GLASILO ZVEZE FANTOVSKIH ODSEKOV V LJUBLJANI. — IZHAJA VSAK DRUGI ČETRTEK. —
Naročnina : letno din 20, pod skupnim ovitkom din is. — rokopisi se pošiljajo
Na NASLOV: UREDNIŠTVO »KRESA«, LJUBLJANA, KRŽIČEVA 6. — UPRAV A: »KRES«, RAKOVNIK, LJUBLJANA 8. ČEKOVNI RAČUN ŠT. 17.871.
Leto xi. .	Ljubljana,	četrtek	5.	septembra	1940.	štev.	18.
Poštnina plačana v gotovini.
7" TTv~>'
uredn. dre
Htoüev	tris
| FlffFlrwifr IrlTVIWWWWW wWwWWW
V noro poslovno dobo
Doba počitnic, ki nastopijo s poletnimi meseci dUi V naših fantovskih vrstah, bo skoro minula, hladni večeri nas že opominjajo na bližajočo se jesen, pre(j novo poslovno dobo smo, nove naloge ča-aJo naše članstvo, zlasti pa naše odbore vseh edinic.
Vodstvo Zveze fantovskih odsekov se je na te naloge že pripravilo na vodstvenem tečaju v juliju t. 1., kjer je izdalo obširen delovni program za novo poslovno dobo 1940/41. Tvarina, tako prosvetno vzgojna, kakor telesno vzgojna, je začrtana. Prav
Jutri, dne 6. septembra, praznuje naš mladi vladar svoj sedemnajsti rojstni dan. Mladenič, fant je postal naš kralj, prav sovrstnik nas fantov, ki se zbiramo v naši slovenski fantovski organizaciji. Zato je lepo in prav od nas, da mu za rojstni dan iz vse hvaležnosti in kar najiskreneje iz svojega mladega fantovskega srca čestitamo.
Eno samo leto bo še z nami užival lepo fantovsko mladost, vsaj deloma še brezskrbno, danes leto dni bo pa moral prevzeti nase težko breme vodstva naše velike domovine, naše kraljevine Jugoslavije. Tedaj se bo moral posloviti od lepih in svobodnih dni in stopiti v najlepšo, a tudi najtežjo službo, v službo narodu in domovini.
Mi iz ZFO zmerom na ves glas in iz iskrenosti poudarjamo, da smo DOMOVINI SINOVI, saj je to drugi del našega lepega gesla: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci. To popolno vdanost domovini izpovedujemo danes še posebno, ko praznuje svoj rojstni dan naš kralj, izpovedujemo zato, da nas bo slišal on in ves kraljevski dom in vsa domovina. Vemo in se predobro zavedamo, da iz te naše vdanostne izjave sledi vse kaj težjega kot življenje v miru in udobnosti. Toda to nas prav nič ne plaši. Vemo, kako težki časi so in še bodo, a prav zato poudarjamo svojo službo domovini, da bomo v resnici STALI VSI OB STRANI MLADEMU KRALJU, ko bo prihodnje leto prevzel vodstvo države v svoje roke. Morda bo ta naša zvesta služba državi zahtevala naj-Večje žrtve, morda celo naše mlado življenje, a zato se nič manj ne pomišljamo obljubljati popolno vdanost, saj vemo, da naše žrtve ne bodo zaman, da bodo koristile kralju in domovini! ZDRAVSTVU J, MLADI KRALJ, MI SMO TVOJI!
Finski tekači.
posebne in težke naloge pa so naložene naraščajske-mu in organizacijskemu odboru ZFO.
Fantovski sestanki, s katerimi bomo pričeli v mesecu septembru, bodo nudili članstvu poučna predavanja stanovske vsebine. Načelna vprašanja se bodo reševala na njih, manjkalo ne bo strogo orga-
po potrebi — naša organizacija ne pozna, kar naj si vsi odbori dobro zapomnijo! Odsek, ki nima rednih sej, je slab, v njem ni discipline, ni volje do dela, v njem vlada mrtvilo, ki članstvo odbija, ne pa osvaja. Taki odseki so črv v organizacijskem telesu/da ga razjeda in slabi.
nizacijske tvarine, bo pa tudi za primerno razvedrilo in zabavo poskrbljeno.
Na vsake tri mesece bomo prirejali farne sestanke, namenjene vsem možem in fantom v fari. Z njimi hočemo gojiti pravo farno skupnost in navezati vse farane na našo organizacijo. Programi teh sestankov bodo skrbno izbrani, nudili bodo mnogo pouka in koristi slehernemu.
Kjer so dani pogoji, bodo okrožja prirejala posebne okrožne sestanke, namenjene članstvu vseh odsekov enega okrožja. Okrožni sestanki dobro služijo medsebojnemu spoznavanju. S poročili odsekov o delu in uspehih bomo navduševali drug drugega k požrtvovalnemu delu v naših vrstah.
Obvezni za vse odseke in okrožja so tudi v bodoči poslovni dobi nenadni zbori, s katerimi preizkušamo disciplino in Udarnost našega članstva.
Posebni tečaji bodo služili šolanju odbornikov za sposobne organizacijske in telesno-vzgojne voditelje.
Veliko pozornost bomo posvečali delu, predpisanemu za vse edinice po »Poslovniku«; to delo mora v bodoči poslovni dobi brezhibno potekati.
Odsekovni občni zbori morajo biti prav povsod izvršeni že v prvi polovici meseca septembra t. 1. Druga polovica je določena za septembrske okrožne svete, kjer si bodo odseki izbrali okrožne odbore.
Redne tedenske ali vsaj štirinajst dnevne seje se morajo brezpogojno vpeljati v vse edinice. Sej —
Že dobro preizkušeno sredstvo vzdrževanja tesnega stika med odseki in okrožji z Zvezo so okrožni sveti. Na njih bomo še bolj vneto kot do zdaj dajali pred zastopniki naše centrale račune o delu in delovnih načrtih. Udeležbi na okrožnih svetih moramo zlasti posvetiti več pažnje. Vsi bomo skrbeli, da bo zadoščeno določbi »Poslovnika«, ki pravi: Vsak odsek mora poslati na vsak okrožni svet štiri zastopnike. Zelo priporočljivo je, da so to: predsednik, tajnik, odbornik za naraščaj in načelnik.'
Naši odseki imajo organizacijsko poslovanje že v precejšni meri uvedeno. Treba ga bo le še izpopolniti in točno po predpisih voditi. Zelo važni so organizacijski obrazci, ki bodo ostali neizpremenje-ni. Iz njih črpa vodstvo organizacije smernice za uspešno delo, po njih se odpravljajo napake. Odseki bodo morali le v večji meri paziti na pravočasno odpošiljanje vseh poslovnih in staležnih poročil. Termini, ki so določeni za odpošiljanje in na obrazcih zapisani, se ne smejo v nobenem primeru prekoračiti.
Telovadne ure naj bodo vedno izpopolnjene 2 redno in prosto telovadbo. Uvedejo naj se posebne ure za vežbanje redovnih vaj, katere naj poseča vse članstvo. Polne telovadnice telovadcev so znamenje močne discipline v odseku. Znano je, da je telovadba zelo važno vzgojno sredstvo za utrjevanje volje, samozatajevanje in odpovedi. Pri telovadbi
se na zelo lep način goji čut bratske skupnosti in Medsebojne ljubezni. Vrline, ki jih nudi telovadba, so neprecenljive življenjske vrednosti za fanta. Obiskujmo v velikem številu telovadne ure!
Obvezne okrožne tekme so del našega stalnega Programa. Tudi v novi poslovni dobi se bodo pomerili odseki okrožij med seboj. Tvarina bo le delno spremenjena in dopolnjena, spremenil pa se bo nekoliko tekmovalni red, po katerem se bo ocenjevalo redho odsekovno poslovanje (vodenje vseh predpisanih knjig in staležnih listov, pravočasno pošiljanje poslovnih in staležnih poročil) in točno plačevanje članarine. Odsek, ki bo vsak mesec sproti redno plačal članarino za vse člane, si bo pridobil določeno število točk. Ako bo plačal vso zaostalo članarino zadnji hip pred tekmami, kakor se je to dogajalo zdaj, se ;ne bo nič upoštevalo.
Organizacijski odbor ZFO je napravil posebno karto Slovenije ter na njej nazorno označil vse odseke, razvrščene po okrožjih in podzvezah. Že površen pogled nanjo opozori na naloge organizacijskega odbora. Predeli naše ožje domovine so zelo gosto posejani z odseki, so pa vmes tudi znatne bele lise, ki pričajo, Ida se tam še ni razširila naša organizacijska mreža, v katero bomo morali vplesti sleherno faro.
Dosti dela nas čaka, izvršiti ga moramo, četudi s težkimi žrtvami. Posebno so k temu poklicani okrožni odbori, od katerih delavnosti zavisijo uspehi odsekov. ZFO se tega dobro zaveda, zato je sklenila uvesti po vseh podzvezah posebne organizacijske odbore pod vodstvom podzveznega odbornika za organizacijo. Organizacijski odbori bodo šteli toliko članov, kolikor okrožij ima podzveza, vsakemu članu pa bo naložena skrb za eno okrožje, katerega bo v vseh ozirih nadzoroval, pomagal okrožnemu odboru, kontroliral njegovo delo in skrbel za tesne stike z že obstoječimi odseki ter ustanavljal nove. Delovna okrožja so temelj naše organizacije, zato jim moramo posvetiti vso pozornost. Na to naj mislijo tudi Odseki. Njihova dolžnost je, da na septembrskih okrožnih svetih izvolijo svoje najboljše moči v okrožne odbore.
Prav posebna dolžnost slehernega člana v novi poslovni dobi je skrb za številčni dvig članstva naših
odsekov, zlasti pritegnimo v naše vrste naraščajnike in mladce. Nova poslovna doba 1940/41 bo doba organiziranja naših najmlajših! Na občnih zborih izvolite posebnega odbornika za naraščaj in pod njegovim void'stvom naj se takoj prične zbiranje naših mladih vrst.
Strumno korakajmo v novo dobo, brez oklevanja, poprimimo vsi kot en mož za delo v naši mladinski organizaciji! Krepimo si duha in telo, da bomo dušno in telesno čili, zmožni prevzeti naloge za dobro našega slovenskega naroda in širše domovine Jugoslavije!	N.	Z.
Otrok.
Nehajmo s fantovskimi prelepi!
Neprijeten občutek me obdaja, ko odložim dnev-hik, ki poroča o tem ali onem pretepu med našimi fanti pa o sovraštvu in medsebojnem obračunavanju •hed njimi. Kako grda je ta razvada med našim slo-venskim ljudstvom! Ali je to mogoče, se večkrat sprašujem, ali je mogoča taka podivjanost in tako sovraštvo? Pa nič ne pomaga čudenje in dvom, ali res ali ni. Res je, tako me prepričujejo poročila sama, ki so po nedeljah in praznikih, zlasti pa po ^gnanjih tako pogosta. Bolj se moram čuditi temu, da pogosto berem o visoki stopnji kulture in civilizacije našega slovenskega naroda. Ali je tisto o yisoki kulturi res, to se po pravici sprašujem. In je naš narod v resnici kulturen, od kod potem zlo
fantovskih pretepov, kje je vzrok? Od kod je prišla ta nečedna kuga med nas?
Fantje, med nami samimi je vzrok te kuge, tega zla: pravi se ji pa — PIJANČEVANJE. Kar odkrito priznajmo; vseh, pa prav vseh pretepov med fanti je kriv alkohol, kralj zlobe in hudobije, pretepov in celo pobojev in umorov! In če smo našli zlo, ga bomo tudi znali odpraviti: FANTJE, VSI V BOJ PROTI PIJANČEVANJU! Kakor v panju mora završeti med Vami: proč z alkoholom, proč s pijančevanjem!
Hvala Bogu, malo je ta grda razvada že ponehala, in za to gre zahvala v veliki meri — NAŠIM KATOLIŠKIM ORGANIZACIJAM IN DRUŠTVOM,
TUDI NAŠI FANTOVSKI ORGANIZACIJI, saj je fante iztrgala pogubnemu vplivu gostiln in beznic in jih postavila v društvene dvorane, v knjižnice in na odre, da tamkaj pokažejo, kaj znajo, da tamkaj sproste svoje sile. Zato je pa tudi sedaj Vaša sveta dolžnost, fantje, da v našo organizacijo privedete vse dobre slovenske fante, da jih prav na ta način rešite nadaljnih zablod, zlasti pijančevanja in nedeljskih pretepov!
Naša velika dolžnost do Boga, naroda in države je, da iztrebimo to zlo pretepanja in pijančevanja iz vrst naših fantov! Alkohol je treba za vsako ceno onesposobiti za vsako nadaljnje uničevalno delo med nami! Vsak pošten slovenski fant
ZFO in proslava 10 - letnice vladanja škofa dr. Rožmana
Slovesna proslava desetletnice vladanja škofa dr. Rožmana je bila v nedeljo 4. avgusta 1940. Škof dr. Rožman je imel slovesno sv. mašo v ljubljanski stolnici; pred mašo je pridigal beograjski nadškof dr. Ujčič. Maši so prisostvovali zastopniki številnih organizacij, člani fantovskih odsekov iz Ljubljane in okolice so se udeležili maše v kroju in s prapori. Del članov je tvoril častno četo pred vhodom v stolnico.
Po maši so zastopniki organizacij čestitali prevzvišenemu slavljencu. Za ZFO je izrekel čestitke br. predsednik in poudaril, da je mladina, včlanjena v fantovskih odsekih, neomajno zvesta in vdana svojemu škofu. Škof dr. Rožman je odgovoril, da v teh časih zlasti pazi na vzgojo mladine v katoliški načelnosti in odločnosti ter da zaradi tega želi naši zvezi, da bi imela velike uspehe. Še posebej se je zahvalil za nastop naših članov pri cerkveni slovesnosti.
se mora proti tej sramoti slovenskega ljudstva bojevati z vso silo svoje fantovske moči!
Strnimo se in napravimo konec mržnji, sovraštvu, prepirom, pretepom in pijančevanju med nami! Reven je naš narod, pa vendarle ne toliko reven, da bi nedeljo za nedeljo ne zapravljal svojega majhnega premoženja po gostilnah in beznicah. Potem p» tožimo o slabih 'časih, o slabih plačah in podobno. Pri sebi najprej pomedimo! In še to: Kristus Gospod nas je učil: Ljubite svojega bližnjega. Pretepi so pa kaj slabo znamenje te ljubezni, ki smo jo dolžni bližnjemu!
Zato, fantje, nehajmo s fantovskimi pretepi!
Gorenjska podzveza v Kranju
Podzvezne odbore že imamo v Celju, Mariboru, Ljubljani in Novem mestu. Podzveznega odbora še ni za gorenjska okrožja, ki so soglasna v tem, da naj bo sedež gorenjske podzveze v Kranju. 20. 8. 1940 je bil na pobudo predsednika ZFO v Kranju sestanek, na katerem je bila končno ustanovljena osnova za podzvezni odbor v Kranju. Odbor bo kot pripravljalni odbor začel takoj poslovati. V novo gorenjsko podzvezo spadajo sledeča okrožja: kranjsko, radovljiško, škofjeloško, triglavsko in tržiško.
Gorenjska okrožja in odseki z veseljem pozdravljajo ustanovitev gorenjske podzveze ter so pripravljeni s požrtvovalnim skupnim delom pomagati, da bo njihova podzveza v najkrajšem času v polni življenjski moči.
Pa tudi za ZFO samo in za našo organizacijo je ustanovitev gorenjske podzveze nujno potrebna. Kar pa je potrebno, je treba takoj poklicati v življenje!
„Slorenski dom“ se gradi
Na križišču Kolodvorske in Tavčarjeve ulice v Ljubljani so te dni zapele lopate in krampi. Kopljejo temelje za »Slovenski dom«. Do 22. oktobra 1940 mora biti zgrajen prvi del stavbe. Ta del bo namenjen prevsem za prostore radijske oddajne postaje. Če bodo potrebna sredstva zbrana, se bo z delom takoj nadaljevalo ter bo tako tudi naša Zveza kmalu prišla do svojih osrednjih prostorov v tem domu. Novost pri domu bo, da bo telovadnica zgrajena v vrhnjih dveh nadstropjih. Tako bo imela telovadnica dovolj svetlobe in zraka, česar smo tolikokrat pogrešali. Telovadnica bo služila za osrednje tečaje ter bo zgrajena in opremljena po najnovejših izkustvih. Takoj iz telovadnice bo izhod na del ravne strehe, kjer se bodo mogle vršiti gimnastične vaje na prostem. Poleg telovadnice bodo spalnice in predavalnice za tečaje.
Odseke prosimo, da nadaljujejo z nabiralno akcijo za naš skupni osrednji dom. Navodila •ste že in jih boste še dobili. Skrbite, da bodo naši odseki pri zbiranju med prvimi, da bomo kmalu dobili primerne prostore za našo centralo in lastno zdravo telovadnico.
Disciplinirajmo voljo
Dr. Tihomir Toth je nekje napisal: DISCIPLINIRAJ SVOJO VOLJO! Hočemo živeti po tem nauku, hočemo imeti svojo voljo tako v oblasti, da bomo idelali to, kar bomo mi hoteli, da bomo vedeli
voditi svoje misli in želje, da jih bomo imeli v oblasti? Hočemo?
Svoje telo obvladamo. Svoje mišice, dragi brat, te si vzgojil tako, da si dosegel vrhunski uspeh-
Slednja mišica ti je pokoma, ali so tudi misli? Misliš to, kar se zdi tebi prav? Discipliniral si svoje jhišice, si tudi voljo? Lahko je imeti v oblasti mišice, težko voljo! Da boš imel v oblasti svojo voljo, boš moral boriti, težko boriti.
Voljo vodi tako, da bo prav. Vse slabe iztrebi •z spomina, v tvojih mislih naj bo prostora samo za viteška dejanja. V borbi gre pot, s trnjem je posuta, to trnje te v tvojem namenu zadržuje, se ti opleta med noge in te zbada na neštetih mestih; tekla ti ho kri, pa nič zato. Pojdi kar pogumno naprej, do Zmage. Čim težja je borba, tem častnejša je zmaga! Koliko bo tvoje veselje, ko boš lahko dejal: V organizaciji sem ob vodstvu izkušenih športnikov tako utrdil in izuril svoje mišice, svoje telo, da postajam iz dneva v dan boljši telovadec, da dosegam odlične uspehe. V organizaciji sem pa zajel tudi Uačela, ki mi govorijo: Utrjuj tudi svojo notranjost. In tudi v tem pogledu dosegam odlične uspehe. V organizaciji sem pridobil moč, da z lahkoto obvladam svoje telo in svojo voljo. Da delam to, kar jaz hočem, da mislim to, kar se meni zdi prav, da sta mi že telo in volja pokoma, da nisem njun suženj. — Kadar boš lahko to trdil, tedaj se boš lahko imenoval vojščaka Kristusovega.
Pa ne samo hočemo, temveč moramo, saj to organizacija v duhovnem pogledu od nas zahteva! In mi, njeni zvesti člani, bomo živeli tako, da nam nikdo ne bo mogel reči, da nismo v organizaciji pre-kvasili notranjosti.	R.	Š.
Raznožka z droga.
Ivan Ogrin:
M
Nocoj je noč kot vrt, ki ga vrtnar je obse ja l, da tisoč, tisoč cvetk krsti iz mehkih tal.
Nocoj je noč kot prt, ki ga dekle je stkalo ln tisoč, tisoč rožic si za poroko vanj vdejalo.
Na tem božjem vrtu fadi meni cvet brsti, n« tem mehkem prtu Srce mi sladko spi.
Naše ime
Želja skoraj vseh članov je, da spremenimo svoje ime, kar je iz raznih razlogov nujno potrebno, ter da si damo ime »Orel«.
Obstoji pa tudi mnenje, zakaj naj bi imeli naziv ravno po ptici, danes da niso več odločilni razlogi, ki so morda govorili za to ime leta 1906., ko je bila ustanovljena Orlovska zveza, da je torej sedaj treba poiskati drugo ime, ki bo morda enako ali še bolj ustrezalo značaju naše organizacije. Gotovo je prav, da zdaj, ko si izbiramo ime, dobro premislimo, za katero se bomo odločili, čim večji krog o tem razmišlja, čim več bo predlogov, tem lažja bo izbira in boljša odločitev.
Zato razpisujemo anketo ter vabimo člane in druge bralce »Kresa«, da nam do 16. septembra t. 1. sporočijo svoje mnenje o tem, KATERO IME BI NAJBOLJ ZADELO ZNAČAJ NAŠE ORGANIZACIJE ENAKO ALI PA ŠE BOLJŠE KAKOR IME OREL.
Odgovor, podpisan s polnim naslovom, je treba odposlati na »Kres«, Rakovnik, Ljubljana VIII., najkasneje do 16. septembra 1940. O izidu ankete bomo poročali.
Hlapec
(Dalje in konec.)
Nenadoma je nekje zabobnelo. Kakor grom. »Pa ne da bi se zdajle ulilo?« se je plaho ogla-SlI gospodar. Ozrl se je proti nebu. Gosto drevje je le po malem odpiralo pogled v višino. Urno se I6 zasukal in s podvojeno silo kopal listje na kup.
Tudi ostali so pritisnili. Pogovor je docela utihnil. Matevž in Anica sta se komaj še s pogledi lovila. Ko pa sta opazila zaskrbljenega gospodarja, sta tudi to opustila. Nekaj gorkega je potegnilo iz doline. Izza hriba so se po nebu privalile debele grozeče
skale. V gozdu jih grabljevci niso opazili. Šele ko se je sonce skrilo in je gorka sapa završala v vrhovih dreves, je sunkoma vrgel gospodar grablje vstran, še zaklical, naj pridno hitijo in že drčal po hribu v dolino. Z dežjem je resno grozilo. Matevž se je spomnil hripave vrane, ki ga je zjutraj tako hreščeče pozdravila. To je omenil tudi Anici, a ta je molčala.
ko pomagati? Zakadil se je v listje, rezal vrvi, kopal in kričal na pomoč. Posrečilo se mu je slednjič priti do njega. Uprl se je v voz, ga privzdigoval in skušal rešiti Matevža tesnega objema. Vse sile je napel. Nič, zdajci so prisopihali: Martin, Anica i® Špela.
»Za božjo voljo, ženske, Martin, pomagajte! Matevž je pod vozom!« je težko dihal gospodar.
"V
Še preden se je gospodar vrnil s konji in vozom, se je ulilo. V začetku pomalem, le debele kaplje, potlej je pa naredilo zares. Grabljevci so opustili grabljenje in se stisnili pod košato bukev, gospodar pa je odvrgel premočeni suknjič, ko je ustavil-
V rebri so naložili. Listje se je medtem navzelo vlage in postalo težje. Ker so hiteli, so naložili postrani. Zato se je voz nagibal, ko je skakal po poti navzdol. V strahu, da se zvrne, je Matevž previdno stopal ob strani voza in ga po moči opiral. Konji so bili nemirni in se niso dosti zmenili za bič. Pot je postala drseča. Matevž se je držal za voz in ga skušal opirati, toda ta je drčal prehitro. Na opolzki poti mu je spodrsnilo, da bi skoraj padel. Zgrabil se je za vrv ob strani in se skušal ujeti. Zdajci je voz klecnil v kotanjo, se v hipu nagnil in še preden se je Matevž utegnil umakniti, ga je voz pokopal pod sabo.
»Drži, Matevž!« je kriknil gospodar, a voz je že ležal na tleh. Konji so skočili vstran, da je Matevža zasukalo pod vozom.
V hipu je gospodar odvrgel vajeti in se zagnal proti vozu. Rahlo ječanje se je dušilo v kupu. Ka-
Tek čez oviro.
Anica je zakrilila z rokami, kot da ji je kdo porinil nož v srce.
»Jezus, Jezus! ... je stokala Špela.
»Matevž, Matevž! ...« je v joku klicala Anica. Drevenele so ji noge, roka pa, ki jo je držala na ustnicah, je drgetala.
S težavo so toliko dvignili voz, da so izvlekli Matevža. Ni se ganil. Mrtev? Martin je potipal žilo.
»Še bije! ...« je šepetal.
Spravili so ga domov. Anica je prosila Martina, naj brž hiti po gospoda. Ta je zapregel konja in oddrvel.
Položili so ga v hiši na posteljo. Nogi sta bili zlomljeni, v prsih pa ga je vsak čas hotelo zadušiti-Anica se ni ločila od njega. Zdaj je ni bilo sram pri' krivati svojo ljubezen.
Prosil je vode. Žlico mu je nastavila na usta-Parkrat je srknil, nato pa je glavo odmaknil.
Prišel je duhovnik. Previdel ga je in komaj je odšel, se je tudi Matevž poslovil od te doline solz.
Lokar Fr-
dofusi --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------j
kllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllUlllli^llllllllllllllllllllllllllIltlllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIItllllllllllll
PISMO SLOVENSKEGA VOJAKA Z BOLGARSKE MEJE
Preteklo je nekaj mesecev, odkar sem zapustil nad vse ljubljene brate iz mariborske okolice, iz naših lepih
Ruš, ter s težkim srcem odšel v daljno Srbijo. Kako mi je bilo hudo pri srcu, ko sem vstopil med nepoznane tovariše. Pa kot slovenski fant, sin slovenske katoliške matere, sem z vedrim srcem šel na delo, ki
so mi ga odkazali starešine v vojski-A zdaj imam še težjo službo, da 6®' vam svojo in vašo domovino pred sovražnikom. Vse težave prenaša®* med srbskimi gorami z lahkoto, saj v mojih žilah teče slovenska kri.
Pa ne smete misliti, da sem ®a vas pozabil. Prav pridno prebere®* vsako vrstico »Kresa« ter sem v d**'
ku z Vami na vsakem taboru, na Vsaki prireditvi.
Pozdravljam Vas z našim lepim Pozdravom Bog živi!
Moher Jožef
OB ODPRTEM GROBU
(f Franci Kopitar, Ježica 45, utonil v Savi dne 11. avgusta 1940)
Dragi Franci!
Sredi sončne avgustove nedelje, ko smo se razkropili na vse strani V božjo prirodo in si tudi ti vesel odšel v njeno naročje, kakor toli-
kokrat že prej ob prostih dnevih, si nenadoma utihnil in nas za vedno zapustil.
Tako nenadoma utihne pesem sredi noči: komaj dojameš lepoto, ki je v njej, komaj se dotakne srca, že se izgubi v daljavi; tako nenadoma preneha biserni otroški smeh, kadar se v mraku strah prikrade v izbo in matere še ni doma; tako nenadoma usahne nežna mladika in uvene Še nerazcveteli cvet na njej, ki ga Prešerni popotnik odtrga in kmalu Zavrže. Tako hitro si odšel od nas ti, Franci. Saj je še včeraj tvoje hdado življenje tako polno utripalo ob naši strani, še včeraj so tvoje žive oči tako pogumno gledale v svet, °d sten še odmeva zvok tvojega vedrega čebljanja, vsa hiša in tvoji dragi domači in mi tvoji prijatelji, Vsi smo še polni tvoje navzočnosti. ■A-li je res mogoče, da se odpira tu ®redi polja svež grob in da je, kot ts. jama, široka in globoka vrzel dastala med nami ?
Ti dragi, ljubeznivi naš fant, ki si ml poln sonca in smeha! Glej, mati je izgubila svojega najljubšega sina, katerega je 16 let trpela, upala d ga neskončno ljubila, se bala zanj d trepetala zanj ob sleherni nevarnosti, sestra in brat sta ostala brez lubega bratca, ki sta ga navihanca °likokrat grajala, a zraven tako ze-0 rada imela vse njegove norčavosti d poredne nagajivosti. Tvojim se-
ram in bratom v Katoliškem pro-
svetnem društvu in Fantovskem odseku se zdi, kot da se je zločinska roka vtihotapila v naš dom in nam ukradla dragocen biser od našega zaklada, ko nas ni bilo doma. In tako so mladci, ki si jih ti vodil na številnih sestankih in sejah, ostali brez svojega predsednika, FO in KPD pa brez svojega vnetega člana, izvrstnega telovadca in navdušenega borca za ideale katoliške prosvete. Saj še niso minule priprave za naš nameravani vsakoletni nastop, ki bi moral biti letos v septembru. In ti si se tako vestno pripravljal na to prireditev in se je veselil, kakor se more veseliti le čista, nepokvarjena duša vsega lepega.
Danes pa je zate vse to tako daleč in mi nemi in žalostni stojimo ob tvojem grobu in ne moremo razumeti, zakaj je utihnila vesela pesem tvoje duše, zakaj je zamrl smeh na tvojih ustih, zakaj je uvenela mladika naših dreves. Ponižno se sklanjamo pred voljo Vsemogočnega, ki te je otroka čistega, belega m veselega poklical k sebi in te tako rešil vseh neprijetnosti tega življenja, ki nas še čakajo. A čeprav te ni več med nami, bo vendar ostal v naših srcih spomin nate vedno živ. To ti obljubljamo ob tvojem odprtem grobu vsi, pri tisti živi, globoki ljubezni, ki edina seže še preko groba. Počivaj v miru, Franci, naj ti bo lahka zemlja domača!
O KRESU
Naš fant, zaveden član naše organizacije in zato nič manj zaveden naročnik »Kresa«, našega fantovskega glasila, nam je plačal naročnino in obenem napisal o »Kresu« tole mnenje:
»Kres« mi nad vse ugaja ter je le škoda, da ni še bolj razširjen, kot je sicer. Na vsak način je treba misliti na to, da takoj postane »Kres« obvezno glasilo za vsakega člana ZFO. V resnici, prav vsak naš član mora biti naročen na »Kres!« — Upajmo, da se razmere izboljšajo, potem bo pa tudi v tem pogledu bolje!«
Hvaležni smo temu zavednemu članu J. K. iz Bučerce pri Vidmu ob Savi in želimo samo to, da bi našel čim največ posnemovalcev in bi V resnici na prihodnjem našem občnem zboru ZFO bil storjen sklep, da postane naš »Kres« obvezno glasilo vsakega člana ZFO, kar bi bilo vsekakor edino prav in zelo zelo potrebno!
IZ FO LJUTOMER
NA IZLET
Letos ni taborov, ni prireditev, pa jo bomo mahnili na izlet. Kam? Z zemljevidom v roki smo še ugibali, kam bi jo mahnili. Končno smo se le zedinili. Naša želja je, da bi skromen opis tega izleta z dne 21. julija videli v »Kresu«, ker vtisi te nedelje bodo živeli v nas vedno, ko smo polni mladostnega veselja romali po zemlji slovenski.
Zgodaj zjutraj smo se zbrali v Ljutomeru pred Katoliškim domom. Stopili smo na avto — zabrnel je motor in zapustili smo prestolico Slovenskih goric. V srcih nam je klila misel: Zdaj gremo, gremo, da vidimo lepoto naše slovenske zemlje. Mimo nas je švignil Cerovec — rojstni kraj pesnika Stanka Vraza. V Ormožu smo se peljali preko mostu na hrvatsko stran, čudili smo se njivam, posejanim samo s koruzo. Tu pa tam je plapolala zastava na strehi, naša slovenska, pa je vihrala in rezala zrak, ter pozdravljala brate Hrvate. Spet smo se peljali preko Drave proti Ptuju. Petovio — nismo se ustavili, naš cilj je bil dalje Ptujska gora. Mogočno je brnel motor proti Ptujski gori. Prav na vrh nas je zapeljal, šli smo v cerkev in se ustavili pri čudodelnem kipu Matere božje. Molitev nam je kipela iz srca; naj nas Ona varuje v življenju. Naužili smo se krasnega razgleda na Ptujsko polje in krenili dalje. Manjšperg — Rogatec, spet stopamo na hrvatska tla. Na levi se razteza Donačka gora, na desni strani nas pozdravlja Boč. Vozili smo se med visokimi planinami, obraslimi z gozdovi in grmičjem. Videli smo na vrhovih planot razvaline gradov, spominjajoče na njih nekdanjo slavo in na preteklost, na kmeta tlačana. Pregrada. Tu smo izstopili in šli peš proti glavnemu cilju, Vina gori. Znoj nam je kapljal z obrazov, ko smo prihajali do cilja. Naenkrat — v naše presenečenje zaslišimo godbo. Pričakovali so nas. Ko je godba nehala, nas je pozdravil g. župnik Ivan Vukina, v hrvatskem jeziku, da smo ga vsi razumeli. Poudarjal je, da ga veseli, da smo dospeli na Vino goro, tako daleč, iz Prlekije. Saj so tudi vaši predniki zahajali sem na božjo pot in še prihajajo ljudje iz slovenskih krajev, da izprosijo pomoč pri Materi božji Vinogorski; veseli ga, da
Drog s stojali ali tudi samo prečko
kupi FO Sv. Jurij pod Kumom.
IDAM NOVAK
Novela iz spomladi pred majniško deklaracijo. — Spisal Ivan Čampa.
»Dekle je predobro, da bi jo dobil ta človek v svoje kremplje,« si je mislil. Najmanjše želje, da bi si jo pridobil zase, ni bilo v njegovem srcu. Celo nasprotno. Ponovno je trdno sklenil, da se ne bo spuščal v take stvari. Niti zastran dela, ki si ga je naložil na rame in je zahtevalo vsega človeka, še manj zastran matere, ki bi bila do smrti žalostna, če bi izvedela, da je sin zašel na kriva pota. Ne, ne bo se spuščal v kakšno igranje s srcem! Imel pa je za svojo dolžnost, da to nedolžno deklico otme temu odumežu, ki mu je sijala iz oči sama pohota.
»Gospodična, mi hočete storiti veliko uslugo?« jo je vprašal, ko sta šla nekaj časa molče drug poleg drugega.
»Kakršno koli, gospod Novak, samo povejte mi jo. Storila bom vse, kar bo v moji moči.«
Bila je vsa srečna, d'a jo Novak nekaj prosi. Kar gorela je. Nikdar si ne bi mislila, da se bo ta pusti človek nenadno tako spremenil. Čutila jej da ga je priklenila nase.
»Fric mora od vas,« je Novak nenadno bruhnil iz sebe.
»Mora«, je potrdila deklica.
»Kajne, izposlovali boste pri svoji gospe babici, da odide prej ko prej.«
»Bom, in verjemite, storila bi to tudi v primeru, če ne bi bili vi dejali najmanjše besede. Že nekdaj sem hotela, pa mi niste pustili.«
Prepričana je bila, da je Novak postavil to zahtevo iz istega vzroka, kakor si je mislila ona. Zdaj je vedela, da ga je popolnoma osvojila. In tako ji je bilo pri srcu, da bi začela kar sredi ceste plesati. Hvaležna mu je bila tudi za to, da se bo zdaj rešila onega ne-marneža, ki se je ukvarjal z bogve kakšnimi umazanimi posli.
»In Novak bo postal moj, moj,« si je šepetala kakor v sanjah. Pred oči so ji stopali najrazličnejši prizori, ki jih bo v srečnih trenutkih, ko bosta sama in se ne bosta bala, da bi se vsak trenutek pojavil pred njima Fric, dbživljala ob njem.
Popolnoma drugače je mislil Novak. Če bi mu bila deklica videla v tem trenutku v srce, se bi ji bil do smrti zameril.
Še daleč mu niso rojile po glavi take neumnosti kakor deklici. Veselil se je Fricevega odhoda samo zastran tega, ker mu poslej pri njegovem delu ne bo treba več trepetati, da bi ga morda zasledil ta človek, za katerega je bil trdno prepričan, d'a je policijski vohun. Nobenega dokaza ni imel za to, vendar mu zdrav razum ni mogel dati drugačnega sklepa. In zato se je veselil Novak, ker bo zdaj toliko bolj sam in se bo lahko še z večjo doslednostjo posvetil nalogi, ki si jo je zastavil.
Novak nenadoma ni vedel, kaj se še razgovarja z dekletom. Pred očmi mu je bilo samo to, kako bo odslej še bolj razburjal ljubljansko policijo in odpiral ljudem oči. Čeprav ni hodil v družbo, so mu kljub temu prišli na ušesa v zadnjem času najbolj čudni glasovi, ki bi jim včasi najbolj preprost človek ne mogel verjeti. Zdaj pa se je zdelo, da nenadoma ne more biti nobene tako čudne reči, da bi se zdela nemogoča. Kdor bi pred desetimi leti dejal, da se mogočna Avstrija podira, bi se mu bili vsi smejali, ker bi bili trdno prepričani, da je to prav tako nemogoče kakor klatiti zvezde z neba. Danes ta dan je bilo vse to popolnoma drugače. Zdaj so tudi najpreprostejši ljudje že vedeli, da se bo Avstrija zdaj zdaj sesedla.
Ljudje so si upali govoriti vedno več. Postajali so predrzni celo do vojaštva, če so prišli z njimi v stik. Novak je na svoje oči videl, blizu Šent Vida, kamor je včasi v dopoldnevih, ko se ni vedel kam dati, hodil na izprehod, kako se je mogočna ženska, ki je sedela na koleslju, uprla in se pod nobenim pogojem ni hotela umakniti vojaškemu vozu, ki je priropotal mimo. Ko ji je vojak po dolgem prerekanju zagrozil, da jo zabode z bajonetom, mu je ponosno nastavila prsi, rekoč: »Kar daj, svinja, če si upaš, boš že videl, kaj bo potem.«
smo prispeli s slovensko zastavo. »Dobrodošli med nami, Bog vas živi!« s tem je končal župnik govor in godci so zaigrali našo himno: Dvignite Orli... Tukaj so naš duh. vodja g. F. Pečar opravili daritev sv. maše in mi smo jo spremljali s petjem. Po maši smo se pokrepčali. G. župnik so nam v vsakem pogledu šli na roko. Vsi smo jih vzljubili. Morali smo jih, ko pa jih je sama prijaznost in dobrosrčnost. Iskren: Bog vam povrni, s tem se jim zahvaljujemo za njihovo gostoljubnost. Ob dveh popoldne smo se poslovili od Vina gore in šli v De-sanič, kjer nas je čakal avto. Spet smo se peljali. Za nami se je izgubljalo Hrvaško Zagorje, na levi smo pa videli vrhove Svetih gor. Kmalu nas je pozdravil Podčetrtek in dalje Sv. Peter, kjer smo se obrnili proti Rogaški Slatini. Plapolali sta zastavi', državna in narodna, ko nas je pozdravila Rogaška Slatina. Izstopili smo in se šli razgledovat. Nismo se mogli načuditi toliki lepoti. Slovenci smo lahko ponosni na ta najkrasnejši košček na lepi zemlji slovenski. Dalje nas je vodila pot v Kostrivnico, kjer je za župnika g. Slavič, Ljutomerčan, ki nas je gostoljubno sprejel. Toda hiteti smo morali. Nebo se je počelo oblačiti. Iz naših grl je donela pesem in se odbijala ob obronku Boča, ki je ponosno gledal na nas, kot bi hotel reči: »Tega vi Prleki ne zmorete!« Res nimamo tako visokih planin, imamo pa polja in gorice, ki so nam svete, in ponosni smo nanje. Motor < brni in naša srca so polna občutkov, svetih občutkov, polnih hrepenenja in hvale, da je vsa ta lepota, ki jo vidimo, naša — slovenska. Z naglico se vrstijo pred nami kraji. Nikjer se ne ustavljamo, dohitela nas je noč in v nočni tišini opazujemo kraje, osvetljene z električno lučjo. Hitro smo zagledali luči Ptuja. Pustili smo jih za sabo. Slovenske gorice, ponižne, a vendar lepe, v svetlobi mesečine vas gledamo, tiho, spoštljivo, da bi vas ne zbudili iz sna...
Ljutomer. Izstopili smo, srečni in veseli, polni ljubezni do naše zemlje slovenske, po kateri smo romali. Sveta si, zemlja slovenska, in lepa, v naših srcih boš živela in spomin na današnji izlet bo živel vedno v nas.	R.	š.
Izdaja Zveza fant. odsekov. — Urejuje Fr. Jesenovec, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja A. Trontelj C. M., Groblje - Domžale. — Tiska Misijonska tiskarna Groblje - Domžal* (Trontelj C. M.)