S te v. 66
trst, v torek 7* marca isil
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
trti «b nedeljah In prazefklfa ob 5., eb pooadetjklb eb t. zjutraj. Pesamline iter. se prodal »jo po S nvč. (6 stot.) ▼ mnogih tobakarn&b v Trstu in okolici, Gorici, Emjo, Št. Petra. Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovimi ni, Dornbergu itd. Zastarele Itev. po 5 nvi. (10 Btot). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T SirokosU 1 Kolone. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • st. mm, osmrtnica, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov m 70 St. RB. Zs oglase v tekste tista do 5 vrst 20 K. vsaka c »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. bes oda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .1'^unostl". — Plačuje tie izključno le upravi „Edinosti".
■	Plačljivo In atoiljivo v Trstu.
CPINOST
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
roSbo bros dopoelane naročnino, se uprava ne ozira. ■ata talna aa aaCalJaka ftataaja „JKDZJVOnTZ" iUa«: na
Mlo lat« Krea MQ, aa »al lata Kron S CO. ▼■i dopiai naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko* ▼ana piana m m aprejsaaje la rekepltl se aa vrafiaje
ao, oglase in reklamacije je poiiijati na spravo liste. UREDNIŠTVO t eHca Giergle Galattl 18 (Naredal dan)
dmstt* jpolitatmega druitva
Edinost4« T
Primorsko.
j$wit
—	----- » —M	»■■»"■ m	«wu mmmf
ladsjatoti ia odgovorni urednik ŠTEFAN ti OD IN A. Lastnik konaoretf beta .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisaaa zadruga a omejenim poroštvom v Trstu, ulica m i	Giorgio Galatti štev. 18.	-
Pottne-hraallaKnl rabin It B41S52. TELEFON It 11-57.
BRZOJflUNE 1/ESTI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 6. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o bančni predlogi. Govorili so najprej nekateri poslanci KoŠu-tove stranke, potem so govorili posl. Štefan Rakovszky (ljudska stranka), Geza Polonyi (48-ti izven strank) in Abraham (Justhova stranka), nakar je bila razprava prekinjena in odgodjena na jutri.
Mednarodna stavka mornarjev?
ANTVERPEN 6. Te dni so zborovali tukaj zastopniki mornarjev iz Anglije, Nemčije, Francije in Amerike, ter sklenili enoglasno, da pošljejo brodolastnikom ultimatum. Ako do srede aprila ne dobe zahteva-»ih poviškov plač, pride do generalne stavke mornarjev.
Tudi brodolastniki bodo imeli tu zborovanje, ki začne jutri.
Parlamentarne volitve na Romunskem.
BUKAREŠT 6. Na parlamentarnih volitvah v 6. volilnem okraju je bilo izvoljenih 37 vladi prijaznih konservativcev, 5 členov prave opozicije in sicer 3 konservativni demokrati in 2 liberalca, potrebno je 8 ožjih volitev. Socijalisti in nacijonalisti, ki so na Romunskem v prvič kandidirali na splošnih parlamentarnih volitvah, so dobili le malo glasov.
Na volitvah v 3. volilnem okraju je bilo izvoljenih 35 konservativcev in en liberalni kandidat. Razun tega je potrebna ena ožja volitev.
Grozna nesreča v kinematografu.
90 oseb mrtvih.
BOLOGOJE 6. (na Nikolajevi železnici.) V neki bližnji vasi je nastal v nekem kinematografu požar, pri katerem je prišlo 90 •trok in odraslih ljudi ob življenje. 40 oseb je bilo ranjenih.
Vladna izjava novega francoskega ministerstva.
PARIZ 6. Ministerski predsednik Monis je prečital vladno izjavo. Ko je omenil pri-kodninski davek, se je centrum porogljivo smehal, dočim je levica ploskala. Izjavo •lede vnanjih odnošajev je bila vsprejeta s pohvalo. Združeni socijalisti so zavzeli nedoločno stališče. Potem ko je tekom debate govorilo več poslancev in ministerski predsednik, je zbornica votirala zaupnico s 309 proti 104 glasom.
Iz Portugalske.
LIZBONA 6. List „Republic" poroča, da čuvajo vojaki škofovo palačo v Portu, ker je škof pozval župnike, naj prečitajo pastirsko pismo. Prišlo je na raznih krajih do manifestacij. Več župnikov je bilo aretiranih radi kršenja zakonov. Mnogo izvodov pastirskega pisma je bilo zaplenjenih.
Ruska duma.
PETROGRAD 6. Državna duma je pričela danes razpravljati državni proračun za leto 1911. Predloga finančnega ministra predvidja prebitek 11,370.384 rubljev. Po poročiiu proračunske komisije bilancirajo skupni dohodki in skupni stroški z 2712 Milijonov 100.110 — rubljev, pri čemer do-kodki presegajo izdatke za 43,400.000*— rubljev. Komisija predlaga, naj bi se prebitek porabil za odplačanje državnih dolgov. Pričetkom popoludanske seje je finančni minister podal ekspoze o proračunu.
Dunaj 6. Posvečeni škof dr. Marschall je nenadoma precej opasno obolel.
;J O D L 1 S T E K.
Udovica.
Povesi iz 18. stoletja. — Napisal 1. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
„Če je tako, potem se čudim, kako moreš trpeti v svoji četi stričnika, takega rtoveka, ki je izdajalec svojega stanu in ki tujska kmete proti svojim bratom!" je rekla karonica.
„Stričnik je nedolžen pri vsej stvari," je začel braniti viceban. „On ni nič vedel o vsem tem in peče ga sramotno delo njegovega strica..."
„Naj bo, ali on vendar ne spada med p'emiče, med častnike deželne vojske" se je jezila Pudencijana. „Sramota vendar ostane na njem, ker je iste krvi in nosi isto ime kakor stric; in potem, kdo ve, če bi nam tudi ne mogel škodovati, izdati vaših načr-tof, zapovedi et caetera... Kdo ti Jamči, carissime, da tudi on ni delal sporazumno
Minneapolis 6. (Severna Amerika). — Požar v tukajšnjem trgovskem delu mesta so omejili. Škode je milijon dolarjev.
Dunaj 6. Poveljnik vojne mornarice admiral Montecuccoli se je povrnil iz Budimpešte.
Vicenza 6. Operirali so pisatelja Fo-gazzaro. V minoli noči in danes se je njegovo stanje poslabšalo. Zdravniki so izgubili vsako nado, da bi ga ohranili na življenju.
BudimpeSta 6. Včeraj predpoludne se je pod predsedstvom grofa Aehrenthala vršila v palači ministerskega predsedstva skupna ministerska konferenca, katere so se udeležili vojni minister baron Schčnaich, finančni minister Burian, oba ministra deželne brambe Hazay in Georgi. Posvetovanje je trajalo do 1. ure popoludne. Ministri so se bavili izključno z novim vojnim zakonom.
Berolin 6. — Prestolonaslednik bo po svojem povratku s potovanja premeščen k husarakemu polku v Gdansko, kjer bo tudi bival.
Berolin 6. Kakor poročajo „Germanii* iz Miinstra, je danes predpoludne tamkaj umrl škof Herman Dingelstad.
Dunaj 6. Vojno ministerstvo je izdalo odredbe v preprečenje nevarnosti kuge.
Dunaj 6. Bolgarski car je danes odpotoval v Sofijo.
Madrid 6. Kialj in kraljica sta odpotovala v Sevilo.
Kairo 6. Nemški prestolonaslednik in njegova soproga sta danes dospela semkaj. Na kolodvoru so ju vsprejeli kedive, ministri in diplomatje. _
Leto jubilejev.
Trst, 5. marca.
Lepo je praznovati jubileje. Ta navada! se je že tako udomačila med ljudmi, da ne; bo več tako lahko odpraviti je. Zato bi bilo j neplodno, ako bi se kdo hotel prepirati o! potrebnosti ali nepotrebnosti jubilejev ; fakt je, da se danes praznujejo ne samo 25- j letnice, 50-Ietnice, 100-letnice itd., ampak tudi enoletnice, petletnice, 15-letnice, 20-letnice; da, neki slovenski list je praznoval celo jubilej... prve nedeljske številke in pozneje jubilej... enomesečnega obstanka. Pa pustimo ljudem to veselje, ki večkrat nič ne stane ! Tudi letos praznujemo vse polno jubilejev, ali važnih jubilejev, ki so v tesni zvezi z življenjem in nehanjem narodov. V Avstriji smo minolega meseca praznovali kar dva jubileja, ki sta šla še precej neopa-ženo mimo nas. Prvi jubilej se je nanašal na stoletnico državnega bankerota iz leta 1811. No, tak jubilej ne vzbuja preveč prijetnih spominov, zlasti ne med našimi modrimi državniki, zato se ga najrajŠe prezira. Pravzaprav ni bil to noben jubilej, marveč samo žalostna stoletnica. Ime jubileja zaslužuje pa drugi dogodek in sicer petdesetletnica avstrijske ustave, ki smo jo praznovali kmalu za tem. Uvedenje ustave je za vsako državo gotovo velik zgodovinski dogodek. Javno življenje se mahoma izpre-minja. Okovi absolutizma padajo, ljudstvo in narodi prihajajo do svojih političnih in človeških pravic, ki so izražene v konstituciji. Zato je jubilej takega dogodka sam važen dogodek. A glej! Celokupno avstrijsko ljudstvo se tudi za ta jubilej ni preveč zmenilo. Grenka čutstva so prevladovala, kakor par dni prej ob stoletnici državnega bankerota. Vprašali smo se tedaj vsi in menda še najbolj avstrijski Slovani: ali
s stricem ? Kdo ve, če tudi sedaj ne stoji v dogovoru ž njim ? ...
Viceban je pogledal baronico vprašujoče in po kratkem molku je odkimal z glavo, rekši:
„Ne, tega ne morem verjeti o njem... Sicer pa, kadar dobim njegovega strica, dam najtančnejše preiskati... in videlo se bo, če je imel sokrivce v svoji rodbini . ..
A dotedaj ..." ga je prekinila baronica jezno, „trpel boš v svoji družbi človeka, ki nosi omadeževano rodbinsko ime; njemu ni mesta med plemiči . . . tako mislim."
„Ti greš predaleč, draga Pudencijana," je rekel viceLan. „Ti se jeziš nanj, ker ti hoče odvzeti tvojo favorito — Gito," je piistavil viceban zlobno.
„Zelo se motiš!" je zavrnila baronica vicebana, „še mislila nisem sedaj na Gito in njeno ženitev (tu je baronica lagala). Naj se omoži Gita in dela po svoji volji. Jaz se ne vtikam v njene stvari... pri tem imam jaz čiste roke ... Ali toliko ti vendar pravim, ako se dokaže, da je preseški Domja-nič držat s kmeti, jih hujskal proti svojim bratom, potem porabim vsa sredstva, da njegov stričnik ne dobi Gite za ženo...
imamo vzroka, da bi z veselim srcem praznovali jubilej avstrijske ustave ? Ali nam je prinesla ustava ono, česar smo pričakovali od nje, zlasti pa narodno enakopravnost? Ali niso danes razmere v marsičem slabše, ali ni naša ustava večkrat samo fiktivna, samo na papirju? Vsa ta vprašanja so se nam porajala ob tej petdesetletnici, ki je Šla hladno mimo nas in še bolj hladno mi mimo nje...
Tudi naša zaveznica Italija praznuje letos slaven jubilej. Petdeset let je minulo, odkar se je italijanskemu narodu posrečilo, da se je zjedinil v eno močno zjedinjeno Italijo. Zgodovina italijanskega risorgimenta tvori eno najslavnejših knjig italijanske zgodovine sploh. Kakor Nemčija, je bila tudi Italija razkosana na neštevilo držav in državic, vladanih od najrazličnejših dinastij. Pri teh razmerah se duša italijanskega naroda ni mogla razvijati, treba je bilo navdušenih in idealnih mož, da so s pomočjo narodne ideje, ki jim je bila zvezda-vod-nica v vseh njihovih bojih za svobodo in enotnost ujedinjene domovine.
Cavour, Mazzini in Garibaldi so bili možje, katerim bodo Italijani na veke ohranjali najglobokejšo hvaležnost. Res se je to združenje izvršilo na Škodo drugih držav. Izginila je papežka država. Avstrija je izgubila Lombardijo in Venecijo. Ali pomisliti moramo, da se volji enega naroda ne more ustavljati nikdo, četudi bi to hotel storiti z oboroženo silo. Zgodovinska nujnost je zahtevala zjedinjene Italije, ista nujnost je zahtevala zjedinjene Nemčije. Seveda je bilo tu treba močnih duhov, kakor sta bila Cavour, in Bismarck. Ali tudi brez teh bi moralo priti, četudi pozneje, do enakih rezultatov.
V Italiji se pripravljajo velike patrio-tične slavnosti. Otvorijo svetovno razstavo, kralju Viktoriju Emanuelu II. se postavi sijajen spomenik, vreden milijonov in milijonov. Sploh bo ves italijanski narod praznoval iz vsega srca jubilej svojega osvobojenja. Mi Jugoslovani simpatizujemo s tem jubilejem, ker je to triumf narodne ideje, proslava zmage principa narodnega jedinstva. Saj se tudi mi bojujemo za narodno jedinstvo, četudi ne mislimo na premikanje državnih mej. In do tega jedinstva mora priti. Za vzgled naj nam služijo Italijani in Nemci.
Slednjič naj omenimo Še jubilej kmečkega osvobojenja v Rusiji. Dne 4. marca 1861. je bilo, ko je odpravil car Aleksander L, ki se imenuje vsled tega „osvoboditelj", tlačanstvo. Vsa Rusija, ves ruski narod je hotel slovesno praznovati to petdesetletnico, ki ni samo jubilej kmetov, ampak celokupnega naroda. A ruski oblastniki so prepovedali vsako proslavo. Vsem društvom, kulturnim in izobraževalnim, je bila zabranjena vsaka proslava, ki ni imela oficijelnega značaja.
Zato je praznovalo rusko ljudstvo praznik svojega osvobojenja v svojem srcu in ni smelo dati duška svojim čutstvom. A to praznovanje je več vredno, nego vsi oficielni banketi in govori. Žalibog, da sta danes pojma „ruski narod" in „ruska vlada" ločena. Kedaj se strneta? Upamo, da tedaj, ko zavlada tudi v Rusiji resnična svoboda in preneha absolutistični zistem. Tedaj ruskim oblastnikom ne bo treba več prepovedovati ruskemu narodu praznovanja takih jubilejev iz samega strahu pred revolucionarji! Da se to čim prej zgodi, je naša iskrena želja. Kakor se je osvobodil pred petdesetimi leti ruski mužik, tako želimo, da bi v najkrajšem času zasijala politična in
Njena poroka s takšnim človekom bi odvrnila vse plemstvo od nje ... A sedaj zbogom, dragi Januš... Šelim ti, da ne padeš kmetom v pest."
Tako uščipnivši Še pri slovesu vicebana, je baronica hitro vstala ter stekla iz sobe, ne glede več na vicebana, ki jo je brez vsake besede spremil do vrat ter jih zaprl za njo.
„Vražja ženska I" je zamrmral za tem in sel k mizi ter nadaljeval prekinjeno delo.
VI.
Z veselim srcem je bil pohitel Domja-nič na vicebanov poziv v Zagreb. Radoval se je, da zopet pripaše vitežko sabljo ter zajaha bojnega konja, da bo nekaj časa živel v bojnem metežu, ki mu je bil nad vse ljub. Razven tega je tudi dobil pismo od Gite, da pride ona s svojo deco isti dan v Zagreb, kakor on, ker se boji upora med svojimi kmeti, ki so se tudi v Zagorju pričeli čudno vesti napram svojim grajščakom.
To njegovo veselje mu je pokvaril vicebanov vsprejem. Njegov stric da drži z upornimi kmeti I Plemič s kmeti proti plemičem, proti viteškim svojim bratom po krvi
kulturna svoboda vsemu ruskemu narodu ! Še le tedaj bo Rusija res — velika.
Petdesetletnica osvobojenja kmetov v Rusiji.
Iz Petrograda javljajo dne 5. t. m.': Včerajšnji dan je bil praznovan z vso slovesnostjo. V kazanski katedrali se je vršila slovesna služba božja, katere so se udeležili carska dvojica, carica vdova, veliki knezi in velike kneginje. Po službi božji se je vršil v zimski palači vsprejem onih, ki so skupno z Aleksandrom II. delali pri reformah za korist kmetov. Pri vsprejemu je bilo tudi 51 kmečkih poslancev dume, ki so v poslopju dume postavili spomenik carju Aleksandru II. z napisom: Carju -osvoboditelju kmečki poslanci dume hvaležnega carstva, 1861—1911.
Car je rekel poslancem sledeče: „Zelo me veseli, da ste postavili mojemu dedu Aleksandru Nikolajeviču iz Vaše lastne inicijative spomenik in da ste izbrali za ta spomenik tako lep napis. To me je zelo ganilo in zahvaljujem se Vam iz vsega srca". Eden kmečkih zastopnikov je imel na to govor, v katerem je izrazil carju svoja udanostna čutila in svojo zahvalo za to, ker je tudi kmete poklical, da sodelujejo pri zakonodaji. Na to se je vršil v zimski palači obed na čast starejšin kmečkih občin petrograjske gubernije. Car je pozdravil goste ter jim napil.
Odkritje spomenika Aleksandru II. v poslopju dume se je vršilo v prisotnosti ministerskega predsednika Stolipina, ministrov, predsednikov dume in državnega sveta. Po službi božji so trikrat zapeli narodno himno. Predsednik dume Gučkov je imel govor, v katerem je rekel, da 4. marec in 30. oktober pomenita dva zgodovinska dneva poti k socialni pravičnosti, politični svobodi in slavi dinastije v Rusiji. Po govoru je bila zopet trikrat zapeta narodna himna, nakar so se udeleženci slavnosti fotografirali.
Od guvernerjev prihaja neštevilo brzojavk, v katerih se izraža udanost prebivalstva caijn. _
Dnevne novice.
Češka razstava v Sofiji. Pod protektoratom praške in sofijske trgovske zbornice priredijo letos v Sofiji češko razstavo, kj bo otvorjena dne 30. julija. Razstava ima namen, da pomore uvozu v Bolgarsko češki industriji v poljedelskih strojih.
Prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Sedaj so znani oficijelni podatki ljudskega štetja v Bosni in Hercegovini. Prebivalstvo anektiranih dežel šteje 1,839.000 duš. T zadnjih desetih letih je prebivalstvo narastlo za 321.000 duš, torej znaša prirastek 20 odstotkov. Ta povišek je staviti na račun priseljevanja iz Avstro-Ogrske. Niso pa še ugotovljeni statistični podatki glede številnega razmerja med posamičnimi konfesijami.
Strahovlada na Hrvatskem. Kakor znano, je dala hrvatska vlada uvesti proti znanemu branitelju v „veleizdajniškem" procesu, d.ru Hinkoviču, disciplinarno preiskavo radi žaljenja sodišča v 27 člankih, ki jih je dr. Hinkovič priobčil v „Obzoru", „Pokretu" in „Srbobranu". Dr. Hinkovič je v posebni vlogi na banski stol odklonil sodnega svetnika PaveŠiča kakor preiskovalnega sodnika v tej disciplinarni stvari, ker ga po njegovem vedenju povodom „veleizdajniškega" procesa ne smatra nepristranskim. Rečeni sodni dvor pa ni le odklonil prošnje dr.a Hinkovića, marveč je dal uvesti proti njemu kazensko preiskavo radi zločina obrekovanja
in po pravu! To je v resnici žalovalno, a obenem tudi sramotno! Čeprav ni on ničesar temu kriv, čeprav ne more biti odgovoren za delo svojega strica, ga bodo vendar vsi prezirljivo gledali, morda še celo zasra-movali. On bo podoben beli vrani v plemiški vojski, ki ne spada v to jato.
In če je Bog hotel tako, pa naj bo! Potrpežljivo izpije to grenko čašo sramote in ponižanja; trpel bo in nikakor se ne bo pritoževal. A kadar pride do boja, kadar bo vihtel v svoji desnici sabljo, takrat ga naj vidijo viceban in drugi plemiči, kako se bori Krištof Domjanič in kako pere s krvjo upornikov stričev madež z rodbinskega imena!
S takimi mislimi v glavi je odšel Krištof od vicebana do Magdičeve hiše, kjer je upal dobiti Gito. Ni se prevaril. Že je bila prišla s svojo deco, pripeljavši seboj iz Konščine, kar je bilo vrednega. Tudi v Za-gorju so slišali, da se uporniki napravljajo v zagorsko stran, kjer je gnezdo plemiče v in kjer so kmetje komaj čakali, da jih obiščejo uporni bratje. Kmečki vohuni okoli Bisaga so trosili novice v Zagorje, da tudi pri njih napoči dan, ko bodo voščili plemeniti gospodi „Dobro jutro!" (Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št. <W.
V Trfltn. dne 7. Marca 1911
in — punta. Uboga Hrvatska, kaj si zagrešila, da te tako bičajo — lastni sinovi ?! Ban Tomašić je na glasu kakor velik učenjak in sam se smatra tudi velikim hrvatskim patrijotom, ali zgodovine kakor učiteljice narodov vendar ne spozna. In zgodovina uči, da kruta proganjanja ne rode dobrega sadu in da se rade kruto maščujejo nad — kruteži! A tudi na Dunaju, kakor vse kaže, niso še nič pozabili in se — nič naučili iz zgodovine ! Oni hočejo ostati slej ko prej pri tem, da si morajo zatirani narodi v Monarhiji sami izvojevati življenske pogoje in svojo svobodo — proti volji Dunaja. Ali zapomnijo naj si, da se s takim varovanjem „avtoritete44 ne pridobivajo srca narodov.
Poljaki v zapadni Prusiji se množe vzlic vsemu besnenju ruskih hakatistov. Nemški listi si v svoji jezi ne vedo pomagati drugače, nego, da priobčujejo v pro-skribcijske svrhe preglede o Poljakih v Prusiji. Ali ne bo jim koristilo. In čudno : Poljake povspešuje pruska vlada sama se svojo brutalno politiko izganjanja inozemcev iz Nemčije. Kajti se svojimi podaniki poljske narodnosti vendar ne more pruska vlada tako postopati kakor s podaniki — zaveznice Avstrije. Ne more jih izganjati. Posledica temu je, da je industrija na Vestfalskem i« ob Reni navezana na pritoke iz poljskih krajev.
Iz nekega poročila, ki ga je priobčila ^Schlesische Zeitung" je razvidno :
Na Westfalskem in ob Reni je sedaj 30 poljskih društev „Straža". Ta organizacija ima sedaj na razpolago 37.000 mark v izobraževalne svrhe. Drug fond 6000 mark je določen za vodstvo procesov. Skupno premoženje organizacije „Straž" znaša okolo 50.000 mark. Lansko leto je načelstvo razdelilo 30000 brošur o grunwaldski bitki. Poljaki so raztreseni po raznih krajih Vest-falskega in ob Reni. Povsodi imajo društva, ki razvijajo jako živahno delovanje.
Demisija Venizelosovega kabineta. Iz Aten poročajo, da je ministerski predsednik Venizelos na sobotni seji zbornice izjavil, da odstopi vseskupno ministerstvo, ako vsprejme zbornica predlog radikalcev o premembi ustave. Ker je večina zbornice za ta predlog, utegne priti do ministerske krize.
Prebivalstvo Moravske. Po površnem ljudskem štetju je bilo 31. decembra 1010 na Moravskem 2,612.106 navzočih civilnih oseb, ki so bivale v 374.266 hišah. Leta 1900 so našteli 2,420.445 civilnih oseb, hiš pa 343.329. Prebivalstvo se je torej pomnožilo za 191.655 oseb ali 7 9 odstot. Od 1890 do 1900 se pomnožilo prebivalstvo za 8 50 odstot.
Turški topničarji nočejo v Jemen. Petrograjsko „Novoje Vremja- je dobilo iz Carigrada vest, je odrekla pokorščino top-ničarska baterija v Jildiz-Kiosku, ki je bila določena, da odide v Jemen. Vojni poveljnik je ukazal, da vojaštvo zasede vojašnice v Jildiz-Kiosku in da vjame upornike.
Kneginja Hohenberg-nadvojvodinja.
Londonski „Daily Telegraph" je priobčil nastopno vest: Naš pariški dopisnik je prejel iz vrlo zanesljivega in dobroobve-sečnega vira vest, da dobi kneginja Hohen-berg, soproga nadvojvode in prestolonaslednika Frana Ferdinanda naslov nadvojvo-dinje. Ako ta vest odgovarja resnici, tedaj bi se odstranilo vzroke, radi katerih presto-naslednik ne prihaja na nobeno dvorno slavje. — Kneginji so na dvoru odredili mesto za najmlajimi nadvojvodinjami, kar je prestolonaslednika žalilo in zato ni prihajal na dvor.
Alpska agrarna banka. — Z Dunaja javljajo, da nameravajo na inicijativo krščan-skosocijalnih poslancev ustanoviti alpsko agrarno banko, ki naj bi bila centrala zadružništva alpskih dežel. Povzdigovala naj bi kmetijsko v industrijalnem in trgovskem •žiru ter izrabljen je alpskih vodnih sil kakor tudi razdclženje kmetijskega stanu.
Novi brambeni zakon. V dunajskih političnih krogih trdijo, da predloži vlada novi brambeni zakon, ki vsebuje izlasti dveletno vojaško prezenčno službo in reformo vojaškega kazenskega reda avstrijski in ogrski zbornici že po Velikonoči.
AKADEMIJA
v proslavo 50-letnice „Slov. Čitalnice0 v Trstu (dne 4. marca 1911).
Na dveh ekstremnih točkah naše Slovenije, na dveh politično najbolj ugroženih krajih, in sicer v Mariboru na severu, na jugu v Trstu slavimo Slovenci dva zlata ju-bfl^g, velepomembna za dve tako važni postojanki kakoršnji sta omenjeni mesti. Mariborska „Slovenska Čitalnica" proslavlja svojo 50-letnico prihodnjo nedeljo z velikim koncertom, naša pa je priredila minolo soboto slavnostno akademijo z izbranim programom. Preskrbela si je zato lepo vrsto mogočnih faktorjev za sodelovanje, in sicer popolni orkester vojaškega pešpolka štev. 97 pod vodstvom kapelnika g. Teplega, moški zbor tukajšnje podružnice „Glasbene Matice" in za srečo v zadnjem hipu opernega pevca ljubljanskega gledališča, baritonista g. Peršla mesto g.e Costaperaria, ki je morala vsled obolelosti odpovedati svoje sodelovanje pri tem slavlju. Za alegorično sliko pa so skrbeli sami člani in članice Čitalnice pod vodstvom režiserja dramatičnega društva gosp.
Dragutinovića. — Moje poročilo pa se omeji le na koncertne točke.
Palmo večera je odnesel seveda gosp. Peter Teply s svojim orkestrom. Z učenjaško treznostjo, s finim umetniškim ukusom in z neusahljivo marljivostjo deluje gospod Teply skoro desetletje na polju reprodukcije slovanskih glasbenih biserov ne le pri nas, temveč tudi pri naših someščanih druge narodnosti in povsod z najboljšim uspehom. Izvežbanosti njegovega orkestra ni najti zlepa para med sovrstniki. Orkester razpolaga z nekaterimi izbornimi elementi, ki ga mnogo dvigajo nad vsakdanjo višino. In dasi ni dosežena v dinamičnem pogledu povsod enaka uglajenost (pianissimi so n. pr. še nekoliko okorni), dasi manjkajo nekateri važni instrumenti (zlasti harfa in angleški rog), vendar stoji dejstvo, da je izvajanje na umetniški višini, da, pompozne momente v skladbah nam podaja ta orkester s skoro nedosegljivo monumentalnostjo. Mi pa smemo biti ponosni, da nam je na razpolago tak orkester, ki nam gre ob vsaki priliki tako drage volje na roko.
Ureditev koncertnih točk pričaoiazum-nosti sestavitelja programa. Uvertura k operi „Libuša" z znanimi fanfarami, ki naznanjajo prihod Čehov, je otvorila koncert, „Marche slave" z mogočno rusko himno pa zaključila. Med te pa so bile uvrščene druge točke, tudi raznolično urejene.
Izvajanje uverture k „Libuši", Smetanovi operi, ki jo uprizarjajo v Pragi le ob slavnostnih prilikah, je bilo izlasti učinkujoče v pihalih in je splošno zelo ugajalo. Navdušeno in zasluženo aklamiran pa je bil gosp. Teply po izvajanju Dvorakove uverture „Moj dom". Umetniško spletene motive narodne češke, oziroma slovanske himne „Kje dom je moj" je spravil orkester do vidnega izraza v vseh detaljih in konec je bil naravnost impozanten, In nehote smo morali opazovati razliko učinkovanja mogočnega Dvofaka nasproti mehkemu Smetani.
Srečna in času odgovarjajoča misel je bila, uvrstiti v program tudi slavnega komponista opere „Boris Godunova", ruskega skladatelja Musorgskega (ne vem, zakaj je napisano to ime na vsporedu v francoskem pravopisu?!) Njegove „Tableau musicales", s katerimi je g. Teply že pred leti seznanil tržaško občinstvo, so poznavalcem goriime-novane opere zopet priče o bizarnosti in drznosti tega umetnika, ki se kratkomalo odpoveduje vsaki uklenitvi v gotove oblike ter pušča svoji fantaziji svoboden, neoviran polet. Bujnost promeniranja nam slika Musorg-ski s smelo izmenjavo neobičnih taktov, „Stari Grad" s temno zamišljeno skladbo, končujočo v zamolklih tonih, v „Prizoru na trgu" pa izražajo skoro blebetajoče vrvenje na trgu živahni motivi lesnih inštrumentov, podzemeljski mir „Katakomb" je bil mirno označen in le v začetku ima nekaj močnih sunkov, a naravnost drastičen s svojimi pre-trganimi motivi je prizor „Čarovnice" in slikovita je pa točka „Pred vrati Kijeva", v kateri deluje ves orkestralni aparat z velikansko močjo in maestoznostjo, zvonovi zvonijo iid. Vse te razne slike je izvajal orkester z veliko srečo, dasi ni mogel vsemu odgovarjati zahtevam komponista glede in -strumentov, manjkala je haria, klavir itd., a omenjeno bodi, da je n. pr. g. Teply lepo nadomestil angleški rog z zadušenimi toni basove pozavne. Lajik ne bi gotovo spoznal teh minusov.
Dve zadnji sliki sta izvabili buren in dolgotrajen aplavz priznanja g. Teplemu.
Sledila je na to Čajkovskega „Marche Slave" nam znana še izza zadnjega koncerta podružnice „Glasbene Matice". Tudi to več-nolepo delo smo zopet z veseljem pozdravili v programu, in tudi tukaj sta provzro-čila izvajanje in široki finale zasluzeni aplavz ter tako lepo zaključila koncert.
Vsakega ljubitelja napredka na polju slovenske glasbe v Trstu pa mora prešiniti radost, da ima naša podružnica Glasbene Matice zopet svoj moški zbor. In to je res moški zbor, ki se bo moral sicer še gladiti in prelivati, predno postane skupna celota, predno postanejo vsi eden, toda resna volja pevcev, njih navdušenost za umetniško stvar, njihovo zanimanje ter občudovanja vredna vstrajnost pevodje g. Mahkote nam jamčijo, da nismo daleč do tega. Primerno slavnosti je bila izbrana Jenkova „Molitev", katero so izvajali pevci prav dobro, izrazito in skladno. Tudi interpretacija je bila dobra, ako izvzamemo morda le začetek, ki je imel predolge presledke. Zbor je žel zaslužen aplavz, in splošno mnenje je bilo, da bi bilo moralo biti več zborovih pesmi na programu. — No, zadovoljujemo se z upanjem, da jih bomo slišali na prihodnjih koncertih podružnice same, ki so pred vratmi.
Popolnoma nov je bil za nas, a ob enem tudi zanimal nas je bari'onist ljubljanske opere, g. Peršl. Konstatiram, da je ugajal ; njegovo predavanje je razumno in trezno, njegov glas je svetel, prijeten, precej izšolan v različnih legah; močan ni in polnega zvoka tudi Še nima, da-si moramo tudi vpoštevati, da imamo nesrečno dvorano, ki bije vsaki akustiki v obraz. G. Peršl pa je še mlad in si gotovo še pridobi moči v petju.
Zbral si je za sobotni koncert Volari-čev »Rožmarin*, Wagnerjevo romanco iz Tannhauserja ter Verdijevo veliko arijo iz „MaSkeradnega plesa" ; te dve zadnji skladbi
ste izgledali skoraj kakor nekak curiosum v slovanskem vsporedu, a ob enem moramo povdarjati, da smo v soboto slišali Wag-nerja in Verdija prvič na slovenskem odru. G. Peršl je najboljše predaval „Rožmarin", res s finim čutom, toda tudi druge imenovane arije so napravile na poslušalce jako ugoden vtis. Umotniku je bil poklonjen lep lovorjev venec. Ob tej priliki je hvalevredno omeniti, da je „Regimentstambour" g. Zitta v zadnjem hipu instrumentiral vse tri imenovane točke; zlasti vspel je „Rožmarin" spremljan samo od instrumentov na lok, dočim je Verdijeva arija trpela, ker ni bilo harfe za lomljene akorde.. V Wagnerjevi ariji je bil dolgi postludium nepotreben, rajši Jbi ji bil predhodil lep recitativ.
^ečer je bil lep, občinstvo je prišlo v najboljše razpoloženje, in to, je za sode-lovalce najslajše. Slavjanski Čitalnici pa se zahvaljujemo za umetniški užitek. M.
Domače vesti;
Smrtna kosa. — Pri Sv. Jakobu je umrla včeraj gospica Mimica G o d n i č, hči našega ^ narodnega obrtnika, g. Josipa GodniČa. Žalujoči rodbini naše sožalje!
Imenovanje tržaškega Škofa in mi. Nedavno nam je „Pučki prijatelj" in poprej že „Slovenec" podtikal, da smo kar iz sebe od jeze radi imenovanja mons. Karlina škofom tržaškim. Ali še danes čakamo brezvspešno konkretnih podatkov, ki bi dokazali to trditev. Nu, pa hočemo spregovoriti mi odkrito besedo.
Čim je bilo imenovanje monsignora Karlina gotova stvar, smo izjavili mi, da lojalno vsprejemamo to imenovanje, da pa se hočemo vzdržati vsakih slavospevov, ker hočemo počakati — dejanj. Kdor trdi, da je v tem našem vedenju strupeno nasprotovanje, temu se morajo čudno mešati pojmi v glavi, ali pa podtika zlobno, ker pri tem zasleduje kake svoje posebne cilje.
Prav nič ne tajimo, da smo si vse dotlej, dokler ni padla odločitev, želeli kako drugo osebo iz domačega loga, ki smo jo smatrali kakor popolnoma kvalifikovano v vsakem pogledu za to visoko mesto, osebo, na katero more duhovščina te škofije — brez razlike narodnosti — s ponosom kazati. Odkrito bodi povedano, da bi se mi, ako bi bili imeli izbirati med to osebo in d.rom Karlinom, ne bi bili odločili za tega poslednjega. To pa iz razloga, ki ne pomenja prav nikakega kratenja spoštovanja do novega Škofa tržaškega.
Ali prosimo, to je bilo v tistem stadiju, ko je bilo vprašanje še neodločeno. Kdo more videti kaj slabega v tem, ali pa celo sovraštvo do cerkve in duhovščine, kakor so nam je podtaknili ljubeznjiva gospoda — prijatelji?
Pustimo lajike. Ali vprašamo: je-li en sam med duhovniki, ki ne bi bil v onem času negotovosti dajal prednost temu ali onemu? To je vendar tako naravno, da se nam zdi skoro smešno, da se moramo braniti pred takimi očitanji! Mari pa je radi tega, da je tedaj kak duhovnik želel raje koga druzega, nego mons. Karlina, ta duhovnik sovražnik novemu škofu ?! — Taka trditev bi bila jednostavno absurdna.
Pa ker se nam že podtika neko jezo in sovraštvo nasproti novemu škofu, si res ne moremo kaj, da ne bi povedali na ves glas: da ni bilo onih okoli „Edinosti", danes ne bi bil morda škof tržaški mons. karlin, ampak kdo drugi, ali Italijan, ali pa celo kak Nemec.
Iz lahko umevnih razlogov ne moremo seveda navajati konkretnih podatkov v podkrepljenje svoje trditve, ali — resnica je !!
Mi smo postopali ob tem vprašanju povsem korektno in nas je vodil le namen, da se vprašanje imenovanja novega škofa reši tako, da bo na korist na?e škofije in da ne bo na škodo verskim in neverskim interesom našega naroda v tej škofiji.
Če pa kdo hoče videti v tem greh, naj le tudi nadalje meče kamenje na nas! Mi se bomo znali braniti.
Posvečenje in ustoličenja novega tržaškega škofa. Kakor smo že na kratko javili, bo novi tržaŠko-koperski škof mons. dr. Andrej Karlin posvečen in ob enem ustoličen v baziliki sv. Justa na praznik sv. Jožefa 19. t. m., tretjo postno nedeljo. Čuje se, da ga posveti goriški nadškof in ilirski metropolit dr. Frančišek Sedej ob asistenci vseh škofov sufraganov ilirske metropolitanske provincije, in ne dunajski nadškof - koadjutor dr. Nagi, kakor so listi poročali.
„Pritožba od Sv. Ivana". — Od Sv. Ivana smo prejeli:
Ozirom na notico, objavljeno pod tem naslovom v „Edinosti" od minole sobote, izvolite priobčiti to-le pojasnilo:
Dogodek, ko je gostilničar zabranil neki družbi slovensko peti, se ni vršil tako, kakor je opisano v dopisu v „Edinosti". Ni jim zabranil za to, ker so slovenski peli, ampak ker so se nepristojno vedli in ker se je bal, da bi moglo priti do kakih neljubih prizorov. Dopisniki so grdo zlorabili dobrohotnost uredništva.
Čevljarska zadruga za Trst in okolico. Iz krogov naših čevljarjev smo prejeli: Slovenskim tovariŠem-čevljarjem naznanjamo, da naša na novo ustanovljena zadruga otvori v kratkem svojo prodajalno usnja. Zato vabimo vse tovariše, ki še niso pristopili, da
pristopijo kakor člani k tej velevažni zadrugi. Na ta način pokažemo, da se nočemo več pustiti odirati in ne biti več odvisni, ampak da hočemo kakor zavedni slovenski delavci skrbeti za svoje koristi!
Zatorej tovariši! Na skupno delo vsi, kakor en mož ! Ne pozabite : Le r združenju je moč! Dajmo sebi ono, kar bi imeli še nadalje nositi v žepe nam tujih in sovražafli podjetnikov. Potem se ne bo več čulo, da bi kak trgovec z usnjem rekel, da lahko žive brez nas, kakor je rekel nedavno tomu neki trgovec. Zatorej tovariši! Kdor se ae združuje z nami, je izdajalec lastnih koristi.
Nove člane vsprejema odbor v ulici Stadion št. 19, I. nadstropje in sicer ob ponedeljek od 8—10 pop. Ako je ▼ poiedeljek praznik, pa se vrši vpisovanje v torek.
Kmetijska družba za Trst in okolica. Vsem okoličanskim članom naše družbe, ki so svoječasno naročili po kmetijski driiibi sadno drevje raznih vrst, javljata, da drevje pride v Trst v teh dneh. Ko dobimo „aviso", naznanimo takoj zaupnikom v „Edinosti".
Ob enem vabim na izredno odborov« sejo, ki bo v petek 10. t. m. ob 4. uri pop. v društveni pisarni, ulica G. Galalti št v. 14.
Ker je na dnevnem redu več važaik predmetov v odobrenje, so vabljeni vsi gg. odborniki, da se gotovo udeleže te seje.
Predsednik.
Pozor gostilničarji! Naša zadruga je odprla na trgu Ponterosso štev. 5, II. nad-stropje svoj urad, ki je odprt od 9. d« 11. ure dopoludne in od 3. do 5. ure pa-poludne.
Vabimo Vas v Vašo korist, da se vsi slovanski gostilničarji vpišete v zadrugo, katera Vam nudi vse koristi ter posreduje v vsaki potrebi, kakor : prepise gostiln, prodaje in premeščenja gostiln, iskanje kuharic itd. Delež znaša 50 K, vstopnina 2 K. Delež se bo obrestoval letno najmanje po 6 odsta. Kakor smo Vam javili že večkrat, se je posrečilo odboru napraviti ugodno pogodbo z narodno pivovarno, katera Vam nudi take pogoje, da se ni bati konkurence od nobeae strani ter pivo I. vrste. Tudi pri vseh dragih gostilniških poslih, kakor pri nakupovanju steklenic, čas in vsega drugega, dobite potom zadruge velike popuste. Kakor so se organizirale vse stroke, oklenima se tudi mi gostilničarji svoje I. primorske zadruge in podpirajmo svoje pivovarniško podjetje : Adrija !	Odbor.
Slučaji zastrupljenja po brivcu. —
Večkrat se dogaja, da brivec vreže v živa. Slučajno je prej bril bolnega človeka, ki je bil slučajno sifilitičen ali je imel na koJl druge kužne mozolce, polne otrovnih bacilov ; tako je brivec prenesel nevarno bolezen na zdravega človeka, zastrupivši mu kri. Meni so že znana dva slučaja takega zastrupljenja po brivcu. V enem slučaju je mož ozdravil, med tem ko drugi hira in se je bolezen prisadila po vsem životu, ker je kri zastrupljena. Vi, ki se na teden brijete. kupite si sami dobro britev in s tisto na^ vas brije brivec. Tako boste gotovi, da se vam ne zgodi taka nesreča. „Brivec".
Vrdelska knjižnica „Akad. fer. dr. „Balkan" bo odprta od sedaj naprej vsako sredo od 81/3—10. ure in vsako nedeljo od 11—12. ure dopoludne. Toliko cenjenim čitateljem na znanje. Ob enem prosim one cenjene čitatelje, ki imajo knjigo čez mesec dni doma, naj jo čim prej vrnejo.
Knjižničar.
Ženske hlače. Najnovejša moda bi bile torej ženske hlače. Vsi modni časopisi prinašajo različne modele ženskih hlač. A dosedaj ta moda ni imela posebne sreče. Neka znana dunajska modna tvrdka je minuli teden poslala v Trst neko svojo uslae-benko, ki je hodila po mestu v teh najnovejših ženskih hlačah. Seveda je vzbujala ženska v hlačah splošno pozornost. Posebao so ženske kar drle za njo. Omenjeni gospodični so rekli na Dunaju, da jo vržejo Trža-čani v morje, ako se pokaže v hlačah na ulici. No, Tržačani so dokazali, da so bolj pametni, kakor se jih sodi. Zastopnici dunajske modne tvrdke se ni zgodilo ničesar.
Slabše pa se je zgodilo drugi zastopnici iste tvrdke na Dunaju. Dosedaj se namreč tudi na Dunaju še ne vidi drugače žea-skih hlač, kakor pri uslužbenkah modo* tvrdk, ki oblečejo svoje uslužbenke v hlače, da delajo s tem reklamo. Ena taka živa reklama se je minulo nedeljo sprehajala po dunajskem Ringu, a njene hlače so občinstvu tako malo dopadle, da je začelo žvižgati, tako, da je gospodična morala bežati v nekem avtomobilu.
No, kakor rečemo : Tržačani smo pač bolj pametni in gotovo ne bcmo izzvižgali žensk v hlačah, dokler bodo imele le posamezne toliko korajze, da se bodo prikazale na ulici. Če bodo pa enkrat ženske splo&no nosile hlače, bomo pa moški začeli nosfti krila, tako da bo svet zopet v redu.
Aprobirana šolska knjiga. C. kr ministerstvo za uk in bogočastje je z dne 10. febr. 1911 št. 4065 odobrilo slovensko učno knjigo „Kemija in mineralogija*' za IV. razred gimnazij in realnih gimnazij, ki jo je spisal dr. Vladimir Herle, c. kr. profesor v Kranju.
Tržaška podružnica „Slov. plaaia. društva" vabi vse cenjene odbornike k sefc ki se vrši danes v torek, dne 7. t. m. ab
8V3 uri zvečer v društveni sobi.
V Tre tu, dne 7. marca 1911.
„EDINOST" št. 66.
Stran III
Tržaška mala kronika.
O ti regnlkoli! Včeraj ob 2 45 zjutraj ja kurjač Dominik Tenze sredi ul. Beccherie prešteval svojo kaso. Naenkrat je planil nekdo proti njemu, mu z močnim sunkom strgal iz rok denarnico, v kateri je bilo 36 kraa, in jo urno popihnil po Borznem trgu aa trg Tommaseo, nato pa na Veliki trg.
ga je ustavil redar, na kar ga je opozorilo kurjačevo vpitje. Aretiranec, pri ka-taretn so našli vkradeni denar, je imel še drzno čelo tajiti tatvino. Tat je 24-tetui Leonard Pellizzotti iz Videmskega, ki je M že izgnan iz avstrijskih dežel.
—	Predvčerajšnjim ob 6. uri in pol zvečer je mestni pometač Ernest Giulianini, star 34 let, izforlijske provincije na Laškem, kar meni nič tebi nič vstopil v stanovanje nekega najemodajalca postelj v ulici Volta m kratko malo legel na posteljo, ne da bi vprašal koga za dovoljenje. Gospodinja ga je pozvala, naj se spravi strani, čedni patron pa je odgovori* z psovkami. Tedaj je ona zaprosila nekega svojega podnajemnika, n«flom Stegorič, naj zapodi sitneža iz kSe. To je dotičnik tudi storil. Oni pa, čim so ga postavili pred duri, je iz maščevanja potegnil nož in ranil „vunbacitelja" na roki. Pometača so spravili pod ključ.
Med spanjem okraden. — Martin Rifcarič, delavec na južni železnici, je zaspal pri mizi v kavarni Bizantino. Neki uzaovič se mu je tedaj približal, mu raz-reeal žep telovnika in mu tako vzel denarnico, v kateri je bilo 34 kron. Ribarič je rfatje spal svoje sladko spanje, pač pa ni Ml daleč angelj varuh — v podobi redarja, ki je to vse videl in aretiral tata, ko je aurao prešteval svoj plen. Tat je bil 31-letni Ferdo Viezzoli iz Trsta. Aretiran je bil tadi nekdo, ki mu je pomagal pri delu.
Koledar in vreme. Danes: Tomaž Akv. cerk. uč. — Jutri: Janez od Boga sp. (kvat. sreda).
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -i- 13° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Se«tertja oblačno. Hladni vetrovi. V začetku še lepo, potem motno.
Društvene vesti.
Pevski moški zbor „Glasb. Matice"
v Trstu ima danes zvečer točno ob 8. uri pevsko vajo. Ker priredimo v najkrajšem času Jenkov večer in 111. redni koncert, prosim obilnega obiska. Pevska vaja se vrši v sobi „Delavskega podpornega društva.	Pevovodja.
Tržaško kol. društvo „Balkan" naznanja p. n. odbornikom in namestnikom, da se vrši jutri v sredo ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih jako važna seja. Želeti je polnoštevilne udeležbe.
Čitalnica pri Sv. Jakobu. Danes v torek pričnejo zopet redne pevske vaje. Ker se bliža nastop, prosimo p. n. pevce, aaj zahajajo točno in redno na vaje. Danes se tudi vsprejmejo novi pevci in pevke. —
Javna knjižnica Čitalnice je otvorjena vsaki torek in soboto od 7. do 9. ure zvečer.
Slov. akad. društvo „Slovenija" na Bunaju ima svoj VI. redni občni zbor danes 7. t. m. v restavraciji „Zum Magistrat", I. Licktenfelsg. 3. Vspored običajen. Začetek oh V„8. uri zvečer.
Nar. del. organizacija.
Vsi odborniki skupine c. kr. javnih skladišč imajo danes ob 7. uri in pol zvečer važno sejo.
Skupina NDO. pri Lloydu ima danes •b S. uri zvečer v prostorih NDO. pri Sv. Jakobu važno sejo.
Ker so na dnevnem redu važne stvari, nad drugimi priprave za delavske prireditve 25. in 26. t. m., so naprošeni vsi odborniki, da se teh dveh sej zanesljivo udeleže.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Radi priprav k glavnemu delu operne sezone, Wagnerjevi operi „Mrak •ogov" (Getterdammerung), ostane gledalce zaprto nekoliko dni.
POL. ROSSETTI. — Danes ob 8. uri zvečer se ponovi opereta „I saltimbanchi".
Jutri prvič „Valčkov čar*.
EDEN. — Danes navadna varijetetna predstava. _
Književnost in umetnost
„Ljubljanski Zvon". Vsebina marče-vega zvezka: 1. Vojeslav Mole: Večer. 2. •barles Baudelaire: Večerna harmonija. Preložil Vojeslav Mole. 3. Fr. Albrecht: Spev proletarcev. 4. Radivoj Peterlin: Sneg kopni. 5. Pastuškin: Križev pot Petra Kup-Ijenika. 6. Oton Zupančič: Jerale prvo poglavje. 7. Milan Pugelj: Lemenatar. 8. Dr. K. Štrekelj: O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave. 9. Rado Murnik. Hči grofa Blagaja. 10. L. Pintar: Satura. 11. Književna poročila. 12. Slovstveni zapiski. 33. Glasba.
„Slovan0, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, IX—1911, zvezek 4. prinaša sledečo vsebino:
A. Funtek: Večerna alegorija. Milan Pugefj: Sonet. Ivo Vojnović: Smrt majke
Jugovićev. J. Premk: Ah, ta prepir.... Mara Tavčarjeva: Pesem o piščalki. Ivan Lah: Spoznanje. Iv. KaČić: Fran Kurelac. Vekosl. Selinšek: Moj preludij. And. Rušar: Treno-tek svetlobe in sence. Sambom : Zakrokali so vrani. Maksim Gaspari: Prejšni čas. Nove rože. Listek: Književnost. Glasba. Slike: MeŠtrovič: Prehod črez Aheron. Ivekovič Oton: Ivo Vojnović (portret). To-misl. Krizman: Pokojnemu pesniku Vladimiru Vidriču. KreziČev stan v Lučinah (fotografija). Edvard Rusjan (fotografija). — »Slovan* stane na leto 12 kron. Lastnina in tisk D. Hribarja v Ljubljani. — Urednik dr. Fran Ilešič. _
DAROVI
—	Za Ciril - Metodov ples so nadalje darovali: Filip Ivanišević, Trst, 20 steklenic „Plavca" in .Žutine", g.ca Marija Kenda, Sežana, 4 krone, županstvo v Sežani 10 kron, Adolf Muha, Trst, 4 krone, Gregor Bartol, Trst, 4 krone, Anton Berginac, Sežana, 4 krone, Branko Radić, Trst, 2 kroni, Janko Furlani, Trst, 8 kron, Josip Cibic, Dornberg, 2 kroni, Fran Repič, Ajdovščina, 2 kroni, Peter Ružević, Starigrad, 10 kron, F. Hmelak, Trst, 10 kron, Gavro vitez Glišić, Trst, 5 kron, St. Prelc 2 K.
—	V veseli družbi koperske inteligence je nabrala na pustni četrtek, dne 23. m. m., g.ca Marija Furlan, učiteljica v Škofijah, K 2510 za „Simčičev sklad".
—	Skupina Vrdelčanov, gostov „Nar. doma" na Vrdelci, je poslalo družbi sv. CM. 200 kron za obrambeni sklad. Prispevali so po 10 kron: Prelc Anton, Volk Ivan, Sušelj Alojz, Ličen Andrej, Micheluzzi Ivan, Ca-mauli Ivan, Schmidt Hinko, Furlani Edvard, Majcen Ivan, Kocjan Jakob, Ferluga Kornelij, Trobec Anton, Marc Ivan, GradiŠer M., Ponikvar Fran, Negode Josip, Grižon Na-zarij, Svab Anton; 9 kron: Kodre Alojz, 8 kron: Železnik Feliks, 3 krone: Schmidt Ciril. Hvala!
—	St. - jakobški mladini so nadalje darovali za srečolov: g.a Fani Suban servis za liker, g. Iv. Mahne omot čokolade, Škatljo sardin.
Vesti iz Goriške.
V	občini Šempolaj so našteli: Praprot preb. 176 (155 1.1900) hiš 29 (26) Sempolaj „ 263 (196 „ ) „ 42 (34) Trnovica „ 73 (77 „ ) „ 13 (12)
Skupno „ 513 (428 „ ) „	84 (62)
V	občini Slivno so našteli; Prečnik preb. 161 (1431.1900) hiš	26 (23) Slivno „ 197 (178 „ ) „	35 (33)
Skupno „ 358 (321 „ ) „ 61 (56)
V	občini Škrbina so našteli: Mihajli preb. 12 ( 211.1900) hiš 2 (3) Rubije „ 108 (120 „)„ 22 (21) Sibelje „ 34 ( 31 „ ) „ 7 (6) Škrbina „ 460 (454 „ ) „ 80 (76) Skupno „ 614 (626 „ ) „ 111 (106)
V	občini Ajdovščina so našteli: Hiš 170, strank 193, prebivalcev 910 (v letu 1900 — 852). Izmed naštelih 910 ljudi je 11 Nemcev 5 Italijanov, 1 Čeh in 22 izven- Avstrijcev — drugi so vsi Slovenci. Izmed 22 inozemcev je 8 Italijanov iz kraljevstva, 7 Ogrskih Slovakov, 4 Švicarji 2 Hrvata, in 1 Oger. Živali: 34 konj, 88 goved, 77 prašičev.
Iz Dutovelj. Pri nas bomo skoro imeli občinske volitve. Stranke so že na delu in postavljajo kandidate. Tudi bi imeli pri nas pričeti z deljenjem občinskih pašnikov. Ali ne mislite, da se ima to vršiti vprvič. Ne, to je na dnevnem redu vsikdar tedaj, ko se bližajo občinske volitve — že kakih 20 let. Tudi občinski vodnjaki se delajo ob tem času. Zato imamo tudi dovolj vode, če je — dežja v jesenskem času.
Toda to pot bo malo težko s tem manevrom, ker ljudstvo se ne pušča več varati. To gre do nekega časa, a potem ne več. Kandidatom, ki žele zasesti občinske stolce, svetujemo, naj se poprimejo kakega drugega sredstva. — Ljudstvo naše zanima n. pr. mnogo več, da bi se predrugačilo pogodbo — fasijo, pravijo stari ljudje — glede duhovniške plače za občino Dutovlje, ker je zastarela in je za današnje čase povsem krivična. Sklenjena je bila I. 1820. z dekanijo Tomaj in potijena od škofijskega ordinarijata in politične oblasti. Ne bom natančno opisoval krivice, ki se nam godi po tej pogodbi, ker spisati bi moral celo knjigo. Hudo je n. pr., da moramo dajati duhovniku 12 sežnjev drvi na leto. No, priznati moramo, da dosedanji duhovniki,
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
w po zmernih Cenah
RAFAELE ITALIA
trst - via malcanton - trst
Mnenje gosp. dr.o G. Stnmonoff-o, siiuno
G. J. SERRAVALLO
Trst.

Med poizkusi, izvršenimi z Vašim izdelkom ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo)t je nekaj slučajev, katere je vredno, da objavim. Pripisal sem Serravallovo Kina-vino z železom g ospe j, ki je trpela na malokrvnosti in tožila za glavobolom ter breztečnostjo. Posledice so bde: probujenje teka, bolečine v glavi so izginile in splošno stanje se je zboljšalo. Drugi slučaj se tiče deklice sedmih let, šibke, konvalescentne po difteriji in malokrvne. Posledice so bile: splošno zboljšanje, probujenje tekat povrnitev rudečice na ustnicah, ki so bile poprej blede. Na splošno se dosežejo s Serra-vallovlm Kina-vinom z železom jako lepi uspehi in jaz sem ž njim popolnoma zadovoljen.
SLIVNO, 12. oktobra 1908.	Dr. G. STAMATOFF.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila jutri v sredo 8. t. m. od 9. do 12 ure dop.:
Deset zvezkov „Schillers sammtliche Werke", nemško-francoska slovnica, tehtnica na mostič, oosode s kumarami, prazne steklenice, cniffonier, zrcala, regul. ura, železna blagajna, amerikanski pult, mizice, kanape in poltrone, stoli, stiskalnica za pisma, omara za knjige, tamburica, električne luči, peč na plin, okrogla ura, tehtnica za pisma, rezilni stroj za papir.
Od 3. do 6. ure pop.: Izdelane moške obleke, paletot, koščka blage, srajce, hlače in drugo perilo.
Simić i Co. - Srst
ul. S. Anastasio 8-10
== OBAVLjA ==
Agsnturske in komisijn. posle
Bavi se s prodajo kolonijalnoga blaga In nakupom dež. pridelkov.
J ie Vecchi 8 1 Skci
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
fetaje in otrobov.
SENO prve vrste po 7 K. O ve a Ben po 17 k. Detelja po 7*50. Ogrski oyes po 10 K. otrobi „V" po 16*50 K. — Po 100 kilogramov nft malo za razprodajo
Slouencl! - Hruatl l - Srbl ! ■ Cehi I
Odprla se je
ZDRAVNIK
dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št. 12
od 11V2 do IV2 in od 4*/2 do 5^2 popoldne.
TELEFON 15/TV.	356
Kupujte ,Nar • kolek'!
y Trstu, ulica Giosue Cardueci 9 nova elegantna
hrvatsko - slovenska
:- BHIVMIOA -:
—	BRADIČ & TIŠLJAR.
Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 31«
Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl v ulici Istria št. 8
veliko pekarno in sladčičarno
opravljeno po najmodernejšem sistemu, kateri prodajam svež kruh 3 krat na dan,
—	ter razne sladčice, biškote in likerje. —
Za obilen obisk se priporoča
Josip Fabjan.
Al. Hepić - Tfst
ulica Madonnina št. 5. Hvt. meh. delavnica za upeljavo vode in plina.
Brizgalnice in posebni aparati za preskrbo s pila* vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdravilišča, in sploh za kraje, kjer manjka upeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in čilim -drov. - Sprejemajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljanje. — Načrti In proračmai na zahtevo po nizkih cenah.	—
KODAK"
Bogata Izbera foL aparatov vsake vrste.
"" ZRltOGR aparatov film s, stekla za fotografiranje itd.
g-lasovite svetovne tvrdke KODAK.
R. BDFFA - Trst Corso St. I
EDINI ZASTOPNIK GLASOVITE TVRDKE „DA TA" Ml NOSA" V GENE VI.
Na obroke ! JAKOB DUBINSKV Na obroke !
TRST — ulica dellv Oltno štev. 1, D. nadstropje — Trst
Vela izbera izioMeni M za pspflB in mailattnnie hlap
ter moške in ženske suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
T
Čevljarska zadruga v jKirnn
===== pri Gorici	■
Prodojalnlca čevljev v Trsta vlo Bornem oeccMa 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO 1ZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri In tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluj* ceilie tudi za c. kr. yojno armado t popolno zadoioljstio.
Goljufija v blagu in izdelovanju Je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.
HlS^ IV
slttžbujoči v Dutovljah, so zahtevali le toliko, kolikor so jih faktično rabili. Edino izjemo je delal g. kapelan Žugelj ki je — aapustivši Dutovlje — politično tožbenim potom zahteval primanjkajoča drva. In politična oblast je tudi na podlagi pogodbe Mgodila njegovi zahtevi. Nu vendar, da se je tedaj županstvo potom spretnega odvetnika obrnilo na civilno sodnijo, bi bil g. kapelan Žugelj bržkone podlegel, kakor je v nekem pravnem sporu z neko korporacijo. Ali znati je treba in — delati, ne pa misliti na kako čarovnijo.
Pet let sem smo živeli sicer mirno, za to pa so nas obiskale razne nadloge: suša, kobilice, toča. Če pa kake obljubljene podpore nismo prejeli, potrpimo, ker za slavne oblasti je menda obljubiti in — dati malce preveč.
Pred nekaj leti je bilo kapelanu iz To-«aja odpovedano plačilo, ki je je dobival od naše občine, da-si je bilo le v pesti pšenice od kmeta. To ni bilo po volji našemu ljudstvu, kajti g. kapelan je zaslužil to plačilce, kar je vestno skrbel za naše verske potrebe kakor domači duhovnik. — Kjer pa se gode resnične in občutne krivice, ni nikogar, ki bi se zavzel, da se odpravijo.
Cerkev sv. Jurja v Dutovljah je glavna v vsej občini, cerkev sv. Notburge v Krep-Ijah pa je podružnica cerkve v Tomaju. Znpanstvo v Dutovljah pa ima v smislu zakona nadgledne pravice nad obema cerkvama, da-si ima cerkev sv. Norburge v Krep- : Ijah Svoj privilegij. Krivično pa je, da morajo za vzdrževanje naše verske družbe plačevati tudi verniki evangeljske carkve v Trstu, ki imajo lastninske pravice v naši občini. — Vse te stvari bo moralo urav-; nati naše županstvo, ki je kompetentna oblast:
Sicer pa priznavamo, da smo se sedanjim občinskim zastopom prilično zado-* voljni in najbolje bo, če bi dosedanji možje tudi nadalje zastopali občino. — Kajti v dosedanji dobi svojega delovanja so vendar marsikaj storili na korist občine ■ to celo tudi z žrtvami iz lastnega žepa. i Za to pa čast in hvala jim !
Več občinarjev. j
Druge slovenske deže!e
Nesreča na železniški progi med Preserjem in Brezovico. Včeraj dopolu-dne, ko je peljal tovorni vlak Št. 987 proti Trstu, je železniški čuvaj pozabil, da ima priti tudi brzovlak iz Trsta in je odprl pre-grajo. Neki kmet iz ondotnega kraja, je šel z dvoupreženim vozom čez progo, v hipu pa je pridrdral brzovlak iz Trsta in povozil •ba vola, ki sta bila takoj mrtva. Sreča je kila za kmeta, da ni bil tudi on na vozu, sicer bi bil gotovo mrtev. Vola sta bila vredna 1400 K.
Kraški teran.
Pridelovalno ozemlje in kakovost sveta.
(Dalje.)
Poglavitno pridelovalno ozemlje kraškega terana tvorita sodna okraja Komen m Sežana okrajnega glavarstva sežanskega, torej oni del Krasa, ki meji severno na Vipavo, zapadno na Sočo, južno na Adrijo in vzhodno na deželno mejo proti Trstu, Istri in Kranjski.
To ozemlje tvori planoto v povprečni višini 300 m. Množina pridelanega terana maša povprečno 30.000 hI. Tla obstoje iz kraškega kamena, apnenca, in sicer spada te radiolitskim in hipuritskim apnencem. Trta kraškega terana, refoškova trta, vspeva ■ajbolje v rdeči zemlji, in jo zato tudi sade v tako zemljo. To je tista rdeča zemlja, ki je na Krasu zelo pogosta in je nakopičena posebno v dolinah.
Večina geologov je mnenja, da predstavlja ta rdeča zemlja neraztopne železnato-glinaste ostanke po atmosferijah razstoplje-■ih apen. Natančni poznavalci Krasa in tudi avktor sam pa so mnenja, da postanek te rdeče zemlje do danes še ni prav pojašnjen.
Analiza rdeče zemlje, ki ni bila še obdelana, je pokazala sledeče sestavine: Kremenske kisline .... 76*437, Žveplenokislega kalcijuma . 0 38% Zeleznatega oksida .... 12 39%
Glinaste zemlje.....5*27®/0
Ogljeno kislega kalcijuma . . 4-16% Ogijenokislega magnesiuma . 132%
Vsekakor je gotovo, da dobiva teransko vino svojo precejšnjo množino železne tva-rine, kakor tudi lepo dušeč vonj iz te rdeče zemlje.
Prof. V i e r t h a 1 e r je sestavil natančno aializo take zemlje, ležeče v Sv. Križu, na Opčinah, na Prošeku, v Rojanu, na Kati-Mari, v Bazovici in Skednju.
Dr. F. Wohank je razun tega analiziral rdečo zemljo v enajstih različnih kraških ozemljih in sicer v Grahovem-Brdu, v Dutovljah, v Pliskovici, na Gorjanskem, v Štanjelu, v Vrabcih, v Rojanu, v Komnu-Preserju, v Pliskovici, v Sepuljah in v Škrbini.
Fizikalične lastnosti in kemična sestava kakega sveta brez dvoma vplivajo z eto na kakovost in količino na njem rastočega, oziroma pridelovanega vina.
Iz analiz rdeče zemlje sledi po Viertha-lerju in Wohanku, da na apnenem kamenu ležeča rdeča zemlja vsebuje prav malo apna, i a mnogo kremenske kisline, glinastih in že-leznatih snovij in da je treba to zemljo uvrstiti med jako železnata in ilo v na tla.
Ob enem ima ta svet malo fosforjeve kisline in kalija. V vseh krajih, kjer so preiskali zemljo, je potrebno gnojenje z fosforjevo kislino in s kalijem, ako se hoče iz vinogradov pridobiti popolen pridelek.
Gnojilni poizkusi, uvedeni po kmetijsko-kemičnem poskuševališču v Gorici, so to mnenje potrdili in se je gnojenje na Krasu s fosfati in kalijevo soljo izborno obneslo.
(Pride še.)
Dr. Fran Korsano
Specijalist za aifilitične in kužne bolezni
Ima svoj

	ia t	1AL1 OGLAfl	■■■■■■
a itn«	it		^■■■■■■
<mt		MALI OGLASI se računajo po 4 i tet. besedo. .Mastno tiskane be-=vede se rafuaajo enkrat Teč. Najmanja pristojbina stane 40 sto-!nk. Plaća ae takoj Ina. oddelku.	
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicol6 štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 5.i/i do 6.V2 pop
FASTIUE ZA PRSA
-,J»« već kašlja" =
■o edino sredstvo proti kašlju, prehlajenju, zagrljeDnsti in vsem boleznim dihalnih organov. Škatlja z navodilom 70 atotlnk —— ae dobi samo v lekarni -
Pr£xmarer„AI DUEMORI'*
Trst (mestna hiša) Tel. 377
44i|4ii TRVDKA
Rdolf Kostorss
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, Via S. Qlov*>nnl 16, L
TELEFON 251 Rom. II. (zraven restavracije „Cooperatlv« 4 cx Ilucker>
predaja na meseca ali ic9sn. cbroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah, POZOR! Sklsdhče ni v pritličju, ampak v I. nad.
iT
! 3
Odda
aa v najem aa letovi Sčno vporabo v j Kicmanjih stanovanje, obstoječe iz j 1 sobe in kuhinje pod ug.>duimi pogoji. Fonudbe! nstmt-ne ali pismene sprejema gosp. Jos. Bobek, poštni uradnik v Trata oziroma načelstvo »Konsum-nega druStva" v Kicmanjih.	386
DcnrloiT«iiinn likerjev, obiskovano od Slo-r« UUcE|a»lllbU vencev, zaslužek 10 kron dnevno, se proda ali odda v najem za poskus, i Obrniti ae na Coll&rsich, kavarna Cono 9—11, |
3-6.	3951
PnctHnO T centru mu msata, proda se pod daUoLIlllCl ugodnimi pogoji radi druiinBke ia-losti, dobilo bi se posojilo od tovarne piva. Obrniti ae na Collarsich. kavarna Corso od 9—11, 3—6.
394
Mi£in«l 8 ^ Stanovanji in 36 setnjev zemljišča nSMUa v gredi sv. Jakoba sa 75UO kron, druga v ulici Ietria s 4 pro'tvri 104 seinjev vre, 2 vodnjaka za 9000 kron. Obrniti se na Coliersich, kavarna Corso od 9—11, 3—6.	393
I^Holniiotoii stavbenih načrtov, sprejema IlUClUVdieiJ tudi razdelitev ▼ tabularnih zadevah. Via Scalinata 2.	392
fiocnniiipna ve5ča slovenskega ia nemškega UU9|IUUIUId jezika v govoru in pisavi, s pisarniške prakso in pisanja na stroj, išče službe. Pisati pod „In
nos tiu.
teligeiitna" na inseratni oddelek _Edi-
391
lllaiianift xz dežele, 13 let star, močan, želi IVIlouDIHI/ vstopiti kot učenec ▼ kako trgovino. Naslov : Piazza della Borsa 7.	390
7ft msihlin	zemljišče (sadie, vino in
Illajlf IIU	njava) v SJkorklji se iiče oženjen
vrtnar brez otrok.	Predstaviti so v nedeljah. Veita
di Scorcola 863.	389
Soba
meblir&na a hrano se odda. Poprašati Via Oommerciale 5, m, levo.	388
flrlrlo cn takoj aseblirana soba v ulici Giov. UUUct OD Boccaccio itev. 18, in desno. 387
se odda takoj ▼ ulici Barriera vecchia
fiu 22, 1 v*
417
Takoj
se odda meblirana soba v ulici Giovanni Boccaccio št. 16, I. nadstr.
Cnhioo odda takoj za 10 kron mesečno. OUUIl/d Gaapare Gozzi 3, H, vrata 5. 342
Ulot# *a konj se išče takoj. Kdo išče pove niOW „Edinost" pod št. 324.	324
Ctonnuanin 8 4 aobami in z vrtom se išče O Idil U Valijo kje ▼ Škorklji. Ponudbe na ins. odd. „Edinosti" pod „Antcnovič".	317
Antonio Alberti ESLjrSHESi
Trst, ulica Ponziaca 665, Telefon 23—56. Zaloga in in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsuko popravljanje, Cisti in pere vsako vrst kožuhovine.	1575
Svetlo in likano perilo. J5TŽS
svetlo in likano perilo, naj se obrne na zavod F. Samokez v Trstu, ulica Oecilia št. 14, pritličje. Telefon 22-69.	2003
Akademićni kipar Ivan Zajec
ustanovil je bvoJ kiparski atelje ▼ Trstu pri Sv. Iranu (zraven cerkve) ter se priporoča avojim cenj. Borojakom na vsa v to stroko spadajoča naročila
838
n BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica Ssa francesco S^sslsi 2.
Specijalist za popravljanja roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmeti. Jamči za popolno delo in se ce boji keakuresce.

UMETNI
Plombiranj o aobov
izdiranje zobov brei vsake bolečine
V. Tuscher
kcECuij. zobni itfcaik
ODLIKOVANA
tržašKa prodajom. mw\
ULICA GIOSUE CARDUCCS ŠT. 21
Hazun različnih izberov najfinejših moSkih in ženskih obuval po najnižjih cestah &e prodajajo tndr po izrednih cenah :
Usnje Boxcslf s trakovi . . . . po K 10-— Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K tO*— Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalf z zaponurai Triuniph po K 10 50
Eeati za dečko 1 K maoj. - Vaakov. blago I. vrste.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
aa
as
TI
Dr.J.Čerm&k
: zobozdravnik :
-* TRST -
aUc?. dslk Geueraas št. 13, IZ, n.
Zn_o_ne,jnor_o^oo®!i
Oglgse (Inserate) treba naslovi;ati ms aa Uredništvo lista, in na Tiskarno »Edinost«, as na „Narodni Dom" in ae na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
m „Inseratni oddelek" Mm Hsfi
ali na Upravo. ■■ ■■■
Uredništvo, Tiskarna, Narodni don* ia Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To saj ai dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in Žele, da bedo lati točno uvrščeni. — — — —
, VEDNO V ZALOGI: moderne m gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize is obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6
I REZBARSKA DELAVNICA.
Zaloga obuvala
■■■■ In lastna del&lnic^ ■■■■
PAVEL ViSINTiNi
Trst dL
riuja
Glosne Cnrdoccl 31.
alka nI. S. Bebastlano 8.
Velika izbera molkih ienakih čevljev. - Poprave se izvrSnjejo no in aclidno
po mmih cenah
,SaIutin" finijšinaim
Poskusite FIGOVO KAVO f f1 najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajaln i cah.

Panifieio
Jl
estino :
Otuorifeu filiialke na Opčinab
ob sežanski cest .

Izvrsten zaslužek. ^VoV^t
Kranjskem in Primorskem, ki obiskujejo tudi majhne trge, se nudi prilika za prevzeti malo kolekcijo, od neke pri čevljarjih in trgovcih s Čevlji dobro vpe ljane tvrdke ter prevzeti zastopstvo proti dobrema zaslužku. Reflektuje se samo na dobre moči. Dopise pod Šifro „zmožuOBt" nawinseratni oddelek tega lista pod štev. 267.	~	26/
Trezno mislečim 50. |Se^dfep«:
pozne dospelosti; ifičite na poŠti pod Vašo Šifro.
373
Vfižhpnilra (praktikanta) veščega hrvatskega TV2U6IIIKd ali slovenskega in i alijanskega jezika v govoru in pisavi, sprejme takoj v službo s plačo podružnica „Croatia-e, zavarovalna družba v Trstu, Corso št. 1. - Ponudbe a spričevali o trgovski izobrazbi je poslati do 15. t. m. na gornji naslov.	375
No nrnriai -i8 hiAa z 2 9obam"> ^ kuhinji in Iva |ll uuaj vrtom. Naslov pove „Edinost".
376
gpF7
WT đKfr Odlikovana delavnica in zaloga
f sedlovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. IO
L


iiss

Opelnaili
i
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Iia zast0Bst¥0 No?esa MrMm Podjetja n M, Gorso 49
Sprejema naročila pogrebov !!<!. lta.
JOSIP HIRZEK, Opčine št. 170.
IČevljsirnica ••Alla Sartorella'% Trst
I --VIA BABBTBli VEOOHIA <lT. 10 (IAIPEOTI " ^ftĆIĆARFE OATTI) __
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago izvrstno in	cene zmerne.