger-Horvat: Plohl -Jang 2:1, Horvat: Jang 0 : 2, Unger: Plohl 2:1, Kocuvan : Jerman 2 : 0); Vesna : Radgona O : 6 (Kandare : Benko 0 : 2, Tomše : Rihtarič 1:2, Vokal: Benkovič 0 : 2, Tomše : Benko O : 2, Makovec : Benkovič 0:2, Vokal: Rihtarič 0 : 2). M. U. in poraz Nafte V dvajsetem krogu drugi državni moški kegljaški 1. Radenska v Radencih po Pr. vanju premagala zadnjega ( narja z Raven na Koroškem (5213,4878). Za zmagali: Šebjamc, 852, Kučan, 889, Lešnik,« ’$ Steržaj, 905, tekmoval P J Kos, 820 podrtih keg e^ vrščena Litija pa je v L® • magala Nafto s 7 : 5141). Za Nafto je zmaga' 925 podrtimi keglji, tek^ so še Matko, 815, Ajji Žalik, 834, Radakovic, Horvat, 878 podrtih keglje■ Lendavi Speedwayisti štartajo v nedeljo v novo tekmovalno sezono. V Krškem bo namreč prva od šestih dirk za državno prvenstvo. Za novo tekmovalno sezono se vestno pripravljajo tekmovalci Speedway team kluba iz Lendave, ki bodo precej okrepljeni. V Lendavo sta namreč prišla dva odlična speedwyista. To sta dvakratni prvak Južne Afrike, sicer tekmovalec južnoafriškega rodu Karoly Lechky, ki bo nastopal s slovensko tekmovalno licenco, kar pomeni, da lahko postane tudi državni prvak, ter dosedanji član AMD Krško Gerhard Lekše, ki že nekaj časa vadi na dirkališču v Petišovcih. Za Speedway team klub Lendava bodo tekmovali: Koren, Majcen, Flac, Lekše in Le-chky. Lendavčani bodo letos organizatorji dveh dirk za državno prvenstvo (14. aprila in 26. septembra) terene dirke za pokalno prvenstvo (16. maja). Poleg tega pa tudi načrtujejo, da bodo letos organizirali lani odpadlo mednarodno dirko ob praznovanju 20-letnice kluba. (FM) Košarka Pokalno tekmovanje Pomurja v košarki se bo začelo zadnji teden aprila. Moštva, ki želijo tekmovati, se lahko prijavijo pri Igorju Prelogu (tel. 65 224 ali 61 725). Judo - pokal Murske Sobote Prvo mesto Lendavi Judo klub Murska Sobota je bil organizator 8. mednarodnega tekmovanja v judu za pokal Murske Sobote za dečke, deklice in mladince. Sodelovalo je 135 tekmovalcev iz 24 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Največ uspeha so imeli judoisti Lendave, ki so v skupni uvrstitvi zasedli prvo mesto z 39 točkami pred Dječ-jim Selom, 33, Impolom iz Sloven- Atletika Geza Grabar tretji v Gradcu 2. SNL Rezultati - 18. krog Železničar: Nafta 3 : 1 Šentjur: Dravograd 1 : 1 Šmartno : Pohorje 2 : 1 Factor: Elan 1 : 1 Drava : Slovan 3 : 1 Rudar:' Tabor 0 : 1 Jadran : Zagorje 2 : 4 G. opekarne : Aluminij 1 : 1 Dravograd 18 11 6 1 42:12 39 Pohorje 1812 3 3 36:23 39 Tabor 1810 5 3 35:17 35 Šmartno 18 8 6 4 29:21 30 Aluminij 18 7 8 3 30:20 29 Zagorje 18 8 5 5 32:26 29 Drava 18 7 6 5 31:25 27 G. opekarne 18 8 3 7 27:24 27 Šentjur 18 7 4 7 24:26 25 Železničar 18 5 8 5 27:20 23 Elan 18 6 5 7 24:34 23 Natta 18 4 6 8 21:29 18 Slovan 18 4 4 10 20:33 16 Jadran 18 3 4 11 16:32 13 Factor 18 2 7 9 13:30 13 Rudar 18 1 2 15 5:40 5 Čarda : Odranci 3 : 2 Črenšovci: Kerna 2:1 Reno Škafar: Turnišče 3 : 1 Panonija : Kobilje 0 : 2 Polana : Lakoš 1 : 0 Črenšovci 15 10 2 3 28:17 32 Čarda 15 9 3 3 30:16 30 Bakovci 15 8 3 4 33:18 27 Kerna _ 15 7 5 3 23:17 26 Reno Škafar 15 7 5 3 21:15 26 Beltrans 15 6 5 4 24:18 23 Goričanka 15 7 2 6 23:21 23 Turnišče 15 7 2 6 23:28 23 Kobilje 15 7 1 7 21:15 22 Renkovci 15 6 4 5 20:16 22 Polana 15 3 5 7 14:27 14 Odranci 15 4 1 10 18:29 13 Panonija 15 2 2 11 16:32 8 Lakoš 15 0 4 11 10:35 4 Tišina Ižakovci Apače Prosenjakovci Serdica Rakičan Hodoš Dokležovje Pušča 12 12 12 12 12 12 12 12 12 5 4 6 1 5 3 5 2 4 2 2 4 2 3 2 1 1 2 3 5 4 5 6 6 7 9 9 20:14 13:22 17:16 15:16 21:17 15:24 17:33 14:35 12:36 19 19 18 17 14 10 9 7 5 3. SNL - vzhod Rezultati - 15. krog Bakovci: Goričanka Big Fun 5 : 0 Renkovci: Beltrans 1 : 1 1. MNL MS Rezultati - 12. krog Serdica : Ljutomer 1 : 1 Dokležovje : Tišina 2 : 3 Pušča : Prosenjakovci 1 : 4 Rakičan : Hodoš 2 : 1 Apače : Tromejnik 1 : 1 Lesoplast: Lesoplast Tromejnik Ljutomer Ižakovci 8 : 0 1210 1 1 41:8 31 12 8 3 1 27:9 27 12 7 4 1 31:13 25 MNL Lendava Rezultati - 15. krog Nedelica : As Lajter 4 : O Bistrica : Hotiza 3 : 4 Graničar: Dolina 0 : 1 Čentiba : Petišovci 7 : 1 Kapca : Nafta vet. 1 : 3 Žitkovci: Olimpija 3 Hotiza Nedelica Bistrica Čentiba As Lajter Olimpija Nafta vet. Petišovci Graničar Žitkovci Dolina Kapca (-3) 1313 0 12 13 13 13 12 13 13 13 13 13 13 9 9 8 7 1 1 1 1 5 2 5 1 4 2 4 3 3 1 2 1 0 0 : 3 0 2 3 4 5 5 7 7 7 9 10 12 70:11 48:15 39:20 36:22 55:33 30:22 27:47 17:32 26:48 17:40 5:39 17:58 39 28 28 25 22 17 16 14 14 10 9 0 Nogomet___ __________________ Milovan Tarbuk trener Mure Jože Karoli ni več trener soboškega prvoligaša Mure. To so sporočili iz pisarne NK Mura. Kot je znano, je Jože Karoli napovedal svoj odstop že pred srečanjem z Olimpijo v Ljubljani, vendar si je po vseeno odločil in klubu sporočil, da nepreklicno odstopa. Ker svojega stališča v pogovoru z vodstvom kluba ni hotel spremeniti, so njegovo odpoved sprejeli in za novega trenerja do konca sezo- be angažirali Milovana Tarbuka. Vzrok odstopa je nesoglasje z nekaterimi igralci. Milovan Tarbuk je pred leti že vodil nogometaše Mure, nazadnje pa je bil trener prvoligaša Potro- V Gradcu v Avstriji je bil tradicionalni spomladanski tekaški maraton. Sodelovalo je 440 tekačev v polma-ratonu in 110 v velikem maratonu iz 20 držav. V polmaratonu se je izkazal Geza Grabar, saj je v absolutni kategoriji članov zasedel tretje mesto, v svoji starostni skupini pa je bil prvi (1:12,10). Med veterani je bil Karli Vrbnjak šesti, Marjan Jakopec pri mlajših veteranih enajsti in Marjan Kovačič pri starejših članih 57. V klasičnem maratonu je od Po- murcev tekel le Roman Klančar in med veterani zasedel šesto mesto. Vsi so člani TS Radenske. G. G. Sah Na marčevskem hitropoteznem mladinskem turnirju, ki gaje pripravilo ŠD Radenska Pomgrad iz M. Sobote, je sodelovalo 9 šahistov. Najboljša sta bila Aleš Lazar in Denis Gjuran, ki sta zbrala po 7 točk, sledita Maja Vučko in Mitja Kovač s 5 točkami. ske Bistrice, 27, in 25 točk. Od pomurskih' ,s / so prva mesta zasedi' (*38kg))Zlend»<^ Katarina Borovšak ( ^jrsk® , Uršič (do 40 kg), oje A bote, ter Leja Benko A Lendave pri deklica • Robi Dominko (do 3 narič (do 38 kg), oja Sebastjan Sapac (d ske Sobote pri (do 40 kg) pri de^^ Recek (do 90 kg) P fr tretja mesta pa soje , Tad^ nik Dominko (do jju ( .j sar(do84kS).»“>i kg), Rok Hozjan (d } Lendave, ter Alen^ in Dejan Felkar ( .^ter J Murske Sobote, Pn Ozmec (do 60 kg) N mladincih. (FM, f° Košarka - ženske Pomurje Skiny brez konkur®11 Končano je bilo tekmovanje v državni ženski košarkarski ligi za uvrstitev od 7. do 12. mesta, ki je hkrati pomenilo kvalifikacijo za prvo ligo. Sodelovalo je osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Ekipa Pomurje Skiny iz Murske Sobote je brez poraza in prave konkurence zasedla prvo mesto in s tem obdržala status prvoligaša. Trener Alojz Grmič zaenkrat ne predvideva sprememb v ekipi, po poškodbi pa naj bi okrevala le Čordaševičeva. V skupini B pa je brez poraza zmagala ekipa BTC Legrand iz Sežane, ki je prav tako obdržala status prvoligaša. Košarkarski klub Pomurje Skiny pripravlja tradicionalni mednarodni ženski košarkarski turnir za memo- Pomurje Sklny ŠD Šentvid Jesenice Tolmin 6 6 6 6 6 4 2 0 0 2 4 6 542:251 373:332 352:360 233:557 12 10 8 6 Celi3 ji vale še ekipe Jež^^K® venije, ekipah ena ekipa. rial Jožeta Šeruge - Bajsa, ki bo 14. maja v Murski Soboti. Na njem naj bi poleg domače ekipe sodelo- Košarkarice Pomurja Skiny iz Murske Sobote$^^3, prvoligaša. Stojijo od leve: Zobarič (teh. vodja)> er ih Huzjak, Grmič (trener); čepijo: Fefer, Gorčan, . jure Fotogr®"’ I ŠPORT 1. april 1999 J°tej na travi - evropsko prvenstvo v Moravskih Toplicah $ športom promovirati tudi re V Moravskih Toplicah se bo ju-v petek, začelo evropsko prvenstvo pokalnih prvakov v hokeju na W skupine C, ki ga v sodelovanju Zdraviliščem Moravske Toplice že taigič organizira Hokejski klub Tri-feizPredanovec. Nato zahtevno športno prireditev se je organizator tal) časa intenzivno pripravljal, tako ta je vse nared za novo afirmacijo toga športa pri nas. V času evropskega prvenstva pa je organizator Popravil tudi bogat spremljajoči Warn. Poleg številnih nagovorov bodo v kulturnem programu nastopili učenci OŠ Puconci in folklorna WnaKT0 Brezovci. Večona-menu in pričakovanjih te evropske Ploditve smo se pogovarjali s pre-taednikom organizacijskega odbo-Rudijem Cipotom. ' Organizirati evropsko tek-^nje je zelo zahtevno. ajie bil motiv, da ste se dru* 8$ odločili za organizacijo Umovanja? XIX. mednarodni maraton Treh src _ _ * Radencih pripravljajo zopet ^katere novosti »Po izvedbi prvega evropskega prvenstva državnih prvakinj skupine C v hokeju na travi pred dvema letoma v Moravskih Toplicah smo dobili laskava priznanja Evropske hokejske federacije. To in pa naša ocena, da je med mladimi vedno večje zanimanje za hokej na travi, ki se vedno bolj razvija ne samo po množičnosti, temveč tudi kakovosti, je bilo odločilno, da smo se v HK Triglav Predanovci zopet odločili za organizacijo evropskega prvenstva pokalnih državnih prvakov v hokeju na travi skupine C. Z namenom, da bi mlade še bolj navdušili za to športno zvrst, bomo v času evropskega prvenstva organizirali brezplačni prevoz na tekme za okrog 600 učencev iz 12 osnovnih šol.« - Kaj pričakujete od evropskega tekmovanja? »Želimo si predvsem, da bi si evropsko prvenstvo v hokeju na travi pokalnih prvakov skupine C v Moravskih Toplicah ogledalo čim več ljudi. Pričakujemo tudi, da se bodo naši hokejisti na travi, ki so v zadnjem času vidno napredovali, enakovredneje merili s pokalnimi prvaki iz drugih evropskih držav. Zadovoljni smo, da bo finalno srečanje prenašala tudi TV Slovenija.« - Organizacija evropskega prvenstva zahteva tudi precej finančnih sredstev. Kako ste jih lahko zagotovili? »Res je težko zagotoviti sredstva za tako zahtevno tekmovanje, kot je evropsko prvenstvo. Tega gotovo brez številnih sponzorjev ne bi zmogli. Zato se vsem že sedaj najlepše zahvaljujem, enako tudi Zdravilišču Moravske Toplice, ki bo že drugič gostitelj evropskega prvenstva v hokeju na travi. Prepričan sem tudi, da se bodo vsi udeleženci tekmovanja v našem okolju prijetno počutili in da bodo prijateljstva, ki se ob takih prireditvah porajajo, ostala trajna ne samo za šport, temveč tudi kot zametki poslovnih srečanj, ki jih Pomurje še kako potrebuje. S tem se ne promovirata samo klub in kraj, temveč celotna regija.« FERI MAUČEC Predstavljamo vam Sanja Balažič in Borut Ropoša DP Plesni klub Devžej iz Murske Sobote, ki deluje šele tretje leto, je v tem kratkem času dosegel zavidanja vredne uspehe. Pred kratkim sta na državnem pionirskem prvenstvu v latinskoameriških plesih v Mariboru dosegla lep uspeh Sanja Balažič in Borut Ropoša, saj sta med šestnajstimi plesnimi pari iz dvanajstih klubov zasedla prvo mesto in postala državna prvaka. Oba sta učenca četrtega razreda OŠ Bakovci, podružnica Dokležovje. Prve plesne korake sta pred dvema letoma naredila v plesni šoli Plesnega kluba Devžej in že na začetku opozorila, da gre za talentirana plesalca in da jima je ples pisan na kožo. Zato sta se začela s plesom ukvarjati tudi tekmovalno. Že v prejšnji sezoni sta na plesnih turnirjih nanizala nekaj dobrih uvrstitev, drugo leto svojega delovanja pa sta že posegla po najvišjem državnem naslovu. Ta uspeh jima je vsekakor velika spodbuda za nadaljnje delo in lahko pričakujemo, da bosta s takšnimi rezultati tudi nadaljevala. Želimo jima, da bi v teh prizadevanjih tudi uspela. (FM) maraton Treh src v 1,1 srca n,- ° Z °billco dobre volje takaterp 'praviii Pa bodo zopet ^Pferenr; °Vosb' ie na tiskovni ^ciiskP0Vedal Predsednik or-%e 9a°db^ Martin Sreš. ^d5^aRadenoanovsonam-^ožična'^3 najVeČja 'n naj’ \iii ekaska prireditev v /^taljavn delu Evr°Pe še ako P° množičnosti Takoaa&ote Hncjh, dn'maraton Treh src zevsredozokro-^rritgL^^^^botozmara-a nai °nien' z b°9atega progra-*^ delovne uspesn joi” nih , Zdravstven* Murska Sobo«' do vključno psP sredstev šnost. Soglaša Pa nega da se direktorju M" : | voda Zdravstven 0 p ska Sobota za u- p,^ slovanje v letu y vjs enkratna rta®ra]ace ene mesečne P torja. M- J- OSTALI Mtapril 1999 IZ NAŠIH KRAJEV 19 tiskali smo Ključarovce Gasilci in Rdeči križ ^Pet tekmovanje s starimi brizgalnami |^DrCar?Ve’so strnjeno obcestno naselje zahodno od železniške *ljye08' m reg'onalne ceste k razreda Ljutomer-Gornja Radgona. ^železji-L oniadj je ob cesti, ki v Križevcih pri Ljutomeru (za)pelje tove^o । ° pro8° in vodi proti Branoslavcem. Hiše, tako stare kot svoj^ kra' urciena pa Je tudi okolica, zato da se Ključarovčani v število preh"1 pr'ietno- ^el° spodbudno je, da se v tem naselju leta 195] pjICW ne zmanjšuje. Obratno! Leta 1900 jih je bilo 197, ’ °b popisu 1991. leta pa so jih našteli 410. . ^vedeli a lovcihn i/. so ‘meb v Klju-9°l«Ul9±Č \opekarno? Pred , Jo ie ustanovil gor-^icarii $ 1 trgovec Pentek, ^Mia S° tudi kmetje nis°spOrr, .. 7-leta. V opekar-d’nama’ ki ga je liriko p1 Sk°j’ Pridobivali "®a1i res52ek elektrike so ^ekda,VdSČan'za razsvetlja-S’Qreje Je opekamiške pro-^'Križ^2613« KZ Ljut°’ ^jučaro-N^eln ?ePteni v otokar-?^Li^ež-ieni urbarju iz W67k°tSluzzlaers-° bil° 12 kmetiL agarju p,nekem cerkve' ;%e^C10vek-ki poma-Pred.*ku Pri J ^devj v°denju gospodar-vi8iHrLu0d0bnok°t ljudje SA^lih. ’So tudi Ključaro-^^Peli: 1704. leta ■Mlj^ (18-Pobirala kuga. ,a Gradcu k’ je gasilsko ' ° re8istrirano <. UM.1=1« Sos Jo ^ran?8asilsko brizgal- Z „i0 li Ig^rno J' 120 Požarih. (ti' '^4 i §asilski dom, U dali v letih V Se danes’ pa 1953 -1953 V PGD Ključarovci so med prvimi v naših krajih začeli s tekmovanjem starih gasilskih brizgaln. Dobro je storiti - dobro. Med tistimi, ki so dali kri že 50- ali celo večkrat, je tudi Karel Prijol. Posnetek je nastal 6. februarja 1999, ko so mu izročili plaketo. Zadnjih šest let je predsednik PGD Ključarovci Branko Škof. Gasilci so vključeni v dve članski desetini (A in B), imajo desetini mladincev in mladink ter desetino pionirjev. Občasno (razna tekmovanja) pa sestavijo tudi desetini veteranov in veterank. Dobro je, ker na njihovem območju že več let ni bilo kakega večjega požara, nanj pa so seveda pripravljeni s tremi vodnimi zajetji oziroma požarnovarnostnimi vodnjaki. Na tečaj za dihalne aparate Gasilci se tudi pridno izobražujejo, in sicer na tečajih za na- '""j stregli, pokušali Za Krog, Satahovce in Bakovce Kanalizacija in kolesarska steza Za povezavo s soboško mestno kanalizacijo so potrebna prečrpališča odjetje Pomgrad Nizkogradnje gradi kolesarsko stezo med Krogom in Mursko Soboto. Pod njo polagajo kanalizacijske cevi. To so začetna dela pri napeljavi kanalizacijskega omrežja v naseljih Krog, Satahovci in Bakovci. Vse omrežje bo povezano s soboško kanalizacijo. Odgovorni projektant ing. gradbeništva Esad Kalač nam je povedal, daje izdelal projekte za kanalizacijsko omrežje Krog Projektivni biro inženiring iz Murske Sobote, investitor pa bo Mestna občina Murska Sobota. Kmalu bo tudi izdelana študija za ureditev kolesarskih poti po vsej občini. V smeri Sobota-Krog se bo v drugi fazi gradila na drugi strani avtomobilske ceste še pot za pešce. Sedanja dela na tej trasi, to je položitev kanalizacijskih cevi in ureditev kolesarske steze, bodo stala okoli 30 milijonov tolarjev. V Krogu živi okoli 1382 prebivalcev v 350 gospodinjstvih in je kanalizacija za vas pomemben napredek. Za to investicijo bo porabljenih okoli 200 milijonov tolarjev. Na tem območju bodo morali postaviti tri prečrpališča. Na to omrežje bodo povezali tudi prihodnje kanalizacijsko omrežje iz Satahovec. V ta namen v tej vasi že gradijo črpališče. Načrti za položitev kanalizacije v Sataho-vcih so že narejeni in kmalu bodo začeli z deli. Te dni bo začel graditi kanalizacijsko omrežje Pomgrad Nizkogradnje tudi v Bakovcih. Dela v prvi fazi, to je položitev kanalizacijskega omrežja v delu naselja, bodo stala prek 30 milijonov tolarjev. V Bakovcih bodo imeli svojo čistilno napravo. Celotno kanalizacijsko omrežje v Bakovcih, skupaj s čistilno napravo, bo stalo soboško mestno občino okoli 300 milijonov tolarjev. FRANČEK ŠTEFANEC ■ ziv gasilec; prav ta čas pa so trije obiskovali tečaj za nižjega gasilskega častnika, eden pa za gasilskega častnika, ki pa bo v nadaljnjem usposabljanju dobil naziv poveljnik. Nekaj gasilcev se bo tudi usposobilo za uporabo dihalnih aparatov. Morda pa bo kak tolar več padel v blagajno po letošnjem tekmovanju s starimi ročnimi brizgalnami. Takih tekmovanj se radi udeležujejo gasilci od blizu in daleč, ne manjka pa seveda tudi občinstva. Večja slovesnost pa je predvidena v letu 2002, ko bodo praznovali 110-letnico PGD Ključarovci. 24 Mr ^re^0 'n turizem Radenci so pripravili srečanje s starši dijakov in dijakinj zaključki 0 ^gi arii s S° n°vopečeni kuharji in natakarji prikazali, česa so se naučili. Dobro so se s^iimi kuharskimi izdelki, odlično pa so (po)stregli mladi natakarji, zato so bili dušeni. Nov dokaz, da daje radenska gostinska šola kakovosten kader. - Brez Rdečega križa ne gre O delu krajevnega Rdečega križa, katerega predsednik je Marko Budja, smo se pogovarjali s tajnico Nado Kurbus. Tudi v RK je množica vaščanov: 213 članov! Ti so zelo človekoljubni, kajti kar 80 se jih redno udeležuje krvodajalske akcije, ki je v juliju. Eden od tistih, ki so dali kri že več kot 50-krat, je Karel Prijol. Dobro je storiti - dobro! V ključarovskem Rdečem križu pomagajo pri oskrbi z živili kakim šestim gmotno ogroženim družinam. V glavnem gre za dodeljevanje paketov RKS. Lepa pa je tudi gesta aktivistov RK Ključarovci. ki pred božično-novoletni-mi prazniki obiščejo svoje sovaščane, stare več kot 80 let. V ključarovskem Rdečem križu so tudi zbirali denar za otroško letovišče na Debelem rtiču na morju. Na izlet z Rdečim križem V soboto, 27. marca, je bila v Ključarovcih velika proslava ob materinskem dnevu. Kulturni program so izvedli predšolski otroci in učenci OŠ Križevci ter drugi, potem pa je bila pogostitev žena in deklet. Tako pa je tudi na vsakoletnem izletu po Sloveniji, katerega se udeležuje okrog 50 »rdečekri-žarjev«. . Sploh je med ljudmi Ključa-rovec veliko dobre volje. To pa si nemalokrat »pričarajo« s svojim šaljivim vaškim grbom. To je »črga« - žoga ali blazinica s skritimi iglami. Š. SOBOČAN ■ Nogometni klub Mostje Dobrodošla zemlja z lendavske obvoznice Pomoč cestnega podjetja ed gradnjo lendavske obvoznice so se pokazale potrebe po odvozu odvečne zemlje. To je prišlo prav bližnjemu Nogometnemu klubu Mostje. S pomočjo cestnega podjetja iz Ljubljane zdaj obnavljajo nogometno igrišče in gradijo nekatera nova. Vas bo dobila primernejša igrišča za tenis, rokomet in košarko. Primerno pa bodo uredili tudi okoliško zelenico. Dotrajane, času neprimerne, so tudi obstoječe slačilnice za športnike, zatojih bodo obnovili. Športni center v Mostju koristijo prebivalci starega in novega Mostja ter bližnje Banute. FŠ ■ V Mostju je te dni živahno. Delavci cestnega podjetja nakladajo, razkladajo in ravnajo zemljo, pridobljeno na novi trasi lendavske obvoznice. V Mostju jo bodo koristno uporabili za gradnjo športnih igrišč. Foto: F. Š. 20 REPORTAŽA 1. april 1999, »Vzemite to (kruh) in si razdelite med seboj. To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin!« N aselje Razbor pod Lisco leži v jugozahodnem delu Vzhodnega Posavske- ga hribovja. Iz Murske Sobote do tja je 150 kilometrov. Peljemo se po cesti ob reki Savinji iz Celja skozi Laško in Ra- deče, nakar zavijemo na cesto, ki pelje proti gori Lisci. Ta je visoka 948 metrov. Med potjo (na nadmorski višini 430 metrov) je Razbor s cerkvijo sv. Janeza Kristnika, zgrajena v 19. stoletju v neogotskem slogu. V razborski župniji, ki sestoji iz desetih zaselkov, v katerih živi 560 ljudi, je leto in pol župnik p. Karel Gržan, ki se ga mnogi spomnite kot vodje doma duhovnosti v prekmurskih Kančevcih in pozneje po njegovem življenju v’samoti v hišici v Globoki pri Raz- križju. V novem kraju in ob novih župljanih uresničuje svoje novo poslanstvo; med drugim tudi z uprizoritvijo Jezusovega trpljenja - pasijonskimi igrami. Kaj je pasijon? Beseda passio je latinska in pomeni trpljenje. »Na Kristusovo mučeniško smrt nas spominja tudi cvet pasijonke oziroma trpljenke. Cvetni deli so znamenja Jezusovega trpljenja, trije vratovi z debelimi brazdami spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bil pribit na križ; plodnica pa ponazarja gobo, namočeno v kis. Pet prašnikov pa je pet ran. Pe- Razborske pasijonske igre Jezusovo trpljenje v živo P. Karel Gržan napisal scenarij in režiral upodobitev Kristusovega trpljenja stični stebriček je pokončni steber križa. Venec, ki je cesto rdeče lisast, je trnova krona. Pet venčnih in pet časnih listov predstavlja deset apostolov (ni pa jih za Juda in Petra). Vitice na listih pa naj bi bili biči,« beremo v Mavrici. V iskanju, kako čim globlje podoživeti Jezusovo trpljenje, so se pojavile 1662. leta na Bavarskem v Nemčiji pasijonske igre. Na umetniški način pa so začeli upodabljali trpljenje Odrešenika tudi drugod, na primer na Tirolskem v Avstriji, pozneje pa še na DAEMORIL Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel.: 062 783 828 PST INJALPl NA OGLED VEČ KOT 100 VOZIL! Finančna rešitev za vsakogar! Kredit z obrestno mero že od TOM + 1 %. Leasing na položnice, do 5 let že z 10 % pologom. ZA PRIDOBITEV POTREBUJETE SAMO OSEBNO IZKAZNICO! Odplačila vaših starih kreditov. Možnost menjave rabljeno za novo. »Oče, prišla je ura. Dokončal sem delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. Razodel sem tvoje ime ljudem. Prosim te, naj bodo eno, kakor si ti, Oče, v meni in za hip nositi Simon iz Cirene. jaz v tebi.« Jezusa pribijejo na križ in ga postavijo med križa dveh razbojnikov. Jezus: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« 3 Hlapec Križanemu poda na sulici gobo, namočeno v kis. območju sedanje Slovenije. Najbolj znan je bil škofjeloški pasijon, ki so ga uprizorili (po 200 letih) spet letos. Gre za velik spektakel na prostem. V Razboru pod Liscu, kjer deluje naš pater Karel Gržan, so v letošnjem predvelikonočnem času v tamkajšnji cerkvi upodobili Kristusovo trpljenje. Vse, razen križevega pota, se je dogajalo na odru v prezbiteriju. Več kot 80 amaterskih igralcev z območja razborske župnije je zelo prepričljivo uprizorilo Jezusov prihod v Jeruzalem (razigranost, veselje), zadnjo večerjo (umivanje nog, lomljenje kruha, dvig čaše z vinom), dogodek na Oljski gori (Judov poljub, Petrova zatajitev), spraševanje Velikega duhovnika, ali je on (Kristus) mesija (Jezus: Ti sam si rekel!), sojenje latom (ljudje pa kričijo: »l^ go!«; Veliki duhovnik P&-I va kri za nas in naše otro^ križev pot (Jezusu nadenj vo krono, nosi križ P0^'^ Pade pod njim, se sreča z rjo Marijo, Simon i2^6^ pomaga nositi križ; Veroni1 da Jezusu potni prt), k^11, Razboru so na križ dei3nsl<o PREKAJENI VRAT, B. K. PREKAJENA SUNKA V MREŽI N 939,- sit/ kg 949,-sit 79,90 sit VELIKONOČNI KOLEDAR S ČOKOLADO, 5OG Sir Oliver PENA ZA LASE PANTENE, 1 50ML MOČNA OBSTOJNOST 999,90 sit 108,90.- sit o IM U?J,,CS pampers DRY PLUS BREZALKOHOLNA PIJAČA RIVER 1,5 L BREZALKOHOLNA PIJAČA RIVER 0,33 L 179,90 sit 139,90 sit 174,90 sit o 39,90 sit 799,90 sit ČIPS, KELLY/S SLANI.175 G RIVER -VSI OKUSI ČIPS, KELLY/S, REBRASTI, SLANI 150 G 3 239,90 sit 179,90 sit 159,90 sit 399,90 sit 244,90 o ”'»0 sit 229,90 sit KIA MOTORS n o O 2 ŠAMPON CVET 500 ML BREZA, KOPRIVA CALGONIT TABLATE CITRO 500 G IZPOLNITE KUPON-' VAŠA! EHČALCI CIKLAM, 4 L VANILLY, CLASSIC, FANTASY POSTANITE SREČNEŽ AVTOMOBILA KIA SEPHIA VELIKO ŽREBANJE V MS CENTRU V MURSKI SOBOTI NA VELIKONOČNI PONEDELJEK - 5. APRILA OB 10.00 Če boste postali srečni dobitnik avtomobila in boste na prireditvi, vas čaka še dodatno presenečenje. ^,90 sit ^3 J°V»Hj SARDINE ŠAMPINJONI SARDINE, 125 G REZANI V SLANICI, 400 6 Sit 'e. iu CK Opriva m »O Ji99vM^ m. »nim« in rmstov . . aa...—.................. Cene veljajo do prodaje zalog. 26 VELIKA NOČ 1. april 1999, Občina Murska Sobota Vesele Občina Tišina župan Anton Slavic velikonočne župan Alojz Flegar Občina Beltinci župan Jožef Kavaš praznike vam želijo Občina Gornji Petrovci Občina Grad Občina Črenšovci Občina Odranci Občina Rogašovci župan Franc Šlihthuber župan Anton Tbrnar župan Janko ŽUPaI1 Občina _ Občina Turnišče Občina Kobilje Občina Lendava Obema Hodoš Občina Dobrovnik Obema Cankova Občina Moravske T. župan Štefan Prša župan Jožef Kocet Občina Velika Polana župan Pavel Nemet Občina Kuzmo Občina Šalovci župan Aleksander Abraham s člani občinskega sve župan Viktor Vors|C župan Daniel Kalamar Občina Puconci župan Ludvik Novak župan Jožef Kocon župan Marjan Kardinar župan Franc Cipot župan Ludvik Orban KELLEMES HUSVETIUNNEPEKET KIVANUNK župan Ivan Markoj3 Herbertb / april 1999 VELIKA NOČ Frana Kovačiča 8, 9241 Veržej, tel.: 87471,88260 Q— > ■’ Hanzekovic s poslovalnicami v: - MURSKI SOBOTI - BELTINCIH Specializirana trgovina vodovod - toplovod Metalik Cipot TEŠANOVCI 13a, tel.: 48 226, 48 826 - LENDAVI -G. PETROVCIH -TURNIŠČU -MARIBORU - LJUTOMERU - MALI NEDELJI - VERŽEJU Vsem kupcem, poslovnim partnerjem in drugim želimo blagoslovljene in vesele velikonočne praznike! Do 15. aprila 15 % popusta za peči EUROFIRE. VELIKA IZBIRA PEČI BUDERUS, JUNKERS IN VAILLANT - VODOVODNEGA IN TOPLOVODNEGA MATERIALA - KOPALNIŠKE OPREME - IZDELAVA VISOKOTLAČNIH HIDRAVLIČNIH CEVI - UGODNE CENE KARDANOV IN TUDI POPRAVILA ... MOŽNOST NAKUPA NA 10 ČEKOV BREZ OBRESTI TER BREZPLAČNA DOSTAVA DOMOV. Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike! * Mercator v akciji od 25.3. do 8.4. 99 Vesele velikonočne praznike vam zeli 50let Mecator stara cena 1.773,50 SIT ®. k «i Prekajena šunka in vrat brez kosti -.VC.:vy ^3® vak. pak., Mesnine dežele Kranjske, Ljubljana Mesni hren ” Kamnik 5^234,50 SIT ' c- .'V Ljubka. Dunaja Mercator SVS. trgovina, storitve, d.d..Ptuj, Rogozpišk^ 8; jmllib. ^dd'8; - gostinsko podjetje, d.d., Portorož, Lucija, Obala 144 _________ AVTOWOLF, Skakovci 35 PRI 1/3 POLOGA KIA PRIDE WAG0N KIA CLARUS POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER KLEPARSTVO IN LIČARSTVO, tel.: 40 088, 40 443 KIA PRIDE 1.3i, 64 KM EL. POMIK STEKEL, RADIO EL. POMIK ANTENE ... KIA CLARUS 1.8i 16 V, 116 KM DAL. C. ZAKLEPANJE, EL. STEKLA, S. VOLAN, RDS RADIO, IMITACIJA LESA, KLIMA ŽE ZA 1.899,900 SIT Posojila do 5 let BREZ POLOGA Posojila tudi za zaposlene v tujini in kmetovalce VSEM BRALCEM VESTNIKA, KUPCEM IN DRUGIM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! OPEL^ Avtohiša KOLMANIČ & DOKL o Industrijska ulica 1,9000 Murska Sobota, tel.: 31 645,27 425 Vsem kupcem, strankam, poslovnim partnerjem in drugim želimo blagoslovljene in vesele velikonočne praznike. OPEL^ je pač OPEL^ Trgovin« in lepotilni studio TEKSTIL, samopostrežnica in lepotilni studiov VMSIlclK SERDICI 1d, OBČINA ROGAŠOVCI, TEL./FAKS: (069} 57 056 KARAVAN KOMBI LIMUZINA 5 vrat že od 2.79^.000 SIT že od 2.799.000 SIT 7 j S. O. S. Motors d.o.o. GENERALNI PRODAJALEC IN SERVISER ZA SEVEROVZHODNO SLOVENIJO POOBLAŠČENI PRODAJALCI: S. 0. S. Motors, Lendava, tel.: 74 220 ‘ AVTO STRANJŠAK, G. Radgona, tel.: 61 017‘AVTORAJH, Ljutomer, tel.: 81 560 * S. 0. S & ZIDARIČ, Pušinci pri Ormožu, tel.: (062) 742 240 KUKOIW DRUGIM ŽBUMO BUCOSUtVURHE BOŽIČNE PRAZNIKE! VELIKA IZBIRA MODNE KONFEKCIJE POMLAD - POLETJE '99. MODA ZA OTROKE - otroške trenirke iz bombaža .... že od 1.675 sit - hlače na trapez.......že od 3.260 sit - hlače z naramnicami......že od 2.680 sit MODA ZA ODRASLE - hlače Familyjeans..................3.695 sit - hlače Sexes........................4.345 sit - trenirke.................že od 2.630 sit - ženske jakne.......................6.950 sit - moške jakne (kratka)...............5.940 sit Velika izbira majic polo, srajc, mikic, spodnjega perila, delavskih oblek... Brezplačno takojšnje popravilo pri nas kupljenih izdelkov. Možnost plačila na tri čeke. Med popravilom lahko obiščete tudi oddelek z živili in se prepričate o bogati izbiri. V LEPOTILNEM STUDIU vam ponujamo sončenje v solariju, savno in masažo za vaš lepši videz in boljše počutje. Delovni čas: od ponedeljka do petka..od 7.00 do 18.00 v soboto................od 7.00 do 13.00 v nedeljo...............od 8.00 do 12.00 lepotilni studio vsak dan.od 7.00. do 22.00 NA VELIKONOČNO NEDELJO ZAPRTO! NA VELIKONOČNI PONEDELJEK odprto od 8.00. do 12.00! ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Priporočamo se! 28 DOBRO JE VEDETI 1. april 1999, OVEN Ona: Naj te nikar ne motijo očitki iz okolice, temveč ravnaj tako, kot ti veleva srce. Nekaj, kar je bilo včeraj le še iskra, se počasi, vendar vztrajno razrašča v pravi ljubezenski ognjemet. Bodi pripravljena! On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, potrebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Bolezenski nemir se začne, ko ljubezen med dušo in telesom preide v navado Pomirjevalni čaj d.d. MURSKA SOBOTA BIK Ona: Prisiljena boš, da se postaviš na svoje noge, pa najsi to zadeva zasebno ali poslovno življenje. Lahko bi se reklo, da se boš še kar znašla, seveda brez manjših spodrsljajev ne bo šlo. On: Znašel si se sredi velikega dela, ki mu ne vidiš konca, vendar boš na koncu resnično zadovoljen. Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lahkoto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni denarne pomoči! DVOJČKA Ona: Neka novica te bo izredno presenetila, saj bo obenem prav tako neverjetna kot tudi razburljiva. Družba čaka samo še nate, zato se potrudi in izpelji svoj delež načrta. Nekdo te že dalj časa opazuje. On: Pravzaprav je zadnji čas, da zakrpaš luknje v svojih poslovnih zadevah, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj kaj hitro poruši. Partner ti bo sicer pomagal, vendar se boš moral potruditi tudi sam. RAK Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in pokazala v svoji polni moči. In to ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo drugi povsem zmedeni. Torej pohiti tako v ljubezni kot drugje. On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje nagone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju. LEV Ona: Če boš predolgo odlašala, ti bo nekdo hudo zameril, zato se raje odloči in vzemi tisto, kar ti tako ali tako pripada. Ne pričakuj preveč od prehitro dane obljube, ampak poglej na vse skupaj malo realneje. On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli odtrgati od tvoje fiksne ideje, boš še naprej vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče ti bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse skupaj narobe ... DEVICA Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v družbo in kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav neprijeten. On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov. TEHTNICA Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz preteklosti. Ori: Ker ti je delo pravi užitek, si ne boš privoščil niti najmanjšega počitka, četudi bi ti bil še kako potreben. Takšen način življenja ti sicer zagotavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomisli tudi na kaj drugega. ŠKORPIJON Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar ti zaradi tega ni potrebno izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dosegla, da bo prvi korak storil on. On: Prišel boš v obdobje, ko boš kvasil takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali le gola naivnost. Prevelika odkritost se ti lahko še maščuje, zato raje popazi na svoje besede. STRELEC Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja! On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so ti bile nekoč tudi resnično nedosegljive. KOZOROG Ona: Zadnje čase poslušaš le glas svojega srca, vendar bi ne bilo slabo, če bi vključila tudi svoj razum. Sedaj je pravi čas, da si tudi ti omogočiš vsaj manjši poslovni uspeh, ki bi ti vsekakor le koristil. On: Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje obneslo pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več odgovornosti, zato je najbolje, da se na to tudi pošteno pripraviš. espečnost vznemirja z neuresničeno željo po spancu: premetavate se in obračate na ležišču, da bi zaspali, nočni glasovi pa vas držijo pokonci, ko blodite med dogodki minulega dne, a ne najdete poti k počitku. Brezizhoden položaj. Najbolje je ne zaiti vanj. Začnite s »spalno higieno«. Čim bolj boste budni podnevi, tem krajša bo neprespana noč. Ne dremajte čez dan, drugače boste noč prečuli. Spite manj kot uro pred tretjo popoldne. Hodite spat in vstajajte ob istem času vsak dan, celo ob koncu tedna. Z uravnanim spalnim ritmom se boste bolje počutili. Odpovejte se telesnim vajam vsaj 4 ure pred spanjem. Redna telovadba se priporoča, ker pomaga k dobremu snu, a pomemben je urnik. Lahko vadite zjutraj in zgodaj popoldne. Razvijte spalni obred. Pomembno je dati svojemu telesu namig, da so prišle ure počitka in spanja. Poslušajte sproščujočo glasbo, kakšne četrt ure berite kaj pomirjevalnega, popijte skodeličo brezkofeinskega čaja in naredite nekaj vaj za sprostitev. Svojo posteljo rabite samo za spanje, ne pa za gledanje televizije, urejanje računov, branje in druga opravila, le ljubezen se dovoli kot izjema. Tedaj bo vaše telo vedelo, zakaj je v postelji. Odrecite se kofeinu, nikotinu in alkoholu najmanj 4-6 ur pred spanjem. Kofein in nikotin vplivata na vašo spalno zmožnost. Prvi je v kavi ter nekaterih čajih, brezalkoholnih pijačah in zdravilih, drugi pa v tobaku in nekaterih zdravilih. Alkohol lahko pomaga zaspati na začetku, ker upočasni možgansko dejavnost, a naredi spanje nepopolno. Pred spanjem naj bo obrok lahek. Če je želodec prazen, ne pusti zaspati, prav tako pa ne prepoln. Hrana, ki vsebuje triptofan, nekoliko uspava, zato je včasih zvečer koristno popiti kozarec toplega mleka. Poldrugo uro pred spanjem se okopajte v vroči vodi. Zvišala se bo telesna temperatura, ki vas bo morda zazibala v sen. Prepričajte se, ali je vaša spalnica mirna in udobna. Vroča soba je neudobna, bolje je spati v hladnejši pod toplo odejo. Kogar zgodaj zjutraj nadleguje svetloba, naj spi pri zastrtih oknih, kogar prebuja hrup, pa naj se ga ubrani s primernimi ušesnimi čepi. Če morate ponoči vstati, se ne izpostavljajte močni svetlobi, saj ta poziva vaše možgane k budnosti. nov. Misteriji VODNAR Ona: Ker si si premalo prizadevala, si izgubila nekaj tistega, karti je veliko pomenilo. Toda nikar se ne delaj užaljeno, temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega. On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetne situacije, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim situacijam v prihodnje izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar je to, kar počneš, pretiravanje. RIBI Ona: Tisto, kar se ti rojeva v glavi, bi bilo sicer idealno, a le ob predpostavki, da bo za stvar tudi tvoj partner. To pa bo v tem trenutku bolj težko. Spoznala boš nekoga, ki bi ti v tem prav rad ustregel. On: Nihče ti ne bo pomagal, a to bo le posledica tvojih prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo to ugodno ali ravno nasprotno, pa še v ljubezni se bodo pojavile težave. • Preizkusi: Kako postanemo masoni • Moldavit: Vesoljski kamen zdravja • Ali je gorički Grad ezoterično središče Slovenije? • Zdravilna moč Teslove ploščice • Obstajajo dokazi o angelih in demonih? • Iščemo Nezemljane: sodelujte tudi vi! • Tudi arheologi ne vedo vseh odgovorov Misteriji odlično darilo Če se vam z navedenimi ukrepi ne posreči ukaniti nespečnosti, še vedno lahko sežete po zdravilih, začnite pa s takšnimi, ki ne povzročajo navajenosti. Droga: Navadni hmelj (Humulus lupulus). Goji se le ženska rastlina, v zmernem pasu Evrope, Indije, Kitajske in ZDA, razmnožujejo pa jo nespolno. Uporabni del: Storžki. Raba v prehrani: Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, ki pa za hmelj še niso določene. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih častlin, ga razvršča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmace- vtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: Pripisujejo mu pomirjevalne in uspavalne lastnosti, zunanje pa baktericidne, uničevalne za bakterije. Po tradiciji se rabi notranje proti nespečnosti živčnega izvora ter razdražljivosti in plašnosti, bolečini v živcu, trajni otrde-losti spolnega uda in sindromu vz-dražljivega črevesja, posebno pa še proti vznemirjenosti in glavobolu zaradi živčnosti in slabe prebave. Na zahodnem tržišču se prodaja okrog 70 pomirjevalnih zdravil na osnovi hmelja; v obliki čajne mešanice, kapljic in tablet pa je na voljo tudi pri nas. Odmerek za odrasle: Približno poldrugi deciliter kropa se prelije čez dobro žličko (pol grama) droge, pusti stati 10-15 minut in precedi. Če ni drugače predpisano, Kotiček za starše se skodelica svežega napit«r pije dva do trikrat na dan ter prec spanjem. Novejša dognanja: Hmelj* paj z baldrijanom odpravlja sp* motnje. Pomirjevalno učinkuje* Ibutenol, ki nastane iz grenkih*1' v drogi že med skladiščenjem,® kasneje pa po zaužitju. Skupaj-cikorijo in meto blaži bolečin* kroničnem vnetju žolčnika, * bolezen spremljajo žolčnika* Skupaj z gornikom pa zdravi* no nezmožnost, zadržati ve Grenčine uničujejo 9ranlpoZnJ. bakterije in nekatere glivicp, budijo pa tudi tek in zvečajo ločanje želodčnih sokov. Stranski učinki in strupen Sveže hmeljevo eterično olje m stavina mircen tersmolnis*2 humulon in lupulon s°zniozn'jj vzročiti alergične Prah pa alergijo na dotik-hmeljevi odmerki naj ne bi o1 Peni nrlla^' Prepovedi in opozo'n ga ne bi jemali depresivni ker pomirjevalni učinek pi znake potrtosti. Stopnji . tudi obstoječe zdravljenj® s rjevali in delovanje alko*^, ročajo le o alergiji P°ZL,n stiku s hmeljem. Čezmen1^ med nosečnostjo in priporočljiva zaradi doku”* ga protikrčnega delovanj’® ternico in ker ne obstaja d sledkov o hmeljevi strup^js Lekarniško mnenj* kemično dobro raziskan, 9 značilnost mu dajo smola * , hmeljne kisline. Dokument® v makološka dejavnost » no rabo, zaradi tkov o strupenosti pa bis® bro izogniti čezmerni ra šnejši je skupaj z drugimi JANEZ« MAG. m Dojenje je najboljša dota otro^ ojenje je nevidna popkovina, ki po rojstvu znova poveže mamo in otroka. Mamino mleko je najbolj zdra- va, idealna, neponovljiva hrana, ki je ni mogoče nadomestiti z ničemer drugim. Je edina hrana, ki zagotavlja pravilno rast in razvoj telesa ter možganov človeškega otročička. Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Unicefa (United Nations International Chil-drens Emergency Fund) je, da naj se otroci dojijo do drugega leta starosti oziroma dlje, če doječi par to želi. Minimalno pa naj bi se otroci dojili do enega leta, izključno (brez dodatkov) pa do sredine prvega leta. To priporočilo velja tudi za naše otroke, ki so v povprečju dojeni le borih pet mesecev. Dojenje ni samo najbolj preprost in idealen način prehrane dojenčka, temveč najbolj prisrčna in osrečujoča oblika skrbi za otroka. Med dojenjem nastane in se poglablja vez med materjo in otrokom, ki bistveno vpliva na njune kasnejše medsebojne odnose. Prijetni občutki, ki so dolgotrajni in ponavljajoči, in takšen stik z materjo pa ustvarjajo zaupanje v druge ljudi in kasnejšo sproščenost v stikih z njimi. Hranjenje pri prsih spremlja govorica dotika, ritma, vonja, okusa in telesnega objema. Z materinim mlekom otrok pije ljubezen ter izkušnjo zaupanja in nezaupanja. Med hranjenjem je aktiven, se mora dobro prijeti, sesati in požirati. Nauči se, da mora vložiti lasten napor, da zadovolji svoje potrebe, kar je zelo potrebno za socialni razvoj. Materino mleko ima poleg hranilne vrednosti še druge prednosti: - specifična biokemijska sestava, - optimalna prebavljivost, - protiinfekcijska zaščita, - preventiva alergij, - psihološka povezava otroka in matere, - najcenejša prehrana. Pomembne so še prednosti dojenja za mater, kot npr. hitrejša izguba maščobnih rezerv iz nosečnosti, kontraceptivne prednosti, hitrejša povrnitev maternice v prvotno velikost. Nekateri strokovnjaki pa ugo- avljajo manjšo incideno^ff Prsih, vratu maternice in $ ženskah, ki so dojile- _ Dojenje ni le brezplacr’ ^a naložba v zdravje wh otrok, ki nam jo široko Manja narava. Nekaj korakov za uspe tek dojenja: ' Prvi pogoj takoj po P°r0 kasneje 1 uro po poroda ' 24-urno skupno bivani8’ ■dojenje8-do l2-kratv^ ■ nobenih stekleničk,cuC ■ udobna namestitev * ■ Pravilno postavljanje d°‘ flje v ■ dobro sesanje in P° ienčka, „ > ■ vztrajnost in potrpe^ - Pomoč izkušene bablC za zdravje in dobro počutje 1. april 1999 DOBRO JE VEDETI 29 Vlasta Temlin, direktorica davčnega urada v Murski Soboti, 0 davku na dodano vrednost pri kmetih 0 svetu delavcev Uveljavljanje Pavšalnega nadomestila p3všalno nadomestilo znaša 4 odstotke I 'an' Je državni zbor sprejel Zakon o davku na doda-*"ločVredn°St' k' se bo uP°rabljal od 1. julija letos. Zakon do-sno (Sarna’ dai® davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjer koli neodvi-kko ne k°St°in°) opravlja dejavnost. Davek na dodano vrednost r®Produk °bSe'tud' kmetov, saj ga bodo morali plačati ob nakupu Pa bodo i1 h 9a materiala, opreme in strojev, ob prodaji pridelkov ^etovse h ° nadomestilo za plačani davek. Večina stila in Se -0 verJetno odločila za uveljavljanje pavšalnega nadome-^°)pa ne bo treba registrirati, nekateri (teh je v Sloveniji Vlasto k ,bodo morali tudi registrirati. O tem smo se pogovarjali v VLAsta t’ direktorico davčnega urada v Murski Soboti. VLASTA t ekt( ^avku na h ^LIN: Po Zakonu ^etje k: n °dano vrednost imajo ^anci za Postanei° davčni za-,aV6k na dodano vred-s'rski 98 ie bil njihov kata-^O-Oont0^ manjši od olariev), pravico do 9aclavkan nadorT1estila vstopne-■ ^etjs^°danovrednost. \ana73*0 pravico do pav-?^eod k Omesfila v višini 4 od-ob d0’ Sk2r ^ 'n 9°2dnih Pridel-X?Sklh in 9°zdnih stori-^ba,,ZU tat dejavnosti in se xeZanCem plačila davka h3 nadomesti- &Prid°bijo r|PnZna’ Če predhod-Za h °vo|ienie davčnega ^r°siio °V°^enie lahko kmet-rok i ko'' 'n niso ve-» ■ marec 1999 tanter* m°rajo izpo1' lfi°Pavšainalahk0 UVe’ Saln° nadomesti- °seba MUN: Za kmeta predstavnik go-nilsko ds Pravl^a kmetijsko davJ^H08*’za katero jo^kem d . °d dohodka po kmetiiskih in %ad5°° oooto etu niso pre' ^H^odka ° ar,ev katastr-f>apr °a dodan?S° Zavezanci za m Obiz Pav®a'ne9a 9edezaht Zp°lnjevanju Zabevane površine zemljišča po katastrskih kulturah (to določa priloga A Pravilnika o izvajanju zakona o DDV). Kot površina zemljišč v uporabi se upošteva površina zemljišč, ki so v lasti ali zakupu po evidencah zemljiškega katastra in ki so podlaga pri odmeri davka od katastrskega dohodka članov gospodinjstva. Za uveljavljanje pavšalnega nadomestila bo moral kmet voditi predpisane evidence na osnovi izdanih ali prejetih računov. Kdo lahko vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za pavšalno nadomestilo in kje lahko to stori? VLASTA TEMLIN: Vlogo za pridobitev dovoljenja za pavšalno nadomestilo lahko vloži le en član gospodinjstva kot njegov predstavnik. Obrazec vlog pripravlja Davčna uprava Republike Slovenije in bo na voljo na izpostavah in davčnem uradu, priložena pa mu bodo tudi navodila s pojasnili. Izpolnjene vloge bodo kmetje lahko poslali po pošti ali prinesli osebno na davčni urad ali izpostavo. Vlogo za uveljavljanje pavšalnega nadomestila lahko kmet vloži kadar koli, saj zanj 31. marec 1999 ne velja kot rok registracije. Kaj morajo storiti kmetje, ki so v letu 1998 presegli katastrski dohodek 1.500.000 tolarjev ali se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo? VLASTATEMLIN: Kmetom, ki so presegli katastrski dohodek 1.500.000 tolarjev, vlog za registracijo ni potrebno vlagati, saj jih bo davčni urad registriral po uradni dolžnosti. Če pa se kmet ukvarja tudi z dopolnilno dejavnostjo in je z njo v letu 1998 presegel promet 5.000.000 tolarjev, je moral najkasneje do 31, marca 1999 predložiti davčnemu uradu oziroma izpostavi prijavo za registracijo. Glede na vse navedeno bodo kmetje pri davku na dodano vrednost registrirani na štiri načine. Tiste, ki presegajo 1.500.000 tolarjev katastrskega dohodka, bo DURS registriral po uradni dolžnosti. Kmetje, ki opravljajo dopolnilno dejavnost in presegajo 5.000.000 tolarjev prometa, so se morali registrirati do 31. marca. Tisti, ki ne dosegajo 5.000.000 tolarjev iz dejavnosti ali 1.500.000 tolarjev KD, se lahko vključijo prostovoljno, v četrti skupni pa so kmetje, ki izpolnjujejo podatke za pridobitev dovoljenja za pavšalno nadomestilo. Kako komuniciramo? posobnost učinkovitega komuniciranja z ljudmi postaja na vseh področjih življenja vse pomembnejša. Odnosi med ljudmi postajajo vse bolj zapleteni in raznoliki. Vedno več ljudi v sodobnem svetu trpi zaradi občutka izoliranosti in osam- ljenosti, saj komunikacijske spretnosti zahtevajo nenehno učenje in prilagajanje. Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo odajali 35 rabljenih avto- Golf j,, mobilov, prodali pa so le tri, kilomet Lad etn'k 1979), prevoženih 134.000 kilometrov, za Zg -|2$amaro 1,3, letnik 1988, prevoženih 114.000 ^arhk^ZToon?:000 $IT in Jugo Koral 45, letnik 1991, kilometrov, za 150.000 SIT. Letnik _1995 Prev, km 74.000 Cena 450.000 SIT _1990 80.000 260.000 SIT —1593 45.000 480.000 SIT _J_996 60.000 2.450.000 SIT -J985 134.000 560.000 SIT -J994 62.500 600.000 SIT -1990 145.000 690.000 SIT Raven naše komunikacije je predvsem rezultat izkušenj v zgodnjem otroštvu, ko smo si na osnovi tesnih čustvenih odnosov z najbližjimi osebami zasnovali osnovne matrice, na osnovi katerih dograjujemo svojo spretnost sporazumevanja vsak na svoj način. Za izboljšavo komunikacije ni nikoli prepozno, če to le želimo in smo se pripravljeni učiti. Neučinkovite vzorce je potrebno zamenjati z novimi, učinkovitejšimi. To zahteva precej napora in vztrajnosti, posebno če so naši vzorci že močno utrjeni. Zadovoljstvo, ki ga doživljamo po op-ravljenerti delu, pa nas bogati v vsakdanjih stikih z drugimi ljudmi. Šele takrat spoznamo, da je bilo vredno vložiti energijo. Izboljšavo v spretnosti komuniciranja lahko odrasli dosežemo prek izkustvenega učenja v posebnih skupinah. To je posebno pomembno za ljudi, ki opravljajo poklice, kjer je komunikacija zelo pomemben sestavni del, npr. poklici v zdravstvu, šolstvu, za ljudi na vodstvenih položajih ipd. Nekomunicirati je nemogoče; karkoli storimo v odnosu do drugega človeka, mu s tem nekaj sporočimo. Ne smemo pozabiti, da naša komunikacija nikakor ni samo verbalna (besedna), ampak tudi neverbalna (nebesedna). O neverbalni komunikaciji bo več govora v nadaljevanju. Zaradi tega težko najdemo poklic, kjer se od človeka ne zahteva vsaj minimum spretnosti sporazumevanja z drugimi ljudmi. Medosebna komunikacija Sporazumevanje med ljudmi je v najširšem obsegu vsako verbalno ali neverbalno vedenje, ki ga zazna neka druga oseba. Bolj specifično lahko komunikacijo opredelimo kot sporočilo, ki ga pošiljatelj pošlje prejemniku(om) z zavestno namero, da bi vplival na prejemnikovo vedenje. Namen komunikacije je torej na neki način vplivati na drugo osebo, jo »spremeniti«. Medosebna komunikacija je proces, v katerem vsi udeleženci sprejemajo, novo • Kako naj ženska sama otipa dojke • Tema: Znebimo se bremena depresije • Rolanje: zaščitna oprema je nujna! • 10 korakov do zdrave prehrane • Kako preživeti veliko Izgubo • Hoja: Izberimo ustrezno palico • Teža: Hujšati se ne da sede! najboljše darilo S vet delavcev se po zakonu lahko oblikuje, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico. V družbi, v kateri je zaposlenih le do 20 delavcev z aktivno volilno pravico, delavci sodelujejo pri upravljanju prek delavskega zaupnika. Aktivno volilno pravico imajo delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma najmanj pet mesecev. Direktor, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter prokuristi družbe nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Prav tako nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev družinski člarti vodilnih oseb. Zanimivo je, da državljanstvo Republike Slovenije ni pogoj za aktivno volilno pravico. To pravico imajo namreč tudi tujci, če je njihovo delovno razmerje sklenjeno po zakonu o zaposlovanju tujcev. Za pridobitev aktivne volilne pravice tudi ni potrebna polnoletnost (starost 18 let), kot velja za politične volitve. Ker je pogoj za sklenitev delovnega razmerja 15 let starosti, imajo aktivno volilno pravico torej vsi delavci, ki so stari več kot 15 let in pol, v novoustanovljenih družbah pa vsi delavci, ki so stari več kot 15 let. Sicer pa so v svet delavcev lahko izvoljeni vsi delavci, ki imajo aktivno volilno pravico in so zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj najmanj 12 mesecev. Če je družba na novo ustanovljena in delavci še niso zaposleni nepretrgoma 6 oz. 12 mesecev, imajo aktivno in pasivno volilno pravico vsi delavci, ki so se v družbi zaposlili, ne glede na dobo zaposlitve. Nepretrgana 6- oziroma 12-me-sečna zaposlitev pomeni, da v tem času ni bilo prenehanja delovnega razmerja. Zato se te pravice ne nanašajo na delavce, ki so npr. večkrat sklenili delovno razmerje v isti družbi za določen čas. Če so delavcem v družbi pravice iz delovnega razmerja mirovale (npr. neplačana odsotnost z dela, služenje vojaškega roka in podobno), velja za nepretrgano zaposlitev, vendar se čas mirovanja pravic ne všteva v skupno zaposlitev. Različne odsotnosti z dela na podlagi zakona ali kolektivnih pogodb (npr. porodniški dopust, bolezenska odsotnost itd.) ne vplivajo na nepretrganost delovnega razmerja. Zakon določa tudi sestavo oziroma število sveta delavcev. V družbi z do 50 zaposlenimi je svet delavcev sestavljen iz treh članov; pri nad 50 do 100 zaposlenih ima svet delavcev 5 članov; v družbi z več kot 100 in do 200 delavcev ima svet delavcev 7 članov, v družbi z več kot 200 in do 400 delavcev ima svet delavcev 9 članov; v družbi z več kot 400 in do 600 delavcev ima svet delavcev 11 članov; v družbi, kjer je zaposlenih med 600 in 1000 delavcev, pa šteje svet delavcev kar 13 članov. Če je v družbi zaposlenih več kot 1000 delavcev, se število članov sveta delavcev poveča za 2 člana na vsakih dodatnih 1000 delavcev. PRIPRAVIL MILAN JERŠEi pošiljajo in interpretirajo sporočila oziroma znake, ki so nosilci določenega pomena. Vse to se pogosto dogaja istočasno. Sporočilo je katerikoli verbalni ali neverbalni simbol ali znak, ki ga ena oseba prenese na drugo. Način prenašanja sporočila, na primer glas (govor, zvok), kretnja, mimika obraza, pisana beseda, grafični prikaz ipd., imenujemo kanal. Proces komunikacije najlaže ponazorimo s preprostim modelom: 1. Namere, misli in čustva navedejo pošiljatelja, da pošlje sporočilo. 2. Pošiljatelj vkodira sporočilo; tj. prevede svoje namene, misli in čustva v sporočilo, ki je primerno za prejemnika. 3. Pošiljatelj pošlje sporočilo prejemniku. 4. Sporočilo se prenaša po kanalu; to je način prenosa sporočila. 5. Prejemnik dekodira sporočilo; interpretira njegov pomen. 6. Interpretaciji sporočila sledi notranji odziv prejemnika. 7. V vsaki od navedenih faz obstaja možnost, da se pojavi določeni šum. To je vsak element, ki moti proces komunikacije; na primer predsodki, neustreznost izražanja, negativne predhodne izkušnje, drugi zvoki iz okolja, užaljenost, čustvena labilnost, nerodno izražanje, nezaupanje, notranji monolog ... Učinkovita in neučinkovita komunikacija Učinkovita komunikacija je tista, pri kateri prejemnik interpretira sporočilo pošiljatelja tako, kot je leta nameraval. Pogosto se zgodi, da komunikacija ni najbolj učinkovita. Vzrok za to ponavadi ni pomanjkanje verbalnih spretnosti, ampak šum (motnja) emocionalnega ali socialnega značaja. Na primer druge osebe sploh ne poslušamo ali pa se ukvarjamo z lastnimi mislimi, lahko pa le komaj čakamo, kdaj bomo povedali svoje. Takšni ljudje so med poslušanjem drugega silno nemirni in se komaj zadržujejo, da ne vskočijo v besedo. Lahko smo tudi pod tako močnim vplivom pričakovanj, da napačno interpretiramo, kar smo slišali. Zato lahko slišimo le »negativno« zaradi predhodnih negativnih izkušenj. Lahko podamo nerazumljiv splet besed, uporabljamo pretežke besede ali tujke. Motnjam v komuniciranju se ne moremo izogniti, lahko jih le sproti razčiščujemo. R. KERČMAR, DIPL. PSIH.i VESTNIKOV AK »OO 12. junij za zdravje in dobro počutje 30 1. april 1999, DOLOČITEV SLOVENSKI POTOMCI "MALA SKLADATELJ ISTEGA OPERA" (LAT.) VEDENJE HOTEN (DENIS) PREDNIKA ODNOS HAJDINJAK BIVŠI ITALIJANSKI PREMIER AMERIŠKI ROCK GLASBENIK AM.MIKRO- KMEČKO ORODJE DEN.ENOTA DRSALNICA V JAR PREGOVOR HRANA PRIPADNIK KIRURŠKA PRIIMEK KITAJCEV TERITO- BOGINJE IGLA RIAL NE GL.MESTO SORTA VESTNIK PRENOVITEV SALEM ATENE JABOLK OBRAMBE OČE ITALIJANSKA OSEBNI ŠTEVILO VERLAINE LUKA ZAIMEK MAJHNA ANONIMEN NEZNANKA KRAVA PISEC GRBO- SLOVEČ OKRASNA POSODOVKA (ROBERT) BITJA V2UPANA GERMANSKI OREL ZDRAV- LJENJE GOVORNIH MOTENJ ALKOHOL, KI NASTANE RONALD PRI VRENJU REAGAN LANTAN NAPRAVA PEVEC NIKOM AM.IGRALKA WEST POSLOVNI CELICA ŽIVEGA (MAURICE, BOLERO) ZA POLTON ZVIŠANE NEKDANJA NEMŠKA SMUČARKA Z DVEMA NIČLAMA AM .ZVEZNA DRŽAVA, EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA PEKOČA ZAČIMBA NAD ŠTEDIL- RAZKROJ DUŠEVNOSTI BIOLOG, NOBELOVEC PLEZALNI PRIPOMOČEK PESNIK ŽUPANČIČ MADŽARSKO I ŽENSKO AVTOR: ŠTEFAN IVAN GERENČER MATEMATIČNA ALPIhlSTl-ČNI EPPLE ZAČETNA GRENAK JUŽNI SADEŽ AM.REŽISER ZA PRIGAN- SISTEM PREGA- IGRALEC NJAVICA LITERARNA KITAJSKA ZVRST TISKOVNA DENARNA AGENCIJA ENOTA Deset idej za dober dan Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke us. 3.1999) SLOVENSKI SRBSKO MOŠKO IME izbrizg SEMENA DOBRO- JAVOR LEPO VERGILOV EP IZRAELSKI VREDNOSTI PESNIK PAUL PRIPRAVA JANJE ŽIVINE FILOZOF (caM- MAMA (LJUBK.) TROS ROMAN BLYTH SKUP.LJUDI, GLEDE NA BARVO KOŽE NUŠA TOME STAROGRŠKI POTUJOČI PREROK OKROGEL SKANDIN. DROBIŽ IT.IGRALKA MIRANDA JANKO ROPRET ANG.IGRALEC GUINNESS UM.RAZPRA- VLJANJA UČENČEV PISMENI IZDELEK SUMNIČENJE ŽELATINA NOS.PARTIZ. SPOMENICE MOČNATA JED ŽGANJE IZ TEDENSKI ČASOPIS BRIN.JAGOD KRUH AVTOMOTO DRUŠTVO IZ ALG HRV.OTOČJE OB ISTRI HARRY PORTER ZENSKA, KI KOGA HRANI GL.MESTO JEMNA VINO IZ GO- RIŠKIH BRD MALAKI PALICA ZA ČIŠČENJE JAKA AVŠIČ OŽINA NA PLUGA TIT TURNŠEK ETBIN KRISTAN FR.PISATELJ (ALBERT) OČIŠČ.PRED MOLITVIJO KREK UROŠ ZALIV NA SEV.CIPRA (MORO*PUH) bela KOV’** CANKARJEVA DRAMA ZMAGA PRI ŠAHU SLOVENSKA ZNAK ZA MNOŽENJE IT. IGRALKA MASSARI GLASBENA USPEŠNICA NATAŠA JUHNOV 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Draga Korošec, Vaupotičevo 2, 9250 Gornja Radgona 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Kristina Kološa, Juša Kramarja 18, 9000 Murska Sobota 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Darinka Vogrinčič, Sv. Jurij 85, 9262 Rogašovci Sara Sršen, Stročja vas 8, 9240 Ljutomer Marija Horvat, VI. Nazorja 4, 9220 Lendava Marica Trojer, Podbrdo 13, 5243 Podbrdo Anton Durič, Gerlinci 2, 9261 Cankova Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 9. aprila 1999. Ime in priimek: Naslov:________ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 18. 3.1999: TANJA STARIČ, URAVNILOVKA, LIT, KRAMAR, PETKA, KOČAR, MILAN, BAR, VIC, ORKA, EMI, IVO SVETINA, PRASKA, AGORA, ESTETIZEM, RENTA, MIKE BURTON, TIPA, VANEČA, ANATEMA, SADAT, IKOR, SENJ, ACI, URBAN, Ll, LT, CAIN, AM, HRIBERNIK, IAS, IMAM, IDEALIZEM, OST, SVAK, OČALAR, NIN, ŽAN, LE, TNALO-VINA, SAJE, KIRASIR, NOLAN, TIPANJE, RECIDIVA, ISERE, ELITIS, RUMENI PAS, KT, AK, VAL, KA, OMA, O HARA 1. Vrzite stran budilko Če jo potrebujete, to pomeni, da imate premalo spanca. Preden so iznašli žarnico, so ljudje spali povprečno deset ur. Zdaj se zdi že sedem ur pravo razkošje. Osemurni spanec šele zagotavlja pomlajevanje telesa in krepitev miselnega procesa. Če res morate uporabiti budilko, jo nastavite na 15*do 30 minut prej, preden morate vstati. 2. Pretegnite se Pomagajte si pri prebujanju: preden vstanete, sedite na rob postelje in si pretegnite hrbtenico, tako da z glavo in rokami mlahavo zanihate proti tlem. 3. V kadi imejte miniaturno savno Temperaturo spreminjajte z vroče na hladno. Tako pospešite presnovo in pretok krvi. 4. Vzemite si čas za zajtrk Zajtrk je vir energije, ki zviša raven glukoze v krvi v možganih. 5. Grizljajte z glavo Upirajte se želji po sladkarijah. Sredi dopoldneva je najboljše jabolko: dalo vam bo energijo, pošteno mletje hrane tudi sprošča napetost. Predelani sladkor v slaščicah sicer začasno da energijo, pozneje pa vas še upočasni. 6. Zastavite si kratkoročni cilj Zapišite si neko opravilo, ki vam leži na sto da bi si napravili pravi seznam. Očistit® pišite pismo, ki bi ga morali že zdavnaj. zapadle položnice. Presenečeni boste, zbistri glavo. 7. Privoščite sl kaj Kupite si rože. Zmanjšujejo napetost gativno energijo, dvigujejo razpoloženje spomin. Ali pa se povabite na kosilo: in si naročite, kar si najbolj želite. Pojejte P ostanek si dajte spraviti za naslednji dan' 8. Prižgite glasbo n end0^ Prava melodija lahko poveča ra^6® zmanjšuje bolečino in zagotavlja dobro P 9. Ugasnite televizor Ljudje, ki se osredotočajo na PaSI doK^ kot je gledanje televizije, so najmanj sr® najnovejše raziskave. 10. Pripravite sl kopel „ n po^ Vroča ali topla voda ustvarja blaži učinek, dodatek sivkinega olja pomaga g stresa, nervoze, glavobola in pri težav ^8^° pko brisanje z brisačo po kopeli P°SP krvi. PRIPRAVIL ca LU iMORBUdE IH DOSTI OAH LU cc STV^St Sl SlCOVENp .JE TO W IZ6LED4 KOTNIK WL. v PAJA WI/12ITKI PA VE»R. VIKTORJI '98 31 11- april 1999 Samo nekaterim je dano občutiti blaženost zmage plTT ■—---——_______________________ podelitev Viktorjev največja medijska prireditev pri nas I ios/ S* *e ne °^'eda nekaj milijonov ljudi kot podelitev nekarje?kliubtemu pa vezani° vesoljna Slovenija. In kar "Maji S'na vse kriplje prizadeva, da bi prišli do vstop-p°l°žljivih ?6?spe' Letos pa so na žalost mnogih število razšli v Linh S.°^kov ®e zmanjšali ter podelitev iz Gallusove prene-^storinr °V0 dvorano- Ampak Vestnik si vedno pribori svoj ska smet S& °dpravil *ia> kjer se dogaja blišč in se zgodi sloven-ana’ pravi družabni happening. ^dtrinok n'Uspeb ie ze’ Priti Še’ dobib kipec pa Posebno 7?!posebnega, še Otrpno ? 'Ste' k'že nekaj let Samo u; arrian čakajo nanje. Iikokrat ^torjev in samo to-M. Rg? abko občuti blaže-^rin7?anoza naJboljše in % °do nikoli prišli na lahko zado-»Dn S SV°i° dvajsetčlan-%ne a?Hddai° Odkfop od Ml t ,demije Viktor prejel n^ojegg^'®3 ^°lk jepredle ki ? Zazabavno oddajo ^onr?- dl P'la zabavnejša ln Zooma. Mišika pa sbeni izvajalec pa je Adi Smolar, v novih kategorijah za najboljšo domačo in tujo nadaljevanko pa sta kraljevali Naša krajevna skupnost in Esmeralda. Predvaja izgubljene bitke Absolutna zmagovalka je spet RTV Slovenija, ki je prejela največ bleščečih kipcev, kanal A dva, najbolj pa se bodo morali zamisliti pri POP tv, ki je ponovno pogorela na celi črti. Dobili so samo kipec za najboljšo tujo nadaljevanko, torej nobenega za svoje delo. Esmeralda pa je po- jn i Potoliko let rh ^6neC' Saš° se bo moral zamisliti, kaj se je zgodilo, 1 konstantnega pobiranje Viktorjev ostal brez njega. na Sl ^^Zijsko p0pularn°- iaVl1 kar z dve~ ^j??^ še Mi?’ stem da sta \?,0|cevani anikati govori- ^n^^hosti0 Jji^Udno '^el- nikoli A. ' """'»^osti Aii j se ■ Si ■ narji in.nar Jurij Gu-st?°rije je9st)- Poj.Ie redko-W kuifra'JV6se|jivVlte|jte ka' Vikt °’ ^'uistr-Pa Za po~ Prejela sSte^hja $Spreme- stala njihova zaščitna znamka. Kako zanimivo, med domače nadaljevanke sta se uvrstili kar dve, ki sta stari že več desetletij (tudi Cvetje v jeseni). Ni kaj, dobre stvari z leti ne zastarajo. Morda se bodo na POP tv morali odločiti, ali se jim splača predvajati svoje izgubljene bitke. Prav tako, kot so zanimivi nominiranci, so morda še posebno zanimivi tudi napovedovalci in podeljevalci Viktorjev, vsi ljudi s samega vrha dogajanj. Športniki, glasbeniki, novinarji, igralci in sploh tisti, ki izstopajo. Tudi voditelja Bojan Emeršič in Miša Novak nista ostala neopažena, bolj v pozitivnem smislu, čeprav se Ampak ponosno so ga vsi držali in prav gotovo bo stal v njihovem stanovanju kot molitveni oltar. Nekdo je opazil njihovo delo, čeprav razlogov, zakaj je kdo dobil Viktorja in zakaj se je nekomu izmuznil, ne bomo nikoli vedeli. Morda bi bila preveč očitna formula, kako prepričati osemindvaj-setčlansko strokovno komisijo, ki podeljuje pri akademiji Viktor. Zabava se je po dveurnem programu v prenovljeni elektrarni na Kotnikovi nadaljevala do poznih jutranjih ur. Do izraza pride tudi blišč in glamur te prireditve, dam v toaletah, moških v smokingih in dobi ob kozarcih šampanjca svojo resnično podobo. Morda je bolje, da se ne ve, kaj vse se tam dogaja. Ampak samo to, nič ni drugače kot na zabavah navadnih ljudi. A. NANA RITURER RODEž Foto.: NJ ■ Zmagoviti štirje: Manica Janežič, Jurij Gustinčič, Miša Molk in Vita Mavrič. Njim se je tisti večer lahko smejalo. »Glasno gučte, glasno gučte, mogoče se še keri Prekmurec najde!« Prekmurci s(m)o vedno zraven. Vlado Kreslin, Feri Lainšček z ženo in hčerko ter Peter Kuhar. negativne kritike vedno najdejo in so lahko izustljive. Za druge čokoladni Viktorji Samo rjekateri so dobili prave Viktorje, vsi drugi pa se bodo morali zadovoljiti kar s čokoladnimi Viktorji, ki so jih delili nekaj dni prej. Nekateri so si oddahnili, da je minilo in da so vendarle uspeli speljati zahtevno prireditev, o ka- teri se veliko govori in veliko piše, prireditev, kjer so mnogi razočarani in bi vse skupaj radi čim prej pozabili, drugi, v manjšini, pa so prav s tem kipcem dobili večji polet za svoje delo. Čeprav so vsi vztrajali in trdili, da oni ne delajo za ta kipec, saj ne, da bi, kje pa. Pravijo, da sta mož in žena, Oriana in Boris Cavazza, prihodnja igralca Cvetja v jeseni. Zlobneži vse opazijo. Dober uvod v večerno dogajanje. Rade Šerbedija s hčerko? A, kje pa, s prijateljico, prijateljico ... 32 O TEM IN ONEM 1. april 1999, Bratje redovniki in sestre redovnice VIZ Veržej Uboštvo, čistost in pokorščina Katere moške in ženske redovne ustanove so na Slovenskem in kako živijo sestre križniškega reda v Ljutomeru? edovni red v Katoliški cerkvi: Od papeža posebej potrjena družba mož ali žena, ki žive po redovnem pra- vilu, da bi dosegli versko-nrav-no popolnost. Redovna zaobljuba obsega: obljubo uboštva, čistosti in pokorščine. Živijo ločeno po spolih v samostanih in nosijo za posamezni red značilno redovno obleko. Vrhovni predstojnik reda je general, nad samostani ene province (pokrajine) je provincial(ka), nad posameznim samostanom pa opat(inja). Redovne skupnosti na Slovenskem V knjižici To je rod tistih, ki iščejo Boga je zapisano, da imamo v Sloveniji te-le moške redovne ustanove: benediktinci, cistercijani, dominikanci, družba Jezusova -jezuiti, frančiškani, kapucini, kartu-zijani, klaretinci, križniki, lazaristi -misijonska družba, minoriti in salezijanci. Številčnejše pa so ženske redovne ustanove: frančiškanke brezmadežnega spočetja, frančiškanke Marijine misijonarke, hčere krščanske ljubezni, hčere Marije Pomočnice, karmeličanke, klarise, ma-gdalenke, Marijine sestre čudodelne svetinje, misijonarke ljubezni, sestre križniškega reda, šolske sestre de Notre Dame, šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, uršu-linke, usmiljene sestre Sv. križa, usmiljenke sv. Vincencija Pavelske-ga. Imamo pa tudi tako imenovane svetne ustanove: don Boskove prostovoljke, družina Kristusa Odrešenika in mala Frančiškova družina. »Današnji človek ne verjame teorijam in lepim besedam. Prevečkrat so se izkazale za lažne. Nagovori ga pričevanje, dosledno in pošteno življenje po evangeliju. To doživlja in čuti tudi papež Janez Pavel II. V ljubljanski stolnici je na srečanju z duhovniki, redovnicami in redovniki poudaril, da današnja družba od Boga posvečenih ljudi pričakuje nenehno duhovno pomoč in dosledno evangelijsko pričevanje. ' Vsak kristjan je po krstu poklican k pričevanju. Različni so načini v različnih poklicih in ustanovah ... Od vsega začetka so bili ljudje, ki so sprejeli to vabilo in šli za Kristusom. Vsak na svoj, njemu lastni način. Tako so eni živeli samotarsko življenje, drugi v sklopu kake redovne skupnosti. V Cerkvi je zrasla čudovita različnost redovnih družb. Tudi v zgodovini Cerkve na Slovenskem opažamo bogate sadove, ki jih je prispevalo delovanje različnih redov na področju širjenja in rasti vere, na kulturnem in gospodarskem področju, predvsem pa v vzgoji in seveda karitativni dejavnosti ...«je med drugim zapisal pater Lojze Cvikl, sicer predsednik Zveze višjih redovnih predstojnikov in predstojnic Slovenije. Kdo pa so križniki? V različnih redovnih skupnostih so tudi ljudje iz Prlekije in Prekmurja ter Slovenskih goric. Morda so nam nekoliko bolj znani moški redi: salezijanci, frančiškani in kapucini ter križniki, saj upravljajo nekatere župnije. Izmed ženskih redovnih skupnosti pa v svetu ob Muri morda bolj izstopajo članice reda hčere Marije Pomočnice, saj opravljajo katehezo in vodijo otroški vrtec v Murski Soboti. Kaj pa sestre križniškega reda, ki imaio svoi nrnvincialat na Ptuiu. v Skupina križniških sester iz Ljutomera. Ljutomeru pa redovno hišo? Premalo jih poznamo, čeprav so svoj-- čas opravljale velika človekoljubna dela. Križniki (moški red) in sestre križniškega reda (ženski red) spadajo v viteške redove, ki so bili ustanovljeni med križarskimi vojnami (pred 800 leti) za varstvo romarjev v Sveti deželi (Palestina), za nego ranjencev in za boj proti nekristjanom. Njegovi člani so bili bratje, duhovniki, sestre in vitezi, ki so pripadali hospitalu jeruzalemske Matere Božje. Po načelu pomagati in zdraviti so se ravnali pozneje tudi v Evropi, a je ščasoma ženska veja križniškega reda propadla. Ponovno jo je oživil in dal močne duhovne temelje svetniški ustanovitelj pater Peter Rigler, rojen 1796. leta v Italiji, ki je postal duhovnik 1818. leta. Zaradi svoje izredne nadarjenosti je deloval kot profesor na teološki fakulteti, bil je dober pridigar, iskan spovednik in duhovni voditelj. »V 46. letu ga je Gospod poklical v skupnost bratov križniškega reda z namenom, da bi postal voditelj križniškim sestram. To nalogo je po slovesnih zaobljubah z veseljem sprejel. Svoje nagovore in duhovne nasvete za sestre je črpal iz vsakodnevne enourne meditacije ob božji besedi. Vedno je poudarjal telesno povezavo med pokorščino in Iju-beznijo:Veselje, ponižnost, preprostost in ljubezen naj bodo temeljne drže sester! Na njegovem grobu na severnem Tirolskem se dogajajo mnoga uslišanja in je svetniški kandidat.« Sestra križniškega reda Jožefa s Ptuja je povedala', da so prišle te sestre v Slovenijo 1899. leta. Delovale so (med drugim) v ormoški (sedaj psihiatrični) bolnišnici, kjer je menda še zdaj napis: Trpečemu človeštvu postavil križniški red. »Jedro naše duhovnosti je čaščenje svetega Križa. Ob slovesnosti zaobljub - to je sprejema v skupnost - prejme sestra redovni križ kot varstvo in oporo v ■življenju, tolažbo in upanje v umiranju, čast in slavo v večnosti. Močno častimo Marijo in jo skušamo posnemati v njenih človeških in krščanskih krepostih. Naše delo je služenje sočloveku: bolniku, oomoči ootrebnemu. mladini, v župniji. V misijonih pa ne delujemo. V skladu z zaobljubo je naše imetje preprosto in pripada vsem. Odpovemo se lastni družini, da bi imele več časa za Boga in ljudi. Naše življenje je hoja za Gospodom, ki je bil ubog, za nas rojen in pokoren do smrti na križu.« Pričevanje sestre Lavrecije Sedaj pa je res že čas, da damo besedo tudi ljutomerskim sestram križniškega reda. Pogovarjali smo se s sestro Lavren-cijo. Povedala je, da so sestre delovale vrsto let kot bolniške sestre v ormoški bolnišnici, ki je bila njihova do 1948. leta. Poleg tega so se posvečale ostarelim v domovoma v Muretincih in Metliki, svoj duhovni center pa so imele v Ljubljani. Po nacionalizaciji so izgubile vse svoje premoženje in poiskati so si morale 3E m sedanjosti iniranje puconskega dimnika, ki je bilo zabeleženo v našem Vestniku 28. marca 1985, je bilo takrat - nekateri se še spominjate - pravi veliki in hkrati simbolni dogodek. Padec dimnika pocunske opekarne, od katere praktično ni ostalo nič, je bil začetek, pa če priznamo ali ne, »padca zlatih časov pomurskega gospodarstva«. Koliko takšnih »padcev« je še bilo za tem, lahko M bili z njimi tako NSKEINDUSTRIJE , ko Jih podira jo, In ie bdi žalostni so tisti, “------------------------------------------------------ V Puconcih je počilo, ie davno. Zdaj Je menično, pri temeljui ope« „ je P®" dimnik, ki je M let dmzal v oblake, glzdavo puhal dim, medtem n žgala opeka, je vztrepetal, potem se je nagnil... In se sesul v kup opeke In oblak prahu. Ko se bo prah razka-tll, se bo pokazala slika puconske Industrij ■ DEL JE SIMBOL lostne so videti ali drugače poveza nove prostore. Leta 1961 so kupile starejšo hišo v Ljutomeru zraven župnijske cerkve in si jo postopoma uredile za dostojno bivanje in skupno življenje. Pred kakimi 15 leti pa so dale še nadzidati garaže in tako pridobile prostore za stanovanje, verouk in karitativno delo. Svojčas je bilo v Ljutomeru 14 sester, zdaj pa jih je le še šest. In vse (razen ene, ki je v srednjih letih) so stare. Ona (sestra Lavrencija) je stara 85 let, sestra Alfonza jih ima 90, sestra Gema je stara 84 let, sestra Salezija 82, sestra Amalija pa je stara 92 let. Najmaljša (srednja leta?) je sestra Mirjam, stara 56 let. Le-ta je tudi še »v službi«, saj je katehistinja in poučuje verouk v Gornji Radgoni in Ormožu, skrbi za glasbeno življenje v cerkvi (pri mladinskem in mešanem zboru), krašenju cerkve ter pripravi božjega kruha. Ljutomerske (stare) križniške sestre, ki so v svojih mlajših in srednjih letih veliko pomagale drugim (bolnicam), posvečale pa so se tudi urejanju in skrbi za lepo in čisto ljutomersko cerkev sv. Janeza Krstnika, so zdaj same potrebne pomoči. Dobro je, da so je deležne s strani zdravstvene in socialne službe. Imajo pa tudi svojo laično mlado gospodinjo, ki jim dobro kuha. Sploh se z njo dobro razumejo. Prohodnost v strogih redovih? V tem članku že omenjena sestra Jožefa s Ptuja zazdaj ne vidi velike prihodnosti za red križniških sester na Slovenskem, saj jih je menda v vsej državi komaj 18. Stare odhajajo v večnost, mlada dekleta pa se ne vključujejo oziroma »ne vzdržijo«. Morda pa bi kazalo spremeniti redovna pravila, o čemer razmišljajo v tem redu, ki ima sicer korenine na Nemškem. Ne, ne mislite, da gre za predlog o omilitvi, ampak gre za to, da bi jih zaostrili. Menda pridobivajo nove člane in članice predvsem redi, ki imajo stroga pravila. Gre za kontemplacijo. Poudarek je na bogastvu molitve, molka, nedeljene ljubezni za Boga in popolne predanosti njegovi službi. Tako je pri sestrah klarisah. Tudi v samostanu karmeličank sta »doma« kontemplacija in klavzura, ki pomeni »ločenost od sveta.« To (ločenost oziroma izvzetost od vsakdanjih življenjskih napetosti) pa je nekaj, kar (morda) vse bolj privlači človeka, ki hoče uiti hitremu tempu življenja. Potemtakem življenje v samosto-nu ni tako nevzdržno, kot morda mislimo. Je pa tudi res, da moraš biti za določeno stvar poklican (po domače pravimo temu: rojen) in šele potem se odzoveš ali ne odzoveš. Za svet, ki ga ni, in si želim» da bi bil Vzgojno-izobraževal^ vod Veržej je P*1* den ob #|j tih letih delovanja zaobl® okrogle jubileje, insicer letje novozgrajenega a ga doma, tri desetletja j šolske stavbe in dve delovanja otroškega v »Za ustanovo, kakrsen^ no-izobraževalni zavoa petdeset let delovanja V den vsega spoštovanja, v««'-, izobraževati tisti del otrok in ne, ki jim je oboje v najzgodn^ letih postalo odveč in breme, . jati v nekem okolju s tolikšnim lom le-tehvvseh letih ni enostavno in ne lahko," ie"u priliki v priložnostni bilten Pr ravnatelj zavoda Borut Ca^ ziji razvija zavoda na prag11 tisočletja pa je med drugim P° ril, da je nova zakonodaja^ dročju vzgoje in izobraževani^ človekovih pravic princa sprememb predvsem v tez# gracije otrok s posebnimi P° mi. Zaradi tega se tudisPre^ koncept organizacije vzgoja , dov za otroke z motnjah , in osebnosti pa tudi vseb'^tt i čin dela v teh domovih. j nošolskih zavodov sta vi ■ pomenu tako ostala le dv^ in sicer Veržej in Smled^ Pa so šli v smeri organi^ novanjskih skupnosti- S t®^, stanovanjske skupnosti sto . Pot skoraj popolne in13^3^ taja zavod v Veržeju na sty otrokom ponuja kontroli^ merjeno vključevanje, Dejstvo pa je, da se9reg^ oblike resocializacije men, saj niso dovolj 1131,1 pi1 velikokrat ne vodijo do '^1 zapisal ravnatelj VIZ I Časar, I Drago, varovanec z® I »Zvečer ne morem zasPa^e[^ I šljam o svetu, ki ga ni'111 I da bi ta svet bil." l ŠTEFAN SOBOČAN ■ vsakdo sam presodi, dejstvo je, da socialistično gosp0^3^^ se je naslanjalo na maksimo, češ da so »proizvodna sred® delavcev«, ni vzdržalo. Seveda so se takrat kresale iskre zaradi zaprtja ne, na čigar mestu je sedaj hladilnica Vigrosa, jama, v ka e, zemljo za opeko, pa menda rabi za vsakoletni puconski sa nekaj. • Toliko za spomin. Ali se je izboljšala slika akor je menil naš takratni poročevalec, pa je spet dru9° j I si zasluži tehtnejši odgovor. Pa še nekaj- tokrat ne bornC\sto n)e šne nove slike, ki bi komentirala staro, temveč bi objavili naslednje pojasnilo: Rubrika Drobci iz - izhaj0A v«*$ ; dogodkov iz naše pokrajine, kakršne je zabeležil polstoletnem izhajanju, zato prihaja včasih tudi do naPaC Namreč, oni dan me je poklicala gospa Olga Frumen^ tere reprint njenega članka smo objavili v naši rubb p# omenjena gospa se je potožila, da je prišlo do zamer6'® vilno poroča, ker da se danes graško poslopje inteaZI j(1 Resje hvalevredno prizadevanje graške občine in f/V vendar me je strah, da je to vseeno prevelik zalogaj 0& če bi tega orjaka končno spravili k življenju, članek 9° J men pa je bil seveda objavljen pred poldrugim deseti® Petek, 2. 4. 1999 TV SLOVENIJA I 9.45 Tedi, oddaja za mularijo 10.25 Otroška oddaja 10.55 Trgovski potnici, nemška drama 12.05 Modro 12.35 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 Po domače 15.20 Koncert ob svečah: Ko spregovori ljubezen 16.00 Podoba podobe 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.40 Potepinček 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Bodonec 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Športni kviz 21.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Koncert simfoničnega orkestra BBC TV SLOVENIJA 2 10.30 11.20 13.30 15.05 15.35 16.30 17.30 18.05 18.35 19.00 19.30 20.00 21.25 23.35 0.20 0.45 Kvartopirec, angleška nadaljevanka Kastelka, gledališka predstava Kapitan Johno, avstralski film Aliča, evropski kulturni magazin Podobe sveta, angleška serija SP v plavanju Po Sloveniji Otok Jersey, angleška nadaljevanka Simpsonovi, risana nanizanka Kolo sreče Videoring Salomon I, koprodukcijski film Križev pot, prenos iz Rima Umori, ameriška nanizanka Poročila, kanadska nanizanka Omerta, zakon molka, kana. nada. POPTV 900 Marimar, nadaljevanka, zadnji del - I0.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Brez zapor - 15.00 Inšpektor Derrick, nanizanka - 16.00 Temna luka, nanizanka - IZ.00 Za Eleno, nadaljevanka - 18.00 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja -18.20 Prevare, nadaljevanka - IS. 15 24 ur- 20.00 Pobeg iz Absoloma, ameriški film - 22.00 Veliko hrupa za nič, angleško-ameriški film - 0.00 Vstop prepovedan, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Dober dan, gospod Magoo, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Želite, prosim, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nadaljevanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Klub Avenija - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit', nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Organizacija v malem -16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Čarovnik iz Oza, ameriški film - 21.50 Kvantni skok, nanizanka - 22.40 Varuhi časa, nanizanka - 23.30 Mali bogovi, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno - razvedrilno -Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Varuška, nanizanka - 18.00 Beverly Hilis, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program -Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Z Relaxom na dopust, reportaža - 21.00 Noč čarovnic, ameriški film - 23.00 Fantastično potovanje, ameriški film STUDIO AS 09:30 - Gnes, 10.00 - Poslovno, 10.30 - Zakoj pa nej, 11.30 - Iz produkcije ZLTV, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Poslovno, 17.00 - Zakoj pa nej, 18.00 - Iz produkcije ZLTV, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (86. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma, 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (86. del), 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.35 Nev/ York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka -13.50 Poročila -13.55 Preteklost v sedanjosti - 14.25 Pol ure kulture - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke in mlade -16.30 S knjigo v glavo -17.00 Hrvaška danes - 17.50 Torinsko platno, dokumentarni film - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Ekologija in etika - 21.00 Križev pot, prenos iz Rima - 22.35 Opazovanja TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan - 17.10 Prizma, mednarodni magazin - 18.00 Hugo -18.25 Dokumentarna oddaja - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Življenjska prelomnica, ameriški film - 22.30 Oddelek za umore, nanizanka— 23.15 Donatello, dokumentarni film TVMADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.40 Violončelist M. Pereny - 10.00 Reformatorsko bogoslužje - 11.00 Način življenja, vodnik - 11.30 Ponovitev -12.00 Dnevnik - A. K. T - Nedokončane zadeve - 12.35 Počitniški program za otroke -13.45 Popolna varnost, nanizanka - 14.30 Natura magazin -15.00 Panorama - 15.30 Za otroke - 16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Družina Smola, risanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Romanca ogrlice, nanizanka - 20.45 Iz preteklosti - 21.00 Vključujemo Vigado TV MADŽARSKA 2 8.00 ■ 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Svet v slikah - 12.30 Dnevnik - A. K. T. - Nedokončane zadeve - 13.00 Tv-magister -14.00 Vino in oblast - 15.25 Beethoven: II. koncert za klavir v B-duru - 16.00 Repeta, za šolarje - 17.30 Alpe • Donava - Jadran - 18.00 Madžarska hiša, diaspora -18.30 Prigrizek 1,20 - 19.00 Delta 2000, znanost - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000 - 21.00 Madžarska hiša, iz zamejskih programov - 21.30 Zlato jezero, ameriški film - 23.15 Globoka voda TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 8.40 Veter v jadrih, risani film - 9.50 Konfeti novice -10.00 Mladi princ iz dežele faraonov, risani film -10.45 Guliverjeva potovanja, drugi del pustolovskega filma - 12.15 Naključni očka, film - 13.55 Ben Hur, zgodovinski film - 17.20 Kljuka, fantazijski film - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 19.55 Šport - 20.15 Schindlerjev seznam, film - 23.20 Njegovo ime je Mad Dog, film - 0.55 Heroj superpolicist, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9,00 Poročila - 9.05 Pesem kozakov z Dona, .film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna 'dežela danes - 11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.10 Vera - 12.55 Srce neke ženske, film -14.25 Ko si ob meni, film - 16.00 Evangeličanska velikonočna služba, prenos - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Velikonočni petek v areni - 20.15 Stari - 21.15 Kanadske sanje - družina se seli, TV-film - 22.45 Poročila - 22.50 Oddaja - 23.55 Čas v sliki - 0.00 Ogrinjalo, film EUROSPORT 10.00 Nogomet: kvalifikacije za EURO 2000 - 11.30 Avto-moto šport - 12.30 Plavanje: SP na kratkih progah, prenos iz Hongkonga - 15.15 Plavanje - 15.30 Nogomet -17.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Hilton Heada - 18.30 Spretnostne vožnje z motorjem v dvorani -19.30 Ekstremni športi - 20.00 Plavanje - 21.00 Tenis, prenos četrtfinala iz jlilton Heada - 22.30 Boks - 23.00 Bowling - 0.00 Ekstremni športi TV SLOVENIJA! 8.55 Otroška oddaja 9.55 Don Kihot, risana nanizanka 10.20 Babar, francoski risani film 11.35 Seinfeld, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 Duhovni utrip 14.05 Turistična oddaja 14.15 Športni kviz 15.30 Melanie, francoski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Velike romance 20. stoletja, serija 19.30 Dnevnik 20.00 Utrip 20.15 Tv-genij 21.15 Rolada 21.50 Vino moje dežele: Mariborski okoliš 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Življenje z Rogerjem, ame. nanizanka 23.25 Smrtonosni dotik, ame. nadaljevanka 0.50 V žrelu blaznosti, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.45 Zlata šestedeseta: Dušan Hren 10.45 Štafeta mladosti 11.40 Davov svet, ameriška nanizanka 12.05 Pearl, ameriška nanizanka 13.00 Salomon I, ameriški film 15.30 Teniški magazin 15.55 DP v košarki (ž.) 17.25 DP v vaterpolu 18.25 SP v plavanju 19.30 Videoring 20.00 Salomon II, koprodukcijski film 21.30 Cikcak 22.00 Omama, ekstaza, mistika: Tobak, serija 22.50 Sobotna noč POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Bojevniki prihodnosti, risanka - 8.00 Kremenčkovi, risanka - 8.30 Iz knjige vrlin, risanka - 9.00 Maska, risanka - 9.30 Batman, risanka - 10.00 Šport za otroke, nanizanka - 10.30 Power Ranger - 11.00 Računalničarji, nanizanka - 11.30 Morska deklica, nanizanka - 12.00 Sabrina, mlada čarovnica, nanizanka - 12.30 1,2, 3 - kdo dobi? - 13.30 Prijatelj Felix, nanizanka - 14.30 Conan, nanizanka - 15.30 Sinbadove pustolovščine, nanizanka - 16.20 Policijska akademija, nanizanka - 17.15 Pop’n'roll - 18.20 Izganjalka vampirjev, nanizanka -19.15 24 ur - 20.00 Lahko se zgodi tudi vam, ameriški film - 21.50 Komandosi, nanizanka - 22.30 Sol na koži, francosko-kanadski film - 23.30 Playboy special -0.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -11.00 Alf, nanizanka -11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Aladin, ameriški film - 16.00 Velik in kosmat, ameriški film - 18.00 Vrnitev v Oz, ameriški film - 20.00 Pot domov, ameriški film -21.40 Psi faktor, dok. serija - 22.30 Policisti na motorjih, ameriški film - 0.10 Vražja novinarja, nanizanka - 1.00 Klub Avenija IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega.programa - Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Z Relaxom na dopust - 11.00 Pregled dogodkov tedna -15.00 Aprilske norčije, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Paralelni svet, nanizanka - 19.00 Vprašajte Harriet, nanizanka - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 21.00 Avtor, avtor, ameriški film - 23.00 Revolucija, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Videoboom 40,10.55 - Sosedje (86. del), 11.20 - Zgodovina avtomobilizma, 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 -Videoboom 40,17.25 - Zgodovina avtomobilizma, 17.50 - Najspot, glasbena oddaja, 18.35 - Sosedje (86. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gneš, 20.45 - Jožef 1. del, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.10 Power Rangers - 8.30 Risanka - 8.55 Sezamova ulica - 9.55 Kaj se to dogaja? - 10.55 Veliki skladatelji: J. S. Bach - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijski svetovalec - 13.10 Očkova deklica, francoski film - 14.35 Aleluja, glasbena oddaja -15.10 Briljantina -16.05 Poročila -16.10 Zgodovinske skrivnosti: Ra-sputin - 17.15 Mount Royal, nadaljevanka - 18.05 Risanka - 18.30 Brez sovraštva, dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.10 Dramska serija - 20.50 Film po izboru gledalcev - 23.15 Poročila - 23.25 Polnočna premiera: Biblija - 2.25 Pearl, nanizanka - 2.50 V pragozdu, nemški film TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar -14.55 Theatron - 16.20 Pot do hiše, ameriški film - 17.50 Obzorja divjine, serija - 18.20 Dokumentarna oddaja - 18.50 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.05 Galapagos, dokumentarni film - 22.45 Svet zabave IV MADŽARSKA! 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Otroški program -10.15 Tropska vročina, nanizanka -11.00 Saint Tropez, nadaljevanka -12.00 Poročila - 12.10 Lahkotno o resni glasbi - 13.00 Odgovarjamo na telefone - 13.25 Filmski muzej: Chaplinovi filmi - 15.00 Eva, ženski magazin - 15.30 Delta 2000, znanost - 16.00 Območje, reportaže - 16.30 Nogomet, Ujpest: Gyor - 18.30 Taktika in znanje - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme po Evropi -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Glasbena sobota - 22.00 In vsi so se smejali, ameriški film IV MADŽARSKA 2 8.00 Manjšinske oddaje -10.30 Za otroke -11.50 Zgodovina književnosti -12.15 Okno v Evropo -12.55 F. Schubert: Lepa mlinarica - 15.00 Biseri, jezikoslovje - 15.30 Frančiškan Mihaly Kamaras, portret - 16.10 Renesančni človek 20. stoletja - 16.35 Tudi pesnike pozabijo - 17.05 Jadikovanje bogu -17.35 Rajska ptica, ameriški film (č.-b.) -19.00 Dvorec duhov, nanizanka - 19.25 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zakaj prav zajec?, literarna zoologija - 21.00 Vodni policisti, nanizanka - 21.55 Pravi smeh - 22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA! ,6.00 Otroški program - 9.30 Vroča sled - 9.55 Tabaluga-10.20 Smrkci -11.05 Disneyev festival -12.00 Tenis: Avstrija - Portugalska, prenos Davisovega pokala - 14.15 Sabrina - 14.40 Beverly Hilis 90210 - 15.30 Melrose Plače - 16.15 Ally McBeal - 17.00 Nogomet: Rapid - Salzburg, prenos z Dunaja -19.53 Vreme - 20,15 Utemeljeni vzrok, srhljivka -22.00 Vročina, kriminalka - 0.40 Odbojka: Lodron Salzburg - Donaukraft Dunaj, finale TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Z duhom gre vse na bolje, film -11.10 Vohun V zlikanih hlačah, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Pa čeprav ni zmeraj kaviar, filmska komedija -14.50 Kaj je pel galeb?, film -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Stela z morja, TV-film - 21.50 Vse je komedija -23.35 Poročila - 23.40 Upor na Bountyju, pustolovski film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 10.00 Gorsko kolesarstvo, posnetek iz Kalifornije - 10.30 Rolanje - 11.30 Najmočnejši mož -12.30 Plavanje: SP na kratkih progah, prenos iz Hongkonga -14.40 Curling: Kanada - Švica, prenos SP iz Kanade - 17.00 Nogomet: Nigerija - Kostarika, prenos SP mladincev iz Lagosa -19.00 Plavanje -19.30 Ekstremni športi - 20.00 Tenis, prenos polfinala iz Hilton Heada - 21.00 Tenis - 22.30 Jet smučanje, prenos iz Pariza -0.00 Deskanje na snegu - 1.00 Ekstremni športi - 1.30 Rolanje Četrtek, 8. 4. 1999 9.30 Ljubezenske vezi, nada/jevanka - /0.20 Za E/eno, nada/jevanka - //./O Prevare, nadaljevanka - /2.00 Umor, je napisa/a, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Nevarne dirke, nanizanka - /5.00 inšpektor Derrick, nanizanka - 15.50 Diagnoza: Umor, nanizanka - 16.40 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.30 Za E!eno, na- TV SLOVENUA 7 11.05 Sara, koprodukcijska nadaljevanka 11.35 Kdo je na vrsti?, nanizanka 12.00 Vino moje dežele 12.25 Mojstrovine Slovenije 13.00 Poročila, vreme, šport 15.00 Zoom 16.30 Osmi dan daljevanka - IS.20Prevare, nadaljevanka - 19.14 24 ur - 20.00 Bevedy HiUs, nadaljevanka - 20.50 Brez zapor - 22.00 Damon. nanizanka - 22.30 George in Leo, nani- zanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur /4.45 Ko/edar - /5.00 Dober dan - / 7. /5 Sunset Beacb, nada/jevanka - /8.05 Hugo - /8.30 Dokumentarni fi/m - /9.00 Županijska panorama - /9.30 Dnevnik - 20./O Kviz - 20.30 Dosjeji X, nanizanka - 21.15 Poročila - 21.25 Tanka modra črta, nanizanka - 21.55 Džoserjev memorial - 22.55 Velike romance 20. stoletja 17.00 7.30 7.40 8.00 8.10 8.30 9.30 0.05 1.00 1.40 !.5O I.2D Enajsta šola, oddaja za radovedneže Glejte, kako rastejo Otroška oddaja Obzornik, vreme, šport Izobraževalna oddaja Humanistika Dnevnik Tednik TV Poper Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport (Ne)znani oder Tartuffe, gledališka predstava 1.00 1,30 .05 .30 1.55 !.5O 1.30 1.55 '.30 1.05 1.00 1.30 1.00 1.50 1.15 1.45 Videoring Dr. Schvvartz in dr. Martinova, naniz. Ekstremne avanture: S kajakom po Korziki Filmski triki Ljubezen nam je vsem v pogubo, nadalj. Svet poroča Ferdi, risana nanizanka SP v hokeju na ledu, Slovenija: V. Britanija Po Sloveniji Kvartopirec, angleška nadaljevanka Kolo sreče Videoring Vlado Kreslin s prijatelji Filmski triki Glose up, iranski film Evrogol KANALA 7.30 Dober dan, gospod Magoo, risanka - 8.00 Merk in Mindy, nanizanka - 8.30 Bra-dyjevi, nanizanka- 0.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannlx, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprati Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Angelska mreža - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka -19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23.45 Mali bogovi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci - 16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka - 17.00 Samski stan, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Ujetniki Pacifika, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno ■ razvedrilno - Portret - Navigator (film,“kultura; prosti čas) -23.00 Milenium, nanizanka - 23.50 Mesto prekletih, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes 10.00 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 10.30 - Iz produkcije ZLTV, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30- Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Iz produkcije ZLTV, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Moji mali prijatelji - ponovitev oddaje, 19.00-Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Rezerviran čas, 21.00 -Zakoj pa nej - mladinska oddaja v živo, 22.00 - Iz združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program . 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, na-Baljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Poslovni klub - 14.25 Živa resnica - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke - 16.30 Glas domovine - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Kulturna dediščina - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito -20.55 Pol ure kulture - 21.30 Kviz - 22.05 Opazovanja - 22.35 Kultura življenja: Francija - 23.35 Poletna noč, italijanski film - 1.10 Poročila TV MADŽARSKA 1 12.40 Druga možnost, nanizanka - 13.30 Na pragu joka, francosko-avstralski film -15.10 Gimnazija strtih src - 16.00 Za manjšine - 16.55 Begavčki, iščemo pogrešane otroke - 17.00 Pozitivno -17.15 Merilo, zaščita potrošnika - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Biblija skupaj živečih narodov - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 312. del - 20.30 Intervju z V. Urbanom - 21,15 Dame izbirajo, ženski magazin - 22.05 Aktualno TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program, vmes dnevniki, novice iz regij in pregled tiska - 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon - 12.05 Sosedje - 12.35 Dnevnik - A. K. T. - Nedokončane zadeve - 13.05 Tv-magister - 14.05 Dixknix, Lucky Boys Dixieland Band -14.30 Vino in oblast -16.00 Repeta, za šolarje -17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska od blizu - 19.35 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Ogledalo minljivega časa, narodni park Biikk - 21.15 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 22.05 Oče leta TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8,20 Simpsonovi - 9.30 Obalna straža -10.20 Majhni Indijanec, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Nova serija - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Zvezdna vrata - 21.50 Dosjeji X -22.40 ONE - 23.05 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pa čeprav ni zmeraj kaviar, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22,00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Curiing - 9.30 Nogomet - 11.30 Nogomet: legende EP -12.30 Tenis: pregled ATP-lestvice - 13.00 Tenis, prenos iz Estorila - 16.00 Kolesarstvo: Dirka po Baskiji (Vitoria - Lekunberri 197 km) - 17.00 Nogomet: Kamerun - Anglija (mladi), prenos iz Nigerije -19,00 Spretnostne vožnje z motorjem v dvorani -19.30 Avtomoto šport - 20.00 Nogomet: Honduras ■ Brazilija (mladi), prenos - 22.00 Boks - 22.30 Nogomet: pokal PPZ -0.00 Avto-moto šport - 0.30 Bowling RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KH» ______'_______________________ PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem vatu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila- 12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročite -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročite na Murskem valu - 17.20 Obvestite -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročite -10.O5 Obvestite - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročite -14.05 Obvestite -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročite na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročite - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestite -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročite -12.35 Obvestite -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vate - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročite -10.05 Obvestite -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročite BBC -12.05 Obvestite - 13.00 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročite na Murskem valu -17.20 - Obvestite - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročite -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročite -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročite-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročite - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vate - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročite -10.05 Obvestite -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestite -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročite na Murskem valu -17.20 Obvestite - 18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročite -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročite -10.05 Obvestite -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročite BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu,- 1 7.20 Obvestite -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročite -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. Vi YlV Hz * 3 Nedelja, 4. 4. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.25 Tabaluga, risanka 8.50 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.20 Pika Nogavička, nanizanka 9.55 Nedeljska maša 11.15 Gospodarji živali, francoska serija 11.55 Papeževa velikonočna poslanica, pre. 12.30 Glasbena oddaja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.10 Kmetijska oddaja 14 .00 Pomagajmo si 14.30 Tv-genij 15.30 Rolada 16 .00 Turistične akcije 16.30 Ljudje poleg nas, dokumentarna oddaja 17 .00 Po domače 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18 .10 Slovenski magazin 18 .40 Mojstrovine Slovenije 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Trubadur, opera iz veronske arene TV SLOVENIJA 2 11.55 Ruševec, dokumentarna oddaja 12.30 Oddaja o Slovenski vojski 13.00 Salomon II, koprodukcijski film 14.35 Ljubstava, daleč in v blatu, preds. SNG 15.15 Komedija od zgubleniga sina, gledališka skupina iz Roža 16.25 Košarka NBA 16.55 SP v plavanju 17.55 DP v košarki (m.) 19.30 Videoring 20.00 Ljubezen nam je vsem v pogubo, nada. 20.55 Hudičev neavtorizirani življenjepis, ser.' 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Košarka NBA 1.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 7.00 Jetsonovl, risanka -* 7 OO Nlall bogataš, vlsanUa - 0.00 KvementKoxil - 0.00 Mataj v prihodnost, risanka - 9.00 Knjiga ljubezni, mladinski tlim - 10.00 Kalitornijske sanje, nanizanka - IVOO Beverb/ Hllls - 12.00 Nlelrose Plače - 10,00 Hovope&ena družina, nanizanka - A 4.00 Skoraj popoln par, nanizanka - 14.00 Ko ona reče ne, ameriški Vilm - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.15 24 ur - 20.00 Nlelrose Plače, nadaljevanka - 20.50 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.45 Športna scena - 23.00 Smrtonosna spletka, nemški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -11,00 Alf, nanizanka -11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka - 12.30 Stilski izziv - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Medvedka Goldy, ameriški film -15.50 Pravdarji, nanizanka - 16.30 Družinske zadeve, nanizanka -17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.00 Palčica, ameriški film - 19.30 Zajček: Prav posebna velika noč, risanka - 20.00 Nune pojejo, ameriški film - 22.00 Stilski izziv -22.30 Velik in kosmat, ameriški film - 0.00 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: dr. Berta in Marjan Jereb, pogovor - Klas v Egru, reportaža - Barvanje remenk in prekmurska šunka, reportaža - Intervju: Miran Žilavec - Pomladni koncert mešanega pevskega zbora Štefan Kovač, 1. del -Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Valček z zahodne strani, ameriški film - 18.00 Paralelni svet, nanizanka -19.00 PlayStation -19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Zgodba iz Bronxa, ameriški film - 22.00 Ljubezen za katedram, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Teden ob Muri, 11.30 - Poslovno, 12.00 - Videostrani, 18.30 - Za zdravje srca in ožilja, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej, 21.00 - Angela by light, 22.00 - Videostrani TV HRVAŠKA1 7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Naš Charley, nanizanka - 9.10 Zgodba o mestu fantov, ameriški film - 10.30 Jelenko, otroška nanizanka - 11.00 Filipovi otroci - 11.35 Dnevnik - 12.00 Papeževa velikonočna poslanica, prenos iz Rima - 12.50 Kmetijska oddaja - 13.40 Mir in dobrota - 14.15 Jezus je vstal, glasbena oddaja -14.45 Mala družinska starinarnica - 15.20 Oprah Show - 16,05 Lassie, nanizanka -16,35 Opera Box -17.05 Poročila - 17.15 Risani film - 17.40 Živeti svobodno, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sončni show - 21.45 Trg Berkeley, nadaljevanka - 22.40 Poročila - 22.50 Koraki, glasbena oddaja Hooda, naulzauKa - IZ-bb Biblija. amatl^Vi l\\nx - Bx\\jar\t\x\a. _ vbW\otwa premiera, ponovitev - Ib.Ull Svet odkritij, serija - ta.bb BinokajOa - Bnevmk - . 20.10 Koncert klasične glasbe - 21.15 Bližnja srečanja tretje vrste, ameriški Vilm -23.25 Zakonske vode, nanizanka - 23.50 Prerok, italijanski Vilm TV MADŽARSKA 1 7.00 Biblija - 7.05 Za otroke - 9.25 Tv-magister -10.30 Serija o NATU - 11.00 Velikonč-no bogoslužje -12.00 Papeževa velikonočna poslanica - 12.40 Minute za srečo - 13.05 Pista Danko in 100-članski ciganski orkester - 13.25 Vaška TV - 13.55 Jama zlate rože, nanizanka - 15.30 Reformatorski verski program -15.55 Cimbora, Ferenc Kardos, in memoriam - 16.45 Na poti, evropski magazin - 17.15 Halo, sveti, turizem - 18.00 Želeli ste... - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Chaplin, angleški film - 22.20 Mustra, filmski magazin - 22.50 Zambo Jimmy, koncert TV MADŽARSKA 2 10.30 Za otroke - 11.00 Telešport, vmes vaterpolo - 13.00 Zlati dim, magazin -14.00 Poje Gydngy Kiss - Hatvani - 14.25 Huzarji - 15.00 Šest oralov vrtnic, tv-film -16.10 Trenutni posnetek - 16.20 Simboli: Zajec - 16.30 Biblijske rastlin^ velikonočni vrt -17.00 Al Bano, intervju z zvezdnikom - 17.30 Cirka-firka, animacije - 18.00 Gimnazija strtih src, nanizanka -18.45 Risanka -19.00 Črno mesto, nanizanka - 20.00 Cerkvena miš, tv-igra - 21.05 Rudijevo življenje - 21.40 Telešport - 22.10 Življenje M. Totha TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Disneyev festival - 10.00 Konfeti - 10.10 Stela z morja, TV-film - 11.40 Šport - 12.05 Kdo je opici ukradel sladkor?, filmska komedija - 13.55 Samantha, filmska komedija - 15.30 Winnetou in Old Shatterhand v dolini mrtvih, pustolovski film - 16.55 Medved, film -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dan neodvisnosti, znanstvenofantastični film - 22.30 Sodnik Dredd, znanstvenofantastični film - 0.00 Časovni tekač, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 9.35 Nebo na zemlji: Chartres - 10.30 Katoliška velikonočna maša, prenos iz Rima -. 12.00 Papežev velikonočni pozdrav, prenos iz Rima -12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Univerzum - 14.50 Naš doktorje najboljši, film - 16.15 Velikonočni čas - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev -17.55 Harald in Edi - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Kanadske sanje - družina se seli, drugi del TV-filma - 21.55 Smrt na Nilu, kriminalka - 0.05 Poročila EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 9.00 Maraton, prenos iz Pariza -11.30 Tenis - 12.30 Plavanje: SP na kratkih progah, prenos iz Hongkonga -14.05 Kolesarstvo, prenos dirke Po Flan- . driji -17.00 Nogomet: Nemčija - Paragvaj, prenos SP mladincev iz Nigerije -19.00 Plavanje - 19.30 Ekstremni športi - 20.00 Nogomet: Mehika - Irska, prenos SP mladincev iz Nigerije - 22.00 Tenis: finale v Hilton Headu - 23.00 Športne novice - 23.15 NA-SCAR: posnetek dirke iz Dallasa - 1.00 Ekstremni športi Ponedeljek, 5.4. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Potepinček, češka nanizanka 9.40 Lahkih nog naokrog 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja, serija 12 .00 Slovenski magazin 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Babar, francoski risani film 14.50 Prizori iz življenja pri Hlebanjevih 15.40 Večerni gost 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Veriga 17.15 Pika Nogavička, nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Posebna velikonočna oddaja 22.00 Poročila, vreme, šport 22.25 Olimpijske igre 2006, turistično gospodarstvo za ali proti TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Otok Jersey, angleška nadaljevanka 12.30 Simpsonovi, risana nanizanka 12.55 Jeruzalem, nebeško mesto, ame. oddaja 15.00 Leteče ovratnice, ameriški film 16.40 Oddaja o Slovenski vojski 17.10 Motokros, posnetek iz Lenarta 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19 .00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio City 22 .30 Vest In pločevina, tv-nanizanka 23.00 Brane Rončel izza odra 0.45 Leteče ovratnice, ponovitev filma POP TV 8.30 Heidi, mladinski film - 10.20 Za Eleno, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 12,45 Športna scena - 14,00 Fotomodeli, nadaljevanka - 15.00 Inšpektor Derrick, nanizanka -15.50 Temna luka, nanizanka - 16.40 Ljubezenske vezi, mehiška nadaljevanka, 1. del - 17.30 Za Eleno, nadaljevanka - 18.20 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1,2,3 - kdo dobi? -21,10 FX - umor s trikom, ameriški film - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANAL A 7.30 Dober dan, gospod Magoo, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bra-dyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11,00 Mannix, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Dr. Christiane Northorp - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka -19,00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadaljevanka - 21.00 Brez očka, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Ned in Stacey, nanizanka - 23.45 Mali bogovi, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev -16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Varuška, nanizanka -18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Spomini nevidnega moža, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura : NK Maribor, reportaža - 23.00 Milenium, nanizanka - 23.50 Mesto prekletih, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Jožef 1. del, 11.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.d0 - Jožef 2. del, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (87. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 -Nogometna tekma NK Mura: NK Maribor Teatanic, 22.05 - Sosedje (87. del), 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11,25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Dokumentarna oddaja - 14.55 Mati Tereza, dokumentarni film - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 Oddaja o računalništvu - 17.00 Andre, ameriški film - 18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Sinji galeb, hrvaški film - 21.45 Opazovanja - 22.15 Z namenom in razlogom - 23.25 Veliko pričakovanje, ameriški film -1.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.00 Koledar - 14.15 Moja draga gospa, ameriški film - 17.05 Risanka - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo - 18.30 Sedem vrhov, serija - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Murphy Brown, nanizanka - 20.50 Poročila - 21,00 Newyorška policija, nanizanka - 21.50 Stoletje narodov, serija - 22.55 Džoserjev memorial, posnetek TV MADŽARSKA 1 8.00 Otroški program - 9.25 Vila llona, pravljična spevoigra - 10.25 Bitke honvedov -11.00 Baptistično bogoslužje, posnetek - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 Kralj kraljev, ameriški film - 14.50 Tri želje - 15,50 Jama zlate rože, nanizanka -17.30 Taktika in znanje, kviz - 18.00 Po sledeh zore, poljudnoznanstveni film -19.00 Srečanje z Jezusom - 19.10 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Zaljubljenci z novic, ameriški ‘film - 22.05 Kaj takega!, naše stiske in strahovi - 23.00 Pogovori ob koncu tisočletja: Teolog Ghislain Lafont TV MADŽARSKA 2 8.15 Flamingi, poljudnoznanstveni film - 9.10 Zasebnik Krištof, tv-igra - 10.35 Sedmi brat, risani film - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Tv-magister -13.05 Za otroke -14.50 Schumannove in Brahmsove skladbe - 15,35 Telešport, vmes košarka - 17.40 Najlepša ženska sveta, francoski film - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Jeruzalem, koprodukcijski film - 23.10 Rahmaninov: Liturgija sv. Janeza Zlatousta TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.35 Disneyev festival - 10.30 Dežela pred našim časom III, risani film - 11.35 Kamp pustolovščin, pustolovski film -12.55 Navigatorjev let, znanstvenofantastični film - 14.20 Majhni Indijanec, film -15.50 Zadnje odštevanje, film -17.25 James Bond - Nikoli ne reci nikoli, akcijski film -19.30 Čas v sliki - 20.15 Film - 22.05 Porotnica, srhljivka - 23.50 Kraj, dejanja - 1.25 Sodnik Dredd, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Marija Terezija, film - 10.30 Pomlad na Dunaju: festivalni koncert dunajskih filhamonikov - 12.00 Velikonočna budnica - 13.00 Poročila -13.05 Pogledi s strani - 13.40 Šepetanje na blazini, filmska komedija - 15.15 Pižama za dva, filmska komedija - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.15 Marcel Prawy po sledovih Traviate - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Praznični večer - 20.15 Zvočna Avstrija - 21.50 Poročila - 21.55 Življenjski umetnik - 22.55 Čas v sliki - 23.00 Misija ljubezni, romanca EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo - 9.30 Ekstremni športi -10.00 Nogomet: Nemčija - Paragvaj (mladi) - 11.30 Vleka traktorjev - 12.30 Najmočnejši mož - 13.30 Nogomet: Gana • Hrvaška (mladi), posnetek iz Nigerije - 15.30 Kolesarstvo: Dirka po Baskiji (Tolosa ■ Tolosa 115 km), prenos prve etape -17.00 Nogomet: Kamerun - Japonska (mladi), prenos iz Nigerije - 19.00 Nogomet - 20.00 Nogomet: Španija - Brazilija (mladi), prenos iz Nigerije -23.00 Evrogoli - 0.30 Boks: Gilbert Eastman (Velika Britanija) - Koti Jantuah (Gana) S. 4. TV SLOVESU A A 9.30Radovedm Taček 9.45 Car nevidnosti, nanizanka 10.10 Risanka 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Turistične akcije 11.40 Ljudje poleg nas 12.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Posebna velikonočna oddaja 15.30 Omizje o kulturi 16.40 Duhovni utrip 17 .00 Sprehodi v naravo: Ptice spomladi 17.15 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 17.40 Otroška oddaja 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik za deset tednov, angl. nan. 21.00 Proetcontra 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50, Dubrovniška sonata, dokumentarni feljton 23.20 Siberia, nizozemska drama TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Sestre, ameriška nadaljevanka 11.15 Gospodarska panorama 12.10 Studio Cify 13.40 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.30 Vest in pločevina, tv-nanizanka 16 .00 Melanie, francoski film 17 .30 Po Sloveniji 18 .05 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videoring 20 .00 Gospodar žoge - Vukas 21 .00 Jurij Gagarin, dokumentarna oddaja 22 .00 Prezir, francoski film 23 .30 Svet poroča % - XS\ Tza.- XX ,X^ , da\\e\ianka - 24 ux - 2^.^ QX.toV.ono 1.^x1^, upan\a, narazanka - 22.^ George \n keo, nanizanka - 22.^ S^ažaK, aaa\zaaka - 2.22 PnvMi z\ocma, nanizanka - 1.22 24 ur KANALA 7.30 Dober dan, gospod Magoo, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bra-dyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Klub Avenija - 12.30 Bravo, maestro - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit', nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Osebni uspeh - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Zlata poroka - 21.00 Zmaj, zgodba o Bruceu Leeju, ameriški film - 23.10 Alo, alo, nanizanka -23.40 Ned in Stacey, nanizanka - 0.10 Mali bogovi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Maribor, reportaža - 16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka - 17.00 Varuška, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Adrenalin, nemški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia - 23,00 Milenium, nanizanka - 23.50 Mesto prekletih, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Nogometna tekma NK Mura: NK Maribor Teatanic, 11.35 -Sosedje (87. del), 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Nogometna tekma NK Mura: NK Maribor Teatanic, 18.05 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (87. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Teden ob Muri, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.25 Ali veste?— 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka -13.50 Poročila -13.55 Z namenom in razlogom - 15.05 Izobraževalni program - 15.35 Za otroke in mlade - 16.35 Carstvo divjine, serija - 17,00 Hrvaška danes - 17.55 Oddaja o šolstvu - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Usode, dokumentarna oddaja - 20.45 Tiskovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Ekran brez okvira -23.40 Mala Dorittova I, britanski film - 2.35 Poročila - T\ \^‘aixxa,'Kva^Tas^^ TV T\.38 Ponovitev - tt.8Q7.von, dnevnik - KILT. - Hedokonoane Tadeve - \iw\a -17.48 Ansambel Bergendy v toči žarometov - 13.28 ttagetanovaba, natatievanka-14.18 Biseri, jezikoslovje -14.48 Liga prvakov, najava - 15.18 Gimnazija strtih src, nanizanka - 16.80 Za manjšine - 17.00 Turizem -17.20 Poročilo s seje vlade -17.45 Regionalni dnevniki - 18.08 Katoliška kronika -18.20 Glasbeni kviz -18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Grof Monte Christo, nanizanka - 21.00 Kriminalno, magazin - 21.30 T elesreča, igra na srečo - 22.00 Aktualno - 23.00 Dosjeji X, nanizanka - 23.45 Liga prvakov TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program, vmes dnevniki, nogice iz regij in pregled tiska - 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon - 12.05 Sosedje - 12.35 Dnevnik - A. K. T. - Nedokončane zadeve -13.00 Tv-magister - 14.05 Tropska vročina, nanizanka - 14.55 Policist s Petelinjega hriba, nadaljevanka -16.00 Repeta, za šolarje - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes, dramski pisci - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Skrivnosti Rusije: Novaja Zemlja - 21.15 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 22.05 Pojeta Borbala Keszei in Gyorgy Melis - 22.35 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8,25 Film -10.10 Samantha, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Nova serija - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Nogomet: GAK - Sturm, prenos četrtfinala pokala iz Gradca -23.15 Ekspres polkovnika Ryana, film - 1.05 V džungli podzemlja, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Naš doktor je najboljši, film - 10.30 Gospodar v hiši, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dejpla danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled -23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Plavanje - 10.00 Nogomet -12.00 Evrogoli - 13.30 Nogomet - 15.30 Kolesarstvo: Dirka po Baskiji (Tolosa - Zalla 204 km) -17.00 Nogomet: Koreja - Portugalska (mladi), prenos iz Nigerije - 18.45 Nogomet: Anglija - ZDA (mladi), posnetek iz Nigerije -20.30 Najmočnejši mož - 21.30 Boks: Hasim Raham - Michael Rush (oba ZDA) - 22.30 Nogomet: polfinale UEFA pokala - 0.00 Golfski turnir v Georgiji Sreda, 7.4. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30Sprehodi v naravo 9.45 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta 11.10 Proetcontra 12 .05 Župnik za deset tednov, angleška nanizanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 14 .15 Ljudje in zemlja 15.05 Dubrovniška sonata, dokumentarni feljton 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izobraževalna oddaja 18.35 Sara, koprodukcijska nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Mali Buda, angleško-francoski film 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.25 Osmi dan 23.55 Koncert orkestra Slovenske filharmonije TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.20 Jurij Gagarin, dokumentarna oddaja 12.15 Gospodar žoge - Vukas 15.40 Tudi prašiče obešajo, angleški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Schwartz in dr.Martinova, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Liga prvakov v nogometu, polfinale 23.30 Flamish Board, ameriški film POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 ZaEleno, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 15.00 Inšpektor Derrick, nanizanka -15.50 Diagnoza: Umor, nanizanka - 16.40 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.30 Za Eleno, nadaljevanka - 18.20 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Tarča besa, ameriški film - 21.40 Nevarne dirke, nanizanka - 22.30 George in Leo, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Dober dan, gospod Magoo, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bra-dyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Izjemne matere -17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Maska, ameriški film - 22.00 Sever in jug, nadaljevanka - 22.50 Alo, alo, nanizanka - 23.20 Ned in Stacey, nanizanka - 23.50 Mali bogovi, nanizanka - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia - 16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka -17.00 Samski stan, nanizanka -17.30 Kvizkofon -18.00 Beverly Hills. nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Zvezda severnica, francosko-italijansko- angleški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci - 23.00 Milenium, nanizanka -23.50 Mesto prekletih, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Teden ob Muri, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 -Gnes, 16.30 - Teden ob Muri, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes, 19.30 - TV- dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 21.00 - Angela by light, - oddaja v živo, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Ekran brez okvira - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke in mlade - 16.30 Gobe, serija - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Iz jezikovne zakladnice - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sledovi - 21.00 Živa resnica - 21,35 Poslovni klub - 22.10 Opazovanja - 22.40 Misli 21. stoletja - 23.40 Mala Dorittova II, britanski film - 2.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Po meri - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Blan-che, nadaljevanka - 21.10 Poročila - 21.20 Cosbyjeve uganke, nanizanka - 22.15 Črno belo v barvah TV MADŽARSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Zakladnica - 11.00 Vaška TV - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, dnevnik - A. K. T. -Nedokončane zadeve - Unija - 12.40 Pravi smeh: Dunajski valček, komedija - 13.35 Naše 20. stoletje: 1997 - 14.35 Madžarska danes: Junaki in žrtve -15.10 Gimnazija strtih src - 15.55 Iščemo pogrešane -16.00 Za manjšine -16.55 Nogomet, Dunaferr: MKT - 19.00 Glasbeni kviz - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka -20.35 Liga prvakov, prenos - 22.50 Aktualno - 23.20 Liga prvakov, reportaže TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program, vmes dnevniki, novice iz regij in pregled tiska - 9.01 Izobraževalni program -12.00 Zvon - 12.05 Sosedje - 12.35 Dnevnik - A. K. T. - Ne dokončane zadeve - 13.05 TV-magister -14.05 Pista Danko in 100-članski cigansk orkester -14.25 Vino in oblast - 15.45 Narodne vrednote: Balatonfured -16.00 Repeta za šolarje - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes: Po poteh tradicije - 19.30 Pra vljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Istvan Orkeny o svojem življenju - 22.10 Mecen kultura - 22.40 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.20 Winnetou in Old Shatterhand r dolini mrtvih, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Simpsonovi ■ 14.50 Nova serija - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Nogomet Liga prvakov, prenos polfinala - 23.20 VValker, teksaški ranger TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Šepetanje na blazini, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi • 11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža -13.00 Poročil - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjičel - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.0 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.5 Vreme - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.20 Buda v izgnanstv - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Nogomet - 11.30 Nogomet: pokal UEFA -13.00 Golf - 14.00 KonjeništvO - 15.0 Kolesarstvo: Gent - Wevelgem, prenos iz Belgije - 17.00 Nogomet: Nigerija - Nemčij (mladi), prenos iz Lagosa - 19.00 Kolesarstvo: Dirka po Baskiji (Zalla - Vitoria 199 krr -19.30 Curling: Kanada - Danska, prenos Iz Saint-Johnsa - 21.30 Avto-moto šport 22.30 Nogomet: Gana - Argentina (mladi) - 0.30 Avto-moto šport ■ 1. april 1999 35 Pevke n —------------------- , ki deluje 5ornja b IVa kmečkih žena Zrnato -90na’ so obiskale ^koi6n/lnskim dnevom Dom JM ®VnaPtuiu in zapele ^serna/i' Posvetile so jih K bi|a etni Mariji Roškar, J anoviteljica in kar *sKa?h 'a Cenjenega pe-s|Khniio Je sicer pri" v. e kakih 80 drugih oskrbovancev oziroma osebja doma. Marija je povedala, da ji je izkazana pozornost (obisk in petje) najdražje darilo za materinski dan in sploh v njenem pevskem življenju. - Foto: L. Kr. motorna vozila SVCTOVANJe RAČUNALNIŠKO I Z O B R A 2 e VA N J 6 PROGRAMSKA OPREMA Slovenska 42 Wfaks: (069) 37160 HTTP/,'WWW.B2MB.Si ® RAČUNALNIŠKI TEČAJI j 14.4.-16.4. od 12.00 do 15.15 (internet za vsakogar 19.4.-7.5. od 8.00 do 11.15 Visual Basic --------------------------------------------------------- 4° VanJska komisija Sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih -bojnih podjetnikih Upravne enote Murska Sobota, objavlja RAZPIS ZA DODELITEV KREDITOV delavcem, zaposlenim pri obrtnikih - samostojnih podjetnikih v Upravni enoti Murska Sobota (prejšnja občina Murska Sobota) GOLF GTI 16 V, letnik 1988, nikoli karamboliran, lepo ohranjen, dodatno opremljen, cena 950.000 SIT, prodam. Tel.: 80 123. m23047 ' BMW 520 i, rdeče barve, letnik marec 1991, registriran do marca 2000, prvi lastnik, prodajo. Tel.: 63 274, po 17. uri, mobitel 041 719 639. m23052 NISSAN SUNNY 16 SLX, letnik 1988, prodam. Tel.: 26 518. m23063 RENAULT 11 GTL, letnik 1984, 158.000 km prevoženih, neregistriran, potreben manjša popravila, lahko tudi po delih, prodam. Tel.: 26 056. m23079 LADO SAMARO 1300, prvi lastnik, letnik 1988, odlično ohranjeno, dodatna oprema, prodam. Tel.: 61 088. m23085 VVARTBURG, letnik 1989, neregistriran, dobro ohranjen, zelo ugodno prodam. Tel.: 43 142, po 15. uri. m23088 GOLF GT11.8, letniki 989, rdeče barve, JUGO 55, letnik 1989, rjave barve, MITCHUBISHI GOLT, letnik 1990, prodam. Rogašovci 6, tel.: 57 171 ali 041 625 560. m23109 OPEL VECTRA 1.8 16 V GL PLUS, letnik 1996, prvi lastnik, prodam. Tel.: 61 623. VW CORRADO, 1.8, 16 V, letnik 1991, nekaramboliran, ugodno prodam ali zamenjam. Tel.: 62 623. m23114 VW POLO 1.3, letnik 1993, ugodno prodam ali menjam za cenejše vozilo (Golf). Tel.: 21 828 ali 63 006. m23125 OPEL KADETTC, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 63 024. m23158 OPEL OMEGA 2,0 I, letnik 1992, in OPEL Comodore, letnik 1982, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 51 060. m23094 posesti Km , 'Sradn*'^ So: ■■ Je s*an°vanjskih hiš, Kzgra: nj0 la^° dobijo kredit delavci, ki imajo do"k 9radbene faze. k^nje r' - ° morajo svoje stanovanjsko ■ i*i Po teSeVat' na °b™čju R Slovenije. ^obrtnVh^'81180 namenienisamo zsposle-.Mu n6 J ^oma samostojnih podjetnikih (na Prejema s°delovati zaposleni v d. o. o.). ?5isni prj so upravičeni delavci, ki so za-Hi krSHjf niku nalmani 2 letL Prednost pri pri-M in delavdelavci’ ki zaProsijo za Vzniku Vci’ imajo daljšo delovno dobo pri * ifi® d b k^^^žljivih606®3 kredita je odvisna od višine 6dKer krJ^5*67 'n števila upravičencev do 1 ne sposobnosti kreditojemalca. Kreditojemalčeva plača se lahko obremeni za prosto 1 /3, če le-ta znaša nad 60.000,00 SIT, če pa je plača pod 60.000,00 SIT, je obremenitev mogoča samo za prosto 1 /4. Ob odobritvi se pregleda tudi odplačevanje že odobrenih kreditov in poslovanje po tekočem računu ter potrdilo delodajalca, iz katerega je razvidno, kje je prosilec zaposlen. V primeru, da kreditojemalec prejema plačo v gotovini, zahtevamo izpis odločbe o dohodnini Ministrstva za finance DURS M. Sobota za leto 1998. Najdaljša doba odplačila je 10 let. Obrestna mera je 10%. Vloge oddajo prosilci v Pomurski banki, d. d., Murska Sobota, likvidatura - krediti, kjer dobijo tudi obrazce. RAZPISNI ROK TRAJA DO VKLJUČNO 22. APRILA 1999. n vence, cvetje in sveče. , Hvala g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni ot> pevskemu zboru in pogrebništvu Banfi- jj Posebna hvala dr. Štivanu in dr. Horvatu ter osebju dl1 intenzivne nege bolnišnice v Rakičanu. Hvala sodelavcem Naravnega zdravilišča iz Raden Žalujoči: sin Viljem z Ženo Marjeto, vnukinje Fertris^s schem in Metka s Sebastianom, sestra Irma, nečaka B Bela z družino Utihnil je tvoj glas, 'obstalo je tvoje srce,"" ostali so sledovi pridnih rok ' in spoznanje, da se ne vrneš vet ZAHVALA V 76. letuje prenehalo dragemu možu, očetu, tastu Janezu Lovrenčecu iz Filovec 76 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrin1’ sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, pa vence, cvetje, sveče, za svete maše, mrliško vežico-izrekli besede sožalja. Štefk0 $ Lepa hvala g. župnikoma Stanku Zveru in g. Slavku pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in ®°oVesa i" Krajevne skupnosti g. Berdenu za ganljive besede sodelavcem podjetja Mlinopek ter pogrebništv Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: ~ Žena Barbara, sin Jože in hčerka Štefka Z “ Zaspala, draga mama st zaprla trudne si oči, bolečine si prestala in zdaj boš mirno spala ZAHVALA V 6 7- letu starosti nasje23^ }jti mama, stara mama, & tašča Irena Ferencek roj. Kandal iz Vučje Gomile 48 sosedom 8' Se iskreno zahvaljujemo vsem ose om n znancem, ki ste nam v najtežjih strani m nam pomagali, darovali cvetje in sveče, P p ureditev mrliške vežice ter nam izrekli soz^' zdravn'škemu osebju kirurgije 0™^' bolečin gospodu duhovniku Gezi Ernišu za fi Pevcem za odpete žalostinke in pogrebnih Žalujoči vsi, ki smo jo imeli rad 1- april 1999 V življenju le delo in skrb si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, ker ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 50. letu nas je zapustil naš najdražji sin, brat in stric Drago Forjanič iz Večeslavec 51 Ob b°'eči izgubi se iskreno zahvaljujem^ vsem sorodnikom, njesoSed°m’ Prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na 1 zadnji poti, darovali vence, cvetje, sv. maše, sveče, nam Iskren Pa ’Zrekli bese o c a Markišavska 24, 9000 Murska Sobota - vse za vodovod, toplovod, bela tehnika - aprila izjemno ugodna ponudba - cene nižje tudi do 20% - možnost plačila na 10 obrokov brez obresti | - brezplačna dostava domov, ne glede na oddaljenost od 7.00 do 18.00, v soboto do 12.00, tel. 28 735 Zgodilo se je J AGROSVETEC, Ledavska 17, Črnelavci Tel.z (069) 22 943 Izdelujemo vse vrste rotacijskih mulčarjev (v zalogi), varnostne loke in kabine ter servisiramo kardan HovTdT ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: (069) 48 426, GSM: 041 733 948,041 772 426 Senarska: Odkrili pobeglega Policisti prometne policijske po staje Maribor so 27. marca izsledili -i 22-letnega Romana Z. iz Zupeti-nec, kije osumljen, da je danpfl povzročil s svojim avtom prometno nesrečo. Ta se je zgodila 26. rti®1 ca ob 22. uri na regionalnicesO-razreda pri domačiji št. 7 zunaj naselja Spodnja Senarska pri Lenartu. Avto je trčil v blagem levem nep^ glednem ovinku v 17-letnega P® šcaS. Z. izSmolnic, kijehodilne; pravilno po bankini ob desni stran' vozišča v smeri Zgornje Senarske. Osumljeni voznik ni ustavil, da 1 pomagal ponesrečencu in P0^ prihod policije. Sovjak: Motorist je padel 27. marca ob 16.30seje^ J. peljal z neregistriranim kolesom po klancu navzdol vjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. radi neprilagojene (prevelikejh stini obvladal jeklenega k?nF je padel ter se hudo poškodb' Gornja Bistrica: Z avtom v prepust o.o. Miline GRAJSKA 1a , M. Sobota SPREJEMAMO NAROČILA ZA ODKUP DELNIC: POMURSKEGA PID-a 1, TRIGLAVA STEBER 1, MURE, POTROŠNIKA, KG RAKIČAN IN VSE DRUGE DELNICE, - KI KOTIRAJO NA BORZI. TEL. 39 090, 39 091 IN 33 013 POSREDNIŠTVO Slovenska 42/1, Murska Sobota Tel.: (069)37 162 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL! Ugodne cene! Najhitrejše izplačilo! Traktorji Lamborghini - servis in pro?^ AUTOREAL , Sotina 5la Tel.: (069) 57 350. Prodaja in montaža gu 29 masna Mohor i Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 830 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 OPRAVLJAM IZKOPE S FREZO (»ketno«), primerne za vodovod, elektriko, telefon, CATV in podobno, ter izkope z mini bagerjem. _^lefon^6^7^91, GSM: 041 673 803. PAKET ISDN 3000 VKLJUČUJE: • ZAMENJAVO ANALOGNE LINIJE ZA DIGITALNI ISDN PRIKLJUČEK • DIGITALNI TELEFON • MODEM ZA RAČUNALNIK • DOSTOP DO SiOL INTERNETA ^trojno KLJUČAVNIČARSTVO in kovaštvo Frana Kovačiča 10, Veržej, tel.: 87 463 • HIDRAVLIČNI IN NAVADNI PREDSETVENIKI do 5 m del. širine (ježi, valji) • PODRAHLJADI z valji • OKOPALNIKI za koruzo z dognojevalno napravo, 2-, 4- in 6-redni • OKOPALNIKI za sladkorno peso z diski ali zavesicami • KLINASTE BRANE: tri-, štiri- in petdelne • REZERVOARJI za kurilno olje, drugi izdelki Cena brez p. d.: 80.000 SIT Naročila vTeletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000. Danes pametna, jutri nujna odločitev! Telekom^) Slovenije । • ntztHVUARJI za kurilno olje, drugi izdelki po naročilu | - a ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M. SOBOTA I f I 1 t0L (069)36-310, fax.: (069)31-312, ‘ Staneta Rmm— c .. - v SREDIŠČU TURNIŠČA smo zgradili . iw auill POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT /r* - - - — (P+1+M), kate^m so prostori pošte. I27-letni Aleksander K. iz slavec se je v nedeljo, 28. okrog 16.30 peljal z avtom P’ kalni cesti v Gornji Bistrici- c ! pa vožnje ni prilagodil vozn^ meram (mokro in zato spo^0 stišče), zato je zapeljal v j je trčil v betonski prepust (d1 škode na avtu je za 300-0 larjev, voznik pa se je hudo doval, saj je obstal v razbitini, iz katere so ga^1 Ici Nafte iz Lendave. Cogetinci: | Čelno trčil v drevo V nedeljo, 28. marca, ob se 22-letni voznik osebij Nissan Denis K. iz Raden®c. y po lokalni cesti iz rkvenjak proti Ivanjcem. getinec, pri domačiji števi J v izteku ostrega levega nePr.’ji I nega ovinka zapeljal z v° p I čelno trčil v drevo. V I sreči se poškodovala I ca 22-letna Renata S. iz o , I Drakovci: Treščilo v hišo I Med popoldanskimn® J soboto, 27. marca, ie^ j tila požar na domačij' 5 j Drakovcih pri Mali I je zgorelo ostrešje gosP° I poslopja, ki meri 40 k I trov, in delno ostrešje ^5^ I ske hiše. Ogenj je tone ječmena, pet kublC!|g 50 . koruzne silaže, I svinje (30 so jih rešili). P na pa je nakladalna P^° tro^ I na škoda znaša P° n ' I oceni okrog 3.500-0,0.^ Požar so pogasili ga I Nedelje, Ljutomera, I Ščavnici, Stare G°re nec. Dva gasilca delja sta se prireže^ Z. ; vala in jima je bila P° niška pomoč. I v Serdici pri Rog^^ se vnele saje v dim 5p“ I hiše. Požar so po9aS"y Sveti Jurij. I Murska Sobotf’ Stekla I erpdi^r^ I 26. marca sre1 a I (okrog 15. ure)I kamen v stransko I podjetja Izletnik C /d I ran na avtobusni P j i Soboti), ki se je : V noči s 26 I je neznanec razb' v (o I nem avtu, P^a|uCd^ ’ ulici, in iz avta sK )0.5 I radio, a mu to ni o I za 100.000 tolarji I Pred uvedbo DDV imate ugodno priložnost kupiti še preostale: - POSLOVNO-TRGOVSKE PROSTORE, - STANOVANJA Informacije osebno ali po telefonu: ZEU, Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Murska Sobota, Staneta Rozmana 5, vsak dan od 7. do 15. ure, tel.:(06^)36-310, (069)36-320 (g. ORI, g. VRBNJAK) Izdelujemo in izvajamo: - kompletno urbanistično dokumentacijo - svetovalni inženiring in vse vrste nadzora gradenj - posredovanje v prometu z nepremičninami - razvojne študije in programe - projekti nizkih in visokih gradenj Zanesljiv prijatelj Zaljubljen sem v cesto. Kolesarjenje je moje življenje. Verjamem v svojo ekipo in v svojo opremo. Na cesti je zaupanje najpomembnejše^ saj prinaša uspehe in zmage. In ko grem z dveh koles na štiri, ni nič drugače. Sele s pravim avtomobilom lahko uživam v vožnji. Škoda je več kot samo avtomobil. To je pravi prijatelj, kateremu lahko res zaupom. Zaradi precizne izdelave, dovršene tehnologije in odlične varnostne opreme je izjemno zanesljiv. Nikdar me ne pusti na cedilu. Ko vozim Škodo, se počutim popolnoma varno in brezskrbno. !?®L_Lapril 1999 NAPOVEDNIK 39 jMurni koledar Otvoritev razstave petek, 2. aprila, ob 18. uri bo v soboški galeriji otvoritev razstave tapiserij Silve Horvat, ki jo posre-Loški muzej iz Škofje Loke. Gledališče vPonedeljek, 5. aprila, ob 19.30 bo v Ijutomer-»I kulturni dvorani predvidoma zadnja uprizoritev kriminalne drame Mišolovka A. Christie v izvedbi 9|edališčnikov kuda Ivana Kaučiča Ljutomer. Predavanje 'JPetek, 2. aprila, ob 18. uri bo v soboški grajski korani predaval o Gruziji, deželi stoletnikov, SVetovni popotnik Brane Kobal. Razstave Burska sobota ^Galeriji M. Sobota si lahko ogledate slikarsko '»stavo tapiserij Silve Horvat. soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno slZ.s’av° Pokrajinskega muzeja. Poleg omenjene muzejske postavitve je na ogled še razstava progah: NE! “z®iie odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, oboto in nede|jo od 1o d0 13. ure. Ob ne-izstop p^t. uafte Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo Mafije na temo Splošne deklaracije človeko-pravic. ..... ^liški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota pROSTA DELOVNA MESTA Zgodilo se je s pogoji za zasedbo ^Kl DELAVEC GOSTINSKA OPRAVILA; mes.; 11. delovnih izku-tL s 04.99; MARINIČ DRAGI- LOGAROVCI 12A, J'PRI LJUTOMERU ®z®anje in ometavanje; S 31. delovnih izkušenj; »99; KRIŽAN MIRKO S. P. IN ZIDARSTVO, čako-OB ŠČAVNICI Mn jS^japoslitve : ni podatka; 1 piriti \®ni; jeziki: nemški jezik iA04 'ganski jezik - govorno; ^0 n9! RADENSKA - ZDRAVI-u 0., RADENCI, RADENCI f* - VSEH PEKARSKIH PEKARNI - ROČNA DE-1 mes.; 3 L delovnih S.S^lški izpit kategorije: B; 99; HREN ŠALAMON JO-ZWKP. ,PE^BNA HREN, VER-25, VERŽEJ STROKE; določen ‘A 1 )■ delovnih izkušenj; in 05^' iezik - govorno in pl-^^4. "■I0TH 0RAG°' ■ VARILEC; določen h H tol' !■ delovnih izkušenj; do JAMNA11A, ^NICI; št. del. mest: 2 ; določen L r< p T plovnih izkušenj; do ^PousERVIS D. O. N«.- rije: B; do 05. 04. 99; HARANT D. O. O., APAČE 2, APAČE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK-VOZNIK; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: C,E,B; do 04. 04. 99; ANŽEL BORIS S.P., PREVOZNIŠTVO, ZIDARSTVO, TRGOVINA, ZBIGOVCI 50, GORNJA RADGONA ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRIKAR-ELEKTRONIK NA PODROČJU ŽALCA, PREBOLD, POLZELA IN OKOLICA; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: B; do 02. 04. 99; SIGNAL - KABELSKI SISTEMI D. O. O., JURČIČEVA8, LJUTOMER SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - PLESKAR; določen čas 3 mes.; do 02. 04. 99; RODEMA INŽENIRING, STORITVE IN TRGOVINA D. O. O., BOGOJINA 77A, BOGOJINA PLESKAR - SLIKOPLESKAR; določen čas 3 mes.; do 02. 04. 99; RODEMA INŽENIRING, STORITVE IN TRGOVINA D. O. O., BOGOJINA 77A, BOGOJINA KUHAR POMOŽNI KUHAR; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: KUHAR ALI POMOŽNI KUHAR; do 22. 04. 99; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI NATAKAR NATAKARICA; določen čas 10 mes.; do 02. 04. 99; SAJE JOŽICA S. P. SAMOPOSTREŽBA PRI JOŽICI, RAČKI VRH 2, RADENCI NATAKARICA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; do 12. 04. 99; STANKOV ŽIVKO-GOSTILNA, VERŽEJ, MLADINSKA 8, VERŽEJ UPRAVNI TEHNIK TAJNICA PODJETJA; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih PL°- ' °2niški i, kl: nemški ^Pit katego- T°Varna SLADKORJA d d _ ^270 Ormož, Opekarniška c. 4, p.p- 3? zre'e9a komposta, v iazno organsko gnojilo 7N ' rodov'tnosti tal. za gnojenje vinogradov, n Pa tUdi za ^°liŠanie S1T/t Ponuiamo ugodne popuste mnn finske popuste. z:?6 Drevzeti od »°rka' 6' aPrila 19"’ H 9 vaak delavnik od 8 do 13. ure na voljo v prodajni službi 9a'd d, Ormož po teL štev. 7410 323 o - V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij Fotokluba M. Sobota. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Avtoportret v likovnih delih umetnikov Pomurja. -V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava keramike Združenja madžarskih keramikov. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Jožeta Denka. PUCONCI V občinski zgradbi so razstavljena slikarska dela Mire Ostojič. RADENCI ' - V Stil baru Zdravilišča Radenci razstavlja akad, slikar Jože Denko. o PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 14 1 0 19 2 orodij: ; do 02. 04. 99; BLISK MONTAŽA D. O. O. MURSKA SOBOTA, PLESE 9, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE IZDAJA ZDRAVIL-DIPL. ING. FARMACIJE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: OPRA-VLJEN STROKOVNI IZPIT; do 02. 04. 99; PAVLINJEK BRIGITA MAG. FARMACIJE, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) PROJEKTANT-STATIK; nedoločen čas; Skupno stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 11.04. 99; ATRIJ D. O. O. GRADBENI INŽENIRING, ODRANCI, GAJSKA ULICA 39, ČRENŠOVCI; (*) Pletilec košar 78-letni Janez Cuk iz Velike Polane je delal veliko let v tujini, toda ni pozabil plesti košar, česar se je sicer naučil v mladih letih. Šibja zanje ne manjka, saj je na velikopolanskem območju veliko vrb in pantovca, na katerem rastejo še daljše šibe. V zimskem času je spletel kakih 40 košar, ki pa jih ni prodal, ampak jih je nekaj pustil za domače potrebe, druge pa podaril prijateljem. Razkril je tudi, koliko šib je približno' potrebno za eno košaro: okrog 130. - Foto: J. Ž. Delimo vstopnice za kino Kino Park Murska Sobota V četrtek, petek, soboto in nedeljo ob 18. uri bo na sporedu ameriški animirani film Življenje žuželk, v četrtek, petek, soboto in nedeljo ob 20. uri pa ameriško vojno dramo Re- -sevanje vojaka Ryana. Kino Gornja Radgona V petek ob 19. in 21. uri ter v nedeljo in ponedeljek ob 20. uri se bo vrtela ameriška vohunska srhljivka Ronin, v soboto ob 19.30 ter v nedeljo in v ponedeljek ob 17. uri pa ameriška vojna drama Reševanje vojaka Ryana Kino Ljutomer V soboto, 3. aprila, ob 19.30 bo na sporedu ameriški film Helenini ljubezni, v nedeljo, 4. aprila, ob 17.15 in 19.30 pa ameriška pustolovska komedija Babe - Pujsek v mestu. Pokazali ste tudi zelo dobro poznavanje slovenskih igralcev, naša izžrebana nagrajenka pa je Manica Gomboši, Trg svobode 11,9250 Gornja Radgona, ki je naštela Gojmirja Lešnjaka, Bojana Emeršiča in Jerneja Šugmana. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Retrospektiva katerega slovenskega režiserja se je konec marca vrtela na nacionalni televiziji? Odgovori Kupon št. 13 Odgovore pošljite do 6. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. WHATS YOUR SIGN - Des'ree 2. IVONA - Bavoli 3. SAYSLEEPER - R. E. M. 4. WHEN YOU BELIEVE - Mariah Carey & Whitney Houston 5. A GOOD SIGN - Emilia 6. MY FAVOURITE GAME - The Cardigans 7. ANYTHING BUT DOWN - Sheryl Crow PREDLOGI: IN ASSENZA Dl TE - Laura Pausini CHOCOLATE SALTY BALLS - Chef LATELY - Bob Carlisle K K Gornja Radgona: Sunil je mobitel G. H. je osumljen, daje 25. marca izrabil priložnost (odsotnost zaposlenih) in ukradel mobilni telefon GSM iz prostorov reševalcev v Zdravstvenem domu v Gornji Radgoni. Policisti so storilca izsledili, mu odvzeli mobitel in ga vrnili lastniku. Ptuj: Vroča kri v Prekmurski LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NASMEH - Damjana Golavšek 2. PORNO POLKA - Orlek 3. ŠE TISOČ LET - Darja Švajger 4, ZAKAJ - Tinkara Kovača 5. NEKAJ LEPEGA JE V MENI - Nuša Derenda 6. MOJA DEŽELA - Jan Plestenjak 7. NE IZDAJTE ME - Avia band PREDLOGI: ODPRI OČI - Avtomobili TEMNI ANGELI USODE - Demolition Group NOCOJ BOM PLESAL LE S TEBOJ - Milan Pečovnik - Pidži LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KJER NAŠA PESEM JE DOMA - Gašperji 2. PASTIRCE MLADO - Vasovalci 3. OČETOV DOM - Ans. Nika Zajca 4. ŽIVETI JE LEPO - Ans. Borisa Razpotnika 5. TO PESEM POJEM TEBI - Slapovi 6. KJE Sl, FRAJ-TON - Štirje kovači 7. KO POGLEDI GOVORIJO - Vodomec PREDLOGI: POD TVOJIM OKNOM - Zasavci MAMA ČUTI Z MENOJ - Krona NAŠA VAS - Ansambel Cvet Ste vedeli, da imajo na Ptuju Prekmursko ulico? Ne? No, zdaj veste! Še to: 27. marca ob 23.30 so ptujski policisti posredovali prav v tej (Prekmurski) ulici, kajti 16-letni M. K. je pretepal prijateljico. Tudi, ko je prišla policija, ni prenehal, zato so ga odpeljali in pridržali za določen čas pod policijskim nadzorstvom. Murska Sobota: Tat na parkirišču 25. marca med 14. in 22. uro je nekdo odvil s koles clia, ki je bil parkiran pred tovarno Mura, štiri okrasne pokrove koles in oškodoval Vlada Š. za dobrih 20.000 tolarjev. Kdo je to storil, še ni znano. Nuskova: Avto na strehi Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 8. aprila 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 1 3 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. V Muskov! na Goričkem se je zgodila 26. marca ob 22.30 nenavadna nesreča. Zaradi neprimerne hitrosti je osebni avto Mazda 121 avstrijske registracije zaneslo in se je prevrnil na streho. Voznica se ni poškodovala, pač pa je nastala materialna škoda na vozilu. Iz motorja je izteklo okrog dva litra olja. Madeže so počistili gasilci od Sv. Jurija. Ti so tudi postavili avto spet nazaj na kolesa. Na več kot 270 poštah po vsej Sloveniji lahko odprejo žiro račune fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki, društva in civilno pravne osebe. Informacije na tel. št. 061/174 1207, 062/228 8247, 063/425 2712 Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Tržnica Tržnica Prodajalna zelenjava M. Sobota G. Radgona Ljutomer Jabolka 120 160 120 Hruške 450 390 300 Pomaranče 180 200 150 Mandarine 300 - 300 Grozdje 500 600 500 Limone 250 300 250 Banane 180 140 180 Kivi 400 480 280 Suhe slive - 590 600 Kumare 500. 600 550 Solata-endivija 250 250 249 Solata-mehka 350 450 340 Radič : 350 390 390 Cvetača 350 400 390 Zelje 120 120 120 Orehi, jedrca - - 990 Med - 1000 - Mladi krompir - : 300 230 Klementine 300 290 - Paradižnik 390 380 300 Paprika 500 480 550 Mlada čebula 400 - , - Čebula 120 130 120 Česen 400 430 400 Hren 400 400 400 Korenček 250 300 220 Peteršilj 500 600 590 Krompir 60 80 70 Fižol 350 300 300 Jajca 11-20 - 22 __________________________ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 30. 3.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30. 3. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 13,8374 13,7588 13,9009 Francija 1 29,0273 28,8623 29,1605 Nemčija 1 97,3533 96,8000 97,8000 Italija 100 9,8337 9,7778 9,8788 Švica 1 119,3173 117,4528 119,8648 ZDA 1 177,1883 175,3004 178,0013 Ponudba za prodajo delnic PURLEN, d. o. o., v likvidaciji, Lendava prodaja 354 rednih imenskih delnic Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Cena za eno delnico znaša 8.000 SIT. V skladu s 7. členom Statuta Pomurske banke, d. d., Murska Sobota imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo Pomurske banke, d. d., M. Sobota. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu pisno sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina NLB, Služba sredstev in poslovne informatike, Trg zmage 7 (tel. 32 417). pomurska banka Pomurska banka d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj: • požarno zavarovanje • zavarovanje stanovanjskih premičnin • zavarovanje računalnikov • zavarovanje opreme za sprejem in distribucijo satelitskih in kabelskih televizijskih in radijskih programov • zavarovanje glasbenih instrumentov in elektroakustičnih naprav • zavarovanje živil v zamrzovalnikih • vlomsko zavarovanje • zavarovanje stekla • zavarovanje živali in zavarovanje hišnih ljubljencev (psov in mačk) • zavarovanje polnega avtomobilskega kaska • zavarovanje pravne zaščite zaradi uporabe motornega vozila in avtomobilske nezgode in • individualno nezgodno zavarovanje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ne samo z ljudmi, usoda se včasih poigra tudi z živalmi. To se je očitno zgodilo tudi s teličko Minko, ki jo je pri Litropo-vioh v Smolincih pri Cerkvenjaku povrgla krava Šeka: teliček ima pet nog, žal pa se na dve ne more opreti, zato mu pri hoji pomagajo ljudje. Morda še to: Ritlopovi so ena od družin, ki so se pred desetletji preselile v Slovenske gorice iz Prekmurja. So tudi dolgoletni naročniki Vestnika. - Foto: F. Bratkovič VESTNIKOV KOLEDAR 1. april, četrtek, HUGO 2. april, petek, FRANC 3. april, sobota,LJUBA 4, april, nedelja,velika noč 5. april, ponedeljek, velikonoči ponedeljek 6, april, torek, VILJEM 7. april, sreda, 'DARKO Lunine mene: 6. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 33 minut, zašlo pa ob 19. uri in 36 minut. Dan bo tako dolg že prek 13 ur. 1. aprila bo na nebu nastopil ščip. zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota IN vaša spremljevalca skozi podobe življenja Vsi, ki ste že Vestnikov! naročniki, boste z 1 8. marcem avtomatično postali zavarovanci Zavarovalnice Triglav. Nezgodno zavarovanje, ki vam ga podarjamo, velja 1 leto, torej do 18. marca 2000, tako da bo naročnik Vestnika prehod v novo tisočletje dočakal varno z nezgodnim zavarovanjem. Avtomatično pa bodo nezgodno zavaro- vani tudi novi naročniki Vestnika - nezgodno zavarovanje bo začelo veljati ob 24. uri tistega dne, ko bo novi naročnik sklenil naročniško razmerje za najmanj eno leto. POGOJI Nezgodno zavarovanje naročnikov Vestnika na področju Zavarovalnice Triglav - Območne enote Murska Sobota izplača zavarovalnica naročniku, na čigar ime in priimek je sklenjeno naročniško razmerje, za primer nezgodne smrti ali trajne invalidnosti: - zavarovalno vsoto za nezgodno smrt, če je zavarovanec zaradi nezgode umrl (250.000 SIT); - zavarovalno vsoto za invalidnost, če je zaradi nezgode zavarovanec ' postal popolni invalid, oziroma odstotek invalidnosti, če je zavarovanec zaradi nezgode delni invalid (zavarovalna vsota 500.000 SIT); - za naročnike, starejše od 75 let jamči zavarovalnica v primeru nezgode 50 % zavarovalnine. Še več Slovencev na Triglav! IX)2§^o triglav premoženje Za VESTNIKOVE naročnike pri novih zavarovanjih dodatnih 5 % Danes se bo za zgodovino Bogojine. Džuban - Termal bo o stenci Jožeta Vugrinca -nomista slovesno vloži' žavne mline predlogza novitev Občine Bogojina- *** Jeno Sapač - Bra je kajšnji pasivnosti ne 1 za pomursko P^^J.popa dolgo od tega je obesil ^ cano« meso v dimno kjer pa ni zakuril. Ko s 9 vprašali po razlogih, $ liko časa odceja me5 ’ morda namerava ko prekmurski sunki P skim pršutom, Je od^e nCio pomagati o j Marjan Kard'n jeizjl da mu Leda* bči^ J? bilanci ponuja . z nekaj h^ Lendavskih g^ lagali, naf J' .^ga k^L izdelavo v stira kontu bodo te vse dovolj P dovolj, novitvi regiJe'