celjski tednik CELJE, 12. FEBRUARJA 1960 LETO XL. ŠTEV. 6 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISKi DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO V delu odbora se zrcali aktivnost organizacije SZDL RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA ODBORA SZDL ŠO- ŠTANJ TOV. JANKOM ŽEVARTOM - PESTER PROGRAM IZ- OBRAŽEVALNEGA DELA - NOVE OBLIKE OBČNIH ZBOROV Še dober teden in tudi na območ- ju šoštanjske občine bodo končali z občnimi zbori osnovnih organizac jI SZDL. ] Ko smo sekretarja občinskega j odbora SZDL v Šoštanju tovariša Janka Ževarta vprašali, kako pote- kajo priprave, kako-so bili oprav- ljeni prvi pregledi dela, kakšne na- črte imajo in zlasti še, kje je iskaii vzroke za uspehe, ki jih dosegajo, je dejal, da so bile priprave pravo- časno in skrbno opravljene. Hvalež- na je ugotovitev, da so se občni zbori pripravljali in tudi izvršili v znamenju razprav o konkretnih pro- blemih določenega območja. Vzroki uspešnega dela pa tičijo v stalni po- vezavi odborov osnovnih organiza- cij s člani. Ta povezava se ne oči- tuje samo na rednih sestankih in občnih zborih. To bi bilo premalo in ljudje bi se v takih primerih upravi- čeno vpraševali, kaj imajo od orga- nizacije SZDL. Ne, pri nas smo šli na stalne oblike sodelovanja, na stalne oblike skupnega dela. V tej zvezi smo izdelali primeren program politično in družbeno izobraževalne- ga dela za vas. In prav ta načrt terja od odborov, da se sestanejo s člani skoraj vsake tri tedne in z nji- mi vred razpravljajo o najrazličnej- š'h tekočih in ostalih nalogah. Iz- vrševanje takega načrta ie v teku Po tej zamisli bodo imeli odbori osnovnih organizacij SZDL, skupa' in v sodelovanju z ostalimi politič- nimi in družbenimi organ'zacijami na vasi, samo v zimskem času .fe- dern razgovorov s svojimi člani. Za- četek tega dela je pokazal lepe re- zultate, saj se je nehote razvilo med odbori tekmovanje o udeležb' in iz- vedbi takih sestankov. Ponekod so doslej imeli že po tri takšne razgo- vore. Razveseljiva je ugotovitev, da so skoraj povsod lepo uspeli. To še posebej velja za nekatere hribovite predele, kot za Bele vode, St. Jlj itdt Tudi v RavFfah, kjer se z delom v preteklem obdobju niso mogli kdo- vekaj pohvaliti, so zdaj bolj aktivni Razumeti moramo, da je to šele za- četek takšnega načina dela. Vsak začetek pa je težak. Ce bomo pri tem uspeli, in vse kaže, da bomo, potem bo naše delo in zlasti še delo osnovnih organizacij SZDL v pri- hodnjem obdobiu dosti laže. Nič novega ne bom povedal, je nadaljeval tov. Zevart, da je delo osnovnih organizacij SZDL odvisno od odborov, od ljudi, ki so v teh odborih. Kakršen odbor, takšna je tudi osnovna organizacija SZDL, in prav zaradi te resnice smo kad- rovskemu vprašanju posvetili veli- ko pozornost. Pri tem pa nas je še vodilo načelo, da važnejše funkcije od predsednika odbora osnovne or- ganizacije SZDL na vasi sploh ni. Zato sm.o vsi skupaj gledali, da so prišli v te odbore, zlasti pa na nji- hovo čelo zares najboljši ljudje. Ko je padlo vprašanje o poteku občnih zborov, je tov. sekretar od- vrnil, da so letos zadnjič pripravili občne zbore v klasični in zastareli obliki. Pri občinskem odboru SZDL so v zadnjem času veliko razprav- ljali o tem, kako bi dali občnim zborom novo obliko in boljšo, bolj privlačno vsebino. Zato so sklenili in to skupaj s predstavniki osta- lih organizacij — da bodo na bo- dočih letnih pregledih dela sodelo- vali tudi zastopniki ostalih družbe- nih organizacij in organov uprav- ljanja. Ko bodo П. pr. na občnem zboru v \'e!enju govorili o delu Svo- bode, bodo na filmsko platno pro- jecirali primerno sliko iz dejavnosti te organizacije. Tako bodo storili tu- di za ostale organizacije in na ta način bodo opozorili še na druge uspehe, ki so jih dosegli, zlasti pri komunalnih delih, Drugod bodo na- pravili drugače. Ko bo n. pr. pred- sednik odbora osnovne organizacije SZDL govoril o delu šolskega od- bora, bo za kratek čas prepustil be- sedo zastopniku tega organa, ki bo v jedrnatih besedah orisal glavne značilnosti iz dela šolskega odbora: Na enak način bodo prikazali delo prosvetnih društev, namreč s krat- kimi nastopi njihovih sekcij in po- dobno. V Plešivcu, Smartnem ob Paki in zlasti še Podkraju se mladi kmečki fantje pripravljajo na kul- turnoprosvetni nastop, ki ga bodo naštudirali samo za občni zbor svo- je organizacije SZDL. Mnogokje bodo zbore združili s splošnim kul- turnpprosvetnim nastopom in celo plesom. ; Kakor na letošnjih, tako bodo tu- di na prihodnjih občnih zborih spre- jemali v svoje vrste mlade ljudi na slavnosten način, ki ga bodo prav tako izpopolnili s kulturnoprosvet- nimi nastopi. ' Podobne misli, namreč za izpo- polnitev dela, se razpletajo tudi okoli dela osnovnih organizacij sa- mih. To še posebej za Velenje in Šoštanj, V mislih imam:) namreč uveljavitev uličnih sestankov, na- dalje posvetovanj v okviru stano- vanjske skupnosti itd. Široko aktivnost bodo občinski odbori in vsi odbori osnovnih orga- nizacij raz^predii pri uveljavitvi na- loge, da so tudi organizacije Soci- alistične zveze odgovorne za izpol- njevanje gospodarskih nalog. Tu gre predvsem za mobilizacijsko vlogo, nadalje za vpliv politične or- ganizacije pri združevanju sred- stev gospodarskih organizacij, za delo komisije za družbeno uprav- ljanje pri občinskem odboru SZDL itd. Za izvrševanje teh nalog, je še dejal tov. Zevart, nimamo izkušenj. Zato bo treba isk^ti primerne obli- ke. Receptov ni. Na koncu razgovora je tov. Ze- vart med drugim še opozoril na nujnost, da dobijo organizacije SZDL ustrezne delovne prostore. M. B. ZDRUŽENA SREDSTVA PRVI POGOJ Za celjski okraj, za razvoj gospo- darstva v okraju in s tem seveda tudi ostalih področij, je bistvena ob- nova industrije. Saj le-ta predstav- lja okoli 66 odstotkov bruto proiz- voda v okraju. Že v preteklih letih smo za obno- vo tovarn in rudnikov v okraju vlo- žili precej sredstev, vendar je do- slej imela prednost težka industri- ja. V celjskem okraju pa je razen te močna in domala najmočnejša tekstilna in kovinska industrija, po- membna pa je tudi črna metalurgi- ja in usnjarska industrija. Te pano- ge pa se v preteklem obdobju nis^o primerno razvijale in imamo danes pretežno zastarele in domala neren- tabilne industrijske obrate. Tako nam analiza stanja pokaže, da je najbolj izrabljena in dotrajana oprema v tekstilnih tovarnah, sledijo usnjar- ne in barvna metalurgija, potem še i lesna industrija, industrija gradbe-' nega materiala in kovinska. Iz te analize tudi povzemamo, da je le malo podjetij, kjer bi izrabljenost tovarniške opreme ne presegala 40 odstotkov. Rešitev problema hitrega obnav- ljanja tovarn v celjskem okraju in hkrati nujnost, je zato združevanje sredstev gospodarskih organizacij. To narekujejo tudi pičla investicij- ska sredstva v skladih okraja in ob- čine. Druga prednost, ki jo dajejo združena sredstva, pa je v tem, da bi se s pomočjo združenih sred- stev v določenem obdobju in po natanko izdelanem načrtu lahko obnavljala tudi šibkejša podjetja, ^i ne zmorejo večjih investicij- skih vsot. Združevanje investicijskih sred- stev je pomembna naloga. Brez ^voma pa je uresničitev tega na- črta v veliki meri odvisna od skrb- no izbranega in najugodnejšega načina združevanja sredstev go- spodarskih crganizaci^iL In sicer ne glede na to, ali gre za vso nïdustrijo ali pa samo za neka- tere industrijske stroke. Načrt- nost bo pri tem imela posebno ^logo, predvsem s poudarkom družbeni pomen in gospoda r- stvenost posameznih obnovitve- nih del. Sodijo, da bi že letos mo rala podjetja vložiti sredstev v vi- sini enega odstotka družbenega "•""to proizvoda. Ko so pregledali sredstva, ki jih imajo gospodarske organizacije, so ugotovili, da je pri za preko milijardo dinarjev sredstev, ki bi jih bilo možno zdru- žiti. Pomen obnove tovarne je umijiv coniala vsakemu kolektivu v celj- ^em okraju. Zato načrt o zmanj- ^зпјц časa, ki je potreben za obno- 0 Vse industrije v celjskem okra- "'."'ora postati tudi ena izmed naj- znejših političnih nalog v nasled- Jem obdobju. S to nalogo pa ne "^ге odlašati. Zima pod mostom AKCIJSKI PROGRAM za Izpolnjevanje planskih nalog Z LETNE KONFERENCE ORGANIZACIJE ZK V ŽELEZARNI STORE V nedeljo je bila v Železarni Store redna letna konferenca os- novne organizacije Zveze komi^nistov. Razen delegatov so kot gost- je konferenci prisostvovali tudi zastopniki organizacije Zveze ko- munistov iz jeseniške železarne in Litostroja, organizacijski sekre- tar Okrajnega komiteja ZKS tov. STANE DIVJAK ter sekretar Občinskega komiteja ZKS tov. .CVETO PELKO. V obširnem poročilu, ki ga je po- dal sekretar tovarniškega komiteja organizacije ZK v Železarni Store tov. Ignac Korošec, so bili podrob- no prikazani uspehi članov Zveze komiinistov, ki so jih lani dosegli v kolektivu in izven njega, hkrati pa so v poročilu bile nakazane po- manjkljivosti in napake, ki so hro- mile delo na nekaterih področjih. Tudi v proizvodnji so lani štor- ski železarji, kljub nekaterim teža- vami zaradi iztrošenih industrijskih naprav, dosegli lepe uspehe, kar brez dvoma daje organizaciji in čla- nom- Zveze komunistov dostojno priznanje. Lahko bi brez pretirava- nja trdili, da ni področja v podjetju ali izven njega — na terenu, kjer ne bi organizacija dajala pobud za razne akcije in usmerjala delo. Kljub velikim uspehom, ki so jih štorski komunisti dosegli, pa ni re- čeno, da je bilo delo povsod naj- boljše. Na konferenci so ugotovili, da so bile nekatere komisije pri sin- dikalni podružnici, ki jih vodijo ko- munisti, premalo delavne. Izven ko- lektiva pa bodo morali komunisti izboljšati delo v stanovanjski skup- nosti, v krajevnih odborih, terenski organizaciji SZDL in nekaterih društvih. Njihov vpliv pa bo moral priti še posebej do izraza pri utrje- vanju zadružništva na vasi, kjer so doslej komunisti odločno premalo storili. Lila najbolj uspešnih akcij v lan- skem ,letu, katere pobudniki in or- ganizíítorji so bili ravno štorski ko- munisti in mladinci, je bilo prosto- volmo delo za izgradnjo športnega igrišča, strelišča, za ureditev nase- lja Lipa in naselja v Storah, za na- peljavo vodovoda, za zgraditev ser- visnih delavnic ter ceste na Svetino. Člani kolektiva in prebivalci Štor so v tej akciji napravili 89.135 pro- stovoljnih delovnih ur in tako jim je uspelo razbremeniti sklade pod- jetja in občine za 27 milijonov di- narjev. Lanskoletni uspehi na tem pod- ročju so dali pobudo, da bodo letos v marcu 2ačeto delo nadaljevali. Računajo, da bodo vse te nedokon- čane objekte s prostovoljnim delom dogradili letos do junija. Vrednost teh del so ocenili na nekaj čez 20 milijonov dinarjev, izvršili pa ga bodo, če bo vsak član kolektiva na- pravil 30 prostovoljnih delovnih ur. Odveč bi bilo naštevati podrobno vse uspehe, ki so jih lani dosegli štorski komunisti, saj se odražajo jia vseh področjih političnega, go- spodarskega in družbenega življe- nja v tovarni in izven nje Naj bo dovolj le, če poudarimo dejstvo, da v tem kolektivu ni prišlo do večjih pomanjkljivosti, kot se to žal še vedno prepogosto dogaja v nekate- rih manjših podjetjih. To pa je brez dvoma rezultat enotnosti in pravil- nega gledanja štorskih komunistov, ki so usmerjali politično delo v ko- rist kolektiva in komune. Tudi če bi delo štorskih komuni- stov ocenjevali po številu funkcij, ki jih imajo v političnih in množič- nih organizacijah ter društvih, v or- ganih delavskega upravljanja in ljudske oblasti, bi prišli do zelo razveseljivih ugotovitev. Vsak član Zveze komunistov ima najmanj eno funkcijo, nekateri jih imajo tudi .6 do 9, eden pa celo 24. Mnogi med njimi zavzemajo odgovorne funkci- je v občinskih in okrajnih ter celo v republiških in zveznih forumih. Med pomanjkljivosti pa bi lahko šteli še to, da so premalo storili za politično ideološko vzgojo članstva, saj je bil študij zlasti z začetkom prostovoljnega dela potisnjen neko^ liko ob stran. Povečati pa bodo mo- rali tñdi število članstva, ki je v so- razmerju s številom zaposlenih še vedno prenizko. V razpravi so podrobno osvetlili še nekatera vprašanja kot n. pr. uspešne oblike dela tovarniškega komiteja, perspektive podjetja, sto- rilnost in spodbudnejši način na- grajevanja, delo sindikata in Svo- bode, naloge izobraževalnega cen- tra v letošnjem letu, delo delavske- ga sveta itd. Zastopnika okrajnega in občinskega komiteja ZKS tov. Divjak in tov. Pelko pa sta izrazi- la priznanje štorskim komunistom za dosežene uspehe, jim nakazala nekaj koristnih napotkov za izbolj- šanje dela, poudarila pa sta zlasti koristnost izobraževalnega dela ter skrb za vključevanje mladih ljudi v aktivno delo na najrazličnejših pod- ročjih družbenega življenja. Da bi delo izboljšali, so sprejeli nekaj sklepov, med katerimi je zla- sti pomemben sklep, da bodo vložili vse sile za čim uspešnejše izpolnje- vanje planskih nalog. Letošnji pro- izvodni plan predvideva za 5 od- stotkov večjo proizvodnjo kot lani. Ker je bil že lanskoletni plan do- kaj napet, bo potrebno letos dobro gospodariti. Zato bo sindikalna or- ganizacija izdelala akcijski program in tako usmerjala vse delo v zvezi s proizvodnjo, da bo učinek čim večji. Razen tega so sklenili, da bo- do posvetili posebno pozornost na- grajevanju po- ekonomskih enotah, izobrazbi delavcev in vzgoji mladi- ne. Med sklepi je še treba omeniti, da bodo učvrstili aktive komuni- stov v političnih in množičnih orga- nizacijah ter društvih, da bodo za prostovoljno delovno akcijo prido- bili čim več ljudi ter povečali član- stvo iz vrst delavcev in mladine. Mladi komunisti pozorno poslušajo poročilo VREME V NASLEDNJIH DNEH od II. do 21. februarja Pričakuje se še en vdor hladne- ga zraka iz Rusije in sicer okrog 12. februarja. Pred tem bo izdatno snežilo. Nato bo jasno vreme s hu- dim mrazom. V nadaljevanju bo po- stopno topleje. Lahno sneženje se pričakuje od 17. do 21. februarja. INTERVJU — Jože Jost: Sistem nagrajevanja šE NAPREJ PRVA NALOGA V zadnjem času se vse bolj čuti poživljeno delo in razgiba- nost sindikalnih organizacij. Nekatere kot da bi hotele na- doknaditi zamujeno, druge pa se z vso vnemo pripravljajo na občne zbore. V kolektivih pre- gledujejo svoje lanskoletno de- lovanje, občinski sveti enako. Tudi pri Okrajnem sindikalnem svetu sc v zadnjem obdobju sprožili veliko delo in pripra- vili posvetovanja po občinah o dosedanjih izkušnjah in uspehu pri uvajanju spodbudnejšega sistema nagrajevanja. V tem času smo obiskali predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Jožeta Jošta in mu zastavili dve vprašanji: »Kateri so bili najpomembnejši uspehi sindi- katov v preteklem letu in katere so najvažnejše naloge za letos?« Takole je odgovoril: V preteklem letu je bila naj- važnejša sindikalna naloga do- besedno bitka za uvajanje na- grajevanja po učinku, to se pravi, po vloženem delu. Mo- ram povedati, da smo v gospo- darstvu na tem področju mno- go storili, da pa po prizadev- nosti, odločnosti in aktivnosti v tej smeri nismo na koncu leta zabeležili uspehov, ki smo jih pričakovali. Brez dvoma je pri uveljavljanju te smeri tudi pre- cej objektivnih težav. Naj ome- nim samo, da uvajanje siste- ma nagrajevanja po delu zahte- va v večini podjetij organiza- cijske spremembe, ki jim pa vodstva podjetij in delavski sveti v mnogih primerih niso bili kos. V posameznih prime- rih je kot zavora delovala tu- di politična nepripravljenost organov samoupravljanja, poli- tičnih organizacij in upravnega osebja. Kot druga pomembna prido- bitev preteklega leta je vseka- kor utrditev zborov proizvajal- cev v nekaterih občinah. V Ce- lju, Žalcu in še nekaterih ob- činah so zaživeli, dobivajo svoj pravi pomen — žal pa moram nasprotno reči o zborih proiz- vajalcev v Mozirju, Šmarju in še morda kje. Nasploh pa je bistvena spre- memba v preteklem letu, da smo uspeli v kolektive vnesti pojem in prizadevanje za go- spodarstvenost, kar je brez dvo- ma lahko edini temeljni steber, na katerem gradimo boljše živ- ljenje. Ce govorim o najpomembnej- ših nalogah letos, moram po- vedati, da bo še naprej največ prizadevanja za uveljavljanje spodbudnejših sistemov nagra- jevanja, in sicer v vseh podjet- jih. Zato smo tudi pripravili posvetovanja v posameznih ob- činah. Vsekakor pa pri tem kot rde- ča nit skozi naše delo ostane skrb za delavca, za človeka, če- prav smo tudi na tem področju lani precej dosegli. Med pomembne letošnje na- loge sodi tudi izobraževanje ki ga hočemo in moramo po- staviti na široko osnovo. Iz- obraziti je treba sindikalne vo- ditelje, izobraziti pa tudi vse zaposlene. Ta pot vodi v enaki meri tudi k prvim smotrom —- izboljšanju in še večjem uve- ljavljanju delavskega samo- upravljanja, večji ekonomično- sti podjetij in končno k boljše- mu življenju Vi.eh zaposlenih in vseh prebivalcev. 2l CELJSKI TEDNIK - STEV. 6. 12. februarja 1960 NEVEDNOST glavna ovira za napredek na vasi (IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA SZDL NA SMARSKEM, TOV. FRANCEM ZUPANCEM) Občinski odbor SZDL v šmarski občini je lani dosegel uspehe, ki jih na dokaj zaostalem šmarskem ob- močju niso ravno navajeni. 2e samo dejstvo, da se je število članov po- večalo za 22% in da šteje organiza- cija nad 13.000 članov, je dokaz krepitve socialistične zavesti tudi v vrstah kmečkih ljudi. V zadnjem času so se močno raz- gibali nekateri vaški odbori, med njimi najbolj odbor v odmaknjenem hribovskem naselju — Osredku. 2e sedaj so skoraj stoodstotno porav- nali članarino za tekoče leto. Zraven tega se pripravljajo, da bodo vsi skupaj preusmerili kmetijsko proiz- vodnjo v živinorejo. Čeprav mora osredski odbornik že ob dveh zju- traj na pot, ga niti slabo vreme ne ustavi, da ne bi prišel na občinski posvet v Šmarje. Dober odbor — dobro delo! Ko pa smo vprašali predsednika občinskega odbora SZDL, kaj meni o delu in nalogah SZDL, je dejal: Naše področje je predvsem kmetij- sko. Ljudje so v gospodarskem po- gledu še precej zaostali; posebno v odmaknjenih predelih. Zato so po- trebni še veliko splošne, zlasti pa družbene in gospodarske izobraz- be. Z zadružnimi sveti smo uspeli. Mladina je tista, ki nove naloge najprej razume. Vidite, zato ni prav da kmetijske gospodarske šole prav na Š'marskem letos niso zaživele v polnem razmahu. Dejstvo je, da imamo iz vrst absolventov kmetijskih gospodarskih šol najboljši zadružni kader. Samo zadruge so zaenkrat kadrovsko skoraj povsod prešibke. Vaški odbori SZDL so jim lani po- magali. Upam, da bodo letos še bolj. Več povezave pričakujemo še pri delu z ostalimi družbenimi organi- zacijami, čeprav je tudi doslej po- sebna komisija za ta vprašanja opravljala pri občinskem odboru svojo nalogo prav dobro. Sicer pa skoraj vse organizacije, kakor tudi vaški odbori pogrešajo primerne prostore. Zato moramo čimprej do- končno urediti napol dograjene ob- jekte v Polju ob Sotli, Imenem, Zi- biki, Kristan vrhu, Lesičnem in drugje. Pri občinskem odboru smo ime- novali tekmovalno komisijo, ki bo temeljito pregledala delo posamez- nih vaških odborov in še v tem me- secu podelila najboljšim lepe na- grade. Trenutno je osnovna naloga va- ških odborov v tem, da si postavijo realne delovne načrte. Delo odbo- rov se naj ne očituje samo v pove- čanju števila članov, temveč naj ti odbori postanejo takšna telesa, v katera bodo imeli ljudje zaupanje, nadalje taki organi, ki bodo ljudem pojasnjevali in jih tudi pripravljali, da bodo doumeli zakonitosti nove- ga časa. Nevednost je glavna ovi- ra za napredek na vasi. Zato je po- trebno ljudi stalno izobraževati. Tako je povedal predsednik ob- činskega odbora SZDL za Smarsko tov. Zupane. Vendar čas hiti tudi na tem območju. Nova proga, želez- niške postaje, prosvetni domovi, elektrika, vedno več kmetijskih strojev ... to so plodovi prizadeva- nja vsega ljudstva. S. POSVET O NOVIH OBLIKAH NAGRAJEVANJA Pred kratkim je bilo v Konjicah posvetovanje predstavnikov gospo- darskih organizacij, sindikalnih po- družnic in sekretarjev osnovnih or- ganizacij Zveze komunistov iz sed- mih večjih podjetij. Glavna razpra- va je bila usmerjena na uvajanje novih oblik nagrajevanja in na pro- bleme, ki so se pojavljali v tej zve- zi. Iz poročil, ki so jih dali pred- stavniki podjetij je bilo očitno, da so gospodarske organizacije tudi v tem pogledu veliko napravile. To zlasti velja za tovarno usnja Konus, kjer so se odločili za nagrajevanje po enoti proizvoda. Tudi v ostalih dveh večjih podjetjih, to je v Ko- stroju in Lesno industrijskem pod- jetju, so šli korak naprej, saj so prav tako uvedli nagrajevanje, ki temelji na doseženih proizvodnih re- \ zultatih. V zreški tovarni kovanega orodja bodo najpozneje do sredine leta uvedli nekatere nove oblike na- grajevanja delavcev. V opekarni Loče bodo izpopolnili lanski sistem, ■ ki sloni na akordnih delih vse od izkopa gline do žganja in zlaganja gotove opeke. Tudi v tovarni kovin- skih izdelkov v Vitanju bodo ustrez- nejša merila za nagrajevanje uvedli v letošnjem letu. Na posvetovanju so še posebej poudarili, da bo treba z vsemi nalo- gami in problemi pri uvajanju no- vih oblik nagrajevanja seznaniti de- lavce v podjetjih in skrbeti, da bo- do le-ti sodelovali pri praktičnem uveljavljanju novih načel. Zraven tega so menili, da naj bi take obli- ke nagrajevanja uvedli še v obrti, gostinstvu in kmetijstvu. V. L. 33. MAŠKARADA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA Kakor vsako leto, tako pripravlja celj- sko Olepševalno in turistično drnštvo tudi za letošnjo pustno soboto in ne- deljo tradicionalne zabave. Maškarada, v soboto 2?. februarja, bo že triintride- seta po vrsti. Prireditev bo v vseh uni- onskih prostorih. Za zabavo in ples bo v glavni dvorani skrbel orkester Moj- mira Šepeta, v stranski pa »Cim-bum«. Zraven tega bo bogat srečolov, konku- renca mask in za najbolj originalne lepe nagrade itd. V nedeljo, 28. t. m. se bo ob 15. uri začelo pustno rajanje za cicibane (do osmega leta), dve uri zo tem pa še ra- janje za pionirje od 8. do 14. leta sta- rosti. Tudi na teh prireditvah bodo naj- lepše maske nagrajene. PRED 8 MARCEM V CELJSKEM OKRAJU V sredo je odbor za pripravo proslav ob 8. marcu pri SZDL sklical posveto- vanje, kjer so se pogovorili o podrob- nih pripravah za proslavo 50. obletnice praznika žena. Na posvetovanju so sodelovali pred- stavniki okrajnega odbora zveze žen- skih društev, okrajnega odbora Zveze borcev, OSS, okrajnega sveta za šolstvo, okrajnega komiteja LMS, Okrajne za- družne zveze in nekateri zastopniki družbenih organizacij. Zaključki seje so popolne smernice za delo in organizacijo proslav v občinah, ki bodo morale biti pripravljene z obe- ležjem sedanjosti. Proslave materinskih dnevov bodo izginile in žene naj praz- nujejo svoj praznik kot enakovreden član družbene skupnosti s tem, da se vse bolj vključujejo v razna področja družbenega življenja. Na posvetovanju so tudi bili mnenja, da se razprave o vprašanju in problemih ne smejo začeti in končati ob 8. marcu. Delo na tem področju mora biti sistematično skozi vse leto, saj bomo ženo le tako lahko rešili vseh drobnih skrbi, ki sedaj še slonijo na njenih ramenih. V zadnjem tednu po domovini Petek, 5. februarja POD PREDSEDSTVOM BORISA ZI- HERLA je bil sestanek ideološke komi- sije Centralnega komiteja ZK Slovenije, na katerem so razpravljali o nalogah komunistov pri idejno politični vzgoji mladine. Sobota, 6. februarja NA SEJI UNIVERZITETNEGA SVETA v Ljubljani eo govorili o doseženih uspehih v prizadevanju za reformo štu- dija, razen lega pa o gradnji novih vse- učiliških poslopij v prihodnjih šestih letih. Nedelja, 7. februarja NA PETROVARADINSKI TRDNJAVI pri Novem Sadu bodo kmalu začeli gra- diti velik observatorij. Pozneje bodo zgradili še planetarij. Ponedeljek, 8. februarja PO PODATKIH RDEČEGA KRIZA Slovenije je lani v krvodajalski akciji sodelovalo nad 52.000 ljudi, ki so daro- vali več kot trinajst ton krvi. PRVIČ V LETOŠNJI ZIMI je snežilo v Dubrovniku. Snežni zameti pa so tudi v Makedoniji in Kosmetu. Torek, 9. februarja NA PLENUMU republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani je tov. Ivo Tavčar poročal o problemih strokovnega izobraževanja delavcev. Sreda, 10. februarja PO ZAKLJUČKIH seje sveta za šolstvo LRS bodo že v letošnjem letu posebni ! zaključni izpiti nadomestili sedanje ma- ture učencev zadnjih letnikov srednjih šol druge stopnje. Prvi del izpita bo ob- segal pisanje domače naloge, katerih temo si bodo učenci izbrali sami. Drugi del bo zagovor domače naloge pred iz- pitno komisijo. Razen tega bodo dijaki pisali še posebno nalogo pred komisijo. Tema te naloge bo zajela družbeno eko- nomsko področje, pa tudi znanost in kulturo. ESPERANTISTI SO ZBOROVALI V nedeljo dopoldne so na Okraj- nem ljudskem odboru zborovali esperantisti celjskega okraja. Po pregledu dela v preteklem razdob- ju, se je razvila živahna razprava, ki je nakazala smernice za večje uspehe v letošnjem letu. Za pred- sednika okrajnega odbora esperan- tistov so znova izvolili tov. Franca Kleca. Letos bodo organizirali še nekaj tečajev za pouk esperantske- ga jezika, med njimi tudi dopisni tečaj v desetih lekcijah v slikah. PRED DNEVOM ZEN A Več skrbi za izobraževanje Tovar sica Pavla Koradej že dvanajst let dela v podjetju. To je Galanterija, tovarna za izde- lovanje pohištvenega okovja in gumbov iz plastičnih mas v Šoštanju. Podjetje in njegove proble- me dobro pozna, še bolj pa gumbarnico, kjer že tri leta de- la na medfazni kontroli. Zra- ven tega je tudi članica delav- skega sveta. Kakor v podjetju, tako ima- mo tudi v delavskem svetu ženske večino. Sicer pa ne gre za večinski prestiž, je dejala, ko sem jo vprašal, kako se žen- ske uveljavljajo v organu de- lavskega samoupravljanja, tem- več edinole zato, da vsi skupaj delamo na zboljšanju in pove- čanju proizvodnje. In v tem smo si vsi edini. Z delom naših rok smo si pridobile tudi besedo v delav- skem svetu. Tu smo upošteva- ne. Vendar se mi dozdeva, da bi morali vsi skupaj še več .storiti za izobraževanje, zlasti žena, saj nam včasih zmanjka tal, ko razpravljamo in odloča- mo o kompliciranih vprašanjih proizvodnje, prodaje in podob- no. V proizvodnji dosegamo le- pe uspehe, čeprav se z njimi ne hvalimo. Samo lani smo pre- segli plan za okoli 30%; le- tošnji pa je za 35% višji od realiziranega v lanskem letu. To je velika zahteva. Ne glede na to pa upamo, da bomo plan dosegli in ga celo presegli. Pri izpolnjevanju teh planskih nalog nam bodo pomagali tudi novi avtomatski stroji za gum- barnico. Velike uspehe pa si obetamo tudi od nagrajevanja po enoti proizvoda, ki smo ga pri nas že uvedli. Tako je tekel razgovor med- tem, ko je v svetli delovni so- bi pregledovala gumbe iz gale- lita, oplestra, akrilata, polestra. pleksiglasa, jugolita itd. Pa še to vam moram pove- dati, je dejala ob slovesu, da smo v podjetju uvedli tople malice. -mb HDK Celje - republiški prval( NAJVEČJI USPEH CELJSKIH HOKEJISTOV V sredo zvečer je bila na drsali- šču v mestnem parku druga prven- stvena tekma republiške lige v ho- keju na ledu, za Celjane tudi odlo- čilna, zlasti še po prepričljivi zmagi nad Papirničarjem iz Vevč. Mari- borčani so se krepko zoperstavili mlademu celjskemu moštvu, ki je na račun boljše igre v prvih dveh tre- tjinah zmagalo z rezultatom 7:4 (3:1, 3:1, 1:2). Gole so dali: Valter Cretnik tri, Jenko dva ter Rate] in Koleno po enega. S to zmago je mlado hokejsko moštvo Celja osvo- jilo naslov republiškega prvaka za letošnje leto; s tem pa si je prido- bilo še pravico do sodelovanja na kvalifikacijskem turnirju za vstop r zvezno ligo. Ta uspeh je zaenkrat največji športni dosežek celjskih ho- kejistov. Zadnjo tekmo proti Mariboru s* Celjani igrali v naslednji postavi: Artviga, Nikolič, Kuzma, Zupane, Zagoričnik, Jelenko, Jenko, SI. ia Valter Cretnik, Ratej, Koleno, Raz- nožnik. MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA V 2ALCU Občinski komite Ljudske mladine v 2alcu je ustanovil večerno mla- dinsko politično šolo, ki jo obiskuje okoli 50 mladinskih funkcionarjev. V šoli bodo obravnavali razna vpra- šanja iz kmetijstva, komunalne po- litike in iz temeljnega ideološkega programa Ljudske mladine. Solo vodi tov. Jože Jan, predavali pa bodo znani javni in politični de- lavci. Uspel občni zbor SZDL v Braslovčah Pred dnevi je bil občni zbor osn. organizacije SZDL v Braslovčah. Iz poročil smo ugotovili, da je bilo glavno delo usmerjeno na kmetij- sko problematiko. Pri reševanju ko- munalnih vprašanj pa so največje uspehe dosegli v gradnji sušilnice, obnovi zadružnega doma in asfalti- ranju ceste v trgu. Tudi iz poročila šolskega odbora smo zaključili, da je le-ta razširil svojo dejavnost na šolo za odrasle. Prav bi bilo, če bi šolskemu odboru tudi letos uspelo zagotoviti kosila za otroke iz oddaljenih krajev. To so svojčas že imeli. V načrtu imajo čiščenje hiš v trgu, ureditev pločnikov, izboljšavo razsvetljave itd Pereč problem je gasilsko dru- štvo, ki nima sredstev za vzdrže- vanje, ima pa velike naloge spričo strnjenih naselij. V sklopu stanovanjske zadruge bodo začeli z gradnjo deset- ali dva- najststanovanjskega bloka. -.1 V RIM POJDEM Ob tretjem nakupu detergenta OSKAR v trgovini »Plavi 9« v Ma- riboru je 14-Ietni mariborski dijak IVO LISENC vzkliknil: »Mama! Našel sem! V Rim poj- dem!« Tako se je pred dnevi pojavila prva slika STANKA LORGERJA, tako je bila oddana prva vstopnica OSKAR za brezplačni obisk olim- pijskih iger v Rimu! Torej: Ivo Lisenc pojde v Rim! In še vsi tisti, ki v zavitkih deter- genta OSKAR najdete sliko naše- ga olimpijca STANKA LORGERJA, se tudi brezplačno popeljete na olimpijske igre v Rimu! Ce pa vam sreča že ne nakloni brezplačnega ogleda letošnjih olim- pijskih iger v Rimu, ste lahko de- ležni bogatih nagrad. V zavitkih detergenta OSKAR so namreč ra- zen slik Stanka Lorgerja še slike desetih inozemskih olimpijskih kan- didatov iz raznih držav. Te slike niso oštevilčene, kot smo pomotoma najprej objavili. Dovolj je, da zbe- rete deset različnih slik inozemskih olimpijoev, pa lahko upate, da vam bo avgusta letos v Mariboru žreb naklonil eno izmed številnih boga- tih nagrad tovarne ZLATOROG. Tovarna ZLATOROG — organi- zator edinstvenega nagradnega na- tečaja OSKAR — vam želi obilo sreče! POGLED PO SVETU Upor alžirskih kolonistov je kon- čan, sicer z vojaškimi ceremonijami, ki naj bi simbolizirale nekdanjo slavo kolonialne soldateske, a kon- čan je le. Minister za Saharo, tro- janski konj alžirskih kolonistov v de Gaullovi vladi, je izgubil mini- strski sedež. Francija se je izognila državljanski vojni. Ce bi de Gaulle tega ne storil, bi bil to konec Fran- cije v zahodnem svetu, velika izgu- ba za Zahod. Adenauerjeva propa- ganda je zadnje dni pisala uvodne članke o tem, da je de Gaulle — med drugim — izredno važen mož za nemško stvar pri letošnjih poga- janjih med Vzhodom in Zahodom. Parlament je de Gaullu izposloval posebna pooblastila za dobo enega leta. To pomeni, da bo de Gaulle v alžirskih zadevah ukrepal sam. Tudi atlantskemu taboru je jasno da bo de Gaulle moral pristati na političen izhod iz alžirske zagate. Kaže pa — vsaj Debré izjavlja ta- ko, da si francoska vlada predstav- lja svobodno alžirsko opredelitev popolnoma drugače kot Alžir ci in afriško javno mnenje in velik del ostalega javnega mnenja. Pacifika- cija se bo nadaljevala, je dejal ne- davno Debré. to je prva etapa alžir- ske »svobodeo:, druga etapa pa bo po pacifikaciji — svobodna oprede- litev Alžira. Tudi de Gaulle je po- novno izjavil, da se mu zdi zdru- žitev Alžira najprirodnejša, da je odcepitev ali priključitev samo manj realna možnost. Denimo k tema dvema izjavama besedo predstavnika Gane na afri- ški konferenci v Tunisu. »Ni na- ključje, da imenujejo to leto leto Afrike, ker je pohod celine k po- polni osvoboditvi neustavljiv. Mi iz Gane pozdravljamo herojski boj al- žirskega naroda in zato je naša vlada priznala začasno alžirsko vlado.« Macmilan ni Afričan, vendar je spričo razvoja v Afriki v južno- afriškem parlamentu dal realistično izjavo, češ, naj že hočemo ali ne. ta krepitev nacionalne zavesti je dejstvo, ki ga moramo vsi sprejeti in naše države morajo to v svoji politiki upoštevati. Nekatera stali- šča Južnoafriške unije so zanj ne- sprejemljiva. Če bi jih Vel. Brita- nija sprejela, bi se izneverila svo- jemu prepričanju o političnem raz-' voju svobodnih ljudi. Macmillan je na koncu povedal, da je treba privo- liti v neodvisnost Afričanov pred- vsem zaradi odnosov sil na svetu, češ veliko vprašanje 20. stoletja je, ali se bodo neodvisni narodi Azije in Afrike opredelili za Vzhod ali Za- hod. S tem je mnogo povedal vse- mu svetu, ne samo Južni Afriki, ki s svojim rasizmom skače v hrbet najbolj primitivnim svobodnjaškim nazorom. Zaradi nacistično-antisemitistič- nih izgredov je v dokaj šn j i zadregi pred svetom Zahodna Nemčija. To se kaže v navidez drobnem dogod- ku, ki mu je bil priča Bergen-Bel- sen, pred 15 leti še nacistično mo- rišče. L. 1952 so tu postavili spo- menik pomorjenim Zidom, odkritja se je udeležil tudi dr. Heuss. Od 1. 1952 ni bilo nobenega predstavnika nemške vlade h komemoracijam 2. februarja letos pa se je po osmih letih pri komemoraciji pojavil sam Adenauer ter zagotovil Zidom mi- ren obstanek v Nemčiji. Zadrega se kaže tudi v čestem razpravljanju kdo je kriv, da se v Nemčiji spet oživljajo take nehumane ideje, ki so povzročile, da stoji nemški na- rod okrvavljenih rok pred svetom. L. 1918 so bili krivi pacifisti in so- cialdemokrati, 1. 1945 generali in pučisti 20. julija, danes pa so krivi — komunisti, tako pravijo. Ali pa profesorji zgodovine, ki niso znali prav učiti zgodovine? Da, celo tako se vprašujejo! Kakor da je beseda vse, dejanje pa nič. Pri tem pa dnevno kažejo na nevarnost, ki da preži v Vzhodni Nemčiji, ne pa v dejstvu, da se denacifikacija ni iz- vršila tako, kakor bi bilo treba. SZ je ponovno očitala nemški vladi, da Oberländer ni edini njen nacistični funkcionar, da so v vladi poleg nje- ga še štirje drugi visoki nacistični funkcionarji. Zato je Hruščev zadel bistvo nemškega problema, ko je v nedav- nem odgovoru na Adenauerjevo pismo opozoril na to, da Adenauer- jeva izjava o »posebnem poslan- stvu« Zah. Nemčije v boju proti komunizmu nujno prikliče v spomin najmračnejšo preteklost Nemčije. Dejstvo je namreč, da se to poseb- no poslanstvo v Adenauerjevih gla- silih vedno bolj poudarja. T. O. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJA DELOVNIH RAZMERIJ pri Trgovskem podjetju za promet z odpadnim materialom »SUROVINA« Maribor, Tržaška cesta 8 razpisuje za poslovno enoto Celje, delovno mesto ADMINISTRATORKE Prejemki po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Prošnje vložiti do 20. t. m. pri poslovni enoti »Surovina« Celje, Mariborska cesta 63. FRANKOLOVO... Petnajst let je minilo, odkar so nemški nacisti izvršili 12. februar- ja 1945. leta na Frankolovem ene- ga izmed svojih največjih zločinov. Ta dan so vzeli življenje stotim ljudem za enega Hitlerjevega de- lavca. Ob spominu na vse to mi pri- hajajo pred oči dogodki, ki so se vrstili zadnje dni v Starem piskru pred zločinom nad slovenskim živ- ljem, in to v celici št. 31. Zasliševanja so se začela že zgo- daj zjutraj, zaradi neprestanih alar- mov pa trajala in nadaljevala v bunkerjih pozno v noč. Jetniki, uje- ti partizani in sodelavci osvobodil- nega gibanja, so se ponoči vračali v celico še tešči, ker so jo morali zjutraj zapustiti pred zajtrkom. »Kako je bilo?« smo vprašali Franca Kuglerja iz Zavrha, ko se je vrnil v nočnih urah iz zasliševa- nja. »Nocoj sem vendar zaključil,« je odgovoril. »Kako kaj izgleda,« smo silili vanj. »Čez nekaj dni bomo že doma«, je veselo odgovarjal. »Lahko mi ver- jamete. Oh, da bi že prišel tisti dan... »Stanko, kako pa si kaj ti opra- vil?« je padlo vprašanje Gorenjšku iz Frankolovega, ki je bil močno ra- njen po hrbtu od nemške brzostrel- ke takrat, ko je skočil skozi okno goreče Hrašanove kleti v Strmcu, ki so jo Nemci najprej obkolili, potem pa zažgali. »Kar v redu. Računam samo na to, da bom prvi talec, ki bo padel za Dorfmaistra ... Enajstega februarja so dobili pazniki v Starem piskru izdatno ojačanje. Prišlo je mnogo Nemcev ki so prevzeli oblast nad jetnik. V teh dneh smo našli pod podom v celici igralne karte. Bile so nam v veliko tolažbo, posebno še Stan- ku. Z vsemi je hotel igrati, pa čeprav smo se igre že naveličali. »Slavko, dajva še midva,« je de- jal enajstega februarja pozno v noč. »Ne zameri, spat grem. Bova raj- ši jutri vrgla karte. Igrala bova čez dan, ki je tako dolg. Noč hitreje mine...« »Igraj! Slutim, da midva ne bova nikoli več igrala ...« »Ne govori tako, Stanko! Ne mi- sli samo na slabo!« »Ne vem, kaj mi je, samo to ti lahko povem, da imam nocoj stra- šen občutek,« je še dejal... Dvanajsti februar 1945. leta. Ura je bila pet, ko so vstopili v celico trije nemški pazniki s sezna- mom imen na listu papirja. Začeli so klicati po vrsti. Iz naše celice jih je bilo kar šest na seznamu. Tešči in upadlih lic. pa vendar čudno veseli so stopali iz celice. Nam, ki smo v njej ostali, pa so pri odhodu želeli, da bi kmalu prišli za njimi. Mi smn jim naročali, da naj obiščejo naše domače in jih po- tolažijo. Tako so odhajali drug za drugim. Zdaj sva se poslovila s Francem Kuglerjem iz Zavrha. Naročil sem mu pozdrave za domače. Bil je ve- sel in me tolažil: »Potrpi, kmalu boš tudi ti odšđ domov. Čez teden se gotovo sreča- va v Zavrhu, ali pa v Smartnem ... Poslavljali smo se od tovarišev, ki so odhajali iz celice v prepriča- nju, da gredo domov. In tako sme mislili tudi mi, ki smo ostali za zii dovi. Vendar, zmotili smo se vsi sku- paj. Odšli so, ne da bi videli svoje dO' mače in ne da bi izročili naše pO' zdrave. Nikoli več jih ni bilo nazaj. .. Ostali so na Frankolovem, v dveh skupnih grobovih. Dve uri po odhodu prve skupini so nemški pazniki prišli v celico i novim seznamom. Pobrali so druge skupino, ki je morala dovršiti rab- ljevo delo na Frankolovem. Ko so se pozno popoldne vrnili 9 celico, so bili vsi brez glasu. Sele zvečer smo izvedeli o strašnem zlo- činu. Slavko KranjC CEUSKl TEDNIK — STEV. 6. 12. februarja I960 V NASA STANOVANJA NOVE BARVE MINULI PONEDELJEK SE JE V PLESKARSKEM OBRATU HSJGRADA V CELJU ZBRALA SKUPINA STROKOVNJAKOV. KI JE PRISOSTVOVALA POIZKUSNEMU PLESKANJU Z NOVIMI MINERALNIMI BARVAMI »JUBOFLOR«. NOVO VRSTO OD- PORNIH BARV V 38 ODTENKIH JE ZAČELA IZDELOVATI TO- VARNA BARV V DOLU PRI LJUBLJANI. Najprej so strokovni delavci na pečkovi cesti prepleskali stene ene sobe, in sicer v treh različnih bar- vah. Tudi strop so prepleskali z be- lo mineralno barvo. Kilogram po- ljubne barve Juboflor je treba le raztopiti v litru mrzle vode, medtem 1(0 je treba inozemske barve enake vrste topiti v vroči vodi. Po pol- arnem stanju in večkratnem meša- aju se dobljena zmes poljubno raz- redči prav tako v mrzli vodi. Kilo- gram take barve zadostuje za ple- skanje okrog 15 kvadratnih metrov stene. Popleskali pa so tudi že 20 kvadratnih metrov, ne da bi trpela kvaliteta. Prepričali smo se, da za tako pleskanje poprej ni treba obe- liti sobe z apnom, ali pa jo umi- vati z milnico. Že enkratno pleska- nje z mineralnimi barvami pokrije vse madeže, suha stena pa ima po- tem lep, žameten videz, je odporna za drgnjenje (ko sem po polurnem čakanju potegnil s prstom po steni, ni bilo nobenih sledov.) Nekateri madeži, če niso mastni, ali mokri, se z lahkoto odstranijo s stene s suho krpo ali radirko. Zaradi eno- stavne priprave »Juboflor« barv in načina dela z njimi si vsak, kdor je le malo spreten, lahko sam pople- ska stanovanje, saj razen barve, vo- de in čopiča ne potrebuje ničesar árugega. Prihranek je kajpak pre- cejšen. Iz dosedanjih izkušenj se je tudi izkazalo, da potrebujejo za pleska- nje z odpornimi »Juboflor« barvami 40 odstotkov manj delovnega časa. Dandanes, ko toliko gradimo in nam prav obrtna dela zavirajo hitrejši tempo stanovanjske izgradnje, je novost mala revolucija v pleskar- stvu. S to novostjo so tudi pri IN- GRADU zadovoljni ter bodo takoj naročili prve količine teh barv. V razgovoru s tehničnim vodjem tovarne JUB Florjanom Regavcem smo zvedeli, da so priprave okrog te novosti trajale dve leti. Zakaj, ves postopek je bilo treba šele raz- iskati. Razen tega nam je zaupal, da je nova vrsta barv njegov patent. Zato je tudi drugi del imena barv iz njegovega imena. Nove Juboflor barve bomo lahko kmalu kupili tudi v celjski trgovini z barvami »Jadran«, če jih bo ta pravočasno naročila. KO BI ENKRAT ... Za gospodinjo je pomemben njen dom, njeni otroci, mož, pa vsa dru- žina. Tako je povsod: u Celju, na Kozjanskem in tudi v Šoštanju. Ti- soč drobnih reči je treba preskrbeti nešteto stvari urediti, vselej na no- gah, da se bo družina prijetno po- čutila. To je včasih težko, včasih manj, pa gospodinje vselej opravijo z voljo in veseljem, le če se kaf ne zatakne. In pri tolikih rečeh se kaj hitro lahko kaj zatakne. Ko smo se pogovarjali v Šoštanju z ženami o preskrbi in njihovih te- žavah okoli gospodinjstva, so po- hvalile pekarno, da so špecerije pre- skrbljene, da si zelenjavo lahko na- bavijo pri sosednih kmetih. Poto- žile so, ker primanjkuje mleka in na koncu dejale, da so trgovine s teh- ničnim blagom in predvsem z ga- lanterijskimi industrijskimi izdelki silno slabo založene. S tem so po- vedale vse in najbolje označile sla- bosti in prednosti trgovine v Šošta- nju. Povedale so pa še to, da si te stvari morajo nabavljati v Celju. Če- prav gre samo za šivanko, je ta kar za preko 300 dinarjev dražja, ker toliko stane vozovnica do Celja. Zadovoljne tudi niso s prodajalnami čevljev, češ da je izbira slaba in nezadostna. »Dandanes imajo ljud- je tudi v manjših krajih že izobli- kovan okus in ne kaže več na de- želo »plasirati*; manjvrednega ali estetsko slabšega blaga.« Se in še smo se z njimi pogovar- jali o težavah. Mnogo so imele po- vedati in zraven to, da so zadovoljne, da občina pa okrajna trgovinska zbornica s toliko prizadevnostjo podpirata razvoj trgovine v Šošta- nju. Pred leti je namreč bilo še slabše. Povprašali smo tudi, kaj menijo kdo je kriv, da raznih drobnarij in boljših izdelkov v Šoštanju pri- manjkuje. Mislili smo, da morda ve- letrgovine te kraje ne zalagajo do- volj. Pa so nam povedale, da je ta- ko mnenje vsaj načeloma zgrešeno Veletrgovci in razni potniki ponu- jajo blago, le da se poslovodje bo- jijo prevelikih zalog; da ne vedo, kaj bo »šlo«: in kaj bo »obležalo* v skladišču. Gospodinje, ki smo se z njimi pogovarjali, niso sicer rekle, dđ hočejo nove poslovodje v trgo- vinah, pač pa bi rade videle, da bi sedanji bili bolj prožni. Soštanjčanke veliko razpravljajo tudi o novem trgovskem paviljonč- ku in o novici, da bodo tudi .o Šo- štanju uredili samopostrežno trgo- vino. One, ki so bile v celjski samo- postrežbi, so navdušene in pravijo, da bo to za Šoštanj precejšnja pri- dobitev. Druge pa, kot Celjanke prej, še vedno s tihim nezaupanjem gledajo na to noviteto. Tako se v Šoštanju vse bolj in bolj utrjuje tisto omrežje — trgo- vina, obrt in podobno — ki pomeni velik delež pri večanju družbe- nega standarda prebivalcev tega območja. Brez tega si namreč ure- jenega in sodobnega življenja v kraju, ki se tako hitro razvija, ne moremo predstavljati. Od tod tudi izvirajo očitki gospodinj. Všeč pa nam je bilo, da so tudi one rekle, da čez noč ni moč vsega narediti. Nova stanovanjska bloka In trgovski paviljon v Šoštanju sta že pod streho. Ce bo šlo vse po sreči bosta prvi trgovini odprti v sredini leta. Kupimo 2 sobno stanovanje na območju mesta Celja — pismene ponudbe pod »plačlji- vo in vseljivo takoj«. LEP USPEH V VELENJU Med manjšimi kolektivi v šo- štanjski občini je uspešno zaklju- čilo preteklo delovno leto »Meha- ničarstvo« v Velenju. Letni pro- izvodni plan so presegli kar za sto odstotkov. Predvidevali so 20 mi- lijonov vrednosti svojih storitev, astvarili pa so kar 42 milijonov. Ta uspeh je bil možen le ob večji delovni disciplini, višji storilnosti in boljši organizaciji dela. Tako si je ta kolektiv priboril, da je ob- čina ukinila že lani prisilno upra- vo. Tovariš Korun pa je postal upravnik podjetja. Deloma je ko- lektivu pomagal tudi rudnik, ki si je zavoljo tega pridobil polno simpatijo tega majhnega kolek- tiva. V naslednjem letu imajo velike načrte. Predvsem nameravajo raz- širiti proizvodnjo in osvojiti še nekatere proizvode. Začeli bodo serijsko izdelovati ročna dvigala »Nesko«, ki je tudi njihova lastna konstrukcija. Urediti si mislijo tudi oddelek za kromiranje, ki bo iz leta v leto za porajajoče mesto važnejši obrat. Nabaviti sa mislijo tudi nekaj novih strojev in postopoma še bolj urediti pod- jetje ČISTILEC ČEVLJEV v koledarjih so natanko do- ločeni dnevi, ki bi jih naj ljud- je uporabljali za počitek — to- rej dnevi zakonitega počitka Zgodilo se mi je na tak dan da sem bil slučajno brez na- črtov, tako rekoč sto odstotno brezposeln. Misel, da bi ostal v hladni sobi, mi je bila do pal- cev zoprna. Odvratna še bolj ker me je vabila ulica, narava in še zasnežena pokrajina. Spomnil sem se tudi, da je v gledališču popoldanska pred- stava . .. in v hipu sem se od- ločil, da povežem prijetno s ko- ristnim. Ker do mesta ni tako blizu, skratka daleč je — sem čakal na avtobus in pri tem po- mislil, na simpatičen naslov do- mačega filma »Ne čakaj na maj«. Misel sem podobno pre- nesel v dejanje in ker končno čakanje ni moj konjiček, pa ker ob avtobusnih postajališčih v glavnem ni več gostiln, sem vzel pot pod noge. Ne boste verjeli, odpravil sem se iz Petrovč v Celje — peš! Ker sem »penzionist«, mi poklic pri tej hudomušnosti ni delal težav. Hkrati sem tudi po- mislil na mnoge mlajše držav- ljane, ki vsled revmatizma, za- konskih ali drugih pikantnih zadržkov - ali morda, ker imajo moderna prevozna sred- stva, temu podvigu niso kos. Ce bi mu bili ali če bi sa spravili na pot peš, bi si mor- da odpravili revmatizem, za- konske nadloge in še za dalj časa ohranili lepo in nerazbito vozilo. Hoja je zdravilo. Po asfaltirani cesti sem po- gumno konkuriral številnemu, dandanes precej amerikanizira- nemu prometu, čeprav je bilo »gajžlarjev« ta dan precej manj. Ker sem hotel v hram kulture vstopiti s čistimi čev- lji, sem se poprej napotil proti kolodvoru, da mi »olikajoi obu- vala. Toda, joj, čistilci so se s precizno natančnostjo poučili o zakonitosti obveznega počit- ka. Rešila me je le ugotovitev da je na enem zabojčku visela nezaklenjena krtača. V časovni stiski in v skrajni sili sem se odločil za samopomti':. Ta ne- kako nalikuje praktični .samo- postrežni trgovini. Najprej sem se prepričal, če med številnimi mimoidočimi ni »očesa posta- ve«. Potem sem si zavihal hla- če, izposodil krtačo in osnažil čevlje tako hitro, da bi mi na storilnosti zavidali marsikateri strokovnjaki, ki se s proble- mom proizvodnosti pehajo že leta. Tako sem rešil še zadnji pro- blem, ki je nastal nepričakova- no in ki sem ga pozneje po- ravnal tako, da sem pred gle- dališko predstavo odšel na ko- zarček vina — zbirat pogum. Bal sem se namreč — potihem seveda, da bi mi kdo mojo »sa- mopostrežbo« zameril. R. K. Sprejmemo več trgovskih pomočnikov, pomočnic tekstilne stroke Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Trgovsko podjetje »Manufaktura«, Celje, Cankarjeva ulica 1. UVOZILI BODO OPREMO Zastarela oprema v naši obrti je dostikrat ovira za hiter razvoj. Že lani so določili potrebna devizna sredstva, od katerih so dobršen del porabili. Letos pa so enake možno- sti. Obrtni obrati v celjskem okraju bodo na tuja plačilna sredstva pla- čali samo 20 odstotkov pribitka pre- ko uradnega tečaja. Nekaj pogodb za dobavo strojev in opreme so že sklenili, največ pa jih bodo še na jesenskem in spomla- danskem velesejmu v Zagrebu, pa tudi na II. mednarodnem sejmu obrti v Beogradu. V ta namen so že izdali seznam strojev in opreme, ki jih bodo razstavljali tuji proiz- vajalci. Okrajna obrtna zbornica je o tem že obvestila interesente in ker je sejem šele meseca junija, je tudi časa dovolj. KOZERUA ČRNO NA BELEM To je ena izmed zgodb, ka- kršne lahko srečate povsod tam, kjer se mize šibijo pod težo aktov, črnilnikov in pe- res, kjer kdaj pa kdaj kdo koga pogleda skozi naočnike ali dvigne levo obrv, kjer je, kratkomalo, mrtva negibnost pisarniških rekvizitov prepo- jila človeškega duha. To pa je tudi zgodba brez glave in repa, a z dovolj močnim trupom. Je lahko stvarna in tudi abstraktna. Manjka ji morda kolek za pet dinarjev, toda kaj bi tu kolek za pet dinarjev? Po- treben ni bil sploh nikakršen kolek. Anton Podvig se poda na najvišjo instanco v svojem kraju, da bi naposled že ven- darle rešil svoj problem. Pe- reč problem. Tu mu rečejo: »Brez skrbL Stvar je urejena. Držite nas za besedo«. Anton Podvig si misli: Stvar je to- rej urejena, ampak za vsak primer skočim še tjale. In se poda na naslednjo višjo instanco. Tu reče: »Moj pro- blem je znan, rekli so mi, da je rešen.« »Je,« mu odvr- nejo. »Lahko se zanesete. Cez teden dni boste imeli za- devo črno na belem.« Podvig jo zadovoljen mah- ne domov. Zdaj čaka. Cez teden dni — nič. Po- čaka še nekaj dni — nič. Potem gre na urad ter reče: »Moj problem je rešen in zdaj hočem črno na belem o tem, da je res. Saj veste, črno na belem je le črno na belem.« »Ja, dragi tovariš Podvig,« mu reče uradnik, »preveč za- htevate. Vaša zadeva je res- da rešena, toda imate o tem črno na belem. Podvig presenečeno: »Ne, nimam. Mislim pa, da bese- da višje instance nekaj velja in da tu ni treba dvomiti. Končno imate tu telefon in se lahko prepričate.« »Nič ne pomaga,« reče uradnik. »Potrebno je črno na belem. Saj razumete? Potr- dilo, da je zadeva rešena. Ka- ko naj sicer vemo, da je? Saj Anton Podvig po svoje.. « ... o tem in onenu razumete?« »Ne,« reče Podvig, »če so zadevo odgovorni rešili, in rešili so jo, zakaj je potem tu treba delati probleme? Kdo bi vas razumel!« »Ja, tako je pri nas,« od- vrne uradnik. »Tu imamo čez sto takih, saj razumete? Kako naj vemo, kam in kako. Razumete?« »Ampak, če je problem re- šen!« »2e, že, saj vam pravim, da prinesite črno na belem.« Lado Z BELEŽNICO PO TIRIH v današnjem času mnogo potuje- '"0, največkrat z vlakom. Pa ven- '^^r, ali vemo, ko se brezskrbno za- '^pamo rokam železničarjev, da ima- lo tudi ti svoje dolžnosti, ki niso "majhne, in tudi svoje težave. Mno- Sokrat kritiziramo, češ kako zasta- ''^le so naše železnice, ne pomisli- '"0 pa... Sicer nam pa naj o tem pove ne- *a/ tovariš Martin Ditinger. ^Celje je že po svoji legi primer- za železniško križišče, a kljub ^emu so na celjski postaji velik pro- blem tiri. Na naši postaji se je šte- vilo potnikov od leta 1952 do 1959 podvojilo, pa ne samo to, tudi šte- vilo vlakov, ki vozijo skozi Celje, je narasla od 20 na 60, kolikor jih sedaj pelje vsak dan skozi Celje. Zaradi tega imamo na naši postaji še nesodobno železno ograjo, ker moramo vlake premikati po prvem tiru. Sicer pa boste lahko izvedeli o drugih problemih še od drugih.« Da so tirne zmogljivosti res pro- blem, mi je potrdil tudi kretničar Alojz Friškovec, ki je povedal tale zanimiv doživljaj: »Pred dvema letoma se je na na- ši postaji zgodila nesreča. Natanko se še spominjam, da je na osrednji tir prihajal tovorni vlak iz Velenja. Toda istočasno je prihajal na isti tir potniški vlak iz Rogatca. Potniški vlak je »navozil« na tovornega, lah- ko bi rekli celo, »nasedel«. Poško- dovana je bila lokomotiva in dva vo- za ter nekaj potnikov. Zgodilo pa bi se lahko še kaj hujšega, a pri- sebnost osebja je rešila marsikatero življenje.* S polno glavo problemov celjske postaje in z zgodbo tov. Friškovca sem se napotil proti Cretu, kjer gradijo novo železniško vozlišče. Hotel sem najti odgovor na vpra- šanje, zakaj stojijo tri premikalke celjske postaje kar 14 ur zaradi ve- likega prometa, in zakaj čaka neko celjsko podjetje na blago že toliko dni, čeprav ga nujno potrebuje. In še in še bi se vpraševal, dokler mi ni prijazni tovariš Ivan Gaber, nad- zornik proge, povedal nekaj o no- vem vozlišču v Cretu. »Ze lansko leto smo za gradnjo novega vozlišča porabili okoli 160 milijonov dinarjev. Letos pa bomo potrebovali še več. Za prestavitev daljnovodov in telefonskih žic 100 milijonov dinarjev, za ostalo pa še nismo niti izračunali. Zgradili smo že 66 tisoč kubičnih metrov nasipa, vendar so tu še precejšen problem hiše, saj je treba preseliti okoli 70 družin, kar pa ni majhna zadeva. Novo vozlišče bo speljano od Cin- karne pa prav do konca sedanje klančine v Creiu.€ Nato je tov. Lampe, ki se nama je pridružil, razgrnil načrte in po- kazal, kakšno bo novo postajno po- slopje. Podobno bo mariborskemu. Nova železniška postaja bo stala nasproti Cinkarne. Imela bo tri pod- zemne perone in šest potniških ti- rov, tako da ne bo več železnih ograj. Malo dlje od novega poslop- ja, v Cretu. pa bo stalo tovorno skladišče z industrijskimi tiri. Ven- dar so to le še načrti, ki pa iz dneva v dan postajajo resničnost. Železničarji pa imajo v Celju še druge težave. Tako so bila pred le- ti precejšen problem stanovanja. Zgradili so 32 stanovanj na Otoku, pa še naprej gradijo. Problem so tudi obratne kuhinje. Se in še bi lah-> ko našteval probleme celjskih želez- ničarjev, toda naj nam o njihovem življenju raje pove še nekaj tovariš Mirko Cizrle, premikač. ki sem ga ujel kar na tirih. »Naše delo je težavno, posebno pozimi, ko je sneg. Tračnice zamrz- nejo in pri premikanju je nevarnost, da vagoni iztirijo. Velikokrat se nam zgodi, da v megli ne vidimo niti 5 metrov pred seboj, a je treba kljub temu premikati, kajti vlaki ne čakajo. Ce zapade dosti snega, gre- do vsi železničarji čistiti tire, tudi tisti, ki morda takrat niso v službi. Mnogokrat potniki sitnarijo zaradi zamud vlakov, ki pa v glavnem za- mujajo zaradi zastarelih vozov.« Zadnji trenutek sem se ves bled umaknil, kajti mimo mene je zaso- pihala lokomotiva, tovariša Mirka pa že ni bilo nikjer več. Zunanji prometnik tov. Ivan Pavel, ki me je videl vsega prestrašenega, je vzklik- nil: »Pa še to zapišite, kako nedisci- plinirani so potniki in posebej še di- jaki pri vstopanju in izstopanju. Lahko bi bili pozor ne j š i. Sicer pa pazite, da vas ne povozi kompozi- cija.« mi je še zakričal in že sem se izgubil v oblaku pare. ki jo je vor me puhnila lokomotiva. Levo: Znana tablica, ki pomeni za- četek vožnje. — Desno: Železničar ni biti lahko — niti najbolj varno ne. Prof. EGON KUNEJ Prešernov nagrajenec Upravni odbor Prešernovega skla- da je na temelju določil zakona o Prešernovem skladu in statuta te- ga sklada ter na temelju predlogov posameznih komisij sprejel na svoji seji dne 23. januarja 1960 sklep, da prejmejo v letu 1960 — Prešernove nagrade naslednji: Fran Albreht. Riko Debenjak, Stojan Batic, Egon Kunej in dr. Srečko Brodar. S temi besedami je predsednik Prešernove- ga sklada Tone F#jfar začel v po- nedeljek, 8. februarja slovesnost ob podelitvi Prešernovih nagrad. Z letošnjo podelitvijo Prešerno- vih nagrad sta prejela visoko pri- znanje tudi dva delavca, katerih življenjske stvaritve so vezane na celjsko območje. Med nagrajenci sta namreč tudi profesor dr. Srečko Brodar (pred vojno je učil na celj- ski gimnaziji), eden največjih stro- kovnjakov in poznavalcev najstarej- šega obdobja človeške kulture, to je paleolitika in glasbeni pedagog, pro- fesor Egon Kunej, ravnatelj celjske Glasbene šole. Profesor Egon Kunej je doma iz Šmarja pri Jelšah. Pc odlični di- plomi na ljubljanskem konservato- riju je odšel najprej v Šibenik. Tu je začel delovati kot dirigent in glasbeni pedagog. Leta 1944 je od- šel med partizane, kjer se je prav tako udejstvoval kot dirigent zbora kulturne ekipe šibeniškega okrožja Jeseni 1945. leta pa je prišel v Ce- lje, kjer je najprej prevzel dolžnosti profesorja glasbe na gimnaziji, po- zneje pa še ravnateljstvo Glasbene šole. Celjsko mesto in njegova mla- dina sta našli v profesorju Egonu Kuneju neumorn.ga učitelja in pe- vovodjo. Tako je pod njegovim vod- stvom nastal na gimnaziji pevski zbor, ki je zaradi svoje kvalitete po- bral že marsikatero visoko prizna- nje. Še večji uspeh pa je dosegel s Komornim moškim zborom, ki je lani slavil deseto obletnico. Z njim je ponesel našo pesem slovenskim rojakom v tujni, z njo se je pred- stavil na neštetih nastopih doma in z njo je osvojil prvo mesto tudi na mednarodnem tekmovanju v Llan- gollenu v Angliji, 1957. leta. Veli- ke zasluge pa ima prof. Kunej tudi za organizacijo mladinskih pevskih festivalov v celjskem mestu. Obema Prešernovima nagrajen- cema iskrena čestitka. Beograjski odmevi Ob gostovanju Celjskega_ gledališča Tesni in prisrčni medsebojna sti- ki ansamblov Beograjskega dram- skega in celjskega ljudskega gleda- lišča so bili v dnevih gostovanja Celjanov od 2. do 8. februarja k.'-o- nani z novo afirmacijo. Stiri pred- stave (dvakrat Korczak in olroci Kastelka, Prebrisana vdova), s ka- terimi so naši gledališčnki vrn'li lanskoletni obisk srbskim igralcem in ki so v eksperimentalno gledali- šče »Ate'je 212« in »Sodobno j-^le- dal'šče« privabile štev Ino občin- stvo, so n^otno odjeknile v javnosti glavnega mesta naše domovine. O njih je psal ves pomemben beo- grajslljuđsko<, za zločin do sopotnikov. VLOMILEC ZA ZAPAHI Pred dnevi se je pred se- natom Okrožnega sodišča v Celju skupaj s svojimi »paj- daši« zagovarjal delavec S. L. iz Celja. Zaradi treh vlomov je bil obsojen na tri leta in šest mesecev zapora, ostali pa na manjše zaporne in de- narne kazni. S. L. je bil nazadnje za- poslen pri »Kovinotehni«. Ker je bil sprva dober delavec, se nihče ni čudil, ko se je zanimal za drobne stvari v podjetju, ki so mu kasneje pri vlomu dosti koristile. No- vembra bi se bil moral vrniti z okrevanja, pa je namesto tega odšel na Hrvaško, se nato odpeljal v Liko, kjer se je z neko znanko tudi poročil. Toda za brezskrbno življe- nje ni bilo denarja; pripeljal se je nazaj, v Maribor. Tu se je seznanil z družino S. F. iz Vinarja, ki mu je preskr- bela orodje za vlom. Tako opremljen je v noči od 13. na 14. novembra prišel v Celje v Cinkarno, kjer je vlomil v priročno blagajno sindikalne podružnice. Ker v njej denarja ni bilo, je po- skusil srečo v veliki železni blagajni, pa tudi tu brez uspeha. Nato je odšel v »Ko- vinotehno«, kjer mu je uspelo' priti skozi okno v skladišče. Tu je našel ključe in odšel v prvo nadstropje. Vlomil je v poseben oddelek in odne- sel 75 kilogramov kositra v ploščah, vrednega 360 tisoč dinarjev. Prepeljal ga je v Maribor in ga oddal T. J. in S. A. Bili pa so mu že na sledi in ni utegnil prevzeti denarja. Že avgusta preteklega leta je S. L. vlomil v »Ljudsko restavracijo«. Vzel je nekaj steklenic likerja in drugih alkoholnih pijač ter se zago- varjal, da je dejanje storil v vinjenosti. To pot pa tega ne more trditi. xy Razmišljanje o.. Delavca Maksa Goričana sem sre- čal na plesišču v mali unionski dvo- rani. Povprašal sem ga o družab- nem življenju mladine v Celju ter še zakaj hodi ples at v malo dvo- rano. Takole je odgovoril: »Pravzaprav mladina v Celju ni- ma primernega prostora, kjer bi se shajala in se tudi zabavala. Kajti tale »ples« tu, v mali dvorani je vse prej kot mladinski, čeprav ga tako imenujejo. Vsi kadijo, in to tako. da je zakajeno kot v kurilnici. To naj bo mladinsko?! Sicer je pa res, da mlad človek v Celju, razen v kino, recimo še v gledališče, res ni- ma iti drugam kot na mladinski ples v Gaberje in sem. Tu se zbere povprečno kar 140 mladih ljudi, ki namesto, da bi plesali tako kot se spodobi in da bi ples vodil plesni | učitelj, »plešejo« razne rock and\ rolle, ki spadajo vsekakor drugam in\ ne na mladinski ples. Brez velikih \ stroškov bi tudi lahko po stenah iz- ¡ obesili napise, da je kajenje prepo- ' vedano, da je ples kulturna zabava vseh. ne pa samo treh parov. Čudim se, da mladinski aktiv To- rnarne emajlirane posode še prireja ta »ples« in se ne zmeni za kritiko z občinske konference LMS v Celju. Zdi se mi, da zasledujejo komerci- alni učinek, nihče pa noče sli- šati o zdravi in koristni zabavi mla- dih ljudi na plesu kot družabno- vzgojni obliki zabave mladine. Zelo Irena bi želel, da bi še Turistično društvo prirejalo v Narodnem domu mladin- ske plese, ki so bili tedaj res mla- dinski plesi. To ni samo moja želja, ampak želja večine mladincev v na- šem podjetju, kjer smo zato tudi za- čeli že z rednimi plesnimi vajami; samo. na žalost, nam manjka de- klet!« Tov. Goričana sem se zahvalil nato pa sem nehote zakašljal od cigaretnega dima. ki se je nabral v dvorani. Skoraj bi lahko rekli, da je zabavno življenje mladine v Ce- lju ritem brez takta. Res se lahko vprašamo, zakaj mladinska organizacija »Emajlir- ke«. ki te »plese« prireja, ne upo- števa kritike konference. In zakaj ne nastopi zoper razne neljube po- jave. Res pa je tudi, da bi plesa v mali dvorani ne bilo, če bi se zanj ne ogrevali posamezniki. Gotovo pa je, da je bolje, če takih plesov ni, kot da se mladina zgub- lja v nekoristnih navadah. Dobički s plesov, ki so sicer majhni, so na- menjeni malicam mladincev, ki de- lajo pri prostovoljnem delu. Vpra- šanje pa ostane, kaj pravi k temu podjetje. Ali ne bi moglo pomagati mladini, ki s prostovoljnim delom dokazuje svojo vrednost. Marsikaj se je že uredilo in lahko verjame- mo, da se bo tudi to. Vendar ja ne bo treba mladini še dolgo zbirati denar s tako problematičnimi pri- reditvami. Pravijo, da ima vsaka medalja^ dve strani. Zato smo vprašali o tem še Ireno Krepel. Zakaj ona ne hodi plesat v malo unionsko dvorano Jn kje se raje zabava? Takole je odgo- vorila: Ali se tudi to vzgaja? »Najprej nočem, da bi o meni slabo govorili, kajti gimnazijci ne smemo po osmi uri več ven. Pa tudi domači me ne bi pustili tja! Nekaj časa sem hodila na plesni tečaj, se- daj pa nikamor. Želim si, da bi bili v Narodnem domu še naprej mla- dinski plesi. Podobnih plesov si namreč tudi drugi želijo. V mali dvorani še nisem nikoli plesala. Pravijo pa, da je strašno, da ka- dijo kot Turki, da plešejo divje in prisiljene plese in da tudi orkester ni preveč na dobrem glasu. Pa tudi še druge neprijetne reči se tam do- gajajo, so mi povedali. Včasih sem že pogledala noter, ko sem odhajala s kinopredstave. Priznati moram da sem se zgrozila. Osnovna pra- vila vedenja v družbi tam namreč nihče ne upošteva. Sicer si pa ta »ples« oglejte še samit Samo glejte, da ostanete živi!« Končala sva razgovor. Zahvalil sem se ji za dokaj burno pripove- dovanje. To sta le dva razgovora z dvema preprostima, mladima človekoma o vprašanjih družabnega življenja mladine v Celju. Sicer pa bi bilo prav, da bi tudi starši enkrat pogledali ta »ples«, in morda samo malo o njem razmislili. B.S. Maks Goričan KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. GOMILSKO razpisuje delovno mesto skladiščnika v reprodukcijski trgovini in odkupu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Rok prijave do 20. februarja 1960. Ponudbe poslati na naslov KZ Gomilsko. CELJSKI TEDNIK — STEV. 6. 12. februarja 1960 Telesn avzgoja in šport Na drsališču živ-žav , FP NAPREDEK MLADIH HOKEJISTOV — 29 DRSALCEV NA 1^1 IJBSKEM PRVENSTVU - TUDI V CELJU MORAMO DOBITI UMETNO DRSALIŠČE Četudi so se po polletnih počit- nicah že odprla šolska vrata in je začetek drugega dela šolskega leta prinesel nove skrbi in obveznosti, je na drsališču v mestnem parku vsak dan zelo živahno. Od jutra do večcra se po gladki ledeni plošči podijo otroci in uživajo v lepem športu. Na sosednjem prostoru zra- ven njih pa se prav tako vneto va- dijo hokejisti, umetni drsalci in od časa do časa tudi kegljači na ledu. Konec preteklega tedna so imeli celjski hokejisti prvo tekmo. Zaradi slabega ledu se je prvenstveni dvo- boj spremenil v prijateljsko sreča- nje z Mariborom. Mladi celjski ho- kejisti so goste povsem nadigrali, ílasti pa so bili hitrejši v drsanju. Zato tudi rezultat 9:2 (2:1, 3:0, 4:1) zgovorno kaže na razmerje sil na ledu. Več zanimanja kot za to tekmo je bilo za prvi prvenstveni dvoboj med dosedanjim dolgoletnim re- publiškim prvakom Papirničarjem iz Vevč ter domačo garnituro hokeji- stov. Zato je nedeljsko popoldne privabilo ob ograjen prostor v mest- nem parku več sto ljudi, ki so z velikim navdušenjem spremljali igro domačih igralcev in še bolj goreče pozdravili njihovo visoko in zaslu- ženo zmago. Rezultat 8:3 (3:1, 2:1, 3:1). S to zmago so se celjski ho- kejisti močno približali svoji naj- večji lovoriki — to je osvojitvi na- slova republiškega prvaka. Gole pa so dosegli: Jenko tri, Jelenko ter Ratej po dva in Kolenc enega. Mla- do moštvo celjskih hokejistov si je to zmago povsem zaslužilo. Kakor v prvi tekmi, tako so bili tudi to- krat hitrejši od nasprotnika in bolj- ši v tehniki. Zraven Jenka, ki je bil duša vsega dogajanja, so se močno odlikovali še drugi, kot Nikolič, Ra- tej, Kolenc, Artviga itd. Pouka prosti dan je HDK Celje izkoristil za izvedbo klubskega pr- venstva v umetnem drsanju. Tudi to tekmovanje je lepo uspelo ne sa- mo zaradi številne udeležbe, saj je vsega skupaj nastopilo 29 mladih drsalcev, temveč tudi zaradi zado- voljive kvalitete. Najprej so se v prostem drsanju predstavili ciciba- ni. Večina od njih je šele letos prvič nataknila drsalke Navzlic temu pa so se drobne punčke pogumno po- ganjale po ledu, se skušale spopri- Milan Nikolič — novi instruktor za hokej na ledu in hkrati odličen igra- * lec jeti z loki, vožnjo nazaj in drugimi liki. Največ točk je zbrala Nives Hladin, in sicer 6.50. Za njo pa so se uveljavile: 2. Nuša Mazovec 6.40, 3. Jana Božič 6.33, 4. Milica Beve 6.16, 5. Judita Stromajer 4.63, 6. Marjanca Ložar 4.43 itd. Za pionirje je nastopil le Gorazd Lešničar, ki je zbral 18.06 točke. Zelo zanimiv je bil tudi nastop pionirk. Med enajstimi nastopajoči- mi je osvojila zasluženo prvo mesto Krista Sorn s 30.76 točke. Nasled- nja mesta so zasedle: 2. Mojta Grilc 29.03, 3. Hilda Kerček 22.16, 4. Saša Štrukelj, 5. Sneženka Božič, 6. Vi- kica Arzenšek itd. V tekmovalni skupini mladink, oziroma pionirk so nastopile štiri drsalke. Tu se je znova odlikovala Halka Stušteršičeva, tretja z nedav- nega državnega prvenstva, ki je zbrala 52.16 točke. Za njo so se zvrstile: Marinka Gračner 36.36, 3. Bredica Presinger 32.50 in 4. Miška Košič 30.03 točke. V juniorski skupini drsalcev je Mohor Hrastnik zbral 43.56 točke. In končno je nastopil še par Grač- ner-Hrastnik. Kakor to tekmovanje, tako so tu- di nastopi hokejistov potrdili, da smo šli v letošnji sezoni za korak naprej, da pa je ta v primerjavi z uspehi, ki jih dosegajo druga dru- štva, zlasti pa tista, ki imajo umet- na drsališča, še vedno neznaten. Razumljivo je, da se drsalci in ho- kejisti, ki imajo v najboljšem pri- meru na razpolago dvajset drsalnih dni, ne morejo kosati s tistimi, ki drsajo v eni sezoni tudi po štiri me- sece. Zelja in zahteva po umetnem drsališču v Celju pa ni pogojena samo s športnim izživljanjem, tem- več v enaki meri še s tistim raz- vedrilom, ki so ga šolski otroci in drugi potrebni, pa ga iščejo zaman. Zato je že skrajni čas, da tudi v Celju začnemo misliti na gradnjo umetnega drsališča. KEGLJANJE V vodstvu in na repu Preteklo soboto in nedeljo je bilo na vrsti prvo, oziroma drngo kolo v repub- liški moški kegljaški ligi. У konkurenci najboljših sodelujeta tudi dve moštvi iz celjskega območja — Ingrad ter Elek- tro. Za začetek so kegljači obeh ekip nastopili na domačem terento, kjer je legrad podrl 6598, Elektro pa 6432 ke- gljev. Posamezniki pa so se izkazali z nesledjiijimi rezultati: INGRAD — Tome 816, Kohne 800, Bastie 810, Cafuta 869, Marinček 860, Šmon 799, Vanovšek 858 in Lubej 806. ELEKTRO — M. Krajne 811, Marovt 754, Rabič 786, Pavič 819, Druškovič 849, Zagore 815, Medved 795 in I. Krajne 805. V nadaljevanju tekmovanja sta Ingrad in Elektro nastopila v Mariboru, kjer sta dosegla: Ingrad 6510, Elektro pa 6190. Medtem, ko je bil pri Ingradu najboljši Marinček z 857 podrtimi keglji, pa jih je za Elektro največ porušil Zagore in sicer 854. Po drugem (nepopolnem) kolu je na čelu lestvice celjski Ingrad s 15.108 ke- glji, Elektro pa je šesti z 12.622 itd. Tudi v ženski republiški ligi je bilo v nedeljo na vrsti drugo kolo. Članice celjskega Ingrada so se srečale z ljub- ljanskim Gradisom in izgubile z 2588 proti 2127 keglji. Po drugem kolu tega tekmovanja vodi Gradiš, članice Ingrada pa so na šestem, oziroma zadnjem mestu. Prvenstvo na parketu STRELCI V ŠMARSKI OBČINI - DOBRO DELAJO y nedeljo je bila redna letna $кшр- ščina^ občinskega strelskega odbora v Šmarju pri Jelšah. Analiza opravljenega dela je bila zadovoljiva. Medtem, ko je bilo na tem območju do 1959. leta vsega skupaj 250 članov strelskih družin, pa je to število samo lani naraslo za 300. Zraven tega so bile ustanovljene tri nove strelske družine, zgrajena štiri strelišča za malokalibrsko puško itd. Precej pa je bilo storjenega še za vzgo- jo inštruktorjev strelstva. Kakor delo, tako je tudi skupščina potrdila, da je iiuel največ zaslug za te uspehe neumorni predsednik občin- skega strelskega odbora Franc Koše- nina, komandir postaje Ljudske milice v Šmarju pri Jelšah, ki so mu tudi na tej skupščini vnovič zaupali najbolj odgovorno nalogo. Razveseljiva je še ugotovitev, da ima strelska organizacija v šmarski občini, veliko oporo pri vseh družbenih in go-] spodarskih činiteljih. \ V aedeljo je v Celju nastopilo 15 ples- nih parov iz vse Slovenije. Ob sprem- ljavi orkestra »6 in 1« iz Ljubljane, pred očmi številnega občinsitva in stro- gega sodniškega zbora je slovenski plesni naraščaj pokazal, kaj je pravza- prav lepo plesanje. Pari so se pomerili v klasičnih in južnoameriških plesih. Novi slovenski prvaki so: C. razred: Alenka Lovšin in Silvin Grein (Tine Rožanc — Ljubljana.) oba Celjana; B. razred: Hanka Hynek in Roman Podgoršek (»Obrtnik« — Mari- bor); A. razred: Sonja Modic in Slavko Vrhavik; I. (internacionalni) razred: Kramer Nada in Kramer Alfred (APK — Ljubljana). Ta dva sta zmagala tudi v tekmovanju v latinsko-ameriških plesih. Alenka Lovšin in Silvin Grein n »tekmovalni stezi« ... KOMISIJA ZA SKLEPANJE DELOVNIH RAZMERIJ pri Podjetju keramike in elektroporcelana Izlake razpisuje naslednja delovna mesta: REZKARJA STRUGARJA ELEKTROTEHNIKA AU STROJNEGA TEHNIKA za razvojni oddelek. Samsko stanovanje preskrbljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Šport v kratkem HOKEJ NA LEDU. V povratni prija- teljski tekmi v hokeju na ledu so Celjani v Mariboru premagali istoimen- sko moštvo s itesnim rezultatom 5:4. Gole so dosegli: Jenko dva in Jelenko, Ratej ter Kolenc po enega. Tekma je bila ▼ ponedeljek, 8. februarja zvečer. (-mb) ŠAH. v nadaljevanja šahovskega tur- nirja za drngo kategorijo pri celjskem šahovskem klubu je prišlo na lestvici do manjših sprememb. Vsega skupaj so odigrali sedem kol. Stanje: Ulaga, Pešec ill inž. Ničemer po 4 točke (2 prekinjeni partiji), Arzenšek 3 in pol itd. Ulaga •n Pešec sta dijaka celjske gimnazije. (-tn) . AVTO-MOTO društvo Bistrica ob Sotli je organiziralo tečaj za šoferje amaterje, l'i je že 26. po vrsti. Zraven tega vzgoj- nega dela pa je to društvo izpopolnilo svoj program še z zabavnimi priredit- vami. Ena takih je bila tudi preteklo nedeljo, ki je dosegla lep uspeh. (-rl) * TVD PARTIZAN-ŠOŠTANJ je imelo konec preteklega meseca občni zbor, na katerem je bilo med drugim nad sto mladincev. Ko so analizirali delo dru- '|va, so ugotovili lepe uspehe. Ustano- vili so tudi rokometno sekcijo in uspo- sobili pet vaditeljev. Pravijo, da delo P''i njih sedaj redno poteka. V njihovih ystah je 250 aktivnih članov. Še vedno Jc nerešeno vprašanje stadiona. Z nje- fovo ureditvijo morajo čakati še letos to zaradi raziskovalca za novi jašek. iJruštvo skrbno vodi tov. Polde Tavčar. (-VŠ) * SMUČANJE. Pretekli teden je na re- publiškem prvenstvu v smučarskih tekih nastopila tudi članica celjskega smu- čarskega društva Amalija Belaj, ki se J": v konkurenci članic uvrstila na tra- dicionalno drugo mesto za Rekarjevo in Pfed Cindričevo. • NOGOMET, v nedeljo je bila v Celju prva nogometna tekma v letošnjem letu. povratnem prijateljskem srečanju je iimp sprejel v goste enajstorico To- J^osa iz Kopra in jo premagal z rezul- Uredništvo: Celje. Titov trg 5 - poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 - telefon 23-75 in 20-89 - Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna Številka 15 din — rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana т gotovini. RAZPISNA KOMISIJA pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju razpisuje v zvezi s kmečkim zavarovanjem naslednja delovna mesta: 1. Za Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju: \ 1 uslužbenca s popolno srednjo šolo za vodenje evidence j 1 finančnega uslužbenca s popolno srednjo šolo . Л 1 likvidatorja računov s popolno srednjo šolo j 2. Za podružnico Žalec: ' i 1 uslužbenca s popolno srednjo šolo za Likvidacijo kratko- ] ročnih dajatev. j 3. Za podružnico Šoštanj: 1 uslužbenca s popolno srednjo šolo za likvidacijo kratko- ročnih dajatev. 4. Za podružnico Slov. Konjice: 1 uslužbenca s popolno srednjq šolo za likvidacijo kratko- ročnih dajatev. 5. Za podružnico Laško: 2 uslužbenca s popolno srednjo šolo za likvidacijo kratko- ročnih dajatev. Ч 6. Za podružnico Rogaška Slatina: 1 uslužbenca s popolno srednjo šolo za likvidacijo kratko- ročnih dajatev. 7. Za novoustanovljene izpostave Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje potrebujemo še 6 uslužbencev, in sicer: Mozirje: 1 šefa izpostave s popolno srednjo šolo 1 likvidatorja kratkoročnih .dajatev s popolno srednjo šolo. Šmarje: 1 šefa izpostave s p>opolno srednjo šolo. Šentjur: 1 šefa izpostave s popolno srednjo šolo 1 likvidatorja kratkoročnih dajatev s popolno srednjo šolo. Kozje: 1 šefa izpostave s popolno srednjo šolo. Rok za vlaganje prošenj 10 dni po objavi v časopisu. RAZPISI Uprava za ceste LRS razpisuje na- slednja delovna mesta pri Tehnični sek- ciji CELJE: mesto PRAVNEGA REFERENTA. Pogoj: pravna fakulteta, po možnosti s prakso v upravni službi; mesto REFERENTA ZA PERSONALNO SLUŽBO. Pogoj: srednja strokovna iz- obrazba. Prednosti imajo prosilci s prakso; mesto MEZDNEGA KNJIGOVODJE. Po- goj: srednja strokovna izobrazba. Pred- nost imajo prosilci z daljšo prakso; mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE. Pogoj: srednja strokovna izobrazba, po možnosti daljša zaposlitev v finančni stroki; mesto REFERENTA ZA PROMETNO AVTO-STROJNO SLUŽBO. Pogoj: srednja ali nižja strokovna izobrazba. Prošnje se vlagajo pri Upravi za ceste LRS, Tehnični sekciji Celje (Lava 42), ki daje tudi podrobne informacije. STANOVANJA DIJAK išče sobo. Naslov v upravi lista. IŠČEM SOBO ali enosobno stanovanje. Nudim lepo denarno nagrado. Naslov v upravi lista. 20.000 DIN NAGRADE nudim tistemu, ki mi začasno preskrbi eno sobo. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »UPOKOJENKO«. INTELEKTUALEC išče prazno sobo v Celju, s posebnim vhodom. Najemnino plača za nekaj let naçrej. Ponndbe na upravo lista pod šifro »REDO- LJUBEN«. DVOSOBNO STANOVANJE s pritikli- nami in vrtom v Šoštanju, zamenjam za enako v Celju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. išCEM opremljeno samsko sobo. Na- slov v upravi lista. OBJAVE AVTOBUSNI PROMET CELJE Od dne 15. II. dalje uvaja podjetje Avtobusni promet Celje na progi Celje —Prebold novo vožnjo, z odhodom iz Celja ob 6.50 uri in s prihodom v Pre- bold ob 7.30 nri. Odhod iz Prebolda ob 8.05 uri ostane neizpremenjen. Vožnja z odhodom iz Celja ob 7.20 uri se pa izvrši samo do Žalca. Odhod iz Žalca proti Celju ob 8.25 uri ostane ne- izpremenjen. Avtobasni proaet Celje PRODAM HIŠO, SADOVNJAK IN VINOGRAD, 20 minut iz Celja (cena 600.000) in 4000 kg sladlcega sena prodam. Na- slov v upravi lista. PLEMENSKO SVINJO, 7 mesecev staro prodam. KOROŠEC, Celje, Zagrad 19. TELICO, 4 mesece staro, od dobre krave in dve pavki prodam. MEDVED IVAN, Dobrova 77, Celje. KUHINJSKO MIZO z vdelanimi skle- dami za pranje posode in raztegljivo posteljo z mrežo, prodam. Naslov v upravi lista. PARCELO Z DOVOLJENO LOKACIJO v Celju prodam, istotanj ali v bližnji okolici kupim novejše dvosobno sta- novanje, ali pol hiše. Naslov v upravi lista. CIRKULAR za žaganje drv, prodam. ARLIC Marija, Pristava 6, Dobrna pri Celju. MALO POSESTVO z gospodarskim po- slopjem, vinogradom in sadonosnikom, v ravnini blizu ceste, prodam. Proda se po želji kupca deljeno. DEMŠAR, Cerovec 21, Šentjur p. Dramlje. ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, z okroglim čolničkom, prodam. Ogled dnevno med 11. in 12. uro. 1. KOCUVAN, Celje, Cankarjeva Í5/I. VINOGRADA 3i6 arov, 15 arov gozda s pripadajočim stavbiščem, primerno za stanovanje — in kletni inventar pro- dam v Zagradu pri Celju. Naslov v upravi lista. PLINSKI KUHALNIK nov, emajliran in ženski črn plašč. Naslov v upravi lista. MALO POSESTVO ob železnici v Sa- vinjski dolini, zaradi preselitve po- ceni prodam. Naslov v upravi lista. ŠTEDILNIK »ZEPHIR« rabljen (ima pe- čico in kotliček) in električni kuhal- nik na dve plošči, poceni prodam. Celje, Jenkova ulica 1. RADIO »KOSMAJ« v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. GOSPODARSKO POSLOPJE, možna pre- zidava za stanovanje, prodam. RE- BEUŠEK, Aškerčeva ulica 4, Celje. KINO KINO UNION Od 15.-16. 2. 1960. »TRI ANE«, jugoslovanski barvni Csc film Od 17.-20. 2. 1960. »MESTECE V PRO- VINCI«, ameriški barvni Csc film KINO METROPOL Od 14.-17. 2. 1960. »OSAMLJENI ČLOVEK«, ameriški barvni film Od 19.-21. 2. 196«. »MRAČNO JUTRO, (po Tolstojn), ruski barval film Csc MATINEJA Dne 14. 2. 19**. »HAI-TA«, kitajski film KONCERTI GOSTOVANJE MARIJANE DERZAJ IN BETI JURKOVIC Da se poživi družabno življenje т Celju, bo priredilo Olepševalno in tu- ristično društvo spet prijetno in zani- mivo prireditev. V torek dne 16. teg« meseca zvečer bo gostoval v Celju an- sambel Boruta Lesjaka, znanega glas- benika in avtorja glasbe k filmu »Ne čakaj na maj«. Pele bodo naše naj- boljše pevke popevk Marijana DeržaJ, Beti Jurkovič in Marja Vončinova. Prireditev bo gotovo zanimala ljubi- telje kvalitetne glasbe. Da se omogoči tudi mladini ogled te prireditve, bo po- poldne tudi predstava za mladino po znižanih cenah. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje pri blagajni kino UnioB. GLEDAIIŠCE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 12. febr. ob 20. uri — Reginald Rose in Horst Budjuhn: Dvanajst po- rotnikov. Premiera. Premierski abon- ma in izven. Vstopnice so v prodaji. Sobota, 13. febr. ob 20. uri — Rose iif Budjuhn: Dvanajst porotnikov — so- botni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 14. febr. ob 10. nri — Rose in Budjuhn: Dvanajst porotnikov — ne- deljski dopoldanski abonma, ob 15.30 uri — Rose in Budjuhn: Dva- najst porotnikov — nedeljski popol- danski abonma in izven. Vstopnice se. v prodaji. Torek, 16. febr. ob 20. uri — Rose ia Budjuhn: Dvanajst porotnikov — tor- kov abonma in izven. Vstopnice so T prodaji. Sreda, 17. febr. ob 20. uri — GoIdonSi Prebrisana vdova — Gostovanje v Mo- zirju. Petek. 19. febr. ob 15. in 20. uri — Kreft: Kranjski komedijanti — Go- stovanje v Hrastniku. Sobota, 20. febr. ob 20. uri — Rose ìk Budjuhn: Dvanajst porotnikov — la- ven. Vstopnice so v prodaji. DPD Svoboda Zagrad-Celje uprizori komedijo francoskega pisatelja Moliera »PRILOŽNOSTNI ZDRAVNIK« v društ- veni dvorani, pri Stegu v Zagradu. Uprizoritev bo т soboto, dne 13. П. ob 20. uri ter ▼ nedeljo, dne 14. П. ok 16. ari. TabljcMl CELJSKO PODROČJE V DAVNINI; 4J Nepričakovana pomoč ŽELEZO so PRIDOBIVALI NAJPREJ IZ METEORITOV, KI SO PADLI NA ZEMLJO Naš sprehod po razdobjih člo- veške zgodovine - Ustavili siro sc samo pri najvažnejših postajfh, k nas posebej zanimajo — nas je pri- peljal do Ilirov. Medtem, ko smo do sedaj vsako obdobje lahko površno zajeli v enem kratkem sestavku, smo tu pr- morani zaradi obilice gradiva snov razdeliti v dva dela. Danes se bo- mo dotaknili njihove materialne kulture, prihodnj č bomo pa pove- dali nekaj besed o duhovni kulturi Ilirov. ^ Pri opisu nj hove mater'ainc ku!-! ture bomo vzeii kot izhodišče nam najbližjo naselbino na Rifniku pri Šentjurju. Osvetlili pa jo bomo še^ z najvažnejšmi podatki ilirske ali hallsta':tske kulture, ki so znani z drugih najdišč in so tipični za to kulturno in zgodovinsko razdobje. Že sam pogled na Rifnik nam po- ve, da so Iliri prebivali običajno na hribih, k' so jim nudili pregled nad spodaj ležečo dolino in so bili naravno in po potrebi še umetno zavarovani. Podobno sliko kot R'f- nik nam nudijo tudi Vače pri Litiji. Brinjeva gora pri Zrečah in še šte- vilna druga najdišča širom po Ev- ropi. Stavbe so bile — vsaj v našem primeru — v temeljih grajene iz kamenja, ki ni bilo vezano z malto, stene so bile pa spletene iz vej in ometane z glino. Običajno so bile tudi pobeljene. Bile so — stavbe namreč več ali bolj pravilne pravokotne oblike. Zelo redki so pri- meri, da imajo stavbe polkrožn« sleno nasproti vhoda. Hiše so biie dolp;o do 8 m, široke pa 3 do 4 mi i-rcživijali ;o se največ z živino- rejo in poljedelstvom. Tudi r bolov je bil močno razvit. Konj je bil v tem času — sodeč po štev Inih najd- bah živali — že zelo razširjena do- mača žival, ki so jo uporabljali za ježo in kot vprežno živino. Poleg poljedelstva in žvinoreje pa se vedno bolj širijo tudi razne obrtne dejavnosti. Bakru in kositru se pridruži nova silno dragocena in koristna kovina — železo. Prvi železni predmeti so bili napravljeni iz meteorskega železa. To ugotovi- tev potrjujejo kemijske analize, ka- kor tudi beseda sama. V egpčan- skem jeziku pomeni beseda železo »nebeška kovina«. Podoben pomen ima ta beseda tudi v grščini in la- tinščini. Kasneje so železno rudo našli na več meslih. Posebno zna- no je bilo takrat in še dolgo potem ravno noriško železo. Poleg železa so iz zemlje prido- bivali tudi sol. Bogati rudniki soli ¡sSO bili v tem času v okolici Hall- statta, ki so tamkajšnjim prebival- cem nudili zelo donosno zaposlitev. To se vidi že iz splošno znanega hallstattskega grobišča, ki šteje okrog 2000 bogatih grobov. Poleg navadnega vlivanja bronastih in že- leznih predmetov se pojavi tudi teh- nika tolčenja — toreutika. V tej tehniki so bile napravljene pred- vsem številne pašne spone in situle, ki so bile včasih prav umetniško dovršene (vaška situla). Razen z obdelavo kovin so se ba- vili tudi z lončarstvom več ali manj na obrtni način. Keramiko še vedno izdelujejo prostoročno. Pojavijo pa se številni novi ornamenti na kera- miki. Številne uteži, najdene skoraj redno na ilirskih naselbinah, doka- zujejo, tudi, da je bilo tkanje blaga za obleke močno razširjeno. Večje uteži so uporabljali tudi pri ribi- ških mrežah. Mnogo svojih okras- nih in praktičnih predmetov pa so dobili tudi s trgovanjem s sosednji- mi, kakor tudi bolj oddaljenimi po- krajinami. Tudi podatke o nošah te- danjih ljudi lahko v glavnem po- snamemo samo po predlogah, ki so nam ohranjene na raznih situlah. Moški .nosijo običajno srajci podob- no oblačilo, preko katerega imajo ogrnjen plašč. Glavo imajo pokrito s kapo. Konjeniki imajo hlače. Vo- jaki imajo v boju na prsih oklep, na nogah ščitnike, na glavi pa po- leg kape še čelado. Ženske so nosile običajno krilo in dolgo naglavno ruto. Na nogah so imeli opankam podobno obuvalo iz usnja. L. Bolta Ilirska naselbina na Rifniku pri Šentjurju: Tloris ilirske hiše (zgo- raj). Kalup za ulivanje železnih predmetov (desno). ZDAJ VEM, DA... *-*e na starem gradu čutim nekaj strašnega, nevsakdanje- ga. Zdi se mi. da mi bujni bršljan, ki se ovija po -azpad- lih zidovih konjiškega gradu šepeče: »Primeren sem za ve- nec, za venec, ki bo krasil grob tvojega očeta!« Kako strašno se-mi to šepetanje vdira v srce. Odganjam strašne misli, a jih ne morem odgnati. Nenehoma se mi spet vsiljujejo, primeren sem za venec, ki bo krasil grob tvojega očeta. Ña postaji pove Breda nekaj H erti — kar slutim. Betka jo- če... Zakaj? Vsi se mi zde ne- kako molčeči, zamaknjeni v svoje misli. Mislijo na to, kar slutim . . Sestra teče proti vlaku in hoče nekaj povedati: »A . . .!« samo to slišim, drugo se raz- gubi med vznemirljivim drdra- njem vlaka, ki govori, kakor govore moje misli. Na cesti vi- dim skupine žensk. Kaj govo- re? Zdi se mi, da vem. Ko hočem izstopiti, mi je tesno pri srcu, tesno kakor še nikoli. Kadar izstopam navad- no p-eskoč.m obe stopnici, ki držita iz vagona. Ko skočim nikoli ne občutim bolečine, če- prav je nekoliko visoko. A ko skočim zdai, se mi pred očmi zmegli, vid'm le temne kolo- barje in v njih se vrte vs', k', stoje pred mano Nenadoma zagledam bratranca Dušana, k: se z nekom pogovurjc. Trdno sem prepričana, da vem, kaj mu pripoveduje. S po- gledom me išče med potniki. Nato stop' k meni in mi pove kar sem slutila ze v.-:e popold- ne, kar se ne bi smelo tvkoli primeriti in česar kljvh vsemu ne morem verjeti: »Darinka, ne ustraši se . . .! At(-k je umrl. . .« Hudo sem prizadeta, nikoli doslej me ni še nič tako-priza- delo. Atek je umrl. . . umri. . . umrl. . .! Na< atek? Nr morem verjeti. Zdaj šele vem, kuj po- meni, izgubiti očeta! Zdaj vem, da ne čutim brid- kosti zaman že vse popoldne zakaj so vsi tako molčeči, vem zakaj je na cesti polno ljudi in vem, zakai vlak nenehno po- navlja- umrl. . umrl Darinka Kračun. 8. r.. osn. šole Slov. Konjice Gelje u plesnem ritmu Celjani so se spet zavrteli. Zakaj ne, saj je čas za to, Mastnousti pust se naglo bliža . . . Kako to, da ravno zimski čas pri- naša toliko skušnjav? Zimske nor- čije, 'ki se množijo z daljšanjem dneva, so bržčas dedič davnih obre- dov, ko so se ljudje \esciili zmage dneva nad nočjo. Pustimo ob strani vzroke in zgo- dovino. Vsak vzrok je dober, da člo- vek opraviči svojo dobro voljo. Ce- ljani pri tej reči n snio iz zadnje moke. Naj bo rek: Celje belo in ve- selo — še tako obrabljen, je \ dar resničen. .Nekaj tednov tja pusta, in še po njem, se bo Crijo razživelo. Pravzaprav se je že. Lelos kasne- je, kakor pred leti, ko.ro se družvh- re prireditve zače'e že deerrbra. Zí'kaj tako, ne bomo iskali vzrokov. Preeklo sobpto sla bili v Celju kar (Ive plesni prireditvi. Rezervni oficrji in podoficirji so se zavrteli v I nionu. inženirji in tehniki pa v ?\arounem domu. Eni in drugi inia- jo dovolj prijateljev, da so jim na- polnili dvorane. Kdo ve, če so jim. napolnili tud. blagajno. Najbrž ne? Sicer pa je sloves važnejši od de- narja. V nedeljo je bilo Celje priča red- ke prireditve. Tokrat so se za Cel in- né vrleli drugi. V îilarodnem áorr.u so se pred očmi pikolovske žir je xa- vrieli najboljši pari S'ovenije ш turnirju za prvenstvo Sloven je v plesni umetnosti. To je bila prav- ljica dokaz, da je ples l;hko tudi veznansko lepa stvar. In kaj se nam obeta? .Še ni konec vseh dni. V soboto vabi »brucad« in Prizor z nedeljskega tekmovanja na plesnem turnirju v Narodnem domu; eleganca, lepota, znanje in z uspehom kronan trud... zbor »starih bajt« vso akademsko druščino na plesno ploščad. Hude »skrbi« so popadle Celjane tudi za- radi tradicionalne maškarade. Vsej naši radoved.iosti navkljub se паШ še ni posrečilo izvedeti v kaj vse se bodo Celjani našemili. Zapeljivih priložnosti bo dovolj- Le škoda, je nekdo dejal, da tarif- ni pravilniki nimaio posluha za tri- četrtinski takt... -K Kje sta se spoznala? Sobota ... Pred magistratom av- tomobili, okinčani z rožmarinom in nageljni.... Novi pari stopajo pred matičarja in odbornika, ki sklepa zakonske zveze. .. Zunaj pa se zbi- rajo »firbci«: »Ju poznate? Le kje sta se na- šla? . . . Neki nemški inštitut za proučeva- nje javnega mnenja je anketiral ne- kaj tisoč povojnih zakonskih parov in prišel do naslednje ugotovitve: Ф Največ zakonov izvira iz po- znanstev, ki so bila narejena na za- bavah, veselicah, plesih in podobnih prireditvah. V to skupino je prišlo 24 odstotkov vseh anketiranih za- koncev. Ф Zaradi poznanstva med druži- nami bodočih zakoncev, zaradi so- sedstva in ožjega stika med starši mladoporočencev, se je od skupnega Prvi poljub? Ni naivneža, ki bi to verjel... števila anketirancev odločilo za za- kon 10 odstotkov vseh parov. Ф Trinajst odstotkov vseh zakon- skih parov se je našlo v službi, pri opravljanju poklica. To so tako ime- novani poslovni zakoni med tajni- cami, neporočenimi šefi, sodelavci itd. 9 Slučaj — kakor; »prodana ki- novstopnica«, odstopljen sedež v tramvaju, avtobusu in podobno — je »zakrivil« 12 odstotkov zakonov med anfietiranimi pwi. @ Fri športu, na dopustih, počit- nicah se je od skupnega števila spo- znalo in pozneje poročilo 10 odstot- kov vseh zakoncev. © Devet odstotkov zakonov je izšlo iz mladostn'h poznanstev. To so bivši sošolci, tovariši v oiroškUi igrah in podobno. © Na ženi t bene oglase in posre- dovalnice za zakonske zveze odpa- deta komaj dva odstotka, medtem ko 11 odstotkov anketirancev ni ho- telo izdati okoliščin, ki so jih zdru- žile v skupno življenje. Nepriietna „srbečka" Ko je ves svet osupnil nad pre- drznostjo neonacistov, ki so v Nem- čiji, pozneje pa tudi v drugih drža- vah, začeli zganjati svoje protise- mitske izpade, se je zahodnonemški kancler Adenauer »razjezil« in de- jal: . .-- Kdor zaloti katerega od neod- govornih pobalinov, ki mažejo klju- kaste križe po zidovih, naj mu jih naloži. To je kazen, ki jo zasluži- jo. — Neprijetno je zasrbeio voditelje dežele »gospodarskega čudeža«, ne- katere morda samo na videz, ko so spoznali, da ima svet le še prehu- de spomine na čase, ko je bil kljuka- sti križ pomenil znamenje smrti . .. ... V šoli so nas učili, da je srbe- čica posledica umazafiije in da jo povzročijo mikroskopsko majhne ži- valice, ki se zajedajo v kožo. . . V Nemčiji poskušajo stranko raj- ha (Deutsche Reichs-Partei) omalo- važevati, češ, s svojimi 16.000 člani so mikroskopsko drobni. Torej je le stvar »higiene« v vprašanju. In to pri Nemcih, ki so tako zeh> pohiteli proglasiti komuniste za sovražnike številka ena. Zelo sitna zadeva, ti razbrzdani novonacisti ... V zahodnem Berlinu imajo arhiv denacifikacijskega od- bora. V to poslopje je zdaj vstop prepovedan. Utegnilo bi se zgoditi, da bi kdo našel spiske bivših naci- stov, današnjih Adenauerjevih reži- movcev, ki sedijo na vseh važnih mestih, od policije, vojske, pa prek prosvete in sodstva. Je mislil kancler Adenauer tudi nanje, ko je ukazal lasati tiste ne- odgovorne pobaline?... -ček Sestanek neonacistov v pivnici v Kaiserlauternu so pod nekoliko prirejeno fašistično zastavo izjav tli: — Ponosni simo na vse iz »velikih dni«, le na Hitlerjeve napake ne. (Največja Hitlerjeva na- paka: i^fiibljena vojna). Oglasite se na oddelku z znižanimi cenami . MAJHNE MODROSTI. . . Na dobri poti k uspehu je tisti ki ima neuspeh za majhen ovinek. Zakaj je ženska v javnosti brez moža videti zapuščena in moški brez žene romantičen? Zakaj je tako težko kupiti darilo ki bi bilo tudi na videz tako drago kakor je v resnici?